Posamezne številke« Navadne Din 1'—t ob nedeljah Din 2*—• jpTABOR" izhaja vsak dan, razve« nedelje in praznikov, ob 1®» uri s datumom naslednjega dne ter stane mesečno po pošti £) 18’~, za inozemstvo D 26*—, dostavljen na dom D 10*—, na bkaznice D18*—* mserati po dogovoru. Narooa se pri upravi »TAB OR A.** MARIBOR, Jurčičeva tilica štor. 4. tfsscitifia pSasila vTgoiSVInf.^ ljižnica licej MM— Posamezne številke* Navadne Din 1*—, ob nedeljah Din 2*—•« UREDNIŠTVO »e nahaja v Mari* boru, Jurčičeva ul. št. 4, I. nadstropje. Telefon interurb. st. 270, UPRAVA se nahaja v Jurčičevi ulici št. 4* pritličje, desno. Telo* fo* *t. 21» SHS poštno čekovni račun Štev, 11.787. Na naročila brca denarja ae mi •sira. — Rokopisi se as vročajo. Leto: V. Maribor, sobota 15. marca 1924. Številka: 63. Kulturna sramota. Mariborsko Narodiio gledališče pred zatvoritvijo, Maribor, 14. marca. Ko Se jo te idili v .parlamentu pretresal buclžet prosvetnega ministrstva, se ni niti prosvetni minister niti predsednik: skupščine ali kateri poslanec spomnil memoranduma, ki so ga mariborska kulturna društva skupno a mestno občino predložila merodajnim1 mestom in v ku-terem1 so opozorila na nečuveno dejani e prosvetnega ministra, .kf je mariborskemu gledališču znižal snbye.nci.io, vsem drugimi gledališčem! pa jo povišal. Nezaslišano jc to zapostavljanje obmejnega mosta iti slovenske kulture sploli, toda niti prosvetni minister niti kdo drugi ni čutil potrebe, da se opraviči ali da pove vzrok, zakaj je napravil raylio pri Mariboru takšno izjemo. Naj no misij, beograjska gospioda, da so zgražamo iz samega lokalnega patriotizma; in tudi če ki šlo izključno za interese Maribora, bi imeli pravico, da so kot svobodni državljani, fci pošteno plačujemo davke, zgražamo nad klofuto, ki jo jo prosvetni minister dal mariborski Taliji. Da, plačujemo davke in zahtevamo od države, da parni daje' to, kar daje drugim. Če vlada priznava gledališčem! v Subotici, Novem tSadu, SkopJju, Splitu in Sarajevu milijonske subvencije, nima pravice, da mariborsko gledališče zadavi. In zadavi ga * torni da mu zniža subvencijo za ;i00 tisoč Dinarjev, dasi so sc izdatki v primeri «lanskim1 'letom znatno povišali. Toda jedro sramote ni v tem, da je vlada reducirala izdatke za gledališče. Jedro sra-Snote je v kričečem Wesorazmerju med enbvcnteijo mariborskemu in subvencijo 'drugimi gledališčem. Brez vsakega razlo-ta, menda pod vplivom zahrbtne, protf-horionaJne intrige, ki jo mogoča le v raz-tnerah, kjer državno življenje zastrupljata korupcija iui protckcija, jo vlada '■uvastavihla gledališču mariborske-oblasti inož pa vrat ! [ __ Do zadnjih'' dim jo obstojalo upan je, da 'ho- parlament vendarle popravil storjen« krivico jni da .bo prosvetni minister sam tisti, ki bo uvidel aiituacijo ju bo prepre-č® kulturno sramoto v j ugaslovensk c mi. j®bfmejttonl nrtestn! Zidaj pa j» prosvetni fbudžet pod streho in zadnje upanje je .«pittvalio po vodi. Mariborsko gledališče kiojj Neposredno pred za tvoritvi jo. An-'aambha fciodo odpovedane služlie in drža. iVa bo morala nositi pravne posledice, ka-bilo označene v znani spomenici. TJo, kiar so •nstvtanjjj mariilmrski' Slovenci bbffko IjubcBnS, kar jim, je bik) ponor* s®. kar ‘je dajalo toKko.impulzov kultur-, Ptonra Sv-tjenju- v m«.šem .mestu, t0 bodi';, 'oifitajgaoo srodit itailepše rasti! N5mHJiW> besed, s -katerimi-bi dovolj «ttsod8R, neptraAdčaio Ipmtafikaoijo .vlade ^odj. (maadbonsk-Nm' gk*l»Tiš6era, tembolj, Sker-istotimo, kakšno'’«mazano ozadje ima, toea«BiSšaiu) .dej'*tn*S čolnič«. Verjotaio J«, da vlada,, Jfja v^aditfrh 'boJestinl* krčih', n«'bo »i-««nya * trotom. Preostala bi 7» te že zasebna inicijativa z zasebnimi ki bj izku^ato propreciin zatvo-r®; (»kdnlivšfia. jvi podaljšati sedanji' po-' 'aa® do tmrVntku, ko 4x> mogla nova vla-P Popraviti napako sodanjmga propvot-bpRTi 'misrbkra. (Kulturne .sramota, n katero se je boo-vlada ^-^ibipml nami. .m bo » Preverjeni HTno, da je ma- prebivalstvo tudi ne bo sprejelo PVdušno. TaJ*i>do-mi]p #j^«pričapj, d* je z nami vsa ostala Slovenija, zakaj mariborsko gledališče je druga močna postojanka našo gledališke umetnosti. Patrijotizem in politika. Naš urednik’, se jc obrnil na bivšega poslanca g. dr. Kukovca, da bi mu dal za »Tabor« svoje minenje o sedanjem! položaju; v fiarodni skupščini. Imenovani politik misli o sedanjih razmerah sledeče: Kaij bode s sedanjo vlado ju' kalco se kodo ji o 1 r an j c-p o 1 j tič n c razmere z ozirom,1 na prihod Radičevcev trenutno razvile, za mene ni /,elo važna stvar. Silno važno je pa, da dogodki zadnjega meseca podajajo mnogo dokazov, da patrijo-tizem vondarle tudi v našem narodu zmaguje nad strankarstvom. Ali se ta uspeh doseza v.sled sile raz,mer ali premišljeno in z dobro voljo, 'jc postranskega pomena, za narodi jc važno, da zdrava misel zmaguje. Časopisje naših neprija-teljskih sosedov, ki je zapiraj upalo, da nas bode razjodel notranji črv nesloge, s strahom opazuje in povdarja, da smo sc zavedli resnega položaja in da ne morejo naši nasprotniki več računati z našimi političnimi zmotami. Davidovič in, kar rad priznam, tutfe dr. Korošce sta si pridobil a v zgodovini naše notranje politike pozitivno zaslugo s tem1, da sta zgradila Radiču zlat most, preko katerega bodo prišel! Iz Dunaja v Beograd s svojim’ hrvaškimi narodnimi, zastopniki vred. Prvi tozadevni poizkus Ljube Davidovima, iim sicer njegovo pot na. kongres v Zagreb, je demokratska stranka sicer plačala z izgubo tretjine svojih m anda-tev pri zadnjih volitvah in' sc tudi oči-vidno sedaj ne boji stranka škode, s Katero ji grozijo pretirani enostranski po-litičarji. Moram pa tudi priznati, da je seja verifikacijskega odbora dokazala, d® tudi vladajoča stranka radikalcev no moro in ine sme zmeraj grešiti ker bi narod tega ne prizanesel. Predlog Nastosa Petroviča, ki jo v verifikacijskem' odboru izjavil, da glede odobritve iradičev-skiib mandatov sploh ne sme biti pomisleka, je dokazal' velik smisel za politično odgovornost poslancev nasproti narodu, ,ki riskirajo trenutno Škodo v strankarskem^ oziru, ako gre za velika načelna narodna vprašanja. . Ako se danes o Svetozar« Prcbičeviču vsak dan čita različne kombinacije in u-• gibanja, ali bode šel s Pašičcm ali z opo- zicLjonaluim blokom, je tudi to danes postranskega pomena in šo morebiti Svetozar Pribičevič saiiv ne ve, kaj bodo .storil. Jaz ga dobro poznam in vem1 sa~ ■mo to, da je večji patri jot nogo strao-kar, in bodo se temu primerno odločil. — -Na im' sc tudi ni treba bati kot slovenski ut ■demokratom, kakor se razmere razvijajo, ker nismo šli v politiko zaradi špekulacijo iu se zato no bojimo, če bodo imel’ 'i 1 ; ’ ii- i i Angleško oboroževanje. LOMX>N. 12. marca- (Wofff.) Držav--itnpodtajn-ik za zračno flotij0 je predložil, (y.’Svojeni nadabnem izvajanju zakonski .načrt o opremi zračne flotiljc in njene rc-!zcryc, te-r da sc upelje nov. tip zrakoplova, kateri naj bi skupno deloval z mornarico in vojsko na suhem in končno poskus, da br sc zamenjali; lese n j zrakoplo- Skrajšani postopek v proračunski razpravi. Do 28. tm. konec razprave. BEOGRAD. 