St. 12.
V Goriei, dne 20. marca 189».
Tečgj XXVI.
„Soča"
izhaja vsik petek o poldne ir. velja   s   prilopo   „EliM'irtki List' vred po poiti prejemana aH v Gorici na dom posihana:
v?e leto.....jdd. +•*>.
pol leta    .   .   .
("etri leta.....1-10.
Za  Uij<>  dežel.; toliko  ve;-,   kolikor Je večja poštnina. Delavcem   in   drapim   »nanj   premožnim
naročnikom »roiuino   sni Sam o,   ako fcc o;:lasč pri upravnUuu.
..frlmirie" iz'ia;a vsakih U dnij vsak dru^i torek in velja j celo let" *J kr.
„0ospo4arSki Llit" uhaja in se pri>apa vsak mesec v ob-fjju Ut strani;. Kadar je v petek praznik, uidela lista ie v Četrtek.
SOČA
I
(Izdaja za Gorico)
Oznanila
in .MSLMIKE* plačujejo so za pelstopno pelit-vrsto: 3 kr., Lo se tiskajo l krat,
Večkrat — po pogodbi. — Za večje črke po prostpru.
Posamične številke dobivajo se v. tjbakaroah v Nunski ulici in v šolski ulici, v Trstu pri LavrenciCis nasproti velike vojaSnjce in pri Pipanu v ulici Ponlo della Fubra po 8 kr.
Dopisi pošiljajo naj se uredništvu, naročnina in reklamacije pa upravništvu »Soče'. ~ Neplačanih pisem uredništvo ne sprejema.  ~  Hokopisi se ne vračajo.
Uredništvo in upravnistvo je v Gosposki ulici 9.
Izdajat«1! in odgovorni uradnik  Andraj Gabrscek.
„ Bog in narod !•*   —
Tiska »Goriška
Tiskarna A. Gabrscek" (odgovoren Josip Krmpollč),
Še simpatije zahtevajo!
i tudi Itabjani. k'M' so   vrgli   m o 1   staro i Miro prvi pogoj svojemu/druženju : :            komu fii zn:uu t;-a; površno zgmtoviia I Lpošh>van>   h pm,   kar je   pluje;   .česar iu>
§  :'.:;i;at^fci j.M -fdrn?.'ufo.   v dr/.avo,  ki si- pri- > /.eiiš, da drugi   slon-   tehi.Htidj   ti   njim ne
\    ¦.'.»¦•.Ji  evrop-kim   Vrh -i, ItilV    J-kor..  s|,>  i,-{ ;,.  ;   ij, !;ij!'
i   jiji:.» hm I* od f rv:h pcij,-r.:v d.i knm.MV.»  S            Mar/ini, ki ima v. iikili za<!u,r M   Kalijo
;   :.s- -i.i^i-dj.t I.  1m,i,. Kcni:;. ki .^ „•- !¦• nekaj  „ „•• priporoča! simpatijo,  podporo  .Slovencem
i-.ivil /. if..5;ij;u.4;o kil;./«.*:..-!.,.!,   s   i...p.jn-  i m Hrvatom; a ko j.-dobila Italija do..0.000
dom Ilaa/., i;'; ;'.i:.:l,.s .iohakaibouojcv, i!i.l>;i  ' N,.vviii-.'v  v svoji- kU-.V,   začela  jih  je po-
;¦¦.;;» ova.   Pokolov a,   M.i-::iij<'Ut 1-   «1,    kak>»  ' la-revah hn-z usiiideuja. Italijani-o po/ahili
•,:i,ic ,so i-iii ;„!.!••.;; --umi  domovino   m iiiiii  J na  »si>   It pc   na/oie  i/   poprejšnjih   duh   m
¦jil.ili jo Jud:     -  n..-   Kovane!   Komu   tušo  j . ..o   opravičujejo   pu:.i-V.'iia-   i» n.^kili   Slo-
•'   Jiuiu- ,!.- i:n«   pn-.'irt*«i'  •!-»v.i-/.!>i!wa  ' \.-i..e\   kot   „-.\<io   d<i./ui>*t   mat. n   Italiji'.
Pelin ar K'i<» -r   in ihiiidi.v.-dkr.wi.>a s.i-  ; Xi to i.i -e doMi!   K. r imajo   Imii   na Pri-
.    i::op'ovom Pavi..*.,:.!   .llaii.i   niia*    v   iW-  !  moiskeiii  in  v   l>aaii..i i.i   -c  nekaj hr.ihiv, ho-
Eaiiijn tiv,^. ti.i ,rr,uii:'M.i da Ii niiim* ;   i; «V.o ;:h  .i. »iti Iu.-i-^m   jaima",   pa   tako    da
itn kd-» ;n   oIi:"ui!o»aL   /.<'., xnc   \-!iaj.io-ti  |  iii ;-.<ji !i m p.ila^ii.   '••* \»hko  m V Slovnu
l>. Ko
:.»«».),    k.
tka.
,,1«; liUr"  i:«.!!io Nr k-,r :,.• ;.' ra-i ikl-i...
i'<>'iai v >wo ui potiiii   v   I.oij'l<iii.   k^'r j tudi iifiiK, m;ii da  hi   p!V-<r'>;   /,vi-|r-ii(» i -In;d  .zatiralcu  -loj..   d«.-i;iow:io" \'   fti   kak ;.¦ \n-\'t Kdo"  t'i'po.'./;.k %-ailMjroviii   .P«.t --\ ,:an,itiili', nuj jih pn fita. Ko!;ko ti/uja .'a ,-. ohoiio   svoji- i-pr Ifailjr,   ki   .s.-rv.i lin iiiohiiiitftit" K'*««''*'* 'iVda !r pi.,.uio: ihilM. I!a!ia, um fnV.-nli rai Mll/oli/vjJl.ti- (no -o!,.- I-;jtiri-!-a Autiutii-ialnii' di p* rpft no  miIi-. In t.i v.oio •oliii- j.'       -.vuhiifl i: I-: i .mu   h.-».-.»..' 11 ii'.!.„i,ii \».:.,i.»
TM,f.'»'i.i  ll   Ill.lltr          l.:h.!'.l  hit..-!
,-am  .\Wvilil,  p.lUii b Ei   Lil..'',    hol»r    ; .(ii».i!u  It.aj.-.    .,- sm|i..ti/m.-.l
;n Mt-vatov iii-.ro doii:ii ,iv'. -nili hraiov. Prav radi tt^a \!.»-!a pu Italiji itr>Upi)o sovraMvo pioii Av-lrijj. Kdo: ;<^ .•¦il.i! kdaj r-laai. od-• Iflk.- v n.k'it.;,ii lazili fam.pis.li pod n.i-.Ihh.iii .HaintaSia irri'ili> tit a*. ta n-, koliko ^titipoiiili Li»ij m ohn-kovatij trosijo proli it mi Siovatioiu v o!u'f. \l rtaivm nh.i-ii,'.!nii, o o^uji'10'iii odiiM-vijniju ia ptavo -.voh do ni nik:i'i' si-o ziuisia. Kako ji' 0ior"»'\ da hi taka Italija uživala simpatiji' -aiv.iii--k.!i uaiodov V Nikakor! Ni jih vivilnu ! ,ita:i;» <• Valta iii.i r.nsi i oiopinta", to-lm.1. .-i- Lcnili-i-".. i-, j. Ali I«/ko Imi kaj! Ko-tuait jo h.ia i.apravl.ana, ;,• ponujajo kali _ ta/pada. ,.:0 ¦i.»i.|iihri- l.sVn* !¦•• ho ina-1 •.;« tal n.iri tatovi! \V.cl.io P.iuia ni hit ju-| na-*.ki čifi. iiiarvi-i*' jncali-ii rop pii ln-icin din'vu. j V !la!s;i ve Vir; iii-ai-Oin poliiika-lii !>o h. kalmiii .,,rt|i;Li;ia,i; im^i bi-.i ¦ um ' P-d"'«li mlado diž.avo v u-likaii-do- dolgovi-, tntl hi, |iii -J.il .s;»wi:.l m thva';o. I',...«:! \ ka«c-l:ll »•¦ lliof /l^-ati; X.|lo piodira i«-d. ;.• nI ,1.^ ;.. Pii.-i:i:ov.. ilt.hi-su iii h.itiji-, a ¦;_>• i,' t'v'a lia'ii /¦ piipinc pnla.dm.-t t.T d>-jal: [i.u^au;, t.<:r.:i s- . :i I «""» t!t' ! ",!" !l:t>*:i ''"!'lli ' l,(i^'v : !t'liiJ:l »*' svohodo r:iora'o podii:t..ti la.vir -'.<¦', i::**:U I '¦¦i'v'' »'»dni prihodnosti! Kako naj :d taka naro.iov'*"Ba:«'i-ti»-i,! l'o;lit"Ii >v.c" ».',ri. 1:;: ! «•''«"''»• '¦'»^» h>^l"> l»M«lnl»iv.i odkritih pn-t.i/.v«o. Svilh,id.-»'.'r.-ii,itsi-!.i. i-ti( ;'-;;i!». h:ii ' .¦¦•,*»':'"v l'ri !^pokvar;^toii ti;ir«>d;S: ? drobna! tNan> «.;i. r ni ^o nikdar <:a   t.: k n i           Na:.i"-!i-.l m- jo /apiotla Italija   v vojno
svohido. kakurS.-io  j»   iim.I   on   p:*d   «-;::::. • -'• ia;.i.ii:;i   .ifrikijii.-kiuii   [drnii-ni,   kati-riui   jo
1 i ¦
h.:; n.i-piot-Svo   do  inonaiiiiiiK' divivno tu ptidohiva^o tla r<pnhakani. Aii tudi
Vendar ;.' I«*^a a\»>
»}f   III   |.r.:wr!i.::d   I.
Iti takih na.-', ;n Zolill;l'l:r ita':!.!. .....o. U... d...:,..',: .',....,.   U.da   pi.:-
\   Liki   I-.-::.;
-j.r.
dre
hi.r-.Nh   m-hi lahKo   r
;!_;...   j   hot»-:a  \?..
Ti'1  i   hi «'h-:'"
¦:;ko.  i   .Kritr.>.
:'«:.ti  i   ,>;.-!u-.|(»
v sij, j ^...|.o.!o\.ili ; ti italijanski hlapci, da v.--;al i,ivk Pom-,.!ov: titil.i iiui-nl •> ^iac>.
MK.pa«..     IV./I..I
¦ ,(. u in !o »-[ratiii to*, kako -ia, ii.-:... ^iipat:,,- vm-Ii stran; d i^ .., ki* mj »:>i sn.i-h-, k.. !„,!.. poplavili tujo p.-r'!<du miii.ijo na svo-i narodov, a h-i: ;¦• nad  1IHJ
Podlistek.
Slika iz glarlnih let.
I>i'Ht'«» Mitr.i j... or.fin tn:iJ!iikovi»;ii
%>?aia./^Kunl;i;,rod,h.p,d.irat  hd.Ho.
\ niua ^ jo :, ..«ij„ Zl.ii^-..lt ,,ri->t:l. \»U IH.SOV \o..C K .i.LMjll, v.-,ii>al;. v vodo j.rmoM.n.» t.-.ivo_ t.T j,.ia pripravljati hrano. I»„d «1.,.»., i,- mij^vkal nmfok in jokalo <letc, pri p.v-, jo sodida >kij5:ronu oHcimotna dokln-a, v zihtdi pA ;tt\0 Iu,_ jirostnne* spalo zal »ulito <h>to.
Hližai se jo poldan. Hanka j,
......... . ^ j,   ;.......„. „„.lhl, i,, SIO,
]»u.i iz kočo. po-!oda!a na solnc-e, p«, prhala mimo yredf>oo-a sosiula. na kateri strani delajo njeni starki, in šla nazaj v kofti. Nahranila je z lehedo otroke, jedla sama ter pretinala udad s:i trenutek, toda nioc-i ji trava ni dala. J otem je nalila ilva l«»nca redkega zolja. zavezala si rohec na <:lavo ter odšla. ' la je preko vasi, opotekaioea se od 'mmnjriosti. Prod kooo Vasilka je ob-;da, ]>ozdruviIa njegovo nia»e,.f ^ ;,, pohirala treske na dvorišču ter Sh daljo. "" je jasen, skoro ,-i-oe dan; solneni '¦u-Ki so se kar v potokih sipali na . "inljo, ozračje jeduhtelo, tiei so Sfebljali >-i štorklje klopotale s kljuni po strehah. |
| Dekiioii je pustila za vohi.j vj> in nesla ¦ 3.(!si'.» tVz poije. potem ii'/. travnike; ; ii<>:re m. jo k«(i»:ij držale. Napo.-de.l je ! prišla k potoku. Na drv.izi strani so de-; lati ljudje na ^osp:»>kem polju: med ! njimi je upazihi Hanka tudi svojo >ta-i r'^«-. Preko i».d»>ka jehila p«.lo/.ena klada, ; ,l'.vi.ij cii-oka. <ia .m. j.- dalo hoditi j.., ; i,j.-j. toda sluha in ;-si«ajo.\i se pri vsa-! kom koraku. Hanka je .ihstala na kladi | ter strepetala; na to m je urno umak-i ni!a nazaj t«-r .-e.lla v travo, ker so se ; ji tresle noge pod njo. Ilurvar zapazi | liei-rko te'- jo jame klicati. t              Pojdite semkaj  sami  ter vzemite
i ji-<i, ker ne  pridem š?ez potok po kladi ! in  padem   v vodo!    zaklire  deklica  s slabim glasom.
Harvar je hotel iti k hčerki, toda oskrbnik je zarjovel na kmeta.
