GEOGRAFSKI OBZORNIK glajnsko-Sotelska Slovenija), Tolmin-Bovec (Zgornje Posočje), Maribor (Mariborsko Podravje), Kranj-Bled (Gorenjska), Postojna (Notranjska), Dolenjske toplice (Dolenjska in Bela Krajina), Portorož (Primorje), Celje (Savinjska) in predzadnje Ptuj (spodnje Podravje s Prlekijo). V letošnjem jubilejnem letu 2000 je čast orga- nizacije zborovanja prvič pripadla Ljubljani. Rezultat letošnjega zborovanja je knjiga »Ljublja- na: Geografija mesta«, ki jo je izdal organizator zbo- rovanja, Ljubljansko geografsko društvo pri Založbi ZRC. Knjiga je zaključeno monografsko delo, kakr- šnega Ljubljana v takšni obliki in obsegu še ni bila deležna. Do sedaj je obstajalo precej monografskih del, ki pa so bila predvsem zgodovinskega, umetniš- ko-zgodovinskega, arhitekturnega ali poljudnega značaja. Ne moremo sicer trditi, da je bila Ljublja- na z raziskovalnogeografskega vidika zapostavljena, saj so jo proučevali številni domači in tuji posamez- niki, kot tudi vse geografske institucije in raziskoval- ne skupine. A kljub temu je manjkala tista pika na i, ki bi združila vsa spoznanja nalog, del, disertacij, razi- skav in projektov ter jih predstavila kot aktualno, samo- stojno, problemsko zasnovano in celovito geografsko celoto. Glavno vodilo letošnjega zborovanja so bili urba- nogeografski problemi in zato je v knjigi tej temi name- njeno tudi največ prostora, kar pa še zdaleč ne pomeni, da so ostale vsebine zanemarjene. Knjiga »Ljubljana: Geografija mesta« je namreč razdeljena na tri po obsegu enakovredne sklope. Prvemu delu, ki nosi naslov Razvoj in zgradba mesta, dajejo pečat zgodovinska, kartografska in prebivalstvena tematika. Se posebej podrobno je opredeljena notranja (mor- fološka, funkcionalna, socialnogeografska) zgradba mesta. Na koncu so prikazane razvojne možnosti, s katerimi se bo morala soočiti Ljubljana kot glavno mesto in bodoče evropsko regijsko središče. Drugo, pretežno fizičnogeografsko poglavje »Oko- lje« začenja primer ene od možnih naravnih regiona- lizacij in tipizacij ljubljanske občine na podlagi reliefa, kamnin in rastja. Nato sov nadaljevanju pred- stavljeni še mestna klima in biotopi v Ljubljani ter nji- hova primerjava z biotopi v Mariboru. Tem trem pa sledijo bolj okoljske teme z vidika naravnih nesreč, kva- litete bivalnega okolja, (ne)sonaravnega razvoja, tal- ne vode in kmetovanja v rastlinjakih. Le to kot ena najbolj intenzivnih oblik kmetijstva, še posebej grozi ljubljanskim prstem in podtalnici. Slednje poglavje je tudi vez do zadnjega sklopa »Mesto in okolica«, ki pa je bolj regionalno in sintezno obarvano, saj prikazuje vezi med mestom in njego- vo suburbanizirano okolico, s katero je mesto neloč- ljivo povezano v živ organizem. Na slikovit način so opisane možnosti za razvoj kmetijstva, še podrobne- je pa dobimo vpogled v pridelavo v rastlinjakih. Poleg tega spoznamo rekreacijske navade Ljubljanča- nov tako pozimi kot poleti, prometno vlogo Ljubljane in njen javni potniški promet ter dnevno migracijo kot posledico dejstva, da je Ljubljana glavno zaposlitve- no središče za osrednjo Slovenijo. Seznam avtorjev, ki so napisali članke za mono- grafijo o Ljubljani, kaže na izrazito širino in interdis- ciplinarnost geografskega proučevanja. Tako