14. marca. Med vlogami no med predsedstvom skupščine in šefi današnje seje narodne skupščine je tudi strank določil sledeče: 15. tm. proračun poročilo odbora za konvencije z drugimi ministra za notranje zadeve, 17. tm. mi-diržavami, ki pa govori samo o konsti- nistrov za zdravje in zunanje zadeve, 18, tiriranau odbora. tm. ministra financ, 19. tm. ministra voj- Poslanec Bjelica jc stavil vprašanje ne, 20. tm. jc dan interpelacij, 21. tm. pro-'Vi invalidskih zadevah. Odgovarjal je račun ministrov za zgradbe in saobra-minister za soc. politiko. Na vprašanje čaj, 22. tm. ministrov za pošte in polje-posl. Šcčerova o agrarnem zakonu je od- d cist to, 24. trn. šum in rud, 25- tm. za govarjail minister za agrarno reformo soc. .politiko, 26. tm. za agrarno reformo, Simonovič. 27. tm- o rezervnih kreditih in proračunu K dnevnemu redu (razprava o prora- dohodkov, 28. tm. razprava o finančnem čunu ministrstva za vere) so govorili zakonu samem. Debate bodo .vodene po demokrat Gjorič, .zctnljoradnik Miletič, skrajšanem postopku in bo od .vsakc Nemec Schumacher in radikal Radonjič, stranke govoril samo po eden poslanec Prihodnja seja je ob 4- uri pop. 15—30 minut. Govornik ene skupine lah- BEOGRAD, 14. marca. Kalcndarij za ko odstopi na korist govorniku druge bodoče skupščinske seje sc jc sporazum- skupine. n r / ■■■• i; Di jtas; Pred demisijo vlade. Radičevci pridejo kontaj v torek v Beograd? — Nujni poziv - sefov, opozicije za takojšnji prihod* BEOGRAD, 14. marca. Danes dopoldne so se v prostorih demokratskega kluba sestali predsedniki demokratske, klerikalne in muslimanske stranke h konferenca, da se posvetujejo o na-daljnem delu oimzicijskega bloka in o političnem položaju,'zlasti o prihodu poslancev Radičeve stranke. Kakor znano, je prihod Radičevcev odgoden in še- dan prihoda .vodno ni določen. • V nasprotju z vestjo, da pridejo jutri, se javlja danes, da pridejo šele v torek. Vsi trije šefi -strank so sc sporazumeli, Radičevskc poslanoc Tiuj-* no pozvati v Beograd. Vsak čas 'se pričakuje demlsija .viadie. Razpust komunistične stranke na Bolgarskem. Tudi nove organizacije, za katerimi se BEOGRAD, 14. marca. »Politika« javlja, da je najkasneje koncem tega tedna pričakovati, da bo kasačijsko; sodišče v Sofiji proglasilo komunistično stranko za razpuščeno- Minister za notranje- zadeve jc že -pripravil vse tozadevne odredbe. Komunisti so slutili -svo-io-usodo se skrivajo komunisti, se1 razpuste« • in so kakor znano spremenili ime stranke. Vendar jc v Sofiji znano, da komunistična stranka še vedno pridobiva' na pri- ■ Staših in da se delajo pod novimi imeni i in z novimi privrženci novi" načrti. Vlada bo tudi' vse te nove organizacije raz-! pustila, i i RADIČEVCI ODLOŽILI ODHOD V BEOGRAD. j Predavec odpotoval k Radiču na Dunaj. ZAGREB, 14. mavca. Včeraj popoldne -so se poslanici HR-S sestali k -seji. O seji niso dobili zastopniki tiska niikakih obv-c-til. Sklepi so držo v strogi tajnosti. Le toliko sc jo lahko izvedelo, da 'je dobil g. Predavec? naročilo, naj se nemudoma popelje na Dunaj, da Radiča informira o pogajanjih z opozicijonalnim blokom' v, Btmgradu in o izročitvi poverilnic za Narodno skupščino. Hkrati naj dobi od Radiča navodila o nadaljuj strankini taktiki. Dokler se g. Predavec ne vrne, ne bo Radičeva stranka poslala v verifikacijo nobenih nadaljnjih poverilnic.— Kor se je seja končala šele pozno zvečer, se poslanci, katerih mandati so bili verificirani, niso odpeljali v Beograd. Odpotujejo šele jutri. G. Predavec pa je z današnjim: Ifrzo-vlakonv odpotoval na Dunaj. DAKIČ POROČA O POLOŽAJU V. BOLGARIJI. Optimistično presojanje položaja. ZAGiREB, 14. marca. »Novosti« javljajo jz Beograda, da jc naš sofijski poslanik g. Rateč včeraj k on f eri ral s po-močnikom znwMijega miistra g. G.avri-■lovdčem in inu ob tej priliki izčrpno poročal o sililaciji, ki .je Jiastala poznanih ■aretacijah V Bolgarija. Po tej konferenci sc jc dopisnik »Novosti« razgovarjal z g. Rabičem, ki je bil v svojih izjavah zelo rezerviran Ja 'je samo povdaril, da jo trcbtt situacijo v Bolgariji presojati optimistično. Rakie upa, da ho bolgarska vlada energično preprečila akcijo tistih ljudi, ki skušajo zaostriti rasuucr-je-moil Bolgarhio ia Ju geslu PRED PODPISOM SPORAZUMA i j OPOZICIJE. :.,! .. BlEOiGRAD, 14. marca. .Vsled boteznii-g. Ljube Davidovica, kii. že tri daj. n« sine zapustiti sobe, je nastopili v; pogaja-aijih za. opozicijski blok trmuteni zastoj, Samo g. Korošec in Spaho sta včeraj konferrrala. Zapisnik o sporazumu za se« stavo opozicijskega bloka je vi (Splošnem! že. sestavljen jn bo danes alL jntrii ppdpi-san. !', • Konvencijo v. Madžarsko. • Beograd, 14. marca. Včeraj je naš poslanik Poptvvič odpotoval v Budimpešto, kjer bo voali 1 z vlado pogajanj® za sktrnitev podoimih konvencij, kot SO bile v- zadnjih mesecih sklenjeno z vladami drugih * 3521», Dunaj 1145—1165. Praga 235%'— 238L, Italija 347—350, Nevvvprk SO do 81.90, ^ Politične vesti. '* Kongres demokratske stranke tudi odložen. J5 ožigom na prezaposlenost demokratskih poslancev s parlamentarnim (letom! je tudi kongres 'demokratske stranke odgodem. * O različnih mišljenjih Pribičeviča in Davide vica so so zadnje čase zopet zelo razpisali razni, slasti klerikalni listi. Beograjski »Odjek« piše o tem, da stojita oba politika na eni črti v pogledu ideologije jugoslov. pojmovanja. Oba sta proti plemenskemu masiranju na naše prilike dni sta v tem v nasprotstvu s Paši čemi in njegovimi velikosrbskim1 plemenskim na-ziramjem. Nijause v vprašanju taktike in izvajanja politike edinstva. so res obstojale, a to, kakor tudi sprememba kurza, ki se pripravlja, ne more 'biti razlog, da Ibi sc gg. Pribicevič in Davidovič »razšla, ker imata skupna načela v vprašanju narodnega in državnega edinstva. Ako radikalci maglašajo, da so oni Tavnotako centralisti kakor Bribičevič, je treba pripomniti, da centralistična ideologija g. Pribičeviča izhaja iz želje za integralnim jugoslovenstvom, centralistična ideologija g. Pasica pa ni drugo nego samo orožje plemenske srbske nadvlade. * Vojvodinski demokrati za sodelovanje z opozicijo. Vojvodinska demokratska stranka je izdala na narod proglas, podpisan od poslanca Večerova, v katerem poziva na boj .proti sedanjemu strankarskemu režimu. Vojvodinski demokrati se bodo ravnali strogo po sporazumu opozicije. * Zemljoradniki in opozicijonalni blok. Dno 12. trni so imeli zemljoradmški poslanci sejo ° političnem položaju. S simpatijo zasledujejo ustvarjanje opozi-cijonalnega bloka, dasi-jim vsebina sporazuma še ni znana. Posl. Lazič je izjavil. da ima od kluba naročilo, stopiti v stike z Ljubo Davi do vi čem, da bodo mogli zemljoradniki napram novi parlamentarni situaciji zavzeti definitivno stališče. Zemljoradniška stranka — tako Lic izjavil g. Lazič ~ stoji na stališču, da je treba radikalno vlado zrušiti. Svoje končno stališče pa bodo odredili