<Kaj se toliko pogovarjaš z deklino? Delaj!:-
Na Ilanko pa zakliee: 'Nesi  semkaj   sama.  Jaz  ti dam! Preko potoka ne moreš priti! Glejte jo, veliko gospo! . . .;¦
In mahnil je ?. bitem. Hanka je s težavo vstala, vzela lonca ter stopila na klado. To pot se ni zagugala pri prvem koraku, toda pii tretjem ^e ji je jelo vrteti v glavi. Stopi dalje. .. nogf> strepetajo pod njo, v oeeh se ji stemni. Zakriei ter stopi se korak naprej. Oskrbnik pa ji klice na drugi strani:
vrsti pismvv v laskih časopisih ! — S leni pa se ni roiVno, da se nam ne smilijo nesrečne žrtve laske knloniialiie politike. Da, usmili se nam ljudstvo, kateremu umirajo sinovi pod /^oi^itn snlnrem afrikmiskim (a med temi je do-li tudi iiii-ie slovenske krvi!!), toda s siinpalijaiiii ne glodamo doli v Italijo, ki tako epdo oskruioa vodilno naiVhi svojeira //edinjeiija.
I)o:davljaiiio le še lo-!e ; narod v Italiji sam je /e vrtinama proli vojaki v Afriki, le ilasi irredeiitnvci se ii.i_.holj ii^revajo/a ,«lav«i ilaliiiaii-kei.M oro?.ja', ki naj se skače /daj v Afriki. iU pride kidaj poskušat srečo tudi pni k nam. Mi Slovani pa nismo laku nespametni, da hi kazali simpatije takim cinmis otiiijalne llalije, za katere niti P.alijan-ski narod ne m., ra, kakor nisino nikdar kanali simpatij t r o.'.vezi, katero je skleni!.! oficijalnu Italija, a jo narod preklinja in m- vidi ure   iijoinya   konca,   llckli
Katoliška ljudska stranka pa Slovenci.
(IKV.  .lop).
Ko se je osnovala kalolitka ljudska drauka pod llipaulijeiii, eilali smo v slo-ven-ikeiu lislu, da jeiidhor poslal -svoj pni* ^lam avslriiskiiu škofom, oziroma odlmrn. I):e.i ».iiio inar'|ivo (»'leilali tia vse strani in pridno oilali dotičue slovenske li>;h>, kakor tudi Jtciihspo.f, ,-endar do danes nismo '-.• sliiali o kaki skupni i/javi avstrijskih škofov (..'lede ua pro;!iaiu kaloli-ke ljudske sli-aiike. |)o Vdaj se ji- oglasil |e St', IVil-tenski dr. lir.ssl. r ter poslal pri/aialuo pismo naOliiikil Dipaulijii. Ho.leči po lom in 'o itrugili ziiaiiieiijih, zdi se, da je avstrijski opi'dvopal v političnih rcroh razdvojen. To j.- ludi mo/iio in naravno, saj -/gndiivina diP.avmh icrkva nam neoporečno doka/uje, da višji in ni/ii diiMovniki so vedno v liaj-itiaiij dveh tahnrjili. Nili ene .h/ave ne vidimo, kjer si ta prisvaja c.< ikveiie oblasti, da hi Hi duhovniki hi Skrije jedini. Za-do-ča le namignili na Pramosko in Ut-Igijo. V nI., h državah so si duhovniki in škofje očitno v laseh, dasi je le ena narodnost. Na-protiiii v državah, kjer ima cerkev svojo avtonomijo, vlada in. d višjimi ie nižjimi i-i-rkvi-nimi kro^-i najlepša slo^a. Ko je /aeoi proti Piismarkn kiiltnriii hoj, hoj za cerk.cno avtollou.i;.., leda, >.i hlii iiuhoviliki ill škofje zdtn/.iii, prvi st, ;;]( naprej, dru/i za njimi, hi ka: -o vse <ln-.vr!i. .;>¦ dobro znano.
Pii nas v Av-trii. o tlp-rski *(< ^-ovo-liiiio ne,        o ('eikv.ni   avlouoiuiji   ne   mo-
r.....>   govoriti.   Vlada   odločil.:.'   v   cerkvi   s
leni, i\.i ji rj''ni!.;e neodvisno-! in neobhodno j.-.tn-huo pro-to,',. Zalo pa v-i prijahdji Ijiid-j-Tv.i odkianjaio |»oiitifi.o vodstvi, sijouskih pov. Ijnikov, -. kajli ti so vedno stali na slraiu nio,točmli zatir.d.-ev narodne in cerkvene svobodo. i,e redke i/.jeine nam nadeva av-tri;'':ka cerkvena /:>'odovina. Skrajno k varljivo si h k o.-1 in po pu s 11 .j i vos t opaž lijem o v Si jonski trdnjavi, vsU-d   česar   nimamo   ne    narod'.!'';-,.!.
ne katoliškega ponosa. Pri nas Slovencih slu narodni in katoliški ponos lesno združena,
Že zadnjife sem omenil Sijonuke pisar-nice mi Primorskem, ki popolnoma prezirajo slovensko uradovauje. .ledino le nekatero tiskane pobotnici- v slovenskem jeziku se Au dobijo. - Pomislimo, kako se nafti trpini, uhoiti poslnnei, trudijo nviL in dan, da hi priborili vsaj kako mrvico jednakopravuosli Sloveiicem. (''.udiino se, du svetni: ohl.islnije, oziroma primorski židje, nočejo num priznati niijuiijnisih narodnih pravic, Vse se je zaklelo proti Slovencem. Jedino zavetje je imela slovenViua do zdaj v rerkvi. Toda v zadnjem času s;> je židovska svojiil lotila tudi cerkve. Mislili smo, da bodo Imuiilclji cerkvenih pravic ~ brezobzirno postopali in z vso odločnostjo odbijali napade, ali zmotili smo se. Ne, Se celi') podpira se b i r o k r a t i z e m in i r r o d e n t a h t e m, da se pritiska i/ Sij o na na ni?, j o duhovščino, naj odgovarja u a italijanske in ueuiAke vloge. Pred dvaj-selimi |e|i, kakor kažejo dopisi, je imela slovenščina v doličnih knuili še nekoliko ini-losti, danes pri lako akutnem narodnem boju, ka se borimo za življenje iu smrl, danes pravimo, prihaja pritisk i/, sedeža pravice in resnice*). --. In zdaj naj bi jugoslovanski poslanci pristopili h katoliški ljudski stranki, ki iiiisili izročili politično vodulvo si-joiiskim poveljnikom?!
.Še pred nekaterimi leti lil bili v tem oziru mogoče popustljivejsi ter no veliko ugovarjali pristopu h kul. ljudski stranki; v na'a znani slovenski pohlepnosti hi morda tudi želeli /druženje vseh avstrijskih narodov v tako zviini katoliški centrom, kakor se glasi resolucija prvega kal, shoda. Ali — da povemo bolj odkrilo •- najnovejši u k o r i m 1 a d i m g o s p o d o m, u k a v. i (: ,\vird iiufgefordert      ehelbunlicbst zu ent-
spreclicii".....) n n j h e e e I o i t a I i j a n-
h k i dopisi rešuje j o, s o n a m p o -h r a I i z a d n j o iskri e o d o b r e v o I j e in n a k 1 o n j e n o s l i n a t o si r a n. M i u i s m o verjeli se d o z a d u jih 1 o l -d a se v Sij o n ti — tak e krivice godijo. Kaj si morejo mislili svetni rodoljubi na tloriSkem, k<f vidijo tako proziranje našega materinega' jezika. (Pohujšujejo se, zuia-jejo z glavami in govore: Takih političnih in narodnih voditeljev -— obvaruj nas Bog! V, red ni št v o). Kar naši p o si a m: i z i d a j o. -- S i j o u p o d i r a. Minislerski odloki jasno iu odločno zahtevajo pri sodiščih, naj s slovenskimi strankami slovenski dopisujejo. Ustavne postave tudi jamčijo vsem narodom jediiakopravnost. Cerkvena morala pravi, da se mora tudi cerkev uklonili državnim postavam, ki  niso v nasprotju
•iNaiadni pnglni upravitelji na deželi se spod-
zavilkt- t. nenrikim  napisom.   V dotični
ijo   i talij i.nsk .¦ Zinittc za Fiaimiijo,
;i   SI-ivein-o:   slovenskih   Iii  nikoder.  Op,
In-lim, žalostim"  -"¦¦¦•
likajo,
a..V«|
I po v
udih, du*
ii tudi <¦
1'rneje no, glejte, kaka gospodična: Hodi, kakor mestna dama!
On ni niti pomislil na to, da je glad odvzel moči revnemu dekletu.
Na oskrbnikov glas je Hanka še huje strepetala, pogledata navzdol, spustila lonca, hotela if't dalje, pa omahnila, zakričala še enkrat in . . . padla v vodo.
Za vodo se »glasMa dva obupna krika: oeeta in materi' Vasilka ni bilo tam, ker on je delal na drugi strani gosposkega polju.    - —              ' ¦ —
Zvečer istega dne je gorel v Ilar-varovi kof-i ogenj z velikim plamenom, lldeckasti plamen je osvetljeval s trepetajočim bleskom sivo iii turobno iz-bieo; ognju naproti, na klopi pa je ležala mrtva Hanka. Dolgi njeni lasje so bili razpletcni, roke je imela sklenjene na prsih, sre.jeo pa je imela prepasano z rdečim trakom."ki ga je dobila nekdaj od Vasilka. Pri njej je sedela sključena na tleh njena mati. Manjkalo ji jo motri, da bi po navadi vašeanov glasno tarnala, torej je le potihoma jokala, otirajoča si s predpasnikom bridke solze. Na drugi strani v koči je .sedel na klopi Harvar, položil roke na kolena, pobesil glavo na prsi in dolgi lasje so se mu vsipali po lieu. Iz ust mu ni prišla besedica pritožbe, niti solza iz očij v tla uprtih; toda vse, kar krije v sebi onemogel obuj), zlilo se je v mračno in molčečo postavo kmetovo.
Vasilka ni bilo. Ko se je razglasila
l.dji' bolj, a i?li-jl««: najmanj se zinem za pravico • -¦•ikvi-ini uprava. Napis nad Škof. pisamicK jo leinši m italijanski (pni jo za SI o vem:.'!}, .-i iupui uni.li v [Joriii imajo le InSkc nnpise.'! Slo-ii>iii Se-vcii"!' m* pitlinjiiijf! nad tako dvojni, moro »tu, kj.-r Iii iiii.r.ih injunsloiitu-je poznati 1« eno. '... h.tajtp p-ipi-c-ln !i'.id.-,iv.i, kaj irovnii, kako .sodi i: , ¦¦"!.(, kako »t. u" V a vero v pravifno.-l. Mi binu i-.p:: ¦»¦nekaj •?>.,...-ov v leni ožim iz finlo piiproslih L.       0:,„i,«\;n a».;dl.i;tva.)
vest, da je Hanka utonila, je bled in z motnimi očmi pritekel v vas, pogledal na mrtvo truplo deklice, prijel se za glavo in zbežal. Zaman so ga iskali; minil je dan, a Vasilku ni bilo nikjer.
Turobna tišina je vladala v koči, pretrgovanu le časih s praskanjem ognja, stokanjem revne matere, ali s težkim vzdihljajem Harvarja. V kotu izbe, v zibelki, pa je umiralo od gladu zabuhlo dete.
Tega večera je bilo na gosposkem dvoru dokaj gostov. Gospod je-izvedel od oskrbnika, da je Hanka utonila, ter pripovedoval ta < žalostni dogodek * družbi, zbrani okrog bogato obložene in osvetljene mize.
• Skoda deklice, če jo bila zala», rekel je bistroumno jeden navzočih uradnikov.
»Zaiti je bila», odgovori gospodar mi pri tem se zaročena*.
< Gradivo zaroimin >, vzdihno otožno gospa, želeča v vsem na zemlji videti gradivo za romano.
< Roman pri kmetih!« zakliče z jezo debel, z dolgimi brkami porasel veteran. tKaj, vi gospa, mar mislite, da tudi oni ljubijo?*'
cVsekakor jo škoda deklice, če jo bila zala», ponovi uradnik,
«Messieurs, parlons a«tre ehose (gospoda, govorilno kaj drugega)!* oglasi se z naglo zakremžonim licem domača gospjt. 4Utopljonje dekleta, to je žalosten
z verskimi resnicami. Ia vendar so zahteva od duhovnikov, da morajo sprejeti uopiao v iujpiii jeziku. S tem Sijon podpira zagrizenost, nasprotnih uradnikov in prelomljonje državno-temeljnih postav.
Ta iieomnhljivn dojBlva stv.o navodil zalo, da ho v?s svet vedel, xakaj smo odločno proli temu, da bi sijouski poveljniki bili politični voditelji, in da unfii jugoslovanski zastopniki ne morejo pristopiti k stranki, ki misli njim izročiti vodstvo,. Oh jodnoiu hočemo dokazali, da katoliško stranko niso narodne, dasi poudarjajo v svojih glasilih narodnost. Priznamo sicer, da nekateri uvodniki katoliških glasil so res narodni in ludi dolnjo na to, da hi zavladala jcdnnkopravuosl, Toda mi vzamemo katoliško stranke v najsirjem pomenu, lo je, mi si mislimo katoliško stranke kot celotno, čljih voditelji so višji duhovniki, posebr.') Akolje, Tudi v1 katoliških strankah dobijo se neupogljivi narodnjaki, ali ti navadno niso incrodiijui pri hIit tki. Na zunaj in loriiialuo zastopajo kaloliftkt! stranke višji duhovniki; od teh pravimo, da niso naiodiii, ker niso jednakopravnl. Da vzamemo konkreten slučaj, Mi smo iiverjeni, d.t uredniki ,IY. h." so jednakopravnl, torej narodm, in ludi želijo, da hi prišli Slovenci do narodnih pravic, (/.lasli /,iulnji čitn „1\ L" lopo odločno podpira ,Sačo» v vseli narodnih vprašanjih. Vsaj lo veselo znanu-iije Irelm zabeležili!) AH gospodje uiviliiikl pri -IV. ],.» niso sami, ki sestavljajo katoliško slranko na (ionskem in jo na zunaj zastopajo; pri njih, pod iu nad njimi so so drugi, k> povsod In vsikdar odločujejo, ker imajo oblast v rokah; od teh pravimo, da niso za narodnost, ali pa če so /a narodno*!, so le z besedami, nikoli ne pa v dejanjih, kar smo zgoraj dokazali.
