Prvi slovenski dnevnik v
Zjex^.njenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.


List slovenskih delavcev v cAmeriki

first Slovenic Daily* in the United States. Issued every da/* except Sundays and Holidays.
Štev. 17Q.
Entered as Second-Class matter, September 21, 1903, at the Post Office at New Yoek, n. y., under the act of Congress of Maech 3, 1879.
Leto X.
NEW YORK, v torek, S. decembra, 1903.
Senzacijonelne vesti.
Rooseveltova menažerija
Razstava živali v White Honse.
Washington, 7. dec. Kakor znano, i je predsednik Roosevelt jako velik ljubljenec divjih živali in ko je spo-(mladi potoval po zapadu, nabral je (celo menažerijo raznih divjih inačk, i vse polno medvedov, oposumov, co-'yotov, orlov, itd. Toda farmerji našega zapada še vedno pošiljajo pred sodniku divje živali. Zadnje dni je dobil jednega risa iz Pennsylvanije in neko kačo iz Floride. Washing tonska "Star" je prihod teh živali objavila v oddelku, kteri je posveten
--novostim v belej hiši in je v to svrho
rabila naslednji napis:
Princezinja Elizabeta Marija streljala na neko igralko, ktero je ljubil njen p,J^™ J„™T*f "S ,s
Uradoma se dementii*aJo9 §ebno so potrjene.
Novi škandal v dvornih krogih.
soprog. — Elizabetin soprog je obvaroval svojo "Mademoiselle du Anonce" gotove smrti.
Rapidly Growing.
SENATOR PLAT T CALLS.
attended
Few Members of Cabinet Meeting Today.
Velikanska razburjenost na Dunaju in po vsej Avstriji. — Igralka Zieglerjeva iz Prage težko rauje- Secretary Hay has arranged
na. — Princezinja je streljala tudi na necega slugo	1 ■ ^ ^ - —
Dunaj, 8. dec. Na dvorih na Dunaju in v Bruselju vlada velika razburjenost radi najnovejšega avstrijskega škandala, v ktere«a so zapleteni najbližji sorodniki avstrijskega cesarja.
Glavna osoba škandala je princezinja Elizabeta Marija, hči pokojnega prestolonaslednika Rudolfa in princezinje Štefanije, ktera je dve leti poročena z knezom Otonom Win-dischgratzom.
Ona je namreč svojega soproga iz-nenadila pri sestanku z praško igralko Zieglerjevo. v njegovi sobi in je na svojo tekmovalko pričela takoj streljati. Igralkft je smrtno ranjena. Pred sobo je stal na straži neki sluga na kterega je ljubosumna Elizabeta tudi streljala.
Tragični dogodek je nepopisno vpljival na "dvorne" kroge in ostalo avstrijsko plemstvo, ktero je bilo prepričano, da živita mlada zakonska v
to present Gen. Reyes of Panama to the Chief Executive. Naravno! Gospodov coologični vrt je velik.
* * *
Prorok v svojej domovini je brez
naj iskren ejšem brezskrbnem in brezposelnem zakonu na račun davkoplačevalcev. Žaloigra se je vršila v kne- ^oroK v -,\oj ž je j palači v Pragi. Knez Windisch- 1/rednosti. . lo nam dokazuje gratz je namreč na skrivaj ljubil lepo	,	kteri bi v domovini pro-
igralko Zieglerjevo, ktero je obože-	k vecgem kak "eara-mi», ki pa
vala vsa praška mladina. Njegova Je	vendar neke ^fc? bombnega
žena pa o tem ni vedela, dokler jej ni efek*f I, p*°tiobliki boginje — "pa-nekdo o tem anonimnim potom na-!™11 * Kazun MaslarJa med sloven-znanil. Skoraj istodobno je tudi zve-Is™ pričam, nam pa to doka-
dela, da igralka kneza njegovih sobah.
Princezinja Elizabeta Mariju V indisch Cratzova, hči pokojnega prestolonaslednika Rudolfa in Štefanije grofice L6nyayeve.
Knez Oton Windisch-Gratz, njen soprog.
Ko je knezova žena zvedela za nt - mora na "višje" povelje po vsej Av-
7 ves t o bo svojega moža, s kterim se j< poročila zgolj iz ljubavi, postala je nepopisno razburjena in je pričela skoraj besneti. Radi tega se je oborožila z malim revolverjem, kterega jej je nekoč podaril njen nezvesti soprog l^r je skrivaj odšla po mostovžu k sobam svojega moža. Pred vratmi predsobe je stal neki sluga, kteri je imel povelje braniti vrata s svojim lastnim življenjem. Princezinja je slugi ukazala, da odide. Ko je pa hotela iti memo njega v sobo, je sluga razprostrl roke. To je princezinjo še bolj raztogotilo in sicer tako. da je prijela za revolver in dejala tresočemu se slugi, da ga bode vstrelila, ako se ne umakne. Zvesti sluga se pa ni hotel umakniti in princezinja je — streljala. To je pomagalo, kajti sluga je bežal, kakor so ga noge zamogle nositi.
Na ta način je bila pot v sobo njenega moža prosta. V sobi ni nihče slišal strela in tako je princezinja za ntogla odpreti vrata. Trenotek na to je stala z revolverjem v roki pred grešnim parom.
Knez je po3tal smrtno bled, vendar je pa skočil proti svojej soprogi, katera mu je dejala "lopov" in v tem trenotku je pričela streljati na igralko, ktera je z groznim krikom padla na tla. Nh to je knez svojej soprogi odvzel orožje, in tako preprečil, da ona na igralko, ali pa celo na njega streljala.
Še le potem se je princezinja zavedla kaj je storila in se je skoraj onesvestila. Jokajočo so prenesli v njene sobe.
Igralka, ktero je zdravnik takoj preiskal, je težko, čeravno ne smrtno ranjena. Dvorno vlačugo so odvedli takoj v njen stan.
Kljub temu, da so skušali škandal zatajiti, je o njem ves svet takoj
Praia, 8. dec. Afera kneginje Elizabete Windischicratxoye, ktera je Streljala na ljubico svojeg* moža, m
striji dementirati, češ, da ni resnična in popolnoma neosnovana. Toraj ba- tako , kakor svojedobno o Kudol-fovem "samomoru''. Princova ljubica je bila navadna subretka češkega gledališča. Ona je poročena z nekim krojačem, kteri niti sanjal ni, da ima v gradu Hradžinu "sorodnike". Igralka je skoraj smrtno ranjena in
*e ne more ganiti. Avstrijsko časopisje mora poročati, da je bila ranjena — v gledišču pri igri "The Belle of New York."
Na Dunaju se naravno tudi vsa zadeva dementira. Uradoma se o aferi sploh ne sme poročati, dočim se zasebno prvotno poročilo v vsem obsegu potrjuje.
Berolin, 8. dec. Na tukajšnjej borzi se zatrjuje, da je Windischgriiizova jubica vsled zadobljene rane že umrla. Princov sluga je tudi ranjen in ga morali odvesti v bolnico.
Princezinja Elizabeta Marija, ktera je stara 19 let, in ktera ni lepa, je hčerka 1. 1886 usmrtenega prestolonaslednika Rudolfa in z grofom Lo-ayayem poročene nekdanje princezinje Štefanije, ktera je sedaj bolna. Kadi škandala, kterega glavni osobi sta bili prestolonaslednik Rudolf in njegova ljubica grofica Večera, koja so našli mrtva v postelji v Meyerlin-gu, je princezinja Elizabeta izjavila, da se ne bode nikoli omožila v kako vladajočo obitelj. Tu pa tam se je zatrjevalo, da se bode poročila z španskim kraljem ali kakim drugim, toda do tega ni prišlo.
Na dvornem plesu se je spoznala s svojim sedanjim soprogom, kteri je bil takrat navaden poročnik 1. ulan-kega polka. Ona se je takoj zaljubila. Avstrijski cesar pa s tem ni bil zadovoljen, toda ona je izjavila, da gre raje v samostan, t nego da bi morala vzeti kacega druzega moža. Nato je cesar r poroko privolil.
Princezinja je "bila v Avatro-Ogr-fckej dovolj priljubljena, radi česar
ljudstvo kneza Otona najstrožje in splošno obsoja. Vendar je pa mogoče, da se še pobotata, dokler se ne pripeti novi škandal, kakoršni so na evropskih "dvorih" na dnevnem redu.
Na vojsko.
Colombia proti Panami.
Colon, 8. dec. Semkaj se poroča, da je iz Cartagene odšlo 3000 colom-bijskih vojakov proti Panami. Podrobnosti niso še znane in poročilo uradoma še ni potrjeno.
Prve tozadevne vesti pričele so krožiti v Puerto Limon, Costa Rica, kamor je ravnokar dospel neki par-uik iz Cartagene. Edina v Panamo vodeča pot po kopnem vodi po ozkih pogorskih prelazih skozi dežele Indijancev.
Ameriška križarka "Atlanta" je sedaj vsidrana pri obrežju Indijanskih pokrajin.
Ameriške topničarke rekognoscira-jo na obeh obalah proti Colombiji. da tako preprečijo vsako bližanje Co-lombijcev. Ameriški mornarji bodo tudi v slučaju potrebe na kopnem pregledali mejo med Panamo in Co-lombijo in da se prepričajo, kako sta-1 išče bi v vojski zavzeli indijanski rodovi, kteri tvorijo večino prebivalstva.
Križarka "Atlanta" odpljula je v to svrho v San Bias in Bahia Darien. Djuga vojna ladija pluje v San Miguel ob Pacifiku in tretja v Daria Tudi proti Costa Rici odpljujejo ameriške ladije, da pregledajo pokrajino Chiriqui.
Tudi panamska -rlada je odposlala na vse strani vojaške ekspedicije, da dobi na ta način informacije o co-lombijskem gibanju. Iz Colona so poslali neko ladijco, ktera se je pa pri Meamaru razbila. Možtvo se je neznano kam zgubilo, ako ga niso Oo-locobijci vjeli.
jc tuui dir- ■ .	.	_
obiskuje" v zuje tudl 11(?ki prominentni član kon-gresove delegacije, v kterej igra ; glavno vlogo senator Burrows, Se-, nator se je oženil, ko je bil še član zastopniške zbornice in sicer s hčerko necega tipičnega Yankeeja, kteri je dobil lepo premoženje potom obrtnih podjetij. Stari gospod je naravno že umrl. Ko je gospod Burrows pred par leti avanziral, srečal je v tukajšnjem mestu necega prijatelja svojega tasta. Ta prijatelj mu je pa čestital, češ, da je vesel, da ima končno — senatorja za zeta. Stari gospod je zamižal z jednim očesom in dejal: "Da v Washingtonu je to dobro, kajti tu nimate nikacega dela, toda v mojem poslu, bi vi ne dobili
nikacega "Joba".
* * *
