TRPI T v"„ pB^IP^^^^^lii'^ I
mifiiMiwn

AT
WBT, E Y. By
m
v!
N Lj več jI slovenski dumik
▼ Združenih državah.
Velja u celo leto....,*____$.000
Zrn pol leta.................$3.00
Za New York celo leto.....$7.00
Za inozemstvo celo leto.....$7.00
GLAS NAROD J
' The largest Slovezxi&n Daily in the United Statee
m "
zsued every day except Sundays and legal Holiday* fiT 75,000 Readers. ^
TRLEPON: 2876 CORTLANT	Entered aa Second Class Mi	Rtv, September 21, 1908, at the Port Office al New York, N. Y„ under the Act of Congress of March 3, 1879. i	TELEFON:	4687 CORTLANDT
NO. 37. — ŠTEV. 37.		NEW YORK, MONDAY, FEBRUARY 14, 1921. — PONDELJEK, 14. FEBBUABJA, 1921.	VOLUME XXIX,	— LETNIK XXIX.
				......i!■ ' - ■■■ ™ ■ ----- -
GOMPERS ZAGOVARJA PARIŠKO KONFERENCO
F RAVI DA JE DOBILO DELO NA PARI&KI KONFERENCI VSE KAR JE BILO SPLOH MOGOČE DOBITI. — NJEGOV ODGOVOR NA KRiTIKE Z RAZLIČNIH STRANI.
Philadelphia, Pa. 12. februarja. — Samuel Gompers. ki je branil delo mirovne konference z oziroin na delavska vprašanja, je izjavil v nekem nagovoru v Academy of Music, da ameriško delo v rt *ni<i ni zapustilo mirovne konference v Parizu z vsem, kar bi moralo dobiti, da pa je dobilo vse. kar je bilo mogoče dobiti.
V	odjrovor onim. ki pravijo, da ni pravilno, da ima vsak angle-hk; dominij po en gla* v zboru narodov, je rekel:	%
Na konferenci >em prišel do spoznanja, da so bili glasovi teli angleških domini je v pogostejše na strani Ameriki kot na strani An-trlije in <la so bili nadalje ti glasovi bolj pogosto za napredek kot pa proti njemu. V tem tiči več kot malo pomembnosti.
—	S par izjemami soglašajo nazori ameriškega delavskega gibanja. konitruktivni, demokratični in nepokvarjeni od filozofij, ki so sorodne boljševizmu, edinole z nazori delavskih gibanj teh samovlada j oči h domini je v. To priporočam v premislek vsem mislečim Amerik&ncem.
Glede koristi, katero bo imelo delo od mirovne pogodbe, je rekel Gompers:
—	Po mojem mnenju je najti resne napake v delavskih določbah mirovne pogodbe. Vem pa tudi, da teli napak ni bilo mogoče odstraniti v Parizu, kajti storjeni so bili vsi mogoči koraki, da se te napake odstrani, čeprav to ni bilo mogoče.
V	svojem nadaljnein opisu dela Mednarodne delavske konference, je opozoril na dejstvo, da je bil prisiljen boriti se proti ekstre-tristom na eni strani ter reskcijonarcem na drogi. Pojasnil je določbe Zakonika pravic, sestavljenega od komisije za mednarodno delavsko zakonodajo.
V	razpravi glede tepa je rekel:
Zakonik pravi«! (Bill of Rights) kot je vsebovan v mirovni pogodbi, ni Zakonik pravic kot ira je predložila mirovni konferenei komisija za mednarodno delavsko zakonodajo. To ni bilo natančno to. kar je zahtevalo ameriško delo. Pustite pa mi reci tole: — Če b? bilo ameriško delo v stanu dobiti na konferenei, na kateri je bilo zastopanih osemindvajset narodov, vse, kar je hotelo, bi bil to uspeh, ki bi presedal one kateregakoli drugega dela mirovne konference. To pa ni bilo mogoče.
—	Slišati je bilo dosti kritik glede uporabe besedice "merely" v Zakoniku pravic in sicer r onem delu. kjer se glasi, "that labor ir.ust be regarded not merely as an article of commerce" ( da dela 11 i smatrati Ir. enostavno za predmet trgovine. Glasilo se je, da fee je rabilo to besedo v dvoumnem smislu.
—	To no kritike nemislečih ljudi ali onih s predsodki. Zakonik pravic nastopa v delavski sekciji mirovne pogodbe kot resolucija, katero je treba razlagati kot eeloto. Tvoda >c ne sme izpustiti. V tem slučaju predstavlju^uvod določno izjavo za vedno večjo prostost dela in na terneljn tej;a izjavlja pogodba, da dela ni smatrati še nadalje kot predmet trpovine?
Oomj*ers je nadalje navedel tudi svoj pogovor s predsednikom WilflOBOM, ki rmi je pojasnC, zakaj je bilo treba uvesti omenjene iz-preni'*T;'be v Zakoniku pravic delavske sekeije mirovne posrodbe.
DRŽAVNI TAJNIK 00LRY DEMENTIRA
ŠVICA POZVANA
LLOYD GE0R6E PRED
NA ODGOVOR VELIKO PREISKUŠNJO
i
Dižavni tajnik Colby je dementi- 6vica je bila pozvana na odgovor, u0yd George se mora še ta teden ral berlinsko propagando o "črni ker ni pustila, skozi svoje ozemlje pečati z irskim vprašanjem ter šte-sramoti" v zasedenem ozemlju.!	čet Lige narodov.	j vilnimi vojnimi problemi.
Washington, D. C., 12. febr. —| Pariz, Francija, 12. februarja. London, Anglija, 12. februarja. Državni tajnik Colby je danes iz- Švica mora pojasniti pred svetom tpričenši v torek, z otvorjenjem javil, da so povesti in poročila o Lige narodov, ko se bo slednji se-jpariamenta se pročel za mini-okrutosti napram ženskam in otro stal tukaj dne 21. februarja, za- Ltrskega predsednika Lloyd Geor-kom v zasedenih delih Nemčije o<J kaj ni hotela dovoliti oddelkom; „e.a mesec. ki bo menda najbolj strani francoskih kolonijalnih čet,!mednarodne armade prehoda pre-|nevaren Zanj izza konca vojne, večinoma proti-francoska propa- ško švicarskega bzemlja, ko se J^ j Mera uspeha, katerega bo deležen ganda. ki ima svoj izvor v Beril- nahajala ta armada na poti proti v naslednjih štirih tednih bo od-nu. Tajnik Colby se peča s tem Vilni. Formalno prošnjo ^ tem predmetom v rekera pismu na se-oziru je ravnokar poslal švicarski natorja Speneer iz Missouri, ki.vladi Sir Eric Drummond, gene-mu je predložil vprašanja, tika-lralni tajnik Lige narodov. Akcija jočega se tega predmeta. Tajnik J švicarske republike je vzbudila je rekel, da ni v sedanjem času vi veliko ogorčenje v krogih Lige na-olinpiranem ozemlju Nemčije ni-1 rodov.
kakih francoskih kolonijalnih čet, j Pričakovati je, da bo prišel ker so bile vse odpoklicane.	j predsednik
Senator Spencer je po sprejemu Motta, osebno v Pariz, da brani j redb. pisma podal ugotovilo, v katerem nastop in ukrep švicarske vlade, Lord Robej-t Cecil bo stal na je rekel, da je dobil številna vpra-'kajti sedaj je postalo očito, da je straT1i opozicije in nekateri nje-
vzel stališče, da zaključuje pismo!tako močna v Švici, da se bo Švi-tajnika Colby-ja na definitiven j ca skoro gotovo umaknila iz Lige način zadevo ter je zavrnil vsa radi vprašanj* svoje nevtralnosti,
looila vprašanje stališča sedanje vlade tekom tekočega leta. Kabinet se je zedinil glede parlamentarnega programa in kralj je sestavil svoj prestolni govor. Brez dvoma se bo tikal pariškega repa-racijskega dogovora, ustanovlje-
NEMČIJA JE IZDAJALKA - PRAVI BIVŠI KAJZER
KAJZER PRIČAKUJE LE MALO OD BODOČNOSTI, KER SVET IZGLEDA ZANJ VSAK DAN TEMNEJŠI. — ŠE NIKDAR TAKO DALEČ OD PRAVEGA MIRU KOT SEDAJ. ON JE BIL ZA MIR?
Potni listi
RUSI ZAVZELI URGO-
katerih izdajnije je bilo prejšnji ti den prekin jeno, se bodo sedaj zopef dobili, toda samo do 1. marca. (VI 1. marca dalje m* jugoslovanski potni l?sti za nedoločen čas ne bodo vec izdajali.
K<lor tedaj želi po 1. marcu potovali v Jugoslavijo, si mora že s« daj preskrbeti potni list in sieer se mora VSAKDO SAM OSEBNO zvrlaMti pri jugoslovanskem konzulu, bodisi New Yorku, Chi-capri, ali San Francisco.
Potni list, ki bo sedaj izdan, bo veljaven za vedno, tako da bo žr.jint mogo'e potovati še-le čez nt kaj mesecev, ali še-le čez eno leto. Potirje pa se lahko tudi takoj.
Kaka določba pledc potnih listov bo prišla po 1. marcu v veljavo, s«* sedaj še ne ve; naznanili
pa bomo, kakorhitro bomo izvedeli.
Italjanski potni listi za one, ki
Peking, Kit-jjska. li. februarja. Nepotrjena poročila pravijo, da so zavzele rusko in monjrolske čete poti poveljstvom penerala Stern-bergra mongolsko mesto I rga.
Brezžična brzojavna zveza z Urgo je prekinjena dne 3. febr., kc je brezžični brzojavni operator sporočil, da je postaja izpostavljena ognjn artilerije. Domneva se, du j»* v l"rpi še vedno en A meri-kanec v družbi dveh Angležev.
ŠTIRJE V PASTI V ROVU.
Oak Creek, Col., 12. februarja, tirje rudarji so zajeti v rovu št. 2 Moffett Coal Co., poldrugo miljo od tukaj in sicer vsled neke eksplozije, ki se je završila.
sedaj spadajo po<l Italijo, se tudi še nadalje dobivajo ramo tako kot do sedaj.
Frank Sakser State Bank.
ZANESLJIVO IN HITRO
oskrba je DENARNA IZPLAČILA v stari domovini in opravlja droge bančne posle
Frank Sakser State Bank (
82 Cortlandt Street New York
Rojaki, poslužujte se vseh zadevah te slovenske banke, ki je pod stalnem nadzorstvom državnega urada in ima za varstvo
$100,000.00 glavnice in $60,000.00 rezervnega zaklada.
Frank Sakser, predsednik.
Včeraj smo računali za pošiljat ve jugoslovanskih kron po sle
deeih cenah:
300 kron ---- $2 35	1,000 kron ____ $ 7.50
400 kron .... $3.10 9 6,000 kron .... $37.25 600 kron .... $3.86	10,000 kron .... $74.00
Vrednost denarju sedaj ni stalna, menja se večkrat neprieako vano; is tega razloga nam ni mogoč« podati natančne cene vna prej. Mi računamo po ceni istega dne, ko nam poslani denar dosp* v roke.
Denar nam jo poslati najbolj po Domestic Money Order, aH ps
Krieg ce-
veliknnska bo naloga, ka- v0^t).
ni hotela dovoliti prehoda med-|ttro bo moral reSiti Lloyd George,! narodne armade preko švicarskega ozemlja.
Predsednik Motta je bil eden izmed. voditeljev na ženevski kon-
Vsled prijaznega posredovanja grofa Oldenbnrir Tien+ipeka sem bil povabljen v Amerongen, kjer me je osebno predstavil kaj-zerju general von Gontard, dvorni maršal.
Ko sem stopil na vrt. sem videl v veliki razdalji Vnjzerja. kako je korakal v vojašketr. tempu gorindol 7. dvomim maršalom. Cesari-
(Naslednji pogovor je prišel v roke United Press potom njenega posebnega poročevalva Henrika Petermeyerja, ki je bil preje inštruktor sinov grofa Bentincka. Sedanje razpoloženje kajzerja je precej slično onemu, kateremu je dajal pogosto izraza v dnevih svoje največje slave in moči. V tem oziru je videti vsled tega dosleden.)
e
Berlin, Nemčija, 12. februarja. — V položaju sem, da ddnes lahko objavim prvikrat edini interview s prejšnjim kajzerjem Viljemom izza časa, ko je prekoračil nemško mejo in prišel na Holandsko. V odgovor na vprašanje, zakaj je Nemčija izgubila vojno, je rekel bivši kajzer:
—	Mi bi nikdar ne izgubili vojne, če bi moj narod ostal veren samemu sebi. Jaz sem vedno trdil z Martinom Lutrom, "da bi bili, če bi bil tndi cel svet poln hudičev, ki bi nas požrli, še vedno uspešni, če bi se ne bali sami zase.,! Mi smo že premagali lakoto in pomanjkanje — in to kljub dejstvu, da je Amerika podala roke našemu več-
. . . .. . .	_ nema sovražniku, Angliji. Izdajstvo Nemčije je pomenjalo njeno
rna irskih parlamentov, nezapotfe-i	v jl
švicarske republike, nosti tpr varnostno^carinskih od smTino obsodbo.
tor varnostno-cannsJtm od- _ Jn poglejte kako bi5a Bog ves g^gt, — vse zlo osveti samo sebe že tukaj na svetu.
