278
Krt in pa vrtnarstvo.
Krt je zelo koristna žival. Njemu se nam je zahvaliti, da nam po nekaterih krajih, ter marsikatero leto hrošči in njih požrešni ogrci ne pokončajo vsega in nam tako vendar še ostaja nekaj pridelka.
Življenje krtovo je tako, da po vsej pravici spada med najčudnejše živali. Le poglejmo njegovo umetno izdelano hišo, njegove hodne prostore, — velikansko delo, katero nareja tako majhna živalca; premišljujmo nadalje čudovito pripravnost njegovega organizma, ki ga dela za taka velikanska podjetja sposobnega in pri-pravnega! Ze iz samega tega premišljevanja se lahko prepričamo, da premodri stvarnik tako majhne živalice ne bi bil obdaril s takimi posebnimi lastnostmi, ako bi jej ne bilo v prostorni naravi odločeno važno delo. Globoko pod zemljo, koder spi toliko škodljivih mrče-sov zimsko spanje, koder se toliko škodljivih živalc izmed katerih so poprej mnoge kot ličinke objedale in grizle nežne korenice, razvija po svojih bubah dokler se ne izpremene v popolne žužke, — pod zemljo, kamor ne prikljuje noben ptičji kljun — tam dela krt križema svoje pote in steze, tam si išče po zimi in po leti svoje hrane, tam koplje in rije, dokler si ne najde nekoliko živalske krane. Kriva je torej misel, da se hrani z rastlinskimi koreninami. Krt je tako požrešen, da potrebuje vsak dan najmanj 3—4krat toliko živeža, kolikor je težak. To je pa lahko umeti, ako pomislimo, da potrebuje zaradi svojega neprestanega  dela in vednega  rovanja več hrane,   pa  da
imajo deževni črvi, ogrci itd., ki so krtu poglavitni živež, v sebi, veliko kožnatih in vodenih delov, zato pa tudi malo živilnih tvarin. — Zaprti krti bi celo poginili od lakote, ako bi jim ne dajali vsaj trikrat toliko hrane, kolikor so težki. V krtovem želodci ni nikoli najti niti korenin, niti rastlin, ampak živalskih ostankov.
Toda krt ne živi le ob žužkih, ampak pograbi tudi rad miši, posebno mlade. Največa njegova zasluga je pa, da pobira ogrce, te tolikanj škodljive mrčese, ki delajo mnogo več škode nego hrošči, in jih pokončuje brez usmiljenja.
Ako pomislimo, da izleže vsaka hroščeva babica do 100 jajčec, ki so pod zemljo dobro zavarovana in kjer se 2 leti s samimi razstlinskimi korenicami žive, lahko razvidimo, koliko je takih sovražnikov ob tistem času, kadar se hrošči najbolj za plode, kar se navadno zgodi vsako 3. leto. A škoda, kolika je ta! In če bi vsi ogrci do izpremembe v hrošče ostali živi, kako ogromno bi bilo število broščev! In potem koliko zopet novih ogrcev! Drevesa bi bila gola, korenine objedene do čistega, gospodarjem pa ne bi ostalo nič, in prišli bi gotovo na beraško palico.
Po nekaterih krajih se je že tako žalostno godilo. Ravno z tega namena pa so bila razpisana darila za pokoočevanje hrošćev, a vsaka hiša morala jih je določeno število pokončati; toda poleg vsega tega bi jih ne bili premagali, ako bi jim ne bile pomogle take živali, ki se žive ob žužkih, posebno pa še krt. Treba pomisliti, koliko ogrcev potrebuje le en sam krt za svojo požrešnost. Dokazalo se je, da so o letih, kadar so ogrci zdelovali poljske pridelke, največ so imeli škode taki gospodarji, kateri so lahkoumno s svojih njiv podili krte.
Gospodarjem starega kopita zato ni priljubljen krt' ker objeda travne in žitne koreninice, poškoduje sadna drevesa, nareja po travnikih krtine, da imajo kosci potem mnogo več dela; pa tudi zato ga ne marajo, ker naredi čestokrat po ogradah, ki branijo povodnji ali zatopu, luknje in izpušča vodo. Vrtnarji tudi trde, da preriva in zasiple setve, grede in lehice. Iz tega vzroka love stari kopitarji marljivo krte, nekateri dajejo celo darila za ulovljenega krta. Pravijo namreč, ako ne pokončamo krta, pomnožil se bo tako, da nam bo vso zemljo preroval in poškodoval; tako pa le mislijo, kakor smo že rekli, ljudje starega kopita. Mi takim takoj tukaj odgovarjamo:
Da krt ne je koreninic, dokazali smo dovolj jasno. Škodo pa, katero dela, ko si rije svoje podzemeljske hode, kakor tudi tako imenovane krtine poravnati je lahko; po leti pa, kadar se je namreč bati, da bi se izpodrovane koreninice ne posušile, ruje krt vselej glo-bokeje pod zemljo.
Krtine, katere izruje, večidel so čista, rahla zemlja, in ako se o pravem času razgrnejo in razstesijo, razvila se bo trava po takih mestih kmalu in rasla toliko lepše
in hobotneje; resnična je tedaj prislovica, znana po nekaterih deželah, ki pravi:
Kdor krtine sušca zagrebuje, Delo se pri žetvi mu plačuje.
Ako torej le jeseni in spomladi pridno in marljivo poravnamo z grabljami krtine, gotovo ne bode izostala korist.
Kjerkoli ruje krt, ne ruje zastonj; čeravno pokrije po vrtih in na polji nekatere rastline z izrovano zemljo, gotovo jih pa desestkrat toliko obvaruje škodljivih  mrčesov,  ki jih pri rovanji použije.
S parnih ali toplih gredic je pa krt s smrdljivimi stvarmi lahko pregnati. Posebno koristen je po drevesnicah, koder ogrci navadno pokončajo vse, v resnici zlata vreden. Res je, da so po zimi, kedar leži sneg dolgo na nepomrzli zemlji travniki in polja razrovana, koreninice in travke razjedone; tudi je res, da pogine
marsikatero mlado drevesce, ki je bi.o na koreninah poškodovano ali objedeno, toda vsega tega je krt popolnoma nedolžen. To škodo narejajo le krtice a!i poljske miši s svojimi ostrimi zobmi.
Da so večkrat vodne ograde pokvarjene, to je tudi res; ali krt ne prebiva po takih krajih, koder bi kmalu priril do zraka; on celo po svojih podzemeljskih hodih ali luknjah ne trpi nikakeršnega prepiha.
To škodo delajo le poljske miši in vodne podgane. Kar se tiče strahu, da ne bi se krti preveč zaplodili, kajti res je, da skoti samica vsako leto po enkrat, pa tudi po dvakrat 4—5 mladih krtičkov, smemo popol-brez skrbi biti, kajti dokler bo pod zemljo dosti škodljivih mrčesov, množil se bo tudi krt zmerom bolj, ko bo pa mrčesov manj, gotovo se bo zmanjšalo, tudi število krtov ker ne bodo imeli dovolj hrane.
279