Iz srca zelene doline do zelene majice 8 Naslednja številka Utripa Savinjske doline bo izšla 25. avgusta 2021. Cena: 1,46 EUR Leto: XXII ŠT. 6 I 30. junij 2021 12 Naj pivo razglasili tudi novinarji in pivoljubci 16 Z baklo do olimpijskih sanj 26 Spomin na vojno za Slovenijo O vodah na referendumu T. T. V nedeljo, 11. julija, se bomo ponovno odpravili na volišča. Na referendumu se bomo odločali za ali proti Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah. Državni zbor je kljub nasprotovanju stroke in nevladnih organizacij oziroma civilne družbe po skrajšanem postopku sprejel spremembe in dopolnitve Zakona o vodah. Predlagatelje referenduma je zmotil 37. člen omenjenega zakona, ki na priobalnih zemljiščih omogoča gradnjo objektov v javni rabi v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov in drugih objektov. Pobudniki referenduma so prepričani, da je takšna določba preširoka, da predstavlja tveganje za degradacijo priobalnih zemljišč in tveganje za onesnaževanje površinskih in tudi podzemnih vodnih teles. Prav tako so prepričani, da se s tem tudi v Sloveniji pričenja uveljavljati praksa omejevanja dostopa do vode kot javne dobrine. Objekti javne rabe namreč niso le rekreacijske površine in parki, ampak tudi hoteli, restavracije, parkirišča, bencinski servisi. Sporni so tudi enostavni objekti, za katere ni potrebno gradbeno dovoljenje. Nasprotno Ministrstvo za okolje in prostor trdi, da spremenjen in dopolnjen zakon dodatno ščiti pitno vodo, zagotavlja večjo poplavno varnost in zaostruje pogoje za gradnjo na območju priobalnega pasu. Predčasno glasovanje je mogoče že v torek, sredo in četrtek, 6., 7. in 8. julija, med 7. in 19. uro na sedežu volilne komisije na območju, kjer so polnoletni državljani vpisani v volilni imenik. Možno je tudi glasovanje na domu, ki je namenjeno volivcem, ki se zaradi bolezni ne morejo osebno zglasiti na volišču, rok za prijavo pa je 7. julij do polnoči. Voda je vir življenja, posebej pomembna pa je v teh vročih dneh. B. P. L. K. Na zdravje, Slovenija! LUCIJA KOLAR Za vas ne vem, a hitrica – da ne rečem panika z vsemi prireditvami in dogajanji, ki sem jim kot urednica in kot državljanka priča v minulih dneh, potem ko so nam končno požegnali druženja in sprostili ukrepe – se mi zdi skoraj tako preveč dramatična kot prejšnje prepovedovanje vsega. Oboje sicer na nek način razumem. Najprej stisko in probleme dobro leto trajajoče epidemije, ki so odločevalce nehote ali hote vodili v mestoma groteskne prepovedi, drugič v posipanje s pepelom zaradi preveč restriktivnih ukrepov in naslednjič spet v milo rečeno podcenjujoče nizanje smešnih argumentov zanje (če ne bi šlo velikokrat tudi za zelo resne stvari s trajnejšimi posledicami). Na nek način razumem tudi prvo omenjeno skrajnost, ki je zrasla iz celoletne abstinence dogajanja, druženja, feštanja ... Vsi bi radi v zadnji preddopustniški mesec stlačili vse dogodke, obletnice, skupščine, podeljevanja in zdravice, ki smo jih v minulih mesecih pozabili (vsaj javno) organizirati. Z vidika uredniškega dela to pomeni, da si podajamo kljuke ves mesec; nobene prireditve, razen najbolj vpadljivih, ne moremo zares začutiti, se jim načuditi in nazdraviti na odlično organizacijo. Vsi pa so jezni na nas, ker gotovo vsega ne bomo uspeli pokriti in objaviti junija ali sploh ne, presenečeni, da ne moremo biti že dve uri po vabilu na lokaciji prireditve, ki je seveda najpomembnejša za svojega organizatorja. Da sploh ne omenimo razočaranja nad neprisotnostjo, čeprav je vabilo zgrešilo naš nabiralnik. No, mislim si, da tudi povprečen državljan ne uspe predelati vse gostote dogajanj ali celo obiskati in uživati v vsej tej poplavi. In škoda je, da ne. Prireditve so vendarle namenjene uživanju in duševni hrani. iti čez desetletja in stoletja preprek, da so postale trdne. Ne vem pa, ali nas je s tem hotel potolažiti, češ, saj še nismo ničesar zamudili, ali pa naj se v maniri minulih dni še naprej malo razočarano sprašujemo, kaj nam je ostalo od tistega zanosa in kolektivne volje ob osamosvojitvi. Ne poznam odgovora. Želim samo, da ob vsej stihiji in vročici sama kolikor se da dobro Želim si, da boste z veseljem ugotovili, da je ob vsem kaosu in vročici minulih dni v dolini vendarle ponovno zaigrala glasba, posijala slovenska bakla in nam prinesla vsaj olimpijske sanje. Ponesli pa so nas seveda tudi naši vrhunski kolesarji, ki so nam vsaj za trenutek s Tadejem Pogačarjem na čelu dali občutek zmage. Tako kot so skrajne temperature, se mi zdi čudno tudi tole stihijsko »hiperprireditveno« obnašanje in skrbi me, kam pelje in kak je namen. Pa ne, ker bomo poslušali kaj čez novinarsko pokrivanje – tega smo navajeni –, ampak ker me skrbi, kakšno skrajnost bo šele ponovno s sabo prinesla jesen. Skrajnosti pa niso dobre v nobenem smislu. V minulih dneh je bila naša mlada država Slovenija stara 30 let in poslušala sem razpravo, ali je to za demokracijo veliko ali malo, da bi se že lahko naučila česa. No, eden od nekdanjih predsednikov državnega zbora dr. Gantar je trdil, da je malo in da so stare demokracije morale in odgovorno opravim svoje delo, ki ga imam rada; nanj imam še največ vpliva. Želim si, da boste z veseljem ugotovili, da je ob vsem kaosu in vročici minulih dni v dolini vendarle ponovno zaigrala glasba, posijala slovenska bakla in nam prinesla vsaj olimpijske sanje. Ponesli pa so nas seveda tudi naši vrhunski kolesarji, ki so nam vsaj za trenutek s Tadejem Pogačarjem na čelu dali občutek zmage. Da ne pozabim, osvežili smo se tudi v krogu najboljše bere slovenskih piv na fontani. Osvežite se tudi vi v teh vročih dneh. Prijazno poletje vam želim. Na zdravje, Slovenija! VEDNO NA TRDNIH TLEH www.juteks.si NOVO v trgovini v Žalcu: visokokakovostne umetne trave, praktična in lepa dekoracija www.turizem-zalec.si TRGOVINA JUTEKS, Hmeljarska 3, Žalec, 03 71 20 758, trgovina@juteks.si OBČINA ŽALEC 2 ŠT. 6 I junij 2021 Pred poletnimi počitnicami tudi o priznanjih K. R. Svetniki so se med drugim seznanili, da je občina prejemnica nagrade Global local za dobro podjetniško okolje. Žalski občinski svet se je v juniju sestal predvidoma zadnjič pred septembrom. Na 19. redni seji v sredo, 16. junija je župan na dnevni red uvrstil 13 točk, na začetku seje pa so potrdili letošnje prejemnike občinskih priznanj. Na slavnostni seji ob občinskem prazniku septembra letos bodo plakete Občine Žalec prejeli: Društvo tabornikov rod Bistre Savinje Šempeter ob 25-letnici uspešnega delovanja; Vid Blagotinšek iz Žalca za dolgoletno predano in uspešno delo v Prostovoljnem gasilskem društvu Žalec; Slavko Ivezić s Pernovega za izjemni prispevek k razvoju slovenskega športa, za uspehe na področju vzgoje mladih športnikov in za spodbujanje zdravega načina življenja starejših; Jolanda Železnik za delo in spodbujanje delovanja ljubiteljske kulture, kulturnih dejavnosti in medijsko delovanje v občini. Podeljena bosta tudi dva grba. Martina Jurjovec iz Petrovč ga bo prejela za dolgoletno prizadevno izvajanje socialnih in humanitarnih programov v Medobčinskem društvu invalidov Žalec ter prispevek k medgeneracijskemu druženju v občini, Lilijana Ježovnik Jančič iz Migojnic pa za dolgoletno prizadevno delo na področju društvenih dejavnosti in prostovoljstva. V nadaljevanju so svetnice in svetniki za predstavnike ustanovitelja v svet javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda OŠ Petrovče imenovali Franjo Cvikl iz Levca, Jožefa Ivezića s Pernovega in Petro Slatinšek iz Dobriše vasi, v svet OŠ Šempeter pa Rosvito Ačkun in Marka Bobinca iz Šempetra ter Loreno Jenšterle iz Žalca. Soglašali so tudi k ponovnemu imenovanju Jolande Železnik za direktorico Medobčinske splošne knjižnice Žalec. Svet zavoda je na razpis prejel samo eno popolno vlogo s programom dela in razvoja MSK Žalec. Obravnava letnih poročil Po potrditvi dveh premoženjsko- pravnih zadev v zvezi z ukinitvijo statusa javnega dobrega so posamezni vodje uradov občinske uprave na kratko povzeli letna poročila javnih služb, agencij in društev, ki so dostopna v gradivu za sejo na občinski spletni strani. Aleksander Žolnir, vodja Urada za gospodarske javne službe, je naprej povzel letno poročilo Stanovanjskega podjetja Sipro za leto 2020 in plan dela za leto 2021. Sipro je bil ustanovljen leta 1991, 30-letnico bodo praznovali tudi z izdajo publikacije. Lansko leto je zaznamovala epidemija, ki je upravnikom naložila dodatne zahteve glede razkuževanja in zagotavljanja razkužil. Sipro upravlja tudi s toplovodnima sistemoma v Žalcu in na Polzeli, v zadnjem obdobju pa je svojo dejavnost razširil še na več občin. Lanski dobiček v višini 60 tisoč evrov po obdavčitvi bo razdeljen med družbenike podjetja. Iz obširnega poročila Policijske postaje Žalec je Aleksander Žolnir izpostavil večletno problematiko pomanjkanja kadrov, ki je bila zaradi covida-19 lani še bolj izrazita. Lani na območju žalske občine ni bilo prometnih nesreč s smrtnim izidom, so pa policisti obravnavali več primerov družinskega nasilja in kršenja javnega reda in miru. Poročilo o delu Medobčinskega inšpektorata in redarstva Mestne občine Celje ter občin Braslovče, Laško, Polzela, Štore, Tabor, Vransko in Žalec na območju Občine Žalec za leto 2020 med drugim navaja, da je imela žalska občina z delom redarjev in inšpektorjev za približno 112 tisoč evrov stroškov; 35 odstotkov stroškov dela je pokril državni proračun. Za skupno 57 tisoč evrov je bilo izdanih glob in sodnih taks. Redarji ugotavljajo, da mnogi vozniki ne upoštevajo omejitev hitrosti na lokalnih cestah, lani so zaznali 495 primerov prekoračitev hitrosti, v tako imenovanih modrih conah pa tudi 519 kršitev časovno omejenega parkiranja. S področja zaščite in reševanja je bilo lani največ dela v zvezi z epidemi- jo. Aktiviran je bil štab civilne zaščite, ki je prenehal z delovanjem šele 15. junija letos. Tudi prostovoljni gasilci so sodelovali pri izvajanju ukrepov in pomoči zaradi covida-19, skupno pa lani posredovali v 243 intervencijah. O svojem delu v lanskem letu je občinskemu svetu poročal tudi Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Poročila Razvojne agencije Savinja, Kariernega kotička Žalec in Zveze turističnih društev Občine Žalec je povzela vodja Urada za prostor in gospodarstvo Darja Dobrajc Lukman, vodja Urada za negospodarske javne službe mag. Nataša Gaber Sivka pa je predstavila poročila Zveze kulturnih društev Savinja Žalec, Zveze športnih društev in poročilo o delovanju mladinskih društev v Občini Žalec v letu 2020. Na vseh področjih je bilo delovanje pogojeno z ukrepi zaradi zajezitve epdemije. Spremembe mej potrjene Na junijski seji je žalski občinski svet dokončno potrdil tudi predlog Odloka o spremembi meje med naselji Latkova vas, Šešče pri Preboldu, Pongrac, Spodnje Roje in Šempeter ter spremembi meje območja Občine Prebold in Občine Žalec. Osnova za pripravo odloka in geodetskih podlag sta bila sklepa, ki sta ju marca sprejela občinska sveta žalske in preboldske občine. V drugi obravnavi je bil brez razprave potrjen predlog Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za OPPN stanovanjske soseske Žalec zahod. V času javne razprave pripomb ni bilo. SIP in kamnolom Aleksandra Geršak Podbreznik iz Razvojnega centra Planiranje Celje je svetnikom predstavila predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta industrijskega območja SIP Šempeter ter predlog Odloka o OPPN za kamnolom Liboje. SIP kot investitor na zahodnem delu svojih stavb ob državni cesti v Šempetru načrtuje novo poslovno stavbo z zunanjimi ureditvami. V njej bo Experience center, za to investicijo pa mu ni bilo treba izdelati presoje vplivov na okolje. Okoljsko poročilo in dodatek zaradi varovanega območja pa je moral pridobiti koncesionar za izkoriščanje rudnin v kamnolomu Liboje. Kot je povedala Aleksandra Geršak Podbreznik, gre za zelo kompleksen OPPN, katerega osnova je rudarski projekt in za katerega so nosilci urejanja prostora zahtevali še dodatne strokovne podlage. Nov OPPN bo zagotavljal izkoriščanje kamnoloma za naslednjih 30 let, je pa bilo predvideno območje izkopavanja že pred nekaj leti zmanjšano. Sedaj ima kamnolom 9 etaž, po novem OPPN jih bo največ 14, s tem da se pred odprtjem naslednje etaže sanirajo prejšnje, za kar je že izdelana izdejna zasnova. Kot je v razpravi opozoril tudi svetnik Jože Krulec, je na papirju vse videti dobro, vprašanje pa je, kako se bodo omilitveni ukrepi, zapisani v OPPN tudi na zahtevo prebivalcev oziroma lokalne skupnosti, izvajali v praksi. Komunalni prispevek na obroke Ponovno je bil na dnevnem redu predlog sprememb Pravilnika o kriterijih za oprostitve in olajšave pri odmeri in plačilu komunalnega prispevka, ki ga je predstavila vodja Urada za prostor in gospodarstvo Darja Dobrajc Lukman. Spremembe se nanašajo na obročno odplačilo komunalnega prispevka, kjer je dodana tudi možnost, da se za novogradnje v višini najmanj 250 tisoč evrov omogoči obročno odplačilo v največ 36 obrokih. Pri določilu o zavarovanju takega odplačila bosta po novem opredeljena samo bančna garancija in poroštvo fizične osebe. Poročila koncesionarjev Poročilo o izvajanju koncesijske pogodbe izbirne lokalne gospodarske javne službe dejavnosti operaterja distribucijskega sistema zemeljskega plina na območju žalske občine v letu 2020 in plan gradnje v letu 2021 je na kratko povzel vodja urada Aleksander Žolnir. Kot je povedal, je koncesionar v žalski občini začel graditi plinovodno omrežje leta 1994, danes pa je zgrajenih 93 kilometrov omrežja in priključkov. Lastništvo se je večkrat spremenilo, trenutno je lastnik koncesionarja Adria plin. Aleksander Žolnir je povzel tudi poročilo koncesionarja za izvajanje gospodarske javne službe vzdrževanja občinskih cest, ki se je nanašalo na obdobje od januarja 2015 do februarja letos. Svetniki so se seznanili tudi s poročilom o izvajanju občinske gospodarske javne službe 24-urne pogrebne službe za leto 2020. Aktualno Kot običajno so ob koncu seje vodje uradov in župan svetnicam in svetnikom predstavili nekaj aktualnih informacij. Med drugim o poteku obnove mostov čez Savinjo v Kasazah in Grižah. Prvega morajo obnoviti in omogočiti varno prečkanje tudi za pešce in kolesarje, preden popolnoma zaprejo most v Grižah. Trenutno je odprt postopek izbire izvajalca. Glede mostu v Grižah so končali uskladitev mej z zasebnimi lastniki parcel ob mostu. Strokovnjaki tudi iščejo rešitve za plinovod in kanalizacijo, ki zdaj potekata pod mostom. Vodja Urada za prostor in gospodarstvo Darja Dobrajc Lukman je svetnice in svetnike seznanila, da je Občina Žalec prejela prestižno priznanje Global local, ki ga mednarodni ekonomski forum 17 strokovnjakov iz 9 držav članic EU podeljuje za kreiranje dobrega okolja za razvoj podjetništva v srednji in jugovzhodni Evropi. Svetnicam in svetnikom se je prvič uradno predstavila tudi nova direktorica občinske uprave dr. Darja Majkovič, ki se je pred časom preselila v žalsko občino. Med svojimi nalogami je med drugim izpostavila pripravo nove občinske strategije, ki jo sprejme občinski svet. Sklenili projekt južno od železnice L. KOLAR V Žalcu so zaključili z deli v okviru projekta Poslovna cona južno od železnice – II. faza, ki so del širšega ureditvenega območja Poslovne cone južno od železnice. To območje so začeli infrastrukturno urejati spomladi 2018. Po treh letih se lahko poslovna cona pohvali s popolnoma drugačno in sodobnejšo infrastukturo, ki v skladu s cilji omogoča boljše pogoje za poslovanje obstoječim podjetjem na tem območju, hkrati pa boljše možnosti za razvoj poslovne cone tudi v prihodnje. Projekt Poslovna cona južno od železnice II. faza obsega gradnjo ceste A pravokotno na Cesto ob železnici pri Vulkanizerstvu Križnik, ki je potekala od februarja do oktobra leta 2019. Obsegala je gradnjo ceste v dolžini 138 metrov s pločnikom, vodovodom, fekalno in meteorno kanalizacijo ter kanalizacijo za NN elektro razvod. Od novembra 2020 do maja 2021 so zgradili še cesti B in D v skupni dolžini 145 metrov s pločnikom, vodovodom, fekalno in meteorno kanalizacijo, kanalizacijo za NN elektro razvod ter TK/CATV razvod, in rekonstrukcijo Ceste ob železnici (LC 490162) mimo podjetja Zagožen v skupni dolžini 90 m s pločnikom, kolesarsko stezo, vodovodom, fekalno in meteorno kanalizacijo. Skupna vrednost investicije v II. fazi znaša 645.218 evrov (z DDV), skupni upravičeni stroški, ki jih je kot sofinancerski delež pri projektu odobrila Služba vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, pa je 552.646 evrov (brez DDV). Od tega je delež Evropskega sklada za regionalni razvoj 75 %, delež države Slovenije pa 25 %. Občina Žalec je v celoti financirala izdelavo projektov za cesto A, spremembo namembnosti zemljišč (iz kmetijskega v stavbno zemljišče) za cesto B v postopku izdaj gradbenih dovoljenj, upravne stroške v skupni vrednosti 23.734 evrov (z DDV) in davek na dodano vrednost, ki niso upravičeni stroški. Čaka pa jo še plačilo za odkup zemljišč za nove cestne odseke, ki so v fazi odmere. Izgradnjo ceste A in preplastitev dela lokalne ceste 490162 mimo Vulkanizerstva Križnik je opravilo podjetje VOC Celje. Vrednost opravljenih gradbenih del je bila 261.233 evrov (z DDV). Izvajalec novogradnje cest B in D ter rekonstrukcije Ceste ob železnici pa je bilo podjetje Tegar iz Velike Pirešice, ki je za gradbena dela skupaj prejelo 312.275 evrov (z DDV). Investicija v Poslovno cono južno od železnice II. faza predstavlja dograditev obstoječe infrastrukture v tej poslovni coni in sledi glavnemu cilju – omogočiti ustrezno infrastrukturo obetavnim podjetjem, sedanjim in bodočim uporabnikom poslovne cone ter s tem prispevati k hitrejšemu razvoju gospodarstva v Občini Žalec in na regionalni ravni. Že leta 2018 so okviru I. faze uredili daljši del Ceste ob železnici mimo podjetja Tehnos in zgradili krožišče in nov krak ceste ob vzhodnem robu podjetja Tehnos. Župan Janko Kos je povedal, da je vesel vsega, kar so uspeli urediti na področju infrastrukture PC južno od železnice. Spomnil je, da ima območje že gotovo desetletno zgodovino urejanja in se ob tem spomnil dvižne rampe, ki je bila nekoč tam. OBČINA ŽALEC ŠT. 6 I junij 2021 3 Občina je v službi občanov L. KOLAR Na zadnji seji občinskega sveta Občine Žalec se je svetnikom predstavila tudi nova direktorica občinske uprave dr. Darja Majkovič, ki je svoje delo začela 1. maja. Na kratko smo jo predstavili že v majski številki našega časopisa, tokrat pa je z nami delila svoj pogled na delo, vtise in razmišljanja po skoraj dveh mesecih dela v občinski upravi. Dr. Darja Majkovič je Celjanka, ki je se je pred nekaj leti preselila v Petrovče z družino. O tem, kaj jo je z družino pripeljalo v Petrovče, je povedala: »Prej smo živeli v blokovskem naselju. Ves čas nas je vleklo na deželo, poiskati kraj, kjer bomo imeli vse, kar relativno mlada družina z otroki potrebuje, šolo, glasbeno šolo, vso infrastrukturo ... Prišli smo v Petrovče, in ko smo se preselili, je bila zelo velika sprememba tako za otroke kot za naju z možem, vendar Dr. Darja Majkovič se je izkazala za dobro odločitev. V tem okolju smo se hitro počutili domače. Takrat sem prvič začutila, da je kraj, ki sem si ga izbrala razumsko za kraj bivanja, postal moj dom.« V želji, da ne bi bila toliko od doma, stran od družine, se je potem tudi odločila za sprejem novih službenih izzivov. »Neko obdobje sem večinoma delala v tujini in sem pogrešala stik s krajem. Domov sem hodila bolj spat. Rekla sem si, da želim biti več doma, in zato je bil prvi korak, da sem sprejela službo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Potem sem menila, da bližje najbrž skoraj ne gre. Ko se je torej prikazala ta priložnost, sem se po razmisleku, ki tudi ni bil tako lahek, podala v nove vode. Ampak imam rada spremembe, zato sem se prijavila za delovno mesto na Občini Žalec in bila izbrana. Lahko rečem, da me je usoda pripeljala, da sem danes tukaj.« Dr. Majkovič je povedala, da se je o delovanju občine sicer prej pozanimala, a vseeno je bil to zanjo skoraj nepopisan list. »Najprej sem se sestala z vsemi vodji in jih povabila, naj povedo, kaj počnejo v okviru svojih delovnih mest in kako to počnejo. Pogovorili smo se, kje je posamezen urad, kaj je dobro zastavljeno, kaj je morda treba spremeniti, mogoče kaj izboljšati, peljati v kako drugo smer. Zelo rada sprašujem in mi ni nerodno. Zelo sem hvaležna vsem sodelavcem, da smo kmalu prebili led. Ena izmed prvih stvari je bil tudi sestanek z notranjo revizorko. Čez poletje bom pregledala revizorska poročila za leta nazaj, saj bi rada naredila pregled vseh preteklih revizij, kakšni so v njih bili ugotovitve in korekcijski ukrepi, da vidim, kje smo na tem področju.« Njen predhodni stik z Občino Žalec je bilo tudi članstvo v svetu zavoda Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, v katerem je spoznala hmeljarje, pivovarje in tudi mnoge druge ljudi, ki jih sedaj srečuje na Občini Žalec. Kako so se odzvali sodelavci in kakšna so pričakovanja nove direktorice? »Od ljudi, s katerimi delam, pričakujem, da sodelujejo pri pripravi dokumentov, projektov. Eni imajo zelo veliko zgodovinskega znanja, delajo na nečem leta in leta, in meni se zdi to strašno dragoceno. Eni so mlajši ali manj časa tukaj, pa imajo spet drugačen pogled, drugo znanje. Samo skupek mnenj bo dal neko smiselno in na koncu izvedljivo stvar. Rada delam z ljudmi, ki vedno povedo svoje mnenje, tudi če morda ni ravno všečno. Jaz se tega ne bojim. Težki sogovorniki so po navadi dobri sogovorniki, ker nastavljajo ogledalo. Če se pogledaš vanj, pa ne vidiš ravno tistega, česar bi si želel, kar bi ti bilo všeč, to ni nič hudega. Menim, da so kritike vedno dobrodošle, včasih so upravičene, včasih ne, ampak ne smemo se jih bati. Jaz se vsekakor veselim diskusij in verjamem, da bodo tudi težke, da bodo mnenja različna, ampak tako je pri vsaki stvari, ki potem prinese dobre rešitve.« Na prvi pogled se zdi, da so delovne izkušnje dr. Darje Majkovič vsebinsko bolj vezane na področje kmetijstva, okolja, a vendarle temu ni tako. Svojo kariero je dr. Majkovič namreč začela na Fakulteti za biosistemske vede in bila tam deset let. Kot mlada raziskovalka se je ukvarjala s področjem zunanje trgovine na ravni takratnih držav članic EU. »Nadaljevala sem svoj študij s področja agrarne ekonomike, multidisciplinarnih študij, ki vključujejo marketing, računovodstvo, pravo, politiko. Bila sem tudi predavateljica za področje ekonomike in marketinga. Ker mi teorija nekako ne leži, sem sprejela za takratni čas kar malo nenavadno odločitev, da grem v gospodarstvo. Kolikor mi je znano, sem še vedno edina, ki sem šla s fakultete. Ko delaš v gospodarstvu, v multinacionalki, kot je Knauf Insulation, kot sem imela priložnost sama, je to res neprecenljiva osebna in delovna izkušnja in jo priporočam vsem.« Delala je v globalni enoti Green solutions, kjer je bila njena prva naloga narediti produkte s področja zelene urbane infrastrukture. Morala je razumeti, kot sama pravi, kaj potrebujejo današnja mesta, predvsem velika mesta, morala je razumeti urbano planiranje, izzive velikih mest, prebivalstva. »Zlasti smo se osredotočali na problematiko vod. Kako padavinske vode zadržati, da ne pronicajo neizkoriščene v tla ali izhlapevajo. Potem smo kreirali rešitve, t. i. zelene strehe in stene.« Ker je potem prevzela razvoj poslovanja na različnih tujih trgih, se je s področjem dela oddaljila od kmetijstva in pridobila izkušnje s planiranjem poslovanja, s širjenjem trgov, z iskanjem partnerjev, z investicijskim in projektnim načrtovanjem, prodajo, logistiko. »Na ministrstvu pa je bila potem čisto druga zgodba. Vodila sem Direktorat za kmetijstvo, ki zaposluje 120 ljudi. Letni proračun smo imeli 300 milijonov evrov, pri čemer je bilo treba ustrezno planirati, razporediti denar, pripravljati javne razpise, se dogovarjati z Agencijo za kmetijske trge … Hkrati smo začeli s pogajanji z Evropsko komisijo za novo programsko obdobje. Bila sem v različnih delovnih skupinah na državni ravni za večletni finančni okvir, kjer sem pridobila veliko izkušenj s področja načrtovanja, pridobivanja sredstev, pogajanj. Skratka, kar nekaj zelo raznolikih izkušenj imam. Na Občini Žalec je kolektiv manjši, izziv je pa velik, ker gre še za širše področje.« Vsebinsko dr. Darja Majkovič kot najpomembnejšo nalogo izpostavlja pripravo strategijo razvoja Občine Žalec. »S pripravo strategij imam izkušnje. Iz njih sem se naučila, da je najpomembnejše, da je dokument razumljiv in preprost, ker preprostega lahko napiše samo tisti, ki ga dobro razume. Želim si, da z njim dihamo in ga pišemo skupaj.« Pri tem si predstavlja, da se moramo najprej vsi, ki bomo pri pripravi sodelovali, dogovoriti za smer, v katero bomo šli. »Zdaj je o točni smeri preuranjeno govoriti, ampak na primer, če bi rekli, da želimo, da se občina demografsko pomlajuje, pa da si na primer zastavimo cilj, da pritegnemo mlade družine, potem je jasno, da bo temu sledilo vse ostalo, stanovanjska politika, socialna politika, izobraževanje, urejanje okolja. Torej, predstavljamo si, da bomo določili smer, v katero gremo, in bomo temu primerno podredili vse. Ob tem se je treba zavedati, da so nekatere stvari bolj ali manj dejstvo. Če želimo črpati neka evropska sredstva, se skratka stvari morajo uokviriti v neke strategije, ki so že bile sprejete. Želim si, da aktivno spremljamo vso zakonodajo, pripravo vseh strateških dokumentov. Pomembno je tudi, da spremljamo mehanizem za okrevanje po epidemiji covid-19. To bo denar, ki ga bo po potrditvi na Evropski komisiji treba hitro pokoristiti in v ta paket financiranja bodo šli projekti, ki so ‘ready to go’. Potencial Občine Žalec so na primer varovana stanovanja, Rimska nekropola, Dvorec Novo Celje ... To so zgodbe, na katere moramo biti ponosni, ker jih nima vsak, pa po številnih poskusih za sredstva niso šle skozi. Če bomo to dobro spremljali, bomo prej ko slej našli pot.« Kar veliko izzivov, po dveh mesecih pa gotovo še premalo odgovorov. Kaj po mnenju dr. Darje Majkovič mora imeti dobra vodja, direktorica občinske uprave, ki se mora včasih soočiti tudi s političnimi okoliščinami delovanja v občini? »Imeti mora za sabo pravo kilometrino, železne živce in hladno glavo.« In kaj je najbolj pomembno pri delu? »Najbolj pomembna je seveda ekipa, s katero delam, navzgor in navzdol.« In tudi, da se skupaj s sodelavci vedno zavedajo, da so profesionalen servis v službi občanov. »Ko se občan obrne na nas z nekim vprašanjem, si želim, da dobi v zadanem roku vedno strokoven odgovor. Občina je in mora biti v službi občanov.« Članica Madžarskega mladinskega baletnega ansambla, ki je pripravil spremljajoči program prireditve, je bila domačinka Antoneta Turk; ob njej levo Tomaž Rode, predsednika Društva baletnih umetnikov Slovenije in njena prva učiteljica baleta Ana Volk Pezdir. Danes nam manjka takratnega zanosa … L. KOLAR B. P. 26. junija so občani Občine Žalec v Domu II. slovenskega tabora Žalec praznovali dan državnosti. Osrednjo občinsko proslavo so pripravili Občina Žalec, Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline, Združenje borcev za vrednote NOB Žalec in Veteransko društvo Sever, Odbor Žalec. Godba Liboje je pred svečanim dogodkom pred vhodom pozdravljala goste. Slavnostni govornik, brigadir Viktor »Viki« Kranjc, veteran vojne za Slovenijo, je v nagovoru spregovoril o spominih na nastanek naše države pred tridesetimi leti. Čestital je vsem prisotnim ob prazniku. Opomnil je na veličino tega dogodka, ki je prinesel uresničitev tisočletnih sanj slovenskega naroda po lastni državi: »Šele naši generaciji je bilo dano, da smo zapletene družbene razmere konec osemdesetih let izkoristili in te sanje tudi uresničili. Na dan izvolitve prve slovenske vlade se je pričel uresničevati ukaz Jugoslovanske armade po razorožitvi Teritorialne obrambe Slovenije.« Med drugim je spomnil, da je bil med pogumno manjšino, ki orožja ni oddala jugoslovanski vojski, tudi občinski štab Žalec pod poveljstvom Adija Vidmajerja: »Za takratne čase je to bilo junaško dejanje. Sledilo je zaostrovanje z Beogradom. Grozila je vojna, ki se je tudi uresničila; četudi le desetdnevna, je terjala žrtve. Bili so v polni pripravljenosti. Žalski štab je takrat izvedel zelo pomembno akcijo pod poveljstvom takratnega komandanta majorja Adija Vidmajerja. Občani, teritorialci, razporejeni v 128. juriški odred in 197. protidiverzantski vod, so uspešno, brez žrtev uspeli izvesti blokado, obkolitev, predajo in zavzetje skladišča Zaloške doline, ki je bila eno največjih skladišč Jugoslovanske armade na Štajerskem z minsko eksplozivnimi sredstvi, ki smo jih razvozili drugim štabom TO po Sloveniji. Že takrat so nekateri naše območje razglasili za ‘oazo miru’. Cilje smo dosegli z drugačnimi sredstvi: s taktiko čakanja in izčrpavanja, poznavanjem domačega terena ter spretnostjo pogajanja. Bila sta prisotna tudi negotovost in strah. Zmagali so pogum, odločnost in domoljubna zavest vseh sodelujočih. Veliko smo dosegli v tridesetih letih. Med Viktor Kranjc drugim so se v tem času spremenili družbene razmere, naši odnosi in vrednote. Morda nam danes manjka takratnega zanosa, sodelovanja različno mislečih, demokracije z visoko politično kulturo in zaupanja drug v drugega.