—	Ali pomenja to smrtno obsodbo za vedno? — sem vprašal. , ...... , - - - — Nihče ne ve tega, — je rekel kajzer. — Le vsemogočni Bog
sanja glede dozdevnih okrutosti sam odredil ta korak, z odobre-j povi parlamentarni tovariši se bo- more pomagati. Za bližnjo bodočnost ne pričakujem veliko. Svet nI in grozovitosfi ter številne izraze_njem šviearskega zveznega sveta, j do prcSelili na drugo stran v par-jbil še nikdar tako zelo oddaljen od miru kot je sedaj. Ves svet je za-ogorčenja. Senator Spencer je za-j Opozicija proti Ligi narodov je ]amentu. Na ia način bo stal pravrnikal Boera, — ne le moj narod.
od pričetka zasedanja Llovd Geor-j — Celih šestindvajset let sem jaz edini vodil boj. da ohranim src pred najmočnejšo politično 1 svojemu narodu mir, — nakar so meč miru izbili iz moje roke moji opozicijo izza zadnjih splošnih ^ajboljši prijatelji, taka poročila kot neosnovana. Pl-iče bi svet sklenil, da se Švica ni volitev. •	! — Jaz nisem nikdar hotel vojne. (Ich habe nie den
smo tajnika Colby-ja se je glasilo pokorila določbam člena XVI., ker j Kako na nekaterih mestih takole:
Department se nahaja v posesti številnih pisem posameznikov in organizacij glede te zadeve. Na vsa ta pisma se je odgovorilo na dolgo, v namenu, da se odprav! nesporazume. Kakorhitro se je sprejelo prve pritožbe, je bila u-vedena preiskava in iz sporočil, ki so prišla iz diplomatičnih in ameriških vojaških virov je razvidno, da ni v sedanjem času nikakih emih čet v zasedenem ozem lju, kajti Francozi so te čete odstranili že pred nekaj Pasa. Dom« neva pa he, da so že vedno zaposlene nekatere alžirske in maro-kunske čete v zasedenem ozemlju in te čete so arabskega izvora ali mešano arabskega, francoskega izvora poleg čet, ki so čistokrvno francoske. V kolikor je znano, niso Nemci vložili dosedaj še nika-kih pritožb proti obnašanju in nastopu teh čet.
Število senegalskih čet v zasedenih ozemljih ni bilo ob nobenem času veliko. Posamezne obdolžit ve, dvignjene proti njim v nemškem časopisju, so bile razveljavljene na temelju preiskav ali na temelju pričevanja odgovornih Nemcev. V slučajih, v katerih so bili posamezni vojaki spoznani krivim, so bili takoj strogo kaznovani.
— Ameriške oblasti v porenskih pokrajinah izjavljajo, da se pove-seti o okrutostih v okupiranem o-zcmlju porajajo ne v slednjem, temveč v Berlinu in da jih je pripisovati v veliki meri proti-fran-coski propagandi. To mnenje potrjuje še nadalje dejstvo, da vrše tozadevno agitacijo v Združenih državah predvsem nemški listi. Ker je department izvedel, da ni nikakih črnih čet v okupacijskem ozemlju in ker se ni spravilo na dan nikakih najnovejših ^slučajev neprimernega vedenja od strani francoskih čet, je razvidno, da mora biti to del splošno razširjene propagande, obrnjene proti Franciji.
je razvidno Iz dejstva, da se bol] moral boriti proti močni skupini v poslanski zbornici, ki strogo
^ --- T-	cn Mlitmli J nasprotuje njegovi irski politiki ' - sedela	mirnem kotičk una klopi, brez vsakega spremst-'
vene,JI Lige, ki so zahtevah da|ter Rtr0?0 kritizira vlalno staIižče ^ ^ ^^ ^^ ^
naj imajo države kot clamce Lige |f?lede nezaposlenosti. Ob istem ča- _ Kadar bo genercl von Gontard plosknil / rokama, morate po-narodov popolno , prostost akcije j ^ pa se bo moral sestati g svoji- hiteti tjakaj, — se jc glasilo navodilo, katero sem <Wil. Ko je dal
ml ostrimi nasprotniki iz Nemčije dvorni maršal znamenje, sem pobite' tjakaj ter obstal s klobukom v ter nezadovoljnimi delegati iz Ita-;roki. V istem trenutku je cesarica odšla.
lije. To bo zanj najvišja preiskuš-j Kajzer je tičal v rjavi lovski obleki ter imel na glavi majhen Lige narodov, da nja v xl]ogi stvaritelja miru ter po-|l°vski klobuk s peresom. Naenkrat sc je obrnil ter me opazoval z ost-
' ' sredovalea _naloga ki bo celo ™ pogledom. Stopil sem naprej in ko me je von Gontard predstavil
večja kot je bila ona, ko je imel mi kajzer trdn0 stisT,il roko- S hilrim T°jašklTn korakom sem od-opravka s predsednikom Wilso- Da.levi stTl	za nama ^ sel von Gontard ter
intenzivno poslusal. Kajzer je rekel s
na temelju avtomatičmn klavzul dogovora, kot je naprimer blo-kadna klavzula.
Sklep sveta premesti prostor svojega sestanka iz Ženeve v Pariz, je očividno namenjen kot nker za Švico, in svarilo, da se bo sedež Lige premesti-
v Bruselj ali Hag, če ne bo Svi- takrat je bil domači položaj v
L'.VW I kYfcW I
DBS
POTNIKI,
ki so prišli g pomikoma "Pred dent Wilson" in "San GKnsto" is Trata, m saradi bolezni na obdi parnOdh nahajajo ▼ kvarantini : nedoločen čas. Gotovo bodo morali ostati pod zdravniških nadzorstvom najmanj dva tedna.
Toliko na znanje onim; ki pričakujejo potnike, ki so prišli m te-
lo
ca izpremenila svojega dosedanjega stališča. Predsednik Wilson je izbral Ženevo kot sedež Lige proti željan} drugih narodov.
Svet Lige narodov še vedno ne ve, kako bi prišel iz močvirja, v katerega j.e zagazil vsled vpraša'-nja Vilne ter se bo moral odloČiti na bodočem sestanku, če hoče nastopiti s svojd pritlikavo armado proti sovjetom, ki so ravnokar poslali Litvinski novo obvestilo, da morajo njih čete stopiti v Vilna okraj.
;nom ter Clemenceeau-jem, kajti
Angliji miren.
Sredi konferenc, ki se bodo vršile tukaj, bo prišla inavg-uracija v Washingtonu obenem z govorom i redsednika Združenih držav. Ta
8B WA
"GLAS HASODA", HAJTBČJI 8L0VXH8D DVkVHIK V ZDtE
tako velikim zanimanjem kot v Ameriki sami.
Cela Evropa, — Anglija, Francija, Rusija in Nemčija čaka z napeto pozornostjo izjave Qardinga glede bodoče zunanje politike Združenih držav. Po osmih letih demokratične administracije, od katerih je bilo šest let polnih ves svet pretresajočih dogodkov, se Evropa povsem naravno zelo za-
DENABNE PO&ILJATVE V 28TKO, NA GOBlSKO IN NOTRANJSKO.
Izvršujemo denarna izplačila popolnoma zanesljivo in. sedanjim razmeram primerno tudi hitro po celi Istri, na Gariskem in tudi na Notranjskem, po ozemlju, ki je zasedeno po italjanski armadi.
Včeraj smo računali za pošilja tve italjanskih lir po sledečih cenah:
60 lir 100 lir 300 lir 500 lir 1000 lir
$ 2.40 $ 4-20 $12.00 $20.00 $39.00
Vrednost denarju sedaj ni stalna, mesnja se večkrat nepričakovano; is tega razloga nam ni mogoče podati natančne ceno vna-prej.
Hi računamo po eeni istega dne, ko mam podani denar dospe v rok«.	1
Denar nam je podati najbolj po Domestic Postal Money Order, ali pa New York Bank Draft.
—	Pokrijte se. prosim in povejte mi kaj o svojih študijah. Vi ste Holanrlec, a vaš oče je Nemec.
—	Prihaja iz Lippe-Detmolda, — sem odvrnil.
—	Vedno mislim nazaj na ta prostor z veseljem, — je rekel kajzer. — V pričetku moje vlade, to je leta 1883, — to je že dolgo tega, — meseca septembra, sem bil tam skozi na potovanju. V naslednjem mesecu sem obiskal kot kralj ter cesar nemškega cesarstva svojega
r/ovor se bo čitalo v Evropi s prav nepozabnega prijateljn Franca Jožefa na Dunaju.
—	Svet je takrat drugače izgledal kot izgleda sedaj. Ko ste bili vi še dete, sem dospel jaz v Rim. Kdo bi si mogel misliti takrat, da bo postal prijatelj sovražnik sveta? Včasih so me svarili in ni bilo brez namena, da sem pokazal italijanskemu kralju, Viktorju Emanu-elu v juliju 1913 svoje brodovje v Kielu.
General von Gontard je hitro obrnil pozornost kajzerja od političnih vprašanj • z naslednjim nevtralnim vprašanjem:
—	CČ dovoli vaše veličanstvo, ta mladi Holandec je učitelj nemškega jezika za Višje šole.
Kajzer je razumel namen svojega stalnega spremljevalca. Molčal je za trenutek ter rekel nato:
—	Na ta način upam, da razumete stvari iz srednjega veka. Go-
to kaj. bo rekel voditelj tovo sc spo®""^*® Walterja von der Vogeleide. Zadeve njegove do-
mma za
republikancev. Čeprav si Amerika želi izolacije ter ne vmeša van j a v evropske zadeve, se je vendar porodilo v Evropi toliko vprašanj življenske važnosti, da bodo vlade in narodi z največjo pozornost' jo sledili vsaki besedi predsednika Hardinga. Med tako interesira-nimi bo brez dvoma tudi LloyCt George, ki je danes naj odličnejši državnik Evrope.
Tok svetovnih zadev bo voden v glavnem iz Washingtona in Londona in prav posebho Iz prvega mesta, kajti Amerika lahko strmoglavi vse načrte, katere *bi se zasnovalo v Londonu. Predsednik Kar din g in Lloyd George bosta predmet splome pozornosti cele-' ga sveta. Mednarodna politika Lloyd George-a je precej dobro znana, a oni Hardinga je šele treba dati izraza.
PREDNO SE ODLOČITE
sa svojo druiino sorodnika eU prijatelja naročiti vozni listek, ali podati denar t domovino, da d gs potnik sam kupi, ^»ifite najpr-vo za tozadevna pojasnila na sna no in zanesljivo tvrdko
BATCTB
mače dežele so bile zanj svete resnosti in kako krasne verze je napisat glede slave svoje domovine!
Kajzer se je ozrl s plamtečimi očmi vame ter rekel nežno:
—	Zame ima srednji vek izvanreden čar in ne bilo bi vam lahko dokazati, da smo mi na boljšem sedaj kot so bili oni v onem času. —
Svoje dni preživljam deloma v preteklem, čudovito krasnem srednjem veku.
—	Problem Nibelungov vas tudi zanimat Tem bolj pa se bo csvetilo, če tak naraven narod, laže samemu sebi, — to se pravi svoji narodni Časti.
General von Gontard je zopet prekinil kajzerja z naslednjo pri-pembo:
—	Vaše veličanstvo naj mi dovoli pripomniti, da jc začelo polagoma deževati. Ali naj prinesem dežnik T
Kajzer se je hladno in ironiolio ozrl v generala, ni rekel ničesar ter pomignil brezpomembno z desne roko. To je lahko pomenjalo izgini" ali pa "prinesi dežnik". General očividno ni razumel. Obotavljal se je za trenutek ter nato nervozno odhitel.
—	Ali smatra vaše veličanstvo za mogoče, da je vas narod padel tako globoko? — sem vprašal jaz neposredno.
Kajzer je naenkrat obstal, vrgel proč svojo cigareto ter rekel ostro:
—	Moj narod je izdal samega sebe, svojega Boga in mene. Že tekom vojne so socijalni demokrat je (socijalisti ter večinski socija-listi) skrbeli za to. Oni so v glavnem krivi.
—	Vsakega nemškega vojaka, ki se je tekom vojne vrnil k svoji ženi in otrokom na kratek dopust, se je sistematično obdelovalo, — to se pravi, duševno pokvarilo. Vsled tega se je vrnil na svoje dele pod napačnimi uplivi ter ni bil več vojak. Nato je skušal pregovoriti svoje še verne tovariše in pogosto se mu je posrečilo.
V	istem trenutku je general von Gontard s strahom vzkliknili
—	Ali hoče vase veličanstvo dovoliti, da vam podam dežnik?
Kajzer se je razjarjen ozrl vanj ter rekel ostro:
—	Kdor se boji dežja, hodi lahko pod drevesi.
V	onein času sva že dospela do mostu, ki vodi iz parka v grad. Spremil sem bivšega kajzerja do vrat gradu, kjer mi je stisnil roko ter rekel:
\ ^ —r Povejte svojemu očetu, da me je veselilo spoznati njegovega

naroda

■ J
•LAt NAHODA of Manhattan. H Cortlantft MM

i stoka in joka.
— M<Jj narod, — je rekel bivši nemški kajzer v pogovoru z nekim holandskim žumalistoin, — kajti št* vedno je očividno prevzet od ideje, d« so vsi Ncmei njegovi o*>ebni podaniki. — moj narod je izdal Kamegr* sebe, tvojega Boga in M E N E. Naraščajoči učinek te lazptedelbe je z ozimni na govorniški efekt močnejši kot je njegov »platno znani izrek: — Bog in Jaz. (Gott und ^-h.)
(Vlib Šestindvajset težkih let j« kajzer sam vodil boj. da ohrani mir svojemu narodu, — vodil n tem. da je vodil tekmo pri splošnem « bo reševanju. "Mee miru" je bil izbit iz njegove roke. To s© bile roke, ki niso poznale oljčne vejice.
Ker be je Nemčija sedaj odpovedala njemu, "izgleda svet vsak dan temnejši". Bo« šiba eeli svet, ker je zanikal Njega s tem. da je vrgel s prestola cesarje in kralje.
Kea je, da so stvari temno, zelo temne, a še tomnejae postajajo v resnici vedno temnejše, tega ne morejo za enkrat določiti razboriti d ulit) vi
Nekateri se nagibajo celo k naziranju. da tudi Nemčija sama ni storila tako slab« zaise in za ostali sfet, kajti napravila je red v svoji deieli, deloma nanovo ustanovila svoje industrije ter stoji trdno proti anarhističnemu zastrupi jen ju, prihajajočemu iz Rusije
jlaio laskavo je za Viljema r*či: — Nikdar bf ne izgubil vojne, če bi ostal moj narod veren samemu sebi.
"Njegov narod"* j*a ni zapustil. On pa je zapustil ter zbežal kot strahopetec preko holandske me^e na varno. Prizora ' • ^fajvišjepa vojnega gospoda", ki jo je popihal proti najbližji nevtralni meji, mesto da bi rekel "svojemu narodu", da hoče umreti zanj ali z njim lic go Nemčija z ostaiim svetom vred nikdar pozabila. Cesar, ki po-bepue kot zajec, bi se moral vsaj vzdržati cvilenja iu stokanja.