lahko med avtorji prispevkov najdemo tako predstavnike študen- tov, kot člane vseh osrednjih geografskih institucij, sode- lavce Statističnega urada, Kmetijskega inštituta, Urbanističnega inštituta Republike Slovenije in mestne občine Ljubljana ter strokovnjake iz tujine. Knjiga časovno posega v preteklost do te mere, da postavi temelje in okvire za obravnavanje sodob- ne geografske problematike, ki je vsebinsko na prvem mestu. Tako držimo v rokah sodobno in aktualno delo, kar dokazujejo številne preglednice z najnovejšimi podatki o prebivalstvu, klimi, rabi tal, stanju okolja, kmetijskih površinah, prometu in drugem ter barvni dia- grami, grafikoni, slike in karte. Kljub omejenemu času in sredstvom, nam zanimi- vo branje popestrita tudi lično oblikovanje in obilica fotografij, na koncu pa je dodan še zares obsežen seznam literature, ki nas vodi do dodatnih virov infor- macij in hkrati opozarja na bogato zakladnico raz- položljivega znanja o našem glavnem mestu. Na koncu naj se naslonimo na uvodnik knjige Mila- na Orožna Adamiča, predsednika Zveze geografskih društev Slovenije, ki izraža upanje, da je ustvarjalcem knjige uspelo pripraviti zanimivo delo in odstreti šte- vilne poglede. Lahko mu zagotovimo, da so bili pri tem uspešni, saj je pričujoče delo res zanimivo, hkrati pa je mogoče v knjigi najti odgovore na številna pomemb- na vprašanja, povezana z našim glavnim mestom. NARAVOSLOVJE - ENCIKLOPEDIJA ZNANOSTI Miha Pavšek Pred nami je obsežen, za geografe še kako zani- miv naravoslovni priročnik, poln informacij o znans- tvenih spoznanjih, ki jih tolmači na razumljiv in privlačen način. Tovrstno podajanje znanja in pred- stavitev izbranih znanstvenih spoznanj je izredno težka naloga za vsakega urednika in prevajalca, hkra- ti pa tudi izjemen izziv. Knjiga je v izvirniku izšla pri založbi Dorling Kinderley Ltd iz Londona, v slovenš- čini pa jo je izdala Slovenska knjiga. Odlikuje jo boga- ta grafična oprema, na katero smo pri publikacijah te priznane angleške založbe sicer že navajeni. Razpon v knjigi obravnavane tematike je zelo širok, saj sega od atoma do vesolja, od radioaktivnosti do kozmeti- ke, od statične elektrike do televizije, od nastanka Zem- lje do vesoljskih postaj ter od prvih živih bitij do najnovejših prizadevanj za ohranjanje narave. Skrat- ka, pred nami je obilica geografsko zanimivega bra- 2 9 GEOGRAFSKI OBZORNIK SLOVENSKA KNJIGA f^rl NARAVOSLOVJE^ 0 * X Encikloped • • ija .ZNANOSTI m \ i m M nja za vedno radovedne ljubitelje geografije kot tudi strokovnjake. Temeljno snov obravnava 280 obširnej- ših poglavij, med njimi na primer o odkrivanju Zem- lje, industrijskem onesnaževanju, potresih, podnebju, gorovjih in še čem. Naslednjih 1900 podpoglavij se ukvarja z manjšimi, tematsko zaokroženimi deli vse- bin, s predstavitvami velikih znanstvenikov in iznajdi- teljev, časovnimi trakovi in preglednicami o temeljnih znanstvenih spoznanjih in za vsakogar zanimivimi poja- vi iz neživega in živega sveta. Na koncu knjige sta še podatkovnik z diagrami, preglednicami, zemljevi- di in koristnimi podatki ter mali slovarček pojmov. Knjiga je zasnovana tako (12 vsebinsko zaokro- ženih delov), da se lahko vsakdo čim lažje in hitreje znajde na »svojem« področju, znotraj