Kmeclta irgo^ina Sianie na tfržiščih z žMom PSenica. V Ameriki se na tržiščih z žitom ni zgodilo nič važnega, cena se je pa nekoliko popravila radi tega, ker je začela država (Združene države Severne Amerike) žito odkupovati. Pridelek v Ameriki je znašal 792 milijonov bušlov (bušelj je ameriSki mernik, ki drži 35—36 litrov), od katerih bodo lahko prodali izven Amerike okrog 100 milijonov bušlov. — V Evropi se je po računih mednarodnega kmetijakega zavoda v Rimu pridelalo za 75 milijonov metrskih stotov manj pšenice kot lani, kar znaša 16% primanjkljaj. — Kar se tiče stanja na domačem tržišču, se pojavljajo stalno kot kupci slovenski In bački mlini, ki jo pa zelo težko dobe. Trgovci kakor pridelovalci so, kolikor imajo pšenice za prodajo, to prijavili Prizadu, zato ta pšenica ne more priti na trg. Težko je reči, kako se bo ta potreba dala pokriti, saj so že nekateri bački mlini prenehali z delom, ker niso mogli dobiti potrebnega blaga, dovozi pridelovalcev so pa zelo majhni. Koruza. Zedinjene države Severne Amerike cenijo letošnji pridelek koruze na 55 milijonov bušlov in je pridelek za 10% manjši od lanskega. V naši državi se je spravljanje koruze zelo zakasnilo, vendar je že povsod pod streho. Pridelek je zelo dober in znaša okrog 14—15 metrskih stotov na oral, s koruzo zasajena površina pa je znašala nad štiri milijone oralov. Trgovina z novo koruzo se v večji meri še ni začela. Dovozi na tržišče so še majhni, pa tudi kupcev ni dosti; prihajajo pa v glavnem iz Slovenije. V ostalih predelih države so za svoje potrebe koruze povsod dovolj pridelali. Za enkrat se vrše kupčije z umetno sušeno koruzo, katera je v zadnjem tednu padla v ceni za 3—4 din pri 100 kg. Umetno sušena koruza pariteta Indjija je po 265 din, banatska 262 din, stara koruza, ki je s trga skoraj popolnoma že izginila in se tudi ne išče, Je pa po 340 din 100 kg. Nesušene koruze ni na trgu, ker bl radi velikega odstotka vlage ne preneala dolgega transporta. Radi tega so se nehale tudi vse Spekulacije pri trgovini s koruzo, nanašajoče se na poznejše dobave. Ostalo. Stanje pri moki je več all manj stalno. Krušna moka se stalno išče, ponudba je pa manjša, ker niso mlini v zadostni meri preskrbljeni s pšenico. Bela moka se je v preteklem tednu zelo iskala od stranl domače industrtje testenin. Kup- čija za nitlo je bila zaključena po 650 din 100 kg z davkom v kupčevih vrečah. Pozneje se je moka za to ceno iskala, pa ni bilo ponudbe. — Otrobe kupuje Prizad. Ponudba ni velika, ker so zaloge pri mlinih majhne. Radi bi pa kupovali otrobe tudl zasebniki, predvsem zadruge za svoje Clane, pa so težave radl vreč. Prizad odpošilja otrobe v tujino v paplrnatih vrečah in prav isto bi lahko delale zadruge. — Promet z ječmenom je majhen, ponudba pa slaba. Nekaj vagonov ozJmnega ječme^ na se je prodalo za domačo porabo po 342 do 345 dinarjev 100 kg. — Veliko povpraševanje od strani vcjnih dobaviteljev je po ovsu, ponudba je pa majhna. Premski in slavonski oves je po 317 do 318 din 100 kg. — Fižol je