Kako dolgo še?
Ze vev kot tri leta sedi Tom Mooney v neki jetiiišniei v Cali-
fornijL
Ž* več kot tri leta ve vsak. ki hoče vedeti, da je bil Tom Mooney spoznan krivim »ločina, katerega ni storil.
Pri neki paradi 26. julija leta 1916 je bila v Ž> i Franeisc«. vržena bomba. To bombo je izrabil državni pravdnik Fiekert kot atentat na organizirano delavstvo.
Enostavno je rekel, da so vrgli bombo Mooney, Billings in dr i-gi. Ti možje so bili najbolj ust rajni organizatorji trr največji nasprotniki kapitalistov.
V treh letih se je nakupičila cela kopa dokazov, da je Fiekert nakii^oval priče, pokrivem zaprisegel. ponarejeval pisma ter se posluževal vseh nepostavnih sredstev proti priča ip. hi so skulale izjaviti, d« so Mooney in njegovi tovariši nedolžni.
Tom Mooney je pa še •edno v jetnišnici v St.. Queut'.n.
Te dni se je pojavila v New Yorku nova priča za nedolžnost Mooneva. Neke^ra človeka, ki je poti Fiekertovim pritiskom pokrivem pričal, je začela peči vest. Ta mož se piše McDont»'d ter je p>-M-dal isto, kar je vsakemu znano, ki hoče vedeti, namr.-č. da je pod pritiskom Fickerta po krivem prisegel ter da je to storil, ker se je bal nadaljnih nasiistev.
Tri leta se že pojavljajo take priče. Tri leta se že zavzemajo de-lavci za osvobojenje po krivem kaznovanega.	'
Sc celo zvezni delavski department je na svojo roko uvede? dvoje preiskav, kojih posledica je bila kopa obteži!- « t materija!;« proti Fickertu, toda >sc zastonj — — Tom Mooney je še vedno v ječi. —
Veliki kapital dr/a\e Kalifornije je bil mogo« nejsi tot Je zvezna vlada. Komaj, komaj je predsednik Wilson preprečil usmrčenje Tom Mooneya.
Koliko rasa bo trajala fi* igra?
Koliko časa bo še Mooney v jeei
Koliko časa bo še trpelo organizirano delavstvo ta škandal?
IV
Severna meja na Štajerskem.
Dr. Ferdo Mueller.
Zaradi severne meje je p<*>tal naš narod deloma že jako nervozen, posebno odkar se je nam s fanfczno plebiscitno potvorbo od vzel ne samo najlepsf severni del naših pokrajin, ampak tudi precejšen in dober del našega naroda.
Med jem. ko so ve Nemci pred plebiscitom svetu lagali, da se gre samo za gospodarsko in geografsko vprašanje nedeljivosti koroške pokrajine, so po plebiscitu rezultat tega plebiscita takoj raz-bobnali kot zmajro prodirajoče nemške misli ...	-
Slovenci, ki poznajo svoje sosede, so to vedeli že prej; samo za stopaj ki entente so verjeli ali se vsaj tako obnašali, k« nor da bi \erjeli, da se gre tukaj samo za gospodarsko vprašanje, ne pa za permanako agresivnost
Vrbutega pa so sedaj vladajoči Nemei na Koroškem tudi v dejanj« pokazali, da hočejo še z veliko večjo silo in brntaliteto nadaljevali germaniraeijo slovenskega ijudstva na Koroškem, kakor so to že prej- izvrševali pod avstrijskim režimom.
Izgoni domačinov, ki so znani po svojem narodnem prepričanju in neustrašenem nastopu, so, da bi ti dali kako drugo pot, na dnevnem redu. Kakor ima Trst svoje fašiste tako ima Koroška društvo ''Heuuaiselmtz!' in razne neodgovorne elemente« ki nase ljudi ovajaja, postijo zapirati in z vsemi silami delajo na to, da bi zapustili domovino.
Twb v frflf cUrsketn ozira skušajo Slovence oškodovati, kolikor la morejo pri zamenjavi jugoslovanskega denarja, prt nakup** ^nast m narod od časa do ififi itdt Korošci 319venci so ▼ narodnem ozira hermetično zaprti
^-m^^m
_
in ne morejo dobivati niti slovenskih časopisov. Skratka, godi se jim gotovo mnogo slabeje kakor primorskim Slovencem.
Zato pa je razumljivo, če gleda cel slovenski in tudi cel jugoslovanski narod s skrbjo na ostalo nemško mejo v bojazni, da bi ne
prišlo še več Slovencev pod nemški meč.
_ »
To nervoziteto opažamo čestokrat v ostrih člankih, pogovorih in govorih na naslov razmejitvene komisije v Mariboru, pasebno pa i*a naslov italjanskega zastopnika. Tudi to je nekako razumljivo.
Do sedaj imamo nebroj razlogov za* to, da smo postali proti vsem ententnim misijam in komisijam, ki so, od prevrata začenši, hodili po ozemlju Jugoslavije, skrajno nezaupljivi.
Kdor je prišel kdaj z različnimi člani ten bivših misij in komi-?ij v d oliko, je slišal pač marsikatero lepo besedo, toda dejanja so bila povsem drugačna, navadno jako krivična in mnogokrat celo
lje.
sovražila.
Predaleč bi prišel, ako Vi hotel v tem oziru naštevati primere in dokaze. Povdarjati pa moram, da se v tem ozira naši tako imenovani zavtzniki ali eelo prijatelji med seboj čisto nič niso razlikovali in smo se mi žalibog le prevečkrat nepotrebno zanašali 11a prijazne besede tega ali onega z..stopnika entente ter mu prepevali slavospeve, nied tem ko smo se zagrizli v idejo, da mora biti italjanski narod na vek najhujši sovražnik, in sicer še večji kakor je to alpski Nemec ali Madžar.
Odkrito nasprotsivo, katerega so nam kazali nekateri italjanski zastopniki pri raznih prilikah in posebno tudi pri plebiscitni komisnji na Koroškem, je bilo pred sporazumom na podlagi celega mišljenja tega narodi glede svoje zmage, 11a podlagi svojih aspira-cij. 11a podlagi Londonske pogodbe razumljivo, iu s tem smo morali računati.	1
Ravno tako jrotovo pa je tudi, da bi nam bili zastopniki Anglije in Francije ali celo Japonske in eventualno tudi Ameriko lahko, preprečili ali vsaj omilili vsako nam sovražno stališče z italjanske strani, če bi bili imeli lo količkaj dobre volje če bi njihovo dejanje ie količkaj odgovarjalo tej ali oni prijazni frazi, na katero smo se zanašali .
Vsekakor pa nam do sporazuma menda noben ltaljan ni zameril. če srno pa smatrali pri ofieijeSnih prilkia, seveda ne glede na privatno življenje in mnenje, za našega najbolj otiločnega narodnega in državnega nasprotnika.	^
Gotovo pa je, da se s<nlaj po sporazumu kar a priori tako, kakor prej. ne mere več trditi od vsakega oficijelnega zastopnika Italije. Preričan sem. da je mnogo takih zastopnikov, ki iščejo brez lažnjivih tendenc in brez sovražnosti z nami boljše odnošaje, kakor so vladali do sedaj in ttidn mno<ro zastopnikov ki nimajo namena vsak način podpirati vsako nam sovražno stremljenje drugih držav.
C*e je torej tudi še vedno razumljivo naše nezaupanja do zastopnikov entente z ozirom na to. kar smo že doživeli, vendar ni več treba, da bi v zastopniku Italije morali videti abslutnega našega so-\ ražnika. tako da nje«ra delamo odgovornega, na primer tudi za vsako krivico, katero smo po našem mnenju pretrpeli v zadnjem času razmejitvene komisije v Mariboru. Naša javnost žal o delovanju t-j komisije ni čisto nič informirana in mogoče bi bila. v tem oziru dolžnost jugoslovanskega člana oziroma odseka, da bi javnost vsaj od časa do časa natančno informiral o razvoju in napredku delovanja razmejitvene komisije v Mariboru.
Do sedaj javnost ve ^amo to, da se je dokončal oziroma ugotovil šele primeroma majhen del naše severne meje na Štajerskem
Ni pa na primer znano, po katerih principih se jfe ta meja določevala. Kakor je znano, so gotove točke te moje že v mirovni pogodbi natančno označene. Samo vmesna črta je prepuščena bodisi dojrovom strank to je dogovoru obeh interesiranih držav, bodisi določitvi o prej imenovani komisiji.
Gre zagorski teren, večinoma za gozdove, in se taka meja o-znači lahko po raznih principih.
Mi imamp v tem oziru občinske meje, katastralne meje. meje okrajih glavarstev itd. Imamo pa tudi razna pora in razna posestva, katera je treba A-poštevati iz gospodarskih ozirov. Tozadevni interesi se med pasameznimi posestniki mnogokrat križajo in ravno tako .kakor zahteva marsikateri avstrijski posestnik in marsifcitera avstrijska občina, da se jim prisodi iz gospodarskih ozirov ta ali oni kos, ki leži južno od že določene ,/račne čite, tako žereče tudi marsikateri n&š posestnik svoije želje daleč gor v avstrijsko meso.
Komisija je v tem oziru baje izpraševala po željah vseh obmejnih posestnikov. in_^je je to menda eden glavnih vzrokov, da se je določitev meje v nekaterih točkah tako zavlekla.
S^deč po raznih delih nemških in našili posestev, ki sedaj pripadajo Avstriji oziroma k nam, menda nobena od obeh strank ni prav zadovoljna z mejo. ki se je določila.
Vendar se pa jv tem oziru čisto nič natančnega ne ve, tako da so posamezne stranke -»lede pripadnosti svojih gozdov itd. popolnoma |ia nejasnem.
V tem oziru bi bila skrajna potreba, da sc dajejo od časa do časa javnosti natančna pojasnila oziroma da se pripustijo sem ter tja tudi zastopniki časnikov, da so poučeni vsaj ti in da se :ia ta r.ačin pouči tudi javnost.
Zaradi marsikaterega dela se je postavila komisija menda tudi 11a stališče, da sama ne odloči in je zahtevala odločitev iz Pariza, kar je eelo vprašanje seveda še bolj zavleklo.
To se je zgodilo na primer tudi zaradi vprašanja, če 111 kje naj Ostane Mura kot meja.
O vsem tem ni naša javnost p^nčena in zaradi tega je tem bolj razumljivo, če nastane v narodu velika nervoznoht in če pride do lupadov, kateri se zdijo tistim, ki .so informirani, nezasluženi in nepotrebni.	^
Kot primere navajam v tem oziru, da se je na primer v raznih c'ankih dolžilo italjanskega zastopnika, da vzdržuje zvezo z nasprotniki naše države v MarilKvru, da se sestaja z dr. Oroselnom In dr. Mrarvlagom in da se vsak hip vozi v Gradec zaradi tega, da dobi primerne inštmkeije proti nam.
Le slučajno mi je znano, da so vse te trditve neresnične; sicer so pa ti napadi tudi jako naivni, kajti če nam kdo hoče škodovati, lahko dobi informacije od nemško-avstrijskega zastopnika na način, da mi za to ne bomo nikdar zvedeli.	.
Zato pa taki napadi in tako pisarenje brez vsake podlage nikdar ne koristijo, pač pa lahko škodujejo, ker lahko^ubijejo vsaka, konsiljantnost in dobro voljo, tem bolj, ker napadeni mogoče ne pozna notranih vzrokov in razlogov za take napade.
Kakor je torej dplžnost cele naše javnosti, da se kolikor mogoče interesira za potek te razmejitve, tako je tudi dolžnost tistih faktorjev, ki so primerno informirani, da javnosti podajo pravo sliko.
Molk teh faktorjev se je že pri plebiscitu np Koroškem izkazal kot skrajno nesrečna činjenica, ki nam je mnogo škodovala.
Ravno to velja tudi za sodelovanje naše delegacije-^pri razmejitveni komisiji.
Mi nimamo' nobenega poroda, da bi naši delegaciji ne zaupali, ravno nasprotno mi ji zaupamo; vendar pa jo t reka, da tudi jav
Peter Zgaga
Ker je dandanašnji veliko govora o hvaležnosti, naj pribijem na tem mestu naslednji fakt:
V Newarku je velik kip Abrahama Lineolna. Največji Amert-kanec je vpodobljen sede. Kip je iz brona. Vsako jutro pa pride mlad zamoreek, poklekne predenj ter osnaži velikemu Lincolnu čev-
Pri nas v Jugoslaviji je drugače.
Ljudje sna;ijo čevlje, od katerih dobivajo danzadnem brce. # * *
Neki ameriški člankar pravi:
— Mi smo rešili funt surovega masla za demokracijo, sedaj pa
moramo žvečiti suhi kruh. * » *
Vedno bolj sili v ospredje vpra šanje, koliko milijonov so dobili jugoslovanski delegat je v Rapal-lu za Idrijo.
* * *
Predsednik W'ilsou torej ne bo napisal knjige o svetovnem miru.
Xa ime ne dam vzeliko vendar se mi zdi značilno, da je v nekem jugoslovanskem odboru, kateri ko-lcktira denar tudi Branko Od-vzemovič.
* * *
Zadrege iu otroci rastejo ter se razvijajo, če se jih goji ter jim streže.
* * *
Kadar postane človek prelen za
delo, postane vzvišfu idealist. * ♦ *
Ne drezajte v sršenovo gnezdo edinole v namenu, da sc prepričate, če je sršen doma.
Kar pravi, ve tudi zgodi. — kadar govori mož s svojo ženo po te-
SugnHlnmutBba
Ustanovljena L 1898
iCatoL 3fei>turta
Inkorporirana L 1900 -
GLAVNI URAD v ELY, MINN.
Veliko dobrega obnašanja ne škodi nikomur, a malo takega obnašanja ima velike posledice. * * *
Ce se ljudi vedno sodi po njih družbi, je zelo Ježka stvar za lju-
d., ki so ponavadi sami.
* *
Dva možka. ki skušata zabavati eno žensko, sta dober vzgled molčeče večine.
Ko je sila največja, so kurzi najvišji.
f * • .
Prepustite prodajalce žgau.ia samim sebi. Pobili se bodo med seboj in tako bo rešen problem prohibieije.
* * *
Neki sodnik v Colorado je izjavil, da doma kuhaua pijača ni zločiu.
