Rolmmo pločono v golovTnL Leto LXXII., št. Z6Za LJubljana, petek 17. novembra 1939 Cena Din 1.— SLOVENSKI nihajo vsak dan popoldn« fatvzomfi noOeflo bi praznik« U tnsorah do 80 potit vrst O Din Z do 100 vrst 6 Din 2-50, od 100 do 300 »nt e Din 1 večji vtsorati pati) vrsto Din 4—% Popust po dogovoru, Insoratni davek poiebei II .Slovanski Narod0 voljo V Jugoslaviji Din 12.—, so inoremsrvo Din 25l— |f ionopM n» ao UREDNIŠTVO IN UPtAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljavo uico Hov. S r«ln*oss. 31-22. 31-21 31-24. 31-25 bi 31-3n Podroimco« MAKI BOR. Grotsto tro tt / // NOVO MESTO l|ubf|aniko cesta, njlnfon it. 26 §1 CEUE eniisbo urnantitvo Strossmav •rje vo uftco I. »olefor it 651 podružnico aprovn tku leta 1914. V Italiji ne verujejo Rim, 17. nov. o. Vesti nekaterih londonskih listov, po katerih Je Nemčija pričela zbirati čete na vzhodu, postavlja italijanski tisk v vrsto alarmantnih vesti, ki ao krotile poslednje dni glede n«mairni prt-prav zrn napad na Nizozemsko. Te vesti označuje >Giornale d* Italia« kot sredstvo vojne propaganda zapadnih sil, ki bi rade izzvale v nevtralnih državah razburjenje. Zato poudarja italijanski ust, da so londonska poročila o nemških pripravah sa napad proti Madžarski prav tako tendenčna kakor poročila o pripravah za napad na Nizozemsko. Isti Italijanski Ust označuje sa tendenčne tudi vesti londonskega tiska po katerih naj bi Nemčija le 90. t m. rodvsela' veliko ofenzivo sa zapadni frontt__. Nemški protest v Bukarešti Pariš, 17. nov. s. Iz Bukarešte poročajo, da je vložil nemški poslanik pri rum unski vladi protest zaradi domnevne sabotaže v en. izmed pošiljk petroleja v Nemčijo. Nadalje je baje zahteval povečanje količine petroleja, ki naj bi ga Rum unija pošiljala v Nemčijo. Sploh skuša Nemčija v tej smeri izvajati pritisk na rumunsko vlado. V rumunsko-rusko nemških noga i an j h glede prevoza rumunskega blaga v Nemčijo preko ruskega dela Poljske je nastal zastoj, ker so Nemci postavili zahtevo, da bi imeli že ob rumunsko-ruski meji svojo carinarnico in da bi se potem prevoz rumunskega blaga za Nemčijo preko ruskega ozemlja vrši brez kontrole. Rusi pa se temu predlogu protivijo. Bukarešta, 17. nov. (Štefani) Vse delnice petrolejskih družbo so znatno poskočile, in sicer zaradi velikega povpraševanja po petroleju. To povpraševanje zelo presega normalno stanja Zakaj so se razbila pogajanja na Švedskem Stockholm, 17 nov. j Trgovinska pogajanja med Nemčijo in Švedsko so se razbila in se je večina članov nemške delegacije že vrnila v Berlin. K prekinitvi pogajanj pripominjajo švedski listi, da so bile zahteve nemške delegacije tako daljnosežne, da jim Švedska pri najboljši volji ni mogla ugoditi. Tako so n. pr. Nemci zahtevali nekak monopol sa nakup in prodajo skoraj vsega materiala in sirovin živilske Industrije Prav tako je Nemčija zahtevala kontrolo nad Šved k i m i rudniki železa ter izročitev vse železne rude, kolikor Jo Švedska sama ne potrebuje. Grške dobave Angliji ln Nemčiji Berlin, 17. nov. AA. (DNB) »BerHnei Lokal-An7elger< piše, da so grške tvrdke ki izvažajo svoje blago v Nemčijo in Veliko Britanijo, dobile obvestilo od Vel ke Britanije, da morajo ukiniti d bavi janje Nemčiji ali Jim bodo pa prepovedali izvoz v Veliko Brtanijo, njihovo premoženje v Veliki Britaniji pa zaplenili. List pravi, da je ta zahteva Veilke Britanije nova krš'tev mednarodnega prava in nasilje nad nevtralnim gospodarstvom. Japonska blokada Kitajske Tokio, 17. nov. i. Japonske čete ao se izkrcale včeraj v Takol, tako da je zdaj blokirana skoraj vsa kitajska obala in imajo pod svojo kontrolo tudi francosko Indokino. Vse to kaze, da hoče Japonska nadaljevati svojo agresivno politiko na Daljnem vzhodu ta da pri svojih interesih na Kitajskem ne bo pustila vmešavanja kake tretje države. Angleški in nemfki ■ i 17. nov. a Minister za koloni je Macdonald je v nekem govoru včeraj poudaril razliko med angleškim in nemškim političnim sistemom, ki je razvid m na eni strani iz razpoloženja v kolonijah napram Angliji, na drugi strani pa v razpoloženju v nemških nrotektoratih do Nemčije. Angleškim kolon jam je zasigu-ran razvoj v svobodi in blagostanju. Postanilu oitoni tiar Vodnikov* družbo: Iz notranje politike O AKCIJ i Mvi>0\ \ iMJarti L> HEttCfc.GOV INI piše sarajevska »Jugoslavenska Pošta«, da Je po znani deklaraciji o avtonomiji Bosne in Hercegovine zahteva po avtonomiji za vedno odstavljena z dnevn g* reda, ker so za rešitev tega vprašanja me-rodajni predstavniki bosen&jto-bercego-vinskih Srbov, ki se nočejo in se ne bodo nikoli ločili od Srbije. List p še med drugim: »Akcija bosensko - hercegov mitih Srbov je črtala z dnevnega reda z. b ode. Ostala Je možnost, da se razmišlja o drugačni rešitvi, ki bi zadovoljila Srb?. Hrvate in muslimane. Prepričan smo. da se taka rešitev more in mora najti.