Klerk zastopniške zbornice, Mae-Dowell, bivši zastopnik necega penn-sylvanskega okraja, je velig govornik. Kadar se bije najhujši politični boj, nastopi gotovo tudi McDowell, dasiravno mu to ni potrebno. Najraje se bije za G. O. P., bodisi v Penn-s.ylvaniji ali pa drugod, kjerkoli rabijo takozvane "spellbinders". Tako je tudi povodom zadnjih volitev naznanil govorniško pot po West Virgi-niji in je prišel ob določenem dnevu v Wheeling, povsem pripravljen na svoj govor proti demokratom. Pri-šedši v hotel, sešel se je tamkaj z nekim pennsylvanskim kolegom, kterega so tudi virginijski republikanci povabili. Slednji pa ni bil sam. kajti spremljal ga je neki mladenič.
"Vi se najbrže ne upati iti sam v divjo West Virginijo", dejal je McDowell, "jaz vidim, da ste si omislili telesno stražo". "Telesno stražo C odvrnil je oni, "ne, to je moj tajnik. Ali vi nemate tajnika Ž" "Tajnika?" vprašal je McDowell, "jaz govorim moje govore sam", in je ponosno odšel.
Zborovanje je bilo sijajno in McDowell je bil pravi slavljenec; na skrivaj si je mislil, da oni drugi ni vreden, da mu zaveže njegove čevlje kljub njegovemu tajniku. Naslednje jutro je še enkrat kupil časnike, da čita o svojem triumfu. Toda v svojo žalost ni nikjer opazil svojega govora, dočim je bil govor njegovega tovariša dobesedno ponatisnjen.
Potem je vedel čemu no tajniki dobri.
Ziiižanje plače.
Boston. Mass., S. dec. Io,0o0 delavcev predilnic in tkalnic v New Bedfordu, Fitchburgu, Baltigu in drugod, mora se zadovoljiti z 10% znižanjem plače. Istotako se tudi godi drugim predilnicam v državah Nove Anglije, kajti podjetniki so znižali plačo 80,000 delavcem.
&trajk kuharjev in natakarjev.
Ruske reforme.
Posledica carevega ukaza.
Moskva, 8. dec. Minister notranjih zadev, Plewe, predlaga odobritev novega načrta z ozirom na kmetske reforme, kterega je car nedavno predlagal. Po načrtu je treba izvoliti osrednji odbor iz provincijalnih odborov. kteri se bode pečal z izboljšanjem kmetskega stanu. Novi načrt je izdelal car na podlagi preiskave o vzrokih stalnega obubožanja ruskih kmetovalcev. Člane? provincijalnih odborov bodo v vsakem okraji volila takozvana zemstva, ktera obstoje iz posestnikov, zastopnikov obrti in kmetov. To je nekaj povsem novega v E . ropi, kajti na tako naprednem stališču še ni nijedna evropska drža va. Radi carevega načrta vlada po vsej Rusiji veliko zadovoljstvo.
Oprezna Kitajska.
Pozvala 100,000 mož pod orožje.
Tok io. Japonska, 7. dec. Kitajska vlada namerava pozvati pod zastave 100.000 mož, da tako Čuva pokrajino Chili v slučaju, da bi Rusija pretila Ki tajske j. Nadalje se poroča iz Pe kinga, da je kitajski poslanik Hoo Wei Fe brzojavil iz Petrograda. da namerava Rusija pričeti z miroljubno politiko napram Kitajskej.
Peking. 7. dec. Konzuli poročajo iz Newchwanga, da je gibanje kitajskih čet iz pokrajine Chili proti Mandžu riji ruske vojaške oblasti vznemirilo. Vendar se pa tukaj zatrjuje, da je ruska bojazen le navidezna, radi kteri bodo lahko tudi v nadalje i preko zime ostali v svojih trdnjavah. Rusi so pričeli polagati mine v reki Liau. češ, da jih lahko napadejo Kitajci potem, ko reka zamrzne.
O zadnjem boju med Kitajci in Rusi se še dodatno poroča, da so do-vedli v Hingmingtam 1 ranjenega ruskega častnika in 10 vojakov. Ruski vojaki, kteri so se bojevali z Kitali, so bili člani 300 mož broječe čete, ktera je službovala južno od eke Liau. V Liao Jangu bode prezi-tnilo 0000 ruskih vojakov.
V	Mukdenu in okolici so Rusi odvzeli kitajskim četam vse topove.
V	Newchwangu se trdi, da je pričakovati zveze med Kitajsko in Japonsko.
Slovenske d robu osti.
Na Calumetu, Mich., je dne 28. novembra pogorela velika prodajalnica llosking & Co. Škode je požar pro-vzročil nad $80,000.
Slovenska godba na Calumetu, Mich., ktera se je pred meseci razpustila, se je zopet ustanovila.
Dne 4. doc. je na Calumetu umrl rojak Peter Žalec po domače Petrin-čan; dosegel je starost 53 let. Naj miru počiva!
Na Hibbing, Minn., je na lovu ponesrečil rojak Matija Košir. Vsled nesreče se je tako hudo obstrelil, da je vsled zadobljene rane umrl.
V	gozdih v Minnesoti delajo ljudje edaj pod navadno ceno, vzrok temu je pomanjkanje dela v rudokopih.
V	Jolietu, HI., je dne 1. dec. umrl rojak Janez Zarja. Pokojnik je doma iz Kranjske gore na Dolenjskem. Naj
miru počiva!
Izjemno stanje v Cripple Creeku
Denver, Colo., 7. dec. Predsednik premogarske organizacije, John Mitchell se je včeraj triČetrt ure posve-oval z governerjem Peabody z ozirom na štrajk v Cripple Creeku. Poledica posvetovanja je ta, da je konec štrajka sedaj še bolj daleč, nego je bil popreje. Mitchell je govemerju naznanil, da bodo delavci v nadalje štrajkali, naj že bode konec, kakor->en koli, na kar mu je governer povedal. da ne bode trpel nikaceh nemirov ti nasilja, ter da bode v tem slučaju rabil vojaštvo.
Cripple Creek, Colo.. 8. dec. Vojaška uprava v okraju Cripple Creek je izdala minolo soboto ukaz, da morajo vsi prebivalci oddati do danes orožju. Sedaj je vojaška uprava svoj ukaz nekoliko omilila in dovolila, da smejo policaji, deputy-serifi in čuvaji nositi orožje.
Večina vodij štrajka je odpotovalo
Washingtonske novosti.
Nacijonalne banke.
Washington, 7. dec. Iz letnega poročila comptrolerja of the Currency, William B. Ridgelyja, je razvidno, da se je število nacijonalnih bank tekom minolega leta povečalo za 441. Glavnica in surplus fond vseh nacijonalnih bank znaša $714,000,000, oziroma $335,000,000 več, nego leto popreje. Individuelni depoziti so dosegli dne 9. junija 1903 največje sta- i! lišče. odkar obstoje nacijonalne banke. namreč, takrat so znašale vloge s $3,200,000,000, ktere so se pa od ta- 1 krat do sedaj znižale na $3,156,000,-000.
Število nalagateljev v hranilnicah se je zelo povečalo, kajti naraslo je od 6,666,672 v 1, 1902 na7,035,228 v L 1903. Na vsacega vlagatelja pride v državah Nove Anglije $380,74, v državah iztoka pa po $437.
Naši vojakL
Washington, 7. dec. Včeraj jo prišlo na 8vitlo letno poročilo vojnega tajnika, ktero med drugim tudi sledeče poroča:
Vojska Zjed. držav je štela1 dne 1. dec. 1902 po zadnjih poročilih 69,589 mož, med kterimi je 3886 častnikov. K tem moramo še prišteti 3598 mož sanitetnega oddelka, 182 prostovoljnih vojaških zdravnikov, oddelek scovtov na Filipinih, kteri šteje 100 častnikov in 4978 mož in polk na otoku Puerto Rico z 29 častniki in 840 vojaki. Število teh vojakov se je do oktobra znižalo na 3681 častnikov in 55,500 mož, kteri se mude v: Zjed. državah 31,832 mož, Filipinih 15,510 mož. Cub i 719, Puerto Rici 212, Ha-waiju 197, Kitajski 151, Alaski 560 mož, skupaj 59,181 mož.
K tem moramo tudi še prišteti 26 častnikov in 520 vojakov puertori-škega polka in 99 častnikov ter 4805 mož oddelka scoutov na Filipinih. Naša vojska se je toraj znižala za 11,978 mož. Zdravstveno stanje je bilo v minolem letu ugodno, ako se ne oziramo na kolero, ki je razsajala na Filipinih. Važen korak z ozirom na naše vojaštvo je bila vstanovitev generalnega štaba, kteri sistem je baje izboren.
Z ozirom na milico je opažati tudi dober napredek. Letos je vlada dovolila $2,000,000 za izboljšanje milice, tako, da bode slednja vedno pripravljena kak nepričakovani napad na kako državo odbiti. Radi tega je želeti, da se milicadorganizica isto tako kakor stalna vojska. Vojni tajnik naj se opravomoči, razdeliti milici isto orožje in streljivo, kakoršno ima stalna vojska.
Skupnih manevrov vojske in mornarice, kteri so se vršili tekom minolega leta v raznih krajih, udeležilo se je 13,000 miličarjev.
Dne 15. okt. 1903 imeli smo na Filipinih 843 častnikov in 14,667 mož, kterih število se p^ zamore izdatno skrčiti. Vendar pa to ni priporočljivo, p redno se več vojašnic ne zgradi. Izimši pokrajine Morotov, sedaj nikjer ne potrebujemo ameriških čet, dasiravno so na otočju se vedno potrebne. Posebno se je tekom minolega leta odlikoval oddelek scoutov. Mo-roti na otočju Sulu so bili Američanom vedno sovražni. Sužnjistvo na Sulu je treba na vsak način odpraviti.
Naša vojska je veljala v minolem poslovnem letu $70,141,622. Proračun za tekoče leto znaša $77,794,813. K tej svoti moramo prišteti tudi izdatke za utrdbe, poslopja, arzenale itd., kar je veljalo v minolem letu $30,341,947.
Izdatki vojnega urada so od 1. 1®01 redno padali.
Novo zasedanje.
Washington, A. dec. Zastopniikay zbornica se je, danes opoludne sesla/fc rednej seji. Ker se je že za časa izrednega zasedanja kongresa napravil red po odsekih, zamore zbornica takoj pričeti z rednimi posli.
Senat se je sešel ob 11. uri 30 minut. Ob 12. uri je senator Frye. ki je začasni predsednik, formelno naznanil regularno zasedanje, na kar se je pričelo z poslovanjem.
Nezgoda pri tihotapstvu g Kitajci
Buffalo, N. Y„ 5. dec. Včeraj zjutraj se je tukaj prevrnil voz, v kte-
v Denver k posvetovanju, ktero je virem seje vozilo 11 vtibotapljenih Ki-štrajkovem okraju prepovedano. I tajcev, od kterih štirje so padli v
1 Erie kanal in vtonili. Ko je dospel
Sedaj pošljemo 100 Kron avst voa do pristanišča na Breckinridge
San Francisko. Cal., 8. dec. • Vsi veliki restavranti v trgovskem delu mesta s\o zaprti in ne bodo preje pri- j čeli poslovati, dokler ne bodo štraj- .. kujoči unijski kuharji in natakarji jga
pričeli z delom. Posestniki restavran- j	J|HH| _ ___
tov so sklenili, da bodo v nadalje po-j Nareč^jte in priporočajte "UUs se j> posračilo Se pravočasno kkočiti slov ali brez unijskih natakarjev, Naroda*. Za celo kto ^rm^ k	raz voz.
St., se je zlomilo dno. Prvo polovico 'ao konji peljali dalje, toda druga je -— savozila ▼ kanal. Sedmim TTitmjrt^