Zadnjič sem bil nekje v Brook lynu in sem jo pokusil. Tista je
bila zločin.	*
* * *
Neko poročilo pravi, da jugtv-slovanski diploinatje ne pričakujejo od Združenih držav finančne pomoči.	_
Jugoslovanski diplomati niso bogve kaj prida, včasih_pa le pravo uganejo.
* * *
Star gospod je vprašal v pod-costni železniei mladega fanta:
—	Koliko ste stari?
—	Osemnajst let — se je glasil odgovor.
—	Kaj, že osemnajst let, pa še ne znate stati na svojih lastnih nc gah ?
Interesantne izkopine na Grškem.
Franeoski listi javljajo o,uspehih arheoldskih preiskav francoske šole v Atenah. V Kolofonu je bil že pred vojno odkril krasen Apolonov tempelj. Sedaj je popolnoma izkopan. E tjspehom iščejo in kopljejo tudi na Kreti na otoku ^hasos, kjer so odkrili nove napise, skulpture in popolnoma o-hranjen kip Apolona. Našli so tudi dve krasni glavi iz mramora. Mislijo, da bodo po ti očrtu mo-gli rekonstruirati mesto, ki je bilo sezidano v 7. stoletju pred Kri-stom ki ki se je še za časa Ca racale najlepše razcvitalo. V mace-donskem mestu Philip« so odkrili dva templja, na katerih se opa-žajo egipčanski in azijatski upli-vi. in početka krščanske ere so na-
Glavni odborniki:
Predsednik: RUDOI-F PERDAN, 933 K. lS5th St., Cleveland, o. Podpredsednik: LOUIS BALAST, Box 100, Pearl Avenue, Lorain, O Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely. Minn.
Blagajnik neizplačanih smrtniu: JOHN MOVERS', C24 X. 2nd Ave, W. Duluth, Minn.
Vrhovni zdravnik:
Dr. JOS. V. GRAHEK, 843 E. Ohio St., N. S., Pittsburgh. Ta.
Nadzortii odbor:
MAX KEBŽIŠNIK, Box S72, Roek Springs, Wvo. MOHOR MLADIČ. IMTCi So. Lawnd*le Ave. Chicago. IU FRANK ŠKRABEC, 4822 Washington St.. Denver, Colo.
Porotni odbor:
LEONARD SLABODXIK. Box 4S0, Ely. Minn. GREGOR J. PO RENTA. Box 17«. Black Diamond. Wash FRANK ZORICH, C127 St Clair Ave., Clevenland, O.
*	Združevalni odbor:
VALENTIN P1RC. 310 Meadow Ave., Rockdale. Joliet, in. PAULINE ERMENC, 530 — 3rd Street. Salle. III. JOSff STERLE. 404 E. Mesa Avmue, Pueblo, Colo. ANTON CELARC. 706 Market Street, Wankt-gnn, 111. --- Jeduotino uradno gladilo: .'GLAS NARODA**. __
Vse stvari, tikajoee se uradnih zadev kakor tudi denarne pošilja-tvo naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe n«j se pošilja na predsednika i»orotnega odbora. ProSoje za sprejem novih Članov in bolniška spričevala naj se pošilja na vrhovnega "zdravnika.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se pri|H>roča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, na i se zglasi tajniku bljižnega društva J. S. K. J. Za ustanovitev novih društev se pa obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko v stanovi z S. člani ali članicami.
Iz Slovenije.
Kako se z delavstvom postopa, [starost 76 let. Užival je zImh. svo-Podjetmk lesne trgovine S. Be-i je neupogljive kmetske samoza-iLetltk v Črnomlju je bil sklenil; vesti, dobrega značaja in dobrega dne 12. novembra lJ»2o po svojem gospodarjenja največji ugled, sinu Marku Benedikti kot solast- kar je mrtvaški sprevod najlep^ niku podjetja in i»o posredovanju dokazal.
vladnega zastopnika ter zastapni-| Sv. Jaknb v Slov. goricah. V ka organizacije lesnih delavcev nedeljo 11». dee. smo spremili k I>og-odber napravljeno pri notarju zadnjemu počitku blapo mater v Črnomlju, glasom katere so jej.Marijo šrumpf. Pokojniea je do-abvezal. plačati naknadno od tga,se«rla vi^ko starost .<4 lef in uži-jiilija 1H20 50^ ni povišek osnov ! vala največje spoštovanje.
ne plac^, vse nadure s o[)<r, rnlkar je v veljavi Sumi delavnik, ter j
<»d. 13. novembra naprej zvišati	Mlečne cene.
l-laee za 75^, vsem istočasno pri V Ljubljani je teži i o priznaua podjetju zaposlenim delavcem, eena mleku 6 kron za liter. To uradno napravljeno pogodbo
je podpisal Marko Benedik sin.	Poslaniška konferenca,
kot pravomočni zastopnik in s.>- najvišje j^-vto za vs^ spore radi lastnik podjetja, zastopnika via- ozemlja bivše Avstrije.-je spreje-de in organizacije ter zastopniki |a uaš ]»riziv radi k(»r.»škeira ple-zaposlenega delavstva. Ko je bila bi>eita in bo odločevala o njeut pogodba. !S. Benediku predložena, v najbližjih dneh. v februarju. Iz je isti takoj izjavil, da on ne pla- Pariza poročajo, da je zelo verjet-ča DOSi; po viška od 12. novembra' na revizija plebiscita, do 1. julija 1920 in odredil, da se'
imajo izplačati samo nadure in Dr. Ivan Tavčar odložil mandat, plače s poviskom od 13. novembra; Bel »rajski list ;< Pravda" od 2. dalje. Ko pa je delavstvo zalite- januarja javlja: Demokratski no-valo popolno izplačilo priznanih, silec liste tir. Ivan Tavčar se je nm odstotkov, je izjavil Benedik, odrekel mandatu v*led visoke sta-da on 50'c poviška ne bo izpla-prosti in slabega zdravja. Na me-čal. ako ne bo v to primoran. ker sto dr. Tavčarja pride za poslan-namerava napraviti proti navede- ea «iosj>fMl Josip Reisner profe-ni pogodbi (torej sam pry t i sebi) Sor iz Ljubljane, priziv, in to šele potem, ko bo vi-|
del. kakšna !x> nova vlada T Ker( » Dr. Vladimir Orel "Jpa delavstvo ni hotelo p<»d nobe-'se je povrnil v svojo domovino, nim pogojem odlTebati od svojilt ^Hvoril je v (loriei odve4nWtko pi-opraviČenih žalitev^ je Benedik.'sarno.. Zopet je zadelana ena iz-ukinil obratovanje ter postavil s med tolikih vrzeli, ki so bile na-tem delavstvo na cesto, nakar je stale v fi<»riei. L>r. Orlu, rojenemu bilo Isto primorano iskati potoni ''> pristojnemu v Prvačini, so organizacije rntponioci ter imelo delale bu<le težk««%». ko s«? & vra-pri tem ta u.speh. tla so se vršila čal v svojo rodno zemljo, dne 22. decembra nova jtogajanja
po gori navedenih zastf>pnikih z Bent^likom starim, katerega se je l>o celo popoldne trajajoči debati pripravilo do tega, da je privolil izplačati mesto prvotno obljubljenih 50% le 30'o. Značilno pri tem je tudi to, da je vladni zas-topnik potein, ko delavski zastopniki
Prodaja premogovnikov.
TrbovljsJta ]»remogokopn«c družba je prodala svoje premogovnike v Istri nejci italjahski družbi. Povišala je — ob sovdeležbi neko francoske bančne skupine —-svojo delniško glavnico od 24 na 48"miljrmov kron. IVI ]K>večane-
odnehali za 10'^, predlairal celotna kapitala prevzame francoska popust 2of(. Ben*»dik je tutli ob. skupina skupno z jugoslovanski-
mi bankami in avstrijsko Uiinler-banko. Vsb»d te transakcije bo mogla družba znatno skrčiti svoj
se deJa na meji
tej priliki pokazal svrjjo inteligenco s tem, da ie napram temu, da je bil po zastopnikih vlade in organizacije opetovano pozvan, j bančni dolg. naj ne izziva s svojim vedenjem)
delavstva, is-tega psoval. se tako Kdo je zmaga! pri stavki premo-daJeč pozabil in enega od Istih —! \	garjev?
Hudorovea — pograbil za rame] "Kmetijski list" pis**: Brez po-ter ga med psovaujem "jebem ti t robe j»» načel to vprašanje "Xa-
Boga in mater'* suval do \rat.
, Iz ljutomerskega okraja.
V zimskem rasu oiičutimo po-
prej'"', ki konstatira. da so zma-jrali delavci in da je propadla tr-boveljska družba. Kakor je nopo-bitno res. da je dru^a izgubila sebno veliko oddaljenost železni-| bitko, tjiko pa je tudi rws, da niso ee. Poslanci "Samostojne kmet-j zmagali delavci, temveč vlada, ske stranke'" naj bi zastavili vse.Njena odločnost je zmagala, ne sile in dosegli skorajšnjo gradi-'pa komunistični vo*litelji, ki so tev železniške proge l^jiaonicr- šli r>d 137 na 35 odstotkov in ki še Ormož, oziroma Središče.	zdaj ne bi končali pogubne stav-
Smrtna kosa.	j ke. ko ne bi posegla vmes vlada.
Rv./Marjeta ob Pesnici. V ne-1
<Wjo 12. deeembra je <jpremljal
Umrla je v Drago ml jn
Katarina- (lrod, soproga dobro
p«, interesantne zgodovinske ro- <}olg sj»revod našega vrlega kmeta
Jakoba Polanca na njegovi zadnji
poti. Pokojnik je dosegel visoko, trgovca Jerneja G roda.
natančno msta, kaj se dela in kako kopi*. Na CUoro so prav tako Jakoba Polanca na njegovi zadnji znanega posestnika * in" vinskega ...	✓ 'našli interesantne izkopine, »noti Pnirnrniir ^	r;^.. !^....	n.__
-T-- . W Mip*1
V londonskem delu bede.
lil l*L ^---
(Konec.)	(obupa. Kdo se pa spomni nas ubo-
" Vodstvo pouka ima Kast Lon-Igih ljudi T Tam imajo vsega <Jo-don Technical College, ki si je volj, mi pa živimo kakor psi, ki si stavil xa suiottjr, delavsko mladež iščejo kosti na cesti. In policija vzgajati v verskomoralnem 8mi-'na* Pr*ganja, hišni gospodar nas fclu m ji podajati kar največ Mi-j-pa mečejj* cesto, ker nimamo de-ničnega pouka v obrtnih strok ah.! na rja, da bi plačevali staijarino."
Tu je najprej dnevna šola za dee , ke od 12. do 16. leta; ti vstopijo! "Od česa potem v višjo šolo k tečaji za stro- Oh! —" je, kemijo in umetnost. Večerna «*»la pa ima bolj splošen značaj in »»bdel u je razne poljudno znanstvene, sociable in tehnične predmete. V' to večerno šolo prihaja kakih 4<MM) mladih ljudi. V'sa|f teden sta po dva koncerta v veliki dvorani, kjer so velike orgije za posebne «>mfelj*ke koncerte in pevske predstave."
Stopil aem s Patrkkom na trg.
♦•Glejte", pravi moj prijatelj, *' vse to je vemlar le majhna kaplja v morju velikomestne bede. Zanimanje za reveže je vztrajno, oniiovani so po vseh žujmijali dobri »delni zakladi, s»>ciologi proučujejo delavsko vprašanje in razne teorije, jm» katerih bi se dalo ljudstvu pomagati, a kapitalist leni razvoj družite in vsa naša *"<-i#ltia desorganizacija tlačita še zdaj miljone. da ae ne dvignejo na kuhumo viSino." •
"A od česa živite!"
Njen izgubljeni
i večer.
Franc, spisal Frederic Boatet
cs*	j j »m	r -	,	....	ut pnzaoev«,. aa no primerr
Stasovita madama de Tberma-[njena zadrega najbrž preje nga- pravljena ^ Vsak možni 1
e, v koje liisi naj bi se vnula za-jjala kot ga pa dražila. - Sploh pa konflikt 2 Nemčijo
va, je dajala Simoni svoja na-'je bil led kmalu prebit. Zapazila v
sse ba vodila.
— Prišel bo kot kartaginski general. — je rekla. — Ta general
živimo? Od česa? ifuel nekoC* svoJ« ime» a Jaz *e
prebit. Zapazila sta namreč smešen par ter se pri-
Hdik&phr je orožje bodočnosti.
ei-(nevarnosti oenja, kajti stroj je
Francija si na vse mogoče načine prizadeva,, da bo primerno pri-Izgrajen popolnoma iz kovine. Po-
bodoči trebuje le malo prostora za vzlet iu malo za pristanje
V sedanjem časa je opaziti mrzlično zanimanje od strani Francozov glede možnosti razvoja helikopter«, to je letalnega stroja.
čela Oba» prisrenq^smejarr.