« V. VILDER ZA POPULARIZACIJO SPORAZUMA Predsednik izvršnega odbora Samo toj-ue demokratske stranke Veće lav V lcler. ^i se je po večdnevnem bivanja v Beogradu, vrnil v Zagreb, je izjavil zastopniku »Hrvatskega dnevnika«, di j1 glede na sporazum opt:ml?tično razpoložen, češ da se je s sporazumom ?amo o\repl!.t državna skupnost v sedanjem mednarodnem položaju. Zato bi bilo potrebno zasnovati akcijo, k| bi popul u i/iraia sporazum v vseh krajih države. MUSLIMANI IN »ČETRTA BANOVINA« List »Muslimanska svijest« se zavzema za avtonomijo Bosne in opozSJJS Srbe, da bi bili v avtonomni Bosni relativna vi čina, dočim bi bili v banovini Hrvatski narodna manjšina. Glede na to opozorilo p;še »Hrvatski dnevnik«: »Mi se posebej zava uj>mo proti temu, da bi kdo proglašal Srbe na Hrvat kem za narodno man. šino, kajt; Srhi na Hrvatskem uživajo in bodo užival: i te pravice kakor Hrvati. V o talem pa to ni nobena argumentacija, ki bi mogla pridobiti Srbe sa avtonomijo Bosne, ker bi bili tudi v Bosni »narodna manjšina«, ako bi se muslimani Izjavili za Hrvate in skupno s katoliškimi Hrvati ustvarili na* cioralni blok. Ce pa bi se muslimani deklarirali za Srbe. potem bi bili Hrvat! »narodna manjšina«. Za avtonomijo Borne se morejo nafti resnejši in *o'iđnejši razlogi od onih. ki l'b navaja »Muslimanska svijest«. Koncepc'Ja Bosne bi bila za-es bedna, če bi ne bilo zanjo drugih razlogov. Ako tore t oni muslimanski Hrvati, ki so zvecti svojemu hrvatskemu narodu in računajo s p^sebn'mi prilikami v Bo-ni. zagovarjajo njeno avtonomijo, imajo za to popoinomo druge razlege. ki niso za nikogar, na'mani pa za hrvatski narod žaljive, kajt* Hrvati niso in ne želijo biti za nikogar bav-bav.« MILIJON DINARJEV ZA PROGO CAPRAG — GLINA Večletne pritožbe o slabem stanju železniške proge Karlovac — Caprag so v novih razmerah na Hrvatskem našle slednjič vendarle odmev v sklepu, da fe bodo v teh dneh vršile poskusne vežnje s hitrejšim tempom. Na tej progi vozijo namreč vlaki z brzino 30 km na ur^, kar Je resnična muka za potnik? na 102 km dolgi progi. V kra«kem bodo začeli o tace vat i progo med Capragom in Glino, takoj nato pa tudi del proge proti Kar'ovcu. Za prvi del proge je za* i guran kredit v znesku enega milijona. VOLILNE KROGLICE Z GRBOM Is krogov HSS se je izvedelo, da se bodo vršile volitve v hrvatski sabor z gumijastimi kroglicami, na katere bo v:ls**Jen grb banovine Hrvatske. Glasovati bodo mogli vsi moški, stari najmanj ZA let, ~a*ivno volilno pravico pa b^do f*mel* moški od 80 let naprej, če so neoporečni in niso analfabeti. Naredni zactopniki se bodo volili za dobo treh let. PREHITRO POZABLJENO Splitski tednik »Narodni list« piše: Pred nekaj dnevi Je bil dan mrtvih. Med drugim Je bila izkazana čast velikemu sinu Splita dr. A. Trumbicu. Na njegovem groba Je bil tudi neki govor v imenu hrvatskih »nacionalistov«. Mislimo, da pri takih prilikah n;-o okusni polemični politični govori. Ce se govori o Javnih delavcih, potem se njih delo vsaj nad grobom ne sme gledati z ozkega stališča kake stranke ali skupine. Pokojni Trumbič je v resnici vodil borbo proti »srbski hegemon'j'« — ne vedno s pravo mero — toda on je bil pred par desetletji dvakrat nosilec nove nacionalne politike v Dalmaciji. BI nč-nerm dno. ko Je 1% g'**ni mvo~n*V kot nadebuden mlad človek pred ne^aj leti na čelu »borh*»»*0» obredov« trr*»l hrvatske -rastave s »nl»tsklh kavm. o-ttn ne verne. aH naj se na vse Izpade Jokamo ali "mejemo... »SRPSKI GLAS« Včeraj Je Izšla v Beogradu prva številka političnega lista »Srp kl glas«, ki ga Izdaja zadruga Sloboda. Glavni urednik lista Je odvetnik In književnik Dragica Vasic. V prvi številki obJsvUa Is' ves zanim*"-** člankov o sedanjem političnem položaju ter analizira tudi Hrvati. Str on 9 šSIOVENSKI NAROD«, petek, IT. novembra 1999. Mariborska okolica Državni vpokojenei mariborskih občin prejemajo osebne doklade po dra«ln]skem razredu draginjskem Maribor, 16. novembra O tem vprašanju se je v pretoklih mesecih že mnogo govorilo m pisalo, toda zaradi nasprotujočih al vesti, zlasti v zadevi xzaslug-« — še vedno ni popolnoma razčiščeno in jasno. Zaradi tega sem mnenja, da ne bo odveč, če prizadeti upokojenci še sliš'jo stvarno informativno poročalo v kronološkem redu, ki je sestavljeno na osnovi izvirnih podatkov: Odmera draginjskih doklad temelji na >Uredbi o osebni in rodbinski doklad'. državnih