Trst. v torek 27. junija 1905. Tečaj XXX. (V Izhaja vb&^I dan. Vi udi ob oeceiian in praznikih oO 5. uri. ob ponedeljkih ob nn z: Litra). it^rllk* pe prodajajo do 3 nov6. (6 stotink) » aanoeib v r>atarnati v Trstu in okolici. Ljubljani, Gorici, -•lii. Kraniu. Mariboru. Celovcu. Idriji. Petru, Sežani, Nabrežini. Noveinmestu itd, >rla»e 1« aaroebe sprejema oprava lifta .Edinost", oJiea iltnio Galatti it. IS. — T rad ne are »o od i. pop. de t. srečer. — Oene oiflanom 16 it na vrsto petit; poslanice, MBimice. javne zanvaie in domaći oelam po pogodbi. TELEFON itev. lld<. Glasil« političnega društva „Edinost" za Primorska. V edinosti Je moć I Naročnina snafla ta vse leto 24 K. pol leta 12 K. 3 mesece 6 K. — Na-aaročbe brez dooosiane naročnine se uprava ne ozirs. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na uoravo lista UREDNIŠTVO: al. Glorgio Galatti 18. (Narodni dom.) Iadajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti ftt. 18. PoStno-hranilnični račnn St. 652.841. (Brzojavne vesti ) Poročilo generala Lineviča PETROGRAD 26. General L nevič je dne 2o. t. m. brzojavil carja : V Btneri mandarinske ce§:e bo dne 19. t. m. Japoaci z nekoliko bztil joni p h >te prodrli z vsj ener gijo. <>36. uri zjutraj so Japonc: prišli do Gjčina ter so pričeli s tokovi streljati na naše sprednje tfaže, ki so ee pred š eviinsjimi •aovraža mt bataljoni merale umakniti. Čet*, ki «0 ee na visi ah severno td vaei Šhu a pred prem.c,o sovrtža ka umikale na man darinski ce;ti, b> e'e nazaj do Lajavenjao. ^>vrsžnik je oatal kakih 5 kilometrov južno .d te vas:. Z/ečer je boj ponehal. Da bi - vražnika pot — t*i 1 i nazaj, eo se Čete, ki bo bile v to določene, dne 21. t. m. pričele pomikati proti Liaomiao, in tudi sprednje straže bo -} b.Ie pot snjeae naprej. Japonci 83 se pred aaš.mi spredajimi četami uaiakn li in dna 20. m. zv«eer 83 češe spredn e et~aže zasedle vas Meobuagan in neki drugi kraj zapadno i železnice. V jutro dne 21. t. m. bo našt •r v ojačenje svojih »vzet b poz cij odpo-lali tjaktj novih čet. £ver »10 z zi«!ed jvaajem 00 pol 00 ena dosegli «voj» svrho, eato v tjm. umaknili s /oje čeie, a točke, ki smo jih zavzeli, eo ostale v nas h rokth. Pri armadi ni mkak b sprememb. Dogodki v Rusiji. LoDZ 2*5. Povcdjm zadnjih nemircv je r>,lo ubit.h (43 Ž dov in 218 k istijanev, rao en b pa okolo 700 c»«b. V tovarntb so elavci z »pet pričeli delat:. VARŠiVA 26. Na carje« ukaz je generalni guverner Maks movič proglas. 1 v L odru vejao stanje. Poveljnikom v L jdiu je imenovan general Schutlt\vJit». PETROGRAD 26. Nedaleč cd prestol c ?« v aitileri ^kem pol-gon u ee je v eoboto v nekem oddelka, kjer sta dva vojaka pi d v i-:vom polkovnika napolnjevala tricolne kroglje z neao novo zaajdeno razstreljivno snovjo za etreiae p skušnje, dogodila eksplo-zja. Po kovnic in cba vojaka Bta bila ubite. Prostor je b:l razdejan. Brzojavne vesti. Odpošiljatev pošte za vojni ladiji »Albatros« in »Nautllns«. DUNAJ 26. Pošto za vojai ladji »Albatros« in »Nauiilue« v P. rej, odpošlje pc itn i urad 1. v Trstu v torek m soboto ob 5. uri 30 m n. popolodae. V sredo in soboto ob 8. uri 10 min. zvečer in v peres ob 11. uri predpoludne. Pošta doepj v P.rej v četrtek, petek, sobot), ponedeljek in torek. t Poslanec Tscharre DUNAJ 26. Državni p< s anec Anton Tscharre je danes po coči na svojem po sestvu v S7. Jakobu pri Celovcu umrl. (Tscharre je bil za zadnjih volitvah kakor kaadidat nemških nacijonalcev izvoljen v slovenskih kmetst h občinah Celovec-Veliko-vec proti Blovenskemu kanddeti in prejšajemu poslancu prelatu Einspderju. Oj. ured.) Novi rektor dunajskega vseučilišča. DUNAJ 26. Rektorjem tamošnjega vseučilišča za bodoče šjlako leti 1905—06je bil danes izvoljen dvorni svetnik prof. Evgen Philippov isb. Dr. Harani Izvoljen žopanom. GORICA 26. Oivetnik in deželni poslanec dr. Marani je z 21 od 23 oddanih glasov izvoljen goriškim žjpanom. .Ministerstvo Fejervary. BUDIMPEŠTA 26 Uradni list poroča : Kr. ogrska vlada je dne 22. t. m. sklenila demisijo, k< jo je ministerski predsednik predložil cesarju. Cisar pa ni z najvišim odlokom, izdenim v Brucku cb T/tvi dne 23. iunija 190.o, tej prošnji ugodil ter ni vsprejel d<-misije miaisterst78. Socijalisti proti ministerstvu Fejervarv. BUDIMPEŠTA 26. »jcijalis^i so imeli včsraj ehoi, na katerem so eogli sno vsprejeli resolucijo, v kateri so izjavili, da je po nezaupnic izrečeni v poslanski zbo niči imenovanje minister^tva Fejervarv in njega vladanje • protiustavno. Tako je tudi proliu?tivno, da je vlada odgodila zbornico in da ni bi a vsprejeta demisija kabineta. Oir ski minister za deželno brambo. BUDIMPEŠTA 26 »Ogrski kore»p. biro« poroča z Dunaja: Minister za d* žilno brambo h ML Bihar je sinoči dospel Bemkaj ter je b i dan«9 vsprejet od cesarja v posebni avdijenc;. Bihar je obiskal tudi drž. vojnega m nistra Pitreicha. Makedonska finančna rel'orma CARIGRAD 26. Avstrt-ogrsko poslanstvo je v soboto turški vladi izročilo noto, podp sano od v§eh šes'ib velevlasti. V tej noti zahtevajo velevlasti odgovor na njihovo noto od H. maja glede makedonske Haančne reforme. Poštna in brzojavna konvencija med Turško in Bolsrarijo. CARIGRAD 26. Kakor se zatrjuje, so ee bolgarski ravnatelj za p »šte in brzojave 8tojanovič in turški odposlanci sporazumeli o vaeh t čkah glede konvencije o pošti ia brzojavu, ki b« ima sklenit s Tursko. Minister-tt:o s« bo jutri o etvari posvetovalo. Francozka zbornica PARIZ 26. Zbornica je vsprejela člen 21 zakonskega načrta o ločitvi cerkve od države. Ta č.en prepoveduje pol tične t>hode v krajih določenih z i bogoslužna opravila. Avdljenca pri Loubetu. PARIZ 26. Predsednik Loubet je danes vsprejel dosedanjega pos!aniškega svetovalca pri tukajšojem avstro-ogrBkem poslaništvu grofa Bo!est£-Koz:ebrodski, ki je imenovan odposlancem v Kajiri. Nezgoda na vojaških vaj ali. PARIZ 26. Poročilo l stov o nezgodi, ki ee je pripet 1» na vojaških vajah pri Evonu, je pret rano. Uoit ni bil nikdo. Ea častnik in kakih 10 vojakov je bilo ranjenih, vendar nobeden smrtno nevarno. Goljufije po burski vojni. LOS DON 26. Kralj je pet uglednih oseb imenoval členom komisije, ki ima preiskovati goljufi e. ki so se godile po burski vojni v južni Afnki povodom prodaje vojaških zaleg. Prelsednik komisije je Rihard Far-\vell. PO i> L ISTE K. J34 Prokletstvo. ffodovtaači roman Avgusta ftaaoa. — Nadaljeval in dovršil I. B. Tomlć. Prevel M. O—A. Ne, drži, je rekla Banečanka, tudi meni treba podkupume. Na, varči, ne troei neumno, da tudi natna ostane mrvica. Ne boj se, duša, mislil sem žb na to, se je zasmejal zdravnik zvit?. — Še eno besede. Zdi se mi, da tem ti naložila preveč opravda, kaj ? — Skoro bi rekel, je vadahail šor G.