« Sledil je krajši filmski zapis v spomin na veterana vojne za Slovenijo Adija Vidmajerja. Pred kulturnim programom smo spoznali Tomaža Rodeta, predsednika Društva baletnih umetnikov Slovenije, ki je predstavil nastopajočo, domačinko, Antoneto Turk, prvo slovensko profesionalno baletno plesalko, njeno prvo učiteljico baleta Ano Volk Pezdir, ki jo je v otroštvu navdihnila za balet, ter njeno zadnjo učiteljico, pri kateri je diplomirala, Eszter Kozicy. Sledila je vrhunska baletna predstava Madžarskega mladinskega baletnega ansambla. Prireditev je povezovala Saša Pukl. 4 OBČINE ŠT. 6 I junij 2021 Nova zobozdravstvena ambulanta na Vranskem T. TAVČAR Nova pridobitev na Vranskem zagotavlja boljšo dostopnost do zobozdravstvenih storitev za prebivalce Spodnje Savinjske doline. V novi zobozdravstveni ambulanti bosta delala zobozdravnik Nik Šuler (drugi z leve) in tehnik David Drofenik (prvi z leve). V zdravstveni postaji na Vranskem so 9. junija odprli novo zobozdravstveno ambulanto za odrasle. V njej bo lahko svojega zobozdravnika izbralo okoli 1.700 pacientov. Do dneva otvoritve se je v ambulanto Nika Šulerja vpisalo že več kot 400 pacientov, ki prihajajo večinoma iz občin Spodnje Savinjske doline. V ambulanti sta zaposlena zobozdravnik Nik Šuler in tehnik David Drofenik. Začela je delovati že 11. januarja letos, sprva v prostorih otroške zobne ambulante na Vranskem, ki jo je ZP prevzel od koncesionarke že leta 2018. Od 1. aprila 2021 je ambulanta začela delovati v svojih novih prostorih, ki so jih v ta namen adaptirali v ZP Vransko. Poleg ambulante so uredili prostor za administracijo zobozdravnika in prestavili ter na novo uredili tudi otroško zobno preventivo. Kupili so nov stol za zobozdravstvo, kompresor ter vso potrebno opremo in aparature za zobozdravstvo. Celotna investicija je vredna dobrih 60.000 evrov in jo je v celoti financiral ZD Žalec iz presežkov dobrega poslovanja iz preteklih let. O novi pridobitvi je govorila direktorica ZD Žalec dr. Hana Šuster ničili delovanje prve ambulante za zobozdravstveno varstvo odraslih, ki je svoje prostore dobila v Zdravstveni postaji Vransko. Zadnjih petnajst let namreč ZD Žalec ni imel svoje zobne ambulante za odrasle; vsi zobozdravniki za odrasle, tudi tisti, ki svoje delo opravljajo v prostorih ZD v Žalcu in na Vranskem, imajo koncesijo. Na območju Spodnje Savinjske doline je do sedaj delovalo 12 ambulant za odraslo zobozdravstvo, nova ambulanta na Vranskem pa je trinajsta. Za odrasle v dolini sedaj skrbi 13 zobozdravnic in zobozdravnikov. Ker pa je večina ambulant že polno zasedenih, je nova ambulanta izjemna pridobitev za prebivalce te doline. Besede zahvale je v imenu vseh Trak so prerezali (z leve) Janko Kos, Aleksander Reberšek, dr. Hana Šuster Erjavec, Franc Sušnik in Nik Prebil. Erjavec, ki je poudarila, da je glede na zaznane potrebe po okrepitvi zobozdravstva za odrasle Zdravstveni dom dr. Jožeta Potrate Žalec že konec leta 2019 pričel z aktivnostmi za pridobitev nove zobne ambulante za odrasle. Pri njihovih prizadevanjih sta jim bila v veliko pomoč poslanca DZ Nik Prebil in Aleksander Reberšek ter župana občin Vransko in Žalec Franc Sušnik in Janko Kos. Tako so s skupnimi močmi pridobili novo širitev programa in ures- izrekel župan Franc Sušnik, v kulturnem delu programa pa sta nastopila Lucija Remic na ukulele in brat Rok z recitacijo. S prerezom traku so novo zobno ambulanto simbolično predali namenu župana Janko Kos in Franc Sušnik, direktorica ZD Žalec dr. Hana Šuster Erjavec ter poslanca v DZ Aleksander Reberšek in Nik Prebil. Krajše slovesnosti sta se udeležila tudi župana Vinko Debelak in Marko Semprimožnik. Prihodnja seja sredi poletja D. NARAGLAV V četrtek, 17. junija, se je na 23. redni seji sestal Občinski svet Občine Prebold. Tudi tokrat je seja potekala v preboldski dvorani. Na dnevnem redu so svetniki imeli 15 točk. Namestnik predsednice nadzornega odbora Uroš Ledinek je podal poročilo o nadzoru zaključnega računa proračuna Občine Prebold za leto 2020. V mesecu maju so pod drobnogled vzeli namensko porabo sredstev iz občinskega proračuna, in sicer na področju socialnih transferjev. Pomanjkljivosti niso odkrili, so pa podali nekaj priporočil. Svetniki so obravnavali tudi pobudo osnovne šole in vrtca glede sistematizacije delovnih mest, saj se je povečalo število skupin in je potrebna dodatna zaposlitev. Predlog o sistematizaciji so svetnice in svetniki podprli, niso pa podprli želje vodstva šole, da zaposlijo osebo, ki bi upravljala in skrbela za računalniško opremo ter bi si jo za polovični delovni čas delila vrtec in šola. Župan Vinko Debelak je predstavil rebalans proračuna, ki so ga svetniki s sklepom tudi potrdili. Ker je bila širitev in rekonstrukcija šole uspešno zaključena in so porabili manj sredstev od načrtovanih, do sprememb pa je prišlo še na nekaterih drugih področjih, se je pokazala priložnost za razporeditev sredstev. Tako se bodo nekoliko povečali prihodki, na drugi strani pa bodo tudi manj porabili. S tem bo proračun do konca leta uravnan. Kot posledico sprejetega rebalansa so morali uskladili tudi program sofinanciranja kulturnih vsebin, ki znaša nekaj več kot 10 tisoč evrov. Potrdili so tudi rahlo zvišanje cen za program predšolske vzgoje, te pa so glede na ostale občine po dolini še vedno ugodne. Sklep o zvišanju cen začne veljati s 1. septembrom. Svetniki so v nadaljevanju s sklepi potrdili tudi porabo presežka v Vrtcu Prebold v višini 2.900 evrov ter v osnovni šoli v višini 26.236 evrov in porabo sredstev, pridobljenih od odprodaje kuhinjske opreme, v znesku 1.629 evrov. Občinski svet se je seznanil tudi z Analizo strategije razvoja občine Prebold za leto 2021, ki jo je predstavil župan Vinko Debelak. Občina od leta 2017, ko je bila tudi sprejeta strategija razvoja, vsako leto preverja zadovoljstvo občanov z anketiranjem naključno izbranih prebivalcev. V nadaljevanju seje so svetniki potrdili tudi ukrepe, ki se navezujejo na dolžnike neprofitnih stanovanj. Ob zaključku so podali še soglasje k imenovanju direktorice Medobčinske splošne knjižnice Žalec. Preboldski svetnice in svetniki se bodo ponovno sestali na 24. redni seji, ki bo 22. julija. Novo krožišče v Preboldu bo sedaj v polni funkciji. Napaka odpravljena D. N. Na novem krožišču v Dolenji vasi je bilo pred časom znova delovišče in s tem tudi upočasnjen pretok vozil. Krožišče je imelo na dveh mestih – izhodih za Kapljo vas in Latkovo vas ter Šešče iz smeri Prebolda – preozko cestišče, kar je povzročalo težave zlasti večjim vozilom, tovornjakom. To so ugotovili že takoj, ko so odprli krožišče. Zaradi tega ali morda neprilagojene hitrosti pa sta bili žrtvi te ozkosti tudi smerni tabli za Kapljo vas in Prebold. Na občini so od izvajalca zahtevali odpravek te napake na njihove stroške in v dneh pred 1. majem je cestišče na teh dveh delih bilo razširjeno. Ob tem je bilo treba prestaviti tudi del pločnika in na novo asfaltirati te in razširjene dele cestišča. Krožišče je zdaj lepo prevozno, poskrbeli pa so tudi za njegov videz in na otoček posadili okrasne grmovnice. Kaj podobnega bi veljalo storiti tudi na krožišču v Latkovi vasi na Groblji ob vhodu na regionalno cesto za Prebold in Trbovlje. Rebalans potrdili brez pripomb T. TAVČAR Braslovški svetniki in svetnice so se v sredo, 23. junija, sestali v dvorani Doma kulture v Braslovčah na 17. redni seji, ki pa je bila tudi zadnja pred počitnicami. Med pomembnimi točkami dnevnega reda je bil predlog Odloka o rebalansu proračuna Občine Braslovče za leto 2021, ki ga je obrazložil župan Tomaž Žohar. Svetniki in svetnice so ga potrdili brez pripomb. V rebalansu proračuna občine za leto 2021 so se tako prihodki glede na sprejet proračun zvišali za 27.645 evrov in znašajo 7.147.100 evrov. Odhodki so se znižali za 227.735 evrov in so planirani v višini 8.531.552 evrov. Zaradi povišanja cen gradbenega materiala se je izgradnja II. in III. faze primarne kanalizacije od Grajske vasi do Gomilskega precej povišala glede na planirana sredstva v veljavnem proračunu, zato so realizacijo določenih investicij prestavili v naslednje proračunsko leto. Razlika med planiranimi prihodki in odhodki se pokriva z ostankom sredstev leta 2020, s tem pa je proračun Občine Braslovče za leto 2021 uravnotežen. V nadaljevanju je občinski svet potrdil predlog sprememb Odloka o občinskem podrobnejšem prostorskem načrtu za območje Rakovlje zahod, predlog sprememb in dopolnitev Odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Braslovče ter predlog sklepa o pričetku priprav na podelitev listine Občina po meri invalidov. Na seji so za glavno urednico občinskega glasila v nastajanju Braslovški utrip potrdili direktorico občinske uprave Natjo Šketa Miser, saj na objavljeni razpis ni bilo drugih prijav. OBČINE ŠT. 6 I junij 2021 Šola in krožišče med najpomembnejšimi projekti 5 Podpisali pogodbo za Latkovo vas D. NARAGLAV D.N. Ob prazniku Občine Prebold z županom Vinkom Debelakom, ki je povedal, da za prihodnji mandat županovanja ne bo kondidiral. Vinko Debelak je župan Občine Prebold že vse od njene ustanovitve. Pravi, da je to zadnje leto njegovega županovanja, saj je že čas, da se upokoji, bolj brezskrbno zadiha in se posveti še čemu drugemu. Župan Vinko Debelak O tem, kako je epidemija spremenila življenje v Preboldu in njegovi okolici, je povedal: »Epidemija je s sabo prinesla očitno tudi poplavo administrativnih obveznosti. Sicer dogajanje pri nas ni bilo nič kaj drugačno kot drugod po Sloveniji. Do zdaj je covid-19 prebolelo 25 odstotkov občanov, dobrih 30 odstotkov je cepljenih z obema odmerkoma, torej jih je že več kot polovica zaščitenih na takšen ali drugačen način.« A kljub epidemiji jim je v občini uspelo izpeljati določene projekte: »Zgradbo preboldske osnovne šole smo začeli obnavljati leta 2019, ko smo na zahodni strani dozidali dve učilnici in kabinet ter hkrati prenovili trakt razredne stopnje. Lani smo povsem prenovili kuhinjo in razširili jedilnico ter v kletnih prostorih pridobili nove garderobe. V zadnjem, torej letošnjem delu prenove smo se razveselili še dveh novih učilnic, kabinetnih prostorov in prenovljene računalniške učilnice. Epidemija nam je pri tem naredila kar nekaj težav. Če je ne bi bilo, bi projekt zagotovo lahko zaključili prej. Na drugi strani je izvajalcem pomagala do te mere, da je bila šola pretežni del obnove prazna,« še pripomni in nato z nekaj stavki spomni še na drugo manjšo investicijo, ki se nanaša na Planinski dom pod Reško planino. Med investicijami, ki jih ob prazniku omenja župan, je tudi izgradnja krožišča v Dolenji vasi, ki pa ni prinesla popolnega zadovoljstva. »Radiji krožišča niso bili narejeni pravilno, zaradi česar je prihajalo do težav, ko so vanj zavijali večji tovornjaki. Izvajalec, VOC Celje, je krožišče že popravil. A še vedno nismo popolnoma zadovoljni. Ena izmed smeri je narejena preveč naravnost, kar pomeni, da ne predstavlja hitrostne ovire. Krožišče naj bi namreč poleg tega, da olajša vključevanje z lokalnih cest na glavno, do neke mere umirjalo promet.« Občina Prebold praznovala Ob sproščanju epidemioloških ukrepov so v Občini Prebold v času od 19. do 26. junija pripravili kar nekaj prireditev v počastitev praznika. Najbolj pestra je bila sobota, 19. junija, ki se je začela s tradicionalno kmečko tržnico, nadaljevala pa z ogledom muzejske zbirke Prebold skozi čas, športnimi aktivnostmi od otroškega nogometa do odbojke na mivki ter slovesnim odprtjem društvenih prostorov Športnega društva Partizan Prebold. Dan zatem je v Mariji Reki potekala 24. prireditev Pod Reško planino veselo živimo. V ponedeljek, 21. junija, so odprli kopalno sezono na preboldskem bazenu, dan zatem pa so slavnostno odprli nove in prenovljene prostore OŠ Prebold. Osrednji dogodek praznovanja je bila slavnostna seja ob občinskem in državnem prazniku s podelitvijo priznanj minulo sredo, 23. junija. V okviru praznika so pripravili še letni koncert Pihalnega orkestra Prebold, športno-rekreacijsko prireditev Osvojimo Blažev bivak in kolesarski vzpon na Golavo. Na bazenu Prebold so odigrali odlomek gledališke predstave Zakonci stavkajo v izvedbi KuD Svoboda Prebold. O povezovanju občin in skupnih projektih, na primer na področju izboljšanja vodooskrbe doline, pa je Vinko Debelak povedal: »Začetek tega projekta se nekoliko odmika. Projekt, skupaj vreden med tri in štiri milijone evrov, bo zelo pomemben za celotno dolino. V naši občini imamo na enem izmed odsekov salonitne vodovodne cevi, ki jih bomo v sklopu tega projekta zamenjali. Obenem se bomo lotili obnovitvenih del na taborskem vodovodu, od koder se naša občina oskrbuje s pitno vodo.« In kaj bo zaznamovalo zadnje leto mandata? »Zagotovo ga bo zaznamovala borba za občinske stolčke. Že zdaj postaja pestro. Vsi, ki si želijo kandidirati vnovič ali na novo, si želijo postati prepoznavni. Seveda bi si bolj želel, da bi leto zaznamovala priprava projektov za naslednjo finančno perspektivo. Imamo jih sedemnajst, za katere si želimo, da bi njihov pomen prepoznala tudi regija. Ne pričakujemo, da bi vseh sedemnajst našlo svoje mesto v regijskih razvojnih projektih. Želim si, da bi tisti, ki se želijo ukvarjati z občinsko politiko, v tem videli izjemno priložnost, da si še pravi čas pripravijo dokumentacijo in zagotovijo dostop do finančnih virov, ker je proračunskega denarja za naložbe vedno manj.« Ker je sezona kopanja v vročinskem valu aktualna, pa za zaključek še o preboldskem bazenu, ki je edinstven te vrste v naši dolini. Letošnja kopalna sezona se je začela prav v teh dneh praznika. Edina slabost je, da je kopalna sezona odvisna od vremena in toplih dni in da je za poslovanje bazena treba nameniti kar precej sredstev iz proračuna, saj z vstopnino ni mogoče pokrivati njegovega delovanja. »Glede na to da voda ni ogrevana, je kopalna sezona več ali manj omejena na julij in avgust. V pripravi je projekt, ki prinaša ureditev ogrevanja vode s sončno energijo in prenovo vhodnega dela bazena. S projektom želimo kandidirati za nepovratni denar. Občina sicer sama skrbi za bazen, ki ima status občinskega komunalnega objekta, medtem ko gostinski del oddaja gostincem.« Občina Prebold je po uspešni izvedbi javnega naročila podpisala pogodbo za izvedbo komunalne opreme Latkova vas, ki zajema izgradnjo dela kanalizacije in vodovoda znotraj lokacijskega načrta območij Latkova vas 1 in Latkova vas 2. Pogodbo, katere vrednost je dobrih 112.000 evrov, so podpisali 4. junija v sejni sobi Občine Prebold. V imenu izbranega izvajalca, podjetja Sekopt Trbovlje, jo je podpisala njegova direktorica Janja Zakonjšek, v imenu občine Prebold pa župan Vinko Debelak. Nadzor nad izvedbo bo izvajalo podjetje Paritet iz Celja. Direktorica podjetja Sekopt iz Trbovelj in župan Vinko Deblak Športni park prihodnje leto? T. TAVČAR Občina Braslovče je v začetku junija podpisala pogodbo za nakup še zadnjega zemljišča, potrebnega za gradnjo športnega parka v Rakovljah. Župan Občine Braslovče Tomaž Žohar je na uradnem odprtju novega prizidka k osnovni šoli med drugim povedal, da je čas, da se občina loti še gradnje športnega parka. Lani in letos je v ta namen kupila 13 tisoč kvadratnih metrov manjkajočih zemljišč, za kar je namenila približno 350 tisoč evrov. Tomaž Žohar je o gradnji novega športnega parka povedal: »V planu je izgradnja športnega parka v Rakovljah. Namenjen bo vrtčevskim otrokom in vsem osnovnošolcem ter za šport in rekreacijo vseh generacij občanov – od najmlajših otrok do starejših občanov.« V parku bodo atletska steza, poligona za skok v daljino in met krogle, nogometno igrišče z umetno travo in večje multifunkcijsko igrišče z umetno maso za Braslovče 22, 3314 Braslovče, Slovenija Tel.: 03 703 84 00, faks: 03 703 84 10, e-pošta: obcina@braslovce.si, www.braslovce.si Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občine Braslovče skladno z Odlokom o priznanjih Občine Braslovče (Ur. list RS št. 47/2014) razpisuje POGOJE IN ROK DAJANJA POBUD ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE BRASLOVČE V LETU 2021 Celoten razpis je objavljen na spletni strani Občine Braslovče www.braslovce.si. Takšen naj bi bil novi športni park v Rakovljah. kolektivne športe, kot so košarka, odbojka, mali nogomet in rokomet. Veliko bo zelenih površin z zasaditvijo avtohtonih drevesnih sort. V okviru parka bodo na različnih mestih umeščeni »motorik park« ter t. i. »street fitness« oz. razna orodja za fitnes vadbo na prostem. Poleg omenjenega bo v prostor umeščeno igrišče za balinanje in rusko kegljanje. V neposredni bližini bo zgradba, v kateri bodo javna stranišča, tuši, garderobe, velika sejna soba, manjša kuhinja ter manjše pisarne za namen raznih društvenih prostorov. Športni park naj bi zgradili prihodnje leto. Občina Braslovče je namreč do zdaj ena redkih občin, ki nima lastnega atletskega igrišča. 6 PO DOLINI ŠT. 6 I junij 2021 Skoraj 5 milijonov evrov za namakalne sisteme T. TAVČAR L. KOLAR Skupna površina vseh namakanih sistemov 931 hektarjev, 298 uporabnikov V primeru namakalnega sistema Latkova vas so v okviru investicije zgradili še dovodni cevovod iz Bolske do Trnavce z zadrževalnim bazenom za bogatenja nizkih pretokov Trnavce. S tem projektom se je zaključila prva faza obnove namakalnih sistemov. Predvidena je tudi druga faza posodobitve, v kateri bodo zamenjali vodovodne cevi. Posamezne namakalne sisteme sta blagoslovila župnika Damjan Ratajc in Mirko Škoflek. Nove črpalke in elektromotorji v obnovljenih sistemih V Spodnji Savinjski dolini je bila 21. junija slovesna otvoritev posodobljenih namakalnih sistemov z več uporabniki, ki so v lasti Društva namakalnih naprav Breg - Roje in Društva namakalnih naprav Kaplja vas. Prva faza posodobitve je vključevala obnovo štirih namakalnih sistemov (Breg, Gotovlje, Šempeter - Vrbje in Latkova vas). Skupna površina vseh namakalnih sistemov je 931 hektarjev, uporabnikov pa je 298. V namakalni sistem so vključeni pridelovalci vseh kmetijskih kultur, ne samo hmelja (tudi vrtnin, sadnih rastlin, koruze in žit). Vrednost investicije je 4.832.229 evrov z DDV. Obnovili so črpališča in najbolj potrebne dele cevovodov. Odprtja se je udeležil tudi kmetijski minister dr. Jože Podgoršek, ki je po ogledu investicije na terenu na osrednjem dogodku v športnem centru v Šeščah ob tem povedal: »Podnebne spremembe so tukaj. Zagotovo bo treba tudi s takšnimi investicijami iskati rešitve, prilagajati celotno kmetijstvo podnebnim Daljši delovni čas za manj gneče spremembam in stabilizirati pridelavo. Vsi si želimo uživati hrano slovenskega porekla. Teh slabih pet milijonov investicijskih sredstev je le en kamenček v mozaiku. V novem programskem obdobju želimo izpeljati tiste investicijske projekte, ki bodo slovenskemu kmetijstvu pomagali pri njegovi trajnosti, zelenem prehodu in tudi odpornosti. V pridelavo je zato treba vnesti nova znanja in tehnologije, ki bodo bistveno manj obremenjujoči za okolje.« Minister je pohvalil Kmetijsko gozdarski zavod Celje, ki je projekt vodil od začetka. Dodal je, da gre pri tem projektu za zgodbo o uspehu, v kateri so sodelovali vsi ključni akterji, predvsem kmetje, ki v namakanju vidijo edino možnost stabilnega pridelka. Z obnovo namakalnega sistema se je za doseganje enakega učinka namakanja zmanjšala poraba vode (ni izgub), povečal se je izkoristek črpanja (nove, bolj učinkovite črpalke), zmanjšala pa se je tudi poraba električne energije (boljši izkoristek elektro motorjev, frekvenčni regulatorji). Simbolično so s prerezom traku obnovljeni sistem Breg - Roje predali podžupan Občine Polzela Miloš Frankovič, z MKGP Tomaž Primožič, Stanko Jamnik in direktor KGZ Celje in predsednik Društva namakalnih naprav Breg - Roje Alojz Rojnik. Minister za kmetijstvo dr. Jože Podgoršek POPRAVEK V majski številki Utripa Savinjske doline je bilo v zapisu z naslovom V spomin Srečku Puncerju avtorja Toneta Tavčarja na 6. strani pomanjkljivo zapisano, da je Franc Kralj, predsednik Kulturno-zgodovinskega društva Žovnek Braslovče, leta 2019 pripravil obširno razstavo o življenju in delu rojaka Srečka Puncerja. Pravilno je, da je bil Franc Kralj poleg Ivan Šparaša in Edite Šparaš soavtor razstave. Za pomoto se opravičujemo. Uredništvo Na UE Žalec še vedno naročajo na storitve po telefonu ali e-pošti. Letos poteče veljavnost štirikrat toliko osebnim dokumentom kot denimo v letu 2020, povpraševanje po storitvah UE pa je zaradi dlje časa trajajočih omejitev že tako večje. Ob tem se občani še bolj množično obračajo na upravne enote zaradi izdaje digitalnih potrdil SIGENCA in mobilne identitete smsPASS (zaradi potrdil o prebolevnosti oz. cepljenju). Zato se na upravnih enotah po Sloveniji, tudi v Žalcu, soočajo z velikim povpraševanjem po storitvah in gnečo pred okenci. »Na Upravni enoti Žalec smo pripravili nekaj sprememb, ki bodo prispevale k lažjemu poslovanju upravnih enot s strankami. Minister za javno upravo nam je izdal soglasje, da upravne enote povečamo skupni obseg ur poslovanja s strankami ter delo sprotno prilagodimo realnim potrebam uporabnikov naših storitev. Na UE Žalec zato od 10. junija dalje ob sredah širimo nabor uradnih ur, strankam smo do preklica na voljo do 18. ure (sicer ob sredah poslujemo do 17. ure) glede na potrebe,« je povedala načelnica UE Žalec Simona Štanter. Od 22. junija so na spletni strani www.gov.si/drzavni-organi/upravne-enote/zalec/ vsakodnevno objavljene posodobljene informacije o dolžini čakalnih vrst za določene upravne storitve (tudi glede pridobitve osebnih dokumentov) na posameznih upravnih enotah. »Namen teh podatkov je, da stranke lahko izberejo upravno enoto, ki ima krajše čakalne dobe, saj za navedene postopke ni krajevne pristojnosti,« je pojasnila Simona Štanter. Čakalna vrsta UE Žalec je bila na dan 28. 6. 2021 za osebno izkaznico in potni list dva dni, za vozniško dovoljenje en dan, pet dni pa za digitalna potrdila. Glede na to da ni krajevne pristojnosti, bližnje Celje pa je imelo za vse omenjene storitve čakalno dobo 12 dni, je pričakovati pritisk na UE Žalec tudi od tam. Vsak dan do 10. ure pa lahko ažurne podatke o tem pogledate na omenjeni strani. Sicer na UE Žalec še vedno naročajo za določene upravne postopke po telefonu ali e-pošti (tel. št. in e-naslov sta objavljena na spletnih straneh UE Žalec). »Predhodna najava strank je prijaznejša kot čakanje v vrsti v prostih UE (ali zunaj, torej pred poslovno zgradbo na vročini, v slabem vremenu). Zaradi lažjega usklajevanja termina je zaželeno, da stranke, ki se naročajo po e-pošti, navedejo tudi telefonsko številko. Velika večina strank je s sistemom naročanja zelo zadovoljna, kajti urejanje upravne zadeve jim je omogočeno v času, ki je zanje najbolj ugoden, najbolj sprejemljiv, ureditev zadeve je hitra in poraba dragocenega časa stranke minimalna. Stranke, za katere je ureditev določene upravne zadeve življenjskega pomena, torej nujna, neodložljiva, so obravnavane brez predhodne najave. Stranke usmerjamo tudi na Krajevni urad Vransko, ki posluje ob torkih. Strank tam ne naročamo,« je povedala Simona Štanter. Iz javno dostopnih informacij bo od tega tedna dalje Ministrstvo za zdravje skoraj milijon tiskanih potrdil s podatki iz baze Nacionalnega inštituta za javno zdravje poslalo državljanom. Potrdilo na dom bodo dobili vsi, ki so bili vsaj enkrat že cepljeni proti covidu-19 ali pa so ga preboleli (vključno s podatki do 30. junija). Pošiljali bodo v več delih, večina pa naj bi potrdilo prejela v začetku julija. »Glede na to informacijo pričakujemo, da bo to vplivalo tudi na zmanjšanje števila vlog za pridobitev kvalificiranih digitalnih potrdil SIGEN-CA in mobilne identitete smsPASS,« je dodala Simona Štanter. Pod stoletnimi lipami T. TAVČAR V Gotovljah so 24. junija praznovali kar dva praznika: praznik krajevne skupnosti in dan državnosti. Ob krajevnem prazniku so pripravili kar več prireditev, v katerih sodelujejo vsa društva in organizacije v kraju s svojimi aktivnostmi. Lovska družina Žalec, Športno društvo Borut Gotovlje, Društvo upokojencev Gotovlje in PGD Gotovlje so ob prazniku organizirali vsak svoj turnir za pokal KS Gotovlje. Na sam praznik so pripravili tudi pohod po stezicah KS Gotovlje z zaključkom na Rinki. Pred osrednjo prireditvijo Pod stoletnimi lipami je domači župnik Branko Zemljak daroval mašo za domovino. Podelili so tudi bronaste, srebrne in zlate plakete KS Gotovlje. Bronasto plaketo so prejeli Branko Delakorda, Nejc Krajnc in Mojca Uranjek, srebrni Anton Kitak in Jože Posedel, zlati pa Janez Vipotnik in Rudolf Trobiš. V kulturnem programu so sodelovali člani Moškega pevskega zbora Gotovlje, ki ga vodi zborovodja Matevž Pušnik, in učenci POŠ Gotovlje z Anjo Krajnc Zakonjšek. Na osrednji prireditvi Pod stoletnimi lipami je zbrane nagovoril predsednik sveta KS Gotovlje Janez Trobiš, ki se je med drugim zahvalil vsem, ki so v času epidemije pomag- ali najranljivejšim in skrbeli, da v stiskah niso ostali sami. V imenu Občine Žalec je krajanom za praznik čestital podžupan Roman Virant. PO DOLINI ŠT. 6 I junij 2021 7 Počastili praznik občine in dan državnosti D. NARAGLAV Na svečani seji v Preboldu so podelili tudi občinska priznanja. Skupn’ plac v Braslovčah je ponovno oživel. Svečano v Braslovčah T. TAVČAR Dobitniki priznanj z županom Vinkom Debelakom in podžupanom Francem Škrabetom V Športni dvorani Prebold je minulo sredo zvečer (23. 6.) potekala slavnostna seja Občinskega sveta Občine Prebold ob občinskem prazniku, tako kot vsako leto pa tudi slovesnost ob dnevu državnosti, ki ji je bilo tokrat namenjene še več pozornosti zaradi praznovanja 30-letnice samostojnosti in vojne za Slovenijo. Župan Vinko Debelak je v svojem nagovoru osvetlil dogodke na takratni čas, v drugem delu pa spregovoril o delu in rezultatih Občine Prebold v minulem obdobju, ki ga je zaznamovala zdravstvena kriza. V nadaljevanju slovesnega večera je skupaj s podžupanom Francem Škrabetom podelil letošnja občinska priznanja. Priznanja so prejeli: Marko Reberšek Župan in najmlajši ob prerezu traku. za večletno aktivno delovanje na kulturnem področju, Ida Drozg za večletno delovanje na upokojenskem področju in Peter Petač, ki je prejel posebno priznanje občine za učinkovito vodenje sistema zaščite in reševanja v času epidemije. Posebni priznanji za hrabrost in požrtvovalnost sta prejela tudi Alojz Zagoričnik in Damjan Golavšek, ki sta rešila bližnjo sosedo, ki je zagorela. Poleg posebnih priznanj so podelili še priznanja občine ob jubilejih. KuD Svoboda Prebold je prejelo priznanje ob 110-letnici delovanja, Moški pevski zbor za 100-letnico obstoja, turistični kamp Dolina iz Dolenje vasi za 60-letnico delovanja in Medobčinsko društvo invalidov Žalec za svojo 50-letnico ter uspešno izpeljan projekt Občina po meri invalidov. Slovesnosti so pospremili prapori vseh treh veteranskih organizacij, ki delujejo na območju naše doline: ZB za vrednote NOB Žalec, Veterani vojne za Slovenijo SSD in Policijsko veteransko društvo Sever – odbor Žalec. Dogodek, ki ga je povezovala Katja Krek, je obogatil tudi trobilni kvintet Orkestra slovenske policije. V torek, 22. junija, je v posebnem ambientu Skup’nga placa v Braslovčah potekala osrednja prireditev v počastitev dneva državnosti in za zaključek šolskega leta s sprejemom 47 letošnjih devetošolcev ter podelitev županove petice 13 devetošolcem, ki so bili odlični vsa leta šolanja (ocena 4,5 in več). Župan Tomaž Žohar je kot slavnostni govornik v svojem nagovoru zbranim zaželel, da bi dejanja v prihodnosti temeljila na preteklih izkušnjah in na znanju, na vrednotah, kot so spoštovanje, hvaležnost, ljubezen, odpuščanje, razumevanje in sprejemanje, ter na pripravljeno- Polzelo kupil Sem Invest T. TAVČAR Tovarniški kompleks podjetja Polzela je kupilo širši javnosti neznano podjetje Sem Invest, ki ima sedež v Ločici ob Savinji. Za nepremičnine nekdanje tovarne nogavic bo moralo plačati nekaj manj kot dva milijona evrov. Sem Invest, ki je v lasti Emilija- Šempetrani praznovali na Kapusa, se po javno dostopnih podatkih ukvarja s trgovanjem z lastnimi nepremičninami. Zakaj se je odločil za nakup nepremičnin nekdanje tovarne nogavic, nam ni uspelo izvedeti ne pri novemu lastniku ne pri stečajnemu upravitelju Zlatku Hohnjecu. NA VOLJO SUBVENCIJE ZA NAKUP BIOLOŠKE ČISTILNE NAPRAVE! D. N. V minulih junijskih dneh je svoj krajevni praznik praznovala tudi KS Šempeter. Osrednji del praznovanja je bila slavnostna seja s podelitvijo priznanj zaslužnim krajanom. Prireditev je potekala v prostorih Hmeljarskega doma. Predsednica sveta KS Šempeter Zdenka Jan je na slovesnosti kratko osvetlila pomen krajevnega praznika in dneva državnosti ter pridobitve minulega obdobja. O tem je spregovoril tudi župan Janko Kos ter krajevni skupnosti in predsednici čestital za uspešno delo. V nadaljevanju slovesnosti je sledila podelitev letošnjih priznanj KS. Najvišje priznanje, grb KS Šempeter, je bilo podeljeno zakoncema Heleni in Hranislavu Kocić za ohranjanje kulturne dediščine v najširšem smislu. Dvorana, v kateri sti, da pomagamo drug drugemu in delujemo tvorno in v korist vseh ljudi. Nagovor je zaključil z željo, da spoštujemo našo »ljubo domovino Slovenijo in da smo ponosni nanjo«. V izjemno pestrem programu, ki ga je pripravila in povezovala Jasmina Roter Jager, so sodelovali: S music bass quartet, plesalke plesne šole Superstar, učenci OŠ Braslovče pod vodstvom mentoric Simone Marolt in Martine Vozlič, lanski devetošolci Inja Rampre, Marko Mak in Lara Videmšek, harfistka Katja Šumečnik, flavtistka Neva Berke in skupina Tabu. Višina sofinanciranja znaša tudi do 50 % vrednosti investicije brez DDV.* *Razpisne pogoje preverite Priznanja KS za aktivno delo v društvu tabornikov Rod Bistre Savinje je prejela Božena Svet, priznanje na področju dobrodelnosti so prejeli Suzana in Boštjan Bukovnik ter Anica Košak, priznanje za dolgoletno delo v turističnem društvu je prejela Zlatka Koren, priznanje za aktivno delo v turističnem društvu in pri GD Šempeter pa je prejel Matevž Kovač. Podeljeno je bilo še izredno priznanje KS, ki ga je za doprinos k lepemu videzu kraja prejel Janez Škrabar. je bila prireditev, je bila okrašena ravno z razstavo ročnih del in drugih umetniških stvaritev zakoncev Kocić, zlasti žene Helene, ki je žal le teden dni pred postavitvijo razstave umrla. Žalec Prebold Vransko pri posamezni občini. Tabor Šmartno ob Paki Do konca leta 2021 bo po Uredbi o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode potrebno neustrezne pretočne greznice zamenjati s čistilno napravo. www.zagozen.si Možen tudi nakup v spletni trgovini! www.eshop-zagozen.si 8 OSREDNJE TEME ŠT. 6 I junij 2021 Iz srca zelene doline do zelene majice PETER KAVČIČ BINA PLAZNIK Žalec je drugič zapored gostil start etape Dirke po Sloveniji, ki se je vila tudi po drugih krajih te doline in je Tadeju Pogačarju ob končnem zmagoslavju prinesla tudi edino etapno zmago. Tadej Pogačar je pozdravil navijače ob predstavitvi in podpisu startne liste na Šlandrovem trgu. Tadej Pogačar: »Že zjutraj sem čutil, da bo me bo danes težko premagati. Vzdušje na startu je sprostilo veliko adrenalina v meni. Navijači ti vedno vlijejo dodatno energijo.