šele, ko bedo imeli točne informacije o stališču idrugih strank. *'Razčiščevanjc položaja v Beograda. Marinkovič, Spaho in Korošec so izdelali podroben osnutek .delavnega programa opozicijskega bloka, ki bo na skupni seji Šefov opozicije danes ali jutri formalno podpisan. "Radikalci še vedno upa-□o, da Radičevci no pridejo v Beograd. Dr. Krnjevič pa jc v imenu HRSS sporočil v Beograd, da pojde danes 14. trn. 50 Radi6ev.skih poslancev v Beograd in ida bodo v soboto že prisostvovali seji Ignotus: SSovam in Nemci. (Konec.) r Upravičeno trdi, da vlada precejšnja zmeda v pojmovanju r«iaa;oda«, »nacije« jitn’ »narodnosti«, rešitve iz tega »labirinta« pa se mu ne ljubi iskati, ampak, rajši Ugotovi, da je nemštvo danes docela do-frršena ep o ta, ki liina »Einheitswille« in >WiIle zur Macht«. Nemštvo jc pravzaprav samo zase Evropa. Ko je rimsko carstvo izginilo pod germanskimi valovi, 6e je pojavilo kot nemško carstvo In o-koji tega ogromnega državnega telesa so jso kopičila ra®na ljudstva (Viillter), se Inešali med sabo, asimilirala z Ne mej in pstvarjala na eni strani, mešana ozemlja (Mischgebiet), na drugi strani pa obrobne narode (Randvolker). V novejši dobi So je ustalilo poleg nemškega carstva tudi šc rusko carstvo, ki jc prav tako zajelo celo vrsto malih narodov in narodnostnih mešancev, vznikajočih okoli narodnih kolosov tako kakor gobe okoli hrastov. Nacionalni problemi se nc da rešiti, če ee no prizna historična pravica idveh velikih držav do narodov, živečih fca Grenzgebictu'. Ti narodi niso niti jesno cisti niti historično upravičeni do nacionalnih držav. Njihovo nacionalno prebujenje jo plod romantiko, njih sldi-sevanje na pravico sentimentalnost; države, Id so jih morda imeli v preteklosti, iiso bile nacionalne, ker poprej nacionalizma v današnjem1 smislu poznali niso; pomešani so vsepovprck in tuji vpli-W so bili tisti Vi 'i iih .(pomotoma, ftc- .skupščine. Džetnijetovtei vohajo "drug veter iri so se že razdelili v dve skupini: epa drži zvestobo radikalom, druga sc drži rezervirano. Medtem pa razni beograjski listi zopet vedo povedati o koaliciji Pašič-Pribičevič. Tako pišejo zem-ljoradniško »Novosti«, da Pribičevič z 11 pristaši zapušča demokratsko stranko. Se veda so to glupe trditve in demokratski klub ter Pribičevič sam so te vesti že odločno demontirali ter konstatirajo, da služijo te in podobne vesti samo radikalcem. * Nemški državni zbor razpuščen. V seji dne 13. tm. je državni kancelar meči tal ob grobni tišini zbornice dekret, da je nemški parlament razpuščen. * Danski1 parlament je razpuščen, ker ni sprejel predloga o jačanju valute. Nove volitve so razpisane za 11. aprila, * čičeriu proti Zvezi narodov, čičerin, ruski zunanji minister, je poslal na Zvezo narodov noto, v kateri ponavlja svoje-oasno svarilo sovjetske vlade, ki bo vse sklepe Sveta Zveze narodov v vprašanju Memcla smatrala in’ proglasila za ničeve. Vmešavanje Zveze narodov v rusko-poljsko-litavske mejne spore je v na* sprotju z mirovno pogodbo. * Kitajska priznala sovjetsko Rusijo. Uradno poročilo iz Pekinga javlja, da je kitajska vlada priznala rusko sovjetske republike. Drugo p or of.il o veli, da skoraj tudi Japonska prizna sovjetsko Rusi jo. Dnevna kronika. Dr. Jo&jp Sernec častni meščan mesta Celje. V četrtkovi seji celjskega obč. sveta je v imenu demokratskih obč. odbornikov dr. Kalan stavil predlog, da se imenuje dr. Jas. Semeca, odličnega narodnega in kulturnega delavca, častnim meščanom celjskega mesta. Predlogu so se pridružili tudi soc. demokrati in narodni socialisti in jc bil predlog soglasno sprejet. — Promocija. Dne 15. tm. bo promoviran tna graški univerzi za doktorja vsega zdravilstva g. Martin Ogorevc iz znano narodne rodbine v Konjicah. — Čestitamo! — Stanovanjski zakon bo menda podaljšan s klavzulo v finiunčnem zakonu do 3i. marca 1925. Tako 'je vsaj izjavil minister Peleš, ki obenem pripravlja nov načrt stanovanjskega zakona. — Kar Vi potrebujete, to je Elzafluid. To pravo domače sredstvo, katero prežene Vaše bolečine! Poizkusna pošiljka 27 D. Lekarnar Eug. V. Feller. Stubica Donja, Elzatrg št 201, Hrvatska. 273G — Proslava tisočletnice hrvatskegu kraljestva se vrši meseca avgusta 1925 na Duvanjskem polju. Odbor za prosla- hotc?) privedli k napačni nacionalni zavesti. Avtor zanikuje individualistično etiko, ki dajo pravico otrokom, bolnikom in slabičem in pravli: »Nirgends in dor Welt ist den kleinen und kleinston Vol-kem das uinverausserliche Reoht auf votle Eigenstaatlichkeit venbiirgt, das ibnen die westlcrische nationalstaatliehe Denkveise suggeriert. Die Abhangogkeit der Kleinen von den Grossen jšt eine Ur-erschcimmg im Mensohen-und Volkerlc-ben, deren Brutalitat gemildert iverden kann und doren Formcn wechseln, die im Grunde jedceh unaufhebbar ist« (str. 311—312).« Potem, ko je pisec s tega zrclišča in s takimi nazori razložil razvoj nacionalne ideje v Evropi in prebujenje malih narodov, potem, ko je ugotovil vzroke nemškega poraza v svetovni vojni, M ga je kriv v prvi vrsti nenemški nacionalizem 'in pomanjkanje železnega državnika Bismarckove sorte v Nemčiji, si jc dovolil v Ausblicku« »dokazati«, da se bodo Nemci morali v interesu Evrope vrniti k prejšnji moči. Vse male državice okoli njih se bodo odpovedale samostojnosti in se uklonile novj usodi, ki bo popravila zapadnjaške države, kj so napačno iz »Mischgebieta« ustvarile »Nationalsta-ten«. Boji med nacionalnimi državami se bodo nadaljevali do neizprosnosti in sam obstoj teh držav bo privedel Evropo do nemogočega stanja. Slabiči sc bodo morali v svoji »Machtspiolerei« tako naprezati, da se bodo izčrpali. Narode čaka na-daljna diferencijacija, cepitev in čo vsakemu gre ^mostojna draaga, bo načelo vo je bil 13. tm. sprejet v avti i jene i’ pri kralju in ga je prosil za udeležbo. Kralj jo obljub.iL — Fnlzifikati 100-dinarskih bankovcev. Beograjska »Politika« javlja, da so sc v Skoplju pojavile ponarejene 100-dinarske novčanice. Oblasti so'uvedle preiskavo in' so baje razpečevalcem1 že na siedu. — Graška »Tagespost«, ki je bila Meka j časa v naši državi prepovedana, je sedaj zopet dovoljena. — Kakšna jc radikalska prosvetna politika v Bosni? O tem je obširno in stvarno razpravljal 11, t. m. v« narodni skupščini član jugoslovenskega muslimanskega kluba dr. Hadži Kadič. Podal je statistiko šolstva v Bosni in Hercegovini. Je tam danes 537 ljudskih šol, a pred svetovno vojno jih jo bilo 568 in to narodnih (državnih) 390, srbsko-pravo-slavnih (autonoinnih) 122, katoliških (autonomnih) 30, privatnih 15 in. evangel-skih (autonomnih) 2. Sedaj so srbsko-pravo»lavne šole v Bosni in Hercegovini podržavljene in ako seštejemo število 399 bivših narodnih šol, vidimo, da smo v Bosni dobili vsega 16 novih šol v petih letih. Šolobveznih otrok je v Bosni in Hercegovini 250.000, a šolo jih obiskuje samo 76.000, 180.000 otrok, večinoma z dežele, pa ostane brez šole. Potrebno bi bilo sezidati po vaseh 1000 novih šol, da bi se omogočilo obiskovanje šol otrokom' z dežele. Tako zapostavlja radikalna vlada prosveto v Bosni in Hercegovini. — Gostovanje zagrebškega gledališča v Beogradu. 