Stev. 331 IZHAJA VSAKI DAN ®«®w tudi ob nedeljah in praznikih ob 5.. cb ponedeljki ob 9. zjutraj* Posamične šter. se prodajajo po 3 nvč. (t> stot.) y mnogih tobakarnah v Trstu in okolici. Gorici, KraDju. Št. Petra, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu. Ajdov-tčini. Dornbergu itd. Zastarele štev. po 5 nvč. < 10 stot.). OGLASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v airokosti 1 Kolone. CENE : Trgovinske in obrtne oglase po S st. mm, OEmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po 20 ?t. mm. Za oglase v tekstu li-;ta do 5 vrst 20 K, vsaka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. h**seda, najmanj pa 40 stot. Oglase »prejema Inseratni oddelek uprave „Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". TRST, v soboto 27. novembra 1909. efiaj XXXIV Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsfco. V edinosti je moč I KAKOČNI2JA ZNAČA za vse leto 24- K, pol leta 12 K. 3 ineseco G K ; na na- roebe brez doposlane naročnine, se uprava r.e ozira. Naročnina na nedeJjcho izdanja ..EDINOSTI ' steno : eelo-— ■ < ' Ktno S 5-20, pel le m. 2 63 Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma se ne sprejemajo in roKopisi se ne vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je • Cf-iljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Gslatti 18 (Narodsi dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN" GODINA. Lastnik konsorcij lista ^Edinost". - Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. ul. Giorgio Galatti št. 18. Poštno-hranilniČni ra?un Si. 841*652. TELEFON St. 1157. Javni shod o Mašili zahtevali po ljudskih šolah, ki se je imel vršiti jutri, se bo vršil naslednjo nedeljo dne 5. decembra ob 10. uri predpoludne v gle-dališčni dvorani „Narodnega doma". Z oziroin na važnost predmeta se je zdelo odboru političnega društva „Edinost" potrebno, da je med sklicanjem in zborovanjem nekoliko več časa za potrebne priprave. POL1TIĆ. DRUŠTVA EDINOST. BRZOJAVNE VESTI. Slovanska Enota. DUNAJ 26. „Slovanska Eaota" je na iToji današnji ieji sklenila, da bo glasovala proti nujnemu predioau po«!, dr. Pergelt*, ki zahfce»a, naj se vladna predlcga c rešitvi jezikovnega vprašanja na Češkem brez prvega iitanja oikaža odseku. Isto tako bo tudi glasovala proti najnemu predlogu dr. Ergena Leviefeega, naj se jezikovno vprašanje reši potom posebnega državnega jezikovnega zakona. Poljaki kiub za „Slovansko enoto", DUNAJ 26. Po konferenci Poljakov z zastopniki „S ovantke enote" se je sestala parlamentarna komisija pivskega kluba. Na-čelnik Grlombiniki je tu podal izjavo, v kateri je dal poslancu Stapinskemu obrežne obljube, ki odgovarjajo stališču Stapinskega in „Slovanske enote". Dr. Globinski ie org;a§al, da .Poljski klub" ne mere več vstraiati na svojem dotedanjem stališču in da noče več podpirati Nemcev. Državni zbor. DUNAJ 26. Zbornica je cadaljevala raz-pr&7o nujnih predlogov. Po«i. Malik je glede narodnega vprašanja tožil o poilo7anjenju Avstrije ter izjavil, da bo glaiora! proti vsem nujnim predlogom, o katerih se razpravlja. — Za posl. Baxom je govoril nemSko radikalni poslanec Stranskj. Ta je očital nemškim socijalnim poslancem, da nimajo nikakega sarednega čutitva in da podpirajo Slovane, dočim tirajo necemlki scci;alni d9mokratje narodni šovenizem. Med posamičnimi nemškimi radika.'ci, izlasti med posl. Kroj-em in socijalnimi demokrati je prišlo do hrupnega prepira. Socijalni demokrati, mei temi po* slanec Das:yn*ki je zaklical poslancu Krcf-u : Eorupcijonist! — Nemški rsd.k*lci so odvrnila poslancu Daszynskemu: Vi komedi« jant! Mejklici so bili vedno Živahneji. Socijalni demokrat Lo\v je zaklical nemškim ra-dikalcem : Vi tt? komedijanti! Vi varate nemško ljudstvo! — Ti oaejkbci so sik o PODLISTEK 18 IGRALEC. ROMAN. - IZ SPOMINOV MLADENIČA. Baski spisal F. 31. Dostojevski j. Poslovenil K K. razburili nem&ke radikalce. NemSki agrarec Goli se je £*flno razburjen botel zagnati v poil. Lovra: le posredovanja njegovih pristašev se je posrečilo, da io preprečili nasilnost. — Potem ko se je brnp nekoliko polegel, je zamcgel posl. Stranakj nadaljevati svoja izva* janja. Posl. Stranskj je izjavil, da ie ne posreči ni Čehom ni socijalnim demokratom, da bi razbili slogo Nemcev. Posl. dr. Bugatto je oaglafial, da se je celo po govorih voditeljev strank zdelo, kakor bi se bilo pri večini zborničnih itrank pojavilo OBredočeoje, da ni le možno, ampak potrebno, da se izvoli poseben odsek, ki naj po medsebojnem sporaznmljenja odstrani ovire, ki so na poti plodonosnemu delovanju parlamenta. Govornikov klub pozdravlja to in iz-raža nado, da bodo vse stranke zato, da se izvoli tak odsek. Tudi Italijani in Romuni imajo narodne nasprotnike in so tudi v skrbeh za nerodno posestno stanje. Zato želim naj-iskreneje. da ponehajo narodni spori in da se delavna sila, uporabljena sedaj za narodne boje, uporabi za narodno*kulturno in gospodarevo delo. Govornik smatra pa za potrebno, da se vse stranke zedioijo v tem, da se med posvetovanjem Gosaka nadaljujejo normalne razprave zbornice. Ker se njegov klub nadeja, da pride do tega, zato hoče priznati nujnost predlogom, o katerih se razpravlja. (Pohvala.) Posl. Renner, je izjavi!, da se zamore mirno sporazamljenje narodov Avstrcogrske omogočiti le potom narodne avtonomre. Socijalni demokratje storijo vse, kar ie v rjih moči. (Pohvala.) Potem ko ita govorila če posl. Merchl in Dobernig, je posl. Stoizl, omeci'ši, da mora konečno zbornica po neplodnih bojih preiti na plodonosno dolovanje, stavil sledeči predlog: Izvoli naj se odsek 52 Členov z nt logom, da se glede ureditve narodnih stvari in tozadevnih zakonskih načrtov in predlogov, ki se v bodoče odkažejo temu odseka, posvetuje cziraje se na različne razmere cbitoječe v raznih kronovinah in deželah in o tem poroča r.borcici tekom treh mesecev. Govornik je izjavil, da stavi ta predlog edinole v nadi, da se drugi predlagatelji prilagode temu predlogu. (Pritrjevanje.) Klici pri čeških radikalcih: To ni nikak sklepni predlog! To je nor predlog! Kršenje poslovnega reda! Posl. Glombincki je izjavil, da bo Poljski klub glasoval za ta predlog. Konstatirati pa mora, da po pravnih nazorih Poljskega kluba ne pripEda razprava naredain vpraianj pred državni zbor in da ne sme to glasovanje tvoriti prejudica. (Pohvala). Na to je bil predlagan zaključek debate. (Živahen