« Žalski župan je dal znak za start iz gasilske košare nad ulico. Tega všečnega dopinga so bili kolesarji deležni na številnih koncih naše in sosednjih občin. Mladina, ki maha z zastavicami. Kot nekoč iz sicer drugega razloga, v drugih časih pač. A ostanimo pri našem kolesarskem prazniku. Slike iz naše regije so šle v svet. Dirka po Sloveniji ni le tekma. Je priložnost za turizem, za promocijo kraja, daje zagon redni gibalni aktivnosti, a je hkrati lepa priložnost Vsem smo lahko hvaležni, dober glas je šel precej dlje kot v deveto vas. Županu občine Žalec Janku Kosu nasmeh ni niti za trenutek izginil z obraza. Zadovoljno je dvigoval kotičke ustnic v družbi najbolj prepoznavnega slovenskega navijača Aleksandra Javornika, podobno je bilo ob srečanju z direktorjem dirke Bogdanom Finkom in še posebej ob zamahu s startno zastavico, ko je kolesarje z gasilskega dvigala poslal na pot. Zato je bil ta dan še posebej ponosen na mesto, občino, dolino. »S pomočjo zainteresiranih partnerjev, ki se najdejo v zgodbi, nimamo težav s pokritjem finančnega vložka. Na drugi strani je izplen za občino, Župan Janko Kos in direktor kolesarske dirke Bogdan Fink sta si podala roko pred startom 2. etape v Žalcu. Ob slovenski kolesarski evforiji, ki sta jo z izjemnimi rezultati v največji meri sprožila naša šampiona Primož Roglič in Tadej Pogačar, je pridevnik smučarski, ki je vrsto let spremljal slovenski narod, vsaj v času visokih temperatur odstopil mesto aktualnemu nasledniku – kolesarski. Slovenija diha z našimi junaki na dveh kolesih ob spremljanju mednarodnih tekem, Dirka po Sloveniji pa je vrhunec domače sezone. Biti del spektakla je čast, je prestiž in dogodek, po katerem se mnogim kolca. Vprašajte Gorenjce. Zato smo lahko v naši dolini ponosni, da se je karavana, v kateri so bile tudi štiri ekipe najelitnejšega razreda, ustavila pri nas. Žalec je drugič zapored gostil start etape in od jutranjih ur je lahko naključni obiskovalec začutil, da se v slovenski prestolnici hmelja dogaja nekaj velikega. Ulice že dolgo niso bile tako polne ljudi, tako živahne, tako pisane. Mlado in staro je drlo k progi z zastavicami, navijaškimi rekviziti, plakati in mobilnimi telefoni. Fotografija ali posnetek z dogodka je bil del obvezne naloge. Kulisa je bila čarobna. Klicala je po arhiviran- ju. Očitno je navdahnila tudi našega šampiona Tadeja Pogačarja, prvega Slovenca z zmago na legendarnem Touru, saj je po zmagi v etapi, ki jo je začel na Fontani piva in zaključil na Celjskem gradu, izpostavil: »Že zjutraj sem čutil, da bo me bo danes težko premagati. Vzdušje na startu je sprostilo veliko adrenalina v meni. Navijači ti vedno vlijejo dodatno energijo.« Avtomobili spremljevalnih ekip so med zadnjimi zapustili prizorišče v Žalcu. Spremljevalne ekipe, avtobusi in avtomobili z rezervnimi kolesi so pred pričetkom kolesarske dirke zasedli parkirišče pri žalskem kulturnem domu in del Športnega centra Žalec ter bili prava paša za oči. za krepitev domovinskega duha. Tega dne smo se vsi prisotni poistovetili z dirko, z dogajanjem. Vsak je želel biti delček spektakla. Od simpatične skupine članov žalskega kolesarskega kluba, ki so v starih oblačilih paradirali na starodobnikih, do šolarjev vseh lokalnih šol. Ti so z velikimi popisanimi plahtami dodali svoje k podobi. Posebna zgodba so prostovoljci, ki so se lotili barvanja asfaltne površine v zeleno. Aktivni so bili že ponoči. Dež jim je odplaknil nočni trud, a se niso predali. Vztrajni kot kolesarji so še enkrat pljunili v roke in poskrbeli za razglednico, ki jo je v svet poslala televizijska hiša Eurosport. Podobnih gradbenikov celotnega mozaika je bilo še veliko. a tudi sosednje občine – partnerke, ogromen na številnih ravneh. Trudili se bomo ostati del prireditve. Še več, morda bomo nekoč gostili celo cilj etape,« je dejal. Čeprav se zdi, da se sosednje Celje ne bo zlahka odreklo cilju etape, pa je prvi mož slovenske pentlje Bogdan Fink dejal, da ni nobenih ovir, da se ena etapa konča v mestu grofov, druga pa pri naši fontani. S sogovorniki s tega področja ima namreč samo dobre izkušnje in jim kot organizatorjem daje prednost pred željno čakajočimi novinci. Med vnetimi gledalci je bil tudi Aljoša Grobelnik. Od malih nog zagret kolesarski navdušenec. Ni večje kolesarske prireditve na svetu, OSREDNJE TEME ŠT. 6 I junij 2021 Odlično navijaško vzdušje v središču Žalca so pričarale vse generacije, še posebej so s ponosom pozdravili kolesarje najmlajši. ki ji vsaj enkrat ni bil priča na licu mesta. Navdušeno je razlagal: »Kar srce mi zaigra ob sceni, ki smo ji priča danes v Žalcu ter v ostalih delih Slovenije. To je velika zmaga slovenskega kolesarstva in športa nasploh. pa seveda ni le enodnevna zadeva. Matej Sitar iz ZKŠT to še kako dobro ve. »Prvi koraki organizacije so se pričeli že meseca oktobra z določitvijo trase in dogovarjanji z župani Spodnje Savinjske doline. osnovnimi šolami pripravili ustrezno kuliso. Veseli me, da so prebivalci vzeli dogodek za svojega. Obisk je naša velika nagrada in zagotovo bomo tudi prihodnje leto sodelovali, saj smo z opravljenim zadovoljni tako mi kot glavni organizator Dirke po Sloveniji.« Kolesarji so odbrzeli. Pogačar se je iz doline zelenega zlata pripeljal do zelene majice najboljšega na dirki. Sedaj se že – kot nekateri drugi iz karavane, ki je obiskala Slovenijo – trudi na največji preizkušnji, na Dirki po Franciji. Nam so ostali čudoviti spomini in upanje, da bomo prihodnje leto spet del slovenskega kolesarskega spektakla. Ekipa Tadeja Pogačarja na predstavitvenem odru Druga etapa je imela leteči cilj v Braslovčah; skozi trg je kolesar Bauhaus od leteče zmage zvito izrinil Pogačarja, ki je bil potem v troboju tudi za Mohoričem. S končno zmago pa se je “zahvalil” za “škandal” v Braslovčah. Več kot stotina kolesarjev je brzela skozi naše kraje z neverjetnimi hitrostmi. Dokaz, da šport združuje. Vzdušje ob progi je primerljivo z največjimi preizkušnjami na svetu. Treba je izkoristiti kolesarski val, ki nas je zajel. Kolesarstvo je rekreativen šport za različne generacije. Bi pa dal pobudo, da je morda čas, da Žalec po mnogih letih spet organizira Kriterij mesta. Te tekme so za gledalce prava atrakcija in zelo popularne v mnogih državah po svetu.« Izpeljava etape Dirke po Sloveniji Dirka nam prinaša veliko promocijo destinacije v obliki video oglasov na Eurosportu, ki se vrtijo že teden dni pred dirko, in s prikazom zanimivih točk med samim prenosom. Naš del pri sami organizaciji je predvsem pomoč pri pridobivanju dokumentov za lokalni del starta in različne aktivnosti, s katerimi želimo pritegniti gledalce. Tako smo skupaj s športnimi društvi, gasilskim društvom Žalec, Mladinskim centrom in Ekipa ZKŠT Žalec, MC Žalec, ŠK Žalec in prostovoljci so v noči pred dirko na cesto naslikali dobrih 130 m2 velik slogan Fight for green. Nočna ploha je napis po več urah dela skoraj popolnoma izprala, a ekipa se ni predala in zjutraj pred tekmo napis obnovila. PRODAJALNA Člani Kolesarskega kluba Žalec so se skozi špalir bučne množice zapeljal s starodobnimi kolesi. SERVIS motornih žag in vrtnih strojev Pri okrasitvi mesta in ustvarjanju navijaškega vzdušja so sodelovale vse osnovne šole v žalski občini. Dirko Po Slovenije je budno spremljal tudi kolesarski navdušenec Aljoša Grobelnik. Pripravite svojo kosilnico na novo sezono košnje in ji zagotovite profesionalen, hiter in cenovno ugoden servis: . Menjavo olja in zračnega filtra . Čiščenje stroja . Ostrenje noža . Pregled delovanja stroja . Predsezonski servis . Možnost prevzema na vaši lokaciji www.uniforest.si Latkova vas 81d 3312 Prebold T 03 / 777 14 23 M 051 665 566 E prodajalna@uniforest.si DELOVNI ČAS ponedeljek–petek: 7.00–16.00 sobota: 7.00–12.00 9 10 PODJETNIŠTVO IN TURIZEM ŠT. 6 I junij 2021 Vodilni v dimniških sistemih Za prenovo sirarne 2,2 milijona L. KOLAR D. NARAGLAV ARHIV MLEKARNE V Mlekarni Celeia v naslednjih letih napovedujejo še dodatne investicije: do pet milijonov evrov v sirarno, v celotno mlekarno pa do leta 2025 okoli 12 milijonov evrov. V Mlekarni Celeia napovedujejo posodobitve sirarne tudi v prihodnje. Mlekarna Celeia je v dobrega pol leta zaključila s prvo fazo prenove sirarne. 2,2 milijona evrov vredna naložba je v prvem sklopu prenove obsegala posodobitev proizvodnje, kjer potekata sirjenje in priprava sirnega zrna. To je začetek prve obsežnejše investicije v mlekarni, potem ko so leta 2016 investirali 2,8 milijona evrov v novo polnilno linijo za PET embalažo in novo skladišče za repromaterial. Sirarna Mlekarne Celeia je največja v Sloveniji, v njej pa dnevno proizvedejo do 15 ton različnih vrst sira iz mleka slovenskih kmetij brez gensko spremenjenih organizmov. Ker je po svoji tehnološki starosti že krepko presegla predvideno življenjsko dobo, so se odločili za prenovo. »V prvi fazi prenove naše sirarne smo se lotili prvega, najbolj ključnega dela proizvodnje sirov. Zamenjali smo sirarske kotle, kjer potekata sirjenje mleka in priprava sirnega zrna, ki je osnova za izdelavo sirov. Vgradili smo energetsko učinkovitejšo opremo, ki je v večji meri tudi avtomatizirana, tako bomo še lahko nadgradili kakovost naših izdelkov,« je povedal direktor Mlekarne Celeia Vinko But. Naložbo so financirali z lastnimi sredstvi, z bančnim kreditom in nepovratnimi sredstvi ministrstva za kmetijstvo. Dnevno v mlekarni odkupijo okrog 300 tisoč litrov, letno pa okrog 90 milijonov litrov mleka, ki prihaja iz 900 kmetij iz savinjske, šaleške, koroške, širše celjske in kozjanske regije, pri tem ga okrog polovico porabijo ravno za proizvodnjo sirov, je povedal But. Približno 20 odstotkov sirov prodajo izven Slovenije, največ na trgih nekdanje Jugoslavije, v Italiji, pa tudi v drugih državah EU. Njihovi siri – kupci jih poznajo predvsem po poltrdih sirih višje kakovosti – imajo po besedah vodje marketinga in strateškega razvoja Tomaža Arha v Sloveniji največji tržni delež med blagovnimi znamkami: »Tržni deleži so zelo odvisni od trgovinskih blagovnih znamk, ki pri sirih pokrivajo kar 72 odstotkov. Med siri imamo največji tržni delež med blagovnimi znamkami, in sicer okoli 6-odstotni delež.« Začetek prenove sirarne nakazuje pot razvoja ponudbe sirov v prihodnje, je ob tem povedal Tomaž Arh in napovedal tudi vlaganje v marketing in strateški razvoj: »Začeli smo pri temeljih, z nadaljevanjem obnove naslednjih faz proizvodnje, ki bo sledila, pa želimo trgu ponuditi nove sirne okuse, manjše serije, v sire vnesti še več lokalne note in tako dokazati, kaj vse lahko nastane, ko si medsebojno zaupajo kmetje in njihova mlekarna.« Narašča število manjših družin in tudi sicer ima sodobni načina življenja veliko posebnosti, ki terjajo prilagoditve izdelkov, velikosti in drugih značilnosti embalaže, ob tem pa imajo z internetom ljudje več možnosti pridobivanja informacij, je potenciale razvoja pri proizvodnji ne le sirov, ampak tudi ostalih izdelkov nakazal Arh. Mlekarna Celeia je lani ustvarila skoraj 60 milijonov evrov prihodkov. To je sicer okoli dva milijona evrov manj kot leta 2019, ko je mlekarna beležila 832.000 evrov izgube. A lani je ponovno poslovala z dobičkom, ki je bil po navedbah Vinka Buta skoraj milijon evrov. Letos pričakujejo podoben rezultat, v prihodnjih petih letih pa povečevanje prihodkov in poslovanje z dobičkom. Letos nemško podjetje Schiedel, ki je v Sloveniji preko nekdanjega gradbenega podjetja Gradnja Žalec prisotno že od leta 1973, praznuje svoj 75-letni jubilej. Praznovanje so v minulih tednih obeležili v vseh podjetjih po Evropi, ki so vključena v organizacijski sistem Schiedel Group. V slovenskem podjetju imajo že 45 zaposlenih in letos prvič po krizi pred desetimi leti, širijo proizvodnjo in beležijo rast. »Začelo se je leta 1946, ko je senator Friedrich Schiedel ustanovil podjetje, ki se je takrat imenovalo Erbacher Bauwaren. Začel je s sposojenimi samokolnicami in lopatami ter z vizijo proizvodnje dimnikov. Že leto kasneje je svojo tovarno betonskih izdelkov v Erbachu spremenil v tovarno za izdelavo dimnikov, od leta 1951 pa je svojo proizvodnjo s 17 zaposlenimi usmeril v proizvodnjo dvostenskih dimnikov. Od takrat podjetje proizvaja pod znamko Schiedel,« je povedal direktor Primož Pešak. Kasneje so odprli še več proizvodnih in prodajnih obratov v Nemčiji in Avstriji. Schiedel Group je leta 1990 postal del skupine Braas GmbH.« V Sloveniji, na lokaciji v Latkovi vasi, je Schiedel prisoten od leta 1973. Takrat je namreč gradbeno podjetje Žalec, Gradnja Žalec, ki je bilo ustanovljeno leta 1954, navezalo sodelovanje s Schiedlom in sklenilo pogodbo o odkupu licence ter začelo Primož Pešak s poskusno proizvodnjo. Sledil je uspešen razvoj podjetja, ki mu je dal svoj velik pečat takratni direktor Jože Jan, ki je izgubil življenje leta 1989 v prometni nesreči. Po vojni za Slovenijo je sledil proces lastninskega preoblikovanja podjetij. Leta 1996 je Schiedel ustanovil svoje podjetje Schiedel Slovenija, ki je postalo sestavni del matičnega podjetja Schiedel Group. Schiedel je sedaj prisoten v 27 državah po Evropi in je postal vodilni proizvajalec dimnikov, v zadnjih 30 letih pa ne samo dimnikov, ampak tudi prezračevalnih naprav in kaminov. »To leto pa je za Schiedel Slovenija pomembno ne samo zaradi tega, ker obeležujemo 75-letnico matične firme, ampak ker je po krizi, ki nas je zadela v letih 2010/11, ko smo bistveno zmanjšali obseg proizvodnje, to tudi prvo leto, ko smo proizvodnjo znova bistveno povečali in vzporedno s tem tudi povečali število zaposlenih za okrog 20 odstotkov. Sedaj nas je skupno zaposlenih že 45 ljudi. S tem je ta jubilej za nas tudi nekakšno prelomno leto, saj pomeni nov zagon, rast in tudi svetlo prihodnost. Konec lanskega leta smo uvedli tri nove proizvodne programe s selitvijo proizvodnje, ki je prej potekala na Češkem. Zaradi tega smo zaposlili deset novih sodelavcev in tudi v prihodnje pričakujemo podobni razvoj in rast podjetja,« je prepričan Primož Pešak. Schiedel v Sloveniji je razdeljen na dve enoti, je še povedal direktor: »Prva enota je Schiedel prodaja, kjer prodajamo dimnike Schiedel na slovenskem trgu, druga enota pa je, da smo tako imenovana centralna proizvodnja za večino betonskih izdelkov, ki jih distribuiramo in pošiljamo našim sestrskim firmam po vsej Evropi. Naše podjetje je namreč največji obrat za proizvodnjo betonskih izdelkov v Evropi. Nekatere izdelke izdelujemo kot edini proizvajalci, nekatere izdelke, kot so dimniški plašči in kakšne betonske pokrovne plošče, pa distribuiramo v krogu 700 km. Vsi Schiedli, torej Italija, Avstrija, Madžarska, Hrvaška … nabavljajo te stvari v Preboldu. Vsekakor pa so za Schiedel kot tak še vedno glavni produkt keramični in kovinski dimniki; tako je dimnik osnova, s katero živimo, v kateri smo doma, v kateri smo najboljši in ki bo tudi v naslednjih desetletjih še vedno temelj našega obstoja,« je prepričan direktor Pešak. »S ponosom lahko rečemo, da so Schiedlovi izdelki najbolj prisotni izdelki v slovenskih hišah, ker ima od leta 1973 osem od desetih hiš vgrajen Schiedlov dimnik.« PODJETNIŠTVO IN TURIZEM ŠT. 6 I junij 2021 11 Kot del belgijske skupine še boljši L. KOLAR T. T. Razvoj Juteksa je najbolj zaznamovala uvedba digitalnega tiska, s katero lahko za naročnike na talno oblogo natisnejo praktično karkoli, kar si zaželijo. Juteks iz Ložnice pri Žalcu je že osem let del belgijske skupine Beaulieu International Group (B. I. G.) in je v tem času doživel velik kakovosten razvoj. S svojimi talnimi oblogami je prisoten po vsem svetu pod blagovno znamko Beauflor. Čeprav je delež prodaje Juteksa v Sloveniji le dva odstotka in ima svojo maloprodajno enoto le v Žalcu, je Juteks pomemben zaposlovalec v Spodnji Savinjski dolini, saj zaposluje okrog 150 ljudi. V investicije 15 milijonov evrov O tem, kaj je vplivalo na sodobni razvoj Juteksa, je več povedal vodja proizvodnje Gregor Borinc: »Leta 2020 smo kupili že drugi digitalni tiskalnik in pričakujemo, da se bomo pri uporabi te tehnologije še širili tako v količinskem kot kvalitetnem smislu. Pred leti smo začeli proizvajati tudi t. i. luksuzne vinilne talne obloge, ki se polagajo v obliki plošč različnih dimenzij. Ves čas posodabljamo proizvodne linije in podporne procese, s čimer izboljšujemo tudi svojo energetsko učinkovitost. Uvajanje novih dezenov (vzorcev, op. ur.) je stalnica našega poslovanja in brez tega bi na trgu kmalu izgubili svoj konkurenčni položaj, zato vsako leto kupimo nekaj novih valjev z vzorci, s katerimi zadovoljujemo želje in potrebe naših kupcev.« Dejstvo, da je Juteks del belgijske skupine, ki je pomemben akter na področju PVC in drugih talnih oblog, je gotovo pripomoglo k širjenju ponudbe in razvoju Juteksa. »B.I.G. je postal večinski lastnik družbe v začetku l. 2013. Naša prihodnost je bila v začetku dokaj negotova, saj je bil belgijski lastnik osredotočen pretežno na naše rusko hčerinsko podjetje. Svoj status v skupini smo si izborili zlasti s strokovnostjo našega kadra, ki se kaže v visoki kakovo- sti naših produktov, s predanostjo, zavezanostjo k stroškovni učinkovitosti in prilagodljivostjo. Ko je lastnik prepoznal naše potenciale, je začel vlagati v tehnološke izboljšave in nove proizvodne linije (LVT in digitalni tisk). Od prevzema je v Juteks za namene investicij vložil skoraj 15 milijonov evrov.« V skupini B.I.G. so trenutno štiri podjetja, v katerih izdelujejo talne obloge PVC. Poleg Juteksa v Sloveniji še v Belgiji, Rusiji in ZDA. »Od samega začetka je bil cilj doseči maksimalno sinergijo, izmenjavo izkušenj in znanja z namenom doseči najboljšo kakovost in stroškovno učinkovitost. Komunikacijski kanali med tehničnimi ekipami so speljani tako, da informacije neprestano krožijo; mednarodni tim strokovnjakov skupaj rešuje probleme in si deli rešitve. Poudariti moramo, da so Juteksovi strokovnjaki zaradi svojega znanja in dolgoletnih izkušenj v tem timu zelo visoko cenjeni. Zaradi skoraj nične neželene fluktuacije smo v podjetju uspeli ohraniti zelo visok nivo strokovnega znanja, rezultat tega je, da smo postali specialisti za izdelavo tehnično najzahtevnejših produktov, prav nam pa so zaupali tudi digitalni tisk – trenutno smo edini proizvajalec na svetu, ki za talne obloge uporablja to metodo tiskanja. Lahko smo ponosni na to, da sta velik del naše konkurenčne prednosti ravno znanje in usposobljenost našega kadra,« je povedal Gregor Borinc in dodal tudi, da so v zadnjih letih vložili veliko tudi v opremo in izobraževanje za boljšo varnost in zdravje pri delu. Od maja drugačna organizacija Od 1. aprila družba Juteks nima več generalnega direktorja na lokaciji v Žalcu, saj se je dosedanji direktor Dušan Štiherl upokojil. S tem je bila povezana tudi reorganizacija, Gregor Borinc pred sodobnim digitalnim tiskalnikom nam je povedala prokuristka Breda Hladnik. »Ker je bila načrtovana upokojitev povezana tudi z reorganizacijo procesa vodenja, smo se na ta dogodek pripravljali dobro leto. Vodje posameznih procesov v Žalcu smo prevzeli nekaj dodatnih odgovornosti, ki so bile prej na ramenih direktorja, vsebinsko sinergijo med podjetjem v Belgiji in podjetjem v Žalcu, ki skupaj tvorita celoto, poimenovano CV West Europe, pa zagotavlja generalni direktor, ki je nastanjen v Belgiji. G. Štiherl je bil v podjetju in v skupni zelo cenjen zaradi svojega izrednega znanja in poznavanja naše panoge, zato smo člani njegovega tima ob njegovem odhodu čutili precejšen pritisk odgovornosti, ki smo jo prevzeli na svoja ramena. Prvi »samostojni« koraki kažejo, da smo prehod dobro načrtovali in podjetje dobro pluje skozi te koronske nevihte ter hudo pomankanje surovin, ki je zadelo tudi našo panogo. Lastniki so s takšno organizacijo pokazali izredno visoko stopnjo zaupanja domačim kadrom, kar si štejemo v čast.« Varno in spodbudno delovno okolje Zaposleni v Juteks prihajajo iz lokalnega okolja, pretežno iz Spodnje Savinjske doline. »V Juteksu smo ponosni na to, da dobri kadri ostajajo pri nas, kar je pokazatelj, da smo dober delodajalec. Nove sodelavce zato pretežno iščemo ob upokojitvah naših dolgoletnih zaposlenih ali ob širitvi proizvodnega programa. Pred tremi leti smo se kadrovsko okrepili z mlajšimi tehnologi, s katerimi bomo zagotavljali svojo uspešno prihodnost in vzgojili naslednike sedanjih vrhunskih strokovnjakov. Trenutno zaradi načrtovanja več upokojitev iščemo sodelavce v samem proizvodnem procesu – želimo pridobiti kadre, ki se želijo naučiti specifik naše proizvodnje (npr. priprave barv), in posameznike, ki želijo rasti in bi bili sposobni v prihodnjih letih prevzeti vodenje skupin,« je povedala Breda Hladnik in dodala, da so veseli, da v času epidemije ob spoštovanju vseh varnostnih ukrepov niso imeli nobenega notranjega izbruha okužbe. Delo v varnem in zdravem okolju je eden atributov podjetij, gotovo pa je to tudi stabilnost, popolno in odgovorno spoštovanje vseh zakonskih obveznosti v zvezi s plačili in delovnimi razmerji nasploh. »Plačujemo redno, nagrajujemo dodatno delo. Že nekaj let izplačujemo najvišji regres in poslovno uspešnost v regiji. Cenimo stabilnost pri svojih zaposlenih, zato si prizadevamo, da zanje ustvarjamo pogoje, da ostajajo pri nas,« je še dodala Breda Hladnik. Trgovina v Žalcu vez z domačim trgom Članstvo v skupini B.I.G. se odraža tudi na ponudbi Juteksove trgovine v Žalcu, saj v njej ponujajo tudi izdelke, proizvedene v drugih podjetjih skupine. Povedali so nam, da so kupci zelo dobro sprejeli razširitev ponudbe talnih oblog v širini 5 metrov, kar je odlično za velike Zmagal v projektu Startup generator D. N. Jure in sodelavec Robert, s katerim sta izdelala aparat Optumma 1000. Želel je narediti napravo, ki bi pomagala vzpostaviti nadzor nad porabo ter razbremenila ljudi, ki se ukvarjajo s skladiščenjem in zagotavljanjem zalog. Mlado perspektivno podjetje Drolctech, katerega ustanovitelj je Jure Drolc iz Matk, je s svojim produktom (avtomatom) OPTUMMA 1000 osvojilo 1. mesto v projektu STARTUP GENERATOR, ki so ga pripravili v SAŠA inkubatorju. Jure Drolc, ki je tudi direktor tega mladega podjetja, je v svoji karieri delal kot operater in programer na strojih CNC in pri tem bil priča težavam, ki se pojavljajo pri delu z rezilnim orodjem. Tako je začel razmišljati, kako bi lahko naredil stroj ali napravo, ki bi pomagala vzpostaviti nadzor nad porabo, ter razbremenil ljudi, ki se ukvarjajo s skladiščenjem in zagotavljanjem zalog, pri tem pa ponudil odgovo- rnim podatke o porabi, s katerimi bi lahko lažje ovrednotili stroške. To glavno vodilo ga je gnalo, da je s pomočjo prijatelja razvil produkt avtomat za izdajo rezilnega orodja OPTUMMA 1000. Kot je povedal, želi s produktom rešiti problem strank, ki se ukvarjajo s tehnologijo CNC in uporabljajo rezilna orodja. Podjetjem ponuja avtomat za skladiščenje rezilnega orodja, ki je računalniško podprt z aplikacijo ter nadzira celoten proces od samega naročila orodja do izdaje končnemu uporabniku. Avtomat pomaga vzpostaviti sistem beleženja orodja na določena stroškovna mesta, kar pomeni lažjo analizo porabe. S pomočjo tega sistema lahko podjetja razbremenijo službi nabave in skladišča ter zmanjšajo končni strošek porabe orodja. Po prejemu priznanja za 1. mesto je nagrajenec še povedal, da so pri razvoju tega produkta in v sklopu izobraževanja pridobili ogromno novega znanja, ki jim bo pomagalo na nadaljnji podjetniški poti. Trenutno pa se lahko pohvalijo, da so avtomat uspešno implementirali že v dveh podjetjih. Enega v podjetje v Savinjski dolini in drugega v podjetje iz okolice Ljubljane. Sicer pa si želi njihovo podjetje tudi v prihodnje na trgu ponujati visokotehnološke produkte, ki bi podjetjem pomagali slediti smernicam pametne proizvodnje 4.0. prostore, v katerih sedaj ni več treba lepiti talnih oblog. Razširili so tudi ponudbo plošč LVT: poleg plošč, ki se polagajo z lepljenjem, prodajajo tudi t. i. klik-sistem, ki omogoča polaganje s sestavljanjem. Sestrsko podjetje v Belgiji pa je eno najmočnejših proizvajalcev kakovostnih umetnih trav, ki so jih vključili v Juteksovo ponudbo, in pohvalijo se lahko, da so trenutno najugodnejši ponudnik te talne obloge v Sloveniji. V Juteksovi trgovini kupujejo tako podjetja, ki se ukvarjajo z gradnjo in opremljanjem prostorov, kot posamezniki, ki sami preurejajo dom. Trgovino obiskujejo kupci iz vse Slovenije, ki bi talne obloge lahko kupili tudi pri ponudnikih v bližini svojega doma, a je osebje v trgovini strokovno zelo dobro podkovano in lahko svetuje oziroma predlaga najboljšo možno rešitev, saj tesno sodeluje z našo tehnično ekipo, so nam povedali v Juteksu. Leto 2020 je zaznamovala epidemija, ki je v prvem delu leta posegla tudi v Juteksovo prodajno in proizvodno aktivnost. Trend se je junija obrnil, tako da so bili do konca leta polno zasedeni in so lahko ob koncu leta potrdili preseganje plana glede vseh zastavljenih ciljev. Citroenu zvesti že 55 let T. TAVČAR Družinsko podjetje Avtohiša Kos iz Ločice pri Polzeli slavi zavidljivih 55 let servisiranja in prodaje vozil Citroen. Za dolgoletno zvestobo z najdaljšim poslovnim sodelovanjem v Sloveniji, zanesljivost, strokovnost, skrb za stranke, razvojno naravnanost in dober poslovni odnos so se predstavniki Citroen Slovenija družini in kolektivu zahvalili ter jim podelili posebno priznanje. To so ponosno postavili ob bok prestižnemu priznanju najboljšega koncesionarja v državi na področju zadovoljstva strank Citroën, la passion du client, ter dvakratnemu nazivu najboljšega koncesionarja na področju prodaje vozil iz preteklih let. V Avtohiši Kos se zavedajo, da je jubilej povezan z dobrimi poslovnimi odnosi, izjemnim kolektivom nekoč in danes, spoštljivostjo ter skrbnostjo svojih strank in seveda družinsko tradicijo, za kar so vsakemu posebej izjemno hvaležni. 12 PODJETNIŠTVO IN TURIZEM ŠT. 6 I junij 2021 Naj pivo razglasili tudi novinarji in pivoljubci BINA PLAZNIK, L. KOLAR BINA PLAZNIK V strokovnem izboru so ocenjevali kar 92 lastnosti piv. Znak Pivo odlične kakovosti je prejelo 19 piv. 18. junija so pri Fontani piv Zeleno zlato v Žalcu pripravili sklepni dogodek s slavnostno podelitvijo nagrad ob prvem izboru piv za znak kakovosti Naj piva Slovenije 2021, ki ga podeljujeta Gospodarska zbornica Slovenije in Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo. Ob tem je ZKŠT Žalec izvedel tudi izbor in razglasil pivo po izboru pivoljubov in novinarjev. Župan Občine Žalec Janko Kos je na dogodku izrekel dobrodošlico vsem pivovarjem in vsem prisotnim, hkrati pa izrazil podporo projektu in dogodku ocenjevanja piv, ki naj bi preraslo v tradicionalno. Pivovarje je vzpodbudil, da se preizkusijo tudi v mednarodnem okolju in v prihodnje dogodek obogatijo še z gosti iz sosednjih držav. Na dogodku je spregovoril tudi državni sekretar na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Andrej Čuš, ki je pohvalil napredek v Žalcu. Med drugim se je v govoru dotaknil epidemije in to obdobje označil kot »obdobje nočne more« ter zagotovil, da bo vlada še naprej aktivno in dodatno podpirala vse gospodarske panoge s poudarkom na turizmu. Mag. Jelka Kozjak Jezernik iz Državnega izpitnega centra in doc. dr. Iztok Jože Košir iz žalskega Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije sta podelila certifikate za opravljeno izobraževanje pivovarjev. 19 najboljših po kakovosti Vrhunec dogodka je bila podelitev priznanj in znakov piva odlične kakovosti. Priznanja sta podelila dr. Tatjana Zagorc, direktorica Gospodarske zbornice Slovenije – Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij, in direktor IHPS Bojan Cizej. Bojan Cizej je povedal, da je vesel, da so v kratkem času uspeli povezati tri različne zgodbe treh različnih institucij v eno zelo lepo zgodbo: »Ni lahko v Sloveniji sestaviti ekipo kompetentnih, neodvisnih, šolanih degustatorjev. Dr. Koširju je to uspelo. Sestavili so dober pravilnik o ocenjevanju ter degustacijsko listo. Tudi sam sem pivovar po duši. Trideset let sem delal v tej panogi in zelo me veseli visoka kakovost slovenskega piva. Vso pivo pa je hmeljeno s hmeljem, ki ga pridelujejo naši hmeljarji. Z ekipo snujemo nove ideje in veselim se srečanja prihodnje leto na istem mestu v še številčnejši zasedbi.« Prejemnika nazivov Naj pivo po izboru novinarjev in Naj pivo po okusu pivoljubcev, ambasadorja Alya in Dejan Zavec ter organizator ZKŠT Boštjan Strajhar. »To je eno najprijetnejših del za nas živilce. Delujemo v okviru Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici. Ocenjevali smo 92 lastnosti piv. Te so razmejene na okus, izgled, strukturo … Ocenjevanje je pomembno z vidika tehnologije in proizvodnje, po drugi strani pa je za podjetja, ki so dobila priznanja, lepa odskočna deska, da bodo lahko promovirala svoje izdelke,« je o ocenjevanju povedala dr. Tatjana Zagorc in dodala, da je pomembno zavedanje o pomenu izdelka, kot je pivo, kjer je zbrana večtisočletna tradicija skupaj z znanjem. Za odlično kakovost je Gospodarska zbornica Slovenije nagradila kar 19 piv, med njimi kot edino iz doline pivo Mi2 Savinjske pivovarne Clef Brewery. Izbirali tudi pivoljubci in novinarji Ekipa Turistične kmetije in pivovarne Flajs; v sredini Aleksander Flajs Nagrado za Naj pivo 2021, ki je bilo izbrano s strani slovenskih novinarjev, je prejelo pivo Quercus Alba pivovarne Craft Brewery Brewwood iz Kočevja. Nagrado za Naj pivo 2021, ki je bilo s pomočjo pivoljubcev izbrano preko družbenega omrežja Facebook, je prejelo pivo Malina pivovarne Rooster iz Škofljice. Nagrade za izbor Kako privabiti domačega gosta BINA PLAZNIK V turistični zvezi za svoja društva načrtujejo več izobraževanja, pa tudi nekaj več poudarka pri izdelavi promocijskih orodij in materiala za delovanje zveze. Na volilni skupščini Zveze turističnih društev Občine Žalec 22. junija so v Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije potrdili dosedanja petnajstčlanski upravni odbor in nadzorni odbor, prav tako pa za predsednika edinega kandidata in dosedanjega predsednika Danila Basleta. Skupščine se je udeležila velika večina društev, vse predlagane sklepe pa so potrdili. Gost na skupščini je bil predsednik RTZ SAŠKA Franc Špegel, ki je na začetku nagovoril prisotne in jih pozdravil tudi v imenu Turistične zveze Slovenije kot član njenega predsedstva. Franc Špegel je med drugim pohvalil delo društev. Povedal je, da so bila društva v turizmu epidemiji navkljub iznajdljiva, so se posodobila in organizirala nekaj dogodkov tudi prek računalniških aplikacij. Na ravni TZS so delovali dokaj normalno, izpadlo je nekaj velikih dogodkov. V RTZ SAŠKA so program speljali v celoti. Vsa društva je povabil k članstvu v TZS ter predstavil ugodnosti, ki jih nudijo. Napovedal je letošnje druženje RTZ SAŠKA v Vojniku ter obudil spomin na lansko uspešno srečanje v Žalcu. Predsednik ZTD Občine Žalec Danilo Basle je na kratko predstavil lanskoletne akcije in projekte; nekaj so jih morali spremeniti in prilagoditi zastavljen program zaradi epidemije. Med drugim so izvedli tri izobraževanja, pohod po hmeljski poti, natečaj Najlepši kraj, hiša in kmetija, v Velenju so se udeležili prireditve Veselo v poletje ter organizirali zgoraj omenjeno srečanje članov RTZ SAŠKA v Žalcu, izvedli so dva sestanka UO zveze in skupščino le-te ter se udeležili treh sestankov IO RTZ SAŠKA in skupščine RTZ. Za člane ZTD so pripravili in izdelali enotne napisne table društev z logotipom zveze in jih društvom izročili brezplačno. Poleg ustaljene izvedbe letne skupščine zveze ter štirih sestankov upravnega odbora letno načrtujejo nove aktivnosti na področju izobraževanja, in sicer na temo: kako privabiti domačega gosta. Letos načr- Predstavnice Savinjske pivovarne Clef; na desni Anja Zuzej Gobec. pivoljubcev in novinarjev sta podelila letošnja ambasadorja Alya in Dejan Zavec. Primož Zupančič iz pivovarne Rooster je nagrado komentiral: »Menim, da so potrošnike prepričale maline. Notri jih je veliko. Pivo je čisto rdeče od malin. Pretehtalo je malo fascinacije, mogoče, ker je zanimivo. Pa tudi obdobje je pravo. To je zelo poletno pivo.