uslužbencev« z dne 19. IX. 1935 št. 37.500-1 in »Uredbi o osebni in rodbinski do kladi državnih upokojencev z dne 19. IX. 1935 št. 37.600-1, obe v nekaterih členih izpremenjeni in popolnjenl z uredbo št. 39.365-1 z dne 24. X. 1935. Aktivnim clržavnlm uslužbencem se odmerja osebna doklada po kraju, kjer ima urad svoj sedež (člen 2. Ur.), a državnim upokojencem pa po kraju bivališča (čl. 1. uredbe). Tako je n. pr. davčni uradnik, ki je stanoval v mariborski okolici tik periferije mesta Maribora, dobival osebno d okla do po dr u gre m draginjskem razredu, a z upokojitvijo pa so mu je takoj odmerila osebna draginjski. doklada po III. draginjskem razredu, čeprav ni izpreme-nil svojega bvališča, ker ©o pač mariborski okoliški kraji bili dosedaj uvrščeni v 3. draginjski razred in se je kot meja med obema draginjskima razredoma smatrala polit.čna. Tako se je menda brez ugovora prakticiralo do danes. Će pa se v citirani paragraf 2 (oz. 1) poglobimo, tedaj pridemo * do prepričanja, da tvori v mestih mejo med dvema draginjskima razredoma: meja gradbenega okoliša (!); nadalje razločujemo mestn. ožji in zunajmestni širši gradbeni okoliš. Tudi širši gradbeni okoliš spada torej v mestni višji draginjski razred. Tudi Maribor ima ožji in širši gradbeni okoliš. V širši giadbeni okoliš spadajo kraji-: Kamnica, Košaki, Krčevina. Pekre. Pobrežje, Radvanje, Studenci in Tezno. Ti kraji so se že 22.V. 1932 skladno z odlokom banske uprave v Ljubljani od 22. V. 1932. V. št. 2332-8 priključili stavbnemu okolišu mesta Maribor. (Gl. > Naš glas« z dne 1. XI. 1939 str. 2!). Državnim upokojencem, bivajočim v teh krajih, pr pada potemtakem osebna draginj s ka doklada po drugem dragir.jskem razredu; seveda tudi vsem aktivnim nameščencem v teh krajih nahajajočih se uradov, kakor n. pr. šol, žel. stanic, pošt. Na osnovi teh dejstev sta učitelj D sura iz Radvanja in šol. upravitelj Tuša k iz Tezna lani meseca oktobra vložila zadevni prošnji pri kr. banski upravi v Ljubljani. Tušakova prošnja je letos potom ministrstva prosvete in ministrstva financ dospe- la na mariborski gradbeni urad v Izjavo. Po ugodni rešitvi gradbenega urada se je slednjič vsem učiteljem — In menda tudi drugim prizadetim — zgoraj imenovanih krajev priznala in nakazala osebna dokla-dokladi med m. in n. draginjskim razre-razredu. Po informacijah, ki so jih dobili na Te-znem, so potem tudi posamezni državni upokojenci iz omenjenih krajev, začeli vlagati na dravsko f nančno direkcijo v Ljubljani prošnje za nakazilo višje osebne draginjske doklade. Da bi se rešitev teh prošenj dosegla, je prosil mariborski poverjenik Banovinske-ga društva državnih in samoupravu h upokojencev v Ljubljani, g. Ogorelec, Vrban-ska cesta 19, to društvo za intervencijo. To banov:nsko društvo je storilo potrebne korake in obljubilo nadaljnjo pomoč, to je intervencijo v Ljubljani kakor potom tako zvane >Zveze« banovinskih društev tudi v Beogradu, da bi se razlike v osebni dokladi med m. in n. draginjskim razrrs-dom čimprej izplačale fglej »Upokojenec« z dne 17 X. 1939 str. 4!). Razen ljubljanskega društva drž. in samoupravnih upokojencev so se za usodo vloženih prošeni zanimali tudi funkcionarji 1 sta »Našega glasa«, ki je dne 1. novembra 1939 na drugi strani priobčil izčrpno poročilo o uspehih in sedanjem stanju Le akcije. Tam čilamo med drugim: .Zaradi ponovljenih prošenj in vlog različnih posame^iih dižavruh upokojencev, stanujoč i h v Širšem regulacijskem območju mesta Maribora, naj se jim priznajo esebne doklade po II. draglnjskem razredu, je finančna d1 rekcija v Ljubljani prosila finančno ministrstvo za razl?.go zadevne uredbe o dokladah in za natančno pojasnilo. Ministrstvo je to pojasnilo izdalo pod štev. 28.448-1 dne 27. septembra 1939. --Sledi besedilo min stiske odločbe, a katero se prizadetim prizna osebna doRlada po II. krajevnem draglnjskem razredu. Finančna direkcija bo prizadetim (enako kakor banska uprava aktivnim državn m uslužbencem, službujočim v navedenih krajih) priznala in izplačala razlike v osebni dokladi za ves čas od 1 .oktobra 1. 