začel kupovati Prizad po 430—440 din 100 kg vagonske pošiljke. Katete predme^e dobavlja Osrednia kmetfijsLa zadruga y Mariboru svoiim članicam Oarednja kmetijska zadruga v Mariboru je obvestila svoje članice zadruge o dobavi, oziroma nakupu sledečih predmetov: živežiie potrebščine. Zadruge lahko dobe večjo količino testenin, kot makaronov, špagetov, polžkov in rezancev. Cene so nižje od tovarniških, ker so testenine izdelane iz banaške moke nularice, nabavljene še po starih cenah. Testenine se razpošiljajo zadrugam v zabojih po 13—50 kg. — V skladiščih ima Osrednja kmetijska zadruga vežjo zalogo enotne bele moke Og in Ogg ter otrobov, ki se razpošilja v vrečah po sledečih cenah: bela moka 0 8 din, enotna moka 4 din, koruzni otrobi 2 din kg. Sladkor bo prispel vsak čas, cena bo pa za 1.80—2 din viSja od starih. — Bučno olje Iz domačih oljarn se bo dobilo že prlhodnjl teden, belo namizno olje, ki se dobiva v vagonskih količinah iz hrvatake banovine, se pa lahko takoj dobavi. Ostale potrebSčlne. Pogajanja za dobavo Thomasove žlindre niso uspela in je ne bo mogoče dobiti. Radi tega ai naj zadruge pravočasno nabavijo potrebne količine superfosfata, kostne moke in fosfatne žlindre. Tudi kalijeva sol, apneni dušik in apneni prah za apnanje si lahko zadruge nabavijo. Gnojila bo Osrednja zadruga dobavljala v vsaki količtnl, apno pa samo v desettonskih vagonih, zato naj zadruge zberejo pri kmetih naročila in jih pravočasno dosta.vijo. V zalogi je tudi dovolj živinske soli in klajnega apna po najnižji ceni. Zadruge člaiilce, ki so potom Osrednje kmetijske zadruge prodajale sadje, bodo dobile nekaj mixdrina In Schell biljobrana zimskega za zimsko Skropljenje sadnega drevja, ln to po znižani ceni. — Radi morebitnih težkoč, ki bi ssnale spomladl nastopiti, si bo Osrednja kmetijSka zadruga zagotovila že sedaj večjo količiiio imodre galice, ki se bo v prihodnjih mes.cih že lahko dobavljala. Cena bo gotovo nekoliko višja od lanske. — Zadruge lahko dobe petrolej, ki stane do 1500 kg 7.65 din kg, nad 1500 kg pa 7.40 din kg, prevzeto v Mariboru. — Dobe se tudi ostala tehnična olja in masti, kot kolomaz, strojno olje. — Enotno milo se bo za članice skupno naročilo. Cena znaša 14.50 din kg. — V komisijsko prodajo je Osrednja kmetijska zadruga vzela nekaj posnemalnikov tipa Ekonom in Liboda, izdelanih v škodovih tovarnah. Cena je za učinek 60—100 litrov 1580—2530 din, dovoli se pa k tem cenam 15% popust. Nakup blaga. Nakup sadja se je v preteklih dneh zaključil, ker se večjih kollčin ni dalo več dobiti, dočim je povpraševanje po sadju živahno. Osrednja kmetijska zadruga je letos izvozila 30 vagonov sadja, na doma.em trgu je pa prodala štiri vagone sadja. Drugo leto se misli nakup sadja organizirati v večjem delokrogu in se bo v to svrho ustanovil poseben sadjarski odsek. — Krompir še vedno nima stalne cene. Domači trg v Sloveniji je že nasičen, na jug pa gre samo sorta »Oneida« in »poznl rožnik«, do.im se »kresnik« ne da vnov.iti. — Cena fižola je visoka in za enkrat ni nič