Pojdimo na Krajsko. ,Slovončovau stranka se vedno šluli, da je narodna. Res je, da v svojih glasilih narodnost poudarja in /.ugovarja narodno jcdnakopravnosL. Tudi je res, da so nekateri gospodje pri tej stranki narodnjaki. Ako pa vzamemo Slovončevn stranko kol celoto, one merodajne osebe, ki tako rekoč dajo obliko celi katoliški stranki na Kranjskem, ne moremo ji pustiti prilastku narodna. Pred davnim časom je .Slovenec'1 mehko prijel one duhovne urade na Kranjskem, ki še vedno mcskularijo v svojih uradnih dopisih in izdajejo nemške izpiske.**) Odbijal je napad „SI. Naroda", oeitajočoga ljubljanski ordinarjatski pisarnici nemško uradovauje. »Slovence« se je potegnil in slovesno izrekel, da ljubljanski ordinarjat jw jednakopraven in nemške vloge rešuje nemški, slovenske slovenski. Lepo je, da cerkev na Kranjskem spoštuje slovenščino in je pravična vsem narodom. Ali — čogava je zasluga 'r1 —» Mi prav dobro vemo, da še do zadnjih lel se je v duhovnih uradih na Kranjskem mogočno šopirila nemščina. Ko je šolo n a r o dna s t r a k a z »Cela ropotat i v d e z e I n e m z h o r u i n h rc z o b i i r u o postopati proti nemškemu u r ti-d o v a n j u v d u h o v n i h u r.a d i h, k o j e z i m eni p r i š I a n a d a n, tedaj je še le slo venski jezik prišel v milost
•*) Od hitrejših gospodov, ki se nino učili slo-viiisfinc, no zahtevamo. Pred očmi imamo one «o-spode, ki prav dobro znajo pisali slovenski in vendar dopisujejo s svetnimi in cerkvenimi oalastcijiuni Iu uemftki. (op. d<.p.)
predmet za razgovor, cela fait m al au>: nerfs (to  ne upliva dobro na živee)».
<Parloiis aiure chose, ma deesso (govorimo kaj druzega, boginja moja)!> zakliče gospod in vesela govorica so zaobrne na druge reči.
Na revno Ilanko, ki je ležala mrtvo v Harvajerjovi koči, na njeno sturišo in "jenegsi ljubljenca ni nihče voč mislil v gosposkem salonu.
Nekoliko dmj pozneje so kmetje, vračajoči se s trga, prinesli v.vas najdenega, na široki cesti "pod križem Zabuhlega in od gladiV umrlega človeka. Ril jo to Vasilok.
13vo vam kmečko ljubezen, mido in sanjarije! Dvoje ljudij v vasi se je ljubilo in si predočevaio v duhu srečno prihodnost, -- prišel pa jo glad in v vos sled za tema dvema bitjema, polnima zdravja, močij in nrtdo ostali sta na pokopališču dve gomilici.
Mesec, poznojo so jo spraznila Ilar-varjeva koča. Dvojo otrok jo. umrlo, starejšo doklfco so vzoliza pastavico na dvor, Harvar in njegova zona pa sta so n »stradala in osivela ter Sla v daljni svot prosit miloščine. Ko sta odhajala z vasi, šla sta mimo vufikogn pokopališča; nad dvoma svežima groboma so šumelo smreke, stresajo諦 na nju kapljo redkega' dežja. Harvar in njegova ženti sta pogledala na pokopališče tor so nehote prekrižala, toda nista stopila   na   grob   hčerko   in   njenega
Ah kak.tr so MilXi  ;VhU:j v E,r..j»i
.;\:'m ;';dirati/';n vs»-^-   kar   nt   uji^.rsko, I.sk.) mi jih :yuhi_,iU ii: 7,:mIi:...»;*» vrtlt«. 1«»".;
pri duhovnih uradih.***) Pred tem ro-poianjen? jd bilo inalo malo duhovnikov, ki so slovenski uradovali a svetnimi oblastnijami. Značilno je, da menda prav ti duhovniki, ki so imeli toliko poguma ob Času, ko je bilo nemškutarstvo na Kranjskem v bujnem cvetju, se ne nahajo v Slovencevem taborju, paG pa v nasprotnem. Če je res, da so duhovni uradi na Kranjskem jednakopravni, mora se pri tem upoštevati ropotanje narodne stranke.
Da katoliška stranU na Kranjskem m narodna, pokazala je pri zadnjih deželno-zborskih volitvah in najbolj pri dopolnilni volitvi v državni zbor. Ali so Savinsseg, Pollak narodnjaki?! Ali je to narodno, da se izpostavlja Najsvetejše za nemSkutarje in pa za oderuU, ki so vknjiženi po 36#?? Ali je to narodno, postavljati proti osivelim narodnjakom in odkritosrčnim katoličanom, kakor je n. pr. Luka Svetec, navadne kmete, ki niso nikdar ganili mazinca za slovensko stvar? Toda najhujša je naslednja. Po vsem Slovenskem je prav dobro znan g. Anton Koblar, deželni arhivar, vzgleden duhovnik, narodnjak in slovenski pisatelj. Ta go- | gospod zdruZuje v sebi katoličanstvo in na- j rodnjastvo. Zaradi njegove zmožnosti žr. odločne narodnosti nakopal sijezdolaj in zgoraj j hudih nasprotnikov. Temu je »Slovenccva* stranka postavila protikandidata, pa ne kakega izobraženega Slovenca bodisi duhovnika ali lajlkn, nego navadnega, neizobraženega, nesposobnega moža, ki je iz castilakomnr. U in drugih akritih osebnih namenov oblekel v zadnjih letih katoliški plasfi, ker poprej je bil .liberalen*. Malo zastopnikov imamo Slovenci v državnem zboru, in Se ti naj bodo nesposobni, nezmožni?!
Ali najhujše je to, da katoliška stranka, oziroma znani «Štrcberji» okoli ljubljanskega škofa, so uplivali, da je prišel v javnost znani pastirski list pred deželnozborskimi volitvami na Kranjskem. Javna tajnost je, da je bil pastirski list izdan zaradi Koblarja. Mi smatramo ta pastirski list kot največjo krivico duhovskemu stanu in hudo pljusko duhovnim kandidatom. Ta pastirski list jo menda .unicum* na čelom svetu. Na temelju tega pastirskega 1 ista ne bi smel vsestransko izobražen, učen in zmožen duhovnik kandidovati proti zaroh-ljenemu, nezmožnemu in koristo-lovnemu kmetu, ali pa proti hinavcem, ki pod plasčom vere iščejo čnall in dobičke?! Ali ni to hudodelstvo nad voro? Ali se no pravi s tem kompromitovati katoliško vero in vos duhovski stan? Noben papež,noben akof.noben cerkven zbor, nobena sinoda, nobena kottgregacija de zdaj ni tega storila. In potom naj se n a s i j u g o-slovanski poslanci iaročč na milost in nemilost katoliški ljudski stranki, ki hoče izročiti vodstvo takim cerkvenim dostojanstvenikom?!
Spoštovani čitatelji naj blagovole oprostit), da smo jih z dolgimi članki mučili. Potrebno se nam je zdelo, jasno in določno govoriti, da se ne bodo nasprotniki ob svojem času opravičevali, da jim niso znani razlogi, zakaj smo proti temu, da bi naši jugoslovanski poslanci vstopili v Dipaulijev klub. Našteli smo kar po vrsti neovrgljiva in žalostna dejstva, zaradi kojih morajo jugoslovanski poslanci ostati prosti navzgor.
Dokler vlada v Sijonu tateo nasprotje de Slovanov in slovanskega gibanja, dokler bodo sijonski poveljniki stali na strani tlačiteljev jugoslovanskih trpinov in pomagali vzdrževati sedanji sistem na jugu, ni upanja, da bi se kedaj vnemaii za združenje vseh narodov v en klub. V političnih rečeh hočemo ostiti prosti in neodvisni. Taki morajo MU tudi naši zastopniki v državnem zboru. Ker pa praktičnemu politiku je računiti z obstoječimi razmerami, zato nimamo ničesa proti temu, ako si naSi poslanci ižčejo zveze in prijaznosti pri katoliški ljudski stranki in pa krščansko soci-jalni. Želimo celo, da bi bili z obema kluboma v najboljših razmerah in povsod skupno postopali.  Krščansko socijahu program   mora
'**) Dasi .Slovenec* toliko zabavlja cez advokate in advokatske koncipjjenl •, vendar ti so pripravili slovenski jezik v kranjska sodi&a in ne ".duhovniki. Duhovni uradi imajo največ opraviti s političnimi uradi; najvei so duhovni uradi krivi, da politične oblasti Se dandanes niso jednakopravne.
ljubljenca, nista imela več solz v zapadlih in zabuhlih ofieli. Glad jima je zamoril občutke v prsih ter posušil solze- v ocčh.
Šla sta ter zginila brez sledu.
Kmalo na to je postal prazen tudi gosposki dvor. Gospod in gospa sta se podala na daljno potovanje.
Minila je jesen in zima. Z novo pomladje sta se vrnila gospod in gospa v svoj grad. Cez zimo sta se veselo zabavala v velikem mestu; vrnivša se pa sta znovič ditala romane in sprejemala goste ter sprehajala se po duhtečem vrtu, kakor poprej.
Zalo ličice Hanke in pošteno srce" njenega zaročenca pa so grizli v zemlji črvi.
Končala sem svojo pripovedko, zali gospodje in gospe! Oprostite, če sem vas dolgočasila s preprostim pripovedovanjem. Toda znajte, besede niso zmožne vselej izreči vročih občutkov in s peresom je težavno spraviti v javnost živo misel. A človeka ipak le boli srce" pri spominu na muke, ugnezdivše se časih med revnimi brati, in poleg teh temnih shk revščine in nezgode vidi čitatelj v duhu razsvetljene od veselja postave srečnih zemljanov. Torej, ko se mi je moja misel napolnila s takimi slikami, zaželela sem, povedati s poštenimi, dasi stabuni besedami kratko pripovedko o Hanki in Vasilku.
Jfoslovenil .Rj/ioraAi.
sprejeti tudi jugoslovanski klub in na vso moč delovati za socijalno preosnovo, ker sedaj obstoječi sistem ni več za rabo. Razume se samo po sebi, da tudi z drugimi Slovani, kakor so Mladočehi in Rusini, (Poljaki niso Slovani) naj bedo v tesnih zvezah in drug drugemu v podporo. Slovanske vzajemnosti ne smemo pustiti izpred očij, ker utegnejo priti izvenredni dogodki, vsled kojih bode takrat izvršljivo, kar je zdaj neizvršljivo. Da bi vsaj enkrat videli vsi slovenski in hrvaSki poslanci združene v enem klubu! Alt doživimo to?! Da bi ne bilo Kranjske, vse to bi se zgodilo.
Konečno se bode marsikomu neljubo zdelo, da smo izvestnim krogom neljube resnice spravili na luč, češ, trpi avtoriteta. Tem povemo to le. S temi članki nismo imeli namena, rušiti avtoritete, paft pa dokazati potrebo združenja vseh slovenskih in hrvaških poslancev v en klub. Sicer pa avtoriteta je tu od Boga, da je vsem narodom pravična in jednakopravna, ne pa v podporo mogočnim in krivičnim. V prvi vrsti je cerkev poklicana kot luč — kazati pot pravičnosti in jednako-pravnosli. Mogočni oblastniki imajo bajonete, oblast in denar in ni potreba, da bi jim cerkev pomagala vse troje zlorabiti. Cerkev, kot dobra mati, mora v svojo obrambo vzeti ubogo in teptane narode, ki si ne morejo pomagati. Mej temi smo tudi mi Slovenci. Avtoriteta sloni na pravičnosti. Najprvo pravičnost, potem ljubezen in »poslovanje! Brez pravičnosti ni ljubezni, ni spoštovanja do avtoritete. Pri sedanjem socijalnem položenju so razrušeni temelji, na katere je Bog postavi! avtoriteto, zaradi tega ni spoštovanja, ni ljubezni. Vsi krščanski socijologi jednoglasno zatrjujejo, da zgoraj so krivi, da so pedii temelji avtoritete. Izginila je pravičnost', izginilo je spoštovanje do avtoritete. Imeniten 9ocijolog piše: .Die Sicherung der Gerechtigkeil ist das Funda-ment, auf dem die gesammte chrisl-liche Social- und WirtschaftsurdntMig aufgebaut ist.." Torej pravičnost v Sijon!
S tem končamo, veseleči se, da so nam nasprotni!'' dali prav ugodno priliko vendar enkrat odkrito odgovoriti. 2e več let nam je težil ta kamen na srcu in komaj smo čakali ugodne prilike, da bi ga odložili. Mi prav dobro vemo, da smo se s temi članki zamerili na zgorej, — ali ta zamera nas ne boli, ne vznemirja. Po katoliškem shodu niso zavladala na Slovenskem katoliška načela, pač pa katoliški „švitulci"; in proti temu iSviiidlu" se hodemo bojevali do zadnjega vzdiha. Z Bogom!