hrup pri čeških radikalih klici : Pfuj ! Škandal!") Več če&kih radikalnih poslancev je s knjigami bilo ob pulte. Generalna govornika Seitz in Euchs sta izjavila, da bosta v interesu normalnih parlamentarnih razmer in narodnega miru glasovala za predlog S'olzlov. — Sediii so stvarni popravki. Ob 7.45 traja seja še dalje. DUNAJ 26. Po dejanskih popravkih je imel sklepčeo besedo poil dr. Kramar, izjavivii, da fe prilagodi Stolzlevemu predlogu. Nagla-šal je, da hočejo C9hi pošten mir, zahtevajo pa enakoprarnost in enakoveljavnost svojega naroda z nemškim narodom. Tudi drugi predlagatelji so re prilagodili Stolzlovem predlogu, nakar je bila vsprejeta nujnost ia meritum Stolzlovega predloga. (Hrup pri čeških radik.) Seja, ki je trajala 12 ur, je bila zaključena ob 11. uW po noč'. Pribodnj* seja v terek. Dnevni red : Prvo čitao je : Proračunski provi-zeri'. Otrovatelj častnikov razkrit? DUNAJ 26. „Mittags-Zeitang" poroča, da je smatrati sedaj tajno o atentatu na častnike razkrito. Krivec je baje neki poročnik v neki gališki poiadki. Sinoči se je baje podal z Dunaja v Galicijo nekifviii dostojanstvenik dunajskega policijskega ravnateljstva. Govori se, da se bo v kratkem vedelo za ime krivčevo. Osumljeni poročnik je baje leta 1905 obiskoval višjo vojaško šolo, a ni bil promoviran častnikom generalnega štaba. DUNAJ 26. Po točnem pre tresenj u se je izkazalo, da ni nikakega povoda, da bi se sa sedaj postopalo proti osumljenemu poročniku. Poizvedovanja v tem oziru pa še niso končana in se marljivo nadaljujejo. Ponesrečena nemška zrakoplovca, REKA 26. Včeraj popoludoe se je razširila po Reki senzacijonelna vest, da so našli na Krasici biku Sušska dva mrtva zrakoplove). — O nesreči se je zvedelo sledeče: Včeraj ob 8. uri zjutraj je neka ženska, ki je grabila listje, našla v neki dolini blizu Krisice, nekega človeka, z počeno lobanje. V ustih je držal okrvavljeno ruto. O tem je bilo obveščeno žnpanst?o v Krasici. Občinski tajnik z dvema orožnikoma in več Krasičani so se pedali na mesto nesreče. V resnici so našli v omenjeni dolini nekega človeka, ki je bi! že mrtev. Sodeč po uaanjosti, ie moral to biti tujec. V bližini doline so našli potem nekaj vrvi, prazne vreče, papirje in druge razne piedmete. Tri metre izped bližnjega skalovja so našli potem drugega mrtveca srednje postave. Glava mu je ležala med dvema kamnoma, roke in noge so bile razširjene. Lobanja je bila razbi a, možgani raztreseni po tleb, leva stran obraza raz-praskana, a noge polomljene. Oči je imel zvezsne s srileno ruto. Ljudje so takoj uganili, da se je tu dogodile nesreča z zrakoplove m. Trupla ponesrečecih zrakoplovcev so potem preiskali in našli pri njih potne liste. Oni, ki so ga našli v dolini, je arhitekt Hugo Francke iz Koimarja v Poznanju. Razun srebrne ure krez verižice in potnih dokumentov niso našli pri njtim nikakih drugih reči. Drugi zrakoplove c je doktor medicine Viljem Breckmann iz Charlottenburga blizu Berclina. Pri njem so našli 200 mark. Oblaitnija je dala preoesti mrtvi trupli v mrtvašnico v Krasici. Potem so zbrali raz tresene predmete: aparate, dale k oglede, bu-sole, prasne vreče, v katerih je bil prej pesek, načrte, zemljevide, razna jedila, šampanjc, rum, konserve, gnjat, pečenke itd. in so vse to prenesli v občinski urad. BERO LIN 26. Kolikor se je zaraoglo konstatirati, sta pri Reki z zrakoplovom ponesrečila zrakoplovca Breckmann iz Berolina in arhitekt Francke iz Koimarja v Pocau ju Zrakoplovca sta se v ponedeljek pri Sbm er-gendorfa dvigaila v zrak z balonom „Kolmar" Kolmarakega društva za zrakoplovstvo. Balon je imel obsega 2300 m". Zrakoplovca sta se nameravala podati na dolgo vožnje« Poaet bolgarskega carja v Belem-gradu. BELIGRAD 26. Glede poseta bolgarskega carja Ferdinanda izjavljajo v vladnih krogib, da se je isti vršil na izrecno željo carja Ferdinanda. Dotična pogajanja so bila zaključena Se le včeraj zjutraj. Vladni krogi sodijo, da včerajšnjemu privatnemu po setu sledi v kratkem oficijelni poset. Pred tvojim odhodom se je car Ferdinand dolgo časa ra?go-varjal z ministrom za unanje stvari Milovano-vićem. Princ Jurij ni bi! navzoč ne ob prihodu, ne ob odhodu carjevem. SOFIJA 26. Car Ferdinand je danes zjutraj dospel semkaj. Vse to sem utegnil opaziti v treh sekundah. Moj poklon in klobuk v rokah nista sprva nimalo vzbudila njene pozornosti. Samo baron je nalahko dvignil obrvi, baronica pa je kar plavala mimo mene. „Madame la baronesse," sem izprego-voril glasno, razločno in s povdarkom na vsaki besedi, J' al V honneur d" etre votre esclavett. (Gospa baronica, imam čast biti vaš suienj). Na to sem se poklonil, pokril in stopil mimo barona obrazom, uljudno obrnjenim k njemu in smehljajočim se. Pavlina mi je velela, naj se odkrijem, toda peklonil in ponagajal sem sam od sebe. Vrag vedi, kaj me je privedlo do tega! Kakor da sem strmoglavil v glo-bočino. „Hein !a je zakričal, ali boljše zakoko-dakal baron ter se obrnil k meni srdito in začudeno. Obrnil sem se, obstal v spoštljivem pričakovanju ter ga dalje motril in se nasmihal. Očividno si ni mogel stvari raz-tolmačiti in je dvignil obrvi do nec plus ultra.1) Obraz mu je vedno bolj temnel. Tudi baronica se je okrenila in gledala srdito in začudeno. Mimoidoči so začeli gledati, nekateri so se celo ustavili. „Hein lu je zakokodakal zopet baron s podvojenim kokodakom in podvojenim gnevom. „ Ja wohl!a-) sem zategnil ter mu zrl dalje naravnost v oči. rSind sie rasend?as) je kriknil ter zamahnil s svojo palčico malodane že preplašen. Morda ga je zmedla moja obleka; kajti bil sem zelo čedno, skoro do skrajnosti. *) da. 3) st« li nori 1 elegantno oblečen kot človek, ki gotovo spada k najboljšim krogom. „Ja wo-o-ohl !u sem zakričal nenadoma na vse grlo, zategni vsi „o", kakor vlečejo Berolinci, ki rabijo vsaki hip frazo „ja wohl* v pogovoru in pri tem vlečejo črko nou, več ali manje hote izraziti različne stopinje misli in občutkov. Baron in baronica sta se naglo okrenila in preplašena skoraj tekla proč. Izmed občinstva so začeli nekateri govoriti, drugi so me zopet motrili nedoumevaje. Sicer pa se ne spominjam več dobro. Obrnil sem se in odšel z navadnim korakom k Pavlini Aleksandrova!. Toda v razdalji sto korakov sem zagledal, da je vstala s klopi in se napotila z otroci v hotel. Dohitel sem jo na pragu. „Izvršil sem ... neumnost !a sem rekel ter