a kup.ijo. Prizad bo izvažal sasmo drobni beli srbski fižol, ki je c.nejši tn tudi boljši od našega. — Na splošno se pa Osrednja kmetijska zadruga zanima za nakup vseh kmetijskih pridelkov. Zadruge naj samo sporoče vrsto, količino in kakovost blaga ter prodajno ceno. Sporočilu je prlložiti vzorec. Treba je pa posvečati ve_ pozomosti kakovosti in vrsti pridelka. Boljše blago vedno več velja kot slabo. Opozarjajo se pa članlce Osrednje kmetijske zadruge, da morajo po pravilih poslovatl samo preko Osrednje kmetijske zadruge v Marlboru, ne pa na lastno pest. članicam, ki bodo tozadevno kršila pravlla, se foodo ustavile vse dobave. Cene goveji živini za izvoz zvišane : Ravnateljstvo za zunanjo trgovino je povišalo cene za vse vrste in kakovosti goveje živine, ki se lzvaža v Nem.ijp In Italijo, in to za 50 par pri kilogramu. Zvišane cene veljajo od 27. oktobra dalje. Ker so že pred dobrim mesecem Nemci saml izenačili cene goveje žlvtne s cenami, ki jih plačajo Italijanl, veljajo t.rej za obe državi z zgoraj določenim poviškom sledeče cene: voli prima 10.75 din, I. 10 dln, H. 8.50 din, m. 7.25 din; krave prlma 9 din, I. 8.50 din, n. 6.50 din; telice prtma 10.50 din, I. 9.50 din, II. 7.75 dln, m. 6.25 din; biki prima 9.50 dln, I. 8.50 din, II. 7.75 din, m. 6.25 din kg žive teče, ugotovljene na Dunaju, oziroma na Reki. Razlika med Italijo in Nemčijo je pri cenah v tem, da to, kar Nemci ocenijo 3 »prima«, ocenijo in plačajo Italijani kot I., tako da je živina m. pri Italijanih plačana že po ceni, ki je zgoraj naznačena kot n. inveljajo torej cene ni. le za Nemčijo. Seveda jetreba računatl, da znašajo stroški in izguba na teži približno 50 par pri kg. če je živina v kakemkraju na domačem trgu še cenejša, kot so gornje cene (upoštevajoč stroške), se naj kmetje potom krajevne zadruge obrnejo na Osrednjo kmetijskozadrugo v Mariboru, da jim oskrbi izvozno dovoIjenje. S tem se bo domače tržišče uravnalo in izena.ilo s cenami po ostalih delih Slovenlje. To velja posebno za štajersko, kjer so cene goveje žlvine glasom tržnih poro.il nižje kot na bivšem Kranjskem, kjer ponekod celo presegajo — če upoštevamo stroške — cene, ki jih plača za žlvino tujlna. Cene goveje živine po sejmih Voli. Maribor debeli 8—9 din, poldebeli 6.75 do 8 din, plemenski 7.50—9.50 din; Brežice 8—9 din, Crnomelj in Ljubljana I. 8—8.50 dln, II. 7 do 7.50 dln, ni. 6—6.50 din; Zagreb I. 9—10 din, n. 7.50—8.75 din, bosanski 7—8 din kg žive teže. Biki. Maribor 7.50—8 din, Zagreb 7.50—8.50 din kg žive teže. Krave. Maribor d&bele 6.50—7.50 din, plemenflke 7—8 din, klobasarice 5—6 din, molzne 6.50 do 8 din, breje 6—7.50 din; Brežice 6—7.50 din; Ljubljana I. 7.50—8 din, II. 6—7 din, III. 5—6 din; CrnomelJ I. 7.25—7.75 dln, II. 6—6.50 dln, m. 5 din; Zagreb debele 7—8.25 din, klobasarice 6—6.70 dln kg žive teže. Telice. Brežice 8—8.50 din, Ljubljana I. 8.50 do 9 din, II. 8—8.50 din, III. 7—7.50 dln; Crnomelj I. 7.50—7.75 din, II. 6.50—7.25 din; Zagreb debele za mesarje 8.50—10 din kg žlve teže, plemenske