« Grega Vlašič iz pivovarne Brewwood je o nagrajenem pivu in nagradi novinarjev povedal: »To je trenutno eden najbolj popularnih stilov, ki se pri nas razvijajo, in pa seveda dobro pivo. Nagrada je neko priznanje, da dobro delamo, da smo na dobri poti, pomaga, da se še naprej razvijamo in z večjim veseljem delamo v teh časih, ki so zelo prizadeli nas male kraft pivovarje.« Pivovarne s kraft pivi tudi v dolini V Žalcu in okolici je zraslo že kar nekaj pivovarn, ki varijo piva izjemne kakovosti in skrbijo za kulturo pitja piva ter posledično izostrujejo tudi okus potrošnikov, ki se vedno raje »posladkajo« s kraft pivi. Ena takih, ki deluje že več let in je tesno povezana z glasbo, je Savinjska pivovarna Clef Brewery. Anja Žužej Gobec je v imenu pivovarne povedala, da jim je zelo pomembno, da sodelujejo z lokalnim okoljem in da se pojavljajo na dogodkih, kot je ta: »Ne razmišljamo o nagradah in ocenah, imamo svojo zgodbo in vizijo. Odločeni pa smo, da sodelujemo vedno na dogodkih Občine Žalec in ZKŠT Žalec ter se predstavljamo v lokalnem okolju.« Čisto novi, sveži pivovar z obilico energije in dobre volje Aleksander Flajs iz pivovarne Flajs je komentiral sodelovanje na prireditvi ocenjevanja piv: »Sodelujemo zato, da vidimo, kje smo, kako dobri smo. Ali sploh lahko konkuriramo glede kakovosti ostalim znamkam, da dobimo zagon in voljo za naprej. V času korone, ko je bilo zatišje, te je zlahka ‘minilo do vsega’. Zamislili smo si tudi hostel sredi Žalca, v katerem je pivovarna, gostom bomo ponudili pivo ter oddajali prostore zaključenim družbam … Vse je še v nastajanju. Vizijo imamo in dobre volje nam ne manjka.« Mag. Boštjan Štrajhar, direktor ZKŠT Žalec, je vesel dobrega sodelovanja: »Jaz sem zadovoljen, ker nam je uspelo združiti tri pomembne institucije v en dogodek. S tem ko smo se združili z Gospodarsko zbornico Slovenije ter Inštitutom za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, smo dokazali, da smo skupaj močnejši, v slogi je moč, s tem smo presegli vse te delitve na leve in desne, cepljene in necepljene, in smo stopili skupaj za pivovarje, za odlično pivo.« Obiskovalci so na dogodku lahko degustirali piva na tržnici piv, za odlično vzdušje je poskrbela Irena Vrčkovnik s svojim glasbenim nastopom, dogodek je povezoval Franci Podbrežnik. Danilo Basle tujejo tudi sodelovanje na prireditvi Veselo v poletje, sodelovanje v izboru za Najlepši kraj, hišo in kmetijo, ki poteka od maja do novembra, v avgustu pohod po hmeljski poti, izvedbo srečanja lokalnih turističnih društev pri Fontani piv Zeleno zlato 27. septembra ter oktobra strokovno ekskurzijo. Po območjih, kjer deluje pet turističnih društev, načrtujejo obnovo pešpoti ob Savinji. Poskrbeli bodo tudi za nekaj promocijskega materiala, s katerim se bo zveza predstavljala na prireditvah, rolo zveze in table z napisi. Irena Vrečkovnik je popestrila osrednjo prireditev in zaključila večer s koncertom. ŠT. 6 I junij 2021 PO DOLINI / IZ POLITIČNEGA ŽIVLJENJA 13 Naša dežela tudi v Savinjski D. NARAGLAV Medobčinskemu odboru nove stranke, ki jo vodi Aleksandra Pivec, bo predsedovala Zdenka Jan iz Šempetra, svetnica v OS Žalec, izvoljena na listi Desusa. Veliko skrb bodo namenili slovenskemu podeželju v smislu enakovrednega razvoja in s tem omogočili tudi dobra in kvalitetna delovna mesta zunaj državnih centrov. Predvsem pa se mora politika umakniti ideologijam in se posvetiti ljudem, ki želijo biti slišani in upoštevani. Predsednica območnega odbora Zdenka Jan je še povedala, da je zelo vesela tudi mladih članov stranke, v katere polaga velike upe, saj so ideološko povsem neobremenjeni, polni mladostne energije, znanja in predvsem želje po soustvarjanju pogojev za vsestranski razvoj. K temu pa je še dodala: »V stranko Naša dežela se tudi na območju našega žalskega odbora vključujejo upokojenci, ki so vrsto let verjeli v iskrenost vodstva stranke Desus, a so razočarani ugotovili, da so mnogi osebne interese postavljali pred resnično skrb za svoje volivce, kmetje, ki so v Pivčevi, v času, ko je bila kmetijska ministrica, prepoznali osebo, ki spoštuje delo na kmetijah in ji je zanje resnično mar, obrtniki, podjetniki, ki ustvarjajo delovna mesta in dodano vrednost v svojem okolju, a se nenehno soočajo s pogosto nesmiselnimi uradniškimi zahtevami in birokracijo, ter še mnogi drugi … Sicer pa so v stranko vabljeni vsi ljudje, ki jih z Našo deželo družijo enake vrednote, ki spoštujejo različna mnenja, si želijo kulturnega dialoga in jim je mar za našo prihodnost.« UREDNIŠTVO UTRIPA SAVINJSKE DOLINE OBJAVLJA PRAVILA REFERENDUMSKE KAMPANJE ZA MESEČNIK UTRIP SAVINJSKE DOLINE ZA REFERENDUM O ZAKONU O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VODAH (ZV-1G) V skladu z zakonom o medijih, zakonom o volilni in referendumski kampanji, pravilnikom o izdajanju Utripa Savinjske doline ter s programsko zasnovo mesečnika Utrip Savinjske doline je uredništvo Utripa Savinjske doline sprejelo pravila referendumske kampanje Utripa Savinjske doline za referendum o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah (zv-1g), ki bo 11. 7. 2021. Pravila so v celoti objavljena od 9. junija 2021 na spletni strani izdajatelja www.zkst-zalec.si. Lucija Kolar, odgovorna urednica Žalec, 9. 6. 2021 Oživili lokalni odbor NSi T. TAVČAR Na gradu Komenda 17. junija so pripravili pogovor, na katerem sta sodelovala poslanec NSi Aleksander Reberšek, ki je predstavil dosedanje delo in trenutne aktivnosti, ki potekajo v stranki in v državnem zboru, in župan občine Polzela Jože Kužnik, ki je predstavil aktivnosti občine. Ob tem so obudili lokalni občinski NSi Polzela. Kot je poudaril poslanec Reberšek, so veseli, da so se občani Polzele z veseljem odzvali na vabilo. Njihova pripravljenost za delo jih navdaja z Aleksandra Pivec s člani odbora na kmetiji Gorišek V petek, 11. junija, je bil v Šempetru ustanovni sestanek medobčinskega odbora stranke Naša dežela, kamor so se poleg nekdanjih vidnih žalskih članov Desusa pridružili tudi člani s Polzele in iz Celja. Njihova predstavnika sta Ferdinand Železnik in Miha Samardžič. Pred ustanovnim zborom se je predsednica stranke dr. Aleksandra Pivec skupaj s svojo ekipo sestala z županom Jankom Kosom in direktorico občinske uprave Občine Žalec dr. Darjo Majkovič. Nato je ekipa Naše dežele obiskala še sadjarsko kmetijo Gorišek v Pongracu, kjer jim je gospodar Aleš predstavil lepote in težave sadjarskega dela, ki jih zadnja leta povzroča predvsem pozeba. V Šempetru, kjer je potekal ustanovni zbor članov, so v prisotnosti predsednice stranke dr. Aleksandre Pivec in njene podpredsednice Anite Manfreda izvolili predsednico medobčinskega odbora Zdenko Jan, Bojan Cizej, sicer direktor Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo v Žalcu, pa je bil izvoljen za podpredsednika odbora. Izvolili so tudi sedemčlanski izvršni odbor, ki ga sestavljata tudi občinska svetnika OŽ Marjan Vodeb in Stane Jerman ter Blaž Jan kot predstavnik mladih. Vse tri govornice, Aleksandra Pivec, Anita Manfreda in Zdenka Jan, so v nagovoru poudarjale, da se bodo v stranki trudili, da bodo s povezovanjem in transparentnim delom poskušali povrniti zaupanje ljudi v politiko. S pogovora župana Jožeta Kužnika s poslancem Aleksandrom Reberškom Mojca Gregorc in Anja Donko Pomagajo tudi bolničarji prostovoljci T. TAVČAR V minulih dneh, odkar je cepljenje proti koronavirusu na našem območju v Domu II. slovenskega tabora Žalec, so se v dejavnosti Zdravstvenega doma Žalec preko žalske civilne zaščite vključevali tudi bolničarji/prostovoljci in ostali prostovoljci Rdečega križa Slovenije iz Območnega združenja Žalec (RKS OZ). Na vhodu v stavbo so pomagali pri usmerjanju prijavljenih na cepljenje. V podpis so jim ponudili izjave za cepljenje in jih napotili naprej do zdravstvenih delavcev. »Opozarjali smo jih tudi na upoštevanje zaščitnih ukrepov, še posebej na razkuževanje rok,« sta povedali bolničarki/prostovoljki, članica ekipe prve pomoči RKS OZ Žalec Mojca Gregorc in Anja Donko. zadovoljstvom. Tudi na Polzeli so namreč poudarili, da bo NSi svojo pozornost še naprej namenjala zlasti pripravi ustrezne strategije za izhod iz koronakrize in zagonu gospodarstva. Vztrajali bodo zlasti na nižanju davkov, ki bremenijo ljudi, ter skrbeli za ranljive skupine, ki so v naši družbi že desetletja odmaknjene na rob. Ponovno so oživili občinski odbor NSi Polzela. Na dogodek je prišlo več kot 20 ljudi, ki so za novo predsednico odbora izglasovali Aleksandro Jurak. Gesla Schumanove deklaracije na razstavi T. TAVČAR Občina Vransko je sprejela ponudbo Arhiva Republike Slovenije in 27. maja v Schwentnerjevi hiši postavila na ogled razstavo ob 70. obletnici Schumanove deklaracije »Evropa in Evropejci 1950–2020«. Razstavo je pripravil Zgodovinski arhiv Evropske unije v Firencah, ki deluje v sklopu tamkajšnjega Inštituta Evropske univerze. Odprta je bila do 10. junija. Razstava dokumentov, fotografij in zapisov je namenjena ozaveščanju o pomembnosti Schumanove deklaracije v zgodovini evropskega povezovanja in spodbujanju k razmišljanju o njenem pomenu v današnji Evropi in njeni prihodnosti. Prvi del je razdeljen na pet tematskih sklopov, katerih vodilo so ključna gesla Schumanove deklaracije – mir, solidarnost, združevanje, odprtost in sodelovanje. Drugi del omogoča stik s posamezniki, ki so bili vključeni v proces evropskega povezovanja ali so kako drugače povezani z njim. Predstavlja njihov pogled na to, kaj pomeni biti Evropejec danes in kaj je to pomenilo v preteklosti. Ob obeležitvi dneva Evrope je bila od 7. do 24. maja na ogled v Državnem zboru Republike Slovenije, do konca leta pa bo potovala v več slovenskih občin. Naročnik: Občina Žalec za Svetniško skupino SD Žalec Po zaključku uradnega dela je dr. Aleksandra Pivec povedala: »Danes je res pomemben dan za našo stranko. Ustanovili smo dva nova medobčinska odbora, Laško in Žalec. Zelo sem vesela, da je na teh odborih kopica tako ustanovnih članov kot novih članov, ki se nam dnevno v stranko priključujejo. Ta trenutek bi težko točno rekla, koliko lokalnih in deželnih odborov že imamo, saj se to število hitro povečuje. Z gotovostjo pa lahko povem, da smo pokrili vse slovenske dežele, če ne na nižjem pa vsaj na deželnem nivoju, iz katerega nato gradimo lokalno bazo.« 14 PO DOLINI ŠT. 6 I junij 2021 Trideset let ohranjanja kulturne dediščine D. NARAGLAV V Domu kulture v Šeščah pri Preboldu je prvi junijski vikend bila na ogledu zanimiva razstava ročnih del. manjkala družba, izgubila pa sem tudi moža in postala vdova ter tako bila še toliko bolj potrebna in željna druženja. Z ročnimi deli sem se spoznala že v mladosti. Hodila sem v krožek, ki ga je imela Marija Škorjanc, kasneje, ko sem se poročila, pa za to ni bilo veliko časa, saj so gospodinjenje, služba, delo na kmetiji … zahtevali svoje. Upokojitev, potreba po druženju ter prijateljstvo z Anico pa me je znova pripeljalo na pot ustvarjanja ročnih del. Zelo sem vesela, da je bilo tako, in s ponosom gledam na to prehojeno pot.« Podobnega mnenja je tudi Slavka Oblak, ki je tudi članica krožka od vsega začetka. »Z ročnimi deli sem začela povsem sama, je pa res, da je bila mama šivilja O zgodovini krožka je spregovorila Marija Končina. Slavka Oblak Z naslovom razstave 30 let ohranjanja kulturne dediščine naših babic so obeležili tri desetletja delovanja krožka ročnih del Čipke, ki deluje v okviru Kulturno-prosvetnega društva Šešče. Ob odprtju razstave je udeležence pozdravila predsednica društva in vodja krožka Milena Klasič. O zgodovini krožka je spregovorila upokojena profesorica in krajanka Marija Končina. Delovanje krožka se je začelo leta 1991 na pobudo Anice Ocvirk ob upokojitvi. »Trdno prepričana je bila, da samo počivanje po letih aktivnega službovanja ne bo dovolj, zato je prišla na idejo, da bi v vasi ustanovili krožek, v katerem bi se dobivale ženske, ki bi se družile, ob tem pa počele še kaj koristnega. In tako je nastal krožek, v katerem so se zbrale ženske, ki so s spretnimi prsti pletle najrazličnejše izdelke. Sestajale so se v sobi kulturnega doma, in sicer enkrat tedensko popoldne od štirih do sedmih. V zimskem času so si kurile v majhni peči, kurjavo pa so jim preskrbeli gasilci. Pletenje in kvačkanje sta bila stalnica skozi celotno obdobje, leta 2006 pa se jima je pridružilo še klekljanje. Sestava krožka se je v tridesetih letih seveda spreminjala – nekaj krožkaric je odšlo, prišle pa so druge. Priložnostno so svoje izdelke tudi razstavljale. Z razširitvijo delovanja še na klekljanje se je med njimi učvrstilo prepričanje, da je treba pokazati, s čim se ukvarjajo na svojih srečanjih. In tako se v Šeščah vsako leto ob krajevnem prazniku kulturni dom spremeni v prostor, ki je prava paša za oči. Vsaki dve leti krožkarice sodelujejo tudi na razstavi ročnih del v Preboldu. Ukvarjati se z ročnim delom pomeni bližati se lepemu, družiti se s sokrajankami pa pomeni prispevati k ustvarjanju pozitivnega vzdušja in tkanju pristnih medosebnih vezi. Danes v krožku delujejo prizadevne članice, gonilna sila pa je Milena Klasič, ki je zaslužna za to, da so krožkarice svoj program razširile še s klekljanjem,« je med Geli Terzan Marija Drolc Ekipo mladink sestavljajo: Anastazija Blagotinšek, Neli Stankovič, Estera Kužnik, Pia Satler, Hana Dušič, Patricija Krk, Maruša Krk, Sara Glušič, Judita Kužnik in Taja Pajenk. Mladinke Andraža državne prvakinje T. TAVČAR V Celju je v soboto, 5. junija, in v nedeljo, 6. junija, potekalo Državno gasilsko tekmovanje mladine, članic in članov ter starejših članic in članov, ki se ga je udeležilo okrog 4000 gasilcev in gasilk (350 enot) iz vse Slovenije, od tega tudi 17 enot iz Gasilske zveze Žalec in 3 enote iz Gasilske zveze Prebold. Tekmovanje je organizirano vsaki dve leti in bi sicer moralo biti že lani, a je bilo prestavljeno zaradi znanih razlogov. Največji uspeh so dosegle mladinke iz Andraža nad Polzelo, ki so postale državne prvakinje. Pionirji in pionirke so tekmovali v vaji z vedrovko, štafeti na 400 m z ovirami in vaji razvrščanja, mladinci in mladinke v vaji razvrščanja, vaji z ovirami in štafeti na 400 m z ovirami. Člani in članice so izvajali vajo z motorno brizgalno, štafetni tek na 400 m z ovirami in vajo razvrščanja, starejši gasilci in gasilke pa so se pomerili v vaji s hidrantom in vaji raznoterosti. Tekmovanje je potekalo na atletskem stadionu Kladivar ter na nogometnem na Sklani kleti. Gasilska zveza Slovenije je v sodelovanju s celjskimi organizatorji odlično izvedla tekmovanje, kar je dobra napoved za mednarodno gasilsko olimpijado prihodnje leto. Zaradi epidemije običajne otvoritve tekmovanja in zaključne slovesnosti z razglasitvijo rezultatov letos ni bilo. Vrstni red državnega tekmovanja za enote GZ Žalec in GZ Prebold: pionirji: 3. Drešinja vas, 5. Letuš; mladinke: 1. Andraž nad Polzelo, 15. Kaplja vas (GZ Prebold); mladinci: 16. Drešinja vas; članice A: 5. Andraž nad Polzelo, 9. Kapla - Pondor; člani A: 9. Andraž nad Polzelo, 11. Andraž nad Polzelo I., 36. Drešinja vas; članice B: 9. Vransko, 15. Braslovče, 29. Andraž nad Polzelo; člani B: 12. Levec, 23. Letuš; starejši gasilci: 4. Matke (GZ Prebold), 24. Kasaze Liboje, 25. Drešinja vas, 48. Šešče (GZ Prebold); starejše gasilke: 5. Kapla - Pondor … Pogled na del razstave, ki je vedno prava paša za oči. drugim povedala Marija Končina ter dodala, da je razveseljivo, da sedaj v krožku deluje tudi otroška skupina, ki jo sestavljajo dva fanta, stara sedem in deset let, ter ena deklica. Otvoritev razstave so s pesmijo in glasbo v okrnjeni zasedbi popestrili Prijatelji 6 še, zakonca Marija in Zvone Babič ter harmonikar Alfonz Lesjak. Na slovesnosti so podelili priznanja za dolgoletno in uspešno delo v krožku. Posebno priznanje za vseh 30 let delovanja je prejela Geli Teržan. Poleg nje so priznanja prejele še: Fanika Škrubej, Marija Goropevšek, Pavla Siter, Marija Drolc, Marija Jelen in Slavka Oblak. Priznanje za ustanoviteljico krožka Anico Ocvirk, ki žal ni dočakala praznovanja 30-letnice, je prevzela njena hči Martina Ramšak. Po podelitvi priznanj sta njihovo delo pohvalila in izrazila čestitke ob jubileju podžupan Občine Prebold mag. Marko Repnik, ki je izrazil čestitke tudi v imenu JSKD-izpostave Žalec, ter podpredsednica Odbora za tehnično kulturo pri Zvezi društev upokojencev Slovenije Zdenka Bevc Škof. S tremi dolgoletnimi članicami smo po odprtju razstave obudili spomin na njihovo delovanje ter ljubezen do tovrstnega ustvarjanja. Geli Teržan nam je povedala: »V krožku sem od vsega začetka, in tako kot Anici Ocvirk je tudi meni ob odhodu v pokoj in sem ob tem, ko sem ji pomagala, pridobila nekaj znanja in izkušenj. Pomagala sem ji že v času med vojno, ko je bil oče v taborišču Dachau. Pri 14 letih pa sem že začela tudi z ročnimi deli in tako vseskozi po malo. Pred 30 leti, ko je soseda Anica prišla na plan s pobudo za ustanovitev krožka, sem se z veseljem pridružila in se še bolj zavzeto lotila tovrstnega ročnega dela. Sedaj žal ne gre več, ker slabo vidim, a sem vesela, da sem bila del te druščine, kjer smo marsikaj lepega ustvarili in se imeli lepo.« Da je bilo v krožku res veselo, pa je nedvomno poskrbela z veliko malho humorja, petja in še česa Marija Drolc iz Matk, ki je bila dolgoletna članica skupine Prijatelji 6 še in jo mnogi poznajo po njenem lepem petju in močnem vrisku na katerem od nastopov ali na različnih druženjih. »Vesela sem, da sem bila kar nekaj let aktivna članica tega krožka in da sem se marsikaj naučila. Pred tem nisem skoraj nič znala, zato sem bila zelo vesela in ponosna, ko sem si spletla svoj prvi jopič in nakvačkala bluzo. Je pa res, da mi je za to delo kar primanjkovalo časa, saj je bilo precej dela na kmetiji, vključena pa sem bila tudi v najrazličnejše druge aktivnosti v domačem kraju, kjer sem sodelovala pri košnji, žetvi, mlatenju … Veliko pa sem doživela in videla razne kraje kot članica skupine Prijatelji 6 še.« Od leve proti desni: Liljana Strožer, Renata Kolenc, Darija Turnšek, Klavdija Kolenc, Aleksandra Lebič, Dagmara Vaupotič 6 novih oskrbovalk na domu T. TAVČAR V Domu upokojencev Polzela se lahko pohvalijo s šestimi dodatno izobraženimi zaposlenimi, ki so pridobili certifikat in hkrati naziv socialna oskrbovalka/oskrbovalec na domu. Kljub težkim časom, ki so trenutno marsikatero stvar zastavili malo drugače, se je izobraževanje sicer malce podaljšalo, a vendar so zaposlene po šestih mesecih pridobile ta naziv. Večino svoje prakse so med izobraževanjem opravile prav v domu. »Res smo veseli, da obstaja- jo takšni projekti, ki jih financira država in bogatijo znanja naših zaposlenih, da so pri svojem delu bolj strokovni in imajo prav tako več strokovne širine. Naš dom se nahaja na položni vzpetini na severnem delu Polzele in je dom, kjer smo zaposleni srčni in željni novih znanj za lažje delo z našimi in vašimi stanovalci. Vedno smo se pripravljeni kaj novega naučiti in pridobiti nova znanja, zato bomo prav tako tudi v prihodnje z veseljem sodelovali pri kakšnih projektih, ki jih finančno spodbuja država,« je povedala delovna terapevtka Petra Kos. PO DOLINI ŠT. 6 I junij 2021 15 Žalski pozdrav poletju BINA PLAZNIK Na prvem večjem koncertu odlično vzdušje in še boljši odziv občinstva V organizaciji žalskega Mladinskega centra, Študentskega kluba in ZKŠT smo 24. junija na Šlandrovem trgu v spremstvu polne lune pozdravili koledarsko in koncertno poletje z dogodkom Zdravo poletje! Tomaž Kozovinc, direktor Mladinskega centra Žalec, je vesel, da je dogodek že tretji po vrsti in da postaja tradicionalen: »Vsakič poiščemo slovenske glasbene skupine, ki Takšno super vzdušje je bilo tudi med publiko, ki se je zbirala na prizorišču. Iz minute v minuto se je polnil prostor pod odrom. Večinoma smo opazili mlada dekleta, med prvimi so zasedla vse mize v ospredju. Lara Pavčnik se je pripeljala iz Laškega: »Spremljam Joker Out in sošolec mi je povedal, da pridejo v Žalec. Zelo rada hodim na koncerte, pogrešala sem jih in sem vesela, da sem danes Razgreta publika med nastopom Joker Out je s strastjo in množičnostjo poplačala ambstinenco dogajanja med epidemijo. Pamži so se junija izkazali že kot »zvočna kulisa« na žalskem štartu dirke Po Sloveniji in na podelitvi športnih priznanj Občine Žalec. so v preboju. Letos smo za glavne nastopajoče izbrali Joker Out, ki so bili izbrani za naj glasbenike leta. Želeli smo jih predstaviti tudi žalski mladini. Pamži so srednješolski bend, prihajajo iz Žalca in okolice, veliko igrajo na lokalnih dogodkih. Dali smo jim priložnost, da se predstavijo pred dvema bendoma z malo več izkušnjami. Gorenjski bend Masharik se pojavlja večinoma v Ljubljani in okolici, vendar počasi pričenjajo z nastopi širom Slovenije. Zanimanje za dogodek je veliko. Vse je super.« tu.« V bližini je bila druga sogovornica Ina Knez, ki je prišla iz Rimskih Toplic: »Spremljam predvsem skupino Joker Out. Od prijateljice sem izvedela, da so danes v Žalcu, in sem prišla. Zanimivo je, ker ni več toliko mask in omejenega gibanja in se veselim tega, da je vse spet bolj sproščeno.« Čisto na drugem koncu prizorišča srečamo Maksa Knausa iz Radeč: »Prišel sem zaradi druženja s prijatelji in zaradi koncerta. Prijateljica mi je povedala, da je koncert. Vse bende poznam, nisem ravno poseben oboževalec katerega od njih, poznam nekaj pesmi.« Poleti pa Hamo v Limberku L. K. Mladinski center Žalec je začel s svojim delom jeseni, med epidemijo in s kupom omejitev, kar z vidika ustanove, ki naj bi skrbela za dogodke in dogajanja za mlade, ni bila ravno dobra popotnica. Pa vendarle smo v vsem tem času precej slišali o njih, in ne le slišali, tudi prirejali so veliko dogodkov. Direktor MC Žalec Tomaž Kozovinc je o tem povedal: Ina Knez in Lara Pavčnik Golaž je kuhalo kar 18 ekip D. NARAGLAV Najbolj slasten golaž je po mnenju komisije skuhala ekipa Mestne skupnosti Žalec pod vodstvom Staneta Vipotnika. V letnem gledališču Limberk je Turistično društvo Griže organiziralo že 17. tradicionalno golažijado za pokal KS Griže. V senci visokih dreves letnega gledališča se je tokrat med sabo pomerilo kar 18 kuharskih ekip, med njimi tudi dve s Primorske. Vodja protokola je bil Danilo Basle, glavna organizatorja pa predsednik in podpredsednik TD Griže Božo Trnovšek in Januš Grobelnik. Med ekipami je bilo čutiti pravo kuharsko zagnanost in željo po čim boljšem golažu. Vsaka ekipa se je trudila tudi čim lepše urediti svoj kuhalni kotiček in omizje. Ob kuhanju je bil tudi čas za prijetno druženje ob raznih suhomesnatih in sladkih dobrotah, osvežilnih napitkih in vsakovrstnih pogovorih. Vsaka ekipa je od organizatorjev prejela tri kilograme goveje- Maks Kanus Martin Mutec iz skupine Pamži takoj po tonski vaji pove: »Tole je fajn priložnost in prvi pravi špil po enem letu. Res se veselimo, da lahko igramo pred publiko. Če dobiš fajn aplavz, je to najbolj evforičen trenutek, ki ga lahko doživiš v življenju. Vsaj po mojih izkušnjah. Trenutno delamo avtorske komade in čim več bi še radi igrali v živo.« Odlično razpoložene člane skupine Joker Out srečamo v zaodrju. Pevec Bojan Cvjetićanin se prav tako veseli nastopa: »Danes smo prvič v Žalcu in to je tudi eden prvih koncertov po koroni. To nam pomeni en velik oddih in navdih in prepih neke dobre energije. Upamo, da se čim lepše spoznamo s prebivalci in vsemi iz okolice, da se bomo lahko vračali. Med korono smo bili zelo pridni, snemali smo spote in pesmi.« Ko mu povemo, da jih na prizorišču čaka kopica oboževalk, komentira: »Kar se tiče obiskovalk, smo prezadovoljni, da je takšna slika, kakršna je. Smo pet mladih fantov in seveda nam je to všeč. Kar seveda ne pomeni, da fantje niso dobrodošli na naših koncertih. Če je med nami dobra energija in to res radi delamo, se mora prijeti tudi publike.« Z vsakim nastopom skupin, od Pamžev do Masharik, se je vzdušje stopnjevalo in doseglo vrhunec s fanti iz Joker Out. Odprta je sezona koncertov in dobrega razpoloženja. Vse tri najboljše ekipe po razglasitvi rezultatov in podelitvi pokalov ga mesa, prav toliko čebule in kruh, začimbe pa so bile v domeni ekip. Po dobrih treh urah kuhanja so ekipe končale s svojim delom. Golaže je ocenjevala komisija v sestavi: Dani Pader, Jože Glinšek in Beno Pepelnik. Kot so ob razglasitvi rezultatov povedali sodniki, so bile vse ekipe zelo prizadevne in uspešne, saj so vse pripravile in skuhale okusen golaž. O zmagi so odločale nianse, tako da so imeli kar težko delo. Največ točk in pokal za prvo mesto je komisija dodelila golažu, ki ga je skuhala ekipa Mestne skupnosti Žalec pod vodstvom Staneta Vipo- tnika, ki je prejela tudi kuhalnico »kralj golaža«, na kateri so napisi vseh dosedanjih zmagovalcev. Drugo mesto je zasedla ekipa Dead cow boys z vodjo Rokom Sitarjem, tretje mesto pa ekipa Gotovelj z vodjo Gašperjem Joštom. Posebno nagrado – sliko nedavno umrlega domačega slikarja Aca Markoviča – za najlepše urejen prostor je prejela ekipa Vaška lipa, ki jo je vodil Damjan Holobar. Vse ostale ekipe so prejele male pokale za četrto mesto. Priznanja in pokale sta ekipam predala predsednica KS Griže Olga Markovič in predsednik TD Griže Božo Trnovšek. »Mladinski center je s svojim delovanjem pričel na vrhuncu epidemije in se moral zato smiselno prilagodil razmeram. Zagnati nov javni zavod in širši javnosti ne ponuditi nobenih vsebin za nas pač ni bila opcija. Tako smo vse od marca prirejali tudi po več kot deset dogodkov na mesec, ki pa so se večinoma odvijali preko spleta. Odzivi so bili odlični in menim, da nas tako Žalčani kot širši okoliš počasi že prepoznavajo kot eno izmed vodilnih ustanov na področju omogočanja kvalitetno preživetega prostega časa za mlade in mlade po srcu. Naše delovanje zajema tako sproščene dogodke zabavne narave, kot so na primer koncerti z balkona in razne športne aktivnosti, kot tudi vsebinsko zahtevnejše teme, na primer zaposlovanje mladih, razna neformalna izobraževanja, družbeno odgovorno delovanje, ekologija itd. Zaenkrat smo z obiskom in odzivi zelo zadovoljni in hkrati ponosni, da prejemamo toliko pohval o svojem aktivnem delovanju. V letošnjem poletju smo si zastavili cilj, da obudimo lepo in unikatno prizorišče, ki ga imamo v naši občini. Gre za Letno gledališče Limberk v Grižah, ki se ga mnogi spominjamo po festivalu MišMaš in koncertih najrazličnejših glasbenih zasedb. Tako prirejamo štiri akustične večere, združene pod imenom Odklopljeni četrtki. Pridružili se nam bodo Hamo & Tribute 2 Love, Big Foot Mama, Tabu in Siddharta. Menim, da se bo za vsakega našlo kaj zanimivega, zato vabljeni v Limberk!« Vlasta Vlasta Radić Radić s. s. p., p., Rimska Rimska cesta cesta 98, 98, Šempeter Šempeter www.informacija.net/prodajalna-obutve-solncek www.informacija.net/prodajalna-obutve-solncek ŠEMPETER Delovni Delovni čas: čas: od od ponedeljka ponedeljka do do petka petka med med 8. 8. in in 19. 19. uro, uro, sobota sobota med med 8. 8. in in 13. 13. uro. uro. OBUTEV OBUTEV ZA ZA VSE VSE STAROSTI STAROSTI IN IN PRILOŽNOSTI. PRILOŽNOSTI. ČEVLJI, SANDALI, CROCSI, NATIKAČI, JAPONKI. AKCIJA-POPUST DO -50 % (1. 7.–28. 8. 