1935, to je odkar velja uredba o osebni in rodbin^k. dokladi državnih uslužbencev olnosno od 19. septembra 1935. št. 37.500-1. Razlike za čas od 1. aprda 1939 dalje se bodo izplačale 2c v teku novembra, za minula prora'"unska leta se rvxio pa izplavale, ko do dokončan predpisan postepek za likvidacijo držrvnih obvc.no-sti :z prejšnjih piGra^unFJdh let. K temu pripominjam, da pripada po mojem mm nju prizadetim drž. uslužbencem in upokojencem osebna doklada po II. krajevnem drag. raarsdu na dele od 1. X. 1935 dalje, ampak te od 1. VI. 1982 dalje, kajti: a) mariborski otji in Širši gradbeni, okoliš obstoji, kakor rečeno, že od 22. V. 1932; b) tudi uredbi o draginjskih dokla-dah iz L 1082, kL sta bttl v veljavi od 1. aprila 1032 do 30. DC. 1985 ln i št 10.990-1 z dne 12. marca 1932 in it. 11.330-1 z dne 14. marca 1932, sta predvidevali odmero osebne doklade po gradbenih okoliših ter imata zadevna člena 2 oz. 1 isto besedilo, ki se je potemtakem preneslo v novo uredbo iz leta 1935. Iz gomj'h izvajanj je posneti sledeče: 1 Višjo osebno draglnjsko doki ado drž. uslužbencem in upokojencem v obmejnih krajih mesta Maribor sta izposlovala dva učitelja iz Radvanja in Tezna; ljubljanska upokojenska organizacija in >Naš glas« pa sta intervenirala, da so se upokojencem začele osebne doklade nakazovati v razmeroma kratkem času (prej ali slej bi jo itak bili dobili tudi brez prošnje). Kdor se torej hoče Izkazati hvaležnega, ta naj se ob izplačilu razlike spomni revne šolske dece na Tesnem in v Rad van ju, nadalje tiskovnega jklada »Upokojenca« in >Našega glasa«, ter naj daruje primeren znesek. 2. Osebne doklade po H. krajevnem draginjskem razredu se bodo nakazovale vsem prizadetim in torej nikomur ni treba vlagati prošnje. Glede izplačevanja razlik pa bo interveniralo ljubljansko društvo upokojencev, če bo potrebno. 3. Upokojenci mariborskih okoliških občin, pristopite tudi k ljubljanskemu društvu državnih in samoupravnih upokojencev, ker vam bo v veliko korist. Mesečna članarina znaša 3 din. Za ta denar pa boste brezplačno dobivali mesečnik »►Upokojenec« ter bo društvo vse intervencije, informacije, posredovanja in drugo izvršilo brezplačno in sicer ne samo pri ljubljanskih urad h, temveč potem Zveze banovinskih društev pri centralnih uradih v Beogradu Pristopne prijave sprejema mariborski poverjenik tovariš Ogorelec, Vr-banska cesta št. 19. 4. Tisti, ki ste prosili za priznanje osebne doklade po II. draglnjskem razredu, vložite tudi prošnjo za izplačilo lazlike od 1. VI. 1932 do 30 IX. 1935. Prošnji bo treba priložiti zaelevno potrdilo mariborskega gradbenega urada. Prošnje se lahko oddajo tudi v Vrbanski 19, kjer se dobe vsa zadevna pojasnila. Ljubljansko društvo bo to za-ievo vodilo v evidenci in če se bo izvojCv-ala zmaga, bo ta zopet v korist prav vsem prizadetim brez izjeme. Te prošnje vož te šele potem, ko boste dobil: v podpis priznanice za izplačilo razlik za čas od 1. X. 10"~ do ^1 [II. 193P Jot»jp 1'urkhart s> 4 Zadnja znana poročila rai^roževalftifi Ou IzLl NADPOR MALENŠEK JOŽE: »Meni je bil dodeljen za razorožitev 4. odsek. Moje pol 1. stotnijc marib. pešpol ka ie imelo okro£ 45 mož. Dodeljeni so mi bili nadp. Mordej, poročnika Groznik in Cestnik, riistniški namestnik Predan in narednik šcrbcla. Dravo smo prekoračili po zclrmiškem mostu. Onkraj mosta sem razdelil četo na dva dela. Prvi del, 20 mož pod poveljstvom por. Cestnika, je bil določen, da razoroži straže v kaznilnici. Ostalih 25 mož je pod moj trm poveljstvom odkorakalo proti gostilni Pukl na Pobrežju. Tu je bil glavni stan pobreške Schutzwehr, ki ji je bil poveljnik Pitschl. Ko je udarila ura 4.. smo naskočili poslopje od treh strani. V gostilno sva skočila prva eastn. namestnik Predan in jaz, za nama pa ves oddelek. Schutzwehrcvci so takoj ugasnili luč in hoteli zagrabiti za puške, a Predan je v tem hipu ustrelil v prazen kot in zakričal: Handc hoch! — Roke kvi.-ku! Eden mojih je prižgal luč. ki nam je pokazala, da so imeli res vsi vzdignjene roke. Odvzeh" smo jim orožje, nje pa zaprli v posebno sobo. Predan je nato odšel po stotnika Pitschla. Vse to se je zgodilo v teku 5 do 10 minut. Cez pol ure mi jc javil tudi oddelek rz kaznilnice, da je opravil vse v redu. Tamkajšnja nemška vojaška straža je štela 2 častnika in okoli 20 mož in je bila za kaznilniskim zidom kakor v trdnjavi. Naši so preplezali železno cestno ograjo. Poročnik Groznik je pred glavnim vhodom pripravil strojnici na strel, poročnik Cestnik pa je vdrl skozi vrata, ka mu jih je odprl prestrašeni paznik. ekov Razoro/cnc schutzvvelirovske častnike »n moštvo smo imeli zastražene do 7. ure, ko je prišlo od generala povelje, naj ph izpustimo, mi pa se vrnemo v vojašnico. Vso municijo in zaplenjene puške smo naložili na dva voza ter se med prepevanjem slovanskih koračnic vrnili skozi mesto v meljsko vojašnico. (Takratni nadpor Malenšck je i»edaj eden izmed četvorice, ki pripravlja veliko zgodovinsko delo o dogodkih ob prevratu). NADPOR. ORTAN IVAN: »Dne 23. novembra ob 4. uri je pol srb ske čete pod mojim poveljstvo'm zasedlo križišče sedanje Aleksandrove ceste na Trgu svobode z nalogo, da razoroži nemške straže v Scherbaumovem mlinu in pri Mariborski eskomptni banki in ostane poi.em na omenjenem križišču za rezervo. Ob pol 5. uri je pristopil k meni zadnji mariborski nemški župan (podčrtali mi) dr Schmiderer, pokazal na srbsko četo m vpra šal: »Hcrr Oberlieutenant. sind das serbi-sche Soldaten? — Gospod nadporočnik. so to srbski vojaki? — Na moje pritrdilo je malodušno vzdihni!: »Es ist alles verloren' — Vse je izgubljeno!