pa 2000—4000 dln komad. Teleta. Maribor 9—11 din, Ljubljana I. 8—9 din, II. 8 dln; Črnomelj I. 11—12 din, H. 9—10 dim; Zagreb 13—15 din kg žive teže. Gene plemenskih bikov na plemenskem sejmu v Beltincih Dne 27. oktobra je bil v Beltincih plemenaki sejem za bike simodolske pasme. Na aejem je bilo prignanih 60 plemenskih bikov. Kakovost je bila prav dobra. Od 60 bikov je bilo prodanih 39 glav; 13 glav ocenjenih ter 8 glav neocenjenih je ostalo neprodanih. Vseh 39 glaV plemenskih bikov je bilo prodanih za skupno vsoto 167.000 din. Cena plemenskim bikom je bila od 9 do 12.60 din za kg žive teže. Povprečna cena je bila 11 din za kg ali 4300 din za glavo. Najboljši bik je bil prodan za 6300 din. — Plemenske bike je nakupila banska uprava ln okrajni kmetijski odbori za naslednje okraje: Ljubljana mesto in okolica, Ljutomer, M. Sobota in Lendava. Kupci kot prodajalci so bili zelo zadovoljni 3 ceno, kakovostjo živiine in organizacijo plemenskega aejma. Svinje Plemenske. Maribor 5—6 tednov 95—140 din, 7—9 tednov 150—200 din, 3—4 meseee 220—390 dln, 5—7 mesecev 400—580 din, 8—10 mesecev 590—860 din, 1 leto stare 870—1100 din komad; 1 kg žive teže 11—13 din, 1 kg mrtve teže pa 16.50 do 18.50 din. — V Ptuju so bili mladi prasci stari 6—12 tednov po 100—210 din komad; v Brežicah pa odstavljeni prašički 160—200 din par. Pršutarjl (proleki). Ptuj 11—12 din, Brežice 10—13 din, Ljubljana 14—15 din, črnomelj 12 do 13 din kg žive teže. Debele svinje (špeharji). Ptuj 12.50—13.50 din, Ljubljana sremski špeharji 17—18 din, Zagreb sremski 16.50—18 din, Črnomelj 10—10.50 din kg žive teže. Vino Navadno mešano vino je pri vinogradnikih v mariborski okolici po 10 din Hter, finejše sortirano pa po 14 din liter. — V Jjutomerskih goricah je kupil neki gostllničar iz Maribora beli burgundec po 14 din liter ter sod mešanice tudi po 14 din liter, plačano in prevzeto pri vinogradniku. Tržne cene v Mariboru Zelenjava. Krompir 1.60 din, čebula 2—3 din, česen 6—12 din, kislo zelje 5 din, kisla repa 3 din, hren 7—9 din, paradižniki 4—8 din kg. — Zelje 0.50—3 din, kumarce 0.50—2.50 din, karfijola 1.50 do 10 din, ohrovt 0.50—2 din, z.lena 0.50—3 din, buče 0.50—4 din, glavnata solata in endivija 0.50 do 1.50 din, por 0.25—1 din, redkev 0.25—0.50 dln komad. — 2—5 rep 1 dln, 4—8 zelenih paprik 1 din, 2—6 kolerab 1 din, kupček motovilca, radi.a, špinače, vrtnega korenja, pese, fižola in graha v stročju 1 din, liter luščenega graha 10 do 12.50 din, šopek petršilja in majarona 0.50 do 1 din. Sadje. Jabolka 5—12 din, hruške 10—16 din, slive 12—14 dln, breskve 10—14 din, grozdje 12 do 18 din, cell orehi 14—16 din, luščeni (jedrca) 42 do 44 din, kostanj 4—5 din kg. — Liter surovega kostanja 2—4 din, pečenega kostanja 6—8 din, šipka 3 din. Limona 1—1.25 din komad. žito. Pšenlca 2.75 din, ječmen 2.50 din, koruza 3 din, ovea 1.75 din, proso 3.25—3.50 din, ajda 2 dln, proseno pšeno 5—6 dln, flžol 4—5 din liter. IMle_ni izdelki. Smetana 12.50—15 din, mleko 2.50—3 din liter. — Surovo maslo 34—40 