12. tm. je gostovalo zagrebško gledališče v Beogradu. Uprizorili so Gunduličevo pastirsko dramo »Dubravka«. Pred predstavo je pozdravil zagrebške goste predsednik mesta g. Gavrilo-vič, a odgovoril mu je igralec zagrebškega gledališča g. Stjepan Bojuničič. — Uspeh gostovanja jc bjl jako velik in je predstava bila obenem lepa manifestacija za narodno edinstvo. — Radi alimentov v smrt? Josip Tu-rinek, n-. 1879, posestnik v Skorneam pri Šoštanju, jc 9. marca 1924. svoj dom zapustil, češ da se kmalu vrne, a je skočil v Pako in utonil. Vzrok samomoru je baje, ker M moral za svojega nezakoreškega sima alimente plačati, kar ga jo potrlo in gnalo v smrt. — To je ono pravo! Dobijo so še vedno ljudje, kateri Fcllcrjevcga Elza-fluida še niso poskusili, dasiravm’ se že črez 25 let v vseh deželah uporablja. Kdor je samo enkrat poskusil njegovo izvrstno delovanje kot drgne n ja hrbta, udov itd. ali kot kosmetikum za usta, kožo in negovanje glave, bode gotovo rekel: »To je ono pravo!«. Je veliko boljši, močnejši, izdatnejši in bolj delujoč kakor francosko žganje. Prežene narodne samoodločbe 'raztegnjeno do absurdnosti. Gospodarski razvoj bo zahteval organizacijo močnih, velikih držav. Nemčija in Rusija bosta vstali v svoji prejšnji oblika in potem) — »Edn aufge- blahter polnischer Volkerstaat und das raumpolitisek wie national glelch un-glucklich zusammengesetzfce Staatgcbil-de der Tsehechoslowakei sind im ihrem gegemvarttgen 'Bo stan d zwiscben e imeni gesunden deutschem und russichen Volks korper undeifkbar.« Na Balkanu — pravi — bo sporazum nekoliko lažji. »EuTopa irredenta« jo’ tedaj'današnje nemštvo — tisto fiktivno nemštvo, ki vidi svoja ozemlja v tzv.‘obrobnih deželah, to pa so vse države, kj so nastale po vojni proti volji paingcnnanov. Dovolj jo, če opozorimo na zrelišča, s katerih danes posebni nemški »strokovnjaki« za nacionalno probleme rešujejo vprašanja, ki so bila rešena proti, volji nemških imperijalistov. Velik dol nemške politične javnost j so iz svojega poraza ni naučil prav ničesar; njega kratkovidnost in. brutalna ozkosrčnost jc oči-v&dno neozdravljiva. Ce bo v Nemčiji kedaj zopet zmagal Bismarckov duh, bodo nemško zmote v nacionalnem vprašanju Evrope zanetile novo evropsko vojno. Ni treba pobijati izvajanj človeka, lci pozna samo en pravj narod — nemški, samo eno »der Staatsuille« — nemško, samo en evropski interes — nemškii. Hi-storicizem jo najtežji predsodek nemštva. Pangermani govore o enotni državotvorni volji nemškega naroda, ki pa jc fikcija njihovogn, .duha; v, zgodovini jel MaTiborurimc^l'jlmafca 102-f' —"" ■ -.—I— nahod, zobobol itf umirava živce. 3 dvoj-nate ali 1 specijalna steklenica s pakovas njem irt poštnino 24 dinarjev; 36 dvoj-natih ali l2 špecijalnih steklenic 214 D in 10% doplatka. Adresa: Lekarnar Eu-gen V. Feller, Stubica Dopja, Elza trg št. 201, Hrvatsko. — Zločin fiO-letnega starca. Jovan’ Filo, dninar v Subotici, je bil stalno v »vojnem stanju« s svojo ženo. Dasi ima že 60 let, jc zelo bojevit in rabijaten. Minolo soboto so je zopet sprl z ženo, zagrabil kuhinjski nož in ga porinil ženi v prsa, da je ostala na mestu mrtva. Tudi sina jo težko ranil. — Redukcije. Z d vame sočno plačo kot odpravnino je reduciran poL komisar g. dr. Vojteh Strnad v Murski Soboti. Pri politični oblasti je reduciran kanclist Iv. Črevnja v Konjicah. — Džerdžihskij — znorel. Iz Moskve poročajo, da je načelnik črezvdčajke ™ Džerdžinskij — znani ruski rdeči krvnik znorel. Odpeljali so ga v bolnico. — Lažnjiva ministrova gospa. Te dni 'je prišla iz Beograda neka fino oblečena gospa s svojo »sekretarko« ju je prijavila županu v Novem Sadu, da hoče zbira* ti prispevke za zidanje sirotinskoga doma v Beogradu. »Legitimiralo« sc je kot gospa ministra x. x. Damj ste nabrali veliko denarja, a malo pred njunim' odhodom so oblasti vendar vprašale v Beograd, če ste dami v resnic; pooblaščeni za zbiranje prispevkov. Odgovor iz Ben-grada se je glasil, da sto sleparki, in: 'bili ste aretirani. '— Vožnja v zrak« prt 50 stopinjah mraza. Znani francoski avijatik Barbot je hotel doseči na vsak način svetovni rekordni polet -V višino, ter se mu je posrečilo prod trend dnevi v Toulousi, da: sc je vzdignil do 10.560 metrov visoko. Ko je prišel v to višino, sc je moral vslcd defekta na motorju takoj vrnitJt Rekorda, katerega je dosegel lansko letatngor-mani korigirati zgodovino, zaman čakajo, da bodo nove državo padlo v naročje močnih, kakor pade bolnik, lci po dolgi bolezni.shodi. Ravno narobe jc: zdravje jo bilo, ki jih jc osvobodilo spon historičnih držav in to zdnavje 'jih bo varovalo tudi pred pangemianizmiom. Dejstvo je: s poraaolm' pamgonnansko imlpe-1'ijatistično - militaristične ideologijo F svetovni vojni, s porazom' Neumannove «Srodiujc Evrope« in z irazpadomi habsburškega cesarstva so stopili evropski nacionalni problemi na novo pot. Poslej gre lo za to, koliko se bodo asvobojend na rodi prostovoljno iskati in vezali. Brutalni nazor oi »mešancih« in' »nemških vazalih« sc bo maščeval nad Nemci samimi, ki si s svojim' smešnim historiciz-mom' in srednjeveško nadutostjo dosledno podirajo mostove k sosedom'. ‘b-HlH It V r&ie '05. Sobrča! 1521.' »T A B O K* •Sfraff 3L Mariborske vesti. Maribor 14. marca 1924. ra Važen sestanek slede gledališča. Danes zvečer ob 20. uri »e vrši v pisarili ravnatelja opere v kazinskem poslopju sestanek' ki ga sklicuje intendant K* dr. Brenčič in b kateremu so vabljeni vsi prijatelji gledališča. Gre za vprašanje: ali se še da kaj storiti za rešitev gledališča, ali pa naj se zapre in ansamblu odpove služba. Posebnih vabi! ni. m Smrtna kosa. V Bajukovi ulici št. 8 je umrla Ljudmila Železiuger, hčerka delavca, stara 8 mesecev. m »Dnevnikov« blu-a-beba se hoče spreobrniti- Svojih kilometerskih dopisov ne bo več produciral iz »Taborjevih« Potic, ampak bo odslej sam obiskoval zborovanja in tudi droge pc,sete bo tako uredil, da ne bo odvisen od »Taborove« mariborske rubrike. V nedeljo je začel in že toliko pridobil, da lahko celo nam daje lekcije o pravilnem poročanju: ne smemo baje pisati: govornik jo omenjal dolžnosti do države, amnak ljubezen do domovjnc in tako naprej. Drugi govornik zopet ni govoril proti klerikalcem, ampak je dejal, naj pokažejo volilci klerikalcem figo. Vsekakor napredek. Soa-som boš še za ministra . .. m Falzifikatorji kolkov razkrinkani. K našemu včerajšnjemu poročilu, objavljenem ped tem naslovom med mariborskimi poročili, nam' sporoča g. dr. Krsto Cazafura, da falzificiranih kolkov ni izsledilo finančno ravnateljstvo, ampak on. »Sluga špedicijo »Grom« je prinesel k njemu neko stvar v analizo in predložil kolke, katere je'on spoznal kot falzifici-rane. On jih je tudi konfisciral in poslal fin ančnemu ravn ateljsl vu, m Ljudska univerza. Prihodnji pondc-■1 jek dne 17. trn. predava g. inž. danko Kukovec o krizi individualizma. Predavatelj bo govoril o pomenu posameznika v človeški družbi--in o njegovem razmerju do vseh-socra-lnth vprač&a-j. Začetek točno ob pol 20. uri (mala kazinska dvorana). m' Nekaj odgovora. »StuffiS« na njene ginljivo ljubeznivosti nap tam moji ose-\ bi ne odgovarjam. Baje-železničarju, ki ga predstavlja kdo ve kaka suknja pri »Straži«, pa stavim sledeča vprašam ja: .1. Alf smatrate, da ni bila moja dolžnost, kot predsednik organizacije razkriti vse vzroke, ki so zakrivili neizmerno, že vso 1 meje presegajočo draginjo? 