Dostavck uredništva. — Naš prof. g. dopisnik je lepo utemeljil razloge, zakaj naSi poslanci ne smejo vstopiti v Dipaulu>v klub. Dostaviti nam je, da o vstopu ni niti govora ; naSi poslanci ostanejo v samostojnem klubu, toda v prijaznih odnoSajih z raznimi drugimi klubi. — Našim poslancem sploh ne kaže pridruževati se parlamentarnim skupinam, v katerih bi imeli Nemci odločujočo besedo. Nemci katerekoli stranke ne bodo imeli nikdar pravega zmisla za naše narodnostne težnje; oni imajo v tem pogledu vsega preveč. Da bi pa prišli kaj kmalu do takega »katoliškega centra" o kakoršnem sni-vajo poštene slovenske ovčice, tega ne pričakujmo. Trezen politik mora računiti z razmerami, kakoršne so, in ne, kakorštie bi morale biti. Lepd bi bilo res, kakor si nekateri slikajo v domišljiji, ali izvršljivo zdaj ni.
Od neke strani se je zamerilo uredništvu, ker je sprejelo te dopise, češ, da zdai ni pravi čas za to itd. — Dopisnik je imel gotovo svoje uzroke, zakaj je začel uprav zdaj govoriti o takih res kočljivih rečeh, in uredništvo nima povoda, braniti dopisom v javnost. — Toda zdi se nam vendar, da je bil skoro že zadnji čas, da se je nekdo oglasil proti dvojni prikazni, ki silno slabo upliva na rodoljubna srca, namreč proti prežiranju slovenščine pri cerkveni upravi in proti taki zavisnosti nižje duhovščine od raznih višjih, kakoršno hočejo nekateri l.neti. Duhovščina sama bi morala biti zadovoljna, da se kdo poteza za njeno svobodnosl v političnem življenju, kajti le s svobodno duhovščino more v politiki skupno delovati svobodno posvetno razumništvo.
Kar se tiče avtoritete, dalo bi se mnogo govoriti in dokazati: >do jo uničuje. To so že stare resnice! Iva; zadoSča pa le ono, na kar je namignil naš preč. g. dopisnik.
Interpelacija
poslancev dr. Gregorčiča in tovarišev do Njegove Vzvišenosti gospoda pravosodnega ministra v zadevi porotnih sodni j v Gorici.
V sejah državnega zbora dne 11. decembra 1896., 9. decembra 1893. in 10. decembra 1894. javile so se pritožbe radi sestavljanja perotniških imenikov pri c. kr. okrožnem sodišču goriškem ter se je posebe poudarjalo, da tolmaštvo, ki pravici gotovo ni v čast, se pospešuje pri porotnem sodišču v Gorici najbolje s tem, da se sprejemajo v letni imenik osebe, ki niso zmožne obeh deželnih jezikov. Posledica temu je, da tudi porotno klop zasedajo deloma porotniki, ki niso vešči slovenskemu jeziku, in da pri obravnavah proti slovenskim obtožencem in s slovenskimi pričami se pritegujejo tolmači.
Kričeč izgled take s pomočjo tolmača dovršene pravde pred porotniki je dala pravda proti Kadenaru, ki je dala povod interpelaciji z dne 11. novembra 1895. V prej omenjenih pritožbah in interpelacijah se je tudi na to, da je prav lahko dobiti v okolišu goriškega okrožnega sodišča postavno najmanjše število 216 glavnih porotnikov in v mestu goriškem 54 namestnikov, ki so zmožni obeh deželnih jezikov.
Ali je vlada kaj storila, da bi ugodila v zakonu utemeljeni zahtevi interpelantov, nam ni znano.
Po c. kr. okrožnem sodišču v Gorici za leto 1896. objavljeni letni imenik prezira zopet popolnoma uzrok naših pritožb.
Ta imenik se je razposlal občinskim predstojnikom samo v italijanskem jeziku kot:
.Lista annuale principaie e snppletoria det ffiurati presso l'L r. Tribunale circolare di Gorizia per 1* anno 1896". Že proti takemu načinu objavljanja mora se vložiti najodloč-nejši ugovor v imenu slovenskega prebivalstva kronovine Goriško-Gradiščanske in ob enem okoliša okrožnemu sodišču goriškemu. Tako postopanje od strani predsednistva okrožnega sodišča goriškega smatrati je kot preziranje slovenskih občinskih predstojnistev, katerih je v okolišu t>7 nasproti 37 italijanskim, ki se ne more dovoij ožigosati.
V ta imenik sprejetih je postavno najmanjše število 216 glavnih m 51 namestnih porotnikov.
Natančna poizvedba o znanju jezikov onih, ki so sprejeti v imenik, kaže, da od 216 gl*vnih porotnikov jih je nad 100 in od 54 namestnikov nad 30, ki niso vešči slovenskemu jeziku. Ako se pomisli, da samo predstojništva slovenskih občin so naznanila 209 glavnih porotnikov, zmožnih obeh deželnih jezikov, in da je takih tudi v italijanskem delu dežele in v Gorici doberšno število, tedaj se človek ne more dovolj na-čuditi, kako so se mogli sprejeti v etni imenik porotniki, vešči samo laškega jezika.
(',(• se izžreba tudi le jedi'ti tak porotnik za porotno klop, sledi, da se obravnuje s pomočjo tolmača.
• porotuiSko uprašanje »i tako, ki bi nameravalo, da '»aj se o/ir jemlje na slovanski narod, v kolik., gre za narodnost porotnikov, ker tudi ne zahtevamo, tU naj i/.vriiijej»i ta posel taki, ki so vešči samo .sluveriikemu jeziku; marveč to vprašanj*- nameruje omogočiti pravilno in zanesljivo sodstvo ter zahteva, da se odstranijo izpred sodišča tolmači, ki se i.e morejo dovolj obhoditi.
Celo Njegova Vzvišenost gospod pravosodni minister opozori! je v ««•{• proračunskega ndseka dni« 12 novembra 1M>5. na nevarnost obravnave pred porotniki s pomočjo tolmača. Z ozimni na letni imenik porotnikov za okoliši okrožnega sodišča goriške;,'.! je ta nevarnost zopet prav gotova. Zalo -dav-Ijaju podpisani do Njegove V/:višenoiti gospoda pravosodnega ministra naslednj • vprašanje :
K;ij misli Njegova Vzvišenost ukreniti, da zapreči o pravem času nevarnost, ki prell, da se bo obravnavalo pred porotniki v okolišu okrožnega sodišča goriškega s pomočjo tolmača ?
Na Dunaju, 11». mana  lh'M\.
(Sledijo podpisi).
»Trgovsko in obrtno podporno društvo"
v Gorici.
Na razne članke in dopise v ,S o č: i* iti »Pri moren* o novem društvu sodn-.li od vseli stranij oduševljeni glasovi, ki so uredniku kar pozivali, nij h« li.ti uresničenja izprožen«! misli; dela ima sicer polne roke, vendar je sestavil pravila, katera je izročil v presojo še drugim možem. V kratkem skliče ustanovni občni zbor. Ipamo, da bodo vsaj pri tem društvu sodelovali vsi naši rojaki brez ozira na to, ali so bolj nagnjeni »Soči* ali »Priin. Listu*. Kakor je sicer v obče dovolj upanja, da ponehajo vsi razpori v deželi tudi na političnem polju, tako m* nadejamo, da se rodoljubi srečajo nuj popre i pri složnem delu v krogu velevužnega novega društva.
Pravila so sestavljena [ o vzgledu ii: po onih zakonskih določbah, kukoršna so sp!oh pri   denarnih   zadrugah.         Da   vsakdo   pa
lahko že zdaj premišlja o tem in da bo mogel pri ustanovnem shodit stuvljati morebitne nasvete, naznanjamo tu bistvene razlike te zadruge od drugih naših posojilnic.
In") bodi: »Trgovsko in obrtno podporno društvo v Gorici, vpisana zadruga z omejeno zavezo".
Reservni zalog se zbira tudi iz darov, ker teh se nadejamo. Treba bo takoj večjega reservnega zaloga, ker bodo posojila izpostavljena večjim nevarnostim.
Vstopnine bodo najmanj t gld. od 1. deleža in po 50 kr. od nadaljnih štirih; te pojdejo v reservni zalog.
Opravilni deleži naj bodo po 10 gld. Hranilne vloge se bodo sprejemale le od lakih društvenikov, ki že imajo 5 deležev.
Posojila su bodo dajala na osebni kredit tudi takim poštenim Slovencem ali Slovanom, ki nameravajo na Goriškem bodisi še le ustanoviti kako trgovino ali obrt, ali pa že obstoječo razširiti i it povzdigniti. — V takih slučajih da dolžnk v zavarovanje vse svoje premakljivo imetje. I »hrt mor? voditi po načelih trgovskega knjigovodstva in podvreči se nadzorstvu ravnateljstva oziroma v to posebe določenega nadzornika. — Takemu nadzornistvu pa bodi podvržen še pet let potem, ko je društvu povrnil ves dolg.
Pri zavezi društvenikov za /gube so določbe enake drugim podobnim zadrugam, le s to razliko, da nadaljna zaveza obsega največ pet celih deležev na enega društve-nika. (Največja zguba v najnesrečnišeui slučaju za eno osebo je mogoča torej v obsegu vloženih deležev in po vrhu še 50 gld., ako ima nad i deleže}.
Deležnina sme obsegati največ 4l'j*#, dokler, resevni zalog ne doseže svote 10.000 gldr Enako se prišteva ves čisti preostanek reservnemu zalogu.
Ravnateljstvo šteje pet udov, ki se volijo na dve leti. Enako je nadzorstvo. -— Nadzorstvo imenuje bodisi iz srede ravnateljstva in nadzorstva ali sporazumno i ravnateljstvom tudi iz srede društvenikov — t r g o v s k o - o b r t n e g a nadzornika, ki naj bi imel ta-le delokrog: a) poučuje v trgovinskem knjigovodstvu vse take trgovce in obrtnike, ki dobe od zadruge posojilu ali jih je ta postavila na noge; po njegovem navodilu morajo ti voditi svoje .< jige in vso trgovino ali obrt v obče; — b; pregleduje poljubno inventar, knjige in sploh stan premoženja zadružnih dolžnikov, vsekakor pa vsak mesec enkrat; — c) udeležuje se sej ravnateljstva in nadzorstva s posvetovalnim glasom, ako ni član, tu poroča o svojem delokrogu ter stavlja predloge in nasvete.
V XI. oddelku so označene .vodilne" določbe. §§. 32. in 33. določata, kako bodi novo društvo le v popoluilno delovanja »Goriške ljudske posojilnice"; tam nalaga zadruga ves svoj denar; nad 500 gld. ne sme biti v blagajni gotovine. —
§. 33. pa se glasi dcslovno: »Vsak zadružnik radovoljno pristopi že naprej ne z namenom, da bo njegov denar dobro naložen, marveč da bo s tem koristil napredku trgovine in obrti med svojimi rojaki, če tudi bi ga v posebno nesrečnem slučaju doletele vse skrajne posledice pod d.) in e.) §. 8. teh pravu' (t. j. da bi zgubil vse opravilne deleže in se za 5 nadaljnih).
Komur so znane naše posojilnice, bo ume! najbolje te razlike. — Vsakdo naj premišljuje o tem in svetuje, kar se mu zdi, da bi bilo dobro v korist postavljenemu namenu.
Goriške novice.
Petindvajsetletni?* .S©f-f*. -- Dn<-:;l. roan-a 1*71. j- izšla »n.t poskuSnjo" prva wSioLa* bm» stevi&e, o-i-iii duij po-znef«. p.t h- - ¦ 1. št. S koito-m t. it*, do-živt ton*j n.»A li-A pohto < i!5-ieinito »vojc^a živijfiija.   .
»S o,'a" <«• dožlvvi v teh i-.-Sili različne ilob'*; ali ;«-d:e» je t.-!a!o v.-duo en<» in rito: borb.« za v*fit:'anski uapred-k naroda. Okoli „So<e* m> sta.v ves n.ii narodni in gospodar-iki u ipr»de< v tf-ku J."» ief, povsu-l ji -.faia v poir.-djii, učila, bodrila, oirčeval i. /,af<i »ihfco s porto-<tin gledamo ti.i »jenu d«-io in hj nje usp"h".
To J.Vl.-tnlio b-,:uo pr.i/nov.tli Siiiii-n o s t. n o v •• i i k o u o c no š t" vi i k u. Kdor bi ln.t"! poslati za tu šk-vilko k ik fl.uiek ali dopis, nanašajoč s<- iiodiii tu iiit sam ali na katerokoli črtn-i» i/, uiš-va ?. vi;tii.i v dobi narodieva preporoda, u i; to ifuri n.ij-tlalje do **. f   m. Jako nam  u-trt-/-.
Imenovanje.         Nuiu^o   inifii-ST-.tvo
na Dunaji ji* itm-iiovalo go-p. < • -.it-iM „'.1 svetoval* a Kr. Vodo pivi-, a iia«b:or's;*o;?s za s lov.-n-k i- J ? u d s k.• šole v u b •• sezju gori-k ega iHf-ta m ukraj-11 e g a g l a v a r .¦» t v .» g t r 1 k k e i/ .>, a prof. Cul o t a n a d z c r » i k u i>! /a i f, a I i j a 1:-s k e Ijudsk': '-iiU- v G o r 1 r i 111 g c r i ¦"; k »• tu pol. «>kraju. V gnn'i!;< :u p(»„ okra./! jV •'iliiji Jaičiak. ki ima ila!i,.ni-ko i;n't,ko 'nirt tn to je (id-Vj iiad/oKival (• |.o.h;i?uico v Podgorij /. Vdih.pivu. d"'-;m _;»' prof C;!'rt iiud/oroval V:.i- f;U:like '-nit* v C.jt\i'i ir» tu ii »Slogine* zavod."-. M.I-.l.-j bo r.j!.'-.ruv\il -:!o-veiiike ljud-.ke '-o!-- la-ii v Gor;. 1 Sloveli e ( 1 Tako ji- prav!