stopil na njeno stran. „In kaj zato ? To je sedaj vaša stvar, me je zavrnila in odšla po stopnicah, ne da bi me pogledala. Ves tisti večer sem blodil po parku. €ez park in zatem čez gozd se« prišel Not vojaški zakon v Belgiji. BRUSELJ 26. Zbornica je z 98 proti 24 glasom vsprejela zakonski načrt o reformi vojske. Po norem vojafikem zakonu bo trajalo službovanje pri pehoti 15 mesecev, pri konje-nifitvu pa 2 leti. Novi zaken stopi v moč dve leti po sankciji. Angleška gornja zbornica. LONDON 26. Gornja zbornica je včeraj nadaljerala debato o finančnem zakonu. Lord Baifour je odobril veliko itevilo predlogov zakona, svaril je pa lorda pred krivimi koraki toliko v njih lastnem kolikor v interesu dežele. Za Baliouriem je govorilo ie več govornikov, ne da bi pa prinesli v debato novih nazorov« Manifestacije proti gornji zbornici. LONDON 26. (Reuterjev biro.) Sinoči se je vrfiila manifestacija, naperjena |proti gornji zbornici. Msnifeitantje, njih približno 6000, so korakali pred parlamentarno poslopje, kjer so izvižgali n?katere člene gornje zbornice, ki so ravno šli mimo. Policija je konečno razgnala demonstrante, ki so iskušali prodreti do parlamentarnega poslopja. Ognjenik na Tenerifi. MADRID 26. Uradni li«t poroča iz T<3-nerife: Kakor javljajo iz Garachica, se je odprlo neko novo žrtlo, ki postaja vedno večje in meče iz sebe gost dim in pepel. Glasom neke druge brzojavke pojema bruhanje ognjenika. V 6 rokavov razdelena lava se počasi pomika naprej. Caraka rodbina. PETROGRAD 25. Carska rodbina odpotuje 20. decembra iz Liv&dije in dospe 22. decembra v Moskro, kjer ostane dva dni. Dne 25. decembra pride v Carskoje Selo in se 13. januarija poda v Petrograd, kjer ostane do konca marca. OGRSKA. Grof Štefan Tisza. BUDIMPEŠTA 26. (Ogr. bir6.) Bi»ši minitterski predsednik grof Štefan Tisza je danes zjutraj dospel v Budimpešto, Glasom govoric, razšiijenih v političnih krogih, se je grof Tisza danes sesta! z ministerskim predsednikom. BUDIMPEŠTA 25. „Eiti Uisak" pravi, da bodo v kratkem pozvani k cesarju razun grofa Ehuen Hedervarj-ja, Lukaoia ie Jutha, tudi Ivan Zicbj in grof Albin Csaky. ATENE 26. Položaj kabineta je zopet kritičen, ker vojaika liga najnujneje zahteva, da se ostrani več javnih dostojanstvenikov. 0 kongresu jugoslovanske socijalne demokracije v Ljubljani. n. Priznavamo odkrito, da že dolgo nismo pripisovali kakemu pojavu v naSem narodnem in politiškem življenju tolike važnosti, kakor ga pripisuiemo kongrnsu jugoslovanske socijalne demokracije v Ljubljani. Važnost konference se nam vidi pred vsem v okolnosti, da je ravno socijalna demokracija, ki je ao-sedaj vedno in dosledno odklanjala narodno idejo, postavila v s v o j oficijelni program združenje vseh Jugoslovanov. Kongres v Ljubljani je sklenil : al. Avitro-ogriki Jugoslovani smatrajo za končni smoter svoiega narodno-p^litičnega stremljenja ponolno narodno združitev vseh Jugoslovanov ne gleda celo v sosednjo državico. V neki koči sem jedel jajčjo jed in pil vino, za kar so me obrali za poldrugi tolar. Šele ob enajstih sem se vrnil domov. General me je dal nemudoma poklicati. Naši imajo najeti v hotelu dve številki s štirimi sobami. Prva, največja s klavirjem je salon. Poleg nje je prostorna soba, ki je generalov kabinet. Ondi me je čakal stoje sredi kabineta v dostojanstveni pozi. Des Grieuxje sedel široko na divanu. „Cenjeni gospod, dovolite, da vas vprašam, kaj ste naredili V je začel general in se okrenil k meni. „General, želel bi, da preidemo naravnost k stvari sami !w sem rekel. „Nemara hočete govoriti o mojem današnjem srečanju z neldm Nemcem „Z nekim Nemcem?! Ta Nemec je baron Wurmerhelm in važna oseba! Dovolili ste si surovosti ž njim in z baronico." „Nikakor ne." Prestrašili ste ju, dragi gospod!" je vskliknil general. (Pride še.) Stran II. „EDINOST" St. 331 V TfStn, dne 27. norembra 1999 da različnost imena, vere, pisave in dialektov 4 zastopnik Gzerniutz, ki je izjavil, da Te iti o arzenalu ao ume bajke iz spekulativnih namenov bogatih akcijonarjev L'cjda. Na to je stvar zopet potihnila. Pred kakimi 10 dnevi pa je dobil predsednik trg. zbornice Demetrio zanesljivo sporočilo, da ie vrže pogajanja med vlado in Llojdovo družbo. Ta ve it se je raziirila bliskovo brzino in je provzročila skrajen obnp v indnstrijaloib, tr-govskih in delavskih krogih. Pozneje informacije eo potrdile, da je predsednik trgovske zbornice dobro poučen in da je v principu že doseženo popolno spo-razumljenje med Lloydom in vlado, Stvar je ali jezikov. 2. Kot deii velikega enotnega naroda stremimo, da se konstituiramo kot enoten narod, ne glede na vse umetno napravljene državnopravne in politične pregraje, želeči tkupao nacionalnc-Avtonomno kulturno življenje kot svobodna enota v popolnoma demokratični konfederaciji narodov. 3, E temu končnemu cilju nas rodi le neumorno delo in boj na podlagi obstoječih realnih političnih razmer in naprav sedanje dualistične Avstro-Ogrske, boj za popolno demokratizacijo vseh narodnih, državnih in političnih institucij. Zlasti je boj za splošno, eaako in tajno volilno pravico v ogrski držami zbor, v hrvatski in bosensko-hercegovski sabor in v vse avstrijske deželne zbore odločilne važnosti. Iz tega razloga izjavlja konferenca, da je treba politični boj za koncentracijo vseh sil v tej smeri in v tem delokrožju sa&trati za najvažnejšo nalogo jugoslovanskih socialno-demokratičnih strank." To sta točki, ki se nahajati tudi v pro-graccu vseh drugih jugoslovanskih strank, iz-vzemši hrvatskih Fraokovcev in srbskih radikal ce*. Socijalna demokracija pa je prva, ki je dala tej zahtevi konkretno obliko. Ravno v tem pa tiči dokaz o veliki sili, ki jo vsebuje narodna ideja. T drugi resoluciji je rečeno: „Jugoslovani, razcapljeni ne le politično ca osem državnih, odnosno upravnih teritorijev, temveč tudi kulturno na fitiri dele, nalivajoče se narode, so tako oslabljeni, da le fiktivno žive samostojno življenje, ne da bi imeli v sedanjem položaja potrebnih pogojev za ustvaritev takih kulturnih razmer in pozicij, da bi se mogli kot narod ali narodi povoljno razvijati poleg drugih kulturnih narodov. Dejstvo je, da so se poedini deli Jugo* slo anstva vsled politične razcepljenosti, vsled dotik z raznimi tujimi narodi, vsled vplivanja raznih gospodarskih sfer v marsičem diferencirali, Na drugi strani pa je dejstvo, da vse, tekom časa nastale razlike po svoji naravi in po svojem obiegu niso take, da bi opraviče< vale separatizem posameznih delov in cepitev na štiri narode, osobito je ta separatizemj 3 novimi pomoli. Kako velikanski je ta pro-šk&dljiv, ker noben izmed teh posameznih j jekt, kažejo nastopne Številke. Sedanja svobodna delov nima moči, da izobrazi svoje narodno [luka obs9za 464.000 kvad. metrov, nova pa življenje. Nasprotno pa bi si mogli vsi deli jima obiezati 600.250 metrov. Zemljišče ar-kot ena narodna celota ustvariti vse pogoje Jzenala pa obseza le 89.000 □ m, torej ima nrrcdnega življenja in krepkega kulturnega! 