&cdibo. — Na, pa pueti ti Kuza ea. Opravim jaz žnjim, kar treba. I«*i ! — Tako ! je vskliknil med ena, skočivši po koncu in nataknivši si klobuk na glavo. Pripravljen sem, da se vržem v boj. Zii se mi, da moja desna roka poseže danes v gnezdo zločinskih puntarjev. Lukrecija ! Li-krecija! Pazi ! Danes ee hočem proslaviti, da rešim to mesto in kralja Šismana. Srce mi skače živeje, je kričal ter If e desno dlanjo po trebuhu, dočim je z levico visoko dvigal doktorsko palico. Pazi, Lukrecija! pravim ti. Žeaaka, sedeča prevrženih nog, držeča roki v krilu, pa je porogljivo motrila zdrav-aika, ki je Bkakal po sobi ter kričaje mahal a rokimr, da j« Črna halja kar letela okolo ajega. Zadcs i je ! j« vsklikaila slednjič. Addio ! Avaati birbaate ! Rekši to mu je pokazala s kaaalcsm vrata in je spremljala ta migljaj z jako oatriai pogledom. Po tem j« Cavagnoli umel trdi aklep neizprosne si t^varišice, stegnil pokorno junaiki rameni, zamrmrjal: Addio Lukrecija ! ter ee je hitro umaknil ia hiša na svojih debelih krakih. Malo časa aa svojim >bratom« je tudi lepa Benečanka ostavila hišo, da pripravi O naši šolski mizeriji in njenih posledicah. opis.) V. Šola je podlaga obstaaku vsacega naroda. Kdor nima te, nima bodočn sti. Žalostna perspektiva se odpira pred nami, ako si tržaški S ovenci saoro ne izvojujejo šole. Če bi bila vegoja nežne mladi :e še tadal^e poverjena tujincam, irgab'jene so za nas nade, ki jih vsaki narod etavlja v svojo mladino. Mesto da bi se ta naš bodoči rod po pravi vzgoji krepi1, za prihodnje delo in jeilenil i a bodoče boje, ki zahtevajo veliko intelektu-valnih in fizičnih sil — ostane neusposobljen, brez potrebnih telesnih in duševnih svojstev, mrtva veja na našem deblu. Žalostne posle-d ca tedaoje vzgoje naše mladine opazujemo sleherni dan. Prizori so to, ki nam Žalijo srca in grenijo ču's va. V to vzgojo pokla-dajo naši sovragi trdno določeno tendenco, dobro prerEČunjen zistem ! Prav je, da si zidamo svoje narodne dome, da snujemo hranilnice, ustanovljamo banke, ustvarjamo krepko gospodarsko organizacijo. In ne !• prav, in dobro, in hvalevredno je vse to, marveč neizogibno potrebno. Toda vsa to so deli neše narodne stavbe, ki b« dvigajo nad tla, dočim je v zemlji — fundament. Fundament, prvi pogoj za ekzisteaco naroda, je vzgoja njega živih bitij, njega živih sestavnih delov ! Vse hranilnice in vse banke aas na rešijo nacijonalno, ako si ne bomo ohranjali mladino, da se nam ne izgublja v valovju tujinstva. Prvi pogoj za ohranitev nase narodne ekzistence je vzgoja, šola, naobrazba na podlagi narodni in po principih, ki so jih proglasili prvi pedagogi kakor eiino prave. Če ne dobimo š le, ki bj dajala naši dtci pra?e vzgoje, preidejo vse rečeae u*ta-nove, ki so« nam j h nt si prvaki zaBnovali veliko umnoBt o in nenavadno požrtvovalnostjo, nit' svoje psjkove mrež . Lukrecija je bila v resnici modra kakor kača. Di si nagla in celo vroče krvi, imela je vendar dovolj bi Btrega uma in hitrine ter je dobro anala računati in prežati od daleč, da ob hitenju aa pokvari Bvojega posla. Hitro je vrgla pajčalon, zasukala za ogel in potrkbla na solnikova vrata. Kuzmic jo je vsprjjel nenavadno uljulno, pa ko mu ja Lukrecija rekla, da ima govor ti žnjim sa samem nekaj zelo važnega, vrgel ja vradni padagog knjigo aa posteljo, stavil šibo na polico in pognal otroke domov. Lukrecija ni potratila mnogo č^sa žnjim. Pokazala mu ja cekin, na kar js dobri Jakob Bmejć se izba-lil zoba. Rskla mu je dalje, kaj mu ja storiti, da more p:ti brez konca in kraja, pa da kane sa kateri cekin, ak> bo dobre sreče. Kuzmič ja izvalil oči, ker ni mogel verovati, da se ja dobra arečica — taka redka tiČica — iznenada zaletela na njegovo neumno pamet. Nu, ko ga je ženska uverila, da tu ni nikaka šala, ztklical ja Šolnik, cmoknivši z jezikom : Evo ti tudi moja duša ! ter se prej ali slej, mor.la že v nekoliko desetletjih... v roke tujinatva. Kdjr ni slep, kdor inca zmisla za reelno življenje okolo ssbe, kdor zna čitati v znamenj h časa in sledi b kriterijem socijalnim, n&cijonalnim in gospodarskim evolucijam sedanjih dob, ta gotovo opaža to nevarnost in vidi, kako vstaja pred nami in postaja veča in veča. Italjani nam vedno kažejo na naše io'e po okolici in se Šd bahatijo se svojo generoz* noBtjo, kakor da je to odvisno le od njihove milosti, da imajo okoličani par š)l v svojem materinem jeziku. Naj ne bodo smešni in neslani ! Milost da je to, če more državljan — ki mora nositi grozna bremena — peši-ljati svojega otroka v šolo? Ne, to ni nikaka milost, ker tako veleva dižavni šolski zakon, ki je obvezen tudi za Trst! Nekaj druzega pa je res milost, a už vajo jo — Italijani, to je, gospodovalna stranka na tržaškem ozemlju ! In ta milost ee3toji v tem, da vladašedo danes ni prisilila tržaške pokrajine, da bi si na podiagi državnega šolskega zakona ustvarila deželni šolski zakon, kakor ga imajo vee druge provincije v državi ! ! To je resnična milost za Italijane, za vltdo pa — Bramota ! Ali to le mimogrede. Naglasiti pa smo hoteli dejstvo, da šole po okolici nit ne morejo prihajati v p štev za ljudsko eolsko naobrazbo me3tn;h Slovencev. Nu, vzemimo slufaj, da bi uSni načrti okoličanskih šal odgovarjali potrebam tudi mestaih Slovencev, in denimo, da bi bila dana možnost ob sko» vanja tah šol po mestnih slovenskih otrocih, je li bi s tem res nehala neša šolska mizerija ?! Ne!Kajti tudi uredba srednjih šol v mestu tržaškem tvori važen del naše šolske mizerije! Trst — in naši trgovci in obrtniki. 2j3 sama naiava je dolečila, da trgovinski, industrijalci, obrtni in vai drugi po ljetni elementi teža iz notranjih, pa tudi iz najod-daljenih krajev države, ki ima svoje morske obali — ven na morje in v veča pomorska pristanišča. To vidimo v Trstu, na Raki, v Zadru, v Šibeniku, v Splitu, v Dubrovniku, in tudi druzih manjših meetih ob našem Jadranskem morju. Vsem prednjači Trst, Trst je prvi pc-morsko-trgovinski emporij vse monarh je avstro-ogiske. Zato so sa tudi v Trstu nabrale trgovinsko-prometne individuvalitete ne samo iz raznih dežel avstro ogrskih, ampak tudi iz Italije, Nemčije, Anglije, Grške in iz drugih iztočnih krajev. Najbolj so zastopani sedaj v Trstu v trgovini in industriji Italijani, a poleg njih Nemci iz 'Nemčije. Ti poslednji so tu že v velikem številu in jih prihaja neprestano vedne več v caš — Trst. Izvestne vrati uvozne in izvozno je odsmukal do Kamenenih vrat, kjer ee je v mali krčmi posadil poleg okna, seveda za polnim vrčem vina, ki sokoli telo in ostri duha, kakor je tako trdil veleučeni Cavagnoli. — Vedoča, da vredni šolnik sedi na straži, spustila seje Italijanka skozi Kameneoa vrata po brdu doli. Dospevša do Tomaževe krčme ee je zaustavila in ogledala Be hitro dva-tri-krat. Videča, da nikdo ne pazi nanjo, odtisnila sa je neopaženo v krčmo, iz katere 'je potem izišla še le po dolgem Času. V samotni sobici pod streho imela sta z gospodarjem Tomažem mnogo razgovora in pogajanja. Ko se je vračala domov, obiskavši mimogrede nekoliko anancav, med njimi tudi Jelo Gusko, bil jej je obraz vesel, a črni očesi sta jej