« (Sicer pa ie na tega zadnjega nemškega župan3 v Ma~:boru istočasno še posebej mislil tud: a^ncral Maister, ki je po nadpor Slavku Wci\iu no slal pismeno povelje tudi o razpustitvi Schutzwehra).« Tako bo šele razumljiv sledeč' rnzoro-žitveni razglas in vpliv te razorožitve na usodo Maribora in vsega obmeinecn ^zemlja. »Hinavci« na mariborskem odru Premiera tega Shavvova dela Je Mla v torek in dosegla je lep uspeh Maribor, 15. novembra Režiser Narodnega gledališča v Mariboru g. Vladimir Skrbinsek nam pripravi v vsaki sezoni preaenecenje z uprizoritvijo tega ali onega Shavvovega dela. Lani je priredil »Hudičevega učenca«, letos pa »Hinavce«, ki so tih uprizoril; tudi v Ljubljani pod naslovom ^>Kako zabogatiš«. Duhoviti Shaw obravnava tudi v tej svoji igri v treh. dejanjih problem«, ki so teev no povezani z ustrojem ter izgradnjo angleške družbe. Shaw usmerja tudi v »Hinavcih« žgoče zbadljivka na naslov londonske vrhnje družabne plasti ter njenih vsakodnevnih konvendonalnosti ter hinav-šcine. Nemalokrat je ta Shawova persifla-fta trpka in žgoča, vendar pa zmerom zajeta v fino obliko, Vladimir Skrbinsek je »Hinavce« skrb-no pripravil. Posvetil je posebno pc^roost vprašanju zasedbe, pa tudi okusne m smiselne zunanje opreme. V tem oziru mu je stal ob strani inž. arh, Maks Hlad ki je izvedel inscenacijo. Razen tega pa je prevzel V. Skrbinsek tudi vlogo Cokana ki ga je podal v mojstrski, izklesani obliki Njegov Ookane je bil dominanten lik v taka celotne predstave, pristen snobistična »enfante terrible«. V. Skrbinsek je v njem aMOjfli svojo najpomembnejšo ter do sledr — Sokolski kino. Zvočni kino Sokolski dom v Ljutomeru bo predvajal v soboto ob 20 in v nedeljo ob 16 in 20 velik glasbeni film »Lahkomiselna«. Dodatek kratek zabavni film in Foxov zvočni tednik. — Prevzem poslov areskega načelstva. Pred dnevi je nastopil službo novi sreski načelnik, g. O. Skale, ki je prevzel posle po bivšem sreskem načelniku g. dr. Farč-niku. Novemu sreskemu načelniku želimo v našem obmejnem srezu čim več uspehov na področju nacionalnih interesov obmejnega sreza. — Inspekcija. Na svojem povratku iz Prekmurja si je cgdedal ljutomersko šolo banski šolski nadzornik prof. Jeglič ter se na njej zadržal ves dan. — Razpis lovišč. Sresko načelstvo v Ljutomeru je razpisalo dražbo občinskih lovišč občin Ljutomer, Križevci, Ve rže j, Mal« Nedelja in Cez^njevci. — Naii dijaki nimajo vlaka. Nad 40 di jakov je prihajalo k popoldanskemu pouku v soboško gimnazijo z vlakom, ki je prihajal iz Ljutomera ob 11.49. Sedaj pa morajo vsi ti učenci že na Jutrnji vlak ter so v Murski Soboti že ob 7.31 in čakajo tako ves dan na popoldanski pouk. 2e sedaj ie to hudo, kaj pa bo pozimi, ko bode po mestu zmrzo\nii. Stnrši teh dijakov ponovno prosijo, da se \ lak št. 8712 zopr^t uvede: ker je mno;:.im tačko, najeti v So boti stanovanje za sinove. Iz C:srn*e Račune — nrs»»b* lovišč. Ker izteče z 31. m^» eem 1940 zakupn? doba lovlič obMn Ar^ če. Cromia H^dTona. N«£Ova. Radenci ln Sv. Jurij* ob Bdsteulei, Je «esWu načelat\.-v T internem razpiselo dražbo t'h občin-skih~ lovišč, in ilcer se bo vrttli dražba v občinski pisarni Gornja Radgoni 28. novembra s pričetkom ob 9- Občinsko lovišče Ar*če brez la^tne.^a lovila Julija Mfllnti iz'čmc, ki je izločeno, se deli na lovi*:-vzhodn?£a in zahodnega dela. Vzhodni del obee^a utrške občine _Anače, Črnci. Lut pov nje najmanjše poteze sijajno na^'i^-nio ter pretehtano odrsko podobo. Drugi vodilni lik je bil Sartorius Pavla Kovica, v ve: o m svoiem ponašanju in nastopanju pravi self-mademan, ki gre preko vseh ovir k svojim dljem. Simpatičen ta prepričevalen je bil Nakrstov dr. Trench. Tudi Košičev Lick-efeeese je bil markantno dopolnilo te^a okolja vrhnje angleške družbe. Kot gost je debutirala v vodeni žen.