N«r.
' .'IPC L	■
*
„Glas Naroda".
Cut alovrniakih delavcev t
Ameriki.
Urednik:	Editor:
ZMAGOSLAV VALJAYEC. Lwtnik:	Publisher:
FHANK SAKSER. 10» Greenwich St., New York City.
Na leto velja list za Ameriko .. $3—,
„ pol leta............1.50,
Za Evropo za vse leto . . 7.50, M	„ pol lela . . ffld. 3.75.
« « „ četrt leta . »Id. 1.80 V Evropo pošiljamo list skupno dve številki.
'Glaa Naroda" izhajf vsaki dan iz-vzemli nedelj in praznikov.
..GLAS NARODA"
(..Voice of the People")
Issued every day, except Sunday and Holidays. Subscription yearly $3.
Advertisements on agreement.
Za offlase da 10 vrstic se plaču 80 em tov.
Dopisi brez podpisa in osobnosti •e ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli poslati po Money Order.
Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo aarfovnika.
Dopisom in pošiljatvam naredite aaalor:
„GLAS NARODA",
10« Greenwich St., New York. City — Telefon 3795 Cortlandt. —
Navzdol.
Kar je bilo pričakovati in kar smo baš na tem mestu v "Glasu Naroda čestokrat natolcevali, to je tudi pri šlo. Trajna kriza na Wall St. pričela je tudi vpljivati jia "legitimni" posel. Uprav nespametno bi bilo, ako bi kedo mislil, da redno nazado vanje vrednosti vrednostnih listin na borzi končno na obrtno življenje na sega ljudstva upljivati ne more. Vse-kako zamoremo pa trditi, da zamore začasna borzina panika, pa bila Se tako pomembna, mi noti, no da bi provzročila splošno škodo, kajti taka panika provzroči k večjem zgubo premoženja nekterih špekulantov; sedaj so pa v vrednosti nazadovale vse listine, dobre in slabe, kajti vse zgubljajo tretjino svoje vrednosti; trajno, kajti na napredovanje cen za sedaj niti ni misliti, Ker je pa temu tako. potem je vpljiv borzinega poslovanja na splošno poslovno življenje neizogiben.
Da bode do tega prišlo, smo svo-ječasno v naših tozadevnih člankih večkrat natolcevali in sicer še v času ko je kapitalistično časopisje dokazovalo, da borzina kriza z ljudstvom nima kaj opraviti. Isto časopisje je takrat trdilo, da je prosperiteta pri nas stalna kljub vsem panikam. Toda proti "stubborn facts" (brutalna dejstva) ne more nihče kaj storiti. Prepričani smo, da je kapitalistično časopisje takrat tako pisalo iz prepričanosti, kajti pozabilo je, da je produkcija v okviru kapitalizma go-rostasno različna od one organiziranih ljudi. V ostalem je pa bilo takrat naše poslovno življenje v najlepšem razvoju, kajti naša obrtna podjetja so imela obilo naročil, tako da imenovanega poslovnega življenja nihče ni primerjal z dogodki na borzi. Čemu neki bi kako obrtno podjetje ne prinašalo dobičkov in čemu bi delavci ne bili zadovoljni, tudi če padajo delnice od 100 na 50?
Ker pa borzins vrednosti redno in stalno padajo ter ne prizanašajo niti jednej obrti, moramo iz tega žalostnega dejstva zaključevati naslednje točke:
Kredit, kteri je podlaga vseh podjetij, se neprestano niža v primeri cene nazaduj<>čih borzinih vrednostnih listin, ktere predstavljajo vred-nost dotičnega podjetja, železnice, rudokopov itd.;
prometna sredstva postajajo toraj manjša, kar pomenja omejitev izdelkov;
vsled omejitve izdelkov so delavce kar trumoma odslavlja in ti delavci s časoma ne morejo kupovati svojih rebščin.
eliko število brezposelnih je vz-^ splošnega nazadovanja plače onih \delavcev, kteri delajo; kajti štrajki so proti znižanju plače brez-vspešni;
veliki deli takozvanega srednjega stanu in tudi mnogo kapitalistov zgubi večji dol svojega premoženja; oni toraj tudi ne morejo kupovati irotove trgovske in obrtne predmete.
Vse te točke pa provzroči jo kronični vpljiv na ljudstvo, in ta vpljiv se ■Časoma spremeni v dolgotrajno krizo. Simptome bližajoče se krize je pa povsodi opažati. Kapitalisti in srednji stan so se pričeli, omejevati in dohodki hotelov in gledišč so izdatno manji, nego jO bili v minolem letu. Str vilo osob, kteri m bil pred letom dni "money no object", se je zelo ■krčilo. Drage apartment hiše, v kte-rih so ljudje za drag denar dobivali udobdosti, so deloma že prazne.
Tako izgleda v višjih krogih. In kako izgleda v "nižjih" krogih, nam dokazuje na tisoče in tisoče odstavljenih delavcev in znižanje plače.
Tak je splošni položaj na iztoku. Na zapadu je nekoliko boljše, toda koliko časa bode to trajalo? To je glavno vprašanje.
Toraj vedno bolj navzdol. Kako globoko, tega nihče ne ve. Mogoče bode kmalo bolje, mogoče pa tudi ne Toda trajno navzgor ne bode šlo nikdar, dokler bodemo živeli v ka pitalističnej dobi.
Poglavje o trozvezi.
Niti Nemčija niti Italija ne pri kriva svojih pikrih nazorov o vrednosti in stalnosti trozveze. Le Avstrija, molzna krava v tej zvezi, ne opeša oficiozno pri vsaki priliki zagovarjati trozvezo. Dočim si delajo nemški in italijanski politiki in dr žavniki vprav smele kombinacije, kaj sledi trozvezi, katere velesile se združijo itd. žive dunajski politiki v nekaki pijani omotci, kakor da je trozvezi večni obstoj. Zadnji čas si je Italija zopet pridobila dve novi zaveznici v Angleški in Francoski, ki ji zgotovljate trgovinske koristi na morju. Več ko ima Italija takih prijateljic, bolj samozavestno in zapovedujoče nastopa v trozvezi. Vendar pa ji ni vseeno, ali je z Avstrijo v Trgovinskih zvezah ali ne. Ravno trgovinska pogodba je Italiji še edina privlačna moč, da se hlini v trozvezi Avstriji prijateljico. Seveda izgubi zanjo tudi trgovinska pogodba z Avstrijo glavno veljavo, ako se uesprejeme več vinska klavzula, pro-i kateri je takorekoč cela Avstrija, iz strahu tedaj da bi ji ne odletel ra tolsti založai začela je oficiozno povdarjati svoje verno srce za tro-cvezo. Prav sumljivo se nam tedaj zdi, kako je novi italiianski minister TU nanj ih zadev. Tommaso Tittoni, r; korekoč nevpraŠan in brez prave ga povoda priznaval ljubezen Italije 7a\ trozvezo. Napram nekemu pariškemu dopisniku je namreč rekel: "Italija ostane iskreno in nepremakljivo zvesta trozvezi. ker je ta zve-zn element miru in ker politika, ki ere na odstranitev vojne nevarno--li. je v popolnem skladu z idejami napredka in načel prava, ki smo jih ■"lžni našemu političnemu preporodi. Tako vedenje nam je tem laglje \<r trozveza ni bila zapreka italijan--ko-franeoskemu zbližanju. ki je postalo važni faktor naše mednarodne politike, in katero bodemo razte-crnili še na širšo podlago. Na drugi -trani na zopeet ne smerno pustiti izpred oči gospodarske politike, ki pritiska s toliko silo na tehtnico mednarodnih razmer, ki je tesno spo-iena s trgovinskimi dogovori." — To l"o vendar dovolj jasna židovska lju-1 7otl — pobratimstvo mošnje.
Položaj na Hrvatskem.
Od letošnjega pokreta sem je javno življenje na Hrvatskem kakor prerojeno. Zdi se, kakor da bi se Hrvatska po dolgem, težkem snu prebudila in hotela s podvojenimi močmi in z neumornim delom nadomestiti vse ono, kar je zamudila, ko je bila celih dolgih 20 let vklenjena v neprostovoljne okove Khuenovega -estema in ždela v narodni in gospodarski letargiji. Dasi je letošnii po-l:ret stal Hrvatsko mnogo žrtev, vendar ne odtehtajo te toliko, kolikor je to gibanje rodilo dobrega sadu. Da se je narod zbudil, da se je jel zavedati svojih nravic in jih tudi r vso odločnostjo zahtevati, to je skoro izključna zasluga tega pokreta. Dogodki letošnje spomladi so vlili novo lavdušenjo, nov pogum, v žile oma-gujoČih rodoljubov in pridobili stotine čilih, mladih moči. narodni stvari. Hrvatska opozicija je sedaj krep-kejša, kakor kdaj nreje. In kaj jo najbolj krepi? Da je zapustila svoje nkademično stališče, da je opustila — rekel bi — svojo "akademično" opozicijo in stopila na krepka lealna tla ter zanesla svoje ideje v najširše kroge ljudske mase. Ta njena taktika je že donesla mnogo vspehov. Ves narod stoji sedaj za njo. Ker je obenem tunela, vpogibajoč se treznemu preudarku in uvažujoc zdravo politi-no resono, najti s Srbi neki "modus vivendi". si je svojo pozicijo še bolj utrdila, zlasti ker so tudi Srbi stopili ž njo na opozieijonalna tla in se izrekli za kardinalno točko hrvatskih zahtev — za financijalno samostal-nost Hrvatske in Slavonije. Hrvatje in Srbi bodo torej sedaj še sicer lojeno korakali v boj, toda prepričani mo, da bodo končno skupno udarili po sovragu skupne domovine. Tako ie sedaj na Hrvatskem, v deželi do-.iiinuje sedaj opozicija. Takozvana narodna stranka ima sicer večino v saboru, v narodu pa nima nikake za-slombe, njena edina oporo je sedaj uradništvo. Narodna stranka brez — naroda, pravi "lucus a non lucendo!" In prav gotovo je, ako bi se sedaj razpisale nove volitve in naj bi se 'udi volilo po proslulem Khuenovem načinu, madjaronska stranka bi izšla iz volitev tlecimirana, opozicija pa bi trhtmfovala! Tega si je ^ svesti tudi narodna stranka, zato je »napela vse
sile, dfe. si utrdi in okrepi $voje sta-
lišče. Če se ji pa bode to posrečilo, je dvomljivo! prehudo že boleha na ana-hronizmu. Prestara je že, .preživela se je, zato nima več pravice do življenja ! Na njeno mesto pa že stopajo mladi, čili elementi navdahnjeni z drugim duhom in z drugimi idejami, ki bodo res zastopniki — naroda!
OPOMINJAM S TEM VSE ONE rojake stanujoče v Jolietu in po raznih krajih Amerike, da poravnajo svoje dolgove v kratkem času ker drugače jih bom prisiljen naznaniti v listu s polnim imenom. Joseph Kraintz. 200 Jackson St.. Joliet. 111.	<8-11-12)
Kranjsko slovensko katoliško
Evropejske in droge vesti,
Moskva, 8. dec. Tukajšnji mestni zbor se bavi z predlogom, da naprosi vlado, ktera naj mu dovoli nabaviti železuične tračnice iz Amerike. Ruske tvrdke namreč ne izdelujejo težke tračnice, kakoršnje bodo potrebovali na novih moskovskih progah.
Paris, 8. dec. Nemški cesar je v vratu tako bolan, da je v največjih skrbeh za svoje zdravje. Uradoma se mora naravno poročati, da se počuti dobro.
Paris, 8. dec. Predsednik Loubet je včeraj popoludne sprejel v avdi jenco William Jennings Bryana Slednji potuje sedaj v Švico.
Rim, 8. dee. Povodom praznika ''brezmadežnega spočetja", sprejel je papež v avdijenco ameriške dijake v druge j Loggia Rafaele.
Peking, 8. dec. Ugledni državni državni uradniki trdijo, da bode kmalo prišlo med Rusijo in Kitajsko do sporazuma glede Mandžurije. Tpati je, da bode Kitajska privolila v vse ruske zahteve, da pa ostane Mandžurija saj nominelno še kitaj <ka last.
Tekom zadnje konference na kitaj <kem dvoru obravnavali so o treh tozadevnih načrtih. O vojski proti Rušili. o pozivu vsem prijateljskem ljudstvom, da posredujejo v prid Kitajske in sporazum z Rusijo. Prvi načrt so takoj zavrgli, dobrovedoč. ila bi vojska pomenjala samomor Ki tajske, drugi načrt je spodletel, ker Kitajska ni v stanu staviti gotove predloge. Tako jim končno ni ostalo kaj druzega, nego naprositi Rusijo milosti.