50.000 □ m manje povriine, nego bi jo razvoja v prid sebi in sploini kulturi. fimel samo namerovani pomol 7.! A vendar potrjena tudi po^ „Fremdenblattu". Ce se tora) ne posreči sknpnemu nastopa vseh poklicanih faktorjev, da še v zadnjem trenotku odvrnejo grozečo nevarnost, je usoda arzenala zapečaćena l Naia parola pamoia biti: arsenal mora ostati! Arzenal je tesno spojen z usodo mesta, žnjim je spojena usoda 3000 delavcev in gospodarski obstanek neštetih družin! Lsta 1845 je občina, torej davkoplačevalci, prevzela garancijo in osigurala obstanek arzenala. A če danes Lloyd šteje milijone in plačuje knežecske plače svojim visokim funkcionarjem, more to le po zaslugi prebivalstva. Mesta tržaškega si ne moremo niti misliti brez Llojdovega arzenala — gleda nanj kakor na kako svetinjo. In ravno sedaj, ko se je začela industrija tako bujno razvijati, ko trosi vlada milijone za Trst in vzbuja zaupanje v trgovsko potenco Trsta: sedaj naj bi odstranili arzenal in pahnili v mizerijo tisoče družin?! In zakaj ? Edino zato, ker Llojdovi akcijonarji to žele ! Od strani akcijooarjov je to postopanje umevne, ali od strani vlade ni umevno. Obojno skupaj pa je sramotno!! Llojd in vlada v objemu — to je zares žalosten prizor. Vlada je zaslepljena od delničarjev, ki hočejo skriti žalostno stanje Llojda, in kupiti hoče zemljišče arzenala na največo Škodo mesta in delavstva, a v naj-veči dobiček za akcijonarje. Ta korak je posledica velikih načrtov, ki se pripravljajo in deloma že Izvrfiujejo. Trst naj se osamosvoji in prekosi Genovo in Marzelj. Zgraditi se ima velika nova luka s Jugoslovanska socijalna demokracija smatra sedanje jugoslovanske narode le za elemente, ki naj ustvarijo enoten narod in konltatira, da treba v svrho oživotvoritve te enotnosti smotrenega skupnega, kulturnega in političnega dela, ne glede na današnje politične formacije in meje. Zlasti smatra potrebnim sporazumi j enje skupnem narodnem jeziku in pravopisu, kot p;vem predpogoju p o p o 1nega eno tnega narodnega življenja Jugoslovanov. To pa je dosegljivo le s sistematično postopno kulturno politiko v vseh delih tega naroda." S temi programatičnimi sklepi si je zacrtala socijalna demokracija za bodoče delovanje taktiko, ki je povsem različna od taktike, ki jo je vodila dosedaj- Moč sccijalne demokracije v posamičnih narodih je merilo za gospodarski rszroj do-j se hoče nakup onega zemljišča opravičevati s tem, da se rečeni pomol opuiti!! Ali glavno ni površje, ampak primernost pristanišča. Zemljišče arsenala pa nikakor ni primerno za pristanišče. To je le škatljica v primeri z veliko luko, ki se ima zgraditi. Po mnenju vseh strokovnjakov ta prostor ni o poraben za dobro luko. Že radi silne burje ne, ki razsaja tam. Dalje sta tam 2 doka, ki ovirata promet. Ca bi ju pa hoteli odpraviti, bi stalo to 2 milijona kron. Voda je tam plitva in oseka navadna stvart Izključeno je, da bi mogli položiti želežniški tir tikoma do parnikov, kakor se nameruje, da bi se pri-hranjali veliki stroški skladanja blaga iz vagonov in nakladanja na parnike iz narobe. Slednjič tudi konfiguracija tal ni primerna, kakor soglasno zatrjajo vsi tehnični strokovnjaki. In za tako zemljišče hoče vlada plačati tičnih narodov. A mi Jugoslovani smo v gc-!12, milijonov^ dočim bi veliko veči pomol stal spodarskem o žiru marsikje Še tam, kjer smo bili pred stoletji. Ravno zato nima socijalna demokracija v nas vspehor. Za socijafistične ideje v nas tla niso ugodna. Naše kmetsko ljudstvo tiči še globoko notri v srednjeveških predsodkih, dočim se naše meščanstvo šele razvija. Umevno je torei, da pri takih razmerah niso ugodna tla za ideje socijalizma. Po ogromni svoji večini ne more naš narod pojmiti idej socijalne demokracije, ne more pojmiti njenih gospodarskih načel, ne n;enega svetovnega nazora. Med nazori socijalne demokracije in med našimi zeva prepad, ki se zdi, da ga ni možno prekoračiti. Pri vsem tem pa smatramo socijalno demokracijo kakor važen in potreben del celote našega narodnega organizma. Vsled tega je tudi mnogo točk, ki so skupne socijalni demokraciji in ostalim jugoslovanskim strankam. — Tudi po ljubljanskih sklepih ostanemo principijelni nasprotniki socijalne demokracije; vzlic temu se nadejamo, da se na skupnem delu najdemo vsakikrat, ko pojde za gospo d a rs k o i n k ul t u r n o povzdigo n a r o d a.___ Vprašanje arzenala avstr. Lloyda. celo kak poldrugi milijon manje!! To je blazno početje, ki se ga ne moremo tolmačiti drugače, nego s tem, da se hočejo akcijonarji iznebiti tega zemljišča z velikim dobičkom! Vlada pa si misli: to so sami veliki gospodje, ministri, velikani iz takozvanih zgornjih 10.000, elita, ki — vzdržuje državo — torej plačajmo jim. saj ne plačamo mi, ampak davkoplačevalci!! (Zvršetek pride.) Predsednik Združenih držav na delu. IV. Taft in Porfirio Diaz (.) — Na pikčureske in dramatične epizode spominja sestanek Tafta in Diaza, predsednika Unije in predsednika meksikanske republike. Sešla sta se na meksikanski meji in pri večernem slavne stnem banketu so jima stregli iz zlatih in srebrnih posod, ki so bile svoj čas lastnina nesrečnega cesarja Maksimi-ljana. Toda ta sestanek je znamenit ke zaradi drugih atvarnejih razlogov. Familarni način, kakor sta se sešla oba moža, kaze, kako prodira evropska metoda tudi v amerikansko zunanjo politiko. V magnificentni uniformi šefa meksikanske armade je preplul general Diaz Bio Grande in na amerikanskih tleh so ga pozdravili s streli iz enaindvajset topov Često je kazala njegova indijanska kri svoje mečoe sledi. Razvoj meksikanske republike pod njegovim režimom je bil uprav presenetljiv in čudežen. Ali mož šteje že blizu osemdeset let in če tudi še vedno lahko govori po zapeljivem francoskem