^ki vlogi Sartorijeve hčerke Blanehe Vla*ta | Semečeva Iz Celja. Poznamo jo že od predstave na prostem v mestnem parku, ko so v KoSLčevi režiji uprizorili >Sen kresne no- , či«. Serneoeva kaže mnogo talenta ter \ ambicije m odrsko udejetvovanj«. Njena . zunanja pojavnost je vseskozi prikupna, j seveda je kot debutantka občutila vso težo te nedvomno težke m zamotane vloge- Z vztrajnim šolanjem ter izpopolnjevanjem st bo lahko pridobila rutino, k: ji hb omogočila odrske uspehe. Prejela je lepe Isp-ke rot Razen tega so naatopOi v manjših vlogah še Slava Gorinškova kot sobarica. Jtist Košuta kot natakar ln Franjo Blaž v vlori nosača. V splošnem je predstava lepo up^ la. Nadaljnje predstave pa bodo pokazalo če je bila izbira tega Shawovega dela n«H-boij posrečena. V. vprei. SegovH. LeŠa** Plitvica in Že ci v iz iMri 2576 ha ter zniša Uklicn-cena 460 din in ravno toliko varž^tn-. Zohcini del pa obsega občine Nr.sovo Drb::n-e. Kolišče. Podgorje, VMJO Vtl Vntji vrh. Grabe in slbercc v lzmr-i' ha iz izklicno ceno 460 din. Občinsk lov'šče Gornje Radjrone o! jsegSi 4223 h in znaSa i7klicna cena 1270 din. Ne70 2959 ha z Izklicno ceno 1*3 din. Rnden 3196.8 ha z i klicno eeno 1000 din ter Sv jTirii ob Sčavniei ha z izklicno cem 800 din Akn ta dra"'b* ne H Sspela, l.< vršila po-.Ovna dražba istotam 5 drcembr-— Nesreča. KovaCič .ToSef. nor-^stnik j Poiioh pri Gcrnii Radgoni, je te dni vo?-jsrnoj na svo'o nitvo. Mod vo*rjo n* ca i krava sunila v trebuh tako močm. da 1 dobil hude notranje poškodbe. Z ravni v. pomoč mu je nudil tukajšnji z 1 ravni' dr. Vinko Oremoinik. ki g* j« odorem' v zdravllenje v bolnico v Mursko Sobot-— Za spomenik rsdgon«*tm žrtvam t-Maistrovim borcem so darovali: obči* Gomjn Tiadgoni 3000 din. nadalje 200 c Ivrn AvscncU iz LjubljaTiC, po 100 tli J. Kcan::\ to\s.vaar v Smartncm pri ia\ Ivfin AMi, r.oUir v riariboru. Poso^lAl Nar;dni dom v Jstariberu ter TiianilnlJd ! posojilni ca v Pwibnici m Poborju; po di-rri- • ^leatso nranflslca Ljutomer, tvr'k ?*cm5SttW v Celju t?r Hran;' ln pr?c l!-i"? Trosko: 30 din dr. Ipavic Mariboru: r.O lin -* rrrci f"vfr.r na Jcs • niča1! In 10 di.i JcJef IvlckV SupnOc v Oren šovclh. Dosedanja zbirka je dosegla tiOD dinarjev Pripravljalni odbor za postavitev spomenika izreka vsem dosedanjim darovalcem zahvalo. Vsa pripravljalna ieia so končana. Postavitev spomenika je bila is tehtnih razlogov preložena na prlnodnjo pomlad, do katerega časa nadahaj- pripravljalni odbor z nadaljnjo zbirno. — Smrt znanega odvetnika. Nenadno je preminil znani mariborski oivetn k dr. Mihael Stajnko, star 63 let. Dr. 8tajnico je bil doma iz Vogrioeveev v ljutomerskem srezu. Vrlemu narodnjaku in izvrstnemu družabniku svetal spomin, žalujočim naše globoko sotalje. Na dna mariborskega življenja »■da kuga" in druge zadevščine pred malim Kazenskim Maribor 17. novembra V Mariboru in okolici se v zadnjem času strahovito Urijo primeri tako zvane »bele kuge«, to je odpravljanja telesnega plodu. V tukajšnjo bolnico se zatekajo dan za dnem žrtve kriminalnega splava ki često-krat plačajo odpravo telesnega plodu s svojim življenjem. Tako so pripeljali tudi v začetku avgusta letos v tukajšnjo bolnico 221etno posestnikov© hčer Jožef o Holerjevo iz Velke. Zdravniki so ugotovili, da je Holerjeva zbolela na posledicah umetnega splava. Kljub vsem prizadevanjem zdravnikov pa je Jožefa Holerjeva dne 15. avgusta letos umrla. Oblastva so takoj pričela s poizvedovanji, kdo je Holerjevi odpravil telesni plod. Orožniki so dognali, da ie glavni krivec 291etni posestniški sin Friderik Venta iz Spodnje Velke, ki je imel s pokojno Holerjevo ljubezensko razmerje, ki pa ni osta 1© brez posledic. To pa nI bilo po godu Venti, ki je končno pregovoril Holerjevo. da je Sla 29. julija z njim v Maribor, kjer je kupil od nekega moškega neke tablete, ki jih je zatem Holerjeva zaužila. Posledica je bila, da je pričela Holerjeva krvaveti in je tudi splavila. Toda kmalu je nesrečna Holerjeva čutila neznosne bolečine v trebuhu, tako da so jo morali odpraviti v mariborsko bolnico, kjer pa je umrla. Na podlagi poizvedb so orožniki Friderika Vento aretirali. Danes dopoldne je sedel na zatožni klopi v razpravni dvorani 5t. 53 tukaišnjes:a okrožnega sodišča, kjer se je moral pred malim kazenskim senatom zaeovarjati zaradi obtožbe državnega tožilca, češ da je zakrivil iz malomarnosti smrt Jožefe Hoierjeve. Ob času poročila sodV>a še ni bila izrečena. Zatem se je zagovarjal pred malim kazenskim senatom tukajšnjega okrožnega sodišča 361etni hlapec Franc Majčenič iz Janševe gore. Obtožnica mu očita, da je imel ntimne odnošaje z neko 121etno po-sestnikovo hčerko, pri katerem je služil za hlapca in pastirja. To intimno razmerje nI ostalo brez posledic in je deklica zanosila ter rodila otroka. Toda nekaj ča/ea zatem se je obtoženi Franc Majcen č približal njeni leto dni mlajši sestri, ki ji je tudi napravil silo. Končno se je še spravil na ženo svojega gospodarja, ki pa se ji je posrečilo, da se ga je