sevali bistro v svet. Menda jej ja prva namera dobro vspela, da jej je delo krenilo na Brečno pot. (Pride še.) trgov ne so večinoma, pretežno, v rokab Nean^ev :z Nemčije. Trst je pravo pravcato pomorsko in trgov asko mesto v polnem smislu te besede. Pa kak^r tu di druga, njemu slična pomorska mesta se svojimi pristanišči ni?o enojezična in enoaarodna, tako tudi Trst ni ne italijansko, ne nemško in re povsem sovr.nsko mesto. Trst ima kaleid jskepično mednarodno oznse^a v vsem trgovinskem, industrijalnem pom< r?kea in socijalnem življenju. Naredni elementi, ki v Trstu obstoje in žive, ee morejo v svoji zgodcv.nski prvobitnost izvajati samo ic dveh izvira h. avt>btonn h narodnogospodarskih činiteljev. To so Slovei ci in Italijani. Na stran: Slovencev so v Trstu, kak' r stara naselbina Hrvatje in Srbi. Tržass Hrvatje so večinoma iz Istre in Dalmacije. Nekoliko jih je z Reke, iz hrvatskega Primorja n ostalih hrvatskih krajev. Srbov v Trstu je le malo število. Oni imajo tu sv !jo <*erkveno cb5:no, svojo srbsko pravoslavna cer&ev in svojo srbsko šolo. (Ta srbisa šola pa ne odgovarja, žalib< g, svojemu namenu. V njej vlada .talijanski dub. Zato pa — kakor da bi je ce bilo. l».l bi čas, da se iz temelja odpravi ta nedostatek, ta T ici greh. Otroc: tržašk h Srbov utegnejo b:ti trgovci, odvetniki uradn ki, in vse drugo, a.. — Srb ne ludo! Ne \ <»Io Slovan , ampak Italijani.) Srbi sd večinoma iz Dalmacije, Bosne in Hercegovine in Crne Gcre. Nekoliko je tudi Čehov. In morda kakov Rus. To je vse. kar ee more reči o Slovanih v Trstu. Italijani so številno zastopan*. Treba pa jih razdeliti na dvoje. Je pravih 1'a'ijanov iz Italije, iz kraljevine Italije, kakih trideset t:soč. Ti dajajo Trstu t;st j zatrjevano itali-janaK j 1:n ozračje. Zajedli so se v \ se narodnog >ep< darske pridobitne stroke Trsta. Marij.vi so in varčni. Z Italijo vziržujejo tesne trgov.askr -prometne :n politično narodne zvece. Njim na strani stoje tržaški Italijani. Ti so meščani v Trstu. Predstav Ijajo l al janfki tip. Kri jim je mi sanica raz no-na rodnih elementov s pravim italijanskim t Ume nt »m. Me 1 njimi je mnogo slovenskih brvatss h in srbskih odpadnikov. Ti odpadniki se rekrutirajo največ iz delavskih ofcrtn ških in uradniškh slojev. — Niso podjetni, niso trgovci! Zato tudi ni pri njih blagostanja, (ZvršeteK pride.) Adriatieus. stvari, da mesta in občine ce odrajtujejo davkov in vžitnine, da ni smeti izdavati plačilnih nalogov in jih uročati. Če bi vlada izdala naredbe glede dobrovoljnih naborov novincev, naj Ee det čni oklici in razglasi ne objavljajo in naj se ne uro čaj o dotični-kcm. Avtonomne oblasti nej v pozivu nadomestnih reservistov pod orožje odrekajo svoje sodelovanje. Aii naj ugibljemo zopet ob vprašanju : kdo odneha konečno ? Nu, naj ponovimo svoje uverjenje, da ne bodo Madjari tisti, ki odnehajo. Dogodki na Ogrskem. Će hočemo soditi po zadnjih vesteh, zdi se, da Fejervary-ja res ni oplazil nemili vsprejeir, ki so mu ga priredile vBe stranka ogrsko-hrvatske zbornice. In res ne govore zada e vesti nič o kaki demisiji mnisterstva, marveč se zdi, da isto hoče ustrajati. Po tem takem prihajamo do zaključka, da so mero-davni krtgi na Dunaju bili pripravljeni na t»ko nergodo, a da so ktudi določili taktiko za bližnje čas?. Ta bi bila, da bo barcn Fejervarv vzlic vsemu in vsemu nadaljevala poskus , ai naj dovedejo voditelje ^koaliran h Btrank do taga, da se zedinijo ta program, ki bi mu megla pritrditi tudi kiona in na čegar podlagi bi se potem zasnovalo definitivno minieterstvo, vzeto iz strank večine, to je, pravo aonstitu<*ijonelno ministerstvo. Seveda bodo ta pogajanja zahtevala mnogo časa, n izpela;jo najbrže čas do jeseni. Zelo dvomljivo pa je, da bi se koalirane stranke ho tele zed niti za program, ki bi odgovarjal stališču, ki je tavzemlje krona nasproti ogrski krizi ? Pi dpredsednik ogrsko-hrvatsko zborn ca Rakovszkv — ki je imel daljši pogovor z min stersk.m predsednikom Fej« rva j /-jem — zatrja vfaj, da je položaj zelo resen, ker je gotovo, da na cdloč.lnih mestih ne mislijo na^tc, da bi ob vprašanju vojske cdnekali. A ravno glede tega vprašanja je v največem interesu medjarskih radikalnih strank, da drž«* trdo in da ne odnehajo. Mi ne bi hoteli sicer trdit , da je za te radikalce vprašanje poveljstvenega jezika glavno, ali ta njih pcetulat je ca njih najizborneje ag ta-eijsko sredstvo, ker najintenzivneje deluje na madjarsks mase. Zato ni lahko verjeti, da bi h. teta koal r* j a popustiti ob vprašanju vojske, marveč je verojetneje, da bo trdo držala ob tem vprašanju. In če bo tudi krona trdo držala ? Po tem privede ta kon-fl.kt vendar le do tistega »pasivnega odpora«, a katerim že sedaj groze Madjari. Ta pasivni odpor pa bi imel ssetajati v tem, da m k do ne p.ačt»je davkov dobrovoljno, da ee ne plačujejo pristojbine na kolkih in od pravnih Iz Srbije. »N. Fr. Preese« javljajo iz Balegagrada, da sa na volilnem gibanju bolj in bolj pojavlja zahteva po reviziji ustave. Seveda tudi vsaka poltena skupina tuli o tem vprašanju svojega sptejalnega polit čnega stališča. Nezavisni radikalci zahtevajo n. pr-v svojih glasilih pred vsem splešno velilno pravo ; naprednjaki pa zahtevajo nasprotno : naj se razširijo prerogative kralja in vtesnijo kompetence skupščine. Zmerni radikalci soglašajo nekako z naprednjaki, vendar pa priporočajo svojo staro idejo — vstanovitev senata, torej sistema dveh zbornic. Poleg uprašanja o posojilu, ki bo glavnim predmetom razprav prihodnjega zasedanja skupščine, pride torej v razpravo tudi vprašanje revizije ustave. Kralj se ne bo upiral taki reviziji že zato, ker je sedanja ustava nastala po smrti Aleksandra, za Ča;a revoluc jske vlade in brez sodelovanja kralja. Ni pa verjetno, da bi hitro prišlo do take reviz je. Stvar je jako kočljiva in Srbiji je za sedaj misliti na druge nujne stvari. Vrhu tega je potrebno za izvedenjs revizije, da se skup-šč na v treh zasedanjih zaporedoma principijelno izreče za revizijo ustavo. Drobne politične vesti. Španski kralj hoče v Rim. Iz Madrida pon čajo, da se kralj Alfonz nadeja, da pojde tudi v Rim obiskat italijanskega kralja ter da se nadeja, da odstrani vse t: zadevne ovire od 6trani Vatikana. Kralj A L-nz obišče na jesen dunajski in berolinski dvor. Stoletnica Mazzini-jeva. V eoboto so po Italiji obhajali stoletnico rojstva italijanskega patrijote Mazzini ja. I slasti so bile velike s'< »vesco iti v Genovi in v Rmu. Društvo Dante Al ghieri je imelo v dvorani Collegio Romano slovesno skupščino, kateri so prisostvoval tudi kralj, ministri ter zastopniki senata in poslanske zbornice. Ruski poslanik Cassini odpotuje — kakor javljajo iz \V ashingtona — dne 11. julija v Petrograd, da poroča svoji vladi o pogajanju glode miru. Fejervarv proti svobodi tiska. Budimpeštanski list »Pesti Naplc« je priobčil vest, da je Fejervary-jeva vlada baje orilcčila, da omeji