Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Zbornica poslancev dunajskega državnega zbora je   pretekli teden  po   večini  glasov  sprejela   glavne ustavne  postave.    Proti vsem  so  glasovali Poljaki, Slovenci  in  Tirolci — pa  tudi ministri   ž njimi. Vidi se iz tega, da že tudi ministrom preseda „nemški liberalizem'',  ki le za-se skrbi, pravice druzih narodov pa prezira.    Zoper   to  postopanje   sta   posebno krepko govorila dr. Ziemalkovski in dr. Toman.   Ziemal-kovski je med drugim rekel:   „Mi (Poljaci) smo prišli v državni zbor,   ker k zmešnjavam, ki so takrat bile, nismo hotli   dodati še  novih.    Al kako se obnaša zdaj državni zbor?   Tako,   da nam je  podrl najpohlevniše upanje,   da se na pravični fundament zida nova ustava Avstrije.    Za Avstrijo se ne kaže sreča, ako se glavne ustavne   postave  prepisujejo  iz   tujih ustav;  za Avstrijo se more narediti avstrijska ustava.    Mi ne glasujemo zoper te postave zavoljo tega, ker nočemo svobode; mi ljubimo svobodo, kakor vi,  al tako, ki je   pravična  vsem   narodom!"    Dr.   Toman   dodaja Ziemalkovskemu govoru med drugim  še to:    „Nam je prvo to, da živimo; da vsak narod avstrijski živiti more, to je po našem prepričanji podlaga svobodi. Sicer ste res v osnovi ustavnih postav dovolili ravnopravnosti en kotiček — pakterikotiček? — zadnji kotiček potem, ko ste vsem drugim zadevam zadostili! Vaše postave dajejo državnemu zboru marsikaj, kar grč deželnim zborom,   in  tako  kratite  samoupravo  (autonomijo) deželno.    Vi še tega ne  privošite  deželnim zborom,   kar jim  je   dala oktoberska diploma.    Pismo   cesarjevo  do kranjskega deželnega zbora in  prestolni  govor   ob začetku  državnega zbora sta odločno zagotovila  deželam autonomijo in   več  autonomije.    Ne morem si kaj ,   da bi si. vlade enkrat ne prašal,  naj nam povč, po k t e-rih pravilih je je volja vladati državo?   ali po pravilih centralizacije  ali po pravilih autonomije? in kaj misli o tej zadevi početi? V t&mi tavati ne moremo dalje!    Saj visoka vlada sama lahko previdi,  da mora odkritosrčno povedati, kaj misli, ali belo ali črno, ker   od   tega je   odvisno,   ali   sedanje ministerstvo   še ostane ali da odstopi.    Mi moramo vedeti,   pri čem da smo, da se vemo po tem ravnati. Ker ustavne postave, kakor jih večina državnega zbora hoče  sprejeti,   krajšajo samoupravo deželno, moram v imenu dežele, ki se je zmiraj za oktobersko diplomo potezala,   na vso moč in prav resno prote s to vati zoper te postave." (Dobro-
klici od desne strani.) Državni kancelar baron B e u s t je odgovoril dr. Tomanu tako-le: „Kar naravnost na to, kar je gosp. predgovornik vprašal, moram odgovoriti, da vlada ni za autonomijo, pa tudi za centralizacijo ne. Centralizacije v navadnem pomenu celo v Avstriji ni, sicer bi ne bilo deželnih zborov. V postavi zarad delegacij, ktere pa še ni rešil državni zbor, je vlada pokazala, da hoče popolnoma pravična biti posameznim deželam in deželnim zborom, in te obljube bode spol-nila. Vendar samouprave deželne ne more tako zel6 razširiti, da bi segla čez centralizacijo, to je, čez državno jednoto. Vlada je pripravila predloge zarad autonomije; al da teh* predlogov ni še izročila državnemu zboru, tega ni ona kriva, ampak kriva je tega razdraženost, ktera poslednje tedne in dni kraljuje v tej hiši; kadar se več zaupanja med zbornike vrne, bode pravi čas za te predloge." Minister je v tem odboru sam odkril, da je upanja malo, da bi ta državni zbor kaj opravil. — V odbor 24 poslancev za pre-vdarek vladinih predlogov, po kterih se ima odločiti, koliko naj Ogri plačujejo za stroške skupnih zadev in državnega dolgd, je izmed Slovenci voljen dr.Toman. Levici je spodletelo pri tej volitvi, zato ni ž njo nič zadovoljna. — Vpondeljek seje začela razprava o prenaredbi februarskega patenta od 1861. leta. Ziemalkovski pravi, da se njegova stranka pri tej razpravi ne bode zdržala glasovanja, ker se nadja sem ter tje kaj doseči. Pri §. 7. se poganja dr. Toman za pravice deželnih zborov. (Dalje prihodnjič). — Pravda o konkordatu še zmiraj zvonec nosi na Dunaji. Cesar je sprejel poslance dunajskega mestnega odbora, ki se strašno napenja za to, da konkordat pade, in jim je rekel, da ne pričakuje od njega, da bi hotel vpljiv vere na ljudsko šolo kratiti. Po več deželah se nabirajo podpisi za obstanek konkordata, ktero so si nekteri državni svobodnjaki izvolili za jagnje, ki bi na-se vzelo pregrehe njihove!
350