Novi df/ilni račun ar gr,-p, Ivan K ru 11 j c c je inot.il i.- roi|ii;n .'„:» (.ritiiv odklonili iiiit-iuivaii.e. To ic stoi;! /, iUt\,v <im m dietni odbor. D.w.u<i'.i hino U- t,/u.' m r.-ci moramo, da m. tako bi.'-, d.> ¦.;. K. popolnoma opravtfujeji. • -Mn-r p:i '.•>¦ y i ••[« r.-č d..U«» vt.-kl.i; med tem {;*»»: »¦ g. K. dobii razuii roma pr-T-j !n*',j'.r» z'i.-i-!i!iu ¦ !uži>o s pravico do poko^ir*.'. Ali v-,e tu hi ga n,> motilo, pri«'l ti: r.vi v do:ii((Vi>ior aii tz posebnih n/irov je mor.:! ic .ov.tb svu/j 11.ij-sla;Sn ž-!j«.. - - .Vuii-.amo -c. da <b-ž I:,.: t,.l!,«r lin k 1.1 a I 11 imctioval dt:U'erM pio-ua. sij so na razjio.Jgan;-* prav ili.bri n;o/;r. ki b: biii de/j-li le v i\w?.
Potrjen zakon. - Pn-.v. .. iar >• potrdi! 7. t, m. d"žthii zakon o doUad.ih u:i vino, mi-.-o ni žganje, kakor je '•*.'". 1 deželni zbor. »a^fiiio pa. da jf-riiim-iter-tvo n.s-miviuTo, da to .;."- ;.¦- n..cviv.i d>*zraia davnina na žgatijin«* (JJ in It kt.). katero mon- predlagali Najvišjemu potrj«'u;u
Sloveiikka >ola v Gorlel. •- r.vraj se ju ra/,š;r.!.i po Gorici govoi'iC-». da je 1:1:-nisterslvo zavrnili« uto'-c slov, ^larišev m potrdilo podtuir-tl-ho iml-i\i]f ','..11".» -n«> /.1 slov. šolo. Ta :n..c« ;•' .'•!<» ra/bnnaia stariše; vel ko n;ili je  popra-»*valo   v    n.i'V.-s»
uredništvu, kaj u« na tem   r«i-n...... -•  M: u.
vemo še nič ^otov.va v !e:,t i-^iiii. Al: , n 1-uieiija ka/rjo. <ia n.1-1 na-p.-oln.-N! if:;.ijn !>.n-g«i'ne zagtivoruikc, .'..'o - je w 11»i^>n'«-, Itojuki, zaupajmo v Uoga, »»« naer i-o pomagal !
l*atr(Jotlf-«>n fin jo e opravilo ne=,ino starašinstvo v Goni i v sej .i. !. :c. /upati Ve nuti je prctlLi^ai, 11.^ se /r*r«di v proslavo ")0-Ielu!i-e vladar.-tva N;'.-/. Vcacait^va hiralnica .'. i:s.eno:n ,N . V, »e-.ar^a K. J.  I.*:  bI.lg.»V...,,i   i,.,j  se  -»..I.',.   Js-.H.-B,..
none!
Tu.ii t o p n i «*: u r -. '*. o v o : a; u j i. c sj kratili su iree N>v-n-;a V.-!.,- i:;<va. ali k d o v e k a j «» ' e m ¦* l\».t .bi -•:¦ je sk!» p, kajti n« vojašniio niso po-itavil. nao,,.). Zakaj neki ne ¦* Odgovur pi'*-p.:-; 1 c.-.i še,-,.; u.
Enako so krstili --dea otroški \rt ra ,Giard:no infanilie K ! 1 , a b e 11 i n «.• t počasi Njenega VeUčau-lva n's.,»-;,v. Al: kdo kaj v«** o tem ? Morda nikdo \> č. Po.:abi;t-t-.o je tudi to! Na napis so .pozabili*. Zakaj r Odgtr.or čitaU-ijit.
G. kr. dopisnik v .Mattinu' jo «-veda h.tro razlrohii ta »patrijolični sklep* in zlobno dostavi!, da bo trn v oko tis'.im (!. j. Slovencem), ki patrijotš.vtti rek!amu:ejit i*/ za se in se spominja pjtrijotičnih i-ustov lo 1^-daj, kedar jim prav kaže itd. Lopov!
Na Dunaj ,11» >pas" pojdejo jutri »illustrissimo Sior podeštat* in njegov opred-nik dr. Verzegnassi; pridruži so jima tudi lekarničar K ur ne r; ta pojilo zdravil kneza H o h e n 1 o h e, kateri je dobil na oboh no-gah kurja očesa vsled Rournornega tekanja od vrat do vrat v raznih nimi-tcrslvih proti — slovenski Soli v Gorici. Zvečer počasti- s svojo navzočnostjo koncert v Eldo-radu: stroške plača       goriški pantalon.
Radodarni doneski. — Cim večja je potreba, toliko manj prihaja denarja! V zadnjih 14- dneh so dosli za »Slogine* zavode ti-le darovi:
»Narodna taksa v Ajdovščini" 1 gld. — Blazij Bevk, duhovnik v Lani, t gld. — Trije rodoljubje v Podmelcu zložili za Cirilče-Metodče v Gorici po krstu malega postarje-vega  Girila-Metoda 5 gtd. 50 kr. — V ve-
seli družbi pri treh kronah v Gorici nabrali komenski narodnjaki (izročil Jos, P r e 1 c) 4 gld. — Pri volitvi župana v St. Andrežu 12 gld. 27 kr. — Pri odhodu preč. g. kaplana Štrancarja iz Kamna v Štanjel darovali so rodoljubi 3 gld. 50 kr. — Slavno županstvo v Rihembergu vsled sklepa seje 125 gld. Po postni hranilnici je doslo s« 50 kr., katere je  poslal  Kokalj  Matija v Ljubljani.
—  Po poštni hranilnici je doslo okoli 320 gld.; nad 500 položnic se je pogubilo brez uspeha!! To je res preveč! Prosili smo vsaj desetico, kdor več ne zmore, da le pride položnica v število !
— Ženski podružnici sv. C. in M. sla doSla darova: Gospa Ivanka Cotič v L. -> gld. — Gospa  Franica  Jakil v Rupi  1   gld.
Najsrčnejša hvala rodoljubnim darovalcem in darovalkam. Pomnimo, da le v žrtvovanju vseh sil je naša prihodnost. Kdor več more, naj več stori bodisi z delom ali z -— denarjem,
¦ - Za Volarif eve sirote so poslali še udovi; .1 gld. Porekar A., učit. na I lunin pri Ormožu; nabral jih je v učit. društvu. ¦¦- gld. 11.50 G. Poiane* , nabra! jih je v nlovenjebUtriškeia učib-ll-ikeiii društvu. — Bog povrni!
Nadaljni Izkaz darov za tVItovfnov spomenik smo morali odložiti i,\ prihodnji.'.
.Jftttliiorl* hujSkatM pls.trru in !,r ¦}.>';<>, d 1 /¦ že -Eii(-,[io, i'.,i\b; kdA je pn.il nekdo iz Podgore v .Mat-nu* od pon»>. de»jk.i. Tam ...amu:
Nikdo u- muiv tajiti, da v Podgori je več Furlauov n«vi; slovetifev: iu% jezik 'srčno Ijuiii,.«/ sam: Movein i rAzuu par vroo.-krvu"-/,-v v tukii^fLj »riJaSniga*. Po d gor a postane furlanska. Ako se to ne z/od,, bodo krivi !• uierodajni krogi ^ sv»i:i>o ob-zaiov in;a v.idnioi postopanjem. I:rt.,| v^-m mI.i krivični h- dve reči. Prva ;e ta, iU *u-pau-tvo noče uradovati italijanski; druga j.,i .e ta, da v <erkvi iui |»re/ira,o, kakor i* iii bii; mi k.tlvinisči. No. emu. p.šari da.je liir..iv-ko-irueš;iiin uačuiofii, zijati ra/pi.-re is« i obe uarodriosti, ki so ol,,ojen»., d.l uio-lajo ikupiio /aveti in se bilcu kol dobri br.;l;e (H!«MV«'«-!>, toda uiii-rnli moram, A,i nam Futlatioui s- gu h nUift v v.i ikeiu oz;r:i. Aku -• ra/auere n«- spremene, >o' pritožimo na prido^Jio iue?tu.
Ako povrinu, da pii /.adn^ern !jud-.ki*:ii ':U'ty,i je naznanilo ia^čMio kot rd<<"(<vaiiii j(-/[fc  V   (."il  žUpaiiiji le U,2  Oieii,  ki  .-.u ikolu
!in/. ičjeine tovarniški fj.'!ivci z rndbuuuii 111 večtn.i fd>'i italt.anskih pod,trs.k.j*-, vo-j..;kii» hegtinov itd., tedaj je dovoljno .i-ivit-ij<*[ia drzovdu-t huj-.kajo,'«ya kullurotiosia. V Pi.dgon bot- tt tujci hvoj.' .n »rodne piMViic*, .1 uii i'.l-'in .aai 11 Irrkajo ti¦•očoJii finmai uioni ¦loven.ke n.-ro Ino-iti v t.one v-iko namdno-.liio pravico. N.v jio,". ., d.«!., t!i.V's.J:al uradu/' .ašfci, 1,;  uikt-v   podi    ii.;'-
'fo.la /an.ciiiva ;:• odkr.trurčiio-t «t-p:-.tiik..\a. lVvor-.fc.il zupatiij« šL./' l.don Moveu-.-v tu I»»J Italijanov hko."o rnk-lo b-U ti:(.ia liomuvHt- pravi<<*!», vendar trdi. da Pudgum mora postati furlaitik«, lo j. v.aj ja^io |Hiwdrft:.». kaj h.,,'-..;««! Iti ,U -to /godi, »iosa'a >fu;di .-.vo/> dol,-;i''-,t i .1 -pa ns Ivo 01 n'rki'V. A »o t;e lmsS.i .uni' W take ..do;«!«-.1.!*, leda- -e i.o.b pritoževali s tr.:liuhii.(i za kruh-isti v Podgona pnbeglt tuj« i tu višji   i;ie,ta.   IJng  d tj   u.ir-
Prrilr/nl postajajo. t.V.-raj je prišla ti-ka jro.^pa t. .-vo/» h^rko v Turein-jevo ptodajaltiico peciva v Go.-.pf.^ki uiic. Turclka /,a."t;e ztiadi4ivo in žaljivo govoriti «1 Slovencih. i»š. kaj bodo ti, saj v Gorict nikdar i-.s bo ;jič l ttjtttu, jijth   šole   propad«»;«>,
katil   pOJ de   poie!;i   !i/'!!a   hčerka,   ki je   ISČLfe-
t-a\i. Naj it: b:U raje dovršili Uk..- *o[-. -Tudi j.i.: <er.i S:«i»eukd, govori ,U ,.. toda otroke poš.^ani v laško šolo, <\,\ bo k a; r njih. - Na bf to opo.ar^rut) 1- n.*š*> ijlid sHu 111 pravita:*. / ip'..n»:ii!» «.« did-io Ttsrc.' jevu pekan/i v i;,.sp«i-k> ulit;.
LopoTiki napadi. 1'rivoK *---.p. H, F u r l a u 1 je l.ii v ,„b».!.i 111 11» d.>l o ps'-d::e l lopov-kdi napadov. G«,,p, F. /'.Vi<^', tljcgOVl d'd_r lit j'f.> ied.e «.«» i i'i .Vov. »r . t.če m tinti .'»¦• ,:iu:i prav ti"; . ,sk.. — V-e to sii oviralo nekega V e /, t .¦; ! ;,, da P*a je napadi! s p:.<-iau*«r v ,'.*-r;i' ni* od SntmU*, v katen ga tim-J.i;/- «*»:::dniHM r» ne ga t a prve yr,-V-, tU ga bo v v^ein iivljciju ?.&*'.<?-ilovjiu pr(-»;ran,e 111 .'.mtčevan/- itd. — G. Furlani tega človina udi ne pivo« iti ue ve, ka: h: ..«v:.". b.t. |«.*,..t !tap,d.i. (1;».-,^« Mil... da P.,:.:otU vt.. ia^i po.iack :n ni<-!ida bivAi voja-ki b^-iin). — Go-p F. w bo mi-lčal, taarveč to.V.l ho Pe.:*,o!to t» ,G ir-ru;re*; laiki porotniki so ntwo hit n.i*-ga nr--b.-.ika radi »ame be.-cde .Mtegat-1; rado-Vfe v. s:no ua to pravdo!
Al: tn «i-tj'.o h- pri poslinlci. Lišs: pe,-lul.ni v r.i/.trgat!'h ;n ge-poskdi hlačaii ^,< napada g. Fuilautj.i .*. besedam; itt celo '.• dejat^c. V w-.\> !/¦ ?.v.-č»t so ga najudli štirje 1 to ¦s«.) .-.tn.iki: št-.r.e na enegu prav* laško juna-',vo!) iti ga pr*!> p'.l. Bli.*.u je b:l»» še drt^di. Iteč je č.daj pri redar.-tvu. ¦ -lih smo. da redatvvo ne -:r.atra t* ga dogodka \:a uradno pa>!opaive u.\ ^Voje strani. Go>p. II. naj izpove, lo?.':. Ako jih »*¦ pc.iua. slabo /anj.
-   Lepa hvala ?,a tako tolmačenje. Laški po-baliui lahko napadajo po noči Vsakogar, ki jih ne pozn.i.