svebodo tiska. V političrib krogih da se govori, da bo vlada zabr&t la prodajati čatopiee po ul cab ; taka prepoied bi uničila opozicijonelne liste. Domače vesti. V spomin. Včeraj popoludne cb 5. uri je preminul narodni delavec Anton Suban. Pokojniku je bilo 45 let in je bil nad 20 let uslulben pri narodni tvrdki Dejak-ovi. Rojen v Brjah na Krasu in vzgojen preprosto, je imel toliko narodne zavesti, da je vse svoje otroke odgojil na narodni podlag'. Pokojni mu Bin je bil pevec, a živeča hčerka je še vrla pevka »Kola«. Možu, ki je pred četrt stoletjem tu v Tr3tu delal za našo sveto narodno stvar, kličemo : VjeČnaja pamjat! P. S. Uro pogreba naznanimo v jutraj-šnjem izdanju. Ooriškt nadškof mons. Andrej Jorj dan ja obolel za hudo želodčno boleznijo, vsled katere je že več časa bolehal. Nad* šk(fi zdravita goriška zdravnika dr. Emil Grea&ich ter primarij dr. Ernest Fratnich, pozvan ja bil iz Trsta tadi strokovnjak v želodčnih boleznih dr. Venceslaj Plitek. Papež je nadškofu brzojavnim potom poslal apostolski blagoslov. Izlet Srbor ni Slovensko. Is Belega-grada pišejo : Srbi eo bili sklenil', da obiščejo let:e Slovence in da ei ogledajo nj bovo domovino v zahvalo zato, da so se minolo lato Slovenci udeležili svečanosti povodom kronanja kralja Patra in jugoslovanska umetniška razstav« v Belemgradu. Sprva so nemeravali Srbi prirediti izlet pričetkom julija, sedaj so pa definitivno sklenili, da prirede izlet 14., 15., Ifi. in 17. julija povodom velike Preširnove veselice. V to svrho se je sestavil poseben odbor. Do sedaj se ni odločilo še ničesar druzega, nego da si srbski gostje ogledajo postojnsko jamo, po možnosti tudi Bled in da ee udeleže Preširnove veselice v Ljubljani. Srbi bodo imeli seboj svojo godbo. Iz'eta se baje udeleži mnogo častnikov in veleuglednih oseb vsah stanov in krogov. Govori se, da se Preširnove slavnosti udeleže tudi Hrvatje, ki nameravajo prirediti pose ben vlak. Odprto pismo. Podpisani Bi usoja tu javno **orašati slavno c. kr. redarstveno ravnateljstvo in slavni c. kr. komisarijat za tržaško okolico slsdeče : V Trstu in njega okolici je slehernemu revežu zabranjeno beračiti. In ako so v to poklicani organi zasačili prosjaka, ga terajo v zapore. Jaz nečem tu razpravljati, je-li to umestno ali ne — dovoljujem si pa vprašanje do omenjenih cb'aetav: kako to, da je okoli*an-akim in neokoliščanskim mladeničem dovoljeno, ds povodem takozvanih »somnjev« ali »ša-ger«, javno prosjačijo? Ako se reveža, ki je res potreben pomoči, preganja, ko si išče vsakdanjega kruha — zakaj se dovoljuje mladeničem, da svobodno prosjačijo, da-si jim tega ni treba, ko jim nabrani »miiodari« elnžijo le za nepotrebne, večkrat naravnost škodljive stvari ? ! Ker je ta nepotrebni (da ne rečem drugega) običaj nemoralen in neprijeten za one, ki morajo dajati »semnjar-jem« manjše ali večje zneske in ker ee ti »prosjaki« gotovo maščujejo nad onim, ki jim ni dal svojega prispevka — menim, da je c. kr. oblastnijam v dolžnost, da enkrat zabranijo to. Kakor rečeno, se oni, ki prirejajo »eemnjet po okolici, gotovo maščujejo nad Btrankami, ki niso hotele ali niso megle poBegniti v žep, ko ee jim je pred stavila družba prosilcev z godbo in cunjo na palici. Maščujejo se pa na različne načine, kar dokazuje, da to ni niti prosjačenje, ampak navadno izsiljevanje ! C. kr. oblastnije naj za naprej dovoljujejo »semnje«, če ža nekaterniki ne morejo živeti brez istih, a naj odločno zabranjujejo vsako beračenj?, pa bilo to tudi z godbo in s cunjo na palici ! Sledi podpis. Kako se postopa z delavci t tovarni ledu pl. Rltter Zahonva! Prejeli smo iz delavskih krogov: Ras ne moremo več molčati k temu, kakor se postopa v tej tovarni z delavci. Izlasti tovarniški mojster Spanner uprav zaničuje in preganja tiste delavce, ki jih on »ne more«. Osobito pa se to goii z delavci slovenskega rjdu. Mož si menda misli, da ee s Slovenci more delati, kar se heče. Ti naši de'avci morajo prenašati največ krivice ob svojem napornem delu. Pritožbe do ravnatelja ne korist jo nič, kajti ta veruje vbb le mojstru Spannerju. Ako bi hotel kak delavec iti prosit za povišanje plačila, tedaj odgovarja gospe d mojster vsikdar: »Bom že jaz govoril z gospodom ravnateljem«. Potem mineva teden za tednom — ali o kakem zboljšanju ni ne duha ne sluha. Će pa Ee je kateri delavcev BlednjiČ naveličal tega čakanja in se odločil, da pojde sam k ravnatelju, pa mu je navadno odgovor takov-le: »La parli col s:gnor Spanner, mi no me intrigo niente, mi non son maeetro della Fabbrica !« Ali je divno to? To je nečuveno! Mojster ne stori nič za ubozega delavca, ravnatelj pa ga poš lja — k mojstru ! Gospod ravnatelj : Mislite-li, da so take razmere častne za vas ? Mari niste ravno vi poklicani, da poleg skrbi za provapeh podjetja posvečate nekoliko skrbi tudi za blaginjo delavcev? Mari ni ravno to v največo čast in diko vB&kemu ravnatelju, da zna zahtevati od delavcev in ob enem tudi skrbeti zanje — da delavci vidimo v njem sv\-jega zaščitnika, najboljega prijatelja s vej ega ? S In ai li to dolžnost ravnatelja? Ni-li na delavcih velik del zasluge na tem, da vepsva podjetje, od katerega živite tudi vi ?! ! Tudi v tej tovarni ne pegrešamo onega zla, ki je nahajamo malone povaodi v veči ali manji meri. Ti bo cgleduhi in ovaduhi. Ti eo mnogo krivi. Ni eadoeti, da nas tlačijo Kalabreži, pri-tepenci iz Italije, ampak tudi domačini nas ovajajo. Nu, resnici na ljubo moram povedati, da ;o nifo pravi domačini, ampak priseljenci. Piaac teh vritic je bil vstopil v službo te tovarna kakor kurjač. 5 mesecev ja oprav- ljal svojo službo pridno in zvesto. Bilo je dne 28. maja, ko je Spanner prišel po noči v tovarno. Bil je očividno nekoliko — dobre volje. Pristopil je k meni in mi rekel, da gori na parnem kotlu nekaj žvižga, da bo morda par. Jaz sem mu odgovoril, da je vse v redu ; on pa je trdil dalje, da žvižga. Na to sem šel sam gori pogledat in sem mu povedal vnovič, da je vse v redu. Sel je sam gori in mi je rekel : Ako kaj najdem, vas takoj jutri pošljem iz službe. .. Takoj sem uganil, da vse to šikan ranje ima le ta namen, da nekega druzega izvoljenca in pe-toliznika postavi na moje mesto. ^ ponedeljek zvečer sem prišel zopet na delo, a mojster me je že čakal pred tovarno ter mi rekel, naj le grem domov, ker pride ta in ta pred kotel, jaz pa da Bem odpuščen zdela. Brez vzroka so me vrgli na cesto s petero otročiči. Jaz nisem vedel, kaj bi počel ? Š?1 sem k ravnatelju, a ta mi je odgovoril na kratko, da on se ne briga za take rači. V tem re vstopil mojster Spanner in je rekel ravnatelju: »Herr Direktor, ich kann den Mano nicht braucli9D, er ist nicht fiir mich«. — Seveda, ker nisem ogleduh, nisem zanj. Z družino vred me je vrgel na ulico po nedolžnem. Ali spomnil naj bi se, kakov je prišel on sam — raztrgan — iz Nemčije v to tržeško tovarno! Apelujem na gospoda Il tterja, ki naj ve, da ee je meni