vzgledu: država sem jaz — 1' stat, c' est moi, vendar se ura bliža, ko se bo moral posloviti od svoje velike moči. Kaj potem ? Meksika ni pokazala do danes moža podobnega značaja in avtoritete, ki bi mn mogel nasledovati; ako izbruhnejo podobni anarhistični nemiri, kakor so vladali svoj čas v tej centralni amerikanski republiki, ne preteče nekaj let, ko bo dežela minirana in na sedanjo mesto resnične meksikanske neodvisnosti pride sucereniteta Združenih držav, ki ; bo mejila po tem ob Pananiski prekop. Meksika je preivasičena s podjetji iz Unije in zato je bila mnogokrat imenovana ;Transvaal Združenih držav. Eno angleško ■ podjetje za drugim se je ustanovilo v tej kmetski buriki republiki in ko je bil angleški gospodarski interes na teh deželah dovolj velik, je stegnila po njih Anglija še svojo politično roko. Podoben proces, kakor se dogaja med nami zapadnimi Jugoslovani, ki bi jih človek lahko imenoval bodoči Transvaal Inemštva. Ali je prezident Diaz prepričan, da nima nobenega sposobnega naslednika ? Ne pozna nobene druge poti, kakor da pride Meksika vedno bolj pod vpliv svojega gigantskega nasprotnika ? Splošno slutijo« da sta Taft in Diaz razpravljala o položaju Centralne Amerike, kjer že precej časa položaj ni jasen in žive nekatere republike, — kakor Nioaragua, San Sal-vador in Guatemala v neprestani medsebojni antagoniji. Najverietneji je v tem oziru dogovor med Tafcom in Dlazom o skupnem vojaškem nastopu obeh držav v slučaju zopetnih nemirnih pojavih. Toda najvažneje je vprašanje ; kaj z bodočnostjo Meksiktj ? Prej nego poteče leto dni, izpolni Diaz svoje osemdessto leto in nekaj dni zatem, v novembru 1910, poteče njegova predsedniška doba. Svoj čas je izjavil, da ne vsprejme več te časti na noben način; ali, da-ii se vendar kaže, da kandidira še enkrat, je treba vseeno pomisliti, da nastopi v takih letih posebno lahki kak vzre-den dogodsk, ki izpremeni v hipu vso situacijo. Diaz je zelo prebrisan človek in verjet ao je, da sta se s Tafcom dogovorila, da Združene države garantirajo sedanji režim, pa naj bo, kdor koli prediedn;k v Mekiiki. O teh stvareh se sicer ne more ničesar trditi z gotovostjo,- vendar naj bo, kakor hoče, eno je gotovo: sestanek obeh republikanskih prezidentov v E! Paso pomenja zelo zanimiv in pomenljiv dogodek v svetovni politiki. (Zaključni članek pride). Balkanska zveza. V zadnji čai se razpravlja v slovanskam novinstvu vedno resnejše in stvarneje o tem predmetu. V eni zadnjih številk velikega pe-trograjskega lista „Novoje Vremja" nahajamo 0 tem uvoden članek, iz katerega prinašamo sledeče odstavke: „Bolgarska ostaja s svojo izborno vojsko vendar le mala država; ali Bolgarska, ki gre ramo ob rami s Srbijo in Črnogoro, ob simpatiji Turčije in naravni podpori Rusije, more postati osnovno jedro balkanske zveze, ki ho umela varovati svoje politične in ekonomske interese proti vsakemu navalu. Zdravi egoizam je dal Bslgarski nezavisnost; ali če se ta egoizem zožuj9 v meje vsakdanjih inte-reso v, bo moralo na vsak način priti v navskrižje z interesom mogočnih sosedov. Ia če pride do takega spopada, zna se že v naprej, da bo slabo izhajal tisti, ki je slabeji. Razširjeni narodni egoizem pa gleda v prihod-njost. če se Bolgarska tesno zveže s Srbijo in Črnogoro, stori tudi za-ae samo mogočno utrdbo proti vsakemu nepričakovanemu napadu. Skupna gospodarska politika zagotovi vsem trem slovanskim državam nezavisnost od vmešavanja, pred katerim bi bila vsaka pojedina država nemočna. Balkanska zveza, o kateri se toliko fantazira v Rusiji, ni delo jutršnjega dne, Ali naravni tek teh dogodkov pretvori na vsak •način to fantaziranje v konkretno formo. Stvar realnih politikov je, da povspešijo ali odgodijo čas njenega uresničenja. Politika ozkega egoizma, ki se ozira samo na najnuj-jneje potrebe sedanjosti, mora odstopiti mesto ; politiki vzajemnega osiguranja, kajti po gostoma se dogaja, da veter prenaša požar v 1 najdaljše kraje vasi. Izkušnja pa dokazuje, jđa osiguranje, četudi takoj v začetku zahteva I žrtev, vendar nosi večjo korist, nego svoje-glavno zaupanje v nevarnost požara". je mudil v Belemgradu do 7. ure zveier, Beligrajsko meščanstvo in novinstvo obeh narodov je pozdravilo ta dogodek najprisrčneje, kar najboljše priča o novem karzi slovanske politike na Balkanu. Kakor vedno, moramo tudi sedaj vzeti nemške novine kakor najboljši komentar o pomenu carskega obiska v Belemgradu. Nemike novine vidijo namreč v tem obisku le običajne „intrige" ruske politike na Balkanu. Seveda, ker politiki Dranga ne gre v sklad dejstvo, da so na Balkanu najviši faktorji vzeli v roke izvajanje narodne politike, o katere ciljih govorimo na drugem mestu po izvajanju „Novega Vremena". Slovanske novice. Cel zaboj spisov I Zagrebške novine poročajo, da so predvčerajšnjim poslali iz zagrebške sodnije „stolu sedmorice" v Zgornje mesto nič manje nego cel „kašon" spisov iz „veleizdajniškega" procesa. Zaboj je bil 1 meter širok in 1'30 met. dolg. Sedaj morajo višji sodniki prečita ti vse to blago božje, da izpregovore zadnjo besedo v tej glasoviti zadevi Accurtijevih „veleizdajalcev". Intendant carskih ruskih gledališč, I. I. Vsevološki, je umrl pred par dnevi v Petro-gradu. Vsevoloskega }e imenoval intendantom carskih gledališč Aleksander III. takoj, ko je zasedel carski prestol. V 20. letih delovanja je pokazal pokojnik mnogo talenta za svoj poklic ter je svojim spretnim in neumornim delom privedel carska gledališča do sijaja, ki mn ni para v Evropi. Dnevne vesti. Narodna delavska organizacija priredi jutri, v nedeljo dne 28. novembra t. 1. ob 3 in pol uri v Škednju javen Shod V prostorih ^ Gospodarskega društva«. Dnevni red: Delavsko in kmetsko vprašanje. Smrtna kosa. Predvčerajnjiai je zatisnil v Bojanu svoje ofii v večni sen mladenič, ki je bil svojcem v ponos. Žnjim se zrašijo v grob vse lepe nade, ki sta jih gojila blaga roditelja. S smrtjo 23-letnega Rudolfa Mikeliča je zadel krnt udarec rodbino, ki vživa v vsem Rojanu vseobčo Ijnbav in spoštovanje in katere glavarju ima tudi naša narodna stvar ca tej eksponirani točki neiz* merno mnogo zahvaliti. Milemu prijatelju Franu, blagi mu soprogi in vsej spoštovani družini izrekamo iz globine duše svoje sočutje. Pogreb bo danei popoludne ob 2. uri. K vprašanju Lloydovega arzenala. Danos o polu dne se bo vršilo skupno posvetovanje mestnega cdbora