Od onega časa sta postala dob-
. _ ra prijatelja ter plesara naprej.'katerega se hoče staviti na mesto
ga ne spominjam. To Je visok, Prišla sta do prepričanja, <3a lina-'aeroplaua mlad moz. temnega obraza, neko-;ta oknse Potem ko Rta nekaJt peter ^	^
l.ko zaspanih oci a vendar pri se-!5asa tvorila glede (Trupih. sta meriaki inženir in ,iznajditelj ki biT ves On mia dvanajs milijonov (pričela govoriti tudi o sebi Simo-'s? mudi sedaj v Parizu, je izjav«, ju ter moja draga prijateljica. !>,rota Je na ^ ^ skttiaia ^^ vsem o- da stoji v zvezi s francosko vladoS-^kih
44Imate-li otrok?" "Hčer in sina in tega le od moje hčere. Drugi so pomrli. Dobro
jim!"	_ „	___
Pokazala je na otroče. ki se jei'ter bi .del*j izvrst.nefr* !n	.sebnostim. Imela je v mislih svoj z ozirom na svojo iznajdbo
zvijalo na tleh. Bil je bolan de-jj^ ™OZ<V Is6J.e °<*yisino <*1 te~ veliki cilj, a polagoma je postala j Mr. Hewitt, katerega je obiskal
ček, ki je umiral v nesnagi. Po-t ' Un T** ] V"™*™ "f1 ^Ijtako samozavestna, kot ni bila še pbročevalee Universal Service, je i, -	. .... mega sebe, kot je to navada pri nikdar nr^ie *	., i i ■* . , , , ' J
krival se je s eunjanu m p asno „ * •»	-	. niaaar preje.	zanikal, da vra kako delo za fran-
,	77 - - - - samcih. On je sentimentalen ter 0__- . ,	.... : . * ,	.	.
zrl na naju s steklenimi oemu literarnega okusa V svojih lin	P"tajennn glasom ji je sepe- cosko vlado, vendar pa se je po-
Woe, woe", je ječal otrok. j. 7<insk:,T ,ai.Avah v bil ovi«,^ tal Kart**rinec VR* mogoče kom- služil prUike ter izjavil. da je na-zaslužka*" je1 T	zadevah ,e bil ovrnm ,^^ Kazal je inteligenco
.	svoj^^ra denarja. Rad bi se
"Ali imate kaj zaslužka?" J«!radi svoieza denaria^ Rad bl seipHniente* Kazal inteli?eneo in pravila ameriška vlada veliko rfa-vpraševal Patrick.	oženil, a se boji. če bo mislil onj*^"?' £	^.^to- peko, ko je opu^iU eksperimen-
" Zaslužka? Da. zaslužka! Johu|da ti ^ 2nano. da je dobra pa rti- ,	^vahnost. ki jeskixsa-(t?, pričete leta 1918 s helikopter-
nosi pi*e-rjaT potem je vse izgubljeno. —
je star petnajs-t let m mog t\a ladje. Ali menite, da mi
Vsled tega se moraš sestati z njim
Zavila sva proti vzhodni strani na tlek.
po raznih zakrivljenih stranskih) Nad nami so pokale deske — ulicah. Tu se vrsto prodajalni«« znamenje, da je beda tudi tu zgo-jestvin, umazane in slabo dišeče, !raj imela svoje žrtve, nabasane z blagom. Vmes pa se Na stopnicah je zaropotalo, in odpirajo pogledi v nešteviljie go-!»**kaj se je bližalo. Nekd<j butne »tilniee. polne ljudstva, ki svoje ob slabo priprta vrata, da skr>ro zadnje nove i«'e žrtvuje kralju Al- od lete, prikaže se najprej ženska kolmhi in / njimi «vojo moč. sv(>j j»ostava in za njo se privali mnški. razan ii^svojo eksistenco. Ponos-.Oba sta bila pijana, ni. hladni mir, ki leži na obrazu Naša g«»spodinja — če jo smem zavednega Albionea, jc tukaj iz- tako imeuovati — je bila v ^sadre-»cinil Z obličij. Nizke strasti, ki'j*»	vedela, kam bi se skrila,
jih vztraja neredno življenje, so Mlada ženska "—bila je njena hči l»*tt—< na leh I »led i h obličjih, ill ~ I>a j«4 IBIIlg preklinjala in vsa čudna zmes mod delavskim in go- ^'bica je zadišala po žganju. Njen sposkiuii kroji dela ta pisani pri-'^"premljevaJec je bil pijan in se je y.i>r me	oduren. An^le^iko <le-]naslanjal »m vrata ter. gledal, ka-
lavitvo ne pozna prave delavske l£0r ^il zaboden. Nekoliko se je obleke: emak okrogli ♦'cilin-'ter se hotel ])rfcliiati.
pove. kaj zasluži? Včasih ga ni po[D2 mojem plesu, kot slučajno. — več dni domov. Kaj morem jaz Daj mu priliko, da govori s teboj. reva-	Očaraj ga. To ne bo težko, kajti
In hči?	inteligentna si in lepa. Izogibaj
"Kar prinese z ulice. Kaj jaz pa se nevarnih pogovorov. Niti vem, kje dobi. Tako bom umrla, ene besede, vsled katere bi prišel kakor moj stari oče." In polile sojdo prepričanja, da poznaš njego-jo solze.	jvo pozicijo in finančni položaj.
4tW»se. woe"\ je stokalo otroče Če ti bo predstavljen, se delaj
la priti na dan skozi naučeno re- jem. zerviranost. Med obema se je raz-} Izbajditelj je zgradil
kot da si prvič čula njegovo ime. On mora misliti, da je zmagal, ne da bi ga ti poznala. Saj me razumeš.' Vse to sem ti povedala nekoliko okorno, a ti veš. da te ljubim in to je prilika. Katere ne smeš izpustiti iz rok.
—	Hvala, hvala, draga prijate-
Mati Simone je bila'udova, zelo posvetna, ambicijozna in energična. Že dve leti si je prizadevala oddati svojo hčerko, ki je bila sicer lepa. a brez premoženja. — Poljubila je »nadami de Thermas-se debelo roko ter se pričela zahvaljevati.
—	Vi ste za naju kot božja previdnost. Simona se bo izkazala vredno vašesra zaupanja. Gotovo
ji bo posrečilo. Kaj ne, Simona,
ga vh s na glavi pisar-J at nek. k. ni za hip izgubil da se ti bo posrečilo? jevi. repi znuvkau tudi na glavi ravm,du«iiosti, mu je pokazal s pr
<1
er
ki
/trga ne ga dela\ca. ki prihaja	da naj ostane pri vratih, a'misljala
Simona je nagubala čelo ter po-
veš ern od premoga » pamika na
doku ali iz tovarne.
'Danes imam postih no nalogo »m! naxe konference", začne Patrick.
on je silil proti Pa trie ku.
f»»
* * Nazaj
vstanem.	•
Tedaj st» zažene
zaJcLičem jaz ter
slučajev, Ki V. žal, taku muože v J« nastavi Velikih mestih. Naši zaupniki	preti eel«
pijani mornar
Tu v neki stranski ulici se l>r«»ti meni. Patrick p.a ootegne j'* primeril eden onih žalostnih!revolver iz suknje in s trdo pest-
uabito orožje morilar-ter zavpije: l*Stoj. nam naznanili, da je lakote amrl če ti je življenje drago!" bolan starček v jimlstreciju neke; Kakor bi }ra strela zadola. o-hiše. .Mene je konferenca poslala,!maline pijanec proti vratom, Pat-da ne>em tej rodbini miloščino in;r»ck j»a izprege^ori: "Midva sva se prepričam o njenem stanjr,. j"d dobrodelnega <lrnattv«. (k>rje Videli (»..si«, od blizu, v kakšnih »"u, kdor se naju dotakne!" razmerah živi naš "p -»r" (siro ! Pijanec Je počasi odiezel skozi mak>."	[vrata, in slišal sein, kako je lestev
Sla sva vedno dalje. Slednjič škripala pod njim. mlada ženska stopiva v štirinadstropno hišo trr-'pa sMe na cunje k otr<»ku. de zunanjosti. Pri tleh je bilaj Iu zdaj je začel Patrick svoje ^prodajalna iu revno ljudstvo misijonsko delo. Obljubil je žen-je irnetlo v njej. da si nakupi naj-'skanui p«wlporo Viucencijeve di'u-potrebnejšega. Na drugi strani|žbe. če obljubita pnšteuo življe-sein iH.gUibl v g«»stilno, v kateri(nje, dokler ne dobit^ pravega za-s<» je pražila bra vina s klobasami (služka. Zato ni<»rata priti v nede-pred (n"mi goštov. ki mi 4»iLi svoje lj«» v župno cerkev in pripeljati /iaanje Hi! je "dram house" .sla-4S sel»oj tudi mladejra Johna. I le j v* vi-ste.	j "A nimamo denarja za praznič-
Po ozkih, lesitiih stopnicah, ki no obleko."
h*- vrle nav/gor v krogti kakorj "Tinli Uka lahko prideta. Do-velik svetler. sva prišla v prvo bita potem nakaznico za obleko." nadstropje, kjer je bila pisarna In dal jima je nekaj nakaznic neke agent ure bogvedi za kakeua čaj in kruh. za katere dobita namene. V drugem nadstropju je tirane v prodajalni na društven bilo vse skrbno zaklenjeno, v tre-'račun.
tjem in četrtem pa se je videlo,I Začudeni sta gledali ženski, da s<» stanovanja revnih družin.'kajti nikdar jima še ni nihče dal ki so natlačene na najožjem pro-!kaj zastonj.
štoru in še odda je jo svoje kote, 4 Thank you. tfiank >ou". je kot "sleeping places" raznim lju-(rekla starka, hči pa si je zakri-deni zh prenočiača. Povspela sva. vala lica.
se vi»ije po lestvici podobnih «top-f 4i\Voe, \vr*", je st<»kal otrok v nicah do jMKUtrešja.	!cunjah.
V temi sva komaj našla vrata.I Stopil* sva po stopnieah doli. ki jih Patrick odpre, in vstopiva Na uliet se je nabiralo vedno več v nizek brlog, ki je imel za strop ljudi ki so Qrihajali od dela, in p<Povrni streho, v njej izbočeno »čelo se je mračitL okno 7. zatemnelo šip*>. ok«ili so pa| 4'Glej te stotlsoč^!" reče Pat-ležale na tleh raztresene neke bla-jrick. ''Kdo bo nasitil vso to rev-zine s strganimi odejami in staro,1 ščino? Mi imamo samo ljubezen, obnošeno r»bleko. Na skrinji je ki je revna, a edino le pravica sedela	starikasta ženska, in more ustvariti razmere, v katerih
na tleh je ležal zanemarjen otrokJse to. izgubljeno ljudstvo reši Začudena naju je pogledala ta prupada. Kje je pravica? Smrt, suha ženska. Pktriek pa je stopil lakota in pohotnost vladajo med k njrj in ji nekaj pripovedoval.' množicam i ter jih pehajo v grob Primaknila je polomljen stol. na in pogubo!"
katerega sein sedel, Patrick pa je I Šla sva molw naprej po uliei. stal visoko vzravnan sredi sobe. Illreščeče'ženske so se gnetle okoli " Vam je umrl stari oče", jej prodajaln in z željnimi očmi gle-začel Patrick. 4 4 Ou je mo, da r* je dalew vanje. Ob zidu se je pripla-vzela revščina."	žila sključetia starka. Obraz je bil
"Revščina, revščina", je za* o-j rjav kot umje z neštetimi guba-kala ženska. 14 my poor father —(inu Oči so bile globoko vdrte. moj ubogi oče —". in zaihtela je brez svit^ in izraza. Brada je si-ter skrivala obraz z rokami. Ilil^ naprej in skoro zakrivala "Xn kaj mu je bflot"	fbrezzoba usta z ^ifajevimi nstni-
4 Od zapuščenofiji, od lakote, od eami Na praih je z mo roko krce-
—	Upam tako. Storila bom najboljše.
—	Predvsem ne pozabi, .drago dete. da bo kartaginski general. Nosil bo haljo. Ali veš. kako izgleda kartagžnski general?
—	Moaala bi vedeti, je odvrnila mati. — kajti drugače je by izgubljen denar in čas držati jo do
šestnajstega leta v soli.
* * *
Sredi ljudske množice na inaS-keradnem plem se je ozirala Simone za svojim kartaginskim generalom.
—	Tam je, videla sem ga. —-r jI je zašepetala d*bela gospodinja v ul o. Njena mati je izginila v igra? nieo in bila je prosta. Zavračala jc prošnje za ples ter se prerivala skozi množico. Njeno srce ji je burno utripalo, kajti pa vsak način je hotela biti uspelna.
Njena maska. — jesenska rosa. je predstavljala čuden kontrast napram njeni sveži mladosti. One-
hehkop-
vila neka intimnost razpoloženja. |ter za Združene države tekom voj . Večerjala sta skupaj, pri neki in če bi svetovna vojna trajala majhni mizici. Po večerji sta od-^ naprej, bi se najbrž sedaj rasla v sprejemne sobe, ki so bile Selilo helikopter obenem z aeropla-vedno polne ljudi, čeprav so šte- uom na zapadni fronti. Izza onega vihii že odšli. Odšla sta od tam ▼ časa pa je bilo vse delo ▼ zvezi z zimski vrt.	novo iznajdbo prekinjeno.
Sedla sta v seneo velike in želo j Peter Cooper Hewitt je izjavil dišeče rastline. Simoni se- je neko- naslednje:
liko vrtelo v glavi ob misli na ne-1 — V tem trenutku, ko se pri-pričakovani uspeh. Kmalu pa se pravljajo Združene države, da si je pomirila vspričo prijaznih fraz zgrade največjo mornarico na sve-katere ji je šepetal v nšesa. Bila tn, bi rad obrnil pozornost na dej je popolnoma srečna. Se nikdar je stvo, da so ameriške mornariške niso ganile besede ljubezni iz ust in vojaške oblasti prezrle eno naj-kekega moža, ki je bolj ugajal j bolj mogočnih orožij proti morurf-kakor kateri drugi in katerega jo rici.
že ljnbila. To je bila res izvanred- j , To orožje je helikopter, stroj, no velika sreča zanjo.	j ki se dvigne v zrak naravnost s
Prijel jo je za roko ter se ozrl taL, ki leti lahko-v katerokoli smer s svojimi velikimi, črnimi očmi ▼ ne- da bi bilo treba obrniti se kot njene. Tedaj pa jo je vprašal, če.se mora aeroplan in ki je v stanu bi se hotela poročiti z njim.	pristati na katerikoli površini.
Čaaa sreče je bila polna za ml a-j Helikopter je čudno izgleda joe do deklico. »Nobenega odgovora nI stroj, z dvema propelerjema, ki se dala. Čiitil pa je, kako so se njeni.▼rtita v m^sprotni smeri. Ta dva nežni prstki tesneje oprijeli nje- -propelerja je mogoče gnati z mo-gcvih. Ona pa je že vstala ter na-Jtorji ali pa s konjsko silo. Stroj, pravila korak aH dva. Tudi on je katerega sem napravil za vlado 1. vstal in oba Sta se nekoliko tre- j 1918, je gonil motor dvesto konj-sla. Nekaj trenutkov ni nihče »go- skih sil, ki je bil v stanu dvigniti vcril.	i štiristo funtov.
— To je bil krasen ples. — je I Celi stroj je zgrajen fe jekla, z rekla ona ter prekinila molk. —[izjemo reber propelerjevih, ostrin
Kako krasni kostumi. — Da, posebno vaš.
in pokrivala ter ostrin, ki ob sta jajo iz aluminija. Propelerji te^a
— Moj je zelo priprost, a vi,stroja imajo po 51 čevljev v pre-
ste sijajni kot kartagfnski gene-1 ral.