ZAHVALA.
Podpisani se tem potom najsrčneje zahvaljujem g. Erank Rusu, notarju v Clevelandu. O., ker se je v moji zadevi glede odškodnine vsled ponesrečen ja v tovarni tako požrtvovalno in človekoljubno za-me potegnil. Priporočam ga najtopleje vsem rojakom v enačili zadevah, ker je mož nesebičen.
Anton Koži i n. New York, 5. dec. 1003.
— Kako je prišla K ranji c a na Kanarske otoke t Marija Gerstenfeldova z Dolenjskega se je napotila v Ameriko, ker ji ie njen brat pisal, da ji je tamkaj preskrbel dobro -lužbo. V Zenovi, kamor se je pripeljala po železnici, se ni vedela kam obrniti. Zato je prvega moškega, kteri *ga je srečala odgovorila in, ne nadejaj oč se ničesar zlega, prosila, da I i ji oskrbel vse potrebno za vožnjo v Severno Ameriko. Tujec je bil seve takoj pripravljen ip je peljal dekleta najprvo v neki hotel, potem k nekemu agentu v bližini kolodvora, kjer ji je kupil, ko je pregledal njene dokumente, vožni list III. razreda v Ameriko" za 190 frankov, za svoj trud pa si je zaračunil 10 frankov, Na to je tujec peljal dekleta na par-nik družbe "La Veloce" — "Savoia", kateri je odplul ne v Severno Ame riko, kamor je dekle nameravalo, ampak v Južno Ameriko v — Bue-mos Aires. Na parniki je hudo trpela vsled nadležnosti in nesramnosti sopotnikov v IH. razredu, da je že skoro okupala. Na srečo se je za-njo z.wzel neki Nemec iz Meissna v Nemčiji, ki je plačal za njo 50 frankov, da se je mogla peljati v II. razredu in je bila s tem rešena propale družbe kajute, ki so bili večinoma Nemci, je šele izvedela, da se pelje v Buenos Aires in ne v Severno Ameriko. Po nasvetu svojega zaščitnika je zato Marija Gerstenfeldova zapustila v pristanišču Las Palmas na Kanarskih otokih parnik "Savoia", ne da bi se je ebila vrnila preveč plačana potnina v Buenos Aires, dasi so se nemški potniki krpko zavzeli za njo. Po posredovanju teh jo je sprejela neka nemška rodbina, da sedaj služi Marija Gerstenfeldova v Las Palmas na Kanarskih otokih. Kakor vse kaže, je bil oni "vljudni mož" v Zenovi, kateremu je prišlo dekle v roke, kak trgovec z dekleti in jo je hotel spraviti v zloglasno hišo v Buenos Aires v Južni Ameriki. Le po srečnem naključju jc dekle u-teklo tej grozoviti nevarnosti. Strašna usoda takih samim sebi prepuščenih in neizkušenih deklet v takem položaju je znana.
Praznoverje na Ruskem. V neki vasi minske gubernije je mlada učiteljica pletla ob petrolejski svetilki, ki se je prevrnila ter se je užgala učiteljici obleka. Prileteli so kmetje, toda nobeden ni priskočil ne-srečniei na pomoč, temuč so pokleknili ter pričeli glasno prepevati pobožne pesmi, križati se ter govoriti razne zakletve. Vsled tolikega praznoverja je učiteljica vpričo cele množiee ljudi v najgrozovitejših mukah izdihnila.
Pri našem odhodu v staro domovino kličemo vsem prijateljem, znancem, posebno onim iz goriških Brd, bivajočim v Denver, Colo., Chicago, 111., Barberton, O., Cleveland, O., presrčni
NAZDAR !
Na svidanje v domačem kraju!
Jernej Korsic Toni Ko/lin Karlo Prinčič. '
Slovensko-angleški slovarček nam je pošel ter ga dobimo zopet čez 3 do
4 ferine
POZOR!
Slovence v Leadville, Colo., kteri bi radi pristopili k novemu podpornemu društvu, ktero bode v zrezi z Jugoslovansko,Kat. Jednoto, naj blagovolijo priti dne 13. t. m. ob 8. uri zvečer v stanovanje dobro poznanega rojaka: G. Philips Store, na String Ave.
Začasni odbor: Anton Križman. Philip Store. (8-11-12)
KJE JE?
Ivan T o m š e. Za njegov naslov bi rad zvedel njegov brat: Frank Tomše, Box 01. Bessemer, Pa.
KJE JE?
Janez S n o ž n i k , star 26 let doma iz Podjelovega brda, pošta Žiri na Kranjskem. V Ameriko je j.riŠel meseca marca 1900 in delal v Lawrence, Pa., potem pa v Claridge, Pa., Dne 10. sept. t. 1. se je podal v staro domovino in v Greensburgn. Pa., kupil vožni lisičk z;« parnik "La Tou-raine". a <!<»:mi ni j>ri"el ; zgubil j;-v X. \v Yorku in n-.-kam prt-Šel. Z-.\ njegovo bivanje ;ili podrobnosti o njem l>i rad zvedel: Toni.;/* Snožnik, Podjelovo brdo, p.i-ta Žiri. Kranjsko. Avstria. ali pa se naj naznani "Glas Narodu".	i •>-11-12)
KJE STA?
I g n a c Z a j c in J o e Z a j c. poslednji je doma V/ Velike Loke pri Višnji gori na Dolenjskem; v Ameriki je približno eno leto in se nahaja nekje v Pennsylvaniji. Za njih naslov bi rad zvedel: Joe Zaje, Sunny Side, Utah.
KJE JE?
r g n a c i j K a r 1 i č , v Ameriko je šel meseca avgusta t. 1., enkrat mi je pisal iz Clevelanda, O., a ni mi naznanil nikacega naslova za odgovor, zato mu nemorem odpisati. Ako kdo rojakov ve za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti: "Glas Narodu", ali: Janez Berk, Gorenje Jesenice, št. 1. Pošta St. Rupert, Krain. Avstria.	(2x)
KJE JE?
Joe Klan č a r. doma iz Dobrega polja pri Ribnici, preje sva bila skupaj na Sparti, Minn., a je prošel nekam v llibbing. Minn., ne sedaj ne-vem za njegovo bivališče. Kdor rojakov ve za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti: John Grzin, Box 302. Ely, Minn.	(20dc.)
KJE JE?
Jožef Godec, doma iz žunnije Janče, pred tremi tedni je bil pn nas na hrani, a vzela ga je noč. V Ameriki še ni eno leto. Njegov naslov bi rad zvedel: Frank Korče, 1770 St. Clair St., Cleveland, O.
"GLAS NARODA"
prodaja po 1 cent številko: Anton Bobe k, poslovodja podružnice Frank Sakser, 1778 St. Clair St.. Cleveland, Ohio. Chas. Derganc, 215 N. Congress St., Kenosha, Wis. John Sustaršič, 1208 N. Centre St., Joliet, HI. Frank Gabrenja, 519 Power St., Johnstown, Pa. Ako želi kdo rojakov list prodajati, naj se oglasi pri upravništvu.
PRATIK0
Z A L, E T O 1904
je Dri nas dobiti in sicer po 10 centov komad; razprodajalci jo dobe 100 komadov za $6, a morajo sami plačati ekspresne stroške. V zalogi imamo: Blaznikovo pratiko, Družinsko pratiko, Kleinmayer,evo veliko pratiko. "GLAS NARODA" 109 Greenwich St., New York, N. Y Pratiko je dobiti tudi v podružnici 177S St. Clair St., Cleveland. O.
S78te Barta
v Forest City, Penna.
Inkorporirano dne 31. januarja 1902 v Pennsylyanijl.
ODBORNIKI:
Predsednik: Josip Zalar, P. O. Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: Josip Židan, P. O. Box 478, Forest City, Pa.
I.	tajnik: Ivan Tklban, P. O. Box 607, Forest City, Pa.'
II.	tajnik: Ivan Zigan, P. O. Box 57,% Forest City, Pa. Blagajnik: Martin Muhič, P. O. Box 537, Forest City, Pa.
GOSI"_,jl>ARSKI IN RAČUNSKI ODBOR:
Josip Bucineli star., P. O. Box 591, Forest City, Pa. Anton Oven, P O. Box 537, Forest City, Pa. Ivan OsaLin, P. O. Box 492, Forest City, Pa. Josip Goeenc, P. O. Box 569, Forest City, Pa.
POROTNI ODBOR:
Josip Bucineli ml., P. O. Box 591, Forest Citv, Pa. Kaeol Zalar, P. O. Box 28, Forest Citv, Pa. Ivan Opeka, P. O. Box 626, Forest City, Pa. Primož Matos, P. O. Box 652, Forest City, Pa.
Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: John Telban, I'. O. Box 607. Forest City, Pa.	'
Društveno glasilo je "Glas Naroda".
I WWAi^AJLt^Jj Je več let naj bolj priljubljeni zdravnik Slovencev v Ameriki. S
Hvali se ga od dne do dne, pov-sodi se ga čisla in spoštuje ol>ču-duje njegove znanje (zmožnost) nie-gova stroga vestnost, in dobrosrčje.
Njemu ni potreba pnporočiln. V.o tisoč slučajev ozdiavljenja poveličujejo njegovo ime.
Pri njemu se oglasa pismeno in osohno v enem dnevu več bolnikov, ko pri 'stih, ka«en njegov sistem posnemajo v enemu leto.
Skušnja naredi mojstra. Nie-gova neizmerno razširjena zdravniška skušnja napravila ga je mojstrom zdravnikov in vestno i/polnitev svojega poklica utrdila je ugled njegov pri zdravniškemu zr.anstvu sveta in pri svojih zdravniških so-drugov.
Zanemarjenje prehlajenja je posledica da večj-del l»olnikov umerje.
Od prehlajenja nastane unetje prsnih mrež, reumatizem, neuralgija, katar, bedičnih bolezen, med tem najhušje jetika.
Da V ase prehlajenje ne bi imela hnj*e posledice, obernite se takoj na tega slavnega zdravnika.
O n ozdravi ledičue bolezni z posebno skuSnjo,
zanemarjenje te boiezni je prosto rečeno samnmrr. LediČna bolezen okuži urin (vodo) in ima grozi, e pos'edice, njegov sistem ozdravljenja pomaga odločno tej bolezni, bolečinam v hrbtu, bodenje na stra-nen, bolečine v kovku, otekel obraz, vodenica, močno gnanje na vodo, bolezen na mehurju in dru :e slične pojave.
Živčne bolezni ozdravi on z neprekosljivo ročnostjo in temel-i'to. Kdor od posledmh teh bolezni trpi, to je nem'-no spanie, ra/.inirjenost, slabost, in onemoglost kakor tuti.- na klavernosti, razdraženosti, slaboumnost, glavobol, šumenje ušes, kakor na drugih od te bolezni nastajoče, trpi naj se takoj ober-ne na Professor COLLIXSA predno da njegova bo-'^zen se ra/šir- m neozdravljiva postane, osobito žene morajo na to pazirj.
)IoŠUe spoiske bolezni v raznih pojavah, ženske spolske bolezni. maternt.'ne bolezni, želodčne, plučne, jeterne, srčne, zunanje in unanje bo.ezm. ozdravi Pioto^sor COLLIN'S boljše, hitrejši in temelj tej* ko drugi.
Obvarujte se posnemovalcev sistema Pioft-ssor Dr. COLLIXSA katerih testcaj mnogo na?*aio. Protessor COLLINS je pripravljen za kakšni kateri Si ko'» namen ali kakemu potrebnemu Slovencu ali Slovenki § > roo t/j.tacati ako mu zamore dokazati, da ti tako zva-ni glavni rai-r a eiii aH imer'eiji istih associesnov institutov ali zdravstvenih zavodov (objav jaio v lažnih listah). Ti takozvani g'avni ravnatelji alt posesuiiki od ;suh zdiavmških zavodov niso nič druzega UKcv speifu an 'i z mulo r-la».o nastavljeni zdravniki.
Ne dajie se v roke takim — S!o\ enci.
Vse objave electričmch pasov m electro-magnetičnih zdrav, nih metodov so humbug Podrobno o temu nečemo govonti, ker dobro vemo kdoi je to p. skusd se ie sam osvedočii da je vse humbug in iskoriščenie ubozega delavca.
Professor Br Coilin« ie imentelj tega zavoda v/e 21 let on je še danes n . kMn.lu tega zavoda. On te samoslojni lastnik in predstojniki 7rtra,viuk tega zavoda, on je osolnio odgovoren za vsa de-janja m obču;e z bolnikom natančno in vestno m to je memu pripomoglo da te postal slaven, pnluibijen in občno čislan zdravnik pred svojim sovrstnikom. Ne poslu5a|fe mkogat in ne omagujte Slovenci ako ste boini ako trp-te na bodisikoji bolezni pišite ali pridite osobno k'
Prof. Dr. E. C. COLLINS, 140 W. 34th Street, New York.
Za bolnike kateri hočejo osobno govoriti ž njemu naj pridejo: ob delavmkah od 10 ure zjutraj do i ure popoldan: od 2 — 5 ure po polan; ob nedeljah in praznikah, od 10 ure dopoludne do 1 ure pop«>-ludne. V torkah in petkah tudi od 7—8 ure zvečer.