katerega ga kazalke pripeljejo še do drugih zanimivih spoznanj, ki odsevajo povezave med teoretično znanostjo in prak- tično tehnologijo našega vsakdanjika. Geografsko naravnani bralec bo našel največ zanimivega branja v poglavjih o Zemlji, vremenu, vesolju in ekologiji. Pobrskajte po teh poglavjih in izvedeli boste kaj več o magnetnem obratu, Pangei, vročih točkah, plavajo- čih gorah, Richterjevi potresni lestvici, uporabi skrilav- ca, zadnji ledeni dobi, kislem dežju, erozijski moči rek, koralnih grebenih, zemeljski kosi, Mercatorjevi projek- ciji, senci, podnebju in obliki bivališč, povečevanju kon- centracije C 0 2 v ozračju, učinkih tople fronte, prazniku zmajev, nenavadnih padavinah ob tornadu, smogu, rožnatem snegu, gloriji, razvrščanju zvezd, pokrajini na-luni, svetovnih ekosistemih, evtrofikaciji, ozonski plasti, ogroženih gorovjih, širjenju puščav, pljučih naše- ga planeta in še čem. Zaradi več kot 2500 barvnih ilustracij, natančnih risb, poučnih zemljevidov in pre- glednic je knjiga izredno pester in privlačen priročnik. Zal pa ne boste našli med njimi nobene iz domače- ga okolja, pa čeprav je mladim bralcem, ki najpogo- steje brskajo po takšnih knjigah, na ta način najlažje pojasniti in razložiti nekatere pojave in procese v domači pokrajini. Sodelavci, ki so korektno pripra- vili slovensko izdajo enciklopedije, področje geogra- fije in meteorologije je prevedel Roman Simec, so poskrbeli tudi za tekoč in berljiv jezik ob doslednem upoštevanju strokovnega izrazoslovja. Upajmo, da se bodo v prihodnje uredniki te in drugih založb zaved- li nujnosti vključitve domačih primerov in spoznanj v tovrstne, sicer še kako koristne in vedno dobrodoš- le ter zelo brane priročnike. PODIPLOMSKI ŠTUDIJ GEOGRAFIJE ZA PODROČJE IZOBRAŽEVANJA Ana Vovk Korže Na Oddelku za geografijo Pedagoške fakultete v Mariboru se v študijskem letu 1999 /2000 pričenja prvo leto vpisa na podiplomski študij geografije za pridobitev magisterija in doktorata za področje izobra- ževanja. Namen podiplomskega študija je izobraže- vanje diplomantov za opravljanje zahtevnejših oblik pedagoškega dela in ustvarjanje pogojev za razisko- valno dejavnost na področju pedagoške geografije. Organiziran študij na magistrski stopnji traja 2 leti oz. 4 semestre, doktorski študij pa poteka po individual- nem študijskem programu in traja še nadaljnji dve leti. V izvajanje programa so poleg sodelavcev Oddel- ka za geografijo Pedagoške fakultete vključeni še pro- fesorji Filozofske fakultete v Ljubljani, sodelavci Univerze v Bayreuthu, Zagrebu in Szombathelyju. Kratka predstavitev predmetnika: Organizirane oblike študija • V I . letniku: Didaktika, Teorije in metode v fizični geografiji, Izbirni predmet*, Teorije in metode v druž- beni geografiji, Izbirni predmet*, Regionalna geo- grafija Slovenije. • V 2. letniku: Teorije in metode v regionalni geogra- fiji, Didaktika geografije, Komunikacija za učitelje, Izbirni predmet* Individualno raziskovalno delo • V 2. letniku: Izdelava magistrske naloge in vključe- vanje v projekte • Izbirni predmeti: Geomorfologija, Klimatogeografija, Hidro- geografija, Pedobiogeografija, Geografija prebivalstva, Geo- grafija podeželja, Geografija naselij, Urejanje prostora in Pokrajinska ekologija. 3 0