tržaškega z odborom trgovinske zbornice glede skupnega nastopa proti pretečemu zenala. premeščenju „Hoydoveg*a ar- T ,. , . , ga pozdravili s streli iz enaindvajset topov. Iz govora dra. J. Mandića na protestnem Prezident Xftft je počakal tvojega prijatelja shodu N. D. O. minolega četrtka. V juniju t. 1. so prodrle v svet prve vesti, da vlada hoče zemljišče, na bterem stoji arzenal, kupiti v svrho razširjenja pristanišča. Za verjetnost teh glasov je govorila neka tozadevna sibilinska izjava generalnega ravnatelja Frankfurterja. Potem so ti glasovi utihnili, dokler ni posl. Bavasini v dež. zbora predlagal, naj deželni odbor stori korake, da se namerovana opustitev oziroma prenničenje arzenala prepreči. Tedaj se je zgodilo nekaj v svojem običajnem fraku, toda vsa metoda spominja vendar kaj zelo na nemškega potentata Viljema* Porfirio Dias je brez dvoma eden največjih živečih mož. Deloma indijanske, deloma španske krvi, je nastopil svojo pretiklerikalno karjero na način, ki nima primere. Na eni strani je ukrotil cerkev, na drugi državo, in kolikor ao sploh razmere dopuščale, v toliko ae je razvil v popolnega despota in diktatorja. Bil je ravno tako siguren v svoji presoji, posebnega : dvignil se je soc. demokratični kakor krnt in nemarni ije a v svojih sredstvih Obisk kralja Ferdinanda v Belemgradu. I Na povratku iz inozemstva domov je car Ferdinand Bolgarski minolega četrtka obiskal ' srbskega kralja in to prvikrat. Na kolodvoru -■o ga vsprejeli kralj Peter, prestolonaslednik Aleksander, minister vnanjih stvari Milovano-vić in osobje bolgarskega poslanstva. Ko je ob 2. uri in pol popolndne dospel vlak in je kralj stopil na peron, iel mn je nasproti kralj Peter in se ž njim objel. Po pozdravu so se v odprtih kočijah odpeljali v konak, kjer je car Ferdinand vsprejel v avdijeooi ministra Pašića. Car se V temo nas potiskajo! Tržaški lažilibe-ralci nam ne pnvoščajo niti ljudskih šoi, Mesto da bi nam dali, česa? prosimo in zahtevamo že od leta 1884, sklicujejo politične shode zato, da bi zabranili in ustrahovali one, ki bi nam mogli — ako bi le hoteli — priskočiti na pomoč v šolskem vprašanju ! Takim ljudem, taki stranki ne moramo verjeti, da so rsa liberalnega mišljenja; pač pa d» so umazana protiiiberalna camorra ! Oni, ki trde, da so sinovi 2000-letne kulture (alla Mrak in drugi!) ; oni, ki hočejo posnemati kulturne narode in se bahajo % svojo civilizacijo (?!); oni, ki nas zasmehujejo in žalijo z barbari — oni isti nam hočejo z javnim shodom zapreti usta, da bi ne zahtevali še nadalje, kar moramo dobiti prej ali slej. Pokojni aamestništveni svetovalec Sohvars je sicer rekel našim okoličanom : „Bodite dobri — gospoda vas imajo radi I", a ne mi in ne naši okoličani nismo še okusili te dobrote tržaške gospode. Gropajci in Padričani morajo, da si 20 Tržačani stare korenine, poši-jati svoje otročiče v oddaljene šole, da-si prosijo io z ihto vajo že leta in leta tržaike „liberalno" občino, na;_ jim ustanovi Instno šolo. Magdalenčani in Skorkljani, Eolonjčani in Kjadin-Rocolčani tudi morajo pošiljati svoja slovenske otroke, ali v laške šole, ali pa v skoraj uro oddaljene slovenske ! Labi imajo vse prepreženo s šolami, in so tako drzni, da odpirajo laške šole calo v okolici, kjer lovijo našo mladino. Mi pa naj bi ne smeli imeti šol za svoje otroke! Sram naj bo take kulturonosce in vso camorro l Sram naj bo vse one, ki pridejo dne 5 p. m. na shod camcrre zahtavat — teme za Slovane !! Mi pa pojdemo v „Narodni dom" zahtevati luč — šol in pa dcgovorit se, kako »a nam je vesti na bodočnost proti onim Veleita-lijanom, ki s svojim postopanjem zaslužujejo. da jih postavimo na sramotni oder vse Evrope! Enakopravnost. Prejeli smo: Minolega meseca sem vložil na okrajni sodniji za civilne stvari slovenski sestavljen predlog za izvršbo neke rubežni. Nske^a dne potem sem se podal v dotični urad. da bi doznal vspeh izvršitie. Pokazali so mi dotični spis. A kaj sem videl? Namesto rubežae^a zipunika sem videl neki protoc olio d i pignora-mentol Biležim to, ker je takih slučajev mnogo v eksekucijskem cddelku, s katerim insa — žalibog! — velik del našega ljudstva V Tastu, dne 27. aavembra 1909 »EDINOST* št. 331 Stran 19t. mnogo posla. Tabo se krSi tadi tu zakon o izredno zabaTO zlasti stariie okoličanske, ljubi-enakopravnosti. i tel je našega gledališča. Sedaj je pred durmi spopoinjenje več; - mest pisarniških uradnikov, kakor razvidno is Tržaška gledališča, uradnega „C>3*er»aWe Triestino* od dne 24. TEATRO VERDI. Danas kakor testni novembra 1909. Poživljamo torej vodstvo j Tečer mt>jltra Garavagiia se vprizori Suder-sodnije, nai biagotoh imenovati osebe, ki bodo \ mannova igra „Kamen na Kamnu", v vešSe deželnim jezikom, ki bodo , znale obče- kateri igra Garavaglia eno izmed svojih nnj-vati z narodom v njegovim jeziku in ki ne! boljših vlog. 1 odo kršile zakona o ravnopravnosti. Imenovanje, Postnima vežbenikoma sta ist3novana't?hnik Josip Polak in abitnri-jent navtične akademije R. V i dali. C. kr. avstrijske državne železnice. — oUasom razglasa, objavljenega v „Oiservatore Triestino" od 27. novembra 1909, se razpisuje za podrofije c. kr.' državno železniškega ravnateljstva v Trstu za leti 1910 in 1911 konfekcijoniranje uniform. Ponndbe (cenike) se vsprejema najkasneje do 15, grudna t. 1. 12. ure opolndne pri vložnem zapisniku c. kr. drž. železniškega rarnateljstra v Trstu. Pogoie in drnge pcd&tke se more dobiti pri navedenem c. kr. državnoželezaiSkem ravnateljstvu oddelek II, ali Če se poSlje poStnino. Slovenske krojače se opozarja, da se bo vršil v nonedeljek, dne 29, t. m. ob 8. uri zvečer (točno) zelo važen sestanek v prostorih Narodne delavske organizacije (ul. Lavatoio it. 1./I.) Ljudska predavanja. Predavanje gosp. F. Plemiča naznanjeno za prihcdajo soboto pri Sr. Iranu, se radi nepredvidienih ovir ne bo vršilo. ODSEK za ljudska predavanja. Za narodni kolek. V zadnjem času opažamo, da se pii nas razprodaja prav malo narodnega koleka za družbo sv C. M. Neštetokrat smo že poudarjali, da je dolžnost vsacega rodoljuba, da pritisne na vsa svoja pisma, dopisnice itd. narodoi kolek. Sedaj janu sreto Kr. 4*80 kskor rripadaječo mu provizijo cd osmrtnica pok. Rudolfa M- DVORANA ZA SODBENE DRAŽBE ulica Sanit* 23-25 pritlifije. Dražba, ki se bo vršila danes 27. t. m. od 9. do 11. rredp, Tirjatev za skupnih 6000 E, srebrne prstan, zlati gumbi in zlat prive- OellKl Kinematograf BBLVBDBEB TRST - ulica Belvedere 19 - TRST Od sobote 27 do torka 3 ojaki 10 stot. T i XX Odprla se je XX ( s nova gostilna „Carmen" s I v ul. del Toro 18 in ul. Boschetto 4 I Marčno pivo prve vrste in Spaten iz za* loge F. VOLPICH. — Istrska in dalmatinska vina in teran. — DomaČa kuhinja vedno preskrbljena z vsakovrstn. jedili. Priporoča se udana lastnica Marija Vascellari. priprave in zmeti. zglaviiki, . . n . , ..umiralnik z marmorjem za eno osebo, bo- , ^ !flr® z r0v°lverJ8m'. P5.lvafcnI benčki. mizice, zapornice, rogovi, toilete :n uradnis Konrad MUleprand. se je smoei Jgrai p;ia(ms svetilka popolnoma v dobrem stanu, z nabasanim revolverjem. Nakrat se je refol-.