On se je nasmehnil. —Hvala T^m za kompTlment. a jaz nisem kartaginski general, temveč bizantinski cesar. . .
meru.
Ta stroj ni le v stanu leteti hitrejše kot katerikoli dosedaj izumljeni aeroplan. temveč je tudi v stanu izpremeniti smer tako hitro kot blisk. Letim laliko ob vsa-
Prenehal je, kajti ona je napca^.kem vremenu, ter sem prost vsake
vila kretnjo strahu in presenečenja.
—	Bizantinski cesar! Vi ste torej bizantinski cesar T Moj Bog. moj Bog. napravila sem napako! To niste vi, — je zakričala.
Bila je tako prestrašena, da je< popolnoma pozabila na potrebo, da prikrije svoje razočaranje.
—	Vi ste napravila napako?
—	Da. Ne, ne.
Nato pa jc pričela jokati ter mu povedala vse: — o svoji materi, o ambieijozni in energični udo-vi, o svojem lastnem pohlepu po razkošnem življenju: o bornem življenju ter o potrebi bogatega
ga večera je bila sama veliko kra-|Zakona. 0 poaioči, katero .je nudi
la madama Therm a se ter o majhni zaroti, sklenjeni onega večera, kako naj bi ujela mladega moža v obleki kartaginskega generala, da bi on spoenal, da -ona- ve, kdo je pravzaprav.
Govorila je hitro-in. mrzlično. Solze so ji tekle v velikih kapljah po lacih ter na prsi.
— Pozabite name, pozabite. Jaz ne morem, saj vidite. Jaz nisem koketirala z vami. Bilo je resnic no. Postalo je resnično.	ne-
sreča I Moj Bog, kaka nesreča!
Končala je z zagotovilom, da ni bila srečna ljubiti ga >n se poročiti z pjhfl, če bi bil ie bogat.
Medtem ko jo je poslušal, je postajal mladi mo? vedno bolj bled. Njegov žalostni obraz je predstav Ijal čudno nasprotje z njegovo sl-
snejša kot pa je bil njen kostum Nekoliko ntrojena. ker je iskala že dolgo in vsepovsod, se je ustavila pri vratih velike galerije, v kateri se je plesalo. Naenkrat pa jo je neki boječ glas prosil za ples.
Obrnila se je ter čutila, da se ji je skrčilo srce. Mož. ki je govoril z njo, je bil visok, bledega o-braza ter črnih las. Krog čela je nosil moder pas. Nosil je togo.
— To je on, — je .rek;Ia». sama pri sebi ter si čestitala, da je bi,-la tako srečna. Vsled tega je mehanično vzela rcvo, katero ji je ponudil.
Misel, da mora biti na vsak način mična. jo je izprva spravljala v zadrego. Bila je vajena druge misli, da se namreč mora braniti pred onimi, katerim je preveč u-gsjala. Ni vedela, kaj naj reče Njenemu spremljevalcu pa je ta
Le je treba pristati na strehi, ki je preslaba, da bi vzdržala celo t«žo stroja, uredi lahko letalec naglico propelerjev na tak način, dn je lahko pristati, ne da bi pad,« la polna teža stroja na površii/o strehe.
Stroj lahko pristane na močvir-eelo na površini vode. brez vsakih pontonov. Letalec si lahkd natančno izbere prostor, kjer bo pristal, kar je pri sedanjih aero-pianih- nemogoča stvar.
Helikopter je vsled tega orožje bodočnosti. Narod, dobro založen s helikopterji, uniči lahko najfinejše in nauspešuejše brodovje na svetu. Pristanišča in pomole je lahko uničiti v^eiii noči.
Priznavam, da se je predla*rirfo številne stroje, o katerih se je trdilo. d«k bodo vršili naravnost čuda. Jag pa trdim, da temelji helikopter na pristno znanstveni podlagi in da bo > pomočjo nadaljnih poskusov zavzel mesto kot ena neobhodno potrebnih stvaritev civi 1 iza c i jc.
Vrednost helikopterja ni le vojaška, temveč tudi trpovska. Kot trgovsko letalo bo popolnoma iz podrnilo aeroplan. ITelikopter se b« izkazal kot bolj zanesljiv, ee pejši fn varnejši stToj.
Nobena vlada si ne more dovoliti, da bi prezrla razvoj helikopterja. Ameriška vlada ni storila ničesar izza časa. ko sem, zgradil prvi svoj stroj leta 1918. Vsled tega sem se obrnil 11a ameriške javnost, ki naj bi pozvala svojo vlado, da uadiljuje z eksperimen-ti.
Rekli so mi, da so prenehali 7 eksperimenti s helikopterjem, kei
razvoj stroja v sedanjem čas o tak. da ogrrozt* človeška življenja Kakšno čudno stališče! Kake daleč bi pač prišel svet v razvojr aeroplan a, če bi ljudje ue tvegal5 svojih življenj v poskusu, da iz polnijo .letanj-?. Resnica je. da bo do gotovo izgubljena življenja, i izgubljena življenja so vedno kr vava cena napredka.
Ne morem z zadostno silo pov darili potrebe, da nadaljuje ame riška vlada s svojimi eksperimenti s helikopterjem. Dam v'zastavo svoj sloves kot inženir in iznajdi tel j glede vrednosti helikopterja ter* prosim vlado, naj pomaga pri njegovem razvoju. Delo in stroškr bi bili preveč za posameznega človeka.
klicana, da bi skrbela za red, pa nered še pomncjžujejo. Že 17 let se bije na Slovenskem organiziran boj zoper alkoholizem; od tega boja odmevata Evropa in Amerika, mnogi birokratje pa o tem boju menda še niso slišali, kakor da žive na luni, ali pa nočejo slišali!
Kdo je Amerika?
"Amerika je sestavljena i/, vsega človeštva.
'"Mi ne prihajamo iz uikakega skupnega plemena. Značaj Amerike obstoji v tem. da je sestavljena od najboljšega, kar so prispeli drugi narodi.
*" Marsikdaj. ko se nahajam pred ameriškim državljanom, ki je prišel v Ameriko kot priseljenec. zdi se mt, da 011 iina neko prednost pred menoj. Jaz nisem postal ameriški državljan iz i«i>t-11 e volje. 011 pa že. .Taz sem bil 11 >-jen kot tak. ■ Da nisem rojen kot tak. si želim, da bi bil dovolj ;»a-meten. da bi postal ameriški državljan iz lastne volje. Ali ljudje, ki so prišli sem pozneje, so namenoma postali Amerikanei iz lastne volje.
''Oni so prišli sem iz drugih »lezel in so rekli: 'Delili bomo s\ >j«» usodo z vami. mi verujemo v vas in bomo živeli z vami.'
'"Dežela, tako sestavljena, mo-. ra ume vat i druge narode. Morala . bi znati, kako brat it i se ž njimi 1 njim pomagati. "Amerika je že prijateljica človeštva, ker je sestavljena iz vseh narodov, in mora spasit i svoje pokolenje.
"Pokazati hi morala, da ne ijjra za nikako zasebno roko. Pokarati bi morala, da poakala služiti vsem plemenom človeštva, iz ka-erih se je rodila. Tu več kot to. dragi rojaki, mi bi morali nepre-itano dokazovati, da znamo, kaj
je svoboda."---
* ♦ *
Te "VVilsonove besede iz govora dne 4. julija so vredne, da >i jih vsi Amerikanei— tu- in inorodei —držijo vednp pred očmi. Zato ni • nlveč, da jih tu ponavljamo.
T
Kaj je m Slovenskem najbolj potrebno?
O tem piše '1 Slovenec *': Kaj mislite neki'.Uganite! Moke? Kruha? Obleke? Novih šol? Novih tovarn? Morda malo več ljubezni, sloge in miru? Več olike in vljudnosti? Kaj še! Vi vse premalo poznate potrebe našega ljudstva !
Čujte torej, nevedneži: Najbolj potrebne so nam nove gostil-
kemniško glavarstvo je žnjiuii radodarno. In to kljub temu. da Sf izrekajo proti temu občine in pri stojne organizacije! Obrtna oblasl sama krši § 18. obrtnega reda. Id ^to v okoliščinah, kjer 111 za nove gostilno najmanjše potrebe { Pi jančevanja, zapravljanja, razgra janja, pretepanja 111 pobojev jc še premalo; treba jih je še pospeše
ne! Ne verjamete? Vprašajte pri .vati. Zakaj imamo pa žandarje
okrajnih glavarstvih! Tam vam bodo povedali. Tam že vedo, Česa ljudje potrebujejo. Ljndje sa žejni, dajmo jim torej prilike, da s! žejo pogase. tako si menda mislijo ti gospodje. Osrečimo domovino z novimi gostilnami! Ni do~ volj, da je vsaka sedma hiša gostilna, vsaka tretja mora Tnti!
Čujte torej in strmite, kako skrbni so gospodje pri glavarstvih za dobrobit našega ljudstva! Čujte in strmite, koliko novih gostiln so nam preskrbeli leta 1919! Celih 217! In siecr^ Okr. glavarstvo Radovljiea 21. Litija 19, Krško 4. Kočevje 5, Noro mesto-$, Kra^ij 13. Ljutomer 1, Murska Sobota 0, Kamnik 22, Konjice 1, Qrnomelj 4, Mozirje 0. Cerknica & Slovenji
vito stiskala raztrgan plašč brez gumbov — svoje edino oblačilo, zi drujro se j« opirala ob «id, da ne pade. Oči so ji iskale nekaj po tleh. Kar se ji zatrese obraz komaj znatno. Sključi se in z roko seže po tleh. Pobrala je kos papirja. ki ga je vrgal stran nekdo, ki je prišel iz prodajalne. BU je še raaaten. Pritisnila ga je na ustnice. ga lioala in srkala iz njega — edino svojo hrano današnjega dne.
Okoli nje pa je šume? hrup in ropot modernega Babilon«...
jsjno obleko, katero je nosil. -|Gradee lg pribor (mesto) 19, ivoneno je r«*mrano sfcoungnlt ^^ (mest6)
12, Maribor (glav) 10, Ljubljana (glav.) 11. Ptuj (mesto) i, Ptuj (giar.) 0, Brežice 12, Celje 24. Čast!
Res da so v istem času ukinili 215^ koncesij. A to so samo take, ki se že dalj časa niso izvrševale, ki so tore^ že same ob sebi ugasnile. V resnici smo torej vendar zs 217 gostiln na "boljšem". Lep napredek v enem letu! Še nekaj het na. —
Tako leta 1919. Za ravnokar minulo lete s* nam obljubili, da ho Teda — nove gostilne se
z rameni
•— Da. da,, to je nesreča. — je rekel z otožnim glasom. — V resnici. zelo velika nesreča.
— Vendar pa morate izvedeti.
—	je dostavil z bridkim usmevom
—	da sem kljofc> tem« tisti mladi mož. z dvanajstimi mili jop i. V zadnji minuti sem namreč, izpre-irenil kostum. Kot rečeno, sem jaz tisti mladi mož. O ta denar, ta denar*'	'
Vstal je ter odšel, ne da bi ji prt voščil še kako besede. Ona pt je ostala na lien mesta, vsa odreve-nela ter videla, kako je njegova visoka postav* izginila v množici
odhajajočih gostpv.
1
ie vedno dovoljujejo. Posebno
rednike in ječe, če ne bodo imel nič dela! Tako pospešujejo pokli cana oblastva blaginjo ljudstva* Gostilničarske zadruge kakor deželna zveza gost. zsdrujr same proti temu protestirajo. Deželna zveza ▼ enem takih protestov pišf popolnoma modro r "Nam je ne umljivo. kako morejo okrajna o bfastva ignorirati vse tozadevnf določbe in stremljenja osrednjih kakor pokrajinskih oblasti, s ka terimi soglašajo tudi naše organi zacije, ki merijo na to, število gostilniških obratov po možnosti zmanjšati., kadar je dana v to pri lika, n. pr. vsled smrti ali pa koder so nastale okolnosti. da obrat dalj časa vsled nepotrebe za pre bivalstvo počiva ali sploh ne uspe va. da se na ta način neopazeno nepotrebni obrati odstranjujejo in pomore ostalim do primernejšega obrata, da se < pride polagoma do tega, da bo manj gostiln, pa tiste dobre.""
V tem se popolnoma strinjamo z zvezo gostilničarskih zadrug: — Manj geotiln, pa tiste dobre! Gostilne naj dobe nazaj svoj prvotni pojm in pomen! Da pogoste res okrepčila potrebne goste — ne pa da ^rez potrebe vlečejo iz ljudi denar in jim dajejo priliko za gmotno in nravno propast. Toda kar pametni gostilničarji sami razumejo, tega ne razume večina političnih oblaatev, ki 90 za to po
pr«	iWqT'Y
tVi^Ii'i^
IŠČE SE USNJARJE.
Vprašajo naj samo oni. ki so v;ešči delati na yardu, v Scrub 'iou.se 111 Beam hands. Dobra pla-'^a, stalno delo brez delavskih ne-uirov. — Proctor Ellison. Co., Rlkland, Pa.
DELO! — DELO!! — DELO!!!
Charcoal Iron Company v New-*>ervy. Mich., potrebuje 200 mož a delati drva. Plača $2.00 od claftre. Stalno delo. dobra šuma. vsa v ravnini, dobre in nove kain-oe. Prednost imajo možje z družinami, ker so nalašč za družine narejene karnpe. Do sedaj je 24 lovih kamp za družine. Prosto rtanovanje in kurivo. Za nadalj-aa iMjjajšuila se obrnite iui svoje-*a rojaka: J«»h 11 Kuaus, U<»x -0> Umesti »110, Mich.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Rojakom v Johnstownu in oko ici naznanjamo, da jih bo te dni ibiskal naš zastopnik
Mr. MIRKO VIDMAR, . <r je pooblaščen pobirati naročnine za "Glaa Naroda". Rojakom ?a toplo priporočamo in jih prosimo, naj mu greda v vseh ozirih na roko.
Upravništvo'"Glas Naroda".