otresla. Obtoženi Majčenič je očitane mu grehe skesano priznal ter se je Izgovarjal, da si je zaželel ženske in si ni znal drugače pomagati, kakor da je zapeljal otroka Danes dopoldne je maH kazenski senat razpravljal ie o nekaterih primerih >bele kiuje«. Med drugim se je morala zagovarjati tudi 241etna šivilja Vera A. Iz Maribora, ki je v svrho odprave telesnega plodu zaužila 10 tablet kinina, ter si zatem sama mehaničnim potom odpravila telesni plod. Obtožena je bila tudi, da je skušala letos v avgustu pridobit; neko žensko v Delavski ulici, ki je znana da proti nagradi odpravlja telesni plod. To žensko je obiskala in jo nagovarjala k nečednim poslom. Pri tem ni imela sreče, ker je bdi mož dotične >samarijanke< doma. pa je Vero A. nanodll. Vera A. je v preiskavi in pred sodniki vse očitane ji grehe priznala. Razprava ob času poročila še m zaključena. Mariborske in okoliške novice — Tri težke prometne nesreč v Sre-botju pri 6t. Ilju v Slovensk h goricah je neki tovorni avto podrl na tla 361etnega mizarskega pomočnika Matijo Mauceca, ki je obležal z zlomljenimi rebri in levico. Težko poškodovanega Maučeca so prepeljali v mariborsko bolnico. Pri Makolah so se 471etnemu vozn ku Francu Trsu spla-šili konji, ki so zdirjali z vozom po cesti. Trs, k: je sedel na vozu, ni mogel obvladati konj in je padel z voza. Nesreča je hotela, da je ravno tedaj privozil mimo tovorni avto, ki je nesrečnega Trsa povo-z.l. Trs je obležal z zlomljenima rokama in nogama. Odpremili so ga v mariborsko bolnico, kjer si zdravniki prizadevajo, da bi mu rešili življenje. Tretja prometna nesreča se je pripetila v Kopališki ulici. Osebni avto lesnega trgovca Fridolina Ei-ftofa iz Kacijanerjeve ulice je z vso silo zavozil v tovorni avto, ki je bil naložen z zaboji in ki je stal pred Narodnim domom. Pri karambolu se je vozilo g. Bišofa hudo poškodovalo. Sreča v nesreči je, da ni bil pri karambolu nihče poškodovan. Na kraj karambola je prispela policijska komisija s šefom kriminalnega oddelka g. Cajnkom na čelu, ki je ugotovila dejanski stan. Epilog prometne nesreče bo pred sodniki. — Brat streljal na sestro, pri Sv. Ani v Slovenskih goricah se hoče hčerka tamošnjega posestnika Senekoviča poročiti. Toda to nI všeč bretu. ki je skušal svojo sestro odvrniti od poroke. Ker pa so bila vsa njegova prizadevanja zaman, je brat zgrabil v prepiru lovsko puško in streljal na svojo sestro. Toda po srečnem naključju je izstrelek zgrešil svoj cilj. Iz jeze Je nato brat odvrgel puško. Zgrabil je kuhinjski nož ln navalil na sestro, ki se ji je pa posrečilo, da je pobegnila skoz; vrata. Mati mu Je hotela odvzeti nož, pri tem pa je dobila težke rane na rokah, tako da so jo morali prepeljati v bolnico. Orožniki so podivjanega brata aretirali in ga zaprli. Zadeva bo imela svoje posled.ee pred sodniki. — Spet 7članfika družina d«K>zlrasa. V Solgerjevi ulici 6 so hoteli sodni organi deložirati neko 7člansko družino, česar pa niso mogli izvrš ti. ker leži hčerka težko bolna v postelji. Zadeva je bila prijavljena tukajšnjemu socialno političnemu uradu mestne občine mariborske, ki je hišno po-lestnicp ovadil banski upravi. — Kdo je mrtvi starček. Poročali smo o >enadni smrti nekega okoli 60 let starega noSkega. ki ee je v neki gostilni v Ulici kneza Koclja zgrudil na tla ln nekaj ur 7atem umrl v tukajšnji bolnici, ne da bi se osvestĐ). Ker pa ni imel »tarček pri sebi nobenih dokumentov, pozivata uprava bolnice in policija vse, ki bi kaj vedeli o mrtvem Parčku, da se javijo v svrho ugotovitve nje rove identitete. — ftazne vesti, v Ulici kneza Koclja je ->ašel tkalec Alojz Gselman lest železnih jlošč, ki jih dobi lastnik na policiji. — V stanovanje posestnika Emerika Janeza v »eTnlci ob Dravi so srn splazili še neugo-tevljSSl zlikovci ter ukradli obleke in dru-'/e predmete v skupni vrednosti okoli 600 lin. — Pri Sv. Barbari v Slovenskih goricah je padla 161etna Rozalija S lih tako T?sreeno z voza, da si je zlomila desnico, iiravi se v bolnici. — Na Meljski cesti sta trHla Mesarja. Pri tem Je dobil 32. 'rtni tkalec Rudolf Korman poškodbe na ogah. — Zasebnici Antonij Debelak je na Vo inikovem trgu tpreten zepar izmaknil z ročne torbice denarnico, v kateri je bilo 73 d'n gotovine. — ZmotH se Je. V žikarcih Je naval'1 lekj mossj na 24 let nega pcoestriikega si-aa .Mojzija Slanica, ki je dobil s kolom *--žke pblksdbe po glavi in obrazu. Slanica o morali očoremit v mariborsko bolnico, ^rctnlki so takoj pričeli s poizvedovanjem. Vre ti rs M so nekega Franca ftkofica, ki J« mi zaslišanju napad tudi priznal. Izgovarjal pa se je. da se je v osebi svoje žrtve r.