huda krivica zgodila, a pred mano tudi že mnogim drugim. Ali se sme tako postopati s pc^tenim delavcem ? Simon Obran, trlavna skupščina sv. Cirila in Me-todija za Istro. (Posnetki iz tajnikovega poročila). — | Dalje]. — Di ponovimo na kratko: Družba je v minolem s >Iskem letu dovršila šolsko poslopje v Rakiju ter započela z zidanjem v Fabcih, Vokoranu, sv. Luciji, Zrenju in Drenju. Nekatera teh šjl-skih poslopij so ža sedaj dogotovljena, dočim bodo druga v kratkem času. Družba je v minolem času odprla novi šali v Rakiju in v sv. Marini. Razun tega je zasnovala nove razrede na šolah v Puli, Livadah in Malem Lošinju. Skrbela je, da druga obstoječe eole včvrsti, da jih preskrbi z vtemi pogoji napredka. Izposlovala je na c. kr. ministerstvu, da se na družbinih šolali morejo nameščati učiteljice iz Hrvatske ter da morejo biti take učiteljice izjemoma nameščene na šolah tudi kakor ravnateljice. Družba je podpirala dijake na nekaterih šolah in učilišSib. Sla je na roko z izdbtnimi podporami onim rodoljubom v Pazinu, ki s samoratajevanjem re-lujejo za vzdržavanje tamošnjega diješkega podpornega društva. Nabavila je za svoje šole potrebna učila ter razdelila med učence teh šol mnogo lepih in poučnih knjig. Ui-zun tega je v minoJem letu poskušala, da sama Btopi v čim bližo dotiko z narodom. V ta namen je sklicala v minolem letu skupščino družbe v L:vadab, podavši s tem priliko tudi onemu delu nareda, da čuje iz ust voditeljev družbe, kaj vse se dela in vrši za njegovo srečo in blagostanje. Vodstvo družbe je imelo 31 sej in je storilo raznih drugih zaključkov, ki so deloma že izvršeni. Vodstvo ja zamislilo tudi celo vrsto lepih načrtov, katerim mere podati življenje le velika in brezmejna ljubezen vsega skupnega naroda. (Zvršetek pride), »Tržaške godbe niso vse skupaj ničvredne!« Tako sta si mislila gospoda Bar-rettini in ('attaneo, restavrtterja v javnem vrtu (giardino pubblico). Skušala sta vža /. rezoimi godbami dajati koncerte v restavraciji v iavnem vrtu, a ker sta prišla slednjič do misli, ki je povedana v naslovu, sta nsročila meečinsko godbo iz — Bari v Italiji. Ta »kalabrežba banda«, sesto;eča iz kakih 60 mež, je dospela v Trst sinoči ob V. uri in tr četrt. Kaj porečejo k temu tržaški godci ? ? »Narodni doni« v Puli. Včeraj eo pričeli — kakor poroča »Omnihus« — graditi »Narodni dom« v Puli. »Narodni dom« gradi »Istrska posojilnica«. Zgrada v 3 nadstropjih bo v ulici Carrara, na krasnem položaju in v sredini mest3. V zgradbi bo lepa in prostrana dvorana z galerijo in stalnim gledališkim odrom ter bo ena najlepših v Puli. Shod zastopnikov slovenskega dlja- štva na Dnnajn se je vršil m nolo soboto. Shod je vaprejel resolucijo, v kateri zahteva slovensko vseučilišče v Ljubljani ter je protestiral proti ustanovitvi italijanske pravne fakultete v Trstu. Shod ;e po:val s'o venske a hi vi -ke p % az e, naj, če treba, z obetruk priredi javco »Tombolo« dne 29. t. ne. »pri bilo možno izkoriščati teh gozdov, ker ni cijo d>sežeio slovenske zahteve. Rabku« ob 6. uri popoludne z 12 dobitki, bilo prometnih Bredatev. Za Izlet t Štanjel je oddati še 6 pre- in si(,«r : L Sivina volneno blago za moško štorov. Oni, ki se žele u dal« ž ti, naj se po- obleko, II. činkvina volneno blago za žensko ž urijo v uradnijo »Delavskega podpornega °befeo, III. činkvina peča platna, IV. 8m- drustva«. kier se vsprejemajo prijave in ^vina etroj za žvepljanje trt, V. činkvina trtna škropilnica, VI. činkvina krasna ura budilka, društva«, kjer se vsprejemajo vplačila <4 K za eseb?). Birma V nedeljo je v župai cerkvi sv. Jakoba škcf dr. Nagi birmal 1147 dečkov in deklic. £enske čuvarice v ječah. Minister za pravosodje ,e odredil, da se v ječah za žen-eze nastavijo kakor čuvarice ženske mesto možkih, ker eo proti tem poslednjim neprenehoma pr.bajale razne pritožbe radi njihovega postopanja. Toča je dne 23. t. m. iccčao pobila v Bohinjski Bistrici, po Seiški dolini n v Kamniku. V Bohinjski B strici ne pamtijo že omen;enega dae. Veliki požar v Sarajevu. V Sarajevu ja zgorela tovarna stolov. Škode je okolo 100.000 kron. Državni dohodki od alkohola. Na An-gležkem je 32 odstotkov državnih dohodkov VII. činkvina krasna svetljka za strop, j od alkohola. S tami dohodki vzdržuje An- VIII. činkvina gnjat, IX. činkvioa 10 bu- gležka vso svojo vojno mornarico. Angležka teljk izvrstnega vina, X. č nkvina pisalna dobiva od alkohola 37.188,000 fantov sterl. (okolo 893 milijonov kron) do-hodsa. Ameriške zvezne države dobivajo miza ; I. tombola elegantna kompletna namizna oprava za 12 eseb, II. tombola železno oralo najnovejšega sistema. Pred *'n po tomboli ples. Akad. tehn. društvo »Tabor« v Gradcu priredi v sredo, 28. rožnika v gestiini Ber-ger (Grabenstraesej svojim starešinam od-hodnico. »Celjsko pevsko društvo« napravi v let tako debele toče, kakor je "padala sredo, dne 28. t. m. skupen izlet v Zagreb ter priredi tam ob 8. uri zvečer veliki kon- Kanalske naprave v Furlaniji. V «rt v prid »Družbi sv. Cirila in Metodijac. neieijo so pri Zagradu blizo R »nk s ovesno —■i^——■—» la geslo vili nove kanalske naprave, ki ee raztezajo od Zagrada do merja. Laj h u Književnost in umetnost. 40 070 000 funtov ali 29 odstotkov veega državnega dohodka. Kanada in Holandeka 19°/0. Rusija, Francozka, Belgija in Švedska po 18%. Nemčija 5°/0, Italija, Srbija in druge dežele po 2 odstotka. Zadnje brzojavne vesti. Rusko-japonska vojna. Akcija za mir. LONDON 26. >Daily Telegraph« po roSa iz Tokija : Pogajanja za sklep miru se aec mirno nadaljujejo. Pr čakovati je bmalo od koći meste 30.5.^, za julij 30. lo, z« ju ij-avgua; Broj 1*22. »Tršćanskog Llovda«, lista ene a*i druge strani, da kaj točnega objavio 30.65, za sr pt. -december i9 — (mlačaj). rtemenc Lonsobard-kili srrobov eo pr: Kriau doslej jrakopal' 120. za. narodno gospedarstvo izlaze^eg svake su- 1 stan u stvari. Mom^ekov ; rž za okt. K 12.36 do K 12 58 : oven t* okt. od K 11.—do 11 02; koruza z» iulij K 14.82 do K 14 84. PSenica : ponudbe zadostne, povpraševanje piči", tendenca mrtva. Prodaja 15 000 met. stot., 'a 10 stotink znižapja. Druga žita mrtvo. Vreme: vroče. H a v t e. (Hkiej-.) Kava Satuoa goo- - -rage za tek. mesec po o0 kg 43. V« frk, ca sept New-York. (Otvons- e.^ Kav« Rio bo.50 London, Sladkor iz repe surov 11'Vt« • Mlačno. t* a riz. R! za tekoči mesec 16.—, rž za julij 15.50, za julij avgust 15£0 za september-de-cember 1?.— -vn irjo.t — fHuica z*. lesoČi me-23.S5, za julij 23 za julij - avgust 23 35 za eept -december 21 75 5*/4. za julij 5t3t z^ julij-avgust 54.— za september - december 4">.