Take lopovščine proizvaja — »avlia coitura*.
laižnlki po poklicu. — Huggiardi di professione! Taki so razni dopisniki lahonskih listov. Na drugem moštu poročamo o lopov-ske 111 napadu na g. H. Furlanija. Dopisnih »Piccola* je tudi naznani« ta vitežki čin svojih vernih pajdašev, pa takti, da to nekateri Slovenci dobili zaslužene palice po hrbtu, ker so kričali — V i v a M e n e I i k ! Da je to i a ž, pokaže sodna preiskava! Enaka bo dokazano, da so znani rokovnjači napadli g. F. vsled znane poslanice v ,Gorrieru*,če5, da se maščujejo nad -- r e n c g a t o m. Zanimivo je to, — da je bil med pretepači v prvi vrsti neki -— renegat ali vsaj sin rene-

gata. - In naše redarstvo? Ali kaj zasleduje i to druhal?!
Kam   spravi  človeka zagrizenost?
— Magistratni komisar na sadnem trgu v Vrtni ulici Resen je dal ljudstvu že dovolj povodov, da so se javno pritoževali v listih; iz teh pritožb je bilo jasno, da Resen je uprav nestrpen zagnzenec do vsega, kar je j ^vensko. — Evo nov slučaj:
Neki večer je Resen v družbi par tovarišev wečal nekega Slovenca. Resen za-kliče: Viva Ualianit -~ Slovenec pravi: Vsi morarno živeti, ne le Italijani! — To je bilo Resna dosti. Skočil je k Slovencu in mu pomeril s samokresom na prsi.                 ...
Ta škandalozen cm mestnega služabnika ¦p <:I naznanjen redarstvu. Ali se kaj zgodi, bomo poročali.
jUHd tognad. — Časopisi poročajo, da je v zadnjih 14 dneh «a stotine laških mladeniče v pobegnilo v Avstrijo, ker nočejo služili »alle glorioss anni italiane*. — Te jjutii bo torej morala rediti Avstrija ! Kruh, kateri bodo jedli, vzamejo našim državljanom. - Toda upra*anje nastaja: ali ni se dosti la-mh podanikov po na-ih deželah 't In ka-ko4u!h i Znano ;e, da laski državljani so v ,\ v »'n, i najdmnsi in-edeti»ovei, ki delajo tu-k .-"zgago m nemir. Lv v Trstu j;h je kakih lV •i«j«\ Akt* bi i» poslali domov, bi bil kwaai iw;Iep5| mir v dt Mi. Treba bo enkrat n-,iio zaht-vati, da se stori konec hiijskuri-,,iui o.I a«ra!«t Ijudij. ki ho italijanski državljani, so p.ib^gtnli iz lla!i;e, pa m- za njo r.iibol; <yr».va;o! *z nn-.o l rijiiut! Zlasti pa'mora biti enkrat kon»r /-¦ m\\\\*. da taki t iid .   lasraiiiujcj'« poltene   avutrijtkt* ilrltv-
Nair ieieanl««1. • Pn r-apravi •» žele? i.iškrrn na-irtJrf-lvu «!::<• 17. t, m. so krepko zag. .**¦}**«• PreieNh* ie.e/nico pavlttici Stalit/. M Trsti, SnnT*c;:!«". i.' tirlj-dca in lu:.<n Ka-hI Zclez ;:.-*; !>u,«'.i !.i"»l /a^narj.d je edini K bU, katoega je /av rr.il Sieiancfidei. Dr. '',:*¦& tltt: je v.ni!" ».is!ed",.» rcs-lir.-ij<«. Liter > :c /l/iftiu-a jimIju.*: t', kr. vlida ve p»/«\;ja, i:.- t'c-l!/(S št v ter* «m-4ksju v namen, da • i ;j-'e 'Inl* tn>'. -.vej /a trgt.vin; ter da se „",e/e t/ cdiif ii*-»ri;-k>* fjf.Uaišf-e po ira;ij j. :; i u<A', ,\\y;ma de/t\»:n., suift /ii><!i:i j-o "«.<te»etti *e /tg- v 'Vt ?,,.- dh.i fe!c/n ce !.* Trsta, i,.-* <«•?;¦¦¦<. po ,,i-i;k:,.J-.;.-.sd»k.U*re^a mtr-U Ki;!-Svr  ^e.c,";:. e,   v   prvs   vis!i  če<r   1'rrdel.
Podporno drnUvo m duhovnike v ttorirl »> mi« i<» *vo g:.ivm oStrn; /b»r T». t. I;:. !'.!..»¦»!.'. s,. * ,e-i,w l'i ui-iv. !w ! *«*.» 1.1 j.h .-¦ J><»?'.a'i'  ptatMa-Is.a         K- r _i   w:re-
V- * ..Stn'1' »:• kt di;h*-«vii;K ,Vv», d.« h> «.,-kj, s.i' pi-.iio o |triuri,ii in d'v><..>iii_;i tega »'.: .V.va. tliji.ii j^nt;.- o liti>šri;»im ri« rc»an u t.p,^..-::.>:
1'rnti.ednjk mcas. D. fittp ;e jnudal v mu; m [:,yi.wrii kratek pr»-g'.ed dv.i.s>* !M-L.>M    «L'i:.»vai^a.           UaCnnski    prt-j.v .imk.
i' kjrn;C»»r jr. (tristo f o le tt t, ;»• }H>r<>^aJ ;*'tefii "i Lti:oi:iem starat dnsUva. U n;»vo-vt k*,3 p<»r..:.*L.i p(»i5v;niaiiu> 5e-le tfi\U" po-ditk-: L. ts-.»5 ui h-!> &-:M7 drtii^ikuv in t.".»iT j::J. *tn»*k»jv. s pr..o«taakom i. IV.it. * zneAu 1»».%.I gi.J. ;e bit;) skupnega pre-osljuka v denarnici lepih M.K',1 gfd. Llru^tvo im.i pa v dru^ndj pap;r;ih nad i«*U«JU gM. Tu je pac lep fruoten uspeh! I.». d.i!iiwtya pon^aa o dni^lvencm de-luvui.ii posnemano, ,i,i -n društvo lani po-ii.-,»a:o STo-e zilra»itt«< v Meranu na Tiroi-skem za t"> «.,b. da ;e letos tamkaj »ioh:!t> fav.-t:M e 1» }7 didnvnškov. — V Fr.inc J»;>-sipovo r.'iravii.*e v Ui ]o do**o pa 31* du-h'»\niko%. s.i.viC radi morskih kopel/.
lU.je ,e >k:en:!o ru predšog arhivarja Kemerja, dete^1'-« za ikotš^o Kra!;evi Gradec na t^kem. .-.^.ij-fi v Kansk.h Toplicah (Jo-hattnislKid) na 0;fei) zdravisce, »ko dobi tlrustvo brezptavtio sUvbi^e in !e<? in dru^i stroški ne bodo prcsrLa!i s^ote 30.000 g!d. Tajnik je predla/al v tak namen potrebno premeniho pravit, ki je bila soglasno sprejela.
Predsednik je dalje predlagal, naj izreče oheni zbor svojo zahvalo dosedanjemu računskemu pregledniku g. Princi *-n. ki je to c.isl odiožii zaradi starosti, — in bankirju g. Vervegi, ki si je pridobil za društvo velikih zaslug s svojim nesebičnim delovanjem, žrtvo-voje pri tem mnogo časa in denarja, pri zgradbi prelepega zdravisCa v tki, za kar je žel pa se obrekovanje. Zbor je soglasno pritrdil temu predlogu. (Predsednik je poslal na tog. Vervcgi pismo, ki v zelo laskavih besedah naznanja to zborovo zahvalo. Ta Cm je g. Vervegi gotovo najlepše zadoščenje za napade nesramnih dopisunov v ireden-tovskih listih.)
Naposled je izrekel predsednik še mne- j nje, da bi biio za društveni obstanek najbolje, ako bi njega vodstvo prešlo pod nadzorstvom več škofov Avstro-Ogerske in Nemčije na naškofijski ordinarja; goriški. To misel je sprejel zbor le na znanja; razpravljala .se bo pri prihodnjem glavnem zborovanju.
Pri volitvi  naCelništva sta bila Izvljena v avstrijskem oddelku namesto dveh umrlih Članov  knezoškof krakovski   dr. Ptizvna in generalni vikar olomuški mons. dr. Wein- I [ licfa; v osrednjem odboru goriškem pa so: j predsednik mons. D. Filip, hišni prelat sv. J Očeta itd.,  njegov namestnik kanonik mons. B e n s a, roons. dr. A Mahni C, grof Franc Coronini, dr. Frapporti (vsi ti zopet potrjeni) in na novo župnik mons.  Wolf; računska preglednika Gristofoletti in nadškof, kaplan Zamparo.                                                         j
Po volitv? ie predsednik zaključil zbo- j ro vanje z živio-mcem na sv. Očeta in Nje- | govo Veličanstvo cesarja F. J. I.
t Danilo Mertdua.       V »Primorcu, smu naznanili smrt ».cdmošolea c kr. gimnazije, 17-letnega Danila,  vina e. kr. vadnične^a učitelja g. Ivana Menina. Tirni ie za susico, kaiero si še nalezel koncem hn.<kega poletja. — Nade-polni mladenič je bil edini sin, zato lahko ume-I jeni«*, k.tku grozen je ta udarec za Narise,  — j P>Kreb se je \rMl   v sr«d«r*»*> ± pop.;   bte/. J pretiravanja smemo reči, da pogreb je bil veli-kansk. veličasten. Polejr neste\iluih piijateljev in zna»n ev staiišev *-o se viiele/ili pogreba učenci i in učitelji c. kr.  \a<hice,  e. kr. giintM/ija in e,«ijeiikc učiteljišča. Dijaki so nosili več vencev ; enako  tri  kandidati nje.  Voz je M z venci ob Men.   -™  V enkvi in na grobu so peli dijaki, pod spretnim vodstvom sedmošulca  g. Vincija, sina odvetnika  V,   peli so /elo ubrano,   milo, i jjiaijivo. Sprevod tinm mesto je bil zelo dolg; al: tudi tla poLopaluH-« je šlo nenavadno veliko j i.fcčia-tva, toliko, kolikor pn icdk« katcietn po j g/ebu.  To je dokaz o splovirtn  sočustvovanju j :>a;ra/luiK';Š!h krogov.   - ¦  Venci so b,li  ti-le: j 1.   <('K'tu/;i! sMnši  — uejiozabnemu sinu*.  2. »Predragemu bratu            \ vimels   sestra*.   3.
• Arrivrder«!      ¦   Tua /U  l'aroliu.i».   4.   «Kulie sani!   -- deine C<»usine Mafie 'i\isi». 5. il)ru-j iiiu K'*s».  h.  il1ru?i:i.t Hinel*.   7.   «AI caro i niptfle        !a  »amigha   ('"llatigi.   s.   »A! caro rviisit)    -   ta   tamglia   T.»re!;i..   «|.   .|'t„!esor t Plwbi». J'l,   .("uMMia/ijski ravirttelj,  il.  (»iuss». 11. ilnaiger !<-!/ter t;iii,s \oadei VII. l'lasse». j 1;!. »Die /i-glirige iles !. ei/b, Kiuben-^eiiiiiuis. Uu»ic siujj  Im   |;iinieii>.   1.4.   «Delil 'riili ver b!ir»irner.   NA«   des   wert';:i   follcgesi*.    14. j  .(io;«.ke   II.   !ei*j;a    ¦-   Sladko   sp.ivaj..    1.".. |  oi-u-ihle jffjp.nr.ice,   pieiano   uuiileiuu   sinu I:iil'!jc:iega učitelja«, D«. (Kiposa iu pice     - 1 j i->t t i!d:.i'!J>.   3 7. ^liitibiiia  t-iiia   ?is!i:/:ic;'a I ptvovo<:je»    |,s.   «/eii'ka p..i!niihuV.i sv. I'hiI.i i:« Mrt"da..   Vt.   ilVlit..!ej:iiiM Ana Klaučič«. V «Pr i mor«. n> sm ¦» rekli, da itiUlenu' je  veliko  obet.il  svojemu  narodu.   Hil je zelo j trezen,   V  ijeuč   iie/cn iiiladeiiič  t\ tijeg.tva f leta,   \chiio se je učil,   velik-» je čital,   p.i ne : \t\r:A r»!n»!»')V   Ka/al je spltdi velik tdent, ki 8 j kdij ud ne le Maušem  v tola/bo :u veselje, m«več g<.t-»vo svojemu natodu v veliko čast in k« rr-.t    Ali  n;  mu  biio  Mijino,   zagrnila  ga je /etr-Iji. s'..ui'g» komaj 17 let N tj p.iCiva nv.ino! ImrJ je angetj-ke smni, ulm »  Hiljo v«.!j.» i:i ; fi^či n '.'.a du*-.), med m< litvijo domaČega Jupnika, pnp. rtčuj>čega njegovo &u^>. Hog tolaži tužnega očeta :;i id sMno mater.
Kk«presiia vožnja bUttfi po južni železnlel. .S I. di^in januarja 1. I. se je vpeljala na v.-eh prugah južne železnice ek-spresna vožnja za blago, katere predno.it <d>att»jt v t« m. da -c blago vsprejemlje in oddaja na ta naču>, kakor potni pratež in •.(.r trj.li pri pratežruh biagajnieah, brez v«fejj«-ga l;?ta j!<1. siiiiv proti praležnemtt t -!u. Ta prat-žni list j»oAIju odpoSiljatelj a4rt>.d'j, kat«-n polrm ž njini duhi blago. Na ?ah!«'V.in^' <»d}^^iljal«a »e pa adresat obvesti, aa *¦• mu biago do>U\i proti pre-/mu pitrd.la. Tak-e se kak<»r pn pratežui \uH\/t /araVaiia^if. po lijtgovj ti ži v okroglem *tevi:mid lodo in kilogramov (pri br/o\laku za ,Vi»i poviiamj, pri .'•¦•n»«r j«« določena s Ul {our. (en ua/u^a pr^lojUna. Kol ek-«pr»'sno bI««go &• v*pr«';eji>ajO tudi male Živali v kaUah ali zabojih itd. in sploh *se ono blago, ki je pripravim za tramporin; in pratežni voz, »n ni izkljiieeno od praležne vijžiije.