MOHORJEVE KNJIGE so še dobiti in sicer šest knjig za $1.30 poštnine prosto. Dobiti so:
"GLAS NARODA" 109 Greenwich St., New York, N. Y. ali
1778 St. Clair St., Cleveland, O. 1
- . aiiššr Iffil V .. •
Lepi poštni parnik "Red Star" črte
YADERLAJsD
odljuje dne 12. dec. ob 11. uri dop, iz New Yorka v Antwerpen.
Najnovejši ek 3 presni parnik ŠAISER WLLHELM II. odpljuje dne 15. dec. ob 10. uri dop. i* New Yorka ▼ Bremen.
Ekspresni parnik "francoske družbe"
LA SAYOIE
odpljuje dne 17. dee. ob 10. uri dop. iz New Yorka t Havre.
Xurz.
Za 100 kron avptr. veljave treba je dati $20.40 in k team še 15 centov za poštiiuio, ker mora biti de« narna pošli jate v registrirana,

Jugoslovanska
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA. *
URADNIKI:
Predsednik: John Habjan, P. O. Box 303, Ely, Minn. Podpredsednik: John Keržišnik, P. O. Box 138, Federal, Pa.
I.	tajnik: JURIJ L, BROZICH, Ely. Minn.
II.	tajnik: anton Gerzin, 2137 Log St., Calumet, Mich. Blagajnik* Ivan Govže, P. O. Box 103, Ely, Minn.
NADZORNIKI:
Josip Perko, 1795 St. Clair St., Cleveland, Ohio. Ivan Germ, 1103 Cherry Alley, Braddoek, Pa. Ivan Primožič, P. O. Box 114, Eveleth, Minn.
POROTNI ODBOR.
Mihael Klobučar, 115 7th St., Calumet, Mich. Jakob Zabukovec, 5102 Butler St., Pittsburg, Pa. Jurij Brožič, Ely, Minn.
Dva prsta odsekala. Helena Stuss, delavka v Vevčah, si je včeraj pri sekanju drv odsekala na levi roki sredinec- in kazalec.
Nezgoda s p u s k o. Lovec F. 3 Cerar iz Prevoj je prišedši z lova domov snažil puško v sobi. Puška mu ; je pri tem padla na tla in se sprožila. ( Strel ga je zadel v levo roko in mu prestrelil žilo.
kem javno skupščino. — 52lctnico
pastirovanja. Predvčerajšnjim je preteklo 52 let. kar je bil imenovan škof Josip Jurij Strossmayer škofom bosensko-sremske škofije. — O tetra-logiji "Finis reipublicae". ki jo j< spisal hrvatski pesnik dr. A. Tresič-Pavičič, prinaša ruski list "Novoje Vremja" zelo laskavo kritiko. —
j Napak in rop. Hišni oskrbnik ( i Ivarol Svetic, stanujoč na St. Petra nasipu št. 53 v Ljubljani se je vra-1 čal v dne 13. nov. iz Stepanje vasi do-j mov. Na poti pri Codellijevem gradu' ga je neznan človek napadel, ga vr-' gel na tla in mu vzel srebrno uro z verižico in zlat prstan.
— Odnosa j i na Srbskem. — Urednik "Ogledala''. Pera Todorovič pristaš Obrenovičev, čegar list je bil radi razžaljenja kralja Petra večkrat zaplenjen, je pobegnil v Zemun. — Kralj Peter je baje bolan. Zadela ga je sicer le lahka kap, vendar so dvorni krogi o njegovem stanju v velikih skrbeh.
Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika: Geo. L. Brozich, ! Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem.
Denarne poSiljatve naj se pošljejo blagajniku P. O. Box 105, Ely, Minn, in po svojem zastopniku.
Prepodeni tatovi. V Tolminu j<j bilo 11. nov. v poštni blagajni, kakor je bilo obče znano po trgu, okolu G0,000 kron denarja. Ker j se je poštar bal, da bi se ta svota ukradla, je prenočil v uradni sobi. Ponoči pa je slišal, da so neznani lopovi zares skušalo ulomiti na pošto. Ker je takoj vstal in vzbudil ljudi, so tatovi pobegnili.
— Srbski proračun iz ka-zuje 70 milijonov frankov potrebščine, 20 milijonov je določenih za vojaški budget.
Društveno glasilo je „GLAS NARODA".
Po vodenj. Iz Celja se poroča.
Ivan Govže, da je tamkaj Savinja s pritoki silno narasla. Takozvani "Otok", mestno šetališče, glazija. cesta proti Gaber j i, vse je že pod vodo. Ker še neprestano dežuje in voda še vedno narašča, se je bati najhujšega.
PRESTOPILI.
Od društva Srca Jezusa štev. 2 v Ely, štev. 30 v Chisholm, Minn., Ivan Lipovec, udov.
Od društva sv. Cirila in Metoda štev. 1
Pred porotnim sodiščem
r , v. v. -	T T	v Mariboru je stal 16. nov. hlapec Fr.
1. društvo šteje 240, II. 210 ,ri ,	, . „ , .	. m
J	v Mlakar, obtožen uboja ^ inka Tra-
Minn., k društvu sv. Jožefa
v Ely, Minn., k društvu sv. Alojzija Štev. 36 v Conemaugh, Pa., Alojzij Adamič. I. društvo šteje 272, II. 26 udpv.
Od društva sv. Cirila in Meto ia št. 1 v Ely, Minn., k društvu sv. Barbare št. 3 v La Salle, III., And ej Znidaršič. Prvo društ v o šteje 271, drugo 98 udov.
fella,. Mlakar je meseca maja ranil Trafello, ki ga je napal, ranil na roki tako hudo. da so ga morali prepeljati v bolnico v Ptuju. Tu je 3. junija t. 1. umrl na okrvavljenju, dasi sta mu zdravnika dr. Treitler in dr. Metzger rano zašila. Branitelj dr. Rosina je zatrjeval, da sta njegovo smrt povzročila imenovana zdravnika, ker mu pri zašitju rane nista zavezala žile odvodnice. Porotniki so Mlakarja oprostili hudodelstva uboja, spoznali so ga pa krivim prestopka proti varnosti življenja, nakar ga je sodišče obsodilo v trimesečno ječo.
m
SUSPENDIRANL
Od društva sv. Jurija štev. 22 v South Chicagu, lil., Janko Reba, Ilija Mirosavac, Lovro Mihelič, Andrej Frančak. Društvo šteje 81 udov.
Od društva sv. Jožefa št. 14 v Crockettu, Ca)., Ivan Petrič I. Dru žtvo šteje 44 udov.
Od društva sv. Jožefa Štev. 30 v Chisholmu, Minn., Anton Tanko, Josip Pric. Društvo šteje 70 udov.
Od društva sv. Alojzija št. 3 v Braddocku. Pa., Nikolaj Bambič, Jakob Sive. Društvo šteje lig udov.
Od društva sv. Barbare št 3 v La Salle, 111., Martin Novak, Josip Klemenčič, Mihael Urbančič. Društvo šteje 99 udov.
Od društva sv. Cirila in Metoda št. 1 v Ely, Minn., lurij 13ižal, Josip liutala ml., Mihael Goljut, Ivan Gerkman, Fran Jeršin, Fran Mantel, Anton Mestek, Kran Mušič, Leopold Mantel, Ivan Osterman, Ivan tatvine S00 K. ktere je vzel lharibor-Podgoršek, Matija Štajer, Matija Starašinčič, Fran Smalc, Fran Tolko- skemu pekovskemu društvu. Izročili vlc. Društvo šteje 282 udov.
Od društva Srca Jezusa št. 2 v Ely, Minn., Fran Stupica ml. Dru-žtvo šteje 239 udov.
Mariborčan prijet v Reki. Te dni je prijela policija v Reki Josipa llika iz Maribora, kterega je mariborsko sodišče zasledovalo zaradi
ga bodo mariborskemu sodišču.
Razne male novice. — Porotno sodišče v Krakovu je obsodilo okrajnega sol. nadzornika Chrza-nova. ki je poneveril šolskemu zakladu 10,000 K, na 15 mesecev ječe. — Ali ima okrajni glavar pravico do brezplačne lože? Mestna policija v Plznju si je zgradila novo gledišče. Politična oblast je zahtevala brezplačni sedež v partem za inšpekcijskega uradnika in brezplačno ložo za okrajnega glavarja. Na pritožbo mestne občine je razsodilo upravno sodišče, da za politično oblast v svrho nadzorovanja popolnoma zadostu-jeden sedež, da je zahteva po brezplačni loži neutemeljena. — C uden povod dvoboju. Ogrski poljedelski inister Talian je napravil nedavno sled izgubljene stave bogato večerjo, I kteri so bili povabljeni tudi opozicijski poslanci. Pozneje je pravil po-anec Polony, da je posL Ola.v izpil pri večerji vodo, ki jo bila namenjena za izplaknitev ust. Ola.v je vsled tega napovedal Polonyiju dvoboj. — adja izginila. Med potom iz Reke v Rotterdam je izginila ladja "Petotfy" na kteri je bilo 2S Rečanov kot mornarjev. — Kraljica Natalija je izjavila, da se odpove dedščini, ki jo je dobila po poroki, vsled tega tudi posestvom, ki jih je podarila skupščina uljici. — Za 80 milijonov mark tožijo dediči ruskega flmlt. pl. Miin-ieha prusko državo. Toliko svoto je bil namreč nemški cesar Friderik eliki obljubil Miinnichu.
ODSTOPILI.
— Turški tobak v plamenu. V noči lS.nov. se je na južni železnici blizu Št. Ilja vnel tovornega vla-
Od društva sv. Mihaela štev. 40 v Claridge, Pa., Josip Malko. Dru- ka voz' v kterem je bilo 80 zabojev
štvo šteje 45 udov.
dragocenega turškega tobaka. Voz s
Od društva sv. Jožefa štev 30 v Chisholmu, Minn., Andrej Dejak, svojo dragoceno vsebino je popolno-Anton Gnidica, Andrej Gregorčič, Anton Gregorčič, Ivan Kastelic, Fran 1113 zgorel. Skoda je zelo velika. Okom. Društvo Šteje 64 udov.	I
Od društva sv. Petra iu Pavla št. 15 v Pueblo, Colo., Anton Janezič. Društvo šteje 68 udov.
Od društva sv. Alojzija št. 31 v Braddocku, Pa., Ivan Zgonc. Društvo Šteje 118 udov.
Izginilo denarno pismo. Na progi Celovec-Dunaj je zginilo denarno pismo z 40.000 K, ki jih je oddala celovška banka J. Suppan. Par dni po odddaji pisma je dunajska ( R I .VNI.	' tvrdka , ki je bilo pismo na njo na-
Od društva Srca Jezusa št. 2 v Ely, Minn., Ivan Arko IV., Matija slovljeno, obvestila celovško banko, Boje, Jurij Brejkovič, Ivan Brejkovič, Anton Cibin, Gregor Čampa, da pismo ni došlo. Preiskava teče pri Alojzij Janezič, Ivan Jaklič, Ivan 11 ren. Rudolf Košmerl, Jakob Knep, celovškem državnem pravdništvu, pa Josip K.apš, Ivan Poropad I., Josip Poropad,^ Ivan Poropad III., Anton tudi graška in dunajska policija se Rabovc, Anton Rant, Josip Tamsa, Fran Žitnik. Društvo šteje 220 bavita z zadevo.
udov.	j	-
Od društva sv. Petra in Pav .; št. 15 v Pueblo, Colo, Anton Zig- — Novi bankovci po 10 K. man. Društvo šteje 67 udov.	j Na mesto sedaj v prometu se nalia-
Od društva sv. Cirila 'n Metoda št. t v Ely, Minn., Josip Agnič, ' jajočih avstrijskih bankovcev po 10 Mihael Brunskole, Anton Koritnik. Josip Kukar, Jurij Rozman, Josip 'K se bodo v najkrajšem času izdelali Zajec, Ivan Zorman, Josip Volf, 1 an Jazbar. Društvo šteje 273 udov novi. Glavni vzrok za to je, da se se-Od društva sv. Barbare št. 3 v La Salle. 111., Josip Jakoš, Anton danji bankovci dado zelo lahko po-Jakoš. Društvo šteje 97 udov.	narediti. Načrti za nove desetake pa
Jurij L. B r o ž i č, I. tajnik. se ne. bodo- kakor doslej, izročili
__________________________; umetnikom, marveč risarjem avstro-
ogrske banke, ki so kot strokovnjaki najbolj sposobni, narisati take bankovce. ki se dado zelo težko ponarejati. Vrhu tega se bodo porabila vsa tehnična sredstva, ornamentalne risbe bodo kolikor mogoče komplicirano izvedene in vzel ?c bo za bankovce takšen papir, ki bode vsako ponared-bo zelo obteževal.
Drobnosti.
a vendar je zašel, vračajoč se od lo-
garj° Meierja proti domu — vsled
--goste megle. — Domače je začelo skr-
V Ameriko se je odpeljalo dne ^ti, ker dečka zvečer Še ni bilo do-
20. nov. ponoči z južnega kolodvora mov- zato so Poslali takoj 15 osob, ki
a Ljubljani 146 osob, in sicer 11 Slo- so «a Pa iskale brezvspeŠno celo noč
vencev in 135 Hrvatov.	■in celi dru^ dan- ~ Sele Proti ve~ _ I čeru dobili so ga šentvidski kmetje?
Mrtvega so našli 13. nov. 23 vračajoč se iz svojega gozda. Pod let starega Franca Tonina v Jevnici. i neko skal° blizu šentvidske gozdne Ker je bil epileptičen, je najbrže Potl ležal na trebuhu popolnoma onesveščen pal na tla in, ker mu ni Pomočen — mrtev.
nikdo pomagal, na mestu umrl.
Veliko je mo-
ralo biti trpljenje dečka, ko je blodil obupano po gozdu, iskajoč rešitve, ktero pa mu je podelila smrt, ko ji je
Utopljenec v Savi. V Savi i	...
pri Šmarci, v občini boštanjski, so jZato daroval svoje izmučeno srce.
17. nov. našli mrtvo moško truplo. Misli se. da je utopljenec identičen s tovarniškim delavcem Ivanom Mrakom, ki se je meseca oktobra pone srečil v Hrastniku.
X e s r e č a. V Prevoj u se je zvrnil mlatilni stroj z voza na posestni-kovega sina Maksa Kotnika in ga hudo poškodoval.
Požar. Juriju Križeju v Ašeli-cah pri < remošnjicah je 14. nov. pogorela koča do tal. Kočo je zažga! štiri letni sin Marije Križe. Na klopi v oobi je našel nekaj vžigalic, ktere je vzel in se ž njimi igral zunaj pred hišo, kjer je bila zložena praprot. Ko se mu je posrečilo vžgnti žveplenko. jo je vtaknil v praprot, ki se jc mahoma vnela^ in jela goreti, ž njo pa tudi koča. Škoda znaša 600 kron, zavarovalnina pa samo 300 kron.
Na poti v bolnišnico umrl. Dne 19. nov. dopoludne se je pripeljal 33 let stari posestnikov sin Franc Kraj-nik iz Preddvora z gorenjskim vlakom v Ljubljano, da bi šel v bolnišnico. Na južnem kolodvoru se je naenkrat zgrudil na tla in je bil mrtev.
Zašel in vsled utrujenosti umrl. Posestnikov sin Janez Kobal iz Bele pri Podkraju je sel 24. okt. zjutraj v grad Lueg pri Bukovju po opravilih. lSletnemu dečku je bila pot skozi gozd do cilja dobro .znana,
Pri ^pretepu med drvarjema Iv. Cuferjem in J os. Smidom v Železnikih je hotel posredovati Šmidov oče._ Razjarjen Cufer, kterega je stari Smid vrgel na tla. je zgrabil za pollitersko steklenico in krožnik in ju vrgel staremu Smidu v glavo, na to ga je Še napal z nožem. Smid je bil težko ranjen. Cufer j a so orožniki prijeli in ga izročili sodišču v Skofji Loki.
Nenavaden srnjak. V Kočevski Reki je ustrelil poštar Verder-ber nenavadnega srnjaka. Cela glava od rogov preko oči je pokrita z neko mehko, hrustancu enako snovjo, ki je preraščena s kožo in dlakami, da je glava videti, kakor da bi bila ovita v kako mrežo. Verderber je dal srnjaka preparirati in ga podaril gimnaziju v Kočevju.
Razne hrvatske novice. — Nemci v Sremu bodo začeli že s 1. prosincem prih. 1. izdajati v Rumi svoj list, ki se bode zval "Syrmier Bote". — Osječan na Javi. Dr. Aleksander Kaiser, ki je pred več leti iz vrševal v Osieku zdravniško prakso, je stooil na Nizozemskem v službo in je bil kot vojaški zdravnik prestav ljen v Batavio na otoku Javi. — Deželna vlada je potrdila pravila pod pornega društva za gojence v deželni gluhonemnici. Predsednikom novega društva je bil izvoljen škof dr. Kra par, tajnikom pa ravnatelj Muha. — Tečaj za analfabete otvorili so pred kratkim v Zagrebu v "Pučkoj knjižnici za Savsku cestu i selo Horvate." V tem tečaju poučije izdajatelj "lirv. Naroda". Gmajner. — 20 kron mesto 2 vinarjev je dala kuha rica v kavarni "Zora" nekemu beraču, ki je zmoto hitro opazil in jo od kuril s svetlim zlatom. — Obstrelil v obe nogi je Franjo Cesar, graščinski logar v Bisagu, lDletncga gonjača K. Turkoviča, ki je umrl. ker je prepozno iskal zdravniške pomoči. — Po vjestni spomenici slob. kralj, grada Zagreba. Neumorno delavni zgodovinar Ivan Tkalčič je izdal deveti zve zek zgodovine mesta Zagreba (od 1 1384—1440). V tem zvezku pripoveduje o posestnih razmerah v omenje ni dobi. — Javna skupščina z obširnim sporedom se bode vršila 26. t. m. v Djakovu. Tudi v Popovaču v kriškem okraju bodo priredili v krat-