-.ot 1, ker je hotel napasti Slanicevega rata Petra. — Iz vrst Maist rovih borcev. V nedeljo ~i 12. XI. t. L ob 10. uri dopoldne se je txl v prostorih hotela »Beograd« v Slov. "trle! tovarifki sestanek Maistrovih bor-!z Sov. Bistrice in bi »nje okolice. Bc-~lika £e je udeležilo čez 50 borcev. Na-s-stanka je bil Izvoliti pripravljalni *l,or ter se posvetovati o pripravah sa < D nov! te v odseka Zveze Maistrovih bor-v* s sedežem v Slov. Bstrid. Sestanek 5 0tvoril in pozdravil navzoče tor. Frie Drago is Slov. Bistrice, Id se je v toplih besedah zahvalil za številno udeležbo. Nato je sledilo izčrpno poročilo tajnika Zveze Maistrovih borcev tovariša Cimermana dosedanjem delovanju Zveze in o pomenu spominskih kolajn, ki bodo podeljene vsem onim borcem ki so se v prevratni dobi udeležili Maistrovih osvobodilnih akcij. Po končanem poroč lu tajnika Je bil izvoljen pripravljalni odbor: predsednik Fric Drago, tajnik Lorber Franjo, blagajnik pa Kmetec Ivan. Lepo uspeli sestanek je pokazal, da je med našimi borci še vedno isto iskreno in nerazdružljivo prijateljstvo, kakor danes pred 20 leti. ko smo se bor li za svobodo naših severnih slovenskih pokrajin. — Poroke. V zadnjem čau so se v Mariboru poročili: Alojz A.uec, služitell ministrstva notranjih poslov, in Antoni 1a Par; Konrad Tomažič, tovamišk. delavec, in Štefanija Kukavica, tkalka, Meliska cesta 59; Martin Oerče. krojač, in Angela Mere, delavka, Dolnja Počehova 25; Karel Ferk, poljedelec, in Aloi'zna žižok. po-ljedelka Koša ki 76; Ivan Kit, si kar. in Terezija Jančič, tovarniška delavka Ko-šaki 43; Simon Safošnik. posestnik. in Frančiška Marčič, Trg svobode 3; Martin Toplak, tovarniški strugar, Pekre, in Štefanija štampar, naviialka Studenci: Mate Ilič, brivski mojster, Rab in Jožefina Hart-man, frizerka. Ruška 5: Anton Rihter slikarski pomočnik, in Marjeta Stumberger, tkalka. Pobrežie. B lo srečno! — Nočno lekarniško službo imata tekoči teden Albanežejeva lekarna pri sv. Antonu. Frankopanova 18, tel. 27—01. ter Kb-nlgova lekarna pri Mariji pomagaj. Aleksandrova cesta 1, tel. 21--79. — Cene in mezde. Tukajšnja >Delavska politika« poroča: >Cene življenjskim potrebščinam so v zadnjem času občutno po-skoč le, mezde pa so ostale stare. V tekstilni industriji, kjer obratujejo samo po tri dni na teden so delavci seveda znatno prikrajšani na ie itak pičli mezdi, ki že doslej ni zadoščala za skromno prehrano, zlasti v onih družinah, kjer je treba preživljati veliko število otrok. Svobodne strokovne organizacije in obratni zaupniki so ponekod že podvzeli korake, da se povišajo delavstvu mezde. Nekateri tekstilni industrije! so kakor se sliši, že uvideli, da je to stanje nevzdržno in nameravalo povišati delavstvu mezde za 10*0- Poleg tekstilne industrije bo pa moralo pr ti tudi do povišanja mezd v drugih industrijskih panogah, kakor tudi pri obrtn'kih, ker je že preveč naraaLa draginja in zaradi tega trp jo delavci vseh panog.e — Poučno predavan ie je imel prof. Bran- T-.ani Delavske zboTdr-e. S____ . __ost umetnost, modo in gospodarstvo, kakr«no Je bilo pred in kakršno ie bilo po francoski revoluciji. Pre-danratelj Je bil do-ežen za svoja poučna izvajan tak'^erega aplavza. 1— Policijska naredba za čas vpoklica reknitov. Na osnovi č^na 66 in 67 zakona o notranji upravi se zaradi preprečenja pijančevanja in izgredov po v o laških nabornikih dne 17. novembra 1939 Izdaja sledeča naredba: V čaau, ko traja vpoklic, je imetn kom gostilniških in kavarniških obratov prepovedano vsako točenje ln prodajanje alkoholnih pijač rekrutem ln njihovim spremljevalcem. VsrnJcornor je prepovedano v tem času pod kakršnimkoli imenom prodnjati rek rutom in njihovim spremljevalcem a^holne pij-iče JTl sanje kupovati in nositi. Rek rutom in spremljevalcem ni dovoljeno nositi s seboj alkoholnih pijač. PlSStopM te nare "be se bodo kaznovali po čl. 69 zakona o notranji upravi z globo 10—500 d narjev. oziroma ob neplačilu globe v odrejenem '•oku z zaporom od 1—10 dni ter odv7emom alkoholnih pijaC\ ki bi vh. nosil? s seboj re-kruti a! nfih spremi iev*J~' TCnredba stopi v veljavo 17. novembra 1930 in velja za isti dan. — Iz učiteljske «1uftbe. Vi Pe Dolančeva je premeščena z Srednje Bfutrtce v Studence, Alojzija Senica r>* u Sv. Ruperta v Slovenskih goricah v Fram. M??r!%i5rske *«!«*'*!!?če Petek, 17. novembra: Zaprto. Sobota, 18. novembra ob 20.: Hinavci. Rad B. Nedelja 19. novembra ob 15.: Navthanka. Ob 20. r Neopravičena ura. Prva letošnja opera v mariborskem glsv eal!i£a — Rista Savi na »Lepa Vda« — mm pod vodstvom kapelnika Haranga in v Hs> bisškovi režiji že pridno pripravlja.