Dospelo je novo
suho grozdje*-
Muškate! zelo aladke debaU jagode, boksa 50 funtov HL—
Cipar grozdje največje in nai-■ladkejše, jagcie boks* 50 fOBtOf .	$11.50
Malo črno grško groodje, se» !o sladko, Boksa 50 funt. $9.—
Pošljite $3JOO na račun vsake bokse ki jo naročite in po* jslali bomo takoj.
1	* I
Bftlksn Importing Co.
61 — 53 Cherry St. How York, H. T.
• • ■


* • •>» ^ 's • >•• %
*
QEAS KABflftA, 14 FEB. lflgf
ŽENSKA VOJNA.
Efodorinski romaiL ~ Francoski episal Aleksander Dnmas.
Za "GIm Naroda" priredil a. P.
' .. -
—	Sporočilo, da bo Laroebefoncault ta veeer ali jutri tukaj s petsto plemenitaši. •
—	S petsto plemenitaši: — je vzkliknila princesulja. — To je cela armada.
(Dalje prihodnjič.)
Militarizem.

Nadaljevanje.)
—	Kaku doliiti tu ' — je vprašala prineesinja. — Preslabo smo /opisani nu dvoru in na vsaJceffa. kateremu bi priporočili mi, bi padel sum.
—	Madama, — je rekla Vieomtesa, — mogoče bi bilo najti sredstvo, katero mi je dal Kiehou sam ua roko.
- Katero?	1	~ '/
Ljubljanski Slovenecje objavil tale značilen članek: Kdor premotriva teiak položaj, v katerem se nahaja naša drža-vl, m premišljuje, kako smo obdani od samih oboroženih, sovražnih držav, utegne biti mnenja, da moramo našo deželo kolikor se da oborožiti, da moramo zato militarizem na vso _ioč in sistematično pospeševati.
Ni bolj površnega in tudi ne bolj pogubonosne^a naziranja kakor je ono, da je »odpornost in bojna sposobnost narodov odvisna od ifilitarizma. Jlilitarhem je eno. oboroženo, na braniku svojih pravic uoječe ljudstvo je drugo. Militarizem je poseben, jasno dolo-j čen sistem v državi, ki se nikako rue krije ne z interesi naSetra kul-i
I&cem svojega brata. , ANTONA ŠKERL, doma iz Topolca št. 48 pri Ilirski Bistrici na Notranjskem. Prosim cenjene rojake, če kdo ve zanj. naj mi naznani njegov naslov, za kar mu bom zelo hvaležen: ako pa sam bere ta oglas, naj se mi takoj javi, ker mu imam nekaj zelo važnega poročali. — Joseph Škerl, 1427 E. 39. St.. Cleveland, Ohio.
Potovanje iz starega kraja
Vsem onim, ki so nas vprašali v zadevi voznih listkov po Cosu-lich progi, katere parniki vozijo iz Trsta, tem potom javljamo, da se sedaj zopet lahko izdajajo vozni listki po tej progi iz Trsta do
SLOVENKE, POZOR!
Želim se seznaniti s Slovenko v svrho žen it ve v starosti od 25 do 35 let, naj si bo dekle ali vdova
z enim ali dvema otrokoma, na to <e ne oziram, samo da je poštene ua obnašanja. Katera resno misli, in pi*mu priloži tudi
OPERATORJI
dobe delo pri moških slamnikih.
Sabatoga Panama Hat Co.. 153-7 Greene St.. New York City. V12-14—2)
KRETANdE PARN1K0V
KEDAJ PRIBLIŽNO ODPLUJKM
vseh krajev Združenih držav. Ce- adjiiatic W vohka. na iz Trsta do New Yorka $150: ^inland in $8 naselniškega davka.	■ nTmsterdam
Kdor želi poslati kak vozni li-i aquitania
. ,	- -T____.	,	i LA SAVOIE
stek v stan kraj, naj se ob.-ne za canopic
turnejra življenja in ne r. obrambno močjo ljudstva. Militarizem po-j11,1!/ Ml |M*i»
'-liko. M »j naslov: Fant ««1 fare. bi izvetlel. kje se nahaja moj! »mpcrator
*sa tozadevna navodila na znano! leopoldina tvrdko	ROTTERDAM
FRANK SAKSER STATE BANK IALLORRAINE 32 Cortlandt St.. New York ISLbeau
------- PR. MATOIKA
SAXONIA
Hit-Li gotove nevidne, dobr oorgaifizirane sile v državi, ki so od
Gospod de Kpernou je kot kaže zaljubljen v lirTco črnsko, —
ljudstva ločene in se čutijo proste vsake javne kontrole. Militari zem pomeni gotove kroge in skupine v državi, ki vedo. da imajo vi svojih rokah najvažnejši aparat državne moči, i;i vrredo ztito brez pomisleka in obotavljanja preko ljudskih za&topov in njihove volje, i la skupina se eliti prosta vseh zakonov in postav, ker dobro ve. da' ni nikomur odgovorna. Doživeli smo v Ljubljani, da je polkovniki \ a.sič razpolagal samovoljno in na .*jo pest preko vseh civilnih o--blasti z javnim imetjem, da mu je javnost očitala ee-Io kaznjiva de-: Jiinja, m vendar se temu polkovniku ni skrivil do <lanes niti las. — i Doživeli sJno. da je na militarizem teptal svoje lastne postave in
- Box 125. Export. S. R.. Pa.
(12-15—2)
je nadaljt-vaia Vieomtesa ter zardela.
Ila, v I--po Nanou, — je rekla prineesinja zaničljivo. — To nam je dobro znano.
—	No. videti je k-it da ne more gospod Epcrnon ničesar odbiti t » j ženski in da ta ženska v>e dovoli, za kar se ji plača. — Ali bi ne 1 ilo mogoče kupiti oil nje patenta za gospoda Richona?
To bi bil dobro naložen denar, — je rekel Lend.	^
I).,, U bia-aj.ia je suha, kot vam je dobro znam,, gospod in pretepal ter barbarsko mučil naše moštvo. Slovenski vojaki so vi s<etnik-f j» rek i a de TourviUe.	-Mhaniji in Srbiji bili izpostavljen gladu, batna <11, gledanju v soln-
I.	j. -.int-hljaje obrnil proti go>ptj de Caaubes ter rekel 'ee in stali za kazen deset ur do pasu v vodi, a> vse naše ljudsko za-
l '"ti t»*j ;	Jstopništvo, vsa politična demokracija Jugoslavije ni imela moči, da i
To j«- trenutek, iuaJama,- ko lahko dokažete visokostim, da bi ukrotila te divjaške eksistenee. Tako barbarsko početje je plod; > . mislili na vse.	j nebrzdanega, vseh postav in zakonov prostega militarizma. Ta mi-;
—	Kaj hočete reči s tem, Lenet?
—	On hoče s tem reči, madama. da
ko dam ua razpolago malenkostno svoto, ..—.- ---- ------— 1*	, .....
, . ... . ..	.	. . . tevajo. da se odpravi militarizem,
porom iztiri .da od svojih najemnikov. >vota je maia, a za trenutek, Xr - n.. .	, ..	... . ....
• , . , ' Nas militarizem gre se dalje. O11 ne vidi svoje odlične m prve i:e morem ve«-. Dvajset tiso« liber, — je nadaljevala Vieomtesa s po-	_ „ k k;	„____,- ,	-
. .	,	_ . ,	* naloge ^ obrambi našega ozemlja na zunaj; on se ne smatra za or-
011
notranjosti. države proti našemu ljud-Istvu. Demokratski minister Draškovič hoče izpeljati zakon i;o re-
jliiarizem mora v naši dobi do skrajnosti osovražiti vojaški stan,
rso diseiplino in j obrambe zah-^
Kad bi izvedel, kje se nahajata JANEZ 111 MATIJA ČEŠNO-
VAR. Donja sta i z fare I>>l>ro-j va pri Ljubljani, vas S«-l«>_ isp.; flovžan. V Ameriko sta prišla1 pred vojno. Kakor sciu slišal. sej
nahajata v Clevelandu. Cenjene
. i'
rit a tel je vljudno prosim, če vej i kateri za njun naslov, da mi «raj ^ naznani, če pa slučajno sama j | bereta ta o<*lax. ju prosim, da' i se mi javita. —'Joseph Skof. liux 143, Ramsey. Ohio. (12-14—2)
-- . , ■ ,-r.	,	,	zee land
prijatelj > RANK KI ]»ml«un.;.a touraine Miklavov iz Travuika Vri W- COUUIWBIA f.keni potoku. ("e kd<> izmed m-, france kov ve za ni etrov naslov, naj 0LYMPIC
<0 albania
.	-- .	T , j ARGENTINA
sam oglasi prijatelju: John i aquitania T.aurieh. Camp A. Forest Lake,;albania
jakov za njetr«>v naslov, naj RVNDAH mi j»a naznani, ali pa naj
1« f*br. — cti«rbour«
19 febr. — Cherbourg 17 febr. — Havre 19 febr. — Bouiogn« 26 febr. — Ctrerbourg 26 f»br. — H s vre 26 febr. — Genoa 26 febr. — Cherbourg I 1 marca — Havre
1	marca — Boulogne
2	marca — Havre j 2 marca — Havre
5 marca — Cherbourg 8 marca — Havre 8 m,irca — Genoa
• O marca — CHcrbourq
2 marca — Cherboura
marca — Cherbourt
12 marca — Havre
15 marca — Genoa
16. marca — Trii
17 marca — Hav^
19 marca — Chertouri
19 marca — Bou'ognt
19 marca — Cherbourg 19 marca — Trst ?2 marca — Cherbourg
marca 2 Cherbourg

ste tako srečna, da vam lah-;mora "biTi Tes ,,frle<i	»ile, uniriii vse
o, katero sem z velikim na-.. nasl a"na'ii- Najvišji interesi naše narodne
♦ rt'ii IA A .■» ,./v . 1_____'__Z 1!A__"_____
\ - seriimi o.-mi, kajti sramovala se je ponuditi tako majhno svoto pr-fganizatorja ljudske odporne sile proti vnanjim sovražnikom; \!iu damam kraljestva za kraljico.	[lioče uporabiti svojo .»ilo v notranjosti.države proti našemu lj
—	Dvajset tisoč liber! — sta vzkliknili obe princesinji.
—	To jc celo premoženje v sedanjih časih, — je dostavila udova. jdu in radtr' in oropati s pomočjo militarizma ni:še delavstvo osem Moja drajrar ("laire, — je vzkliknila prineesinja, nikdar ne [urnega dela\niika, pravice stavkanja in svobodne izbire dela. Našo
bomo v stauu plačati dolga, ki ti ga dolgujemo.
—	Vaša visokost naj pozneje misli na to.
—	lil kje je ta svota / — je vprašala gospa de TourviUe.
industrijo, naše mnogoštevilne tovarne lioče postaviti pod komando militarizma in obnoviti tako v našem gospodarskem življenju o-ni sovražni sistem nasilja, ki je vladal med vojno nad našim delav-
V sobi njene visokosti,"kamor jo je nJsel moj lakaj Pompeo stvo.m.- Nobena država Evropo razen boljševišks Rusije si ne upa
'storiti tega usodepolnega koraka. Militarizaeija podjetij bo prine-
Blaznikova Pratika
po mojem naročilu.
t 4 -11 • • ■	i ^ *	-i- . sla \ nase gospodarsko življenje dežele le zmedo in nezadovoljnost.
Lenet, — je rekla prineesinja, — vi se boste spomnili na to, Tf	- , „	J	.	"
. - - .	^	' Toda eesar si cela Evropa nc upa, to si upa zastopnik jugoslovan-
da dolgujemo to svoto gospej de Cambes.
— Je že vknjižena v naiše pasive, — je odvrnil Lenet, ki je potegnil iz žepa bjlježnico ter pokazal celo serijo svot, ki bi prestrašile prineesinja. če bi jih seštela.
Kako pa s»te napravili, da ste prišli skozi, moja draga "'^po-
Cena je 15 eentov.
Posebno izdajo za Ameriko imo prejeli iz starega kraja.
Kdor jo hoče imeti naj potje takoj postne znamke in natančen naslov in poslali mu jo bom a Slovenic Publishing Co.. 82 Cortlaiidt St.. New York. N. 7
6104 St. Clair At*.
V Clevelandu, 8« jih doki v naši podružnici •
(&ke kapitalistično demokratske stranke minister Rraškovie.
IG se bomo proti temu militarizmu z vso energijo borili. Slovenska ljudska stranka jrre v voJivni boj z preslom, da mora biti v!slovensko - amerikanski Jugoslaviji obrambna Mla organ ljudskih zastopov, poslušen in pokoren izvrševatelj ljudske volje. Ljudska stranka gre v boj z zah-tn-af — j. vprašala	prineesinja. — Povedali so nam, da ima tovo, Ha se ukloni kakor vsi drujri državljani »ako tudi militarizem.
sjh,,! Saint-Ai^na> zasedeno <-esto in da preiskuje ljudi in njih P^d zakon in postavo, ki je v naši deželi v veljavi. Kakor vsi poja- (Največji slovenski koledar v Ame-m \ ari prav kot kak pobiralec davkov.	|vi državnega življenja, tako mom stati tudi militarizem po<l nad-	riki in edini za
Vsled premetenosti Pompee-ja, madama, sva ušla tej nevar-jzorstvom ljudskih parlamentov, ki nosijo edini odgovornost »a uso-1
i.o„h, je odvrnila Vieomtesa. — Napravila sva velik ovinek, vsled ^ dežeJc pre<? »»^^msko ja^-nostjo. Ljudska stranka se bo bo-,
rila z vso svojo organizirano silo za to. da se uporablja naša obrani-	(■ poštnino vred)
bna sila proti sovražnikom, ne pa proti lastnem i ljudstvu. Če bodo naše zahteve zmagovite, militarizem ne bo več militarizem, emvee oboroženo ljudstvo samo. čnječe nad svojo usodo, in svojo varnost-
bo
česar w j« najin prihod zavlekel za dan in pel, u pot je bila vama. Drugače bi bila že predvčerajšnjem pri vaii visokosti.