£____. .._ var sprožil in kroglja je šla Hillepraudu skoz« levo roko. Prvo pomoč je ponesrečenec dobil na zdravniški postaji. M al požar. Iz neznanih vzrokov je včeraj popoludne nastal cgenj v lopi vratarja Marija Cacamelii v ulici Nuova št. 45. Pozvani gasilci so ogenj kmalu pogasiti. Carameili ima škode 50 kron. Zadušila bi s? bila kmalu v predmholi noči 23 letni privatni uradnik Silvij Bezil, stanujoč v ulici Calogna št. 14 in njegova 3oproga. ZreČer s:a zanetila peč v spalni sobi, a kmalu se je začel razrijati p3 sobi ogljikov plin. V najskrajnem ča«u je B zil Še opazil uerarnost, vstsl in cdptl okno. Njegova soproga se je bila že onesrebtila. Pozvani zdravnik z rešilne postaje je obema nudil potrebno pomoč. Nasiinež. Včsraj zjutraj je mehanik Henrik Strassner po v«ej sili hotel priti do župana. Občinski redar ga je ustavil. Ali S:ras»er }e zagrozil redarju, da, če ga ne pusti k županu, se ileče do nezega kar na 3t^ pikica J?. Samomor. Lovro F/ancot, star 25 let, stanujoč v u'. Istitatj št. 20, je bil uslnžben Aiakor težak v bolnišaici. Včeraj zjutraj je v avojem stanovanju izpil močno dozo karbolove kisline. Domači 00 poklicali zdravniško postajo na pomoč, a predno je prišel zdravnik, bil je nesrečnež že mrtev. Pokojnik je imei grozoo bolezen iupus tn radi iste je baje atorii konec svojemu življenju. KcJedar in vreme — Dansa : Virgil šk. Jatri: I. Adv. nedelja. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludae -J- 10 i* Cels. — Vreme včeraj: lepo. Vremenska napoved za Primorsko: Večinoma jasno, semtertja me* gleno — Zmerni vetrovi. — Temperatura hladaa. — V začetku lepo, potem motno. Kari Babuder Prodajal niča manifakturnega blaga - TRST - ulica Viuceiico Belilo! štev. 11 (vogal S. Caterina) Velika izbera potrebščin :..: za zimsko sezono. Fuštanj, Lawa-Tennis, perilo, pletenine, srajce, ovratniki, ovrataice, nogovice in ro-kovice. kakor tudi drobnih predmetov in moderni okraski. Majcen Miloš mizar - Trst - ulica Leo štev. 2 m priporoča slavnemu občinstvu lili svojo mizarnico. Izdal nje vsakovrstno, tudi NAJFINEJŠE POHIŠTVO D Giacomo jffonaro urar in draaotinar v Trstu, u o in dragotinar v Trstu, u*ica della Guardia 22 VELIKA IZBERA SREBRNIH IN ZLATIH PREDMETOV. — POPRAVE IN NAROČILA SE IZVRŠIMEJO PO NAJ-ZMERNEJIH CENAH. Knpuje ae zlato in srebro, ic U odlik, prodajal, obuvala „Calzoieria Triestina'4 |rst, ulica Giosue Carducci 21 (prej Torrente), dobi se poleg raznih finih čevljev za gospode in gospe sledeče obuvalo po najzmernejšib cenah in sicer: Moški čevlji iz usnja Baxcalf (zs povezati) Krsn 9.60 n it n Boxcalf (z elastiko) „ 9.60 M »' n Boxoalf Derbey „ 10.— »J » T, Boxcalf zap. Triumph „ 10.— Ravno taki čevlji za dečke 1 krono manj. VBaki par je iz najfinejšega usnja DELO SOLIDNO. Naše gledališče. -Jutri se zopet vprizori divna čarobna fca.ka z godbo in baletem (t 5» Še vsem je v spomina izborni uspeh te čarobne bajke, ki se je odlikovala po izberai micen&ciji, po krasnih kostumih in po hvalevredni režiji. Pri tem ni pczsbiti na nično Mirke v j godbo, komponiraoo navlaič za to igre. Predstava se bo na vsestransko zahtero vršila pspoludne oh 4 in pol. Cese so za to predstavo izredno znižane. Opozarjamo na to V veliki, fini žganjarni na trga pred Narodnim domom št. ! (vogal ulice Ghega) je na razpolago VELIKI IZBOR najfinejših likerjev in vsakov. žganih pijač. Mej temi MARŠALA po Kron 160 LITER, Ver-mouth po Kron 160 LITER. Spooljalitota: zagrebški Pelinkovac in Sokol; Aati Spmnante in Befoik. Potem* vrate: Base Henrik Csrkvenik prodajalnioa Izdalaaaga parila, msd za gospoda Itd. Vrst. Passo S. Siovtnni 2 (Stsproti Sovi« obokom). | VELIKA IZBERA molkih »raje. orratmkoT, zapeatoikov, ovratnic, maj apodajih hlač, nogcic, rokovic, robca*, naramnic, patov, d«inikOT, palic itd. Izdeluje se moško perilo po nori. Blago trpežno. - Cene smerne. ____________ S Pekoma in proda- Intin flrvtnviiif> Trst, ul. 7 Fontane 5 jalnlto slattlc: JOSIP VUlUVCV oosoluLDonadonlR H Svež krnh ob vsakem časn. - postrežba na dom. H f Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš nepozabni sin, brat in svak Rudolf Mikelie v starosti 23 let po dolgi in mučni bolezni danes ob 1. uri popoludne zatisnil za vedno svoje mile oči. Pogreb bo v soboto dne 27. t. m. oh 2. uri popoludne iz hiše žalosti v Rojanu št. 382 na pokopališče v Barkovlje. ROJAN, dne 25. novembra 1909. Fran, oče. Ivanka, mati. Olga por. Pertot, sestra. Dragotin Pertot, pom. kap., svak (odsoten). Stran IV. , EDINOST" St. 331 V Trstu, dne 27. Dovembra 1903 — V cnomin pok. Frana Kaliitra, darovala 1'sna pl. Vida Ksliiter 50 K za nioiko družbo sv. Cir. in Mat. — Danar ima sprava „Edinosti". Vesti iz Goriške. x Brošuro o projektovani cesti Trst- Tržič, s kttero se je obširno bavila „Edinost" v štirih člankih, je razposlal goriški dež. odbor raznim zastopom in nredcištvcm listov« BroSaro je sestavil inž. Mazzorana iz Trsta. x Slov, mladina ima svojo veliko plesno vajo v nedeljo v „Trg. domu", s sodelovanjem vojašbrga crkestrg. Začetek je ob 4. uri pop. Vstopn na ostane običajna. x laven shod sklicuje narcdno-napredna stranka za v nedeljo dae 28. novembra ob 11 uri predp. v „Trgovski dcmft. Daevni red tvori edina točka „Naše zahteve na polju ljudskega in srednjegb šol6tvsc, Kake r vidite, se oglasimo skupno j t tržaškimi brati, tudi mi. Sveta dolžnost nas Slovenci in Mestjani! £ posli.žujete le v slovenski brivnici v ulici Sette Fontane 13, za kar se V«m toplo priporoča udani Anton Novak — Svojim k svojim ! 