— .stalno . Sladkor surov 88° uso nov 201 i—30 (mirno Mavromihblisa bel za tezoči me«*ec 3i', za julij-avgust 3i z* oktoter-januvar 30"',, za januvar-upril 30T,st (^ailačno ... , t rr i __ - l , . _ . , . . ... . . , . , , . T.. , . uKiocer-jauumf o*/ , za iauu\tir-pp mu s-dij kupu dr. -I &:p Kario\seE, ^ _ <_)n dones: članae u svia strukama na vztrajajo m nistri kabineta DelvanniEovega, rafinjrar 66',—67. Vreme: oblačno Lvetn.k v Celju. l inrla Je v Kranju v i'O. letu Bvoje i e An "i Majdič, hči tsmešnjega ve:eindu- striV.ca Vinka Ma diča. rodnnc gospodarstva. S toga nijedtn otmjeniji trgovac, industrijalac, obrtnik, posjednik, po da se ločijo od Rallija. Isti je svoj min aterij sestivil nastopno: Ralli — predsedništvo, morac, ne bi emjeo b t' l>az njegs. I svrati- , finance, notranje in vnanje stvari, Mavromi-šta, kavane, gostione, čitaonice, ote ne, šte- halia — vojna in provizorično notranje stvari, Buduris — mornarico, Christojulos — pravo sodje, KalliphoroB — uk in bogočaatje. Z">or- krize je prov3ročila veliko olahčan e. ministri so že pr segli. Novi Tujei v Dubrovniku. Od novega leta dionice, banke, obrtne i vjeresijebe zadruge, io >1. nta a je obiskala Da'orovaik 4904 1 ie,lnom rieči, Bvi bi morali držati »Trecm^ki . -ev. Minolega leta jih je v isti čas b io le Llovi«, kojemu je zadača, da ore i radi na ; onrm polju naše budućnosti, neseg dobrosta-Strela obila ovce. M nalo tredj je nj8j koje je jedino eradetvo našeg uskrsnuća, z > R ice strela udar a v neko p3dzem«:ko , \ to je polje: narodno gospodarstvo, iisa i, v katero je bil ovčar med nevihto Predplata na »Trzinski Llrvd« iznosi agn.i ovre. Strel, je ub la 27 ovac, ovčar na gcdinu K 12, a na pol godine K 7 u Bor,., porofll. d»e 2-J. junija e pa oatal nctakn;en. cieloj menarkiji a us tro-ugarskoj. Izvan Auetrc- Tržaška borza Radi nevarne?, groženja je b i are I carske, gdje godj bilo, god inja predplata Napoleoni K 19 11— 19.14—, angleške lire K —.— an včerei Donolu ine ob 2. uri 28 letni i«noBi 20 franaka u zlatu. Novci i pisma, do —.—, London aratek termin K 240 —240.60 „ J r , , • , - r . ■ ^ . ... ~ Francija K 95.45-95^0 ItaUja K 95 50-95.65 r I. Hau«er. Bil seje namreč nekaj spri silju se vla&taiku i glavnom uredniku »Tr- itaUianJ8ki bankovci K . Nemfija K rai dela t in/*n rjem Albertom Bsbn ia je o* LU vda«, g. F r. K u č i n i 6 u, Trst, ! 117 -5—117.50, nemški bankovci K--•-- , , , , , . L ! ir- p t- o i d , a < fri o fi 1 avstrijska ednotna renta K 100 10 100.40 ograks v jez: temu zjgr z.l, da ga to zak;al kakor Via l ab o Severo, br. F. 104 T. 240 (via-; bongka renta K £6 31 6 dO, italijanska renu " te eta. i atita kuća), »zffoda na delu 4 ; letni podaječ — Fran Ca caadio je delal pri neki gradnji na Zaloga tn- in inozemskih Tin, špirita in likerje? in razprodaja na debelo in drobno TRST. — JAKOB PERHAUC — TRST. Via d e l r A c q u e 5t. \li. (nasproti KdlTg Csalrals). , Velik izbor francoskega šampanjca, penečih dezertnih nieo bodo najbrž za 20 dni odgodili. Rešit iv italijanskih in avstro-ogrskih vin. Bordeaus, Bur. gunder, renskih vin, Mosella in Chianti. — Kum- konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinovec, slivovec in brinjevec. — Izdelki I, vrste, doSli iz dotičnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrši. Razpošilja se po povzetju — Ceniki na zahtevo in franko. — Razprodaja odpol litra naprej. mmmmmmm—i Razne vesti. Japonska ima 467 hranilnic, med temi je le ena v rokah inozemcev. Oi 1799 nalili je takoj prenesen v bolnišnico, kjer so vadn h bančnih zavolov so le s i rje v ino-en veprejeii v X. kirurgiem oddtlek. Zdrav- i zemski posesti. državni železnici pri sv. Andreju. Včeraj predpoludne je pa nesrečntž pal z odra — viec<*ega 4 metre —, na katerem je delal. n:k je konetntavai, da si je revež o padcu z.om l A:iri rebra in ss težko pohabil tudi v notranjoef. Društvene vesti in zabave. Potres v Skadru. le Cet nja poročajo, da ee potresi v Skadru te vedno ponavljajo. Tajnik kralja Milana umrl. V neki dunajski boln šnici je umrl bivši tajnik tokoj-nega srbekega kralja Milana, M lieev:<5. Pc-koj temu tajniku je bilo de le 39 let. Romunska državna petrolejska polja v zakupu. Petrolejski studenci Rjmunske se raztezajo na oO.OOO hektarjev. Romunska —.— —.— kreditne akcije K 65-V— — 6M> — državne železnice K €61 -- — ■ 6 J - LombaH K 85.— 87.-, Llojdov«- akjij* 66H--672-- Srečke: Tisa K Ć3850-34250 Kredit K 48250 do 492.50, Bodenkredit 1H80 K 313 — Bt- denkredit 1889 K 3U6 75 313 75 ln>Sk« K 142.— do 144. - Srbske---a„ — Dunajska borza ob 2. url pop. predvčeraj danea Državni dolg v papirja n „ n srebru Avstrijska renta v zlatu n „ kronah 4»/, Avst. investicijska renta 3l/, Ogrska renta v zlatu 4°,0 „ ^ „ kronah 4% jf /a §lavno»t »kola« pta sa še prijavila : pev^a , drastvo »Zjrislavec iz Sežate in pa »Fev-ki zbor ^\taln C3 pri sv. Jakobu«. Vsp red ee objavi v par dneb. Pevsko društvo »Zarja« v Bojanu bo vlada je sklenila, da jih da v zakup na 50 mel > svoi letni občai zbor v nedeljo, dne 'J. let »Nemški banki« v B?rolinu. jul;ja r*0o. V »Konsumaem društvu« v Ro-i Smrtna kazen odložena Mori c u Bvojih anj. Zafetek ob 4. uri popoludne. Po do- žen Hocho, ki je imel bit! ta dni obešen, s^ vrženem oljnem z:>oru bo zal>avni večer a odložili izvršitev smrtne kazni do 28. julija rmu'99 75 100-0 1 0 31 119-50 10:35 93-. -5 117 20 97-80 e« 55 1640.— 658.— 240.22* 117.35 23.47 19.12 95.f 0 i 1.30 Sprejemajo se vsakovrstna dela iu po ______posebnih načrtih. — Jlustrovaa mi brezDlačno in franfco. ^ Tovarpa pohištva = RAFAEL ITflLIfl = Velikansko skladišče in razstava pohištva in tapetarij TRST ulica Malcanton Štev. 1 po Melo niskih cenah. Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 Lstr. 100 državnih mark 20 mart 20 frankov 100 i tal. lir Cesarski cekini Parižka in londonska borza. Pariz. (Sklep.) — Francozka renta 97 92. italijanska renta 105.95, Spanaki exterieur 90 27, akcije otomanske banke 605 —. Menjice na London 251.35. Pari a. (8ki-p.) Avstrijske drfavae ielef - —.— Lombardl 89.— unificirana torfika renu 87.92 avstrij. zlata ren lC0 7r, ogiska 4 */. zla Ltnderben' 477.— tnrlke sreča patjezn. j 1005. I/let v Štanjel, ki ga pr redi prihod- Umrl VSled pika žuželke. Iz L nca po- n;r> na leljo, dne 'J. julija pevsko društvo ročajo, da je nadporočnika polka deželne >K Io«, -e bo vred takole: brambe št. 'J, Henrika Pumererja, pilila Z;utraj ob 5. uri odhod iz pred velike neka žuželka, vsled česar je ieti umri. 131.— panika bsnka 13 72, italijanske m»ridi jonalne akdje —.—, akci e iiu. Tinto 15 11. Vzdr/ »«« LonHou. (s4n«> KonaondUhb ao., 90.