2021) Tel: 041 634 229, 03/700 03 50 16 PO DOLINI ŠT. 6 I junij 2021 Z baklo do olimpijskih sanj D. NARAGLAV, T. T. Naslednji mesec, 23. julija, se bodo v Tokiu začele 32. olimpijske igre moderne dobe. Njim in slovenskim športnikom je posvečen projekt Slovenska olimpijska bakla. li še olimpijci iz občine: rokometaš Blaž Blagotinšek, nekdanja judoistka Lucija Polavder in nekdanja plavalka Nastja Govejšek. Kljub sončni pripeki so baklo ponesli športniki iz različnih društev Občine Žalec, od Rokometnega kluba Zelene doline, Odbojkarskega kluba Šempeter, Karate kluba Žalec, predstavnikov kluba Fudoshin, Atletskega tekaškega društva Savinjčan in Atletskega kluba Žalec do najrazličnejših športnih predstavnikov in funkcionarjev. Svoj krog so odtekli tudi nekateri Ambasadorki Urški Žolnir Jugovar so se v Petrovčah pridružili mnogi športniki, med drugim bronasta olimpijka Lucija Polavder in olimpijca Nastija Govejšek in Blaž Blagotinšek. Častni krog s Slovensko baklo je odtekla tudi ekipa žalske občinske uprave z županom Slovenska bakla je od 14. do 16. junija potovala tudi po spodnjesavinjskih očinah, pospremili in nosili pa so jo številni športniki, podporniki in drugi, povezani s športom. Tako so izrazili podporo slovenskim športnikom, ki se bodo v Tokiu borili pod slovensko zastavo ter uresničevali duh olimpizma in Coubertinovega načela, da je važno sodelovati in ne zmagati, hkrati pa se bodo trudili doseči najboljše rezultate. Te sanje, ki so jih na majicah z napisom »Imamo olimpijske sanje« jke Urške Žolnir Jugovar, sicer tudi domačinke, občanke Občine Žalec. Slovenska bakla je svojo pot pričela pri Aljaževem stolpu na Triglavu, našem simbolu slovenstva, ki je bil takrat povsem pod snegom; ven je gledala le zastavica z letnico 1895. Baklo so na vrh Triglava prinesli gorski reševalci, drugi dan pa je uradno začela svojo pot v Bovcu, Kobaridu in Tolminu, nato pa po vsej Sloveniji, po kateri bo potovala do 23. julija, ko se bodo v Tokiu tudi začele olimpijske igre. Skupno bo v 81 dneh obiskala 212 slov- Olimpijska trojka športnic iz Občine Žalec, Lucija Polavder, Urška Žolnir Jugovar in Nastija Govejšek in s simbolnimi startnimi številkami ponesli tudi po naših občinah, je podprl tudi projekt Slovenska bakla, ki je simbol povezovanja. Po Sloveniji je bakla potovala v spremstvu ambasadorke in zlate olimpi- Tudi v Taboru so mnogi ponosno nosili baklo. enskih občin in se povezala z zamejskimi kraji v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in Hrvaškem. V naši dolini smo slovensko baklo pričakali 14. junija v Braslovčah, 15. junija so jo sprejeli v Preboldu, v Taboru in na Vranskem, zadnji dan potovanja po naših spodnjesavinjskih občinah pa so jo najprej sprejeli na Polzeli, nato pa sklenili druženje z njo v Občini Žalec na stadionu v Petrovčah. Tu so prireditev v duhu dežele vzhajajočega sonca s plesno točko prizibale učenke Osnovne šole Petrovče, judoistka Urška Žolnir Jugovar pa je slovensko baklo do samega prizorišča pripeljala v kabrioletu, tam pa so jo že nestrpno pričakovali krajani. Prvi podpredsednik OKS-ZŠZ mag. Janez Sodržnik je nato v kratkem nagovoru poudaril pomen slovenske bakle, ki združuje in povezuje. Da je temu res tako, so spet dokazali Urška Žolnir Jugovar in otroci, s katerimi je tudi odprla krožni tek okrog športnega parka, kasneje pa so se ji na podobni nalogi pridruži- Bakla je začela pot po naši dolini v Braslovčah, bronasti olimpijec Matjaž Debelak si jo je podal z županom Tomažem Žoharjem. občinski svetniki na čelu z županom Občine Žalec Jankom Kosom. Zadnji krog so vodili prisotni, že omenjeni olimpijci, pridružil pa se jim je lahko kdorkoli. Obisk sta popestrila tudi hmeljska princesa in hmeljarski starešina. Župan Janko Kos je v zaključnem nagovoru izrazil veselje ter hkrati čast, da se je slovenska bakla ustavila tudi v Občini Žalec. Podobno so slovensko baklo pozdravili tudi v naših drugih občinah. Razlika je bila v tem, da so tekači baklo nosili bodisi na tekaški stezi na stadionu, kot na primer v Petrovčah, bodisi po samem kraju, kot je bilo to v Preboldu, na Vranskem, v Taboru in Braslovčah. V ponedeljek, 14. junija, je slovenska bakla potovala po Občini Braslovče. Na gradu Žovnek jo je pozdravila grofica Hema, na pot po občini pa jo je potem simbolično poslal olimpijec Matjaž Debelak. Na pot do cilja so jo ponesli: Franc Kralj in Žovneška konjenica, kolesarji, športniki Taekwon-do Su Konjeniškega društva Mustang Gomilsko in ŠD Topovlje, predstavniki gasilskih društev, ženski Odbojkarski klub Braslovče, ŠD Braslovče, rokometašici RK Zelene Doline Žalec iz Braslovč, skakalci in smučarji. Za konec so baklo simbolično v smeri proti Celju ponesli člani Društva jadralnih padalcev Braslovče. V Občini Prebold so prihod bakle na igrišču pred Osnovno šolo Prebold pozdravili številni šolarji, med katerimi so bili najbolj nestrpni devetošolci, ki so prav ta dan obeležili svoje slovo od osnovnošolskih klopi. Po nagovoru župana Vinka Debelaka je sledil dvokilometrski krog po Preboldu, predvsem mladi športniki, člani društev ŠD Partizan, AK Kladivar, PK Neptun, OK Prebold, NTK Savinja, Fudoshin, KK Prebold 2014, ŽOK Braslovče in drugi, pa so baklo Do doma starejših v Preboldu je baklo prinesel eden od oskrbovancev doma, z navdušenjem pa so ga pozdravljali njegovi sostanovalci. Braslovče, Judo kluba Braslovče, Šahovskega kluba Braslovče, OŠ Braslovče in Športnega društva Maxi, častni občan Rudi Sedovšek, plesalke Kulturnega društva Mavrica, župan Tomaž Žohar z občinsko upravo, Planinsko društvo Braslovče v spremstvu predsednikov ŠD Žovnek, Moderator OK Slovenije se je v Taboru o olimpijskih sanjah pogovarjal z reprezentantko sedeče odbojke Suzano Ocepek. ponesli po idilični poti mimo bazena, gaja in graščine do doma starejših občanov, kjer so najstarejši občani Prebolda pripravili pravi »špalir«, skozi katerega so mladi ponesli baklo, mnogim pa so se ob bučnem aplavzu kar orosile oči, da jih je doletela čast obiska naše jeklene plamenice. Bakla je pot nadaljevala skozi blokovsko naselje do hotela in zaključila pri šoli. Podobno je bilo nato tudi v Taboru, le da je baklo s prireditvenega prostora ponesla šesterica športnikov, ki si jo je med tekom izmenjevala. Njeno pot je spremljala gasilska sirena, župan Marko Semprimožnik pa je pozdravljal svoje krajane. Po polurnem krogu po občini, ko je šesterica prečkala tudi vas Pondor, ki leži natančno na 15. poldnevniku, ki označuje tudi sredino srednjeevropskega časovnega pasu, se je plamenica vrnila pred šolo, kjer so jo nekaj krogov okrog šole ponesli še učenci šole in ostali udeleženci. Baklo je na igrišču pozdravila tudi reprezentantka sedeče odbojke, domačinka Suzana Ocepek. ŠT. 6 I junij 2021 OBČINA ŽALEC Četrtek, 1. julij Ko dejanje umolkne … nastane podoba, odprtje razstave 20.00 slik Ervina Potočnika, Savinov likovni salon Petek, 2. julij 21.00 Koncert skupine Okustični, Šlandrov trg Sobota, 3. julij 19.00 Koncert skupine Ofsiders band, akustic Blues, pri fontani piv 20.00 Kukčevi večeri: koncert Dua Ana in Jernej, Gastro pub Kolodvor 19.00 (vsak pon.) Outdoor trening, MC Žalec, Športni center Žalec Sreda, 7. julij (vsako sredo) Trening dneva - funkcionalna 19.00 vadba, MC Žalec, Heroja Staneta 9 Četrtek, 8. julij Odklopljeni četrtki: koncert Hamo & Tribute 2 20.00 Love, MC Žalec, Letno gledališče LImberk Petek, 9. julij 19.00 Potopis: Karnijska višinska pot, MC Žalec 21.00 Koncert skupine Cinca Marinca, Šlandrov trg Sobota, 10. julij Pohod na Čemšeniško planino, odhod 7.00 iz Migojnic, PD Zabukovica Plezanje na Kotečniku, MC Žalec, pri kmetiji 9.00 Tratnik - plezališče Kotečnik Nedelja, 11. julij Koncert Ansambla Saša Avsenika, Letno 19.00 gledališče Limberk Griže Savinov dan: V živo z Jospipom Ipavce, koncert v 21.00 izvedbi skupine Magic Pond, Dvorec Novo Celje Četrtek, 15. julij 7.00 Odhod v Belo krajnino, odhod iz Migojnic, PD Zabukovica 16.00Mali center želja: napihljiva igrala, parkirišče pri MC Žalec 19.00 Petek, 16. julij 21.00 Kino na prostem, MC Žalec 21.00 Koncert zasedbe Uroš Perič & B. N. kvartet, Šlandrov trg Sobota, 17. julij Pohod na Igriše, odhod od spomenika 8.00 pod Gozdnikom, PD Zabukovica Nedelja, 18. julij 6.00 Pohod na Raduho, odhod iz Migojnic, PD Zabukovica 19.00 Koncert Vlada Kreslina, Letno gledališče Limberk Sreda, 21. julij 17.00 Izdelava papirja, MC Žalec Četrtek, 22. julij Odklopljeni četrtki: koncert Big foot mama, 20.00 MC Žalec, Letno gledališče Limberk Petek, 23. julij 21.00 Koncert skupine The Whisperer Project, Šlandrov trg NAPOVEDNIK / INFORMACIJE Sobota, 24. julij … BeerPong, MC Žalec, na žalski tržnici Nedelja, 25. julij Voden ogled razstave V odobju svetlobe 18.00 z A. Domjan, Dvorec Novo Celje Petek, 30. julij 21.00 Kino na prostem, MC Žalec 21.00 Koncert Savinjska ima novo muz'ko, Šlandrov trg Sobota, 31. julij 19.00 Koncert zasedbe Goran Krmac kvartet, atrij Savinove hiše Sreda, 4. avgust 6.00 Pohod na Kalški greben, odhod iz Migojnic, PD Zabukovica 20.00 Kukčevi večeri: koncert Adija Somlarja, Gastro pub Kolodvor Četrtek, 5. avgust Po stopinjah mojega deda, odprtje razstave Mankice 20.00 Kranjec, literarni večer, Savinova hiša Petek, 6. avgust Kriglfest: svetovni dan piva - predstavitev kraft piv, 19.00 koncert Etno bande Poseben gušt, pri fontani piv 21.00 Kino na prostem, MC Žalec Sobota, 7. avgust 3.00 Pohod na Kobariški stol, odhod iz Migojnic, PD Zabukovica 16.00 Art and Wine, MC Žalec, atrij Savinove hiše Druženje z Dejanom Dogaja ob 100-letnici KUD 18.00 Svoboda Griže, Letno gledališče Limberk 19.00 Kriglfest: koncert skupine Blue Angel Gang, pri fontani piv Nedelja, 8. avgust 7.00 Krožna pot po Golteh, odhod iz Migojnic, PD Zabukovica 10.00 Kriglfest: animacije in otroške delavnice, žalska tržnica in park 19.00 Kriglfest: koncert ansambla Zaka' pa ne, pri fontani piv Torek, 10. avgust 19.00 Potopis: Kilimanjaro, MC Žalec Četrtek, 12. avgust Odklopljeni četrtki: koncert Tabu, MC 20.00 Žalec, Letno gledališče Limberk Petek, 13. avgust 21.00 Stresi oder, MC Žalec, Šlandrov trg Sobota, 14. avgust 5.00 Pohod na Triglavska jezera, odhod iz Migojnic, PD Zabukovica 20.00 Kukčevi večeri: koncert skupine Šansonet, Gastro pub Kolodvor Četrtek, 19. avgust 6.00 Pohod Trstelj, odhod iz Migojnic, PD Zabukovica 9.00 Pričetek 5. likovne kolonije Zeleno zlato, Dovrec Novo Celje 16.00 Mali center želja: napihljiva igrala, parkirišče pri MC Žalec 19.00 Petek, 20. avgust Odprtje razstave ob 100-letnici KUD Svoboda 19.00 Griže, Dom kulture Svoboda Griže 21.00 Kino na prostem, MC Žalec 17 Sobota, 21. avgust 9.00 Pohod ob pomnikih NOB, odhod iz Migojnic, PD Zabukovica Zaključek lik. Kolonije Zeleno zlato z odprtjem 19.00 razstave, avla Doma II. slo. tabora Četrtek, 26. avgust Odklopljeni četrtki: koncert Siddharta, MC 20.00 Žalec, Letno gledališče Limberk Petek, 27. avgust 19.00 Koncert veteranskih godb Celjske regije, pri fontani piv Sobota, 28. avgust Pohod po hmeljski poti - prikaz obiranja hmelja in 8.00 nastop Griškega kvinteta, ekomuzej in fontana piv OBČINA TABOR Sobota, 3. julij dnevi na Zajčevi koči, Društvo žena in deklet OT, PD 13.00 - … Zajčevi Tabor in LD Tabor Košnja trave pri Šnep, Šnepov travnik, Društvo žena in deklet 16.00 OT, PD Tabor in LD Tabor Nedelja, 4. julij Zajčevi dnevi na Zajčevi koči, Društvo žena in deklet OT, PD ves dan Tabor in LD Tabor OBČINA PREBOLD Sobota, 3. julij 8.00 Kmečka tržnica, DC Marof … Zmorem preprlavati 100 metrov, bazen Prebold Ponedeljek, 5. julij … (do 9. 7.) Cawboy camp, počitniške dejavnosti, Prebold Sobota, 10. julij 8.00 Kmečka tržnica, DC Marof Sobota, 17. julij 8.00 Kmečka tržnica, DC Marof Nedelja, 18. julij … Magdalenina nedelja na Homu Sobota, 24. julij 8.00 Kmečka tržnica, DC Marof Nedelja, 25. julij … Anina nedelja v Preboldu Sobota, 31. julij 8.00 Kmečka tržnica, DC Marof OBČINA BRASLOVČE Občina Braslovče - do zaključka korekture še ni bilo podatkov o prireditvah v občini. 18 KULTURA ŠT. 6 I junij 2021 Znova zvenele Zlate citre D. NARAGLAV Drugo junijsko soboto je v letnem gledališču Limberk v Grižah potekala že 35. glasbena revija Zlate citre, ki ima svoje korenine v letu 1986. Banda citrarska, ki deluje pod vodstvom Petra Napreta, s tenoristom Klemnom Torkarjem. trio GŠ Hrastnik, katerega mentorica je Cita Galič ter Banda citrarska pod vodstvom Petra Napreta s tenoristom Klemnom Torkarjem. Sledili so jim Danica Butinar iz Reteč, Pavlina in Ivan Šifrar iz GŠ Grosuplje, Notice KD Domžale z vodjo Petrom Napretom, Ana Plahutnik (vokal) in Janja Brlec (citre), Dejan Praprotnik iz Podnarta na Gorenjskem , Cita in Jože Galič (orglice), Simon Eržen in Tomaž Plahutnik, ob zaključku pa še Neli in Karmen Kos Zidar ter domača skupina Ubrane strune z Božom Trnovškom. Ta je ob zaključku nastopa povedal: »Zelo sem vesel, da nam je uspelo spraviti pod streho še ene Zlate citre. Prireditev je v čudovitem ambientu letnega gledališča in pod krošnjami dreves res nekaj izjemnega, a na organizacijo vpliva vreme. Letos je bilo organizatorjem naklonjeno. Srečanje citrarjev, ki ga skupno organizirajo KuD Svoboda Griže, Turistično društvo Griže in Citrarsko društvo Slovenije, je znova navdušilo občinstvo. Nastopilo je lepo število znanih in uspešnih citrarjev ter tudi nekaj mlajših, ki so se odzvali vabilu glavnega organizatorja in vodje prireditve Božidarja Trnovška ter vabilu prof. Petra Napreta, podpredsednika Citrarskega društva Slovenije, ki je prireditev tudi povezoval. Tako Napret kot Trnovšek sta tudi edina citrarja, ki sta igrala na prvih Zlatih Male vokalne skupine končno v živo T. TAVČAR Po dolgem času, ko zaradi situacije z epidemijo prireditve niso bile mogoče, so lahko v Založah prisostvovali kulturnemu dogodku v navzočnosti gledalcev oziroma poslušalcev. Pogled na del tribune letnega gledališča, kjer je občinstvo po dolgem času spet uživalo. Božo Trnovšek Udeleženci srečanja, v ozadju pa vokalna skupina Lastovka citrah leta 1986 in na vseh naslednjih, vključno z letošnjimi, ko je nastopila tudi Cita Galič, ki je skupaj s Trnovškom in Napretom tudi orala ledino te prireditve pred 35 leti. Prireditev je pričel Rok Berčnik iz GŠ Brežice, sledili pa so nastopi Kaje Kokalj iz GŠ Moste – Polje, Svita Lorenčaka iz GŠ Žalec, Super kvintet GŠ Žalec pod mentorstvom Irene Tepej, Duo s. p. s Silvom Girandonom (orglice) in Petrom Napretom (citre), Če bi mi kdo pred 35 leti rekel, da bo prireditev pognala tako globoke korenine, kot jih ima sedaj, najbrž ne bi verjel. Sedaj je to realnost in prepričan sem, da bomo praznovali še kakšen visoki jubilej. Danes smo se o tem lahko prepričali, saj so nas navduševali res izjemni citrarji. Res sem vesel, da smo se v takšnem številu zbrali v Grižah in da uspešno nadaljujemo to tradicijo.« Kulturno-umetniško društvo Polzela, Društvo Dvorec Polzela, Gobarsko-mikološko društvo Polzela, Občina Polzela in Javni sklad za kulturne dejavnosti, območna izpostava Žalec, so združili moči in 12. junija v Dvorcu Novi Klošter v Založah pripravili prijetno sobotno popoldne, ki se je ob 15. uri pričelo s sv. mašo, nadaljevalo z vodenimi ogledi dvorca, regijskim srečanjem malih vokalnih skupin in odprtjem razstave del 4. likovne kolonije Novi Klošter, zaključilo pa z družabnim srečanjem. Udeleženci srečanja malih vokalnih skupin so bili Vokalni kvintet Lastovka Polzela, Vokalna skupina Maltežanke Polzela, Ljudski pevci iz Tepanja, Kvartet Grče Dobrna in Vokalna skupina ZaPet Ponikva pri Žalcu. Likovno razstavo je pripravilo 24 likovnikov, ki so svoja dela izdelovali na 4. likovni koloni- Dvorec V odboju svetlobe B. PLAZNIK Po dolgem zatišju kulturnih dogodkov so 28. maja v dvorcu Novo Celje odprli težko pričakovano razstavo V odboju svetlobe, ki smo jo obširneje predstavili v prejšnji številki Utripa Savinjske doline. V slavnostnem programu ob odprtju je o dvorcu in njeni znameniti stanovalki Fanny Haussmann spregovorila prof. Marija Končina. Projekt je predstavila kustosinja razstave, umetnostna zgodovinarka in publicistka Vesna Teržan, ki je povedala: »Večkrat sva s kustosinjo Alenko Domjan sodelovali in tako sem spoznala dvorec Novo Celje, ki se mi je zdel fascinanten. Že leta 2018 sem pripravila koncept o razstavi šestih avtorjev ter ga predala Alenki Domjan oziroma ZKŠT Žalec. Dejansko sem idejo zasnovala na osnovi tega dvorca. Če se izrazim banalno, želela sem ga opremiti s sodobno umetnostjo. Včasih je imela vsaka soba poslikane tapete na štiri teme – ogenj, voda, zemlja in zrak. To so štirje elementi klasičnih grških filozofov. Iz tega naj bi bil sestavljen ves svet in to je bila rdeča nit za postavitev razstave.« S svojimi deli se na razstavi predstavlja šest vrhunskih umetnikov: letošnji Prešernov nagrajenec, slikar Sandi Červek, vsestranski umetnik, kipar in gledališčnik Marko A. Kovačič, doktorica krajinske arhitekture Ana Kučan, kiparka Saba Skaberne, fotograf Gorazd Vilhar in slikarka Mojca Zlokarnik. Program je povezoval Uroš Govek. Glasbeni program so sestavljale skladbe Ludwiga van Beethovna in Astorja Piazzolle v izvedbi Špele Pirnat na violi in Mihe Firšta na kontrabasu. Razstava bo na ogled vsak petek, soboto in nedeljo od 17. do 20. ure ter po predhodni najavi na telefon 041 338 519, in sicer do 3. oktobra 2021. Ustvarjalci ob odprtju razstave V odboju svetlobe ji Novi Klošter v maju ob strokovni pomoči mentorja Dragana Podovaca, dokončali pa so jih v domačem okolju. Za prijetno presenečenje so poskrbeli člani Ojstriške gospode, ki so se v razkošnih grajskih oblačilih pomešali med obiskovalce, v njihovih vrstah pa je prireditvi prisostvovala tudi Marija Minka Jerebič, sekretarka na Ministrstvu za kulturo RS. Program je povezovala Urška Jeršič, navzoče pa so nagovorili Marko Repnik, vodja JSKD OI Žalec, Marko Slokar, predsednik KUD Polzela, Carmen Fernandez, predstavnica Društva Dvorec, Franci Uratnik, predsednik Gobarsko-mikološkega društva Polzela, in Mihael Frankovič, podžupan Občine Polzela. Ob dobrotah, ki so jih pripravili člani Gobarsko-mikološkega društva Polzela, so se nastopajoči in obiskovalci ob prijetnem druženju v prelepem ambientu dvorca Novi Klošter zadržali do večernih ur. KULTURA ŠT. 6 I junij 2021 19 Na muzejsko noč koncert T. TAVČAR Rojstna hiša Neže Maurer Za obnovo rojstne hiše Neže Maurer 139 tisoč evrov nepovratnih sredstev T. TAVČAR »Literarni turizem« bi za občino predstavljal odlično izhodišče in potencial za dvig turističnega obiska ter specializiranost na področju kulturne ponudbe. V naselju Podvin pri Polzeli, v zaselku, ki ga domačini imenujejo Kopank, se nahaja Zalesnikova domačija, kjer se je leta 1930 rodila Neža Maurer. Pritlična, v breg potisnjena delno lesena hiša s predelano črno kuhinjo naj bi, po zasnovi sodeč, nastala v sredini 18. stoletja. Hiša je ena izmed redkih občina kandidirala na kar dveh javnih razpisih in bila na obeh uspešna. Na razpisu za dodelitev nepovratnih sredstvih iz naslova podukrepa Podpora za izvajanje operacij v okviru strategije lokalnega razvoja, ki ga je razpisalo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano – Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, turizem«, ki bi za občino in regijo predstavljal odlično izhodišče in potencial za dvig turističnega obiska in specializiranost na področju kulturne ponudbe. Kraji, povezani s pisatelji in slikarji ter drugimi umetniki, so odlični za razvoj in spodbujanje posebne vrste turizma, ob tem pa pritegnejo določeno vrsto obiskovalcev oziroma turistov, izvajanje kulturnih dejavnosti (različne delavnice, npr. pesniško-pisateljske, dramske, likovne, različne razstave, literarna srečanja …), pospeševanje dialoga med kulturami in spodbujanje različnosti kultur, podpiranje ustno prenašajočih se tradicij ipd. Občina bo v naslednjem mesecu objavila javno naročilo za izbor izvajalca. Predviden pričetek del je septembra letos, zaključek pa maja 2022. Nastop skupine Šansonet Skupnost muzejev Slovenije je v soboto, 19. junija, pripravila 19. Poletno muzejsko noč, ki je namenjena promociji muzejev in galerij ter slovenske kulturne dediščine. V Žalcu jo je organiziral ZKŠT Žalec v Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije. Ogled muzeja je bil od 18. do 24. ure brezplačen, ob 21. uri pa je bil na terasi ekomuzeja koncert skupine Šansonet, ki je bil dobro obiskan. Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije je svoja vrata odprl novembra 2009. Nahaja se v prostorih nekdanje sušilnice hmelja in je urejen v štirih nadstropjih. Obiskovalec v njem spoznava prehrano, oblačila, običaje, številne hmeljarske izdelke ter orodja za pridelavo in obdelavo hmelja. Zbirka je nastala s pomočjo družin, ki živijo s hmeljem, njihove dokumentacije, fotografij in spominov. Ponudbo osrednjega ekomuzeja dopolnjujejo vstopno-informacijske točke (VIT-i) v vseh občinah Spodnje Savinjske doline: Braslovčah, Polzeli, Preboldu, Taboru, Vranskem in Žalcu. Tu se vsaka točka predstavi po svoje in ponudi celostno informacijo o ekomuzeju. Na tradicijo hmeljarstva je vezano tudi kar nekaj prireditev, ki so na tak ali drugačen način povezane s hmeljarsko tradicijo, denimo postavljanje hmeljevk, dan hmeljarjev, izbor hmeljarskega starešine in princese, pohod po hmeljski poti in hmeljarski likof. Med ogledom ekomuzeja za hmeljarstvo in pivovarstvo Neža Maurer ob krušni peči v svoji hiši še ohranjenih v bližnji in daljni okolici, ki nam izpričuje način življenja, gospodarjenja in bivanja v preteklosti. Posebno je pomemben njen zgodovinskopričevalni vidik, saj hiša predstavlja rojstni dom Zalesnikove Nežike, pesnice in pisateljice Neže Maurer, častne občanke Občine Polzela. Občinski svet Občine Polzela je leta 2001 sprejel odlok o razglasitvi rojstne hiše pesnice in pisateljice Neže Maurer za kulturni spomenik lokalnega pomena z lastnostmi etnološkega spomenika. Na Občini Polzela si že vrsto let prizadevajo pridobiti nepovratna sredstva za obnovo, saj je hiša v zelo slabem stanju in je potrebna temeljite prenove. V letošnjem letu je je za obnovo hiše Neže Maurer občini bilo dodeljenih 40 tisoč evrov. Sredstva se dodeljujejo iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Na spomeniškovarstvenem projektnem razpisu Ministrstva za kulturo pa bo občina pridobila še 99 tisoč evrov nepovratnih sredstev iz državnega proračuna. Za občino kot investitorja je pomembno, da hišo in kraj, ki je neposredno povezan z rojstvom in življenjem pisateljice in pesnice Neže Maurer, poveže z ostalimi vsebinami in javnim dogajanjem v občini. Z izvedbo obnove hiše se bodo na območju Občine Polzela izboljšali pogoji in možnosti za izvajanje planirane muzejske funkcije – gojenje zavesti o kulturni dediščini in o pomenu umetnosti, »literarni Naša družina bere T. TAVČAR Ob svetovnem dnevu čebel 20. maja so v Medobčinski splošni knjižnici Žalec začeli nov bralni projekt, poimenovan Povej naprej: »Naša družina bere!« O projektu sta knjižničarki Valerija Jerman in Karmen Kreže povedali: »Pripravili smo 17 različnih bralnih paketov, ki poleg knjižničnega gradiva vsebujejo didaktično igračo z navodili, nekaj interaktivnih pisnih iger za otroke (uganke, križanke …), zanimivosti o čebelah in čebelarstvu ter vrečko s semeni medovitih rastlin, ki jih družina obdrži oz. poseje (vrečke s semeni medovitih rastlin nam je podaril sponzor). Ob skupnem prebiranju knjižnega gradiva, sprehodu v naravi in zabavi ob igranju družabne igre ter ogledu kratkega filma o kranjski čebeli, ki je objavljen na spletni strani Čebelarska zveze Slovenije, boste spoznavali življenje čebele, ene izmed najpomembnejših živali za obstoj človeštva.« Zaključek projekta bo v prvih dneh oktobra, ko bodo sodelujoče družine v projektu povabili na čisto pravi čebelarski izlet. Projekt izvajajo ob finančni podpori Republike Slovenije in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Medobčinska splošna knjižnica Žalec je v minulem mesecu na zelenico pred žalsko knjižnico povabila dve skupini otrok iz žalskega vrtca, ki sta druga za drugo poslušali avtorsko pravljico Irene Štusej Čebelica, kaj delaš. Pripovedovalka Irena Štusej je najmlajšim povedala zgodbo o čebelici, ki iz urbanega čebelnjaka na strehi knjižnice prileti na papirnato cvetje pred knjižnico. Tam deklica bere knjigo. Med njima se razvije dialog o branju knjig in branju medu, o medovitih rastlinah in še o čem. V ozadju druženja je stal pisan čebelnjak, ki ga je knjižnica pridobila prek projekta LAS Čebela BERE med, v katerem sodeluje. V knjižnici so povedali, da bodo kasneje na poslušanje in pogovor o čebelah, urbanih čebelnjakih in medovitih rastlinah povabili tudi druge skupine otrok iz vrtcev. ŠPORT 20 ŠT. 6 I junij 2021 Šempetranke zlate, Braslovčanke bronaste T. T. ARHIV KLUBA Ekipa šempetrskih kadetinj se je z dvignjenim pokalom takole veselila. V organizaciji OK Spodnja Savinjska Šempeter in ŽOK Braslovče je v Šempetru in Braslovčah potekal finalni turnir za kadetinje. V polfinalnih tekmah so igralke SIP Šempeter v ŠD OŠ Šempeter premagale Vital Ljubljana I 2 : 0. V ŠD OŠ Braslovče pa so bile odbojkarice Nove KBM Branik I z rezultatom 2 : 0 (25 : 20, 25 : 20) boljše od ekipe Braslovče I. V tekmi za tretje mesto so Braslovčanke v Šempetru z 2 : 0 (25 : 20, 25 : 19) premagale Vital Ljubljana I in se veselile bronaste medalje. V velikem finalu, v katerem sta se v Braslovčah pomerili zmagovalki polfinalnih tekem SIP Šempeter in Nova KBM Branik I, so Šempetranke pod taktirko Mojce in Simone Božič gladko s 3 : 0 (25 : 16, 25 : 21, 25 : 19) premagale Mariborčanke in osvojile naslov državnih prvakinj. Ekipa kadetov, ki je osvojila drugo mesto. Braslovški kadeti srebrni, dečki bronasti T. TAVČAR Sredi junija so se v nekoliko skrajšani sezoni v finalih na različnih lokacijah za medalje borili kadetinje in kadeti ter deklice in fantje male odbojke ter braslovški odbojki nanizali velik uspeh, tri medalje in četrto mesto. Ob bronu deklet (glej sosednji zapis), so kadeti priborili srebro, dečki male odbojke bron, deklice male odbojke pa 4. mesto. Kadeti ŠD Braslovče, ki so finalni turnir odigrali v Kanalu, so po zmagi v polfinalu proti ekipi Črnuče ACH I sicer žal morali priznati premoč Salonitu iz Anhovega. Kljub porazu s 3 : 0 so se Braslovčani lahko veselili odličnega drugega mesta in srebrne medalje. Dečki male odbojke ŠD Braslovče, ki so finalni turnir odigrali na Ravnah, so po porazu v polfinalu proti ekipi Merkur Maribor v tekmi za tretje mesto proti Korvolley Mislinja zmagali z 2 : 0 in osvojili bronasto medaljo. Deklicam male odbojke pa je bila v tekmi za tretje mesto ekipa Šempetra le prevelika ovira. Po hudem boju in porazu v tretjem setu so žal ostale brez medalje, vseeno pa je osvojeno četrto mesto velik uspeh za to ekipo. Zlate šempetrske kadetinje – državne prvakinje Ekipa dečkov male odbojke je bila tretja. Ekipa braslovških kadetinj se je okitila z bronom. Na Runfest več kot sto tekmovalcev T. TAVČAR ATD Savinjčan je v mesecu juniju že sedmo leto zapored organiziralo Festival teka Savinjske doline, kjer se združujeta šport in zabava ob druženju. Tekmovanja se je udeležilo čez sto tekmovalcev, ki so lahko izbirali med različnimi disciplinami, saj je dogodek namenjen vsem starostnim kategorijam, še več pa je bilo tistih, ki so si prireditev prišli ogledat. Novost letošnjega festivala je bila, da je ta prvič potekal v Žalcu na atletskem stadionu, kar se je izkazalo za posrečeno rešitev, saj so si lahko Žalčani prireditev ogledali v živo. V disciplini teka na eno uro je letos zmagal Jure Orehek, član ATD Savinjčan, ki je v eni uri pretekel 30 krogov, krog pa je meril 525 m. Med dekleti je zmagala Natalija Mašera iz AK Fit Zaprešič. V disciplini »čoko milja« je med fanti zmagal Nejc Pesjak iz Žalca, med dekleti pa Tisa Jegovnik Start teka »pivo milja – posamezno« iz Šoštanja. V disciplini »pivo milja – dvojice« sta letos med moškimi dvojicami slavila Klemen Stropnik in Boris Podpečan, med ženskimi dvojicami Nina Fotivec in Aleksandra Hribernik, med mešanimi dvoji- cami pa Petra Lotrič in Edo Gajgar iz društva Kamikaze. V kraljevski disciplini »pivo milja – posamezniki« je letos Vid Kramer, nekdaj odličen atlet iz AD Kladivar, postavil nov državni rekord, ki sedaj znaša 5:59, in slavil zmago pred Igorjem Alpnerjem iz Kamnika ter Vasjo Jerčičem iz ATD Savinjčan. V ženski kategoriji je letos zmaga spet šla v roke Bernardi Zvir iz Mozirja, ki ima tudi najboljši rezultat med ženskami. ŠPORT ŠT. 6 I junij 2021 Po dolgem premoru v akciji taekwondoisti D. NARAGLAV Dobitniki medalj iz Karlovca s trenerjem Simonom Janom Braslovški Taekwon-do klub Sun je po dolgem premoru zaradi epidemije ponovno nastopil na tekmovanjih. Dolga odsotnost in posebni režimi pri izvajanju treningov so sicer pustili nekaj posledic, vendar so braslovški tekmovalci kljub temu uspeli doseči nekaj vidnejših rezultatov. Prvo tekmovanje je potekalo v Karlovcu na Hrvaškem, in sicer evropski pokal v kickboxingu, kjer je Brad Flis osvojil 3. mesto med mlajšimi kadeti začetniki –47 kg in 3. mesto med starejšimi kadeti začetniki –52 kg. Žan Kovačič je osvojil 2. mesto med mlajšimi kadeti +47 kg in 3. mesto med starejšimi kadeti –52 kg. Ana Jan je osvojila 2. mesto med starejšimi kadetinjami –50 kg. Vsi so tekmovali v disciplini »light contact«. Naslednje tekmovanje je bilo državno prvenstvo v kickboxingu v disciplinah »point fighting« in »light contact«, ki se je odvijalo v soboto, 19. 6. 