Društvene vesti.
—    Sluvrnnka ('j i l a I n i «• a v (J o-r i c i vabi k besedi, ki se priredi v *>ubotn dne i|. marca IS.tti, Vspored: 1. iSthubert: »Slovo*, nmturno za 5 gosli in glasovir. -i. H. Volanč: ,Movai: na dan*, mešani zbor. 3. A Dvorak: .Slovanske tance* ?t. »>., gosli in klavir, t. MaSek: .Pri zibeii", (gosli, bi-semica, brač. kitara). .'», •,*: .Podpo.iri slovenskih narotimh pesmi*, (gosli, viola, bisernica, bruc in gla-iuvir). 0. ,V spanji*, veseloigra v ;ediif.in dejanji. Osebe: Svetovalka Gvetnikova, udova. — Kina, njena hči. — Artnr Svilelj, n,en soprog. Doktor Uav uik. ZačfU-k ob .*». uri zvečer. K obilni udeležbi tujuljudrieje. vabi.                           Odbor.
—    .Slovensko bralno in pod-, porno društvo v Gorici* bo imelo, kakor
smo že naznanili, -"J. t. m. svoj redni letni občni zbor. Iz računa za 1. 181*3. posnemamo tc-le glavne podatke:
;           1. Upravni   zalog kaže  gld.   -2M'X\
dohodkov (n gld. 2i3-«ft slroškov. ¦— Imetje
, te^a zaloga znaša gld 1/75*96.
H. Domači bolniški zalog je pa imel
i gld. 1268-G9 dohodkov in gld. 1268-G7 izdatkov. — Bolniki so prejeli gld. 453'GO podpor, gld. 17"3G je plačalo društvo bolnišničnih stroškov iti 41 gld, za pogrebe. — Ta zalog je moral posoditi zunanjemu bolniškemu  tudi   letos   gld.   L00-60  (lani je
I doplačal gld. 190-39}. — Imetje tega zaloga znaša S0I1 gld.
!           III. Zunanji bolniški zalog je imel: do-
[ hodkov gld. 11G1-88 (z izposojenimi 200 60)
I in ravno toliko izdatkov. Ker je imel ta zalog tudi letos občuten deficit, je prenehal s
! koncem leta. (Uzrok deficitu je ta, da zunaj
ni mopoce bolnikov nadzorovati; zdi se, da i so se godile zlorabe). — Cujemo pa, da I" Solkantn- snujejo podružnico s samostalnitn j gospodarstvom. Le na delo!
Iz teh številk je razvidno, kako važno je to društvo za Slovence v Gorici. Neodvisni in oomi svoji bodimo na vseh poljih!
Ostala Slovenya.
Trst. — Pred tržaške porotnike pride zopet urednik .Naše Sloge" g. M. Mandič radi tega, ker je priobčil okrožnico škofa Flappa o priliki zadnjih deželnozborskih volitev, :;akor mu jo je doposlal neki dopisnik. j Ker ta ponatis ni odgovarjal vsebini originala, i toži državno pravništvo urednika pred porot-| niki. Razprava bo 27. t, m. Radovedni smo na pravorek porotnikov, mej katerimi je tudi nekaj Slovencev. Ni upanja, da bodo oni pri-pnščeni kot porotniki, ker bo že poskrbljeno za njih odklonitev. — Mestne volitve v Trstu prično kmalu. Mogistratovci se pripravljajo. Odločila je delegacija že 500 gld. za pri-p r a v c k tem volitvam. Koliko pa potrosijo za same volitve posebno v okolici V — V Trebčah pri Trstu je umrl veleposestnik Jakob Štrukelj svojčas tudi deželni poslanec, Hil je vnet rodoljub. N. p. v nt.!
Istri*. - Tudi v Istri se bodo to leto J vršile razne volitve v; občinske znstepo. i Z ozirom na to pišo ,Na*a Sloga*: Kolikor nam je znano dosedaj, vršile se bodo občinske volitve v Doljiinii, Hoču, Pnmjami, Miljah, Oprtlju, Vižinadi in Kanfanam. V vsak I teh občin imamo naših rodoljubov, ki bi se mogli iu morali zavzeli, da se le volitve i i/.vrAe na korist večine prebivalstva. Ako bi bilo reda, zakona, dela in dobre volje, morala bi biti izvoljena v vseh teh obcimih naša narodna občinska /a.stopslva, ker je v vseh teh občinah naše ljudstvo številno močneje. Priporočamo torej prijateljem .'n rodoljubom po vseh teli občinah, naj .si ogledajo, oziroma prepišejo volilne liste: in kjer vidijo, du so pogrešene, nuj jih skušajo popraviti potom ' .hlamitcije. Kakšni značaji so islernki iahoni, priča dejstvo, da je neki njih glavar v Iluzeš-čini daroval 3 gld, dntf.hi sv. Cirila in Metoda, Ker je namreč razžalil nekega duhovnika, ga je ta tožil. Pri obravnavi 4e bil ol;-sojen uu tU gld. globe. Pogodila ida se pa toMelj iu io/eiicc tako, da plača ta družbi Cirila iu Meltida 3 gtd., a 3 gld. mu se opusti. Ta z n a čaj n i Italijan, dn prihrani petak, je temu pri\olil iu izročil /,,i!)tevuii) »'iiesi k v prid uu?.i druMii. To so pravi italijanski značaji! - V UurMn je nuni učitelj kopciskega okraja Ferdo Pieitschol'. Z pokojnikom je zgubila i stisku raja zimcujihvi moža iu rodoljuba ter vrlega učitelja. N. m. s. v. 1.!
Kranjska. - V Ljubljani je sklenil mestni zuMop upeljati električno razsvetljavo. Stala bu IIIIMKM« gld. Slovenski umetniki v ptujini delajo naioilu čast, (iosp. Krati Pogačnik (Naval) je gostoval v Goli na dvornem gledališču in dosegel sijajen uspeh. Vojvoda Alfred sasko-koburški ga je imenoval svojim dvorno-kniiiornim pevcem, (iosp. Pogačnik je rodom iz Ljubljane.
štajerska. • Da napredujejo štajerski ne.nčnrji s svojo prosveto v nemškem jeziku je porok sledeče pismo, katero je prinesla celjska ..Domovina" : .NVeitcr Her (Jrezel in Sleinie. Do seud ich iliucii '.) sclitik hfite mid die knehte vvie mir die kneht sagi bat so send ich ilinen 2 sehtik lode hftte pr. sehtik 2 Gl. emen ober feinen leichlen somer hut farbe tropgrau der kost 2 GI. 30 kr. die htile pib ilmen vorzugspreis ich dank mir vir die aiiftrage mid hoehaclduiig jFranz Flori.ni". To so uspehi, kalere zanje .Schulvcreiu* mej Slovenci!
Koroška. - 1'hogi korolanski Slovenci so povsod tlačeni. Ne dovoljujejo jim uiti tega veselja, da bi smeli pisati svoja imena tako, kakor se v resnici izgovarjajo, (l kr. okr. glavarstvo celovško je prepovedalo namreč g. Zabiačauu, da se ne sme tako podpisovati nego Sablatschan, kakor je opisan v krstni knjigi, drugače da bo kaznovan. Tako se postopa s Siovenci v enakopravni Avstriji! glasbena Matica" priredi na Dunaju par koncertov v korist dunajskim ubožcem, to v zahvalo za veliko pomoč, Dunajčanov po polresu. Danes ob I011 je šel iz Ljubljane poseben viak, ki je peljal ogromni pevski zbor iu druge izletnike: povrne se v četrtek. -~ Dunajčani ta zbor simpatično pozdravljajo , hrez dvoma bo udeležba ogromna. Nastop naše .Glasbene Matice" pred dunajskim občinstvom je velikega pomena za ves narod .slovenski. O tem nastopu priobči prihodnja .Soča* obširnejše izvirno poročilo iz urednikovega peresa.
Razgled po svetu.
Avstrijo. • Njeg. Veličanstvo presv. cesar se je povrnil na Dunaj iz Menton. Odlikoval je francoskega predsednika Faurea s Štefanovim velekriZem. I led je bil izročen 13. t. m. — Nadvojvoda Karol Salvator je prispel v Mali Lošinj s svojo rodbino. Ostane tam dlje časa. — Na dunajskem vseučilišču so se primerili veliki neredi mej nemško - narodnjaškiini in židovskimi vseuči-liščniki radi tega, ker so prvi izjavili, da židje niso sposobni dajati zadoščenje z orožjem. Proti uzročiteljem neredov se postopa uradno. Vseučiliščnemu profesorju Suesu so priredili mačjo godbo pred stanovanjem; upili so .pereat" in »pfui*. Židovski vseuiilisčniki so imeli shod, na katerem so zaključili resolucijo, da bodo zagovarjali odločno svoje položenje ?. vsemi sredstvi, katere bodo imeli na razpolago. —• Avstrijsko kvotno odposlanstvo je končalo glavno razpravo o avstro - ogerski pogodbi. Poročilo ima sestavili levičar dr. jjeer. — Odsek za volilno pi .osnovo je sklenil važno premembo vladnega nučrla. S privoljenjem ministerskega predsednika J3;;denija je sklenil, izločiti iz načrta določbo, po kateri bi posli ne imeli volilne pravice v novi kuriji. Vsled tega sklepa pride v novo kurijo še 210.000 volilcev. Odsek je nadalje vzprejel
določbo, da mora vsak, kdor hoče v kaki | občini'imeti volilno pravico v peti kuriji, prej vssj šest mesecev prebivati v občini. — Na pfbgi St. Johann-Bischofshofra (na Tirolskem) sta trčila dva vlaka. Bilo je več ubitih in mnogo ranjencev. — V Levov je sklicana skupščina katoličanov za 22. dan junija,
Državni zbor še 2boruje. Radi preobi- | lega gradiva smo morali izpustiti že postavljeno poročilo za prihodnjič.
Ogerska. — Iz Budimpešte prihajajo glasovi !e o škandalih, s katerimi se zabavlja domače ljudstvo na sramoto že tako razupitega madjarskega vitežtva. To vse pa menda v po-veličanje milenijskega švindlal
Italija. — Nesreča v Afriki je uzročila, da je vlada pomilostila vse one kaznjence, kateri so bili obsojeni radi nemirov v Siciliji. | Mej temi so bili De Felice, Bosco, Barbato l in nekateri drugi socijalisli, kateri so bili izvoljeni kot poslanci v zbornicu ukljub temu, da so bili v zaporu. Ta vladni odlok se lol-mači tako, da je to nekaka koncesija radikalnim življem v italijanski zbornici v svrho, da bi podpirali vlado v težkem položaju zaslran Afrike. V Rimu in Nnpolju so bili zopet ve-I liki neredi, ki so bili naperjeni proti afriški politiki. V Nnpolju so se slepli vseučiliščniki radi De Felicea. Vseučilišče so zaprli. Zbornica se je sešla k drugi seji 17. t, m. Navzoči so bili skoraj vsi poslanci. Minislerslvo se ji je predstavilo polnoštevilno in razvilo svoj program. O seji poročajo, da se je mi-nislerski predsednik spomnil v Afriki padlih vojakov, ter da bo dal vestno preiskati nevarni položaj Italije same, k ukor tudi v Afriki. General Hulilissorn dn ima v Afriki popolno svobodo, dn lahko popusti Kusaln in Adigrad ter naj se pogaja rudi miru, Proti koncu jo zahteval kredit 140 milijonov lir. Med j govorom je bilo burnih prizorov. Govoril jo znani Imbriitni in hvalil Menelikn, kakor moža I čea mero poštenega iu značajnega. Zbornici sta prispela dva predloga, naj se umakne. Italija i/. Afrike.
Itnlijft v Afriki. — Poročajo, da so derviši došli že v doliko z Ilalijnni. Okolo ti(KK) dervišuv pešcev in kakih 300 konjikov vrglo se je na italijansko prudslrnžo Kiipiuliin Kasiilo, Derviši nnmerujejo « svojimi naskoki, preprečiti uli pretrgati zve/.o med Knsnlo iu Adigradmu. Itnlijiuisk« čete liiuiiluiili! so kr v gorovje, h Knite v London došlo poročilo o leni naskoku pa zatrjuje, ilti ko derviši raz-[tešili italijanske čete ter jednemii delu njih ndrcp.ali pol v Kusalo. Meueliknva vojska so je baje ustavili! v okolici Adue, kjer ho vojaki pokopali padle svoje sorojako. DuldiKsera sodi, dn dospe Mciu lik s rvojo vojsko v pur tednih do Asiimre, dotlej pa m upa liiildiri* sera utrditi tako, da se bode mogel upreti vojski Suanrcv. A pomoči no more poslati nikiikoršni! ne Adigrntu ne Kasnli. V svojem podedujem poročilu opisuje Hiildissera splošni položaj kakor iiespreinenjen, silno opusen, vendar pa je ruzvideli iz njegovih besed na-dejo, da se bmle mogel vsnj častno upirali Meueliku, ker mu je isti dal obilno Času, du morejo Italijani okrepiti svojo vojsko. Kakor pu se čuje, pričela je Italija že pogajanje z Mcuclikom zaradi miru iu zaradi tega, da so ustavljena začasno na obeh straneh vsa na-sprolstva. Pravijo celo, da vsled tega Italija za sedaj ne odpošlje več vojakov v Afriko. Ta vest sloji v protislovju z drugo došlo iz L-iira v London. Glasom le poslednje vesti pošlje Angleška v kratkem vojsko iz južnega Kgiptu proti tlervišem. Ako se lo resnično zgodi, bila bi to vsakako nekakšna pomoč Italiji. Toda pri vsem tem bode Angleška gledala v prvi vrsti svojo lastno korist. Čuje se že, da namerujejo Angleži zasesii zgornjo Nilsko dolino ter prisvojiti si Dongolo. Ta misel rojila je Angležem baje že več let po glavi in sedaj namerujejo'izvršiti svoj načrt z zvilo pretvezo, da gred6 krotit dervišo! Major Salsa, kojega je bil poslal Daldis-sera k Mencliku, da ga poprosi dovoljenja za pokopanje padlih Italijanov, je srečno dospel k Meueliku. Došlo je prvo poročilo njegovo v Masavo, glasom katerega so v Menclikovem taboru ujeti: geiierul Alberlone, polkovnik Nava, (: stotnikov in IG poročnikov, o katerih je Saisa doznal imena in še več drugih častnikov.