din, Cajno 50 din, domač sir 12 din kg. —¦ Jajce 1.50 do 2 din, konzervirano jajce 1.25 din. Krma. Seno 100 din, slama 70 din 100 kg. Perutnina. Kokoš 25—38 din, par piščancev 30 do 70 din, gos 45—60 din, puran 45—80 din, raca 20—25 din, domači zajec 10—40 din. Meso. Govedina 12—18 din, svinjina 18—22 din, ovčje meso 14—16 din, zajec 22 din, sveža slanina 23—24 din, svinjska mast 26 din, pljuča 10 din, jetra 14—16 din, reberca 18 din, glava 10 din, ribe belice 9—10 din, morske ribe 14—28 din kg. — Ledvice in noge 2—3 din komad. Moka. Bela pšenična 8—9 din, krušna 4.75 do 5 din, koruzna 4.50 dln, ajdova 7.50 din kg. Sejmi 11. novembra živinski in kramarski: Puconci (namesto 10.), Laško, Marenberg, Oplotnica, Sv. Peter pod Sv. gorami, šmartno ob Paki (Martinovi); goveji, konjski in kramarski: Ormož; svinjski: Središče —¦ 12. novembra tržni dan: Dolnja Lendava; svinjski: Ormož; živinski: Maribor, Ljutomer — 13. novembra svinjski: Ptuj, Celje, Trbovlje —¦ 14. novembra tržni dan: Turnišče — 15. novembra svinjski: Maribor; živinski in kramarski: Gornja Radgona, Poljčane, Vransko; tržni dan za živila in prašiče: Trbovlje — 16. novembra svinjski: Brežice, Celje, Trbovlje; živinski in kramarski: Bogojina. Drobne gospodarske vestii Najvlšje cene za moko. V smislu predpisa uredbe o odredbah v svrho preskrbe prebivalstva in vojske s kruhom so bile za podro_je posameznih banvoin določene sledeče najvišje cene moki. Bela moka: dravska 723 din, drinska 720 din, dunavska 723 din, moravska 720 din, vrbaska 775 din, zetska 775 din, Beograd 730 din, Zagreb 740 do 750 din 100 kg. Rrušna moka: dravska 358 din, drinska 360 dln, dunavska 358 dtn, moravSka 360 din, vrbaska 403 din, zetska 403 din, Beograd 353 din, Zagreb 365—370 din 100 kg. Otrobi: dravska, drinska, dunavska, moravska 180 din, vrbaska in zetska banovina 190 din, Beograd 200 din, Zagreb 180—210 dln 100 kg. — V Sloveniji se razumejo cene franko vojvodinska železni&ka postaja, v drinski banovlni franko rnlin brez skupnega davka in isto v moravski in zetski banovini. Cenena koruzna moka za revne kraje. Za pre-t hrano revnih krajev je določena večja količina koruzne moke. Koruza je nabavljena v svrho oskrbe revnih krajev in se bo dajala v mletje onim, mlinom, ki imajo priprave za odvzem koruznih klic, da se bo moka lahko hranila v skladiščih. Koruzne klice se pa bodo porabile v tovarnah olja za izdelavo olja. Ta moka bo nekaj cenejša kot ostala. Letošnjl pridelek sladkorja. Na podlagi računov strokovnjakov bo letošnji pridelek sladkorne pese znašal v celoti okrog 100.000 vagonov, iz katere se bo dobilo okrog 15.000 vagonov sladkorja. Kakovost letošnje sladkorne pese je dobra. Nov načln mletja. Na merodajnlh mestih se po poročilih iz Beograda proučuje vprašanje izpremembe eedanjega načina mletja. Predloženo je, da se uvede enotno mletje, in sicer 80%. S tem bi se znatno izboljšala kakovoat kmšne moke In bl odpadle številne zlorabe. Le nekaj mlinov pod posebnim nadzorstvom oblastev bi dobilo pravico, mletl belo moko.