2021, na Ptuju. Simon Zajec je osvojil 2. mesto v PF med člani –74 kg in 3. mesto v LC med člani –74 kg, Žan Kovačič je osvojil 2. mesto v PF med starejšimi kadeti –52 kg in 3. mesto v LC med starejšimi kadeti –52 kg. Nastopila je tudi Ana Jan, ki je v PF med starejšimi kadetinjami osvojila 2. mesto, v LC pa je v enaki kategoriji osvojila 1. mesto in naslov državne prvakinje. Priznanja 76 športnikom L. K. D. N. 21 Žalski karateisti ekipni državni prvaki T. TAVČAR Od leve Tomaž Hudales, Rem Marič, trener Matjaž Končina in Stefan Joksimovič V nedeljo, 6. junija, je v Ljutomeru potekalo ekipno državno prvenstvo v športnih borbah in katah. Nastopilo je 84 ekip iz 35 slovenskih klubov. Znova so se odlično odrezali žalski karateisti, ki so med člani ubranili naslov državnih prvakov. Na poti do osvojitve naslova so premagali ekipi iz KK Radenci in KK Radvanje. Naslov so Žalčani osvojili tudi v kategoriji mladincev. Nastopili so tudi mlajši kadeti, ki so z zmago proti KK Kovinar in porazoma proti ekipama iz Idrije in Velenja na koncu osvojili 5. mesto. Z odličnimi borbami so si naslove prislužili člani Stefan Joksimović, Rem Marić in Tomaž Hudales ter mladinci Žiga Suša, Miha Valenčak in Žan Luka Lesnika. Med mlajšimi kadeti so nastopili Vito Tomc, Jaka Prkič, Anže Marinkovič in Nejc Tomplak. Iz savinjske regije so na prvenstvu nastopili tudi člani in članice Karate kluba Polzela. V konkurenci športnih borb kadetinj so naslov prvakinj Slovenije osvojile Aneja Jesenek Rojšek, Zala Kramberger in Nuša Janžekovič. Kiti uspešno, a brez Tokia L. K. Karateistka Kiti Smiljan je ponovno dosegala odlične rezultate, a je bila ob tem neuspešna na kvalifikacijski tekmi za olimpijske igre v Parizu. Konec maja se je Kiti udeležila tekmovanja Premier lige v Lizboni, kjer je s tremi zmagami dosegla zavidljivo 7. mesto. Na državnem prvenstvu v Ljutomeru je skupaj z Urško in Barbaro Haberl iz Karate kluba Trbovlje dosegla ekipno prvo mesto. Kljub dobri formi in številnim uspehom pa se je nizanje zmag ustavilo na njej pomembnejši tekmi: kvalifikacijah za olimpijske igre, ki so potekale v Parizu. To pomeni, da Kiti ne bo odpotovala v Tokio, olimpijske sanje pa bodo morale počakati na nov olimpijski cikel. Podelitev žalskih športnih priznanj je prvič potekalo v sproščenem vzdušju na prostem. V sredo, 23. junija, so v naravnem okolju športnega parka Šešče podelili priznanja za športne dosežke v Občini Žalec v letu 2020. V letu 2020 večina tekmovanj ni bila dokončana, zato na podelitvi ni bilo razglašenih naj športnika, naj športnice in naj ekipe. Vsi športniki, ki so s svojimi uspehi izpolnili kriterije za prejem priznanja, so jih prejeli na osrednji prireditvi. Skupno je priznanja prejelo 76 športnic, športnikov in športnih delavcev, od tega dve ekipi, prvoligaški ženska odbojkarska ekipa SIP Šempeter in ženska rokometna ekipa RK Zelene Doline Žalec. Podeljenih je bilo pet posebnih priznanj, in sicer: Športnemu društvu Vertikala za izjemen prispevek pri razvoju športa za ureditev kolesarskega poligona »Bike gverk Kotečnik«, Planinskemu društvu Zabukovica za 70 let delovanja, Nogometnemu klubu Žalec za 100 let delovanja, Borisu Bukšku za dolgoletno uspešno delo v športu in Srečku Čulku za dolgoletno uspešno delo na področju planinstva. Na skupščini Zveze športnih društev Občine Žalec, ki so jo pripravili pred podelitvijo, je bilo sprejeto poročilo o delu v letu 2020, ki ga je podal predsednik Sebastijan Cilenšek, poleg tega pa je bil potrjen načrt dela za leto 2021. Navzoče na skupščini je v imenu Občine Žalec pozdravil podžupan Marjan Vodeb, ki je pohvalil delo športnih društev v preteklem letu in društvom zaželel uspešno delo tudi v letu 2021. Ob podelitvi je čestital tudi vsem imetnikom športnih priznanj. Za glasbeno spremljavo športnih dosežkov so poskrbeli mladi člani ansambla Pamži. Upokojenski troboj v balinanju Preboldski upokojenci so ob olajšanju ukrepov zaradi epidemije tako pripravili troboj v balinanju, ki je bil posvečen prazniku Občine Prebold. V goste so povabili DU Občine Tabor in DU Vransko. V tekmovanju vsak z vsakim so bili najboljši balinarji iz DU Tabor, na drugo mesto se je uvrstila ekipa Vranskega, tretje in četrto mesto pa sta osvojili domači ekipi DU Prebold, ki jima očitno letos ni šlo najbolje – prejšnja leta so namreč zmagovali. Poleg tega ekipne- ga tekmovanja so se udeleženci lahko preizkusili med sabo tudi v kegljanju na vrvici, v streljanju z zračno puško, v šahu, v metanju krogov in v pikadu. Skupno se je tekmovanja udeležilo preko 60 tekmovalcev. Ob zaključku tekmovanja je udeležencem spregovorila v. d. predsednika DU Prebold Boža Kosu. Zbrane je nagovoril tudi podžupan Občine Prebold Marko Repnik, ki je nato skupaj s športnim referentom društva Francijem Divjakom podelil pokale balinarskim ekipam. D. N. Kmalu po štartu v Žalcu Po dolini 90 kolesarjev T. TAVČAR V nedeljo, 20. junija, je ZKŠT Žalec v sodelovanju z občinami Spodnje Savinjske doline organiziral 20. tradicionalno kolesarjenje po Spodnji Savinjski dolini. Traso, dolgo 50 km, je prekolesarilo 90 udeležencev različnih starosti, potekala pa je od Žalca preko Vrbja, Prebolda, Kaplje vasi, Grajske vasi, Tabora, Vranskega in Podvrha, mimo Žovneškega jezera, Braslovč, Polzele, Zgornjih Grušovelj in Gotovelj ter nazaj v Žalec. Udeležba je bila zaradi koronavirusa nekoliko manjša. Start je bil pred Ekomuzejem hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu, cilj pa pri fontani piva. Za progo so kolesarji potrebovali dve uri in pol, na cilju v Žalcu pa so dobili toplo malico. Izžrebali so 10 udeležencev, ki so prejeli praktično nagrado, tj. Kogojeve vrčke za pivo, ki sta jih podelila direktor ZKŠT mag. Boštjan Štrajhar in športnica Nastja Govejšek. 22 HOROSKOP / MLADI UTRIPOV HOROSKOP ZA JULIJ 2021 Cena minute pogovora je 2,19 € oz. po ceniku vašega operaterja. OVEN Vaš vladar Mars bo praktično ves mesec potoval po sorodnem znamenju Leva in vam prinašal ogromno energije, notranje moči, borbenosti in pripravljenosti postaviti se za svoje cilje. V veliko oporo bo tudi vpliv Sonca, ki v zadnji tretjini vstopi v skladen odnos z vami. Vaša vitalna energija bo v porastu, počutje bistveno boljše. Venera, ki bo v prvih treh tednih skladna, obeta bistveno izboljšanje na čustvenem in finančnem področju. Vidno vas bo polepšala! BIK Vaša vladarica Venera bo v prvih treh tednih julija potovala po strastnem Levu, zato bo tudi vaše delovanje temu primerno. Strasti se bodo nekoliko unesle v zadnji tretjini meseca s prestopom Venere v trezno in razumsko znamenje Device. Pozornost bo usmerjena na materialno in praktično plat delovanja. Kot dober strateg boste odlično načrtovali prihodnje korake. Čas za počitnice je najbolj idealen v prvih treh tednih julija. DVOJČKA Vaš vladar Merkur vstopi 11. v mesecu v znamenje Raka, kar bo prebudilo vašo intuitivno plat narave. Pred tem bo v vašem znaku, zato izkoristite prvo tretjino meseca za zahtevnejše umsko delo, komunikacijo in sprejemanje odločitev. Položaj Venere vam je pisan na kožo. Odlično se boste počutili in povsod boste v središču pozornosti, kar velja še zlasti za prve tri tedne meseca. RAK Julij je tradicionalno vaš mesec, saj v prvih treh tednih Sonce potuje prav po vašem znaku. To vam prinaša obilico vitalne energije, počutje in razpoloženje bosta iz dneva v dan boljša. 10. v mesecu bo mlaj v vašem znamenju, kar vam prinaša nov ciklus delovanja. Dobro razmislite, kaj želite doseči, in pazljivo načrtujte. V odlično pomoč pri delu in dogovarjanju bo položaj Merkurja, ki bo potoval prav po vašem znaku. LEV Sonce vstopi 22. julija v vaš znak in za vas se pričenja eno najbolj zanimivih obdobij leta. Vitalna energija bo naraščala, počutili se boste odlično. Ker bo praktično čisto do konca meseca v Levu tudi planet akcije Mars, velja povečana previdnost. Energije boste imeli dovolj, včasih celo preveč, zato jo skrbno razporejajte in sprotno porabljajte. Če ne boste tako ravnali, se lahko pojavljajo napetosti, celo negativni izbruhi. DEVICA V prvi tretjini meseca bo vaš vladar Merkur še v enem od svojih sedežev v Dvojčkih, kar prinaša vsestranskost in veliko prilagodljivost v delovanju. Kasneje skušajte upoštevati občutke ter intuicijo, saj vam bosta narekovala drugačno ravnanje kot razum. Zadnja tretjina julija prinaša odlično obdobje na čustvenem področju. Venera, kraljica ljubezni in denarja, pričenja svoje potovanje po vašem znaku. Vidno vas bo polepšala in lepo razvajala! TEHTNICA Po mlaju boste aktivirali enega od svojih načrtov, zato boste delovni in pridni. Mars vam prinaša dovolj energije, vseeno pa skušajte večino narediti v prvih treh tednih, kasneje preti malce stresa. Vaša vladarica Venera bo odlično vplivala na vas, še zlasti v prvih treh tednih julija, ko boste resnično uživali v številnih radostih, ki jih prinaša življenje. Vaša družabnost bo v ospredju, veliko se bo dogajalo, spoznali boste tudi nekaj novih ljudi, kar vam bo v veselje. ŠKORPIJON Zanimiv poletni mesec, v katerem se bodo izmenjavali različni vplivi. Znali boste usklajevati raznovrstne interese in zadostiti izpolnjevanju obveznosti ter sprostitve, kar je odlično! Projekt, ki ste ga pričeli pred časom, bo uspešno zaključen. Mars v sorodnem znaku vam prinaša lepo energijo, vleklo vas bo k vodi, morju, potoku, jezeru ali bazenu … Karkoli boste izbrali, bo odlično! STRELEC Pri delu se svetuje nekaj več previdnosti in pozornosti v času okoli mlaja, ki bo nekoliko bolj naporen za vas. Mars v sorodnem znaku vam bo v veliko oporo, saj vam prinaša ogromno energije. Pazite le, da jo boste smotrno porabljali! Čas za rekreacijo, šport in sprostitev bo v tem mesecu prioriteta. Več kot odlično se boste imeli pri vseh dejavnostih, ki jih boste izbrali. Najboljši čas za dopust je v prvih treh tednih. KOZOROG Delovno, stresno in naporno bo, še zlasti okoli mlaja, ki nastopi 10. v mesecu. Občutek, da so vsi preveč zahtevni do vas, bo vaš večni spremljevalec. Usklajevati bo treba različne interese in pri tem boste zelo uspešni. Sebe boste postavili na stranski tir, kar pa naj bo samo začasna rešitev ali odločitev! Bolj umirjeno, stabilno in čustveno izpopolnjeno obdobje vas čaka v zadnji tretjini julija. VODNAR RIBI Mars vam praktično ves mesec nasprotuje, zato bo potrebnega več prilagajanja ljudem in okoliščinam. 24. v mesecu nastopi polna Luna v vašem znamenju, zato veljajo splošna pravila povečane previdnosti, saj boste občutljivejši. Še pred koncem meseca se Jupiter na svoji retrogradni poti vrne celo v vaš znak in imeli boste ponovno priložnost, da razčistite z eno od dimenzij vašega življenja. Vaš vladar Neptun ves julij potuje retrogradno, zato vse ne bo šlo čisto gladko in po načrtih. To potrjuje tudi Jupitrovo gibanje, saj se bo celo vrnil v znak Vodnarja. Vaše veščine komuniciranja bodo bistveno boljše v drugi polovici meseca. Prvi trije tedni meseca so kot naročeni za preživljanje počitnic. Če si jih še ne morete privoščiti, si vzemite večkrat proste trenutke, ki vas bodo napolnili s svežo energijo in radostjo. Niki Franjo Keder, s. p., Migojnice 3, Griže, 090 44 33 in 090 64 35. Horoskop je pripravila astrologinja Dolores, (090 64 30 in 041 519 265 ter Facebook dolores astro). ŠT. 6 I junij 2021 Sprejemi v živo ali na daljavo T. TAVČAR Ob zaključku šolskega leta je nekaj občin že pohitelo s sprejemi za devetošolce, odličnjake in dobitnike zlatih in srebrnih priznanj. Zaradi zaključka epidemije, a še vedno veljavnih nekaterih ukrepov, so se po občinah nekateri še vedno odločili za priznanja na daljavo, drugi pa so uspešnim učencem le pogumno čestitali v živo. Župan Tomaž Žohar z učenci, ki so prejeli županovo petico. V Žalcu 51 odličnjakov Zaradi omejevanja posledic epidemije zaključna prireditev sprejema odličnjakov pri županu Občine Žalec potekala virtualno, in sicer 9. junija, ko je bila premierno predvajana na STV, na voljo pa je tudi spletnemu kanalu Youtube. Župan je nagradil učence, ki so skozi vsa leta šolanja na osnovni šoli dosegli učni uspeh 4,50 ali več v vsakem razredu od 3. do vključno 9. razreda. Učenci so darila prevzeli na matičnih osnovnih šolah na zadnji dan pouka. Odličnjakom je župan podaril slovensko pesniško zbirko Pesmi štirih, čokoladico znane žalske čokoladnice in bon za kepico sladoleda pri različnih žalskih ponudnikih sladoleda. V šolskem letu 2020/2021 je v OŠ Občine Žalec bilo skupaj 51 odličnjakov iz štirih OŠ: I. OŠ Žalec 22 odličnjakov, OŠ Griže 7 odličnjakov, OŠ Petrovče 15 odličnjakov in OŠ Šempeter 5 odličnjakov. Poleg odličnjakov pa je bila predstava namenjena tudi vsem dobitnikom zlatih ali srebrnih priznanj z državnih ali mednarodnih tekmovanj. Zlata ali srebrna priznanja z državnih tekmovanj v znanju je osvojilo 57 učencev, tekmovanj v znanju, pomočnice ravnateljic oziroma ravnatelja ter ravnateljice in ravnatelj osnovnih šol. V II. OŠ Žalec v šolskem letu 2020/2021 niso imeli odličnjakov (pri II. OŠ Žalec je kriterij za sprejem pri županu ta, da je učenec odličen v cem, ki so bili odlični vsa leta šolanja. Župan je posebno zahvalo izrazil tudi staršem, učiteljicam in ravnateljici OŠ Braslovče, ki so v teh težkih pogojih pomagali otrokom, da so uspešno zaključili to izjemno naporno šolsko leto. Odličnjaki z županom Vinkom Debelakom, ravnateljem in članico občinske uprave zaključnem razredu osnovne šole), tekmovanja v znanju za otroke s posebnimi potrebami pa se v šolskem letu 2020/2021 niso izvedla, zato učencev iz II. OŠ Žalec ni ne med odličnjaki ne med dobitniki priznanj s tekmovanj. V Preboldu deset odličnjakov Župan Občine Prebold Vinko Debelak je pripravil sprejem za najboljše učence OŠ Prebold, ki so vsa leta šolanja bili odlični in uspešni tudi na tekmovanjih v znanju in na raznih drugih področjih. Udeležilo se ga je deset najboljših učenk in učencev. Poleg povabljenih učencev sta se srečanja pri županu udeležila tudi ravnatelj OŠ Prebold Peter Žuraj in predstavnica Občinske uprave Občine Prebold Vanja Čeligoj Zajšek. Učenke in učenci so povedali, kam jih pot vodi v nadaljnjem izobraževanju. Večina jih gre na gimnazijo. Župan jim je podelil spominsko plaketo – županovo petico in knjigo ter jim zaželel uspešno pot pri nadaljnjem šolanju. Na Vranskem minuli torek Župan Franc Sušnik za najboljšimi osnovnošolci in mentorji in sicer: I. OŠ Žalec 25 učencev, OŠ Griže 13 učencev, OŠ Petrovče 5 učencev in OŠ Šempeter 4 učenci. Tudi te učence je župan obdaril, in sicer s kovinsko termo flaško za vodo z vgraviranim grbom Občine Žalec na pokrovčku, s čokoladico in bonom za kepico sladoleda. Poleg odličnjakov in dobitnikov priznanj z državnih ali mednarodnih tekmovanj so pohvalo župana za dosežene uspehe učenk in učencev v šolskem letu 2020/2021 prejeli še: razredniki devetih razredov, mentorji, katerih učenci so se udeležili V Braslovčah v živo Župan Občine Braslovče Tomaž Žohar je povabil na svečanost ob dnevu državnosti, ki je bila »v živo« na Skupnem placu v Braslovčah, vseh 47 letošnjih devetošolcev, ki so zaključili šolanje na OŠ Braslovče. Vsem je izročil praktično darilo in jim v nagovoru zaželel, da si z veliko mero upanja in poguma v življenju zastavljajo cilje, jih izpolnjujejo in predvsem, da ne obupajo, če kakšnega cilja ne dosežejo takoj. Županovo petico pa je podelil 13 devetošol- Na ploščadi pred Kulturnim domom Vransko je v torek, 22. junija, župan Občine Vransko Franc Sušnik svečano sprejel 23 osnovnošolcev, ki so se v preteklem šolskem letu izkazali s posebnimi dosežki na šolskih in glasbenih tekmovanjih ter z učnim uspehom. Med njimi jih je osem prejelo še posebno plaketo, županovo petico za odličen uspeh v vseh letih šolanja. Posebej se je župan Sušnik zahvalil tudi mentorjem, ki so učence pripravljali na navedena tekmovanja. Prireditev sta popestrila učenca Glasbene šole Risto Savin Žalec Max Mravljak in Matija Birk na kitari. MLADI IN PRVE OBJAVE ŠT. 6 I junij 2021 23 Cesarjeva oblačila in za presenečenje nova težava D. NARAGLAV Predstavo Cesarjeva nova oblačila avtorja Hansa C. Andersena v priredbi Jerneje Medved so odigrali otroci, drugo predstavo z naslovom Cesarjeva nova težava avtorice Jerneje Medved pa njihovi starši. V kulturnem domu Kulturnega društva Svoboda Griže se je v sredo, 16. junija, zgodil zanimiv kulturni dogodek, ki so ga pričarali učenci OŠ Griže in njihovi starši, vsak s svojo predstavo. Andersonova pravljica Cesarjeva nova oblačila je zelo poznana. Na enem izmed dvorov prestoluje cesar Filip, ki ga dva pretkana tatova, ki se izdajata za krojača, prepričata, da mu bosta izdelala najimenitnejšo obleko, kakršne še ni bilo, če jima dá skrinjo draguljev in zlata. Cesar si želi izstopati s svojim lepim videzom, zato verjame zmikavtoma. Ta vse dragocenosti pobašeta v svoj žep in oznanita, da cesarja odevata v oblačila, ki jih vidijo samo bistri ljudje. Ker nihče od ministrov ne zaupa svoji zdravi pameti, se vsi pretvarjajo, Brina in Eva, zlati sedmošolki Zlati v geografiji BRINA KLADNIK, 7. B., I. OŠ ŽALEC Prvo predstavo so uprizorili otroci. Z druge predstave, ko so igrali starši. da vidijo najčudovitejše oblečenega cesarja, ki svojo imenitnost razkaže tudi na paradi pred vsemi podaniki. Šele otroška prostodušnost vsem prisotnim odpre oči: »Cesar je vendar nag.« Zgodbo so v Grižah odigrali učenci Lina Ograjenšek, Nika Slaprnik, Klemen Vene, Jaka Kot, Anastasija Mamić, Urh Medved, Jaka Utroša, Klara Rošer, Nika Podobnik, Taj Žagar, Tia Grabar, Kaja Bršek, Anna Kotnik, Eva Koporec, Luka Skerlovnik in Žana Jezernik. V drugi zgodbi cesarja še vedno preganja spomin na goloto na slav- Mali Savinjčani brali T. T. I. L. S prireditve v Braslovčah nostni paradi in zato nikomur ne zaupa. Nenehno se gleda v ogledalo, ali je oblečen, in se skriva pod kupom odej. Ker se bliža čas poroke njegove hčerke, ga cesarica postavi pred dejstvo, da brez njega poroke ne more biti. Na dvor prideta dva zdravnika, prevaranta Blim in Blam, ki cesarja prepričata, da ga bosta ozdravila. Kljub svarilom služabnika, da sta sumljiva, se cesar preda njunim čudodelnim rokam. Med hipnozo pobereta vse dragocenosti in pobegneta, a uspejo ju ujeti. Cesar se znebi neprijetnega strahu, da ni oblečen, in poroka ter poročna zabava s plesom se lahko pričneta. Gledališke like v tej zgodbi so zaigrali Borut Zalokar, Blanka Pantner, Alja in Aleš Kot, Bernarda Plavec, Jerneja Medved, Bruno Kotnik in Tadeja Potrč. Režiserka obeh iger je Petra Župevc, tehnična podpora in koreografija pa sta v rokah Sabine Skarlovnik. Vsekakor zanimiv gledališki projekt, ki pa je poseben tudi v tem, da so starši z nadaljevanjem zgodbe o Cesarjevih novih oblačilih presenetili otroke, ki niso vedeli, da bodo zaigrali tudi njihovi starši. V sredo, 9. junija, so sklenili projekt branja za najmlajše Mali Savinjčani beremo, ki je v tem letu potekal pod sloganom Čebela bere med! V projektu, ki so ga pričeli oktobra 2020, so se povezali Medobčinska splošna knjižnica Žalec in vsi vrtci Spodnje Savinjske doline. Na 16 zaključnih prireditvah je sodelovalo 722 otrok iz vseh vrtcev Spodnje Savinjske doline. Vsi skupaj so se trudili, da bi knjigo in branje približali otrokom, še zlasti tistim, ki stika s knjigo do zdaj niso imeli. V sončnih junijskih dopoldnevih so na igriščih vrtcev v Spodnji Savinjski dolini izvedli kar 16 zaključnih prireditev, na katerih so si otroci ogledali prisrčne predstave v izvedbi pedagoških delavk. Na vsaki je otroke presenetila in navdušila čebela, maskota projekta. Priletela je in popestrila najpomembnejši trenutek dneva – podelitev medalj in drobnih pozornosti v znak pohvale in nagrade. Partnerji v projektu ugotavljajo, da jih družijo knjiga, prijazna beseda, želja po raziskovanju, narava in seveda človeška bližina. Šolsko leto 2020/2021 je bilo precej drugačno. Zaznamovali so ga šolanje na daljavo, veliko samostojnega učenja in stres, ki ga ni bilo mogoče dnevno podeliti s prijatelji. Epidemija. Kljub vsemu smo se učenci I. osnovne šole Žalec udeležili mnogih tekmovanj in dosegli odlične rezultate. 24. aprila 2021 je potekalo državno tekmovanje iz znanja geografije na temo prehrana v geografski perspektivi. Imeli smo izredno zanimivo branje in poglabljanje znanja pod mentorstvom učiteljice Tine Seibert. Na državnem tekmovanju se je v skupini šestošolcev in sedmošolcev pomerilo le najboljših 39 učencev iz vse Slovenije, med njimi tudi dve TINA SEIBERT sedmošolki naše šole. Tekmovanje je potekalo preko spletne povezave znotraj videokonference, reševali pa smo spletne pole. Vse to je za nas, tekmovalce, predstavljalo do sedaj povsem neznan strah in odvisnost od spletnih povezav, zahtevalo pa je veliko mero zbranosti. Potrudili sva se po svojih najboljših močeh. Eva Dušak Kaučič, učenka 7. a, razreda, je zasedla 9. mesto, Brina Kladnik iz 7. b pa 12. mesto. Obe sva za izjemna dosežka ponosno prejeli zlati priznanji iz znanja geografije. Šolsko leto se je izteklo in želimo si, da se v naslednjem s sošolci srečujemo le v šoli. Željni znanja in ponovnih uspehov. Najmlajše je obiskal tudi žalski župan. Pripravili nadomestni 10. tradicionalni slovenski zajtrk ANJA PODVERŽEN, VRTCI OBČINE ŽALEC Zaradi zaprtja vrtcev in organiziranega nujnega varstva v mesecu novembru lani so 11. junija letos v vrtcih Občine Žalec pripravili nadomestni, 10. tradicionalni slovenski zajtrk. Zajtrk je odlična priložnost, da že pri najmlajših spodbujamo zajtrk kot pomemben del naših prehranskih navad, pa tudi, da je uporaba lokalno pridelanih živil pomembna za ohranjanje slovenskega podeželja in kmetijstvo. Priložnosti, da spremenimo svoje prehranske in nakupovalne navade, imamo torej dovolj. Ob tej priložnosti so strokovni delavci po enotah vrtca pripravili ciljno načrtovane dejavnosti, s katerimi so otrokom približali vsebine lokalno pridelane hrane ter poudarili pomen rednega in zdravega prehranjevanja. Zajtrka so se v enoti Žalec I udeležili župan Občine Žalec Janko Kos, ravnateljica vrtca Natalija Starič Žikić, čebelarka in svetovalka specialistka za zagotavljanje varne hrane pri Čebelarski zvezi Slovenije dr. Andreja Kandolf Borovšak ter čebelarja Žiga Grm in Jani Puckmeister, ki sta otrokom predstavila pomen čebel in čebelarstva. 24 SAVINJSKE ZGODBE ŠT. 6 I junij 2021 Gasilci Ponikve praznovali D. NARAGLAV Na Ponikvi so v petek, 18. junija, gasilci tamkajšnjega prostovoljnega gasilskega društva slovesno obeležili 90-letnico. Mladi ribič Filip Klevže s krapom, ki ga je ulovil 2. maja v Braslovškem jezeru V samem vrhu po delu z mladimi ribiči Skupna slika vseh dobitnikov priznanj in glavnih predstavnikov društva in gasilskih zvez Na praznovanju Prostovoljnega gasilskega društva Ponikva pri Žalcu so podelili odlikovanja Gasilske zveze Slovenije za leto 2020 in priznanja GZ Žalec za lansko in letošnje leto. Predsednik PGD Ponikva pri Žalcu Martin Potočnik, ki je začel delovati v gasilskih vrstah kot pionir, je preletel različna obdobja 90 let gasilske tradicije njihovega društva. Za društvo je bilo posebej uspešno obdobje zadnjih 10 let. Poleg osnovnega delovanja veliko skrb posvečajo vzgoji mladih gasilcev, ki z leti prevzemajo naloge operativnih gasilcev in dajejo društvu vedno novo svežino in zalet. Poleg pridobivanja znanja pa dajejo velik poudarek tudi gasilski opremi. Najbolj ponosni so na svoj vozni park, saj jim je v zadnjem obdobju uspelo pridobiti gasilsko avtocisterno GVC24/60 in gasilsko vozilo za moštvo. Posodobili so tudi ostalo gasilsko opremo, predvsem za zaščito na intervencijah. Veseli pa so tudi povečanja števila operativnih gasilcev in novih garderob zanje, zaradi česar so tudi dogradili prizidek k obstoječem domu. V svojem govoru je Potočnik izpostavil še zelo aktivne članice društva, ki so v sestavu operativne enote, udeležujejo se gasilskih tekmovanj in so članom tudi v veliko moralno podporo. Do ustanovitve društva leta 1931 je prišlo zaradi požara, ki ga je povzročila strela. Požar so hoteli pogasiti, a ker niso imeli opreme, širitve požara niso uspeli zaustaviti. Tako so sklenili, da ustanovijo gasilsko obrambo, ki se je imenovala Prostovoljna gasilska četa Zgornja Ponikva – župa Celje. Odlikovanja III. stopnje GZS sta na slovesnosti prejela Uroš Žibret in Albina Orozel, II. stopnje pa Marjan Žibret. Priznanje GZ Žalec za leto 2020 je prejel Jaka Cokan za delo z mladimi, priznanja III. stopnje so prejeli: Urban Jezernik, Aleš Kos, Klemen Painkret, Anže Potočnik in Luka Štih, priznanje I. stopnje Jure Vasle, plaketo veterana pa Albin Vasle. Za leto 2021 so priznanja prejeli: Jernej Jelen in Gal Kos (III. stopnja), Robert Vasle, Matjaž Razdevšek in Majda Vasle (II. stopnja), Igor Verdev, Janko Hrašar, Jernej Žibret in Rok Jelen (I. stopnja) ter Alojz Vasle, ki je prejel plaketo veterana. Posebno zahvalo pa sta s strani predsednika društva prejela Franc Vasle in Ivan Strahovnik, ki sta danes najstarejša nekdanja funkcionarja društva; Strahovnik kot predsednik društva, ki tudi še sedaj vodi komisijo za veterane, in Vasle kot poveljnik društva. Ob devetdesetletnici so pripravili tudi jubilejni bilten, ki ga je uredila Monika Vasle. S petjem so slovesnost obogatili domača vokalna skupina ZAPET in povezovalka Majda Vasle. Gasilska zveza Prebold zborovala D. NARAGLAV V 57 intervencijah je sodelovalo 553 gasilcev, ki so opravili 942 delovnih ur. Po dolgem času je tudi Gasilski zvezi Prebold uspelo pod streho spraviti 22. letno skupščino, ki je potekala v Dvorani Prebold. Lani skupščine niso mogli izpeljati, so pa imeli korespondenčno sejo. Zaradi epidemije je bilo nekaj načrtovanih aktivnosti nerealiziranih, so pa v septembru pripravili dan gasilca GZ Prebold. Vodstvo gasilske zveze je aktivno delovalo preko celega leta, saj je opravljalo vsa tekoča dela in aktivnosti. Opravljenih je bilo 57 intervencij, na katerih so sodelovale operativne enote GZ Prebold, skupno pa je 553 gasilcev opravilo 942 delovnih ur. Po ceniku GZ Slovenije znaša strošek intervencij 17.600 evrov. Na skupščini, ki se jo je poleg ostalih predstavnikov udeležila tudi namestnica predsednika GZ Slovenije dr. Janja Kramer Stajnko, so podelili vrsto priznanj GZ Prebold, odlikovanja GZ Slovenije in Civilne zaščite Slovenije. Priznanje srebrni znak Civilne zaščite so prejela tri gasils- Podelitev bronaste plakete PGD Kaplja vas ka društva, ki so praznovala okrogle jubileje: PGD Šešče, PGD Prebold - Dolenja vas - Marija Reka in PGD Kaplja vas. Znake je podelil član regijskega štaba CZ za zahodno Štajersko Boris Lambizer. V nadaljevanju so bila podeljena priznanja GZ Prebold za III., II. in I. stopnjo. Prejelo jih je 13 članov, še posebej pa so podelili tudi tri značke veterana. GZ Slovenije je nato podelila gasilska odlikovanja za tretjo, drugo in prvo stopnjo, ki so jih prejeli Jože Govedič (3. stopnja), David Stergar, Nejc Potočnik, Viktor Stergar (2. stopnja), Stane Podkrajšek, Franc Grenko, Janez Stergar, Tatjana Plaskan, Milan Kupec in Branko Skornšek (vsi 1. stopnja). Plamenice so prejeli Manica Ocvirk (2. stopnja), Uroš Ocvirk in Boris Golavšek (1. stopnja). Odlikovanje za posebne zasluge v gasilstvu so prejeli župan Vinko Debelak, PGD Šešče in PGD Prebold, bronasto plaketo GZS pa PGD Kaplja vas. Pred podeljevanjem priznanj so delegati osmih gasilskih društev potrdili tudi plan dela GZ Prebold in finančni plan za leto 2021. D. NARAGLAV Šempetrski ribiči imajo za sabo že 65 let uspešnega dela in gospodarjenja na svojem ribolovnem območju. Mlada ribiča iz Ribiške družine Šempeter Filip Klevže in Matic Grivec sta maja na Braslovškem jezeru, ki je zelo priljubljeno med ribiči za lovljenje krapov, ulovila zelo velik primerek tovrstne ribe. V Ribiški družini Šempeter, ki je tudi sicer poznana po dobrem delu z mladimi, je več kot 350 ribičev. Predsednik Ribiške družine Šempeter Boštjan Zagožen in tajnik Gregor Dolinšek sta povedala, da družina letos praznuje 65 let delovanja. Svoje prostore imajo v enem izmed najlepših ribiških domov v Sloveniji, ob velikem ribniku Preserje v neposredni bližini reke Savinje. »Naša ribiška družina upravlja z okolišem, ki ribolovno zajema reko Savinjo od Letuša do Petrovč, ribnike Preserje, Braslovško jezero, Ribnik Žalec (Tajht), reko Bolsko s pritokom Motnišnica in potok Ložnico,« sta povedala in dodala, da njihov ribiški okoliš ribičem ponuja resnično pestro izbiro ribolova. »Ribiči lahko tako uživamo v izjemnem muharjenju, beličarjenju in sulčelovu na reki Savinji, modernem krapolovu na Braslovškem jezeru in vijačenju na kapitalne ščuke in smuče v velikem ribniku Preserje. Mali ribnik Preserje pa je namenjen predvsem začetnikom, saj omogoča enostavne in uspešne začetne ribiške korake.« So pa v društvu zelo ponosni na izjemno uspešno delo z mladimi, saj se po številu aktivnih mladih ribičev že nekaj let uvrščajo v sam vrh med ribiškimi družinami. »V društvo je vključenih kar 65 otrok do 14. leta in 17 mladih do 18. leta. Skupaj z otroki in mladimi do 18. leta nas je trenutno 352. Od tega je 263 moških in 7 žensk, med njimi je 38 pripravnikov, za nadzor nad ribolovom pa skrbi 18 aktivnih ribiških čuvajev,« sta v številkah predstavila članstvo Dolinšek in Zagožen. Ribolovni revirji in živelj V nadaljevanju sta na kratko predstavila posamezne ribolovne revirje. Za Savinjo sta dejala, da v zadnjih letih ponovno postaja priljubljen cilj muharskih navdušencev. V zimskih mesecih predvsem zaradi dobrega staleža sulca ter v toplejših mesecih zaradi trofejnih ulovov velikih salamonidov, potočne postrvi in šarenke. Velik ribnik Preserje velja za enega izmed slovenskih standardov za vijačenje roparic in je znan po ulovih trofejnih ščuk (največja je v lanski sezoni merila kar 123 cm) in smučev. Ribnik pa je znan tudi po ulovih ogromnih amurjev velikosti 120 cm in več. Je pa v njem še veliko drugih rib, od krapov, podusti, klena in mrene do linja, rdečerepke, ostriža, zelenke … Zelo zanimivo je tudi Braslovško jezero, ki je v zadnjih letih postalo znano po ulovih velikih trofejnih krapov, ki tehtajo 20 kg in več, ter po ščukah in smučih, ki v poletnih mesecih zaradi relativno nizke vode v jezeru radi atraktivno grabijo vabe na površini. Doživljane ribolova v tem jezeru, ki ga obkroža gozd, s svežo vodo pa ga napaja potok Trebnik, je tako še prijetnejše. Jezero pa naseljujejo tudi manjši ciprinidi, zato je primerno tudi za družinski ribolov, kjer razveseljujejo predvsem prijemi manjših krapov in linjev. Podobni ribji živelj je tudi v ribniku Žalec (Tajht), ki je nastal iz opuščenega glinokopa. Napaja ga hladna podtalnica ter krasi čudovita in urejena okolica, za katero skrbijo člani Ribiškega kluba Žalec. Znan je po klasičnem naravnem krapolovu (ribolov brez bojlerjev in umetnih dodatkov krmi in vabam), na kar so žalski ribiči še posebno ponosni. Pravo atrakcijo pa zaradi obilice hrane predstavljajo ogromni somi, ki v tem malem ribniku zrastejo tudi do dva metra. V reki Bolski in njenem pritoku Motnišnici ter potoku Ložnici s pomočjo muharjenja ali vijačenja lovijo potočno postrv, šarenko, klena, podusta, mreno … »Še ohranjeni neregulirani predeli Bolske in obeh potokov pa predstavljajo skrite zaklade našega ribolovnega okoliša. Predvsem lahko svoje ribiško znanje v zaraščenih tolmunih individualno izpilijo muharji, ki radi lovijo previdno in naravno postrv, ki ne prime na vsako ponujeno vabo.« ŠPORT – OLIMPIJSKO LETO ŠT. 6 I junij 2021 25 Blaž Blagotinšek – od baletnika do ministra PETER KAVČIČ BINA PLAZNIK Igra v obrambi je njegova specialnost. Z 203 centimetri višine, širokim razponom rok in dobro gibljivostjo je trd oreh tudi za največje rokometne zvezdnike. Je nenadomestljivi člen slovenske rokometne reprezentance in že pet let tudi madžarskega rokometnega ponosa, kluba Veszprem. Dvakrat zapored je bil proglašen za najboljšega obrambnega igralca Evrope, kar v rokometnem jeziku pomeni, da je najboljši na celotnem planetu. Minister za obrambo, ki je odrasel v Arji vasi in svoje rokometne veščine kot mladostnik pilil v RK Celje Pivovarna Laško. Blaž Blagotinšek, še en športni ponos naše doline. Za njim je težka sezona. Zlovešči in trdovratni virus je tudi njemu in klubu mešal štrene in negativno vplival na rezultate, a Blažu je v tolažbo sonce posijalo v domačem gnezdu. »Moja srčna izbranka Zala (nekoč odlična košarkarica) je povila prvorojenko Nolo. Zdaj smo trije. Kakšna minuta spanja zmanjka, a nič hudega. Punčka je zdrava, hitro rase in veselje v družini je tako neizmerno. To je prvakov,« pove Blaž Blagotinšek. Tudi z reprezentanco mu ciljev v tem neobičajnem času ni uspelo doseči. »Najbolj se mi kolca zaradi neuspeha na olimpijskih kvalifikacijah v Nemčiji. A resnici na ljubo, nismo bili pravi. Poškodbe, bolezni …. Vse to je vplivalo na naš rezultat. Nemci in Švedi so zasluženo napredovali. Ampak vsaj uvrstili smo se na naslednje evropsko prvenstvo, ki ga bo gostila Madžarska. Računam, da bomo imeli dobro podporo s tribun, in ambicij ne manjka. Če smo lahko osvojili bronasto kolajno na svetovnem prvenstvu, lahko podvig ponovimo tudi na prvenstvu stare celine. Reprezentanca premore dovolj kvalitete, da lahko premagamo vsakogar. Vendar le s stoodstotnim pristopom in podrejanjem ekipnemu uspehu.