Kretanje parnikov. V New York so dospeli:
Vaderland, 7. dec. iz Antwerpena z 807 pot.
Dospeti imajo:
Kaiser Wilhelm II. iz Bremena. Graf Waldersee iz Hamburga. Oceanic iz Liverpoola. Chemnitz iz Bremena. Ethiopia iz Glasgowa. La Savoie iz Havre. Umbria iz Liverpoola. New York iz Southamptona. Ivroonland iz Antwerpena. Amsteld.yek iz Rotterdama. Siberia iz Hamburga. Armenian iz Liverpoola.
Odpljuli so:
Rhein 8. dec. v Bremen.
Odpljuli kodo:
Arabic 9. dec. v Liverpool. Noordam 9. dec. v Rotterdam. Lahn, 10. dec. v Genovo. Siberiau 10. dec. v Glasgow. . Moltke 10. nov. v Hamburg. La Champagne 10. dee. v Havre. Vaderland 12. dec. v Antwerpen. Campania 12. dec. v Liverpool. St. Louis 12. dec. v Southampton. Ka iser \\ ilhelm II. 15. dec. v Bremen.
Amsteldyck 10. dec. v Rotterdam.
Oceanic 10. dec. v Liverpool.
La Savoie 1,7. v Havre.
Graf Waldersee 19. v Hamburg.
Umbria 19. v Liverpool.
Main 19. v Bremen.
New York 19. dec. v Southampton.
Ethiopia 19. dec. v Glasgow.
Ivroonland 19. dec. v Antwerpen.
Slovensko=hrvatsko zdravilišče.
SI avni zdravnik dr. Thompson pravi, da prihaja večina bolezni od otečenih ledvic. Dokler so pa ledvice otečena se take bolezni ne more nikoli popolnoma ozdraviti. Na primer : Vzemite zjutraj v malo steklenico nekoliko Vaše naravne vode, ktero položite na mirno mesto, kjer naj stoji 24 ur. Ako postane potem ta voda motna ali zašiljena oziroma ki vavo-temna, ali da po njej plavajo male krpice, to je znak, da so Vaše ledvice otečene in da ste Vi v smrtnej nevarnosti. Ker Vaša voda prihaja skozi ledvice, Vam tudi odstrani vso nečistočo, ktera se nahaja v krvi. Ta nečistoča se pa vedno bolj innoži. Kri udarja nepravilno na srce, na kar je tudi na človeku opažati znake bolezni.
Človek zmibi vsako voljo do dela. postane nezadovoljen, nemiren pri vsakem lahkem delu. postane hitro izmučen, vrtoglav, pred očmi mu se pojavi megla, boli ga glava, iz ust mu smrdi, sanje so nemirne, razburjena kri provzroča bolečine, revmatizem itd.
Ako kedo na sebi opazi take bolezni ali znake, na takoj pošlje svojo naravno vodo
dru, -Thompsonu,
kajti on je edini, kteri zamore bolezni na ledvicah ozdraviti. Povsem lahko izjavljamo, da je samo po njegovtj metodi mogel take bolezni ozdraviti. Isto velja tudi za ženske bolezni maternice, ktera zamore edino le dr. Thompson Z največjim vspehom ozdraviti.
V istem zdravilišču je za tajnika naš rojak G, A. Sokolič. V vsakem slučaju, ako hočete, da se Vam kaj raztolmači, ali da v mestu, kjer Vi stanujete ni zdavnikov, kteri bi Vam zamogli pomagati, ali ako se bojite, da imate kako nevarno bolezen, obrnite se samo z marko za 2 centa do gospoda
j\m Sokoliča«
On Vam bode poslal raztolmačenje po dr. Thompsonu v vsem, kar ste ga vprašali, kajti zavod je vstanovljen, da pomaga vprvej vrsti našemu narodu.
Odkrito moremo izjaviti, da je dr. Thopson storil mnogo dobrega za slovenski narod v Ameriki. Ker ie on jeden od najučenijih zdravnikov, ga priporočamo vsem Slovencem, kteri žele, da sc popolnoma in povsem ozdravijo. ( »brnite se le do njega.
Za bol nike, kteri obiskujejo zdravilišče osobno, odprt je urad ves dan. Ob nedeljah od 10. do 2. uri po popoludne.
Pišite na
New York Hall of Medicine
237 Lexington Ave. (Corner 34 str.) New York.
(0LUI'J,BIA	J^C Učenje kacega inStn
Svira vse vrste glasbe.
inštrumenta je
ima
Columbia
■ p a 1 'fnMfl gMS^Jwwc?
cr~ TT^TT. j ^ -
Records.
,ti i m, ■ >■	'*
^ -.H
Stroj govori razločno.
Pišite po brezplačne cenike 53. v kterih so oznamenjeni glasbeni in pevski komadi.
VALČKI (CILINDER).
Sedem palcev 50 ct. komad; $5 ducat. — Deset palcev $1 komad; Sto ducat.
BLACK SUPER-HARDENED COLUMBIA MOULDED RECORDS
£5 centov komad; $3 ducat.
loysem novi pr oes. Mnogo boli trpežen, nego vsak drug cilinder.
COLUMBIA PHONOGRAPH CO., 93
POZOR ROJAKI L
Bratom Slovencem in Hrvatom naznanim, da sem otvoril na
285 Wilson Ave., Cleveland, Ohio.
tretja hiša od vogla St. Clair St.. pri Germania Garden, svoj lepo urejen SALOOX. pod imenom
"GOSTILNA PRI SOKOLU",
kjer imam rszun raznovrstnih izbor-nih riijač ter gorkih in mrzlih jedil ob vsakem času tudi na razpolago
prostorno prenočišče
za rojake potujoče po Ameriki ali novodošle iz Evrope.
Postrežba vsestransko solidn.. in točna.
Za obilen obisk se priporoča John Meden, ^ Willson Ave.. rievpTind. O.
■|1 t ] -i«; —•_-«—»j '< ^ j ~ ————^ ----iT- —-
CTslooTO Stoir^ioIbL,
89 E. Madison Street.	Chicago, 111.
Slika predstavlja srebrno uro za gospode. 18 Size Screw B navijak.	tir
S ^ ^
Cena uram;
Xikel ura........$ 6.00
Srebrna ura......
Screw navijak.....$12.00
Srebrn; ......
z dvema pokrovlma $13.00
Ako želite uro s 15. kamni, potem	^gp
priložite $2.00 navedenim cenam:	/J^Rr?-	-
Cena ,,Fahys Cases Gold-field" jamčene 20 let:
lfi Size 7 kaimioY #15.00 16 " 15 44 $18.00 18 " 7 " $14.00 I* 18 " 15 " $17.00 <» Size ura za <la-u">	^W^/fi'l
2 k si 111 no v........$14.00 V - " "
Opomba: Vse ure sr rr-jboijiS M v delo Elgin in Waltham ter jamčene glede kakovosti.
Za obile naročbe se priporočam.
Jscob Stonich^
89 E. Midison Street, CHICAGO, ILL.
i
GOTOVE
denarje najceneje kn pri F. SAKSERJU 109 Greenwich St., New York.
NAZNAHTLO.
Rojaki! Kdor želi dobro Millerje-vo Milwaukee pivo piti, pri domačem vinu se veseliti, z najboljšim whiskeyem se pogreti, kubanske smodke smoditi in viržinke kadi'i, oni se mr<ra k
IVANU KRUŠIČU
zaleteti, na 4. ulici, severno od katoliške cerkve v Frontenac, Kansas. (5nv-31dc)	_ __
POZOR ROJAKL Xa mnogo vprašanj odpovorimo tem potom, da prodajamo jaslice za $3.75, poštnine prosto. V zabojčku se nahajajo vsi k jaslicam potrebni leseni kipi, kakor: sv. Jožef, Marija, Jezušček. pastirčki itd. Kdor rojakov želi tak zabejček, naj denar pošlje in mi nemudoma odpošljemo jaslice. Pišite na: International Manufacturing Co.
Box »48, New York. N. Y.