2. Ali ne ■ spada med tc, vzroke v prvi vi«tj nedelavnost in brezbrižnost mašili poslancev hapfam draginji? 3. A K ni draginja po krivdi negativno politike, ki jo vodijo v prvi vrsti naši poslanci — drugih nego SLS, IIRSS in! Nemca nimamo v mariborski oblasti — od zadnjih volitev, prav pri vseh predmetih za 50 do 500 odstotkov narasla? 4 Ali smatra za blatenje političnega prepričanja članov »Zvezo« resno in čez vse resnično ugotovitev, da naši poslanci radi drugih krp ali j — hote ali nc hote, ne spremeni položaja — niso ničesar resnega ukrenili proti draginji? koristil, ko bi bil molčal o dak-rani, ki koristil, kobi bil molčal o rak-rani, ki - razjeda aaše gospodarsko življenje, samo radi tega, da bj razni gospodje imeli do-padenjc nad mojo osebo? 6. Alco smatra imoja izvajanja za klobnsarijo in 'laž, kakor jih je opisal v »Straži«, naj nastopi e protidokazi, za katace mu bodem jaz, ako se mu poseči j o, najbolj hvaležen. 7. Ako smatra, da bodo rešil železničarje idraginjc in' koristil' n'jih gospodarskemu položaju, če nastopa na tako ginljivo ljubezniv način' napram meni, ip sicer radi govora, kj je do pičice resničen iro u-tcmefjen, naj mi to javno dokaže. Kajti za dokaze som jako dovzeten in v bodoče bodem Prepustil reševanje draginjskega vprašanj«, rade volje njemu. — Na tu vprašanja aaj mi. javno odgovori. Zagotavljam ga, ako mi dokaže, da jo nasprotno resnica, kar semi ja® govoril na nedeljskem shodu, da takoj zapustim svoje mesto v podružnici in nikdar več no nastopim! v javnosti, ker tako hudo razburjam! razno duhove piri »Straži«. Prosim pa ga, da se podpiše, kajti anonimno gre po novi pragmatiki v koš. — Ivan Škerjanc, t«. predsednik Podr. ZJŽ. m Fakifihatorri kolkov razkrinkani. 'Pod tem naslovom suio v včerajšnji številki poročali tudi o Krstiču, trgovcu s Kenom, jn njegovi ženk trgovki s papir- jem; o prvem, da se 'je v njegovem1 senu našlo gotovo število falzificiranih kolkov, o njegovi gospe pa, da je prodajala; kolke v trgovini. To moramo resnici na ljubo v toliko popraviti, da glede prve zadeve trdi Milosavljevič, Krstičev u-službenec, ki je imel pristop tudi v skladišče sena, da jo on skril kolke v seno brez vednosti Krstiča; da: bi bila Ivr s tičev a žešia falzifioirano kolke v trgovini prodajala, pa sploh ni dognano in torej ta trditev ne odgovarja resnici. m Občni zbor trgovskega gremija v Mariboru. Trgovski gremij opozarja svoje članstvo na redni občni zbor, ki se vrši v torek 18. tm. ob 7. uri zvečer v Cam-brinovi dvorani na podlagi razposlanega dnevnega reda. Ker so letos zelo važne tččkc na dnevnem redu, posebno radi odprave praznikov, določitev delovnega časa v trgovinskih obratih, ureditev pobiranja daril po trgovinah itd., je želeti polnoštevilne udeležbe, saj je občni zbor gremija za trgovstvo tisti forum, kjer lahko vsakdo stavi predloge, želje in pritožbe, ne pa da kritizira storjene sklepe po izvršenem občnem zboru. m Interesentom za velesejem v Pragi. Mariborska tiskarna dd- oddaje legitimacije za praški velesejem- in na-ročne karte z-, stanovanje. Navodila so ista at lansko leto, samo glede znižane vožnje se pripomni, da je začasno dovoljena samo za CSR. m Virtuoza na harfo brata Mostlcr, znameniti akrobati, 2 Edison, Kanpaty trio in Mara Zlatarjeva z novim programom so glavne atrakcije Klub-barovega programa od 1. do 15. marca. Na gla-sovir igra komponist Pepo VVinterlialter. Narodno gledališče. REPERTOIRE: Petek, 14 marca zaprto. Soboto 15. marca »Bohemc«, Ab. C (kuponi:). Nedelj«, 16. marca ob 15. uri »Čaro-strelec«, kuponi. — Ob 20. uri »2X2=:5«. Ab. E (kuponi). -O- ‘ Sprememba repertoarja, V soboto 15. marca so ne v.prizori kakor najavljeno »Mogočni prstan« (ab E), pač pa epera »Boheine« za ab. C. Hndo^estveniki v Mariboru. Kakor že javljeno, se je tudi gledališka uprava v Mariboru odločila povabiti svetovne dramatske umetnike na enovečerno gostovanje- Ker je pa to gostovanje zvezano z velikimi stroški, je treba, da ve gled. uprava že vnaprej vsaj približno število posetnikov. Kok za prijavo je bil do 10. trn. Sedaj se je odtočila uprava podaljšati rok za prijave do 15. tm. Kdor refloktira na to -izvanredno zanimivo, strogo umetniško gostovanje, naj blagovoli do 15. tm. rezervirati prostor pri dnevni gledališki blagajni- (Telefon št. 382.) Cene prostorom: lože 400—600 D, sedeži 25—100, stojišča 20 D, dijaško 10 D. Mestni l?ino. III. epoiia prekrasne dramo »Most vzdihljajev« v 5 činih po zna-monitenv romanu Mihaela Zevaco se predvaja v petek, soboto, nedeljo in pon-doljek. Kultura in umetnost x IH. simfonični koncert v dvorani hotela »Union« v Ljubljani priredi v pon-deljek 17. marca 1924 ob 20. uri muzika Dravske divizijske oblasti Pod' pokroviteljstvom' geuer. konzula ČSR g. dr, Ot. BeneŠa in pod vodstvom kapelnika g. dr. .Tos, Čerina. Sodelujejo gdč. Zdenka Zi-kova, Nikola Cvcjič in kap. Ant. Balat-ka. Proizvajajo se Smetanova in Pauno-vičeva dela. x Rusko Matico so sklenili osnovati v Lju bljani tam! živeči ruski intehgenti. Matica l,i sc predvsem' bavila ® izdajanjem' ru-stih knjig. Misel toplo pozdravljamo! ------- o Sokolsko društvo v Mariboru priredi dne 22. marca 1924 ob 2o. uri zvečer v Narodnem domu akademijo naraščaja. Spored akademije obsega poleg telovadnih tudi glasbene hi druge iočka.» Naraščaj bo podajal skoro izključno same nove telovadne skladbe, ki bodo po svoji pestrosti in življenju zadovoljile občinstvo v polni meri. Naša dolžnost je, da sc te akademije udeležimo polnoštevilno, da pokažemo s tem našemu naraščaju, da se za njegovo delo zanima in da nam je njegov napredek in razmah pri src. Ne bi bilo lepo, ako bi se ponovil lanski slučaj, ko je naraščaj telovadil pred skoro prazno dvorano. Na svidenje! Zdravo! — Naraščajev odsek Sokolskega društva v Mariboru. Orjuna. Obvezni plenarni sestanek. V soboto 15. tm. ob 20. uri se vrši v, mali dvorani Narodnega doma obvezen plenarni sestanek članstva mariborske in studenške organizacije. Ker je dnevni red jako važen, se s sigurnostjo pričakuje gotove udeležbe in se bode smatral vsak neupravičen izostanek kot kršitev disciplinarnega red.a. Nacionalisti, zavedajte sc važnosti našega pokreta. Samo v disciplini in enotnem skupnem delu je pričakovati zmage naših končnih ciljev, za katere se borimo. Zdravo! — Tajnik- Obme. § Marionetno gledališče v Mariboru. V nedeljo 16. tm. ob pol 13, mri bode igra Sovji grad in Cašperček slikar. — Ga-šperček. § Slikarska šola. Klub »Slobodnik« o-tvori, kakor žo javljeno, v najkrajšem času