-Lombardi 3 s/4 srebro *6'5;ia, Spam-ka rent« 89.3 , i* -lOliOiiOMOiiOiiOiiOiiOiiOiiOllOi o--- Tovarna pohištva Aleksander levi jtfinzi ulica Tesa 5tv. 52. R (lastna hiša). C ZALOGA: Pinzzn ROSnRIO (šolsko poslopje). Cene. da se ni bati nobene konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. Huatrovan cenik brezplačno ln franko lOllOilOiiOiiOiiOiiOi OilOuOiiOi v , tša ce. Izletniki «e ustavijo v Koprivi do 11. ure. Prihod v Sianjel cb 11. in pol uri Navidezno mrtev. Ogrske novine poročajo, da je v i^evoči umrl po do'gi bolezni Razstava in prodaja pohištva izdelanega od najboljših delavcev se otvori v kratkem. predpoindoe. -4. uri popoludne v e e e- ; otrok nekega poae-tnika. Pogreb, „ je vriil JJ^^ OMOaZa (dVOraiia T©rSiCOr©). po 1 : e a s pe'j€m, dealamt o jo in igro — tem ple*. Glede odb.da ee izletniki dogovere v Štanjelu. Vložka podružnica družbe §v. Cirila io Metodija na Greti vabi na ctroško ve-e leo ki bo v nedeljo dne 2. julija t. 1. v or >-»tcr h »konsumnega društva« v Hranu. ZiČ4tek ob 5. uri popoludne. Vetopnina 'Ji) SV t D*. Velika narodna veselica v I*rva£ini. S:iri prvaka društva, to so: »Sovenska čiuln ca«, telovadno društvo »Prvaški Sokol«, >Ženska podružnica sv. C.rila in Me-tod ja« in »Sadjarsko in vinarsko društvo« pr.reie zadajo nedeljo julija t. 1. skupno velike narodno veselico. Zanimiv program prihodnjič. — Bratska društva v okolici so nsprtšsna, da bi istega dne ne prirejala vs»ei:r. Tombola »pri Bebkn«. Oddelek vo- jr«i h veteranov v Ksmajkh n* Vipavskem v petek. Med aprevodom pa je bilo čuti iz krate trkanje. Pogrebci so vsi prestrašeni zbežal:t !e nekoliko bolj srčnih je cstalc, odprlo krsto, v kateri je Težil otrok e odprtimi očmi. Navidezno mrtev otrok ee je kmrflo opomogel ter utegne ozdraviti. Ameriški defravdant zbežal v Evropo. Davkar v San Francueu v Kal forniji, Ed-\vard Smitb, je pooeveril 160.000 dolarjev državnega denarja ter je vbeial v Evropo. Lesene< železnice. V Kanadi in v Severnih cvczaih državah je nekoliko železnic, ki imajo leseni tir. Taka železnica, dolga 48 km, je n. pr. v pocrajiai C^uebai. S na so ie javorjevega lesa in vlak vozi po nji k e veo lahkoto z hitrostjo 40 km aa uro. Lesna industrija Guatemale v srednji Ameriki je morda najobsetneja na vsem vsetu. Serlaj izvažajo iz te dežela na leto 2 milijona kubičnih čevljev !esa. V raznih krajih so š* gozdi, i slasti mahagonijevega leea, v katerih še ni pela sakira. Do sedaj ni Obiskati se jo zamore vsaki dan. Ugodne cene. Serravallo-vo železnato kina vino za bolehne otroke in rekonvalescente. Provzroča voljo do jedi, utrjuje želodeo ln ojačgje organizem. Priporočeno od najsloveeih zdravnikov v vseh slučajih, kadar |c treba se po bolezni ojaeiti. OJlikuvano s 16 kolajnami na raznih raztavah In z nad 3000 zdravniškimi spričevali. I. SERRAVALLO = trsi. = Valil/3 Qnha !,:v/ "l*"1™ ali z opravo. W ClIKcl oUUd je ,i ldati s 1 julijem pri neki slovenski družini brez otrok. — Via l anova i', HI. nadstropje, vrata 1«». VPfitrfpU —'*'* nrc zvečer bo veliki L/0 II IvR ljudski ples na podovih v »Gostilni Tn>^t« (na desno nad rujansko cerkvijo). Vsak plesni komad le ."> nve. < -ena vinom: črno (lomače 48, rizling (beli 4«, istran 40 in teran po 4>8 nv«*., pivo po 2& nvč. — Bogato preskrbljena kuhinja. Vsako nedeljo in prazntk : veliki ljudski ples. Hiša na prodaj l^TŽuZ I": l Oglasiti se je Amarigo Vespuzzi št. 1. V. nadstr. vrata 15. MALA OZNANILA SVOJI K SVOJIM! V novi prodajalnici jestvin in koionijai Petra Peternel v ulici Gulia št. 76 »e T.iohiti vsakovrstne jt-stvine kakor: karo, rii, te«wnioe 1 napeljsks), i!«Jkor, turano Id heio moko. naravno masio. •veće. milo. j«iilno olj« prve T!>W po 36 DOTI1. — Blaro vedno sveže.— =jtova zaloga= Trst slikar-dckorater. . Spreiema delo ca deželi T>e- ; ovsa in sena na debelo in S <1 robno M. vd. Zerquenich niojjih in na vse načine. Po- uif Pierluiiri di Palestrina nareien los in niaruior. Barvanje pnhi*u-a. po«l m ? Do I/llPO ^ — l'r> let mlada se takoj sprejme UUlUIltd v dohn) _ Xaslov pove > Edinost«. Volil/Q m i TO /a v skladišče in nova VUlIKd IIIIZ.d mala tehtniea 10<> klg. «lrže«"a g<- takoj proda. Naslov pove vratar hiše št. '24 ulice lielvedere. MIQ H OIIIP vešč knj igo v dstva z večletno miailulllu prakso, zmožen slovenskega, talijanskega, hrvatskega jezika v govoru in pisavi ter deloma tudi nemškega išee službe. E *entuvelno tudi samo pol dneva. Ponudbe j>od »Bodočnost« na upravo »Edinosti«. Uma ^t. 57 na oesti Kozina-Herpelje, nova, ■ v nekoliko zemljiščem in vodnjakom, cooooooocoooooo Svoji k svojim! Podpisani priporoča svoio zalogo oglja. drva. premoga in drugo razno kurjavo ter petrolej. Pošiljanje na dom. Josip Muha, al Cavsna fuhod ulica Ca-vazzeni St. 3). ocoocoooooooooo Iv. Kopač svečar v Gorici priporoča priznano najboljše in najcenejše ♦ voščene sveče • Cenik brezplačno m M. Tovarna kisa BroscMoa & Hrovath Trst - Riva Grumula 6 Zaloga vinskega kisa in specijalnih kisov. Konkurenčne cene. Jančar 3van tehn. konces. zobozdravnik TRST ul. Torrente 32II. n. Delavnica za umetno zobovje. Izvršuje popolno zobovje iz kaučukaali zlata po francozkem sestavu. Poprave v 2 uraii. Cene zmerne. Sprejema od S—6 pop. 6nerino JUarcon ulica Tlvarnella št t. 3 Priporoča svojo zalogo oglja in drv, ki je vedno preskrbljena z najboljšim kranjskim blagom. Prodaja na debelo in drobno. P oiujanje na dom. —- Telefon štev. 1664. nova prodajalnka Romolo Perini zlatar in droguljar Via del Rivo 26 kupuje juvele. Popravlja ure na jamstvo. Sprejema poprave zlato, srebrno in Podpisani priporoča svojo mm- NOVO PEKARNO IN SLADĆIČARNO pri 8v. Jakobu litrska ulica 12 cravej si. šole). Vedno svež kruh. Pošiljanje na dom. Sprejema naročila in domaći kruh v pecivo. Postrežba točna. Benedikt Suban Prodajalci) jestvin založeno z vedno svežim Dlagom I. vrste kakor: kavo vseh vrst, sladkorja, olja, mila. kisa, testenin, moke. otrobov itd. priporoča svojim rojakom udani Počkaj Ivan ul. PETRONIO 2 (vogal ul. S. F. B Prva klet dalmatinskih t Biliškov & Aram baši n. { j t TRSTU, ulica Saiiita 22. ; ■ TRANSITNA ZALOGA « 5? g Lastni vinogradi in nasadi oljk v 5 Kaštelu v Dalmaciji. | Ka zahtev se podlija aa dom ▼ steklenicah ali sodč< k in. H lig— drogerija Josip Ziaoni • o o • I %M o Izbor drog, barv. čopićev, pokositi parfumov, fin. mile. — Zaloga mineralne vode. voska za parkete, na mrzlo pripravljenega sirupa tamarindo, malino vcc, itd. itd. Pekarnain sladćićarnazlastnotovarnobiškotov Jran £ampe TRST - ulica Mol in Grande št. 32 - TRST 3 krat na dan svež kruh. raznovrstne moke prvi h ogrskih mlinov, line vina v buteljkah, sladčioe itd. Sprejema naročbe za sladčlce. MIRODILNICA last pupilskih otrok, se proda za gld. 14ose8tv<> 1>1<«> Doline, pol P® UUdJ ure tX] železniške postaje, if-toje<'e iz njiv, travnikov in vinogradov, veli lii-t skupno 71» parcel fundus instruetus. Pogoji ugodni. — Več |»ove uprava našega lista. Izvrstno jedilno olje po 28 nvč. liter v novi prodajalnici A. BERINI & A. STRINGARI ulica di Torre bianca 43. ~ - nliea Farne to it. 33 podružnica. al. Settefontane 629 sprejema tudi pismena naročila ter pošilja na zahtevo blaga na dom po najnižjih cenah. MIKODIL^ICA Henrik Bonetta ul. Carradori 18 (vogal fieppa) Specijalitet« navadnih in me- i dirinaluih v, Soetk. čopićev. navad- ! nega in parfuninega mila, petroleja. Špirita i teste > za go- ; reti. — Barvilo za ćiSćeuje ===== vina. ■ Nizke cene. Prodaja na debelo in drobno ' F.FertOturar TRST - ul. Poste nuove Št. 9 priporoča veliki izbor ur: Ornega. SchafThause, Longines. Tavanes itd. kakor tudi zlate, srebrne in kovinske ure za gospe. Izbor nr za birmo. Sprejema popravljanja po nizkih cenah. Kis. milo. svece in so ob T. V2 u" zvečer v posojilniških prostorih .