T rf f=i+-.<=±~\g-
Posavček.
Slika iz življenja v polpretekli dobi.
(9
A

(Dalje.)
Kremar, <n*ede po rozolijo v klet, de svoji ženi. naj Kocmurko izprašu-je, kaj se je dogodilo pri njih. Kmalu »e je zvedelo ob Savi o prineezinji, kteri so otroka celo sem zvlekll in kako ga je zopet našlu. In jedva se je dan nagnil proti večeru, vedela je vsa vas: kdo je ta princeziuja. kako »e imenuje in kako je oblečena.
"Ti ljudje imajo neznansko srečo", rekali so nevoščljivi ljudje, zlasti so-edinje. Proti večeru se vrneta Koc-fflur in Koemurka s t« "jiima glavama in Še težjimi koraki iz . rčme domov; seveda ta dan nista Ja, drugi dan tudi ne, temveč kuhala, cvrla in pekla ---
Teden na to pritihotapi Rezika jako oprezno zopet popoludne iz gozda do koče. Prežala je, kdaj bo deček sam doma. Dete je takoj spoznalo svojo dobrotnico. Sede na golih tleh. stezalo je obe ročici k materi. Zopet nastane strastno objemanje in polju-bovanje otroka. Pot<»m izprasuje dečka o tej in onej stvari, in slednji ji odkritosrčno pove, kako sta porabila oba roditelja petak.
"Povej obema"', de Rezika nevolj-no, "ako bosta tako skrbela za An-drejčka, izročim ga drugim ljudem. Ali wi razumel? Xa tri goldinarje in povej materi, da niso za Inopsanje temveč za hrano mojega Andrejčka Ce opazim na otroku zanemarjenje in da je nesnažen, poskrbim, da pride drugim ljudem v roke. To povej materi in očetu '.n
Xa to se poslovi z otrokom iu zo pet izgine v gozdu.
7.
Tretji dan na to proti somraku po zvoni nekdo v zasavskem župnišču Sultan takoj poskoči in z deklo hiti pogledat, kdo je zunaj. Ko se odpro duri in sultan ovoha prišleca — bila je to mlada ženska — jame poskako vati veselo.
"Ali me še poznaš?" vpraša tujka gladeč psa, "vrl in zvest pes si!"
"Ali je gospod župnik doma?' vpraša deklo Nežo..
"Da, doma je, tu-le zraven v sobi.
V tem trenotku se odpro duri in na pragu se pojavi častitljivi stari žup nik.
"Hvaljen bodi..."
"A j, a j, Rezika je tu", pozdravi jo dobrosrčni župnik. "Sultan vas je do-Jbro zapomnil! Sedite in povejte, kaj je novega. Vidim, da ste zadovoljna in vesela."
"Da, vesela sem — duhovni oče moj", odgovori Rezika pohlevno, po ljubujoč mu roki. "Našla sem, kar sem iskala".
"Je li možno? Hvala Bogu. No povejte mi vse".
In Rezika jame pripovedovati vse od te dobe, ko je ostavila župnišče.
Stari župnik med pripovedovanjem često prikima zadovoljno z glavo, da, z nekakim ponosom zre na pripovedovalko, kako se ji je godilo v Ljubljani, kako je našla svojega za-peljivca in šla potem na kmete iskat svoje dete, ktero je slednjič našla po dolgem iskanju in po naključju.
"No, jako ste me obveselila", hvali jo duhovnik, "hvala Bogu, ie Šlo vse tako srečno. Toda vaš sedanji položaj treba presojati premišljeno."
"Radi tega sem prišla k vam, da se posvetujem."
"Draga moja, vi še ne poznate člo veške sebičnosti, ki je zmožna vsega zlfc. Vi ste toraj uverjena, da na Pro-seki nikdo ne ve, da je bilo dete oteto iz vode?"...
"Doslej nikdo ne ve!"
"To je dobro, jako dobro, zato ne kaže, da bi vzela dete že zdaj iz rok teh sebičnih ljudij. Prej bi se morala pritožiti v Ljubljani in stoprav potem bi be jim smelo odvzeti dete. Za Tas je najbolje, če nimate nič opraviti z gosposko. Pisal bom sosednjemu župniku, pod čegar župnijo spa da ta vas, in ga bom prosil, naj strogo nadzira Kocmurjove. Sama pojdite k njemu in mu povejte vse brez strahu. Pomagal vam bo rade volje. Tako vsaj ukrotimo nenasičeno sebičnost teh ljudij. Dalje vam svetujem, ne hodite tja prečesto. Uredite raje to tako, da se bosta videla z detetom v župnišču, ki je od vasi oddaljeno samo pol ure. S tem vsaj nimate česa opraviti z radovednimi ljudmi. In končno vam svetujem, da vzamete vselej seboj zanesljivega spremljevalca."--
Ko bi poslušala ta pameten svet! Kdo pa pozna nadrobno srce materino I Cim huje, pregrešneje je prej grešila zoper dolžnosti materine, tem iskreneje se je potem prizadevala, da je spolnovala te dolžnosti, ko je našla svoje dete. Premagovala se je vendar toliko, da je hodila k sinčku samo ob nedeljah. Vasica je bila oddaljena od najbližje železniške postaje dobro uro hoda. Hodila je vselej skozi smreeji gozd, kedar je šla k detetu; ta pot se ji je zdela najpripravnejsa, in često je blagoslavljala to zeleno smrečje. Toda gozd ne obveaeljnje samo izletnikov in podaja zavetja potnikom, največkrat se prav r njem

II
jI j /*>
Za Božič
J2>
in

Novo leto




Slovenei radi pošiljajo darove svojcem v s staro domovino in to iz te dežele večinoma
a m.
______^n^rv^' s iF
i.o-o-o.
tgtOfTx v gotovem denarju
»ko to storite, poslužite se mojega po-

___I ^
i W




sredovanja.
<9

(sT
Frank Saksen
109 Greenwich St., New York:
Podružnica:
>778 St. Clair St., Cleveland O.