« Blaž se rad vrača v osnovno šolo Petrovče, kjer je za njegove prve korake v svet rokometa poskrbela športna pedagoginja Anita Seles Držan. konec koncev najpomembneje. Ob tem človek precej lažje preboli neuspešno sezono, kot je bila zadnja. Covid nam jo je namreč pošteno zagodel. Tudi sam mu nisem uspel ubežati. Izgubil sem skoraj 10 kilogramov in potreboval sem kar precej časa, da sem se fizično vrnil na približno običajno raven. To je bila zame najtežja sezona v karieri. Skoraj šest tednov smo bili že prejšnjo sezono v karanteni, aktualno pa smo začeli hitreje kot običajno in z ekipo, ki smo jo morali stalno krpati, odigrali rekordno število tekem. Na koncu nismo izpolnili cilja v Evropi in ostali »Sploh smučanje mi je šlo kar dobro od rok in nog. Na enem od tekmovanj sem zaostal le za našim sedanjim reprezentantom Žanom Kranjcem. Pojavile so se težave s smučarsko obutvijo, predvsem zaradi velike številke noge. Ampak na rokometno pot pa so me usmerili predvsem izjemni uspehi rokometašev Celja Pivovarne Laško. Ob res veliki podpori staršev, lahko rečem kar ključni, sem svojo kariero lepo razvijal.« celo brez domačega naslova. Ceno je že plačal trener, ki so ga zamenjali. Sam pa sem že med sezono podaljšal pogodbo do konca sezone 2022/23. Klubske ambicije ostajajo visoke, veliki cilj je še vedno osvojiti Ligo Olimpijske sanje ostajajo Čeprav je ostal brez olimpijskega nastopa v Tokiu, pa ima pri 27 letih še vedno željo, da nastopi pod petimi krogi na igrah 2024 v Parizu. Tudi zato, ker mu je olimpijska premiera z iger v Riu ostala v lepem spominu: »Olimpijska izkušnja je bila res nekaj posebnega. Tekmovanje ni primerljivo s svetovnimi ali evropskimi prvenstvi. V olimpijski vasi srečaš ogromno športnikov, tudi največjih zvezdnikov iz drugih športov. Tekmovalni ritem je bil neizprosen. Tekme si hitro sledijo, žal nisem imel dovolj časa za ogled še kakšnega drugega športnega tekmovanja, smo se pa sprehodili po Copacabani in obiskali kip Kristusa Odrešenika. Kupil sem si tudi nekaj značk in broški, ki me bodo spominjale na OI v Riu. Tekmovanje smo po odličnem izplenu v skupini končali v četrtfinalu. Igrali smo dobro, izpadli pa proti kasnejšim prvakom Dancem. Nastop v Parizu 2024 je vsekakor eden od mojih velikih reprezentančnih ciljev.« uspešnih držav, zato so si tudi lahko privoščili, da so športna prizorišča v polni meri že zasedli gledalci. Igrati pred polnimi tribunami pa je povsem drugače kot v nemi areni. Drugače je življenje podobno kot v Sloveniji. Cene so prav tako primerljive.« Sicer pa ima šport na Madžarskem res izjemen status. Država ga izjemno podpira. Postavili so kar sedem športnih akademij. Šport in športniki so na vseh ravneh deležni zgledne podpore. Konec koncev se to kaže tudi v njihovih rezultatih. Imajo veliko zvezdnikov, rokomet pa je eden od popularnejših ekipnih športov. Orbanov sistem je vsaj z vidika športa dober. Tudi sicer pa lahko rečem, da se tam živi dobro in da je življenje v tej državi varno. Pet let se že piše njegova zgodba v Veszpremu. Čeprav stalno dobiva ponudbe tudi iz klubskih velikanov iz zahodne Evrope, pa mu ob ugodnem počutju v Sloveniji sosednji državi še ni zadišal prestop. Madžarskega jezika še ne obvlada. Delno, ker je zelo zahteven, delno, ker so v ekipi v veliki večini tujci. Tudi ritem je naravnan tako, da časa za pohajkovanje po mestu ni veliko. Zakonitosti vrhunskega športa, združene pod krilatico: jej, spi, treniraj. Stanuje blizu centra, zraven parka, kar navdušuje predvsem njegovega psa Odija. »Res mi nič ne manjka. Z družino se v Veszpremu dobro počutimo. To je rokometno mesto. Za naš klub diha s polnimi pljuči, navijači pa spadajo med najbolj zveste v Evropi. Klub je fantastično organiziran, zasedba je vrhunska, sem blizu domovine in zato odločitev, da podaljšam pogodbo, ni bila težka. S svojim klubom želim le še postaviti piko na i, osvojiti Ligo prvakov. Zato se s ponudbami Barcelone, nemških in francoskih prvoligašev nisem preveč ukvarjal. Ne vem še, kaj bo prinesla prihodnost, ne bi izključil možnosti igranja v zahodni Evropi. Igral bom zagotovo, dokler bom fizično kos vsem naporom vrhunskega rokometa. S prihodnostjo se zaenkrat res še ne obremenjujem.« Rokomet ni bil prva izbira Dosedanja kariera zveni kot pravljica, a pot do uspehov je bila dolga. Čeprav je bil oče rokometni vratar v Gorenju iz Velenja, Blažev prvi izbor ni bil rokomet. Preizkušal se je v številnih športih. Igral je košarko, namizni tenis, treniral celo jazz balet, plavanje in se zelo resno posvetil smučanju. Vsestranskost in ne takojšnja specializacija sta pripomog- Blaž Blagotinšek je pravi minister za obrambo. li h kasnejšemu uravnoteženemu rokometnemu razvoju. »Sploh smučanje mi je šlo kar dobro od rok in nog. Na enem od tekmovanj sem zaostal le za našim sedanjim reprezentantom Žanom Kranjcem. Pojavile so se težave s smučarsko obutvijo, predvsem zaradi velike številke noge. Ampak na rokometno pot pa so me usmerili predvsem izjemni uspehi rokometašev Celja Pivovarne Laško. Ob res veliki podpori staršev, lahko rečem kar ključni, sem svojo kariero lepo razvijal. Imel sem srečo, da sem v času najintenzivnejšega rokometna razvoja v Celju imel možnost delati z odličnimi strokovnjaki. Glede na hitro rast smo vselej veliko pozornosti posvetili koordinaciji. Skratka, moj razvoj je bil po zaslugi strokovnjakov okoli mene celosten.« Najboljši v obrambi, a cilj je napad V obrambnih nalogah mu ni enakega. V centralnem bloku deluje zastrašujoče. Nikoli ne igra s pol moči. Udarce deli in prejema. Na črti drugače ne gre. Precej manj priložnosti dobi v napadu. »Želel bi si več priložnosti v napadu. Vem, da znam zabiti gol, postaviti učinkoviti blok, dobro sodelovati s soigralci v igri proti nasprotnikovemu golu. Res je, da v obrambi na svojem položaju potrošim veliko energije in moči. V klubu in reprezentanci imamo dovolj kvalitetnih soigralcev Pet let na Madžarskem V začetku junija je končal klubsko sezono na Madžarskem in seveda takoj krenil domov. Država, kjer si služi kruh in ki ji predseduje razvpiti Orban, je ena prvih, ki je na široko odprla vrata športnih objektov. »Ukrepi v času epidemije so bili strogi. Ljudje so jih upoštevali, kljub temu da so bili veliko v izolaciji. Ampak stanje je v tem trenutku zelo dobro, zato se življenje skoraj v celoti že vrača v stare tirnice. Po deležu cepljenih je Madžarska ena najbolj Blaž Blagotinšek je svoje olimpijske sanje delil z učenci svoje nekdanje OŠ Petrovče, s katerimi so ponesli Slovensko baklo. za številne rotacije. Morda v prihodnosti dobim več minut za igro v napadu, trudil se bom po najboljših močeh. Gol je vendarle krona igre.« Mlajši brat Anže gre po njegovih stopinjah. Zadnjo sezono je kot posojeni igralec celjskega prvoligaša igral v Mariboru. Za nasvet lahko svojega starejšega vzornika pokliče kadarkoli. »Vse večkrat se v pogovoru dotakneva rokometa. Vpraša me za kakšen nasvet, tudi sam pogledam kakšno njegovo tekmo in moram reči, da je priden. Ni mu težko dodatno trenirati in upam, da se bo uspel dokazati najprej v slovenskem prostoru, nato morda še v tujini. Prestopi v tujino niso enostavna stvar. Veliko je odvisno od menedžerja. Ta mora biti predvsem zaupanja vreden. Sam sem imel srečo pri izboru. Brez posrednika praktično ne gre. Ob prestopu iz Celja v Veszprem mi je bilo lažje tudi zaradi razumevajočih soigralcev v novem okolju. Predvsem Renato Suljić mi je bil v veliko oporo. Pravila, kdaj je najprimernejši čas za odhod v tujino, ni. Ko sem sam prestopil, so mnogi bili prepričani, da je moj odhod v tujino, predvsem v giganta, kot je Veszprem, preuranjen. Čas je pokazal drugače. Vendar ni malo primerov z manj ugodnim razpletom.« Blaž zaenkrat o tem, kaj mu bo prineslo nadaljevanje kariere, ne razmišlja veliko. Želi se osredotočiti predvsem na zdravje, ki je poleg družine ena od njegovih prioritet. Za hobije tekom vrhunske kariere nima veliko časa. Nekoč je igral harmoniko, očitno se dobro znajde v glasbi, saj so ga reprezentančni kolegi nekoč proglasili za najboljšega pevca naše izbrane vrste. »Tega se sicer ne spomnim, ob uspehih se v garderobi vsekakor sliši pesem. Hodil sem v glasbeno šolo, žal mi je kasneje začelo primanjkovati časa za vadbo harmonike. Želja po igranju še ni izpuhtela, morda v prihodnosti spet potegnem za meh.« A zaenkrat se osredotoča predvsem na rokometno kariero. Pri 27 letih pravzaprav šele prihaja v najboljša igralska leta. Še velikokrat bo s tribun odmevalo Blagi, Blagi …, zvezdniški napadalci pa si bodo belili lase, kako ukaniti ministra za obrambo. 26 NAŠA DEDIŠČINA ŠT. 6 I junij 2021 Spomin na vojno za Slovenijo Zahvala kadrom in pripadnikom TO D. NARAGLAV Pred tridesetimi leti smo postali neodvisni in samostojni, dobili smo svojo državo. Tridesetletnica razglasitve državnosti in vojne za našo samostojnost je razlog za obuditev spomina na takratne dogodke. Sam sem jih doživljal v prvih bojnih vrstah kot pripadnik takratne TO s posebnim poslanstvom, da sem jih kot novinar fotoreporter ujel v fotografski objektiv in zapisal čim več dejstev ter jih tako ohranil za zgodovinski spomin. Desetdnevna vojna se je na srečo iztekla v prid našemu narodu in naši samostojnosti, ki smo jo razglasili. Vezist- telefonist minometne čete pri Zaloški gorici Prvi dan vojne Moj spomin na prvi dan vojne je podoben spominu prenekaterega pripadnika takratne TO, posebej pa spominu mojih sotovarišev iz minometne čete, s katerimi smo pred vojno skupaj preživeli marsikakšen dan urjenja. Takrat še pomislili nismo, da bomo to znanje kdaj potrebovali, najmanj za obrambo pred tistimi, s katerimi smo še včeraj živeli skupaj. Bilo je okrog 23. ure, ko so mi izročili poziv. Uro zatem sem že bil v našem mobilizacijskem zbirališču v Podlogu. Fantje so prihajali eden za drugim, v njihovih očeh je bilo zaznati strah, pa tudi neomejeno odločnost, da branijo življenja in samostojnost Slovenije. Presenečen sem bil, saj se nihče ni pretvarjal. Marsikdo, ki bi se v času vojaških vaj kako izmotaval, tega sedaj ni hotel. V naši notranjosti se je nekaj prelomilo. Zajel nas je občutek polne odgovornosti pred tistim, kar se je zgodilo in kar se še lahko. Noč je za nami. Vsi smo že oboroženi, nabojniki so napolnjeni s pravimi naboji. Občutek, da jih bomo morda tudi uporabili, ni prijeten. Verjetno pa bi se počutili še bolj neprijetno, če bi bili brez orožja in prepuščeni na milost in nemilost agresorju. V daljavi slišimo zavijanje siren, ki opozarjajo prebivalce naše doline na nevarnost zračnega napada. Tudi mi se umaknemo globlje v gozd. Pogledujemo proti nebu, stiskamo puške in pripravljeni smo tudi streljati, če bi se avioni znašli nad našimi glavami. Na srečo je bil alarm kmalu preklican in pritisk v naših mišicah je popustil, ljudje, ki so se zatekli v zaklonišča, kleti in druge varne prostore, pa so si vsaj zaenkrat oddahnili. Kmalu zatem smo zapustili mobilizacijski prostor in se odpeljali na novi položaj, kjer smo prenočili. Utrujeni smo zaspali, za nami sta bila neprespana noč in naporen dan, poln napetosti, negotovosti in ugibanj. Jutro je prineslo nov dan in novo povelje. Naš drugi dom je za 14 dni postal Zadružni dom v Galiciji, od koder smo hodili na položaje okrog Zaloške Gorice, kjer smo držali prvo obrambno linijo pred morebitnim poskusom JLA, da ponovno zavzame svoja nekdanja skladišča orožja. Sicer pa je v mojem spominu še marsikaj, kar se je dogajalo. Precej utrinkov je bilo zabeleženih tudi s fotoaparatom in nekaj slik se je tako tudi ohranilo. Nekega dne sem se na posebni reportersko-novinarski nalogi na tajni lokaciji, imenovani Jezero na Dobrovljah, pogovarjal s pobeglimi vojaki, ki so bili pravzaprav pravi heroji. Prijateljeval in pogovarjal sem se s starešinami JLA, ki so pristopili na stran TO, in vse to posnel tudi na kaseto, ki so jo kasneje preko zvočnika predvajali Pripadniki TO za protiletalsko obrambo na svojem položaju na travniku pri Gotovljah pred celjsko kasarno in s tem pozivali vojake in starešine v njej na mirno predajo. V času vojne sem se tudi srečeval z ljudmi, ki so bili ogorčeni in žalostni zaradi vsega, kar se je zgodilo, in bil deležen njihovega velikega gostoljubja in pozornosti, ki so jo tudi sicer izkazovali slovenski vojski. Savinjska dolina – oaza miru Naša dolina je bila v vojni za Slovenijo pravzaprav nekakšna oaza miru, tako da se težko postavimo v kožo tistih, ki so to vojno doživljali mnogo bolj tragično. Kljub vsemu pa smo jo doživljali vsak na svoj način in s svojimi občutki, pa čeprav ni bilo streljanja in žrtev. Vsekakor smo bili pripravljeni tudi na najhujše in odločeni, da se z vso silo in z vsemi sredstvi postavimo po robu sovražniku. Enote TO so bile razmeščene povsod po dolini in njenem obrobju. Ves čas so vestno izpolnjevale zadana povelja in bile vsak trenutek pripravljene za borbene naloge. Bile so v nenehnem stiku s poveljstvom 81. območja v Žalcu, kar so omogočale telefonske, radijske in kurirske zveze. Veze pa so bile vzpostavljene tudi med poveljstvi posameznih enot, tako da je bilo obveščanje res učinkovito. Pripadniki TO, ki so se jim v prvih dneh vojne priključili tudi številni prostovoljci, so stražili strateško pomembne objekte ter sedež svoje enote. Mnogi so kar nekaj dni in noči preživeli na položajih, skriti in zamaskirani v zavetju gozda. Nekatere enote, zlasti diverzantske in jurišne, so imele težko in odgovorno nalogo pri zasedbi vojaških skladišč in razoroževanju vojakov ter starešin. To pa so bili tudi najtežji trenutki za marsikaterega pripadnika ene ali druge strani, saj so se pogovarjali v nenehni prisotnosti strelnega orožja, ki bi lahko vsak trenutek spregovorilo s svojim smrtonosnim glasom. Zmagal je razum, saj so se na našem področju vsi pripadniki jugovojske predali brez boja. Precej težje je bilo pripadnikom TO v Celju, ki so v šahu držali vojašnico Jožeta Meniha - Rajka. Tu se je položaj spreminjal iz ure v uro. Kljub številnim grožnjam poveljnika v vojašnici je tudi tu prevladal razum, tako da žrtev ni bilo. Precej vojakov in starešin, zlasti Slovencev, je prebegnilo na stran TO, kar je še bolj omajalo tiste v vojašnici. V Gotovljah je med vojno nastal tudi ta fotografija, takrat šele nekaj mesecev stare deklice Larise In kako je kmalu po vojni leta 1991 analiziral dogodke vojne takratni poveljnik 81. območja TO Adi Vidmajer, od katerega smo se ravno v letu okrogle obletnice pred tedni za vedno poslovili? »Ko ocenjujem dogodke minule vojne, ko delamo vsakovrstne analize, vedno bolj prihajam do zaključka, da je bil strateški poseg našega območja dobro začrtan, temu primeren pa je bil tudi rezultat. S svojimi strokovnjaki in kadri, poveljujočimi po enotah in tudi v samem štabu, smo naredili vse, kar smo imeli začrtano med to vojno. Vsa zahvala in pohvala gre našemu kadru, ki je vodil posamezne enote – strokovnjakom, ki so se resnično zavzemali na vseh področjih in izpolnjevali povelja, ki so izhajala iz našega štaba, v pravem času in na pravem mestu. Enako moramo pohvaliti našo vojsko TO, ki se je zavedala, da gre za biti ali ne biti. Žrtev in ranjenih pripadnikov ni bilo. Res je, da pri nas tudi ni bilo tako kot ob mejnih ali tranzitnih mestih proti meji, vendar pa bi ob dejstvu, da smo upravljali kar z desetimi objekti JA, ki smo jih zasegli že prve dni vojne, lahko bile tudi žrtve. Vse se je srečno izteklo, ob zajetjih smo imeli velik bojni plen, ki ga nekaj še hranimo v raznih skladiščih JA.« Adi Vidmajer je bil med redkimi poveljniki TO, ki leta 1990 niso oddali orožja v skladišča JLA. Domovina je samo ena Tridesetletnica vojne za Slovenijo in z njo izborjena lastna država je velik zgodovinski in spominski dogodek, hkrati pa tudi žalostni spomin na čas grozovitih in nečloveških dogodkov, ki so se pozneje odvijali na tleh nekdanje skupne države, na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini ter na Kosovu. Požar, ki ga je zanetila velikosrbska težnja za nadvlado nad drugimi z Miloševićem na čelu, se je za nas iztekel brez hujših posledic, kljub temu pa je prav, da nikoli ne pozabimo dni, ki bi se lahko tudi za nas končali precej drugače. Sicer pa: prava domovina je samo ena in zanjo ter njeno svobodo se je vredno boriti. Zgodovina to beleži in potrjuje. Je pa žalostno, da po tridesetih letih to ni tista domovina, za katero smo bili pripravljeni tudi umreti. Upajmo, da bo znova prišel čas, ko bomo lahko s ponosom in dvignjeno glavo drug drugemu pogledali v obraz in ko bodo uresničeni tudi tisti daljnosežni Prešernovi verzi iz naše slovenske himne: »… ne vrag, le sosed bo mejak.« Obeležili 80. obletnico začetka vojne D. NARAGLAV Potem ko lani 9. maja v Letušu zaradi epidemije niso pripravili slovesnosti in tovariškega srečanja borčevskih organizacij in ostalih udeležencev ob dnevu zmage, so ga ponovno letos. Kar nekaj dogodkov so v minulem mesecu pripravili po dolini v počastitev 80. obletnice začetka druge svetovne vojne na Slovenskem, pa tudi na posamične dogodke, ki so vredni spomina in opomina. Knjižnica Prebold je v sodelovanju z Zgodovinskim in narodopisnim društvom Prebold ter Kulturnim društvom Svoboda Prebold organizirala zgodovinski večer s predavanjem mag. Uroša Hermana. Predstavil je razvoj dogodkov druge polovice tridesetih let in od začetka vojne v Evropi do aprilske vojne in okupacije naše domovine s strani sosednjih držav, nemško okupacijo in ukrepov proti slovenskemu prebivalstvu ter začetek odporniškega gibanja v naši dolini. Tretji del predavanja je bil namenjen predstavitvi literature o vojni na Slovenskem, od tiste iz prvih povojnih desetletij do najnovejše literature. Prvi predsednik ZND Vlado Skok je osvetlil delček svojih spominov na začetek vojne v Preboldu in okolici. Že enajsto leto zapored so v organizaciji ZB za vrednote NOB Žalec in krajevne organizacije Ponikva pri ribniku Steska in pred vhodom v Stesko jamo oživeli spomin na čas, ko se je v njej odvijala nekajmesečna bitka za življenje mladega ruskega vojaka Nikolaja Katanova, ki je bil ostrostrelec v legendarni 14. diviziji in kot tak hudo ranjen blizu Andraža nad Polzelo. Požrtvovalne mladinke so od decembra 1944 do 15. maja 1945 skrbele zanj in ga tako ohranile pri življenju, tako da se je po koncu vojne lahko živ in zdrav vrnil v svojo domovino. Na dogodku so bili predstavniki Veleposlaništva Ruske federacije v Ljubljani, in sicer njen prvi sekretar in predstavnik Kulturnega centra Rusije v Sloveniji Aleksander Stepanov ter dopisnik za Rusko tiskovno agencijo Ivan Popov in hčerka ene od mladenk Nada Jelen. Spomin na talce pri Steski jami so počastili (z leve): Ivan Popov, Aleksander Stepanov, Nada Jelen, Roman Virant, Marijan Turičnik in praporščaka Zadnjo majsko nedeljo so pripravili že 14. tradicionalni pohod od Starega piskra do spomenika talcem pod Gozdnikom. Tokratni pohod, tako kot tudi lanski, zaradi koronskih razmer ni bil uradno organiziran, se je pa kar okrog 70 pohodnikov samodejno odločilo nadaljevati to tradicijo in opraviti to pot iz Celja do spomenika talcev. NAŠA DEDIŠČINA / KRIŽANKA ŠT. 6 I junij 2021 Osamosvojitev ni prišla iz zraka DARKO NARAGLAV V počastitev državnega praznika, dneva državnosti, skorajšnje 30-letnice samostojnosti in dneva Primoža Trubarja so po dolgem času spet pripravili pogovor v živo. V parku pred Medobčinsko splošno knjižnico Žalec so drugi junijski torek pripravili pogovor z dr. Tonetom Kregarjem, zgodovinarjem, direktorjem Muzeja novejše zgodovine Celje, pevcem in tekstopiscem glasbene skupine Mi2. Z gostom se je pogovarjala bibliotekarka Karmen Kreže. Beseda je tekla o vzrokih in razlogih, ki so povzročili razpad Jugoslavije, o vzpostavitvi samostojne države, za katero smo se izrekli na decembrskem plebiscitu, in o vojni za Slovenijo. Osvetlila pa sta tudi čas slovenske tranzicije, vstop Slovenije v zvezo Nato in vstop Slovenije v Evropsko unijo. Dr. Kregar je spregovoril tudi o pomenu državnih simbolov, jugonostalgiji, arbitraži in spravi. Glede vzrokov za razpad Jugoslavije in za osamosvojitev je dr. Tone Kregar med drugim dejal: »Osamosvojitev ni prišla kar iz zraka. Za to moraš imeti vzpostavljeno strukturo. Slovenija je že v SFRJ postala država v državi, imela je vse atribute samostojnosti, razen obrambe, zunanje politike, enotnega trga in denarja. Politični prostor v Sloveniji je bil bolj odprt za krožen- je idej kot v vzhodnoevropskih državah. Ljudje različnih pogledov so se srečevali v Socialistični zvezi delovnega ljudstva, tudi v Zvezi socialistične mladine, kulturniki npr. v Društvu slovenskih pisateljev. Do sredine osemdesetih let se je v obliki raznih alternativnih gibanj razvila močna civilna družba (mirovna, protijedrska in druga gibanja), ki je imela pionirsko vlogo pri procesih demokratizacije. Pomembna je bila tudi alternativna kultura od punka do Laibach in raznih multimedijskih skupin. K širjenju svobode javne besede je veliko prispeval tisk, tu sta gotovo v ospredju Mladina in Radio Študent. Izven pozornosti zgodovinske obravnave sicer ostaja še marsikaj, npr. kultna oglaševalska akcija Studia marketing Slovenija, moja dežela leta 1985, ki je iz turistične propagande prerasla v pravo gibanje, dvignila nacionalni ponos. Pri oblikovanju nacionalnega programa je gotovo imela pobudo intelektualna opozicija, kar se je kazalo v javnih razpravah. Sprva je šlo za upiranje centralizmu, leta 1983 npr. Ciril Zlobec in Janez Menart začneta akcijo proti skupnim programskim jedrom v šolstvu, potem za poskuse definiranja položaja Slovencev, leta Gost dr. Tone Kregar z voditeljico pogovora Karmen Kreže 1985 npr. odmevna javna tribuna Društva slovenskih pisateljev v Cankarjevem domu Slovenski narod in slovenska kultura, in potem 57. številka Nove revije.« Širša javnost se je močno odzvala ob aretacijah slovenskih publicistov in uslužbenca JLA, znanih kot JBTZ (Janša, Borštner, Tasič, Zavrl). Zaradi obtožbe kraje zaupnega vojaškega dokumenta je prišlo poleti 1988 do sojenja pred vojaškim sodiščem v Ljubljani. Glede plebiscita in vojne za Slovenijo pa je dr. Kregar med drugim dejal: »Plebiscit je bil ogromen korak k osamosvojitvi in hkrati tudi tvegano dejanje, čeprav danes morda ni videti tako. V tistem trenutku je zmagala politična modrost vseh opcij. Tedanjim politikom, karkoli si že mislimo o njih, je to treba priznati. Šlo je za velik dosežek in tudi za trenutek, ko se je to še dalo doseči. Sicer pa je plebiscit in vse, kar je povezano z osamosvojitvijo, vezano zgolj na en projekt, ki je pomemben, ampak ne edini – to je samostojna država. Problem Slovenije je, da od te točke, od osamosvojitve, ni šla naprej. Dogovorili smo se za samostojno državo, da bo demokratična, več pa ne. Nismo dosegli soglasja, kakšna naj bo ta država v resnici, kaj z njo hočemo. Zato se nam je v teh 30 letih zgodilo to, kar se nam je. Uvedli smo obliko parlamentarizma, v kateri je država plen, ki si ga razdelijo stranke po fevdih in se kregajo o tem, kdo ima pravico imenovanja direktorja v domu za starostnike. Denacionalizacijo smo zastavili na napačen način, vrnili smo cerkvi problematično fevdalno premoženje, na desetine propulzivnih podjetij smo uničili, zato da so lahko prodali parcele uničenih tovarn. Seveda takrat, pred 30 leti, morda ni bilo časa za vsebinske razprave, v naslednjih letih pa je bil čas za to,« je med drugim menil dr. Kregar. »Konec osemdesetih let, ko je ta proces osamosvajanja potekal, smo imeli verjetno zelo visoka pričako- 27 »Problem Slovenije je, da od te točke, od osamosvojitve, ni šla naprej. Dogovorili smo se za samostojno državo, da bo demokratična, več pa ne. Nismo dosegli soglasja, kakšna naj bo ta država v resnici, kaj z njo hočemo. Zato se nam je v teh 30 letih zgodilo to, kar se nam je. Uvedli smo obliko parlamentarizma, v kateri je država plen, ki si ga razdelijo stranke po fevdih in se kregajo o tem, kdo ima pravico imenovanja direktorja v domu za starostnike. Denacionalizacijo smo zastavili na napačen način, vrnili smo cerkvi problematično fevdalno premoženje, na desetine propulzivnih podjetij smo uničili, zato da so lahko prodali parcele uničenih tovarn.« vanja, zdaj, po 30 letih, vsa ta pričakovanja žal niso dosežena. Formalnopravno smo uspešno prestali tranzicijo, postali smo del Evropske unije, postali smo suverena samostojna država, vprašanje pa je, kako znamo to pridobljeno ohranjati. Tako razdeljeni kot smo sedaj, še nismo bili nikoli, in tudi ta jubilej nas bo žal delil, namesto da bi nas združeval. Žal.« 03 703 30 16 Šempeter 03 703 30 84 Petrovče 03 703 30 30 Vransko NARSES: armen. evnuh CURTIZ: am. režiser TRACER: indikator ABERG: šved. arheolog TSEBE: afr. atlet SMART: am. igralka HOULT: am. igralec ARDS: irsk. okrožje ENIS: bos. igralec ARABA: orient. vozilo Nagradna križanka BRGLEZ Pokrovitelj križanke v juniju je BRGLEZ, d. o. o., z Vranskega. Rešitve križanke (samo geslo) pošljite izključno na dopisnicah na uredništvo UTRIP Savinjske doline, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, do vključno 16. 8. 2021. Rešitev križanke iz majske številke: KULINARIČNO-DOŽIVETJE-STESKA. Nagrajenci: 1. Petra Gril, Studence 31 b, Žalec; 2. Karolina Dolar, Gotovlje 78 b, Žalec 3. Olga Krajnc, vrbje 75, Žalec Nagrajenci bodo o prevzemu nagrad obveščeni s strani podjetja, ki nagrado podarja. Vrednost nagrad je 21 €, 13 € in 8 €. 28 ŽIVIMO Z NARAVO ŠT. 6 I junij 2021 Medvedi tudi na našem območju D. NARAGLAV OSEBNI ARHIVI Odlična vina savinjskih vinogradnikov T. TAVČAR Rjavega kosmatinca, ki je največja zver, v gozdu srečamo v redkih primerih. Praviloma ni nevaren, razen če se čuti ogroženega. Na ocenitvi vin vinorodne dežele Podravje sta bili najvišje ocenjena vino laški rizling Emila Medveška in bio penina Romana, letnik 2018, Silva Mariča. Medvedko z dvema malima mladičema so videli tudi v naših koncih. Vsake toliko časa opazijo rjave medvede tudi na območjih, kjer stalno ne živijo, vendar pa je to bodisi njihov koridor za prehajanje z enega območja na drugega bodisi tja zaidejo in se nato vrnejo tja, od koder so prišli. V zadnjem času so poročali tudi o tem, da so medvede opazili na področjih, ki jih imajo v upravljanju lovske družine Savinjsko-Kozjanske zveze LD Celje. Po ocenah strokovnjakov Biotehniške fakultete je v Sloveniji leta 2018 bilo okrog 875 do 1130 medvedov. Njihovo število se je v zadnjih letih povečalo za približno 150 odstotkov. Najbrž je tudi to razlog za povečano prisotnost medveda na drugih neobičajnih področjih po Sloveniji. Nedavno je občan opazil Mrzlice, Šmohorja in proti Zidanemu mostu, saj gre za nekakšni medvedji koridor – medvedjo pot. Medvedi se zadržujejo na določenem področju dva do tri dni, nato pa gredo naprej ali nazaj, od koder so prišli. Tega medveda sta srečala oziroma videla dva planinca, pa tudi eden od naših članov je imel z njim bližnje srečanje na Gozdniku, vendar medved ni napadalen in se je takoj umaknil. Strah je torej odveč, če bi slučajno naleteli nanj. Tudi sicer medved praviloma ni nevaren, razen če se čuti ogroženega,« je povedal Iztok Malis. Za podatke o tem, koliko medvedov je v zadnjem času bilo opaženih na savinjsko-celjskem področju, pa smo se obrnili na strokovnega tajnika Iztok Malis Zdravko Mastnak medvedko z dvema mladičema v okolici Celjske koče. Medvedjega mladiča so opazili tudi v Občini Slovenske Konjice v naselju Lipoglav. V začetku aprila se je podobno zgodilo na priljubljeni sprehajalni poti na relaciji Celje–viseči most–Žalec. Medvedko z mladičema so v prvi polovici tega meseca opazili tudi na področju Jurkloštra, že kakšna dva meseca pa medveda videvajo tudi na področju Gozdnika. Predsednik LD Gozdnik Griže Iztok Malis nam je o tem povedal: »Medved je na področju naše lovske družine prisoten tudi letos. Zadnja dva meseca ga videvajo na področju Gozdnika. Gre za mlajšega medveda, ki naj bi bil po naših ocenah star tri do štiri leta. Sicer pa je zadnja leta postalo to kar stalnica, da medveda videvamo na področjih Gozdnika, Savinjsko-Kozjanske zveze lovskih družin Celje Zdravka Mastnaka. »Koliko medvedov je v zadnjem času bilo prisotnih na našem področju, točno ne vemo. Gre le za podatke, ko so medveda opazili ljudje oziroma so ga na krmiščih zaznale kamere. Ker se medved hitro prestavlja, je lahko en in isti osebek opazen na različnih krajih, tako da ni mogoče reči, koliko medvedov se občasno zadržuje oziroma potuje skozi gozdove na tem našem lovnem področju. Iz znanih podatkov lahko rečemo, da se medved skoraj vsako leto pojavlja na območjih Gozdnika, Mrzlice, Šmohorja. Videvajo ga na območju Tabora, Vranskega, kjer je tudi nekakšen koridor za prehod na Menino planino in dalje. Medvedi, ki so bili videni pred mesecem na območju Celjske koče – gre za medvedko z mladičema –, na tem območju niso bili več opaženi. Nedavno pa je prišla informacija, da je medvedka z mladičema bila videna na področju Lovske družine Jurklošter. Se pa ne ve, ali je to medvedka z mladičema, ki je bila videna na območju Celjske koče, ali kakšna druga, ki je prišla iz zasavskega področja,« je povedal Mastnak. Glede nevarnosti srečanja z medvedom pa je dejal: »Če srečaš medveda in se ta postavi na zadnje noge, to dejansko ni znak nevarnosti, da te bo napadel. Na zadnje noge se postavi, ker je predvsem radoveden, kaj je v njegovi bližini. Sicer pa medveda srečamo le v redkih primerih, saj nas običajno prej opazi in se umakne, ker zanj predstavljamo naravnega sovražnika. Do težav pride, če medveda presenetimo in se znajdemo v njegovi neposredni bližini, ko nas ne pričakuje in nima časa za umik. Še posebno pa je nevarno, če se znajdemo med medvedko in mladiči, ki jih hoče zaščititi pred nami. Problem pa na sprehajalnih poteh predstavljajo psi, ki niso na povodcu in napadejo medveda, ker želijo zaščititi lastnika. Pes se zapodi proti medvedu, medved pa se brani. Pes se prestraši in priteče nazaj k lastniku, medved pa gre za njim in tako lahko napade tudi lastnika,« še poudari Mastnak. Člani Društva savinjskih vinogradnikov so tudi letos poslali svoja najboljša vina, letnik 2020 in starejša, na ocenitev vin vinorodne dežele Podravje, ki je bila 2. junija na Kmetijsko gozdarskem zavodu v Mariboru. Ocenjevala je vseslovenska 21-članska strokovna komisija, ki je ocenila 153 