slikarsko šolo. Interesenti, ki «e niso še javili, naj store to čimpreje, ker rok za vpisovanje 'je določen do 23. tm. Vse tozadevne informacije daje začasno prof. V. Cotič, Maistrova ulica 17. II. § Šoferji sc vabijo na sestanek v soboto 13. marca ob 8. uri zvečer v gostilni Mahnič, Dravska ulica. Predmet: poročilo o občnem! »boru v Ljubljani. — Zveza šoferjev za Slovenijo, odsek Maribor. § Občinski shod na Pobrežju priredi občinski predstojnik v soboto 15. marca ob 7. uri »večer v gostilni Papež v Nasipni ulici. Dnevnj red: poročilo o občinskem1 delovanju. Dopisi. Izpod Velke. Dne 24. februarja th nam 'je priredilo tukajšnjo pevsko društvo »Velka« jako lepo uspelo veselico. — Ni bila to veselica v tem' pomenu, kot navadno po deželi. Bila je to že lopa kulturna prireditev, kjer se obiskovalci ne samo zabavajo, temveč se istim nudi tudi nekaj prave duševne hrane. In rUvrto iz slednjega vzroka je prireditev vredna pozornosti. Pevski »bor (moški in mešani) društva- je zapel mične — deloma tud! novejše — pesmi. Vsekakor je hvalevredno. da društvo goji tudi novejše, moderno jugoslovanske popevke. Prijetno pa in radi slišimo tu j tam tudi' katero v starejšem načinu, Nad vso je ugajala dr. Sclnvabova »Dobro jutro« s spremi j t-vanjem' orkestra Sokola M uta-Vuzenica. — Kot drugi del večera pa smo res z zanimanjem sledili igri irprizorjenc šale »Navaden! človek«. Hvaležni smo društvu in želimo le še več takih prireditev. Čudil sem se ofoilemu obisku — vsekakor dokaz, da je mlado društvo v Dravski dolini uvaževano in priljubljeno. Le krepko naprej! Iz Polzele smo prejeli sledeči popravek: Ni res, da soma pošti na Polzeli nekoliko čudne razmere- Tudi ni res, da je poštarka pravi zagrizena orlovska agitator ica. Ravnotak-o ni res, da so v. poštnem uradu na Polzeli druge osebe enakega. mišljenja vsakdanji gostje po cele ure. Ni res, da je hotel kdo pol ure pred koncem uradnih ur opraviti kak nujni telefonski posel 'in da mene ni bito več v uradu- Ni res, da sem nevljudna proti strankam. Časopis nekega zavednega delavca sc je vslcd navadne pomote .vrnil uredništvu. Ni res. da kažem ob vsaki priliki nestrpnost napram ljudem naprednega mišljenja. Ravnotako ni res, da sprejemam v uradu celourne obiske raznih 'orlovskih agitatorjev in agitatoric- — Z -odličmm spoštovanjem Lenko Anica, priv. pošt. I. ra?:r. — (Besedo ima naš dopisnik in pa poštna direkcija, ki ima ves materija! v rogali.) Celjske vesti. Iz celjskega občinskega sveta. V četrtek 14 tm- je imel obč. svet seja Uvo-, doma se je župan g. dr. Hrašovee v toplih 'besedah spominjal smrti dveh’ odličnih mož: bivšega ministra Vil.ima Buk-šega in vlad. svetnika Ivan«, Šubica. Obč. svetniki so nagovor stoje poslušali in' pokojnikom zaklicali »Slava«. Nato je bil na predlog dr. Kalana g. dir. Josip Sor-ncc soglasno imenovan častnim meščanom. Sklenilo so je tudi, da se vloži ugovor zoper premestitev upravnega sodišča iz Celja. Celjsko mestu« gledališče. V torek, 18. tm;. se vrši premiera stare, priljubljene igre »Vzgojitelj Lanovec« za ab. A, v nedeljo 16. trn. se vprizori petič opereta »Mamzelle Nitouche« po znižanih cenah. Začetek ob 16. uri. Okolicami naj si preskrbe pravočasno vstopnice. ATetacija. Dne 9. trn’, je bila aretirana! Rozalija Vidic, doma iz Št. Ruperta nad Laškim, ki je meseca februarja odložila v neki ljubljanski gostilni svoje nezakonsko dete, Vidic zasleduje tudi celjska sodišče radi raznih goljufij im tatvin. Gospodarstvo. IZVOZ RUSKEGA ŽITA. V Rigi, začetkom marca. Dopisnik korespondence »Cenfcropres-sa« izve o razmerah na ruskem žjtneifl trgu sledeče podrobnosti: Sovjetska vlada se je v zadnjem čas«, z vso energijo lotila izvoza in trgovine z ruskim žitom. Na ta način namerava iz-* boljšati položaj ruskega kmeta in popra« viti financ, razmere. V ta namen je osnovala tzv. »Konfu-nktornl zavod«, ki je izdelal načrte za izvoz cei-okupne žetve. Po raziskovanju tega zavoda je doslej preo;Staja1o državnim organizacijam 93 milijonov ptidov žita, državnemu komisa-rijatu za prehrano okoli 30 miliicnov pu-dov, a kmetom 178 milijonov pndov; po-. terotakem bi lahko Rusija izvažala čez 300 milijonov ptidor žita. Iz tega je videti, da je izvozna možnost Rusije na tem polju prilično velika; na svetovnih tržiščih pa jc zavladalo močno zanimanje za rusko žito. Italija in Francija sta naročili velike množine pšenice, Nemčija ga rži in ječmena. , Izvoz izvršuje vfaidsta organizacija, »Ekspert kruha«. Ta organizacija je do začetka leta 1924 spravila v skladišča1 ruskih pristanišč čez 116 ludijonov podov; od tega je Mo doslej izvoženih 81} milijonov; pudov. Do zadnjega časa je Rusija izvažala pšenico v Zdaj pat je sovjetska vladft sklenila, da bo izva-žala samo moko, d* na ta način podpre mlinsko industrijo »a ruskem trga. Izvoz ruskega žita je tudi z bog tega postkočih ker so Me cene precej nizke. Sovjetska, vlada se »daj trudi, da bi cene nekoliko dvignila in tako popravila gospodarski položaj ruskega kmeta,- Zaradi tega jo skrčila rok, do katerega sa sme rusko žita prodajati inozemskemu trgovcu; da pa bi, z druge strani pospešila izvoz, je znižalal izvozno carino eelo pod normo, ki je (veljala pred vojtto. Ruska .vlada smatra žitno trgovlno zat enega izmed poglavitnih pripomočkov kj gospodarskemu uravnoteženju Rusije, Zato si prizadeva, da dobi žitno trgovino docela v svojo roke, tj- dft jo monopolizira. Izvocna trgovina je že popolnoma v državnih rokah. Sedaj si jo1 hoče vlada osvojiti tudi na državnem trgu- Začetek jc bil storjen že v. decembru, ko ije vlada odposlala v Turke stan veliko količino 'žita in je diktirala ne samo žitne, ampak tudi druge cene. Ta trgovinska pohtjka ruske Vlade stav? njenim organom velike naloge. Mlinska industrija je popolnoma državna. Posebno važnost polaga sovjetska vlada na .vaške zadruge, ki bf imele postati glavni posredovalec med rusko vasjo in veliko mlinarsko industrijo. Ker država dosle« še ni imela zadostnih' finančnih sredstev, je ustvaritev njenih načrtov naletavala na pogoste zapreke- Naposled je treba povdarifi, ’da iztSoz ruskega žiia ne škoduje interesom ru--skega prebivalstva. Narobe: Odkar Je Rusija zopet začela izvažati toliko žita, so se gospodarske in. živijenske razmere dokaj popravile. Res pa je, da del kmečkega' ljudstva nc zaupa vladi in jr zaradi' (ega izvoza še bolj nasprotuj©- —O— Rim. Sokolsko. 15.r3HfSr«Sri924. min iTg,.ii».tniii N^55a«reS3tf iedSeaisk} seiem (l2. L mO v splošnCml ni bil velik1. Krme je #. dovožeuo precej. Povptiiaševanje je talok-sfebo 'Jo so eetrirt živini deloma o»la-bek Za kg- žive teže motirajo: domači )w>lfd.Tr4 do 15 tl6), IT. 13 do 13.50, 1IT, II idr» 12. mlada živina T. 13 do 15.50, TI. 11 Ho 12,50, Ikrave I. 13 do 14, H. 11 do 13, bo aajiejei voli I. 13 do 13.50,.TL 11 do 12, III. 10- do 11» teleta 16 do 17.50, .svinje debele 2ff do 26.25, BalrSave 20 do ‘25, pralci do o-nega leta 18 do 25, padi eni m1 letom! 