L- pomirite madama, — je rekel Lenet, — prav nič ču>a
i >, izgubljenega ter je le treba dobro uporabiti današnji in jntr- jo. Obrambna in odporna moč Jugoslavije bo pomnožena, ker b( s. .11 dan	visokosti naj se spomnijo, da pričakujemo danes tri njen nositelj splošno ljudsko zaupanje, šele v demokratično oC?a
i: , . K h II j.- /e d( vp, 1, dva Ostali, pa še manjkata.	nizirani vojski se bo moglo veselje za obrambo rodne grude resnic
Ali jt mogoče zvedeti imeni ostalih dveh? — je vprašala ma m a de TourviUe. v* vedno v upai>ju, <la zaloti svetnika pri kaki noti, kajii vodila je proti njemu vojuo, ki sicr ni bila napoveda-i, a bila kljub tefu zelo resne narave.
IV me n« motijo moje slutnje, bo prvi Gourville. — - je. rekel net. On prihaja od vojvode Larocliefoueanlt.
— <K1 prinea de ilarsillac, hočete reči, — jc odvrnila gospa
koledab
i a leto 1921.
40 CENTOV
Pošljite ga sorodnikom in prijateljem v Jugoslavijo.
'1 ourvi
uarna.
Princ de Marsillac je sedaj vojvoda Larochetoucault, ma-
»v oče je torej umrl ? osmimi dnevi.
—	Njeg
—	Pred
—	Kje? g '
—- V Verteuil.
- In drugi? — je vprašala prineesinja.
I>rngi je Blanchefort, kapitan gard gospoda princa. Ou prihaja iz Stenav, «k1 gospoda de Tnrenne.
t'e je stvar taka, — je rekla madama de TourviUe, — potem
• i bilo mogoče, da s<* prepreči v-%ako izgubo, držati se pr\*ega načr-1.1, katerega kom napravila za vrjetni slučaj pristopa gospodov de Titrenne in Marsillac.
Lenet se je nasmehnil na svoj običajni način ter odvrnil na zelo spoštljiv način:
—	Oprostite, madama, a načrte, "katere je sestavil gospod princ sam, se izvaja v ravno tej uri in obetajo popolen uspeh.
—	Od go*poda princa izdelani načrti, — je odvrnila Tourville P«kro, — od gospoda prinea, ki sedi v stolpu v Vineennes in ki ne stoji z nikomur v zvezi...
—	Tu -o povelja gospoda princa, pisana z njegovo lastno roko ler datirana z včerajšnjim dnem, — je rekel Lenet ter potegnil iz svojega žepa pismo princa da Conde. — Danes zjutraj sem jih do-I TI. Stoiiva v pismeni zvezi med seboj.	JS
Li>t sta obe princesinji skoro iztrgali iz rok Leneta ter prečitali \sebino z radostnimi vzkliki.
—	Ah, Lenet drži torej celo Francijo v svojem žepu, — je rekla smeje prineesinja udova.
Ne še, ne še, — je odvrnil Lenet, — a z božjo pomočjo jo bom <i«l v ta namen primerno povečati. Ona pa. — je nadaljeval ter pokazal na Vieomtesa, — je brez dvoma potrebna počitka po tako dolgem potovanju...
Vieomtesa je bre« dvoma razumela željo Leneta. da ostane sam \ družbi obeh princestnj. se spoštljivo priklonila ter se odstranila.
<iospa de TourviUe jc ostala ter si obetala bogato žetev skrivnostnih »poročil, a poki on stare princesinjc napram gospej de TourviUe je kazal, da je njena navzočnost odvee. Dama s teorijami je prav dobro razumela poziv, napravila ie bolj spoštljiv poklon ter se (h 1st ranila, pri čemur je klicala Boga kot pričo nehvaležnosti prin-erv in vladarjev.
Obe princesinji sta odali v kabinet in Lenet jima je sledil.
-V- Ce hočete sedaj, — je rekel Lenet, potem ko se je prepričal, da so vrata zaprta, — če hočete sedaj sprejeti Gourville-a, je prišel ler se le preoblači, ker si ni drznil stopiti pred vašo visokost v potni obleki.
r— Kakšno sporočilo prinaša t
no iti uspešno razvijati Prvi predpogoj, da se militarizem uniči, pa je? da se 28. novembra |>orazi militaristična demokratska stran-in njeni zavezniki. 4'samostojni'' kmetje.	j
Smola je smola.	* * Ril bi jih v resnici, a bil sem
Policaj dvema pijancema: "Vi- pet let v ječi." dva gresta z menoj!'*
Eden izmed pijancev: 4'Vzemi- , Naravnost je povedal, te mojega tovariša, jaz imam A.: Kaj pa pomaga, če ti dam smolo. Kadar grem s policajem, ORein ^otakov, za katere me pro-me vselej zapro!"	- si5, čez nekaj časa bo« gotovo zo-
Njegova starost.	»pot tukaj in bož zah^val nove-a
"Koliko si strfr, Efraim?" j posojila!^ Triindvajset let."	i	Nikakor ne. ker hočem s
Mislil sem, da si star oseinin- tem denarjem za par tednov v dvajset."	'torplice pogledat.
Cena sa Jugoslavijo ista.
Vsebnje povesti, členke razprave, potopise, šalo itd. — Krasne slike. V zalogi ga ima le še par sto iztisov:
Slovenic Publishing Co.,
* «B Cortlandt St.. New York Cttty
!__
Začimb«, Mite tm Bajramom! Mjftft
domača zdravila
Grozdje! Mošt! Grozdje! Mošt!
«'mi KaraJiiinin naravni mošt. sod S«> Kalon	$60.00
<JSr£ko iiruzdje maio zrno rdečkasto. 100 funtov	SI5.00
KiUifuriiijsko malo znio. Korane, 100 funtov.	$16.00
BHo Kalifornijsko Muškat. 100 funtov, prva vrsta. $24.00 B«-lo Kalifornijsko Muškat. loO funtov, druga vrsta. $22.00 </rno Kalifornijsko Zinfandel, 100 funtov prva vrsta $24.00 fmo Kalifornijsko Zinfandel. 100 funtov, druga vrsta, $23.00 Orno Kalifornijsko najboljša Barbera. 100 funt. 1. \rsta $28.00 Ono Kalifornijsko najboljša fearbera loO funt. 2. vrata $25 00 I>re&e za rrozdje od $15.00 do $50.00. Rdefe barve ena onca $1.00. en funt $11.00. Z vsakim naročilom morate poslati malo svoto $5.00 kot aro; ostalo boste plačali ekspresmanu, ko boste dobili naročilo.
DALM. CALIFORNIA GRAPE CO
s6 cortlandt street	new york. n. y.
katsn pri porote
fanam vedno t nlogi
PiiMe po bruplažal
MATH. PEZDIR
P. O. Box 772. Citj Hsfl lUttoe nw YORK ti ITT
COLUMBIA
OD $35.50 — $550.00 -r VRLIKA ZALOGA —, PLOŠO V VSEH JE2X
GRAMOFONE Sw««®"««
w MIKI DOBITE PRI:
vm NAVINSEK, 331 6rem St., CWEMAUGH, PA.
NOVE COLUMBIA PLOŠČE.
Nove slovenske Colombia pUufa. Neatška vojaška
E4M8 MIH zvonček z m«Miamom C1664 H«:ihaQkerbaum marš.
Naprej zastava slav«, (petje) t	Noe h vam Oaehstein m ari.
E4W Na tujih tleh.	E2117 Steirerlieder mart.
Ko bi mol ljubi vedel, (eetie)	Hod hop. ScheilpolM-
E4M6 Se enkrat te objatnem.	E40M Beautiful Ctrl. Polka.
Nedelino oko.	(Deti«)	Sky Rocket Galloo.
E«M« Hausmaisterca v telaftru.	E21M Auf der Aim V a leer
K akin o pečenko ie 4o*ia Jedla	Poeti I Ion — meri.
fialllva)
Novih plone nismo mogli dobiti med vojuo za uoben denar, sedaj pa smo dobili pur tisoč In sicer Štiri slovenske in štiri nemSt^-vujaška fina godba. Cena ptefičam je aopet * stara, namreč $1j00. kakor ko bile pred vojno. Wtete |fl5*takoj.- dokler jih imamo t zalogi. $ plošč po $1.00 stanejo $8jOO. Dajte nam točni expressni naslov, kadsr jih naroSte.
IVAN PAJK, 24 Main Street, Conemaugh, Pa.

Dr. Koler
SbOVENSKI ZDRAVNIK
638 Pen Art. Pittsburgh, Pa.
Dr. Koler je naj-atarejil slovenski zdravnik Specialist v Pittsburshu. ki ima 24-letno prakso v zdravljenju vseh mofiklh boleznL
Zastrupljenje krvi zdravi s g-lasov i tem «0C. ki ga je izumel dr. prof. Erilch. Ce imate mozolje ali mehurčke po telesu, v grlu. Izpadanje las, bolečine v kosteh, pridite in izCistii vam bom kri. Ne čakajte, ker. ta bolezen naleze.
Vse moflke bolezni zdravim po o-krajSani metodi. Kakor hitro opazite da vam prenehuje zdravje, ne čakajte. temveč pridite in Jas vam ga bom zopet povrnil.
Hyrosolo all vodno kilo ozdravim v 36. urah ln sicer brez operacije.
Bolezni mehurja, ki povzročajo bolečine v križu In hrbtu in včasih tudi pri puščanju vode. ozdravim s gotovostjo.
Revmatizem. trganje, bolečine o-
tekllne srbečice, škrofle in druge kotne bolezni, ki nastanejo vsled nečiste krvi. ozdravim v kratkem času (n ni potrebno ležati.
Nekateri drugi zdravniki rabijo tolmače. da vas razumejo. Jaz znam •e la starega kraja, zato vas lalje zdravim, ker vas razumen slovenski uradno uro: ob delavnikih od t. do S Ob nedeljah od I do 1
XOJAX1, HAKOOAJTB MM V A "G t« A 8 VABODl'MU
VKdJI *
Anchor Line
- Parnik	f
CALABRIA !
odpluje 2. marca
v Dubrovnik in Trst
, „	AMSTERDAM 26 marca — Bouloqns
^.l-l-l-— ■ PRES. WILSON 26 marca — Tnt
LA SAVOIE ! 26 marca — Havre BELVEDERE	2 aprila — Trst
-A LORRAINE 2 arr'la — Mivre 3 ADRIATIC	6 aprila — Cherbourq
f MAURETANIA 7 aprila — Cherboura I AQUITANIA	12 aprila — Cherboura
| Glede cen za vozna Katke In vu druga 5 'Dol«""* nhmlts ae na tvrdko. |i FRANK SAKSER STATE BANK S	82 Cortlandt St.. New York
= I
One za tretji razred:
V	Dubrovn.k .......... $125.00
V	Trst .............. $115.00
iii $.1.00 vojnega davka.
V	va.šem mestu je funard — Anchor agent. Pojdite k njemu.
Cosulich črta
Direktno potov—Je •
(Gravesa) Trs«.
SAN GU STO 30U10HA .. ARGENTINA
. 15. ft-br. 16. marca 19. marca
Potom l lat ko v. Izdanih za v*s kraje v JuaoalavlJi In *rblll.
Razkoifl« usodnosti prvega, druaO-•aa In tretjeaa razreda.
Petni ki tretje«* razreda deMvaJe brezplačno Vino.
PHELPS BROTHERS & 09.
4 Wmt Street	New 1«
.iniiiimniiiniiimninintTmiitm
French Line
COUPAGKIE GENERALE TRANSATLAKTIQUE
V JUGOSLAVIJO PREKO !IAVRE
FRANCE ....
CHICAGO ____
LA savoie
leopoldi na
17 februarja
1S». februarja 26. februar)* . . . 1. marca
NARAVNOST DO HAMBURGA. NIAGARA ................. 15 marca
NEW YORK - VIGO - HAVRE.
ROUSSH-LON ............... 2-i. marca
Direktna ttitinlika zveza Iz Pariza a
vse glavne točke Ju*ozlavlJe. Hitri piu-nlkl a ttlriml in dvema vijakoma. Poseben zastopnik Jugoalovanake vlade Ko pričakal potnike ob prihodu nailh par. nlkov v Havru ter jih to£no odpremII. ' kamor so namenjeni. Parnlkl Francoske črte ao transporti rail
tekom vojne na tlsuče iehoalovalklh vo*
lakov brez vse nsDrlllke.
Za ilfkarte In cant vpraiajte v
DRU2BINI PISARNI, 19 State St.. K. t. C.
ali pa pri lokalnih aaantlh.
R. M. S. P
v
Evropo
Z "O" parniki vsakih štirinajst dni.
NEW YORK-HAMBURG
•	Vstavi se v
CHERBOURGU in SOUTHAMPTONTJ
ORBITA......21. MAJA.
OROPESA .... 4. JUNIJA. ORDUNA . . . . 18. JUNIJA.
Za pasažirje 1., 2. in 3. razreda Izborne udobnosti za paiažirje tretieqa razreda.
THE ROYAL MAIL STEAM PACKET CO.
26 Broadway-
New York.
Ali pri kateremkoli parobrodnem agentu.
U.S.MAIL
COMPANY, IS
Iz JNew Yorka v Italijo naravnost
V NAPOU - GENEVO, - ZČŠSZ?
Velika pvtaika na dva vijaka:
"POCAHONTAS" odpluje 23. febr. — 7. aprila "PRINCESS MATOIKA" odpluje 8. marca - 21. aprila]
Izvanredr.e udobnosti. — Izborna služba. Cene ▼ Kapoij: u kabine od $15«. naprej. Za tretji razred $95.M in $5.00 vojnega davka. Potniški oddelek: 45 Broadway, New York. Telefon: Whitehall 1200. Oddelek ta tovore: 120 Broadway. New York. Telefon: Rector ff'/KV
AMERICAN LINE
Direktna služba
NEW YORK - HAMBURG
VELIKI MODERNI PARNIKI NA DVA VIJAKA:
Parnik MAXCHl'RIA .............. odpluje 3. marca
Parnik MONGOLIA .'............... odpluje 17. marra
Parnik MIXNEKAHDA (novi) ; samo S. razn-U 31. marca
Najkrajša in najpripravnejša pot.
Prevaža i>otiiike prvega in tretjega ruzreda. Potniki Tretjejcu razreda so postreženi v veliki jedilnici. Cisti pront«»ri rezervirani za Ženske in otroke.
Vprašajte v kompanijsk* pisarni: 9 Broadway ali pri lokalnem agentu.