(v sednici). DNEVNI RED: Prememl»a pravil. Xa obilno v delež bo vabi ODBOR. Opazka: Ako bi ta občai zl»or ne bil -klejw"-eii v smislu $ 40. zadr. pravil, 1k> drugi občni /)\*>r 10. julija ob uri in jk>1 zvečer. TKST, dne 22. jun. 1«HJ5. I I < I I i I < l h JHann/akturna trgovina mm Artnr Modricky TRST - ul. Belvede t - T ST Fuštanj za krila širok 90 cm po 36. 42 novi. Fuišianj veleur od 27 novč. dalje, bel. siv in piquet fuštanj. Kotenina bela In siva. Maje. šlaji In rate. Odeja od volne ali bombaža. Pregrinjala preproge za mej posteljo. Kravate, srajce za ■ozke m ženske. Krila, uogovice. čipke m zamet, kakar ioii raznovrstne drobnarije. I I I » I » I I I » ru lejnaroH speHicijsko posreflovanje © Caro & Jellinek Trst ul. Romagna št. 2 Trst. C. kr. priv. Riunione Adriatica di Sicurta filavnic^ in rezer 'iii zakladi društva glasom bilnnce 31. decembra 1902. Zadružna glavnica (od kojih vplačano Z 3.200.000)....... j Rezervni zakladi dobi«'kov .... » zaklad proti vpadanju vrednoatij javnih efektov . . . Rezervni zaklad premij za zavarovanja ............ Zavarovanja na življenje v veljavi Izplačane škode v vseh oddelkih od ustanovitve društva [1838—1902] Društvo sprejema po jako ugodnih pogojih zavarovanja prati požaru, streli, škodi v-»led razstreli*, ulomu kakor tudi prevozov po suhem in m :rju: sklepa pogodbe za zavarovanje življenji p) raznovrstnih kombinacijah, za glavnice, rente plačn? do smiti ali po smrti zavarovanca, doto otrokom itd. ANTON SKERL mehanik, zapriseženi zvedeneo. Trst - Carlo Goldonijev trg ii. - Trst. Zastopnik tovarne koles in motokoles „Pnch". Napeljava in zaloga električnih zvončkov Izključna prodaja gramofonov, zonofonov in fonografov. Zaloga priprav za točiti pivo. I^astna mehanična delavnica za popravljanje šivalnih strojev, koles, motokoles itd. Velika zalofa prlpadkov po tovarniških oenafa ^ccc^r^ TELEFON štev. 1734. TELEFON it. 1627 Podružnice: Dunaj, Budapešt in = Lvov. Zastopstva na vseh glavnih trgih = tu- in inozemstva. Se pr poroča za preskrbljenje celjenj se zaprtimi blazinjenimi vozovi za pohištvo t -li v mestu koli v tu m inozemstvu. pakovanje za prevoz po morju. Posebno ugodni pogoji za vojaške osebe in = državne uradnike = k 8.000.ch)c 7.13^.5^0 3,700.580 71,25.1.752 _ 49^,919.050 SORIŠKA LJUDSKA POSOJILNICA vpisana zadruga z omejenim jamstvom, v Gorici Gosposka ulica hšt. 7., II. naclstr v lastni hifll. Pošiljatve vsake mie po stalni iMi prevoziiini. ipv Proračuni brezplačno. *** „Allianz" delniško zavarovalno društvo na ^vvljenje in rente na Dunaju ■V Najatarejie tuzemsko ljn4«r: » zavarovalno drnštvo na življenje človeka od 10 stot. viie na teden. Zavarovalne police na življenje v veljavi 31. dec. 1904 I 226.62S z glavnico 3C 38,818.891*01. Natančne pogoje in podatke (laja glavni zastop „Allianz" v Trstu, borzni trg št. i Zaloga izvozno-martne (Ejcport-Marzen) in vležane (Lager) prve == v s^dčekih in v boteljkah, kakor tudi iz tovarne Bratov Rtininfk&oi Steinfeld pri Qradcu. JCattottijcvc Qiesskiblcr vedno sveže kisle vode po smralk conah ANTONU DEJAK junior TRST Via degli Artisti štev. 10. TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON TRST. ULICA CASSA Dl RISPARMIO 5 1EBL0VANJE PO MiJlODERNEJSlH ZAHTEVAH KATALOGI BREZPLAČNO. Jfarodni kolek je vdobiti pri upravi tf Cdinost" Triaiki gfraflčni zavod H. G. Salom TRST Corso štev. 2 Telefon 742 Pečati od kmTčuka, kovine ali elastike. Nunieratori. Paginatori. Vrezbe. Artistični in trgovski pečati. Pisalni stroji ter stroji za pomnoževanje s pri-padki. Napisi in črke od cina. brona in pokosti. Fono-grafi. gramofoni, cilindri in plošče. Eliogratičen papir za pomnoževanje s pomočjo luči — Mehanična delavnica za popravljanje pisalnih strojev vseh vrst. Se govori slovensko in hrvatsko. Pumpe akoravno mno- gokoristnein malih stroškov so pri nas le maio upeljane, ker gospodarji ne znajo katerih bi poireoovali in kako jih nastaviti. — O tem daja podpisani rad nasvete, ter prodaja pumpe za vsako potrebo po zmernih cenah in z jamstvom. ŽIVIC I I)K.I TRST, trg. ulica št. 2 Hranilne vloge sprejemajo ee <=<1 v3i<»Pe:: Se tudi ni čian društva in s-j ob-e=t'i-jejo po 41/g°/0, ne da bi se o Ibjal reata. davek. Posojila dajejo se astno članom in s pp" na menj ce po 6 °/0 in na vknjižb** p<» Uradllje vsaki dan od S. do 12.1/8 ura pjp-razven nedelj in praznikov. Stanje hranilnih vlojr leta P'04 K 1,4S"» «0711 posojil ...,,„ „ 1,573.842-3-: „ glavnih deležev . „ ,, 112.720* — Poštno-bran. račuu štv. 837.315. FILJALKA c. kr. privat. AVSTi KREDITNEGA ZAVODA za trgovino in obrt v Trstu sprejema: IZPLAČILA V KRONAH » 3°/„ » 30 > » 3° c t z atih napoljouih na izplačilna pisma proti 30 dnevni odpovedi 2°'„ n 3 mes. „ 21 ♦> « - 2 V,°/„ Na blagajniške nakaze in izplačilna pisma stopi n^v;? obrestna mera v veljavo 1., 5. odnosno 27. februvarja bodočega leta in sicer po dotičnej oJp »vedi. ltancogiro v kronah 2 21 %°!0 takoj v kolikor na razpolago Krone in zlati napol'onl na tekoči račun po dogovorjenih pogojih, koji se stavijo od časa do časa in sicer po toka odpovedi Izdaja nakaznice za Dunaj, Budimpešto, Brno, Karlove vari, Keko. Lvov, Prago, Reichenberg, Opavo kakor tudi Zagreb. Arad, Belice, Gablonz. Gradec, Hermanstadt, Inomosi,. Celovec, Ljubljano, Line, Oloinuc, Saaz, Solnograd prosto stroškov. Se bavi s kuporanjem in prodajo deviz, drobiža in vrednostij. Sprejema iztirjevanje taljandov, dvignenih vrednosti, kakor tudi vseh drugih iztirjevanj. Daja predujme na Warrante in vrednosti po jako zmernih pogojih Krediti na karikacijske listine se otvorijo v Londonu, Parizu, Berlinu in drugib mestih po ugodnih cenah. Kreditna pisma se izdajajo v katerosikoli mesto. Hranila. Sprejema se v pohrano vrednostne listine, zlat in srebrni denar in bančni listki. Pogoje daja blagajna zavoda. Menične nakaznice. Pri blagajni zavoda se izplačujejo menične nakaznice „Banca d' Italia" v italijanskih lirah ali v kronah po dnevnem kurzu. r- ,SLAVLJA" sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanj-ujočimi se vplačili. Vsak čian ima po preteku petih let pravica do dividende. „S I a v i j a u r ▼zajemna zatarotalia banka t Prao. — Bezerrai fond 31,865.386*80 E, izplačane odškodnine: 82,737.159 57 E. Po velikosti druga -rmajemnu mavarovalnica naše države * vseskozi slovansko-narodno upravo. ▼aa pojunlla «ajo: Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12 Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim »kodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najakutneje. Uživa najboljSi sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokaristne namene.