20 do 23 Din. .Konjt so se ponujali; za težke tovore 17.000 do 20.000 Din. par, za lahke tovore 15-.000 do 18.000 D par, fijakarski konji ipa 12.500 do '15.000 T) par, enoletna žrebeta 4000 do 5000 D komad, jahalni konji 8000 do 10.000 D komad. Krma: se-»o 75 do 125 D po kakovosti, otava 125 do 150 D, detelja 112 do 350 D, prešamo seno 350 D, slama 1.100 do 125 D, II. 76 do 100 D za 300 tog. g Zagrebška borza ima 29. tml ob1 10, uri do p. svojo redno glavno- sknpšeino. j g Narodna banka namerava baje v amisJu sklepa zadnjega občnega zbora u-' krnit} nekaj podružnic. ,J g Naša trgovska mornarica »šteje se-Haj 120 brodov s »3,200.000 toiiaže. Od tega Ima »Jadranska plovba* 79, »Boka« 5, ['»Račič« 10, »Dubrovačka ptovMba« 12 'brodovi, ostalo manjšo družbe. Snuj o so nova »JugosLov.-ameriška pkvvidha', ki bo zgradila -največji brod-z 9000 tonaže. g Izvoz železniških pragov v, dolžini •EbO—2.70 ml je fin. minister odobril pod ;pogojem1, da se državi izroči poprej 2-5 % iSavozne količine-v naravi v) d-me izvozne fiearme. ! g Statistika fevoza Jajc iz naše drža. Ive. Leta 1920 se je izvozilo 294 vagonovi !za 30 milijonov dinarjev, leta 1921 1234 ! vagonov za 146 milijonov din., leta 1922 1J336 vagonov za 267 milijonov, leta 1923 .pa 1734 vagonov, za 538 milijonov, dinarjev. — Samo v preteklem letiree je povečal izvoz jajc za 300 vagonov napram1 iz-tvozu v lotu1-1922. Samo za ta predmet se • Je dobilo 138.000.000 dinarjev alii 90 mili-ijODOV-dimerjcv več kakor za žive svinje, i g Promet »a Sušaku. Odkar je na Su-afe-k« vpoetavljen’ promet, je Sušak jako ■oživel. Dnevno pride na sušaško posta jo [približno 50 vagonov blaga, največ drv. -Danski- parobrodl »Eleomora M-aersk« je [dospel D. tml kot prvi, odkar 'je Sušak evakuiran, ter bo natovoril 20o vagonov železniških1 pragov za Bordeauo; in dru.* ugega blaga za luke na potu. g Češkoslovaška je stornirala naročim j kjer je našel njegovo mater, kateri' !je tobaka na Bolgarskem. »Tribuna« poro-, povedal, da bo tobak zaplenil Mati pa se č«, da je češkoslovaška tobačna uprava je obrnila proti navzočemu sinu in zi- .stornirala naročbe tobaka na Bolgar- j jsikletnf, Iker bolgarska vlada ni izvršila v pogodbi' -določenih1 nabav; češkoslovaških i nd-u« t r-ijskib i zdelk o v. g Dobava desk za zaboje. Pri upiravi državnih monopolov: v Beogradu se bo vršila dne .31- -marca tl. oiertalna licitacija- glede do-bave 4,5.000 desk in 8 tisoč •lat za zaboje. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesen-* t-om na vpogled. g Vzorčni sojeni v Milanu. V Milanu •se vrši med-Pa-rodmi' vzorčni sejem od 12. dar ju Karolu Pelcu rju ter sc izrazila: »Zakaj- niste že ubili tega srbskega' vraga, da nas ne bj vedno kaznoval.« Ko je Novakovič drugi dan nesel današnjemu obdolžencu Francu Klement v podpis dejanski opis, jo Klement odvrnil finatf-carju: »Piši ti mene v r..« Sodba se glasi pri Francu' Klement -na 700 Din'., pri Marij; Klement pa' na 300 Din. denarne globe, 'i ! Priporočljiv hlapec. 201ctni v Pleškovec pristojen Jožef j Podvez, je služil od 20. marca do 7. dec. 1. J. pri posestnic# Mariji Raušl' v- Obrežu, okraj- Ormož, za hlapca. V temi času je ukradel svoji shižbbdajalki okrog 160 jajc, pol drevenke ajde, 15 • kg pšenice, do 27. aprila tl. Prospekt za sejem' je interesentom) y-pisarni Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani med uradnimi u-r-amj n-a vpogled. g Velesejem v Frankfurtu. Pntola-j ^ ^ ^ ^ dan-ski mednarodni velesejem v Irank-j __________________ ______ furtui se vrši od' 6. do 12. aprila tl., jesenski pa od 31. -do 27. septembra. Podrobnejše 'informacije o velesejmu dobijo interesenti brezplačno pri slavnem zastopstvu »Hamburg-Amerika Linije« -Vj Zagrebu. '. i.-i;-'.- zaseko j n 1 'A 1 žganja. Podvez trdi, 3a stai ga; k! tatvini prigovarjala Julijana Verin ti,jak in Julijana Ivanuša, katerim je tudi -izročil ukradene stvari. Obe se bodeta zagovarjale pred okrajnim sodiščem v Ormožu, dočini jo bil Podvez pred okrožnimi sodiščem) obsojen radi hudodelstva tatvine ua 6 tednov težke ječe. . b't; j » i Ljubezn ji v sin. 20 letni poljedelec Franc Barbarič v Vanečah, oleraj Murska Sobota, sc jo dne 15. januarja sprl s svojim' očetom! Fra-nceml Barbarič. Tokom) prepira jo oče sinu .prisolil dve zaušnici. Sin pa jo popadel' očeta, ga opraskal po licu in1 ga tud.j davil, tako, da je oče zado-bil lahko telesne poškodbe. Okrožno sodišče je surovega sina obsodilo na 3 mesece ječa. Darujte za .Sklad otroške bolnice1 v Mariboru. Mala oznanila. | Mebllrana soba ob parku, e-lektriina lue, event. poraba kopalnice, se takoj odda. Podlogar, Vratova ulica St 9 a, I. nadstropje. 568 2—1 Psica volčja pasme, huda, 8 mesecev stara takoj na prodaj. Ivan Pirc, Koroika cesta »t. 1. 569 2—1 Večja količina gnoja na prodaj pri PavliSevj, Stolna 10. 570 Izpred sodišča. Maribor, 12. m-a-rca. Firiaricarja je psoval. Posestnik Lenart Spen-ger v. Sv. Jerneju, okraj Marenberg, ima veliko jezo na finančno organe, ker so ovadili njegovega sina, odnosno njegovo hčerko, - j koU*tP®S£, “nJhJbtrik«'! Ivo sta dne 26. januarja financarja Ivan Sojatenka in Ivan' Cobala prežala pri' njegovi hiši, kjer pelje mimo cesta iz Avstrije— na tihotapce, jo Spenger razžalil f-inamcarja z besedami: Prokleta lmdjča, pa že zopet čakata tukaj, da bi Vam-a kaj prinesel kdo, poberita so hudiča ostran od mojega poslopja. Okrožno sodišče je Spengerja obsodilo radi pre-greškia po $ 104 srb. k. z. na 1^0 Din. denarno kazni. TudJ Proti fmatičarjem. 'TJ, Gostilničar Franc Klement dri njegova ,žena Marija Klement v Matjaševejh okraj Murska Sobota, sta se zagovarjala pred senatom radi pregreška po § 104. srb. k. z. Dne 13. septembra 1923 jo zalotil financar Ljubomir Novakovič, obdolženčevega sina ua meji, ko je tihotapil tobak. Financer je gnal sina na dom, Zanesljiva in preiskušana SEMENA za zelenjavo in cvetlice dobite kakor vsako spomlad ▼ vrtnariji J. Jemec, Razlagova. ulica 11 in na stojnici Glavni trg. 506 10—8 Pristopajte CMDI Perilo Dokazan* Je, da so najbolj*« srajce, v največji izbiri in naj-solidnejiih cenah od Din 60 de 350 same v novi trgovini B. Maribor, Oespeska ulica 26 => Moda zastopana = 128 potne kovček* in torbice, gonilno jermena v vs«h širinah i. t d. priporoča Ivan Kravos, Aleksandrova e. 13, Slomškov trg 6. J46 Zamenja se lepo stanovanie (5 sob. kuhinja, kopalnica in predsoba ter ostale pritikline) v sredini mosta tik Glavnega trga za vsaj enako veliko v bližini parka, z vsaj nekaj vrta. Ponudbe pod ,Zamena" n« upravo ,Tabora", , 10—S Pristopajte k Jugoslovenski Matici« KEMIČNA PRALNICA IN BARVARIJA J0S. REICH, LJUBLJANA podružnica Maribor ttljudno naznanja, da je s 1. marcem presedla svojo poslovalnico iz Gosposke ul. 38 v Slovensko ul 8 472 dvorliče desno ! ■ i s Štev. 8484/24. Dražba lova. Lovska pravica krajevne občine Skoke se da potom javne dražbe do 30. junija 1930 v zakup. Dražba se vrši v soboto, dne 3. maja L 1. ob IB. uri predpoldne v prostorih okrajnega glavarstva v Mariboru. Okrajno glavarstvo Maribor, dne 12. marca 1924. 