2057 Ni treba več užigalic ! — En satn pritisk provzroca oererj : — Imperator Žepni ažigalec in ob ene tu elegantna, najfinejše ni-klo\anji. jednostavna. a ttIo praktična s4etijka, prižgati e eno roko. absolutno varna, traja mnogo let. Cena l kom vi K. S-- , 3 komadi K 8'25, 6 komadov K 15. Poleg vsakega komada natančen opis. PoSil'a se proti naprej poslani dotični svoti franko, ali priporočeno (35 vinarjev več). Exporthaus Konžgsberg 607 Oorska jiulio Mtzm 4 TRST, ulica Giosue Cardueci štev 23 S u TELEFON štev. 815 " Kirnrgicno orodje, ortopedičui »parati, Moderei, umetne roke in noge, borfljle. klini pasi, elastični pasi In nogovlce. elektroterap evtiene priprave, aparati za "^sssisaKSssssssfst:- »nhalnelj o. •/■vv^/v SKLADIŠČE potrebščin za kirurglSna xi.io.x- 1 ijenja. Fotrebadlna lz gum '« in neurođlraefi. ® :::::::: bia*a. :::::::: f; Izvršuje vsakovrstna brušenja Rodolfo Botteri bruear. via Belvedere št 2 S Velika zaloga rezilnih predmetov, britev, Skarij, nožev vseh velikosti. Vajenec, Jci hodi po hišah, nosi devizo z mojim imenom. izborno in točno po nizkih cenah T V R 3> K A idolf skladišče oblek za meške? in drdke Trst, via 3, Giovanns 16, I. rs. t tržsskimi Drati, tuai mi. ©veta aoizncu nc»; rfi i?o «vr tr ivpn rpucT kliče n& ta fahod! — Ljud4ko šolo imamo v! ALiHiKfc. FBAi^t JflAlI^K - 1KM g Podtnrna, Um na periferiji cesta, vse sred-; JL^^I.«« Ihak^a nje šole pa io otm$ke. — Ali bemo vednn Podpisani priporoča Bvojo dobroznano gostilno „Pri stari breskvi" Lt* dere štev. 17, kjer teči najboljši KRAŠKI TERAN. ■ istrsko črno in vipavsko belo vino. Domača kuhinja, f Postreže ob vsaki uri z mrzlimi in gorkimi jedili. , , „ v. , , Postrežba točna. — Cene zmerne. j prtifiiija 11» meSCCilC (Qi\i ><3Sa* Za obilen obisk se priporoča udani | 0fcr0fce Obleke lil pOVrŠlllkt* £d Ivan Vidrih, gostilničar. (eraven Restavracijo CoopcretiT« ci Haoke- trpeli, da bomo imeli ljudsko Solo v Ped-tnrcu in vse srednje šob neitSke?! In to na ca5ibvtleb, na slovenski zemlji ?! Šo'a je neša bodočnost! Zato pa nai pridejo v nedeljo vti: itariši, rojski, meščari moške, perilo itd. molfifM fes* ** ; ~ i Raidogovornejše eene. A^rii^^ v Slovenci š r sta in izven Trsta!;P0Z0RI Sk,aGišč8 ni v Prit,uču am^a TELEFON 1743. Najboljši vir za dobivanje pečene kave Podpisani naznanjam slavn. in ckoiičani, kmet, delavec in go-;^ sem otvoril znano gostilno rihft« ! ! _ spod! Y*i na krov, n„j re izostene tihče x Naši zidarji, posebco iz Renč in iz drugih kraje? goriške okol'cB, so se te dci vrnili domov, poten?, ko ao v§e poletje delali v svetu. | x Goriško učit. društvo bo zborovali; j n^h-a o i „ . l ' , r, . . L B mije ve rjube, cevi za vino, vodo ' uGllll ^ H in plin, ovata. — Prodaja in poprava gum. predmetov, i JJ R Higijenični predmeti o% | pasi, irigatorji sospenzorji gu- M^ j |(A JI. Trst, UllCa FametO ŠtV. 40 mij eve rjube, cevi za vino, vodo H J II Dl Tli K j.m j- . in plin, ovata. - Prodaja in poprava gum. predmetov, j lllS* odlikovani Z diplomo na T3Z- t^v-orlt-n^fi « | stavi malih obrti, izvršujejo se obleke Higijenični predmeti oo |za gospe in sic»r p0 2^Jnjih uzorcih CENE ZMERNE. CENE ZMERNE. ■ |n parižkem kroju. Paletots, Blouses in federico Steindlcr ^Scaucdotto 14. II plesne obleke. Cene zmerne. Sprejmejo 9--'-———j se gospice v poduk proti mali odškodnini Matej Stoppar :::: Trst naznanja cenj. odjemalcem, da je :: pO dokončanem delu pestavriranja vsled požara, odpri na no vo urejeno pekarno in slodscičnrno S tmm I Ob tej priliki preskrbi se slaščičarna z najboljšimi likerji. Prava posebnost v izdelovanju slaščic jamči, da bo imela prodajalnica vedno na razpolago izvrstne^potžce, torte itd. ftaloga tu- In laoseai. ipirjtr,- in razprodaja na debelo in drobn- Jakob Porlaano, Tr^t Vla delie Acque 6, nasproti Caife ; 2 Velik izbor francoskega šampanjcu, pene' a sertaih italijanskih in avatro-ogrrskih vin. Borci a-jt Burgnnder, renskih vin, Mosella in Chianti K konjak, razna žganja ter posebni pristni tropin v«c •livovec in brinjevec. Izdelki I. vrste, došli il dotičnih krajev. V.saka naročba se takoj izvrši. pošilja se po povzetju. — Ceniki na zahtevi« l« Iraško. — Razprodaja od pol litra napram. ; ; PANIFICIO i i renomirana tvornica za pečenje izvrstnega čajnega in dezeitnega kruha. Umetni: fotografični atelji ori sv. Jakobu - TRST. pri sv. Jako- P bu - TRST. ; ulica Rivo štev. 42 (pritličje) | Fondo Coroneo. ronao ^oroneo. 3 x| Traberjeu mnitomični in pirtnlos. muzej Fondo Coroneo. MALI OGLASI je računajo po 3 stot. besedo; mastno besede se ralunajo enkrat več. pristojbina stane 4-0 Plača se tako|. IzvrSuje vsako fotografično delo, ka' kor tndi razglede, poauetke, notranjost lokalov, porcelanaste ploldo za vsakovretne spomenike itd. itd. itd. Posebnost: Povečanje vsakatere fotografije. Radi udobnosti P. N. naročnikov sprejema naročl>e in jih izvriuje n» domu, eventuelno tudi zunaj iaesta. nkrat več. ft \-0 stotlnk. ^UJi I ahQ soba se odda pri slovenski družini. Lo-LC|ld, reozo Giberti 6tev. 6, IIL, vrata 19. (2065 So|ja Čedno opremljena, z dobro hrano se takoj Razstava ljudskih bolezni in pokon^evanje istih. ——Ljudska znanstvena predavanja se vrše ob io., 11., 12, 4, 6. in 8. uri. — V petek samo za ženske. Katalogi v sloven. jeziku. Vatopnlna 4Q »totlnk. ^////i :///// Vojaki do narednika 20 »tottnlc. 2, II. odda v najem pri mirni družini. Ulica G. 2084 — Oddasta se vttko 207."). dve sobi in kuhinja. - Naslov i pove uprava Edinosti pod šte- 2075 Na prodaj Satmari št. 107. so 3 aparati za acetilensko luč pri z. A. Pečariu, gostilna na 2077 U rvot absolviran pravnik, vefič slovenskega,ita-nrVdl lijanskega in nemškega jezika, daktilograf, izboren delavec, i&če primerne službe za jutro-Pon udbe je poslati upravnižtvu „Edinosti^. 2079 |/Jnii kupiti lepe mlade prešičke, naj se PSUlir ZCII obrne na Josipa Zivic v Skopem p©S*a Dntovlje._____ Spretnega pisarja Mateja Pretnerja, odvetnika v Trsta (Via Nuom 13, II. nad.) Prednost imajo izvežbani knjigovodje. Vstop takoj. Flača po dogovoru. R Zaloga cementa Q hidravličnega apna, sadrovine in cementnih plošč m SILVIO MALOSSI R Trst, ulica dei Gelsi št. 3. Telefon 18-89.. I| H Naznanjam alavnema občinstva, R Si ^ NAJBOLJŠIH OGRSKIH MLINOV. g R Udani JOSIP ČERNIOOJ. ^^ D IS RIHARD NOVAK & C Pekarna in slaščičarna s prodajo moke TRST — TUJCA FARNE T O ŠT. 13 Specijaliteta: Blškotini Ob priliki prazn. „Vseh Svetih" — FAYE — iz mandeljnov po K 2 40 lslJIJ kilogram. □□□