vzorcev vin, med temi tudi šest vin savinjskih vinogradnikov. Vina so prvič ocenjevali po stotočkovni metodi, po kateri vino, ki doseže 85 točk in več, prejme zlato diplomo oz. naziv vrhunsko vino. Vina savinjskih vinogradnikov so se odlično odrezala. Najvišje je bilo ocenjeno vino laški rizling Emila Medveška z oceno 87,86. Bio penina Romana, letnik 2018, Silva Mariča je bila ocenjena s 86,29 in se je tako znašla med eminentnimi proizvajal- ci penin. Z oceno za zlato diplomo sta bila ocenjena še renski rizling Adolfa Sevčnikarja z oceno 85,86 in modra frankinja Rudija Divjaka z oceno 85,14. Za las sta oceno za zlato diplomo zgrešila rumeni muškat Jožeta Sopotnika z oceno 84,71 in penina Silva Mariča, letnik 2019, z oceno 84,71. Za penino, pridelano po klasični metodi, je za ocenitev še nekoliko premlada, saj mora v steklenici dozorevati vsaj dve leti, ocena pa nakazuje, da gre v pravo smer. S tem se nadaljuje tradicija odličnih ocen članov Društva savinjskih vinogradnikov na najvišjem strokovnem ocenjevanju vin v vinorodni deželi Podravje. Diplome bodo podeljene na posvetu v okviru sejma Agra v Gornji Radgoni 24. avgusta. Ponovno zlato za vina V Bistrici ob Sotli je bilo 4. meddruštveno ocenjevanje vin Zveze društev vinogradnikov in vinarjev Slovenije – VINIS. Med 228 vini je bilo tudi sedem vin članov Savinjskih vinogradnikov, ki so za svoja vina prejeli tri ocene za zlato diplomo in štiri za srebrno. Tokrat so ocenjevali po stotočkovni metodi, pri čemer je ocena za zlato diplomo 85 točk in več. Med 16 peninami je bila tretja najbolje ocenjena bio penina Romana, letnik 2018, Silva Mariča z oceno 87,00. Enako oceno je prejel tudi laški rizling Emila Medveška, renski rizling Adolfa Sevčnikarja pa je prejel tudi oceno za zlato diplomo, in sicer 86,33. Z oceno za srebrno diplomo so bila ocenjena še vina Silva Mariča, in sicer penina, letnik 2019, z oceno 84,33, kerner z oceno 84,00, bio modra frankinja, letnik 2019, z oceno 83,33 in chardonnay, letnik 2020, z oceno 81,33. Podelitev diplom bo 27. junija na 4. VINIS-ovem dnevu v Bistrici ob Sotli. Poletna dela v vinogradu T. TAVČAR V začetku sezone del v vinogradih so se člani Društva savinjskih vinogradnikov v »farovškem« vinogradu v Andražu nad Polzelo seznanili s posebnostmi in novostmi pri zelenih delih v vinogradu. Predavanje in prikaz je vodil Roman Štabuc, specialist za vinogradništvo iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor. Posebej so se seznanili z novejšimi dognanji pri pletvi vinograda, s katerimi lahko zmanjšamo možnost okužb s peronosporo in oidijem ter s tem tudi zmanjšamo uporabo fitofarmacevtskih sredstev. Za nekatere je redčenje poganjkov mučno opravilo, ki bi ga raje opravili v sosedovem kot v svojem vinogradu, vendar je zaradi zdravja trte in zvišanja kvalitete pridelanega vina nujno. Da ta dela vinogradniki že kar obvladajo, je razvidno iz vsakoletnih ocenjevanj vin, na katerih dobivajo visoke ocene Seznanjanje s posebnostmi in novostmi pri zelenih delih v vinogradu za svoja vedno bolj kvalitetna vina. Marko Kramar iz podjetja Metrob je udeležence seznanil z lanskimi meritvami pritiska potenciala bolezni in tudi že z letošnjimi, poleg tega pa še z ukrepi, s katerimi lahko najbolje zaščitimo vinograde. Beljenje notranjih površin in fasad Dekorativni opleski SLIKOPELSKARSTVO ANDREJ TERGLAV, s. p. Andraž 96 b, 3313 POLZELA, tel. 03 5720673, gsm. 041 216 214, www.terglav.si Izdelava izolacijskih fasad Peskanje kovinskih predmetov DELO NA VIŠINI Z DVIŽNO KOŠARO PO DOLINI / KRONIKA ŠT. 6 I junij 2021 V Mariji Reki s Cito Galič D. NARAGLAV D. N. V nedeljo, 20. junija, je KD Marija Reka organiziralo že 24. tradicionalno prireditev Pod Reško planino veselo živimo. Tako kot številne druge prireditve se tudi ta vsako leto odvija v okviru občinskega praznika Občine Prebold. Zadnji dve sta bili nekoliko drugačni in okrnjeni zaradi covida-19. Jože Galič je v tem času o svoji ženi, citrarki, pevki, pedagoginji in umetniški vodji Citi Galič ustvaril biografijo z naslovom Cita. Prav ta knjiga je bila tudi osrednji del tokratne prireditve v Mariji Reki, saj je Cita bila ustanoviteljica in glavna gonilna sila Kulturnega društva Marija Reka, ki uspešno deluje že 19 let, ter tudi te tradicionalne prireditve. Na terasi planinskega doma v Mariji Reki so udeleženci najprej prisluhnili ljudskim pevcem Reškim slavčkom, ki so se prav tako po več kot enoletni prekinitvi prvič ponovno predstavili občinstvu. Reški slavčki, ki delujejo v okviru svoje sekcije Osrednja osebnost tokratne prireditve je bila Cita Galič ter knjiga Cita, S citrami po lestvici življenja, ki jo je napisal njen soprog Jože Galič. našega društva, so tesno povezani s Cito Galič, saj jim je na njihovi bogati glasbeni poti skozi leta zelo veliko pomagala in jih strokovno usmerjala, še posebej pri njihovih ključnih pevskih uspehih, kot so snemanje zgoščenke in nastopi na večjih festivalih. Ob predstavitvi knjige sta Cita in Jože Galič skozi glasbeno pripoved prikazala bogato glasbeno dediščino. V nekaterih delih se jima je pridružil tudi sin Marko Galič. Člani Kulturnega društva Marija Reka so zelo zadovoljni, da so kljub omejitvam in nejasni sliki, ki je glede izvajanja prireditev še bila v aprilu in maju, lahko v tako kratkem času organizirali in izvedli to prireditev. Vsi si želijo, da bi prihodnje leto bila prireditev spet takšna kot pred epidemijo. 29 V SPOMIN CVETI MIRNIK, KOSTUMOGRAFINJI IN DOLGOLETNI ČLANICI DRUŠTVA OBLIKOVALCEV SLOVENIJE. V soboto, 15. maja, nas je nenadno in tiho zapustila odlična kostumografinja in srčna prijateljica Cveta Mirnik. Brezskrbno otroštvo, domiselne igre, pohajkovanja po travnikih in odkrivanja skritih kotičkov narave na obronkih rojstnega kraja Žalca so napolnjevali njeno in našo mladost ter leta zorenja, ko je strastno in nepreklicno izbirala svojo prihodnost – biti kostumografinja. Osnovno šolo je obiskovala v Žalcu. Po končani srednji šoli za oblikovanje v Ljubljani (oddelek za modo) je nadaljevala študij na Akademiji uporabnih umetnosti v Beogradu, kjer je leta 1978 diplomirala na katedri za scenski kostum pri prof. Dušanu Ristiću. Njeno primarno ustvarjanje je bila gledališka kostumografija, prisotna pa je bila tudi pri filmu. Samostojno je opremila blizu petdeset predstav za SNG Drama Maribor, Mestno gledališče ljubljansko, SNG Drama Ljubljana, Slovensko ljudsko gledališče Celje in Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica. Že leta 1979 je bila dobitnica Borštnikove nagrade za kostumografijo v predstavi L. Pirandella Kaj je resnica? v izvedbi takratnega PDG Nova Gorica, leta 1985 pa za predstavo P. Turrinija Meščani v izvedbi SNG Drama Maribor. Samostojno je razstavljala v Žalcu, Celju in Mariboru, sicer pa so bila njena dela vključena na pomembne pregledne razstave gledališke scenografije in kostumografije v Beogradu (1979), Mariboru (1981), Pragi (1983) in Novem Sadu (1990). Največ je sodelovala z režiserji: Dušanom Mlakarjem, Francijem Križajem, Marjanom Bevkom in Zvonetom Šedlbauerjem, s katerim je leta 2005 za SNG Drama Ljubljana pripravila svoje zadnje kostumografsko delo Translacija irskega dramatika Briana Friela. Njeno kostumografsko delo je bilo vedno v tesnem dialogu z režiserjem in globoko vpeto v dramsko besedilo. Na tem presečišču se je njena ustvarjalna pozicija zazrla v notranje tkivo akterjev ter v barvni in oblikovni strukturi kostumov ujela strasti posameznih protagonistov ter njihove usode potegnila v globino izraza. A žal si usode ne izbiramo vedno sami. Pogosto je drugačna, bolj zagonetna, kot si želimo. In čeprav je ustvarjalnost Cvete Mirnik nedvoumno označena za izvirno, za likovno tenkočutno in psihološko večplastno ter je nagrajena z najvišjimi strokovnimi priznanji, je zadnjih šestnajst let ustvarjala le zase – za predstave, ki jih ni bilo. Tako so iz njene strasti po delu nastajale prave slikarske mojstrovine – skrite izza odra. Nedotaknjene od življenja. Med njimi najdemo Dom Bernarde Albe F. Garcie Lorce, pa Evripidove Bakhantke in radožive študije za musical My Fair Lady po igri Pigmalion G. B. Showa … Sijajne barvne skice, globoko čuteče do dramskih besedil in predane samoti – kot njeni tihi odhajajoči koraki. Alenka Domjan Sprehod po gledaliških odrih preko spleta D. NARAGLAV KuD Svoboda Prebold je v počastitev 110. obletnice obstoja kulturnega društva, ki je lani niso mogli praznovati, kot bi želeli, letos dala v ta svoj jubilejni mozaik zanimivo spletno dogajanje, ki so ga poimenovali Sprehod po šempavelskih (preboldskih) gledaliških deskah. Na spletnem kanalu Youtube so pripravili otroške in odrasle gledališke predstave, ki so jih igrali v zadnjih deset in več letih. V času od 29. maja do 20. junija so si lahko zainteresirani na tem kanalu ogledali štiri otroške predstave in štiri predstave za odrasle. Otroške si je bilo mogoče ogledati v terminu od 7. ure zjutraj do 21. ure zvečer, odrasle pa od 7. ure zjutraj do 24. ure ponoči. Prvo soboto in nedeljo sta bili na sporedu Mojca Pokrajculja za odrasle in Zadrega nad zadrego. Naslednjo soboto je potekala otroška predstava Hop v pravljico, za odrasle pa 15 % gotovinskega popusta MALI OGLASI Eden izmed prizorov zadnje igre, ki čaka, da jo bodo lahko ponovno v živo zaigrali na domačem in sosednjih odrih. predstava Težave s hrbtenico. Tretji vikend sta bili na sporedu predstavi Vilinček in Štirje letni časi. Četrti vikend, 19. in 20. junija, pa sta potekali še predstavi Kekec – dobra volja je najbolja in Rdeči kotiček. Kot je povedala predsednica kulturnega društva Manja Holobar, so s tem vsaj malo pričarali kulturno dogajanje svojega društva in hkrati dali svoj prispevek mesecu ljubiteljske kulture. Upajo pa, da bodo jeseni lahko izpeljali tudi zapoznelo praznovanje svoje 110. obletnice in spet tudi v živo zaigrali na odru. MOBILNA PRALNICA, globinsko čiščenje vozil in sedežnih garnitur. Damjan Perme, s. p. Info.: 031 682 344 TAXI PREVOZI, Janko Vodovnik, s. p. Info.: 031 746 700, 041 746 700 D. NARAGLAV hčerke Nine Markovič Korent, ki se je od očeta poslovila z mislijo kantavtorja Iztoka Mlakarja o smislu in pomenu življenja. Ob koncu se je vsem nastopajočim in postavljavki razstave Lidiji Tamše, predsednici likovne sekcije KuD Svoboda Griže in moderatorki, zahvalila slikarjeva žena Olga Markovič ter s tem tudi odprla razstavo. Slike za razstavo, ki je bila kronološki pregled slikarjevega dela, so poleg družine prispevali še Vojko Rizmal, Zvone Štorman, gostišče Rimljan, Januš Grobelnik, Božo Trnovšek in Roki Drakšič. V najrazličnejših zasebnih zbirkah in na stenah hiš in lokalov je namreč gotovo več kot dvesto Acovih slikarskih stvaritev, ki bodo najbolj živ spomin nanj. PRAZNJENJE, ČIŠČENJE stanovanj, hiš, garaž in poslovnih objektov. Odvoz kosovnih odpadkov. Info.: 031 768 870 ANGLEŠČINA + FOTOGRAFIJA Info.: FB BELLARAY Razstava v spomin na Aca V razstavno-prireditvenem prostoru Doma kulture Svoboda Griže je bila do 4. junija na ogled spominska razstava slik slikarja Franca Markoviča – Aca, ki jo je njemu v spomin pripravila njegova družina. Odprtje razstave, ki je potekala pred kulturnim domom, je bila zaznamovana s prijetnim kulturnim programom, ki so ga najprej s krajšim promenadnim koncertom začinili godbeniki Godbe Zabukovica, nato pa z govorom Jožica Ocvirk, ki je dogodek tudi povezovala. Spomin na iskrivega ustvarjalca ter znanega Grižana in sopotnika te doline so nadgradile Ubrane strune, nadvse poseben pa je bil nastop Acove PEDIKURA – medicinska in estetska. Tudi na domu! Moja masaža, Prebold. Info.: 041 254 640 (Mojca) Nudim NEGO, POMOČ in PEDIKURO na domu. Info.: 041 821 218 (Mateja) MASAŽE (klasična, terapevtska, športna, ročna limfna), maderoterapija, sprostitveni tretmaji, pedikura, permanentno lakiranje in gel nohti. Moja masaža, Prebold. Info.: 041 254 640 (Mojca) Nudim UREJANJE OKOLICE, obrezovanje grmovnic, košnjo trave in kombi prevoze. Info.: 070 831 851 Iščemo pomoč pri OBIRANJU JAGOD, v maju in juniju. Info.: 041 693 706 Avtoportret Aca Markoviča Kupimo POČITNIŠKO PRIKOLICO, lahko je stacionirana in stara do 30 let. Info.: 031 391 972 30 KRONIKA ŠT. 6 I junij 2021 Ko ti življenje je čaša trpljenja, je smrt odrešitev, je tožba odveč, le mir in pokoj mi dragi želite in zame prižgite lučko v spomin. Ljubljeni, moje srce odnesel si s seboj, a vedi, da nekoč bom spet s teboj … ZAHVALA ZAHVALA Tvoja Karolina Ob boleči izgubi ljubega moža, očeta, dedka, pradedka, tasta, svaka in strica Mnogo prekmalu smo izgubili ljubljenega moža, očeta, dedija in pradedija ALOJZA GOLČERJA MIHAELA PETKA iz Železnega Iskrena zahvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, za svete maše, darove, sveče in cvetje. Hvala duhovniku Janku Cigali za cerkveni obred, gospe Romani za molitev in gospe Marini za govor. Hvala zdravstvenemu osebju, še posebej dr. Mariji Komarički in dr. Petri Jeras za nego in podporo, ki sta nam jo nudili ob njegovi bolezni. Hvala vsem, ki ste se poklonili njegovemu spominu. Njegovi najdražji Zapustil dom in svoje drage si, na tvojem grobu roža le cveti, ki grenka solza daje ji moči. Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče. Nič več ni tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok ostaja. Hvala za dragoceni čas, ko lahko smo bili s teboj! ZAHVALA Na svoj 68. rojstni dan nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedi V globoki bolečini se zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani v težkih trenutkih, sosedom, sodelavcem Garanta in nefro oddelku Splošne bolnišnice Celje za res skrbno in požrtvovalno zdravljenje in za razumevanje. Hvala tudi pogrebni službi Morana in gospodu župniku za ganljiv govor. Pogrešamo te. Žena Karolina, hči Mihaela z družino, sinova Siniša in Matej ter vnukinja Patricija z družino Bila si že težke boje, pa se nisi dala, tokrat je bilo najhuje in si, žal, obstala. Morala si se predati, vselej trdna, močna, naša mati. RUDOLF - MIŠO RUDNIK iz Kaplje vasi, Prebold V SPOMIN 15. maja je minilo deset let od smrti očeta, ob tem pa oživi spomin tudi na našo mamo, ki se je od nas poslovila 19. decembra 2013 Ob prerani in boleči izgubi našega Mišota se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali sveče in cvetje, se poklonili njegovemu spominu in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi MILAN in HELENA ŠMIGOVC Bila sta skrbna in vztrajna v življenju, junaška v zadnjem trpljenju. Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je … ZAHVALA MARTINA MAČEK, roj. KRK iz Zabukovice (23. 11. 1936–26. 5. 2021) Vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem, znancem in zdravstvenemu osebju, ki ste naši mami lepšali dneve življenja, lajšali zadnje trenutke, se prišli od nje poslovit in sočustvovali z nami po njenem odhodu. V srcih ljudi, ki smo jo poznali, bo zagotovo ostala večno. Njeni Zlatko in Katja z družinama Vajini otroci Albina, Boštjan in Matej Za tabo vedno vije se misli mojih pot, začaran duh spremlja te vedno in povsod. (S. Gregorčič) ZAHVALA V 94. letu smo se za vedno poslovili od ljube mami, mame in ome ELIZABETE JANŠE (21. 11. 1927–19. 4. 2021) V SPOMIN Mineva 30 let, odkar je za vedno odšel mož, oče in dedek IVAN ŠTUSEJ iz Šentruperta Z nostalgijo v srcu mislimo nanj vsi, ki smo ga imeli radi. Dobrota tvojih rok ne mine, čas ohranja nam spomine na ljubezen, ki ne mine. Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vsa izrečena sožalja, za vso darovano cvetje, sveče, za svete maše in darove za cerkev. Hvala gospodu Jagru za tople besede slovesa in gospodu župniku Ratajcu za opravljen cerkveni obred, Marini in Franju za glasbeno spremljavo in pogrebni službi Ropotar. Posebna zahvala osebju ambulante dr. Majcen in sestri Martini za nesebično pomoč v zadnjih trenutkih njenega življenja. Žalujoči vsi njeni V SPOMIN možu, atiju in dediju MIROSLAVU ROTARJU (26. 9. 1952–7. 7. 2020) Minilo je žalostno leto, odkar te več ni med nami, močno te pogrešamo. Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu. Žena Marjana, hčerke Polona, Alja in Tjaša z družinami Marija, Jani, Matej, Irena, Karmen, Gregor, Špela, Nina in Juš Ne bomo tožili, ker si odšla. Hvaležni bomo, ker si bila. V SPOMIN PAVLINI BRUMEN iz Zabukovice Bremena v življenju te niso zlomila, a bolezen iz tebe vso moč je izpila. Za tabo ostala bo velika praznina, ki z našim spoštovanjem in mislijo na vas – se bo polnila. Z žalostjo in s spoštovanjem, sosedje iz Sončnega hriba V SPOMIN MARINKA VELIGOVŠEK IVAN - VANČ VELIGOVŠEK Letos mineva 30 let, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustila naša draga hčerka, sestra in teta Marinka, ter 10 let, kar je za vedno zaspal dobri mož, ate, stari ate in pradedi Vanč. Še vedno sta z nami v naših srcih, in čeprav vemo, da tam visoko nad zvezdami mirno počivata, vaju vseeno zelo pogrešamo. Hvala vsem, ki ste skupaj z nami ohranili lep spomin nanju ... Žena Marjana, hčerki Vida in Ivanka z družinama Zahvale za avgustovsko številko Utripa sprejemamo, do 16. avgusta 2021, oziroma DO ZAPOLNITVE STRANI, na utrip@zkst-zalec.si in telefon 03/712 12 80. Nosimo te v srcih, v nas naprej živiš, tudi ti nikoli nas ne izgubiš. V SPOMIN Junija je minilo 5 let, odkar nas je zapustil dragi IVAN ARNČNIK iz Šempetra Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu. Vsi njegovi KRONIKA ŠT. 6 I junij 2021 P O G R E B N E S TO R I T V E IN CVETLIČARNA ZAHVALA ROPOTAR Ivan, s. p. Starovaška 12, 3311 Šempeter 31 Spet pomlad v deželo je prišla ptiček na tvojem vrtu je zapel, a jaz zaman sem si želel, da lahko še tebe bi objel! V sončno jutro se prebuja beli in rdeči cvet, a nikdar več se vanj ne uzre tvoj ljubeč pogled. Osmo leto zdaj mineva, odkar od doma si odšla, a vedi, da ne mine dan, da v moje srcu, bi ne bila. V SPOMIN ob boleči izgubi dragega moža, očija, dedija, brata in strica Tel.: 03/700 14 85 GSM: 041 613 269, 041 748 904 23. junija je minilo 8 let, odkar je zame mnogo prezgodaj odšla v svoj tihi dom draga mama KARLIJA KOČEVARJA V najtežjih trenutkih smo z vami in za vas dosegljivi 24 ur na dan DOROTEJA BLATNIK iz Šempetra (30. 10. 1945–28. 5. 2021) Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga pospremili k večnemu počitku ter darovali za svete maše, orgle, denarne prispevke, cvetje, aranžmaje sveč, kakor tudi za moralno podporo in izražena sožalja. Hvala tudi g. Ratajcu, pogrebni službi Ropotar in pevcem skupine Eros. Zelo, zelo te bomo pogrešali. Žalujoči: žena Judita, hči Alenka in sin Peter z družinama Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. iz Poljč Vsem, ki postojite ob njenem grobu in jo ohranjate v lepem spominu iskrena hvala. Matjaž Bremena v življenju te niso zlomila, a bolezen iz tebe vso moč je izpila. Za tabo ostala je velika praznina, v naših srcih pa globoka bolečina. Srce je omagalo in dih je zastal, a nate spomin v nas bo za vedno ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega moža, očeta, ata, tasta in brata JOŽEFA VOŠNJAKA ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata, strica in prijatelja FRANCA ARHA iz Šempetra v Savinjski dolini (3. 9. 1941–9. 5. 2021) Iz vsega srca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vsa izrečena sožalja, za darovano cvetje, sveče in za svete maše ter druge darove. Iskrena hvala tudi dr. Andreju Kravosu in infekcijskemu oddelku Splošne bolnišnice Celje ter pogrebni službi Ropotar. Vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, iskrena hvala. Žena Štefka, sinova Damijan in Robert z Ivo, sestra Slavica in nečaki Mnogo si ustvaril, zdaj vsak korak spomin je nate in hvaležna misel luč je, ki ne ugasne ... V 91. letu se je od nas za vedno poslovil naš dragi mož, oče, dedi in pradedek Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena in pisna sožalja, tolažilne besede, darovane sveče, za svete maše in darove za cerkev. Zahvaljujemo se pogrebni službi Ropotar, župniku gospodu Jožefu Planincu, trobentaču ter JKP Žalec. LUDVIK GRABNAR Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA Ko prebujalo se je jutro, tiho si odšel, pustil si le sledi svojih rok, zdaj naš dom ovit je v sivino, obup, žalost in neizprosno bolečino. V 61. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, ati, dedi in tast iz Latkove vasi 173, Prebold (7. 7. 1960–5. 6. 2021) Iz srca se zahvaljujemo vsem za izrečena sožalja, besede podpore, sveče, cvetje in za darovane svete maše. Pogrešamo ga vsi njegovi Žalujoči vsi njegovi avtoprevoznika v pokoju, iz Podloga v Savinjski dolini (22. 3. 1940 –28. 5. 2021) ZAHVALA ZAHVALA V 68. letu smo se poslovili od našega ljubega moža, očeta in dedka Za vedno nas je zapustil dragi oče, dedi in pradedi BOŠKA RADAKOVIĆA iz Migojnic (11. 1. 1954–14. 5. 2021) Iskreno se zahvaljujemo za vsa izrečena sožalja in besede tolažbe, za darovano cvetje in sveče. Iskrena hvala osebju Zdravstvenega doma Žalec, Domu Nine Pokorn in društvu Hospic za pomoč v najtežjih trenutkih. Posebna zahvala govorniku g. Dušanu Pungartniku za besede slovesa na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu župniku, praporščakom, pevcem in pogrebni službi Morana. Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate, draga mama, bo večno ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, znancem in sodelavcem, ki ste nam v težkih dneh nudili podporo, delili z nami žalost in bolečino ter nam kakorkoli pomagali. Zahvala vsem za darovano cvetje, sveče in za denarne prispevke. Zahvalo izrekamo podjetju Odelo Slovenija in pogrebni službi Ropotar ter vsem sodelujočim pri organizaciji pogreba. Hvala vsem, ki ste se od njega poslovili in ga pospremili k večnemu počitku. ALOJZA KLINCA, iz Žalca Žalujoči vsi njegovi RAJKO TRIVUNDŽA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, pradedka, brata in strica ZAHVALA iz Pongraca (16. 3. 1941–10. 4. 2021) JOŽEF CESTNIK Zahvaljujemo se vsem za izrečene besede tolažbe in za vsako pomoč ob težkih trenutkih. Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu. Vedno bo v naših srcih. Iskrena hvala vsem, ki so nam izrekli sožalja in darovali cvetje ter sveče. Hvala tudi patronažni službi Žalec, še posebej g. Tilnu. Zahvaljujemo se tudi Godbi Zabukovica in pogrebni službi Ropotar. Njegovi najdražji Vojko in Tanja z družinama ZAHVALA Poslovili smo se, od drage mame, babice in prababice ALOJZIJE KANIČ iz Migojnic 77, nazadnje stanujoče v Špesovem domu Vojnik (13. 6. 1936–18. 5. 2021) Iskreno se zahvaljujemo vsem znancem, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja. Zahvaljujemo se tudi teti Ireni za podporo v težkih trenutkih ter sestričnama Sonji in Marjanci. Zahvala tudi g. župniku Jožetu Planincu, pogrebni službi Morana, JKP Žalec, kvartetu Srce, Godbi Zabukovica, gospe Treziki za poslovilne besede ter vsem, ki ste darovali sveče, cvetje in maše. Hvala vam. Žalujoči: sin Tone z ženo Marjano, vnuka Vanja in Bogdan ter pravnuka Anžej in Martin UTRIP Savinjske doline izdaja ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9 a, Žalec. Naslov uredništva: Šlandrov trg 25, Žalec (v Savinovi hiši); telefon: 03/712 12 80, elektronski naslov: utrip@zkst-zalec.si. Odgovorna urednica: Lucija Kolar; uredništvo: Darko Naraglav, Ksenija Rozman, Bina Plaznik, Tone Tavčar; tajnica: Karmen Güldenberg; lektoriranje: Ina Poteko; oblikovanje, priprava in prelom: Oblikovanje Lea Gorenšek s. p.; tisk: Salomon, d. o. o. Naklada: 12.300 izvodov. Cena časopisa je 1,46 EUR z 5 % DDV. Poslovni čas uredništva je od torka do petka (razen srede) od 11. do 13. ure in srede od 13. do 17. ure. V času ukrepov za preprečitev širjenja koronavirusa smo na uredništvu za stranke dosegljivi preko telefona ali e-pošte. Časopis odkupujejo za svoja gospodinjstva občine Žalec, Braslovče, Prebold in Tabor. Utrip Savinjske doline je mogoče kupiti v trgovinah Brglez na Vranskem in na sedežu uredništva. Besedila za rubriko Pisma bralcev ne smejo presegati 1500 znakov brez presledkov. V primeru, da prispejo v uredništvo daljša besedila, si uredništvo pridržuje pravico do skrajšanja po lastni presoji. Če se pošiljatelj ne strinja s skrajšanjem, potem objava ni mogoča. Besedila morajo biti podpisana z imenom in priimkom ter opremljena z naslovom in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtorstvo besedila. Besedil, ki so žaljiva in so kakorkoli v neskladju z veljavno zakonodajo, ne bomo objavili. Uredništvo ni dolžno objaviti nenaročenih obvestil in besedil. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. ZANIMIVOSTI 32 ŠT. 6 I junij 2021 Finalistka Miss Earth Slovenija Savinjčanka D. NARAGLAV Ljubitelji traktorjev pri fontani TIBOR GOLOB & OSEBNI ARHIV Tinkara Vengust Za naslov Miss Earth Slovenije 2021 se letos poteguje tudi 18-letna dijakinja tretjega letnika Srednje zdravstvene šole v Celju Tinkara Vengust iz Podloga pri Šempetru. Od tekmovanja Miss Earth Slovenija, v katerem se je prebila med 13 finalistk, pričakuje pozitivno izkušnjo. »Menim, da mi bo ta izkušnja pustila nepozaben pečat, dala nova poznanstva in prijateljstva, predvsem pa bom osebnostno zrasla in postala še boljša verzija sebe in izpopolnila svoje skrite talente. Svoje znanje o modi in lepoti si želim nadgraditi in dopolniti z ekologijo ter postati še bolj ekološko ozaveščena.« Prioritete tekmovanja Miss Earth so namreč čisto okolje, zaščita narave, ekološke vrednote, nove okolju prijazne energije in pereči aktualni problemi, povezani z našim planetom. Na tekmovanju imajo tako vsakih 14 dni različne eko izzive, v katerih finalistke zbirajo točke. »Tako smo imele ‘talk show’, v katerem smo se pogovarjali o različnih ekoloških problematikah, ekoprojekt, v katerem je vsaka izdelala svoj eko izdelek in ga tudi predstavila. Sicer pa nas čaka še veliko izzivov, med D. NARAGLAV Tinkara med sprehodom drugimi tudi izdelava eko obleke, ki bo predstavljena v začetku septembra.« Finalni večer za Miss Earth Slovenije je predviden septembra. Ker gre za mednarodno tekmovanje lahko zmagovalka zastopa Slovenijo na svetovnem izboru, ki bo potekal jeseni v Vietnamu. Urejajo pločnike v mestu Žalec T. TAVČAR Mladi likovniki pri risanju na pločniku ob Savinjski cesti Mladi likovni ustvarjalci, učenci I. OŠ Žalec, so pod vodstvom učiteljice Neli Šuler polepšali na novo položeni asfalt na pločniku ob Savinjski cesti in nato še na Kidričevi ulici v Žalcu. S to aktivnostjo želijo opozoriti, da je Mestna skupnost (MS) Žalec kljub ukrepom zoper epidemijo covid-19 pred kratkim izvedla sanacijo dveh pločnikov v skupni dolžini preko tisoč metrov in v skupni vrednosti 37.000 evrov. Obnova je del realizacije programa MS Žalec za leto 2021 na področju infrastrukture na javnih površinah, za katere je pristojna MS Žalec. Kot je povedal predsednik MS Rado Gašparič, imajo od večjih del letos v načrtu še obnovo poti od Mestnega trga do Doma II. slovenskega tabora, številčenje naselja Ložnica, popravilo uličnih oznak v Žalcu in obnovo nekaterih talnih označb na parkirnih prostorih v mestu. Člani Steyr kluba na svojem prvem letošnjem druženju pri fontani piva (na starodobnem traktorju predsednik Dominik Kugler) V dolini deluje tstanovski klub ljubiteljev traktorjev Steyr, ki so jih začeli izdelovati v Avstriji v kraju Saint Valentin leta 1947. Steyrjev traktor je bil prvi hmeljarski traktor v naši dolini, zato njegov nekdanji in sedanji sloves ohranjajo in negujejo v Steyr klubu Savinjska dolina. Kot je povedal njihov predsednik Dominik Kugler, je v klub včlanjenih preko 120 članov, ki imajo v lasti 80 tovrstnih traktorjev starodobnikov, skupno pa imajo kar 720 traktorjev, s katerimi obdelujejo hmeljske in druge kmetijske površine. S svojimi starodobniki radi sodelujejo na najrazličnejših prireditvah tako doma kot tudi v tujini. Največkrat smo jih lahko občudovali na vsakoletnem šentjurskem sejmu z izjemo lanskega in letošnjega, ki ju ni bilo zaradi epidemije. Za svoje prvo srečanje po sprostitvi so izbrali fontano piva Zeleno zlato ter se ob tem popeljali skozi Žalec in druge kraje naše doline, ki z rastjo hmelja kaže svojo značilno podobo. Vodna dobrodošlica za Deželaka Junaka v Žalcu Knjižna hišica popravljena B. PLAZNIK ARHIV OŠ ŠEMPETER Sredi meseca junija so neznanci v šempetrskem otroškem parku uničili knjižno hišico in zažgali knjige v njej. Uroš Vidmajer, ravnatelj OŠ Šempeter, izraža ogorčenje: »V jeseni so neznanci povsem uničili stopnice otroške hišice, lansko poletje fasado in žaluzije na šempetrski telovadnici, sedaj pa še knjižna hišica. Gre za dejanja, ki nam v Šempetru niso v ponos. Zagotovo vem, da šempetrski otroci v večini primerov niso uničevalci. Izkazalo se je, da ‘fakini’ prihajajo iz drugih krajev, s Polzele in tudi iz Ljubljane, saj je lažje delati nered na sosedovem dvorišču kot v svoji sobi. Kje so starši? Žal v mnogih primerih sploh ne vedo, kaj počnejo njihovi otroci. Če pa že vedo, so do njih preveč zaščitniški. V najslabšem primeru so starši nemočni, saj so jih njihovi otroci prerasli ali pa so jim ušli izpod nadzora. Policija žal nima več avtoritete in včasih dobim občutek, da policisti niti nimajo več energije in motivacije delati red v podobnih primerih, kot so naši. Kam smo prišli, da mora ravnatelj preganjati nepridiprave in kar naprej prositi policiste za pomoč? Nekaj je hudo narobe.« Na srečo je v drugi polovici junija ravnatelj na družabnem omrežju objavil dobro novico, da je hišnik Aljoša knjižno hišico odlično popravil, otroci pa so vanjo zložili nove knjige. Po šolskem ozvočenju je pozval otroke, da s skupnimi močmi skrbijo za igrišče v Šempetru. Deželak Junak skozi vodno dobrodošlico B. PLAZNIK Spretne roke in veliko srce šolskega hišnika so hišici vrnili staro podobo. Radijski voditelj Miha Deželak se je letos že sedmič zapored podal na svojo dobrodelno pot, ki jo je pričel 2., zaključil pa 12. junija. Vsako leto skupaj z ekipo in poslušalci prevozi celo Slovenijo z namenom, da bi zbral sredstva za nekaj brezskrbnih dni na morju za čim več otrok iz socialno ogroženih družin. Letošnja četrta etapa je potekala v soboto, 5. junija, od Šentjurja do Rečice ob Savinji, vmes pa se je ustavil tudi v Žalcu pri fontani piv. Prikolesaril je s svojim kvadrociklom, gasilci pa so mu priredili osvežilni sprejem z vodnimi topovi. Pri fontani ga je pozdravila množica pivoljubcev in skupaj so poskrbeli za pozitivno vzdušje, polno glasbe, petja in zabave.