Ste
m © 0'

SC5
dogajajo zločini, kar se je imelo sko-ro zgoditi tudi pri Reziki.
Vsa okolica je vedela, da često hodi obiskovati dete in da obilno podpira rednike. Vsled tega je nastala govorica o nje bajnem bogastvu o plemenitem rodu itd. Ko se je nek<> nedeljo proti večeru Rezika vračala od svojega deteta domov, uapadetu jo dva lopova. Branila se je sicer pogumno, na pomaganje klicala kar je mogla, toda lopova sta jo oropala — imela je pri sebi 20 gld. — in izginila sta v tem trenotju v gozdu, za-•uvši človeške korake. Skoro se j»-bila raznesla govorica, da je bila napadena in oropana tuja žena v gozdu. Orožniki jamejo zasledovati lopova, in kdo opiše njen strah, ko izve, da se je tega zločina polotilo celo deželno sodišče.
"Izgubljena sem!'"vsklikne plakaje Rezika in zdrkne na koleni.
8.
In prišla je zopet nova pomlad, minulo je drugo poletje in nastala je hladna, mrzla jesen z ostrimi vetrovi, ki so zmajevali vrata in okna in brili skozi dimnike v človeška stanovanja. Kako prijetno de človeku v takem trenotju pri gorki peči. Iz gozda, kjer se je dogodil roparski napad, vedem sedaj častitega čitatelja v stolno mesto ljubljansko, v salon prvega nadstropja jedne najlepših hiš.
Opustim naj opisovanje ličnega in razkošnega stanovanja in pohištva, ki je krasilo domovanje dr. Svetina.
Slednji je zares vzel oholo Hermi-no. kajti mlademu možu je zmedla glavo jedina beseda — karijera — častna bodočnost, dobra služba.
Večer je. Dr. Svetin sedi v salonu na naslonjaču s knjigo v roki. Tik njega je na mizici prižgana dragocena svetilka. Minolo je leto dnij od te dobe, ko smo se seznanili ž njim v družbi, in vendar — kako se je spremenil naš junak. Ustni ste mu ožji, po mladostnem čelu preletavajo oblački in oči ima uprte nad nanosnikom v strop na jedno mesto.
Knjigo drži nebrižno v roki. V presledkih pogledava sicer vanjo, v najnovejše delo slovečega dunajskega pravnika, toda njega misli tekajo daleč od knjige. V hipu se zgane in strese, kakor bi ga zeblo, dasi je peč izpuhtevala blagodejno toploto. Oko-lu usten mu poigrava notranja raz-burjenost-
Odpro se duri na desno in vstopi služkinja.
(Dalje prihodnjič.)
Nad 30 let se je obnašal Dr. RICHTERJEV
SVBTOVNT, PRENOVI,JENI
ft*
SIDRO
99
Pain Expeller
kot najboljši lek zoper
REUMATIZEH, P0K0ST2UCQ, PODAGRO itd.
in razne renmatične nepriiike.
SA/IO i 23d. in 5Oct. v vseh lekarnah
pri
F. Ah Hichter & Co.
215 Pearl Street, New York.
Rojakom, kteri potujejo »kozi Du-rango na Silverton. Jurey Rico in Teluridey naznanjava, da sva odprlf noro gostilno
avstrijska domovina
poles železniške postaje, vsakdo vidi hiio, ako pogleda na Main SL, nas napis je dovolj velik. Vsakogar bode-va postregla z dobro pijačo, okusnimi jedili in n« ■ »inimi amodkami. Za obilen obisk se priporočata BLATNIK in BRUCE.
Itaranc*, Oelo
International Munufacturing Company
Box 948, New York City, Iff. Y.
Priporoča slavnim slovenskim, hrvatskim in ostalim slovanskim družtvam svojo bogato zalogo
cerkvenih in društvenih zastav, društvenih znakov (Badges in regalije), gumbe, čepice in uniforme za slovanska društva. — Kaznih društvenih pečatov iz gumija, vlitega ieleza (Seal Press), Žepnih pečatov (Pocket Sea' Press), gumas ih črk samostojni tisk v Skrinjicah; igralnih Skrinjic, lajn. kitar, goselj, mandolin, harmonik, orgeljc, ur (zlate, srebrne in nikelna-ste), uhanov, prstanov, kravatnih igelj. ženskih zapestnic, verilie in »rr :iiii ua-kitov, nožev, britev, škari) itd . itd.
Velika zaloga najnovejših
NEW GEM SAFETY RAZORS
(varnostnih biitev)
ktere najtopleje priporočamo vsem premogarj-m ruda jeni. tovarniškim delavcem iu vsem onim, kteri se ne znajo briti in ne ljubijo svoj denar dajati brivcem; v clegan r.ih šatuhah
od $2.00 dalje.
Grafofoni, fonografi, amateur-fo'ografijni aparati, camere itd, — Bogata ialuj^a god be ni h inštrumentov, ktere tudi na zahtev popravljamo. Dopisuje se v yseh modern:h jezikih. Za odgovore piiposlati je znamko za 2 centa.
INTERNATIONAL MANUFACTURING COMPANY,
P. 0. Box 948, NEW YORK CITY, X. Y.
Hočeš razveseliti svojega moža?
Da! Dobro! Kupi ter postreži svojemu moža z lepim kosom perenke, kakoršno dobiš pri
Martin Geršifiu,
301 Northern Avenue, Pueblo, Golo.
Telefon: 439 Union.
t^ Govori se v vseli slovanskih jezikih. Prij>oroča se rojakon in drugi nt bratom Slovanom	Martin Gersič, lastnik
Matija Pogorele,
prodajalec V
UR, VERIŽIC, UHANOV,
murčkov iz reškega zlata in druge zlatnine.
BOGATA ZALOGA RAZNIH KNJIG.
Xikel ure 7 Jewels 15 Jewels Waltliam Srebrne ure z enim pokrovom	$12._
Srebrne ure z 2 pokrovoma £1G.— in višje.
Novi cenik knjig in zlatnine j>ošIjem i>oštnine prosto. Pište ponj. Cene uram so naslednje:
$6.— Boss case 20 lot garancije: 89.— IG Size 7 Jewels	$15._
77 >>	$18.-
Boss case 25 let garancije: 1G Size 7 Jewels	$25.—
ft n 1 * j>	$30.—
Opomba. Vse zlate ure so z dvojnim pokrovom. Kolesovje pri naštetih urah je Elgin ali Waltliam, kakoršnega kdo želi. Blago poši Ijarn po Express. Vse moje blago je garantirano. Baz prodajalcem knjig dajem rabat (popust) po pismenem dogovoru. Manji zneski naj se poši Jjajo v postnih znamkah. Naslov v naročbo knjig je napraviti: *
M. POGORELC, Box 226, Wakefield, Mich.
Naročila za ure in vse druge stvari pa naj se od sedaj naprej pa siljajo pod naslovom:	.
1VT	Care of B. Schuette,
"gorele, 52 State St., Chicago, III.
Math. Grill,
1548 St Clair St, Cleveland, Ohio.
Priporoča rojakom svoja
IZVRSTNA VINA.
Budeče vino po 50 ct. gal., belo po 70 ct. galon. Najboljši domači drožnik štiri galone za $11. Za Ohio, Pennsy 1 vanijo in Illinois plačam prevožne stroške in dam posodo zastonj. Vino je najboljše vrste in ga imam skupaj v sodih po 1200 do 1500 galon. Pošljem ga ne manj kot 48 do 50 galon.
naročilom je priložiti denar.
NAZNANILO.
Slovensko podporno društvo bv Alojzija št. 31. J. S. K. J. v Brad docku, Pa.f ima svoje redne mesečne seje vsako četrto nedeljo v mesecu. \ dvorani Mr. Eečmajerja, Rankin Pennsylvania.
Za tekoče leto bili so izvoljeni sle deči uradniki:
Ivan Germ, predsednikom, ill): Cherry Alley, Braddock, Pa.; Alatev Kikil, podpredsednikom, 854 Cherr* Alley. Braddock, Pa.; Jakob Enez, 1 tajnikom, 1104 Cherry Alley, Brad dock, Pa.; Anton Sotler, Box 142, II tajnikom, Linhard, Pa.; Alojzij Hor vat, blagajnikom, Box 154, Linhard Pa.; Ivan Germ, zastopnikom.
Odborniki: Jos. Pere, Ivan Zgonc Frank Setina, Jakob Maček. Zastavonoša: Josip Troha, Maršali: Ivan Troha. Ivan Martinic in Jos. Žefran
Opombo. Tem potom se društveni ki društva sv. Alojzija opominjajo da r najkrajšem času poravnajo svoj dolg. ali pa da se pismeno obrnejo do L tajnika, da se jim podaljša obrok ker innče jih mora društvo suspen dira ti.
Druitveniki »citirajte ▼ prid dru-
ODBOR 4
telefon kadar doepež na kako postajo v New York in ne veš kako priti k Fb. Saxskrju. Pokliči številko 3795 Cortland in govori slovensko.
Ccmcagnie Generale Transatlantique.
Francoska parobrodna družba
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE-PARIS-SVICO-INNSBRUK LJUBLJANA
POŠTNI PARNIKI SO: na dvt vijaka------------------ 12.000 ton,
,La Lorraine", 1 ,La Savoie", - La Touraine'", i,L'Aquitaine,,I ,La Bretagne", ,1 La Champagne",

25.000 konjskih nofl.
12.000 „ 25.000	,,	„
10.000 „ 12.000	„	„
10.000 „ 16.000	„	„
8.000	9.000	„	„
8.000 , 9.000	„	,,
9.000	„	„
,, La Gaicogne",............................... 8.000
Pamiki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob to. uri dopoludne.
Pamiki odpljujejo la priitaniiča itv 42 North River, ob Morton Street:
La Champagne #La Savoie
La Bretagne
*La Touraine
La Champagne
10. dec. 1903. 17. dee. 1903. 24. dec. 1903. 31. dec. 1903 7. jan. 1904.
-La Savoie
La Breiagne •La Touraine La Champagne *L& Lorraine
K. jan. 1904. 21. jan. 1904. 28. jan. 1904. 4. feb. 1904. 11. feb. 1904.
BT* Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka.
filma ageieija: 32 BROADWAY, NEW YORK.
Holland-America Line
(HOLLANEAMERIŠKA ČRTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošto Zjedinjenih držav
med NEW Y0RK0M in ROTTERDAMOM preko Boulogne-sur-Mer.
N00RDAM, parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton.
RYNDAM, parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton.
POTSDAM, parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton.
STATENDAM, parnik z dvojnim vijakom, 10,500 ton.
ROTTERDAM, parnik z dvojnim vijakom, 8300 ton.
»ar
Najceneja vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije.
Radi cene glej na j>osebej objavljenih listinah,
Parobrodna črta ima svoje pisarne v mestih:] DUNAJ, I. Kolowratring io.l INOMOST, 3 Rudolfstrasse. / TRST, št. 7 Prosta luka. BRNO, si Krona.
Parniki odpljujejo: Iz ROTTERDAM A vsak četrtek in iz NEW YORKA vsako sredo ~--—	ob 10. uri zjutraj.	.
HOLLAND-AMERICA LINE,
39 Broadway, JTEW YORK. 90-2 Dearborn St, CHICAGO, ILL.
RED STAR LINE
(Prekomorska parobrodna druiba „Rudeea zvezda")
posreduje redno vožnjo s poštnimi parniki med
New Yorkom in Antwerpenom, + + +	Philadelphia in Antwerpenom,
Prevaža potnike s sledečimi poštnimi parniki:
VADERLAND dva vijaka 11899 ton. ZEELANB............ 11905 ton.
KR00NLAND.......... 12760 ton.
F1NNLAND............ 12760ton.
Pri cenah za medkrovje so vpoštete vse potrebščine, dobra brana, najboljša postrežba.
Pot čez Antwerpen je jedna najkrajših in najprijetnej.ših za potnike iz ali v Avstrijo: na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorie, Hrvatsko, Dalmacijo in tiruge dele Avstrije.
Iz NEW YORKA odpljujejo parniki vsako soboto ob 10. uri
dopoludne od i»omola štev. ?4 ob vznožju Fulton Street._Iz x3HILA-
DELPHIJE vsako drugo s>redo od pomola ob vznožja Washington St.
Glede vprašanj ali kupovanja vožnjih listkov se je obrniti na:
Office, 73 Broadway, New York City.
Cor. Dearborn & Washington Sts., CHICAGO. — Cor. 3rd & Pine Sts, ST. LOUIS. — 30 Montgomery St., SAN FRANCISCO, ali na njene zastopnike.