57i Dr. Vončina. D. S. Merežkoveir: Julijan Odpadnik. (Dalje.) (67) Na zau-poem pomenku j:c povedal o-isupiim prijateljem, da namerava ukiniti Jasa na-sijja in preganjanja in dati Galllej-fcem .popolno -versko- prostost. Pomilosti! bo 'ekmatiste, sermrrjance, markionite, montaniste, ceciiijaince in druge krivo-,verce, ki so bili za časa Konstantina in Konstancija na1- podlagi koncilskih skie-ipovi izgnan} iz cesarstva- Bil je prever-ijen, -da ne more izbrati boljšega sredstva za zatiranje krščanstva. — Boste .videli, prijatelji! — je pravil, — ko se v.sj povrnejo ua prejšnja mesta, nastanejo med oznanjevalci bratske ljubezni pravi pravcati boji r trgali bodo drug drugega kakor zverine in bolj osramotili irnc svojega Učenika, nego bi ga bil mogel jaz osramotiti z najhujšimi preganjanji! .■ Na vse konce rimskega imperija je razposlal ukaze in naznanila, da je izgnanim 'klerikom dovoljena prosta vrnitev. Progiasii je- popolno versko svobodo-Hkrati so biti -povabljeni na carigrajski 'dvor najunmejšf cerkveni učitelji, da sc posvetujejo o cerkvenih zadevali. Večina vabljencev, ni vedela zanesljivo, kak-Sen namen bo imel zbor, kako bo sestavljen in kakšna bodo pooblastila; v vabilu Sc bilo vse to namenoma 'označeno tako, da.si irihče ni mogel biti na jasnem. IMnogi pa so uganili prebrisanf-namen Bo-©uodpadnika in so opravičili svojo odsotnost z boleznijo ali z daljavo. ■ Sinje jutranje nebo je izgledalo temno, ce *si se ozri na bele mra-momatc stebre, 'ki so «i dveh vrstah obdajali veliko dvo-rišSe — Konstantinov Atrium. Beli go-Hnbl so -poletavali z veselim, kakor sv-Ha mehkim šelestom i,n tonili v obnebju na-dik sneženim kosmičem. Sredi dvora je -stala Afrodita1 Kalipigos in vodomet je rosil okoli nje svetel dež; orošeni mra mor se je srebril kakor živa polt. Menihi, ki so morali' iti mimo, so »se obračali, ■da je ne bi videli; toda boginja je stala sireidi njih, kakršna je bila: naga, nežna in posmehljiva. Ni bilo brez vsakega -namena, da je Julijan 'določil za- cerkveni zbor prav to le čudno mesto. Temne meniške kute so sc videle ,vj tem prostoru' še temnejše; od dolgega kuhanja jene in silnih naporov izjedeni obrazi so sc tu še -bolj režali; kakor orne, brezlične sence so hodili duhovni semintja Po solnčnem m-Tamorju. Vsem jc bilo neprijetno: vsak se je trudili, da bi se pokazal ravnodušnega, kakor da nc -pozna človeka tik sebe, ki mu je zagrenil življenje; skrivoma pa so izmenjavali zahrbtne, zločeste poglede. — Prečista Mati božja! Kaj jc to? Kam smo zašli? — sc je vznemirjal stari tolščak, sebastijski škof Evstahij. — Pustite me, pustite me ven! — Tišje, prijatelj, — ga je nagovoril načelnik dvornih suličarjev, barbar Daga-laif in ga -ljubeznivo potisnil proč od izhoda. — Ne, na krivoverskem zboru ne o-stanem! Pu-stite me! — Po volji na-jmilostljivejšega cesarja, morajo vsi u-deleženci zbora ... — je odvrnil Da-ga-laif, mi.sleč, da bo njegova vljudnost škofa pomirila. — To ni zbor, to je tolovajska duplja! — se je togoti! Evs-tafij- Med kristjani je 'bilo tudi nekoliko ve-»seljakov, ki so se posmehovali dežela-n-ski vna-njosti, nadtišljivosti in inočnc-mu armeinskermi naglasu škofa Evstafija. Starec je postal zmeden in je umolknil; stisnil sc je y-kot in je .venomer mrmral zlo voljno: —- Moj Bog! Ali sem sirio zaslužil? . . J udi Evamder iz Nikomedijc se je hu-'dovaf, da je prišel v Carigrad in -privedel s sabo Didimovega učenca, brata Juyen tina. Evander je bil velik dogmatik', globokoumen in duhovit mož; nad knjigami jc izgubil zdravje in se pred časom postaral. Pogled mu jc oslabel; kratkovidne, dobrotljive oči so razodevale utrujenost-Neštevilni krivoverski nauki so zapo.sle-vali njegov, duh in mu niso dajali pokoja; mučili so ga podnevu in strašili v sanjali, družeč sc s pohujšfjivitni prividi Že dolga leta je Evander zbiral krivoverske nazore v -ogromnem rokopisu, ki jc rnosil naslov »Proti krivovercem« — zbiral jih je z enako ljubeznijo kakor drugi kopičijo raznovrstne redkosti. S slastjo je iskal novih, in če jih ni Mto, jih je izmišljal sam; bolj ko so nasprotovali njegovim nazorom, bolj .so mu šli v slast. Včasih jc obupno molil Boga, ckt bi mu dal preprosto vero, toda Bog mu je ni -naklonil. V vsakdanjem življenju je bil božji volek, pohleven in dobrodušen kakor otrok. Zločestim ljudem se ni bilo treba veliko truditi, da bi Evandra prc-varili; o njegovi raztresenosti so pripovedovali mnogo dovtipov- Le raztresenost jc bila kriva, da je zašel v to nečedno družim; na tihem se jc pač nadejaj, spoznati novo krivoverstvo. Zdaj pa jc ves čas cmeril ozlovoljeni o-braz in si s šako z a.slanja! slabe oči, ki so ga skelele od bleska solnca in m-ramorja-Nič mu rii bilo prav; zahotelo se mu jc, da bi bil že doma v polmračni celici, ined knjigami in rokopisi. Juventina ni pustil od sebe; neprestano ga je opozarjal na krivoverske zmote in ga varoval -pred pohujšanjem. Sred] dvorane sc jc iz prehajal zajeten starec, širokega obraza in z vencem sivih, mehkih Las okoli gJa-vc. Bil jc sedemdesetletni škof- Purpurij, afri-kanski donatisf, ki se je vsled Jolijanovc pomilostitve vrnil iz pregnanstva. Niti Konstantin« ni Komstanciju neuspelo, da *bi zatrla dona-tistično sekto. Cele reke -krvi so tekle zavoljo enega samega dogodka: približno pred petdesetimi leti je bil Donat nepravilno posvečen vi škofa namestit Cecilija, ali pa je morda bilo narobe: Cecilij namestu Donata — kaj jc prav, ni mogel -nihče dognati- Do-natisti in cecihjanci so se neizprosno preganjali in bratomornemu boju ni hotelo biti kraja ne konca. A ni niti šlo za dva nazora, temveč le za dvoje imen. Juventin je opazil, da je neki ceclli-ja-nski škof mimogrede zadel ob kuto do-natisia Purpiirjja. Ta je -vztrepetal in jezno zgrabil z obema prstoma oneča-ščeni tlel kute ter ga aiekojikokrat na vso moč stepel, tako da so opazili ,vsi v, dvorani. Evander je pripovedoval Ju* ventinu: Če po naključju zablodi cecilija-nec v donatistično cerkev, ga jadrno spo-de iz svetišča, potem pa operejo tla s slano ;vodo» Za petami škofa Purtpurija je capljal kakor pes škofov zvesti stražnik dijakon Leona-, poldivji hrust, črn, strahoten zamorec, ploskonos in debelili ustnic: v mišični roki mu je tičal cepec. Orjak je pripadal »sekti s-amomučiteljev. Sem so spadali prebivalci hetulijskih naselbin; zvali so jili clrkumcclioui. Z orožjem v -rokah so ustavljali potnike na velikih cestah, iitn dajali denar in žugali, češ: »ubijte nas, ali pg, mi ubijemo vas«. Cirkum-celioni so »se rezali, žgali m metal] v vodo, vse v Kristusovem imenu; nikoli pa se ne bi obesili, ker se je obesil Judež Iškarjot. Včasih so »sc cele gruče vernikov med petjem psalmov vrgle v prepad; sekta je namreč učila, da samomor, ki ga človelc izvrši na čast božjo, očisti ■dušo najtežjih grehov. Ljudstvo je saino-mtpčitdje čislalo kot mučence. Pred smrtjo »so so inlajali vsakovrstnim užitkom: jedli so, -pili in posiljevali ženske. , (Dalje prihodnjič.) i in Koa«>i»ii »T»Wr«. - -Odgavpett-iu^Uc; ,0,aX» « M#ribortka tUlMiUa i, A