Ostale države. — h Srbije poročajo, da so v nekem kraju napadli razbojniki hišo predsednika Jevremija ter ubili njega in vso njegovo rodbino. Prišli so na pomoč, orožniki in je na?lal boj mej njimi in razbojniki; boj je trajal vso noč. Z velikim naporom so orožniki zmagali razbojnike. Ostaio je več mrtvih in bilo obilo ranjencev. — Rumunska zbornica je izrazila svoje simpatije Italiji radi afriškega poraza. — Grof Goluchourski je bil na nemškem cesarskem dvoru kot cesarjev gost. — NemSki poslanec na Dunaju grof Eulenburg je bil poklican v Berolin radi važnih dogovarjanj z Goluchovvskim, a italijanski poslanec na Dunaju grof Nigra je odpotoval v Rim na poklic ministerstva. V Rim so poklicani tudi italijanski poslanci iz ostalih držav. Kaj se bo kuhalo, težko je uganiti. — V francoski zbornici je Bourgeisovo ministerstvo zopet zmagalo svoje nasprotnike. Sprejeta je bila vladna predloga, da se priredi svetovno razstavo I. 1900. na levem obrežju Seine ter napusti Marsovo polje s 377 proti 164 glasovi. — V Španiji se vrše še vedno demonstracije proti Zjed. ameriškim državam. ~ V Kubi so zavozili tudi Spanjci. Ne vči se, kako se rešijo iz zadrege, posebno, ako se pomisli, da imajo več vojske v Kubi nego na domu, kjer vlada tudi velika mizerija; ljudstvo demonstruje.
Razgled po slovanskem svetu.
Hrvaška. — Ozirom na razpor v ta-boriu stranke prava, o katerem smo že poročali, dodati nam je danes, da so izdali oklic na hrvaški narod državni poslanci Juraj Biankini. Nikolaj Dapar, dr. M. Lagi-nia, V. Peric in Vj. Spinčic, kateri so prinesli vsi hrvaški časopisi. V oklicu rote prvake, naj  se udajo sklepom glavne skup-
ščine stranke prava, katera se bo vršila 29. aprila 1896. Radi tega oklica izjavlja dr. Josip Frank v 112. štev. časopisa .Hrvatsko pravo«, da je on pripravljen, odložiti vse časti v taborju stranke prava in izstopiti iz kluba stranke, ako se mu pomore, izpolniti neke dolžnosti, katere ga vežejo s klubom in glasilom stranke, katerega je ustanovil pok. dr. A. Starčevlč in proglasil svojim glasilom, ter v to svrho predlaga, naj bo le eno glasilo stranke v Zagrebu; predsednik kluba bodi baron Juraj Rukavina, podpredsednik Evg. Kumičlč kot zaupnik onega taborja stranke, kateri je užival zaupanje dr. A. Star-čeviča, glavno glasilo stranke naj bo »Hrvatsko pravo« j v uredništvo naj stopijo tudi nekatere dosedanje osebe iz uredništva »Hrvatske domovine«, a posebni odbor ima nadzorovati urejevanje glasila. Klub ja uredništvo naj bo v .Starčevfčevem domu". Z onim dnem, ko bo ta predlog oživotvorjen, preneha dr. Frank delovati na političnem polju, Naznanja dalje, da je ta predlog poslal tudi državnim oslancem, naj store potrebno v obeh ta-orjih, da se uresniči. — Po našem mnenju je ta predlog uvaževanja vreden in se nadejamo, da se doseže željeni sporazum, Bog daj kmalu! - .Hrvatski Sokol" v Zagroba je imel svojo glavno skupščino. Iz poročila posnemamo, da jo Štelo društvo 951 članov, in sicer 8 častnih, GO ustanovnih, 279 izvr-šujočih (ki so telovadili), 588 podpornih lor 16 prednjakov. Dohodkov je bilo lansko loto gld. 7.105-12, slroškov pa gld. 0.85H-88. Cisto imetje jo znašulo koncem 1. 1895. gld. 33.622*52.
Srbuki ARMttl na HrvnSkninJ — p0 .Pester Llovdu" ho javlja, da bo Jo opazovalo moj vojaškimi kadeti v Petrovurndlnu neko (-.banjo v prot(avstrijskem smislu In da sta popihula dva kadeta Iz šole v Belgrad. Bila sta bnjo v to prigovorjena po nekaterih agentih. Vojna oblast jo vslod toga natančno opazovala gibanje in tudi zasledila uzrok. Kot agitator da je noki somiinsk! pravoslavni duhovnik, Koliko jo na tem resnice, aovoda nI znnno, mogočo pa jo, kor so se žo čilnle ulično pritožbo tudi v hrv. časopisih,
Dalmacija. — Nekateri časopisi io bili naznanili, da bo razpuftčona zndorska občina, Tonili ho danes oporoka. Vendar so javlja z dr.igo strani, da «¦> pripravljajo Hrvatje m bližajoče ho občinsko volitve) ako uc. bo razponi v taborju in ako hI Hodolovnll tudi Srbi riložno, hi padla (udi tu zudnja trdnjava itn« lijuiislva v Dalmaciji, Zmaga hI bila gotova v tretjem in prvem razredu, C« spomnimo, da jo Kader obkrožen popolnoma od Hrvatov ter da ju od njih udvlson, kot tiorlca od Slovencev, in da ime veliko voliteov v za-derski okolici, kater! w> vsi, a žal, dolonm io nezavedni, Hrvatje, tednj bi bila zmnga lnhko mogoča in odevonkulo hi za vodno zadnji postojanki iliilijniistvu v Dalmaciji. V to jo potrebna sloga uc samo mej »urnimi Hrvati nego tudi moj njimi iu brati Srhi. Rodoljubi na delo in zjodinilo so v delovanju na čast narodu I -- Držuvuozborska volltov na mesto pok. dr. Klulča, je razpisana za 1)0. aprila t I. — Splitski uvlonomaši so zuhlovall italijansko šolo na stroške mostu, deželni šolski svet je znhlcvo zavrnil.
deska. — Novi namestnik grof Cou-denhove je doposlal pražkemu mestnemu zn-slopu dopis, v katerem prosi župana za podporo v mejsebojnem delovanju. Namestnik je naglasil v dopisu, da najde župan vedno podporo pri njem v kolikor se bo doslajalo mestnih koristij. — Češki umetniki so zaključili, da ne bodo sodelovali pri monakov-ski umetniški razstavi v avstrijskem oddelku, ampak bodo zahtevali posebni svoj oddelek. — Pri delih kanalizacije v Pragi so predlagali nekateri mestni svetovalci, naj se poveri nadzorstvo nekemu inženirju iz Frankfurta, kateri je izdelal tudi načrte. Drugi pa so zahtevali, naj se to zaupa inženirju Kaftanu, ki je strokovnjak in je izdelal več del že v Ameriki na splošno zadovoljnosl. — Ker so prilepili po voglih pražkih vabila k madjarski milenijski razstavi, dulo je povod češkim časopisom, da rečejo svojo o lom švindlu. .Glas Naroda* je posvetil predmetu precej dolg članek ter dokazoval, da ta razstava nima prave veljavnosti in da ni vredna obiskovanja o čeških razstavah. V enakem smislu so pisali tudi drugi Časopisi.
Bosna-Hercegovlna. — Pražka .Politik« poroča, da morajo učenci ljudskih šol in gimnazijev v Bosni-Hercegovini prepisovati nekatere madjarske stavlce po uzorcu v svrho, da se iste razstavijo na madjarki milenijski razstavi ter da se tako dokaže napredovanje madjarske misli v Bosni-Hercegovini. — Nastala je doba za zasejanje to-bi-.ka. Pravico do tega ima vsakdo, le se mora zavezati, da zasadi 2000 sadik na enem samem prostoru. Vlada daje v to svrho tudi posojilo in sicer za 50.000 sadik Hercegovcem 150 gld., Bošnjakom pa 50 gld. — Kot prihodnjega sarajevskega mitro-polita imenujejo zaderskega srpskega epi-skopa Nikodima Miljaša. — „Glas Herce-govca* je naznanil, da živi v vasi Ilrasna neka 88-lelna starka; nje sorodstvo (hčere, sinovi, vnuki In pravniki) šteje 105 oseb, ki vsi vkup sporazumno žive in spoštujejo starko. Jeden nje sorodnikov šteje 95 let, od vsega nje sorodstva je umrlo le 30 oseb. To je tudi božji .žegen« 1
Srbija. — Srbski trgovinski minister je bil vpeljal neka novost v raznušanju inozemskih časopisov v Srbiji, namreč tak6, kakoršni smo mi v Avstriji že vajeni: plačati 1 kr. za vsaki izlis ogerskih in 2 kr. pri inezemskih časopisih. Proti temu so pro-testovali srbski časnikarji in odposlali odposlanstvo k ministru,.. prose ga, naj to odredbo opozovc, kar se baje tudi zgodi. — Glede tatvine, katera se je izvršila v kraljevem konaku, se je vršila preiskava, a brezuspešno. Časopisi vidijo v tem veliko nevarnost za javno imovino. — Ze dlje časa še opazuje, da, poštni Uradi v Srbiji izplačujejo nakaznice vedno z zakasnjenjem, to je, v blagajnicah tli bilo nakazanega denarja. Radi tega se trgovci pritožujejo, a
Časopisi rotijo ljudstvo, naj pošilja denar na mesto po nakaznicah — v pismih. Kaj storfe naslovniki pa tedaj, ako dobe" v pismih namesto denarja kake neveljavne papirčke? — V blagajni monopolne oprave so zasledili primanjkljaj pol milijona gld. Krivec je brat bivšega finančnega ministra Petroviča, ki jo je popihal, — Čeprav se nahaja Srbija v slabili financah, vendar je potrosila lansko leto 250.000 dinarjev v podporo nekaterih časopisov — menda le za to, da zaslepijo ljudstvo o pravem položaju v Srbiji.
Bolgarija. - 14. t. m. sta bila uro-Cena v Sofiji knezu Ferdinandu dva odloka turškega carja. S prvim ga je priznal kot zakonitega vladarja bolgarskega, z drugim mu je zaupal vlado vzhodne Rumelije. Ta odloka sta mu bila uroCena po vodji turškega poslaništva. Knez odpotuje 2G. t. m. v Carigrad, da se zahvali Sultanu. — Bolgarski finančni minister želi imeli 20 milijonov frankov za povečanje vojske. — Prestolonaslednik Boris je odpotoval v Nizzo k materi, — Mej Bolgari v Makedoniji in turško vlado je prišlo baje do sporazuma, kateri 80 temelji na tej podlagi: 1. itartm*, katero se je rtosbj dajalo v naravi, so bo plačevalo v denarju : 2. V Makedoniji se ustanovi vaško raNrslvo: 3. Poviša se število krščanskih poilguvernerjev v okrajih; 4. V io svrho m bo imenovalo nadzorno pover-jenstvo, katerega Cian bo tudi zaupnik makedonskih krSčanov. S temi Članki so baje zadovoljni vodje Makedoncev in sultan tudi. ttusl;.. — U- t. m. je uročil pclro-gradski mestni zastop v skupnem odposlanstvu francoskemu poslaniku v Pelrogradu grofu Montebello adreso za francoski nared, v kateri se zahvaljuje nastop za prijazne izkaze simpatij Francozov o priliki smrti carja Aleksandra IH. — Iz Rima poročajo, da je ruski minister-rezident uroCil papežu pismo ruskega carja, v katerem naglasa car, da bo varoval in spoštoval katoliško cerkev v Rusiji ter zagovarjal nje pravice. — Dela okoli sibirsko železnice napredujejo naglo tako, da bo končana do spomladi 1. 1897. Mej delavci je največ Nemcev. Merniki (inženiri) so Rusi, Francozi, Poljaki in Čehi. — Rusija ima v Sibiriji 95.000 redne vojske, raznih Kozakov 120.000, rezervistov in domobrancev nad 300.000. — Ruskemu ministru zu- j nahjih poslov jo podelil Sultan najviši turški rod, katerega navadno dobe le kronane glave. V političnih krogih je uzročilo to odlikovanje presenečenje.
Književnost.
Hajka ii rada za Koga l Hrvatska
(Mati pri dolu za Boga in Hrvatsko) ili d a r hrvatskim zonama poklanja Ivan Nep. J o m c r š i ri, župnik grubišnopoljski. Cena G0 kr. -•- Pod tem naslovom jo izšlo že tretje izdanje le znamenite knjige v kratki dobi poldrugega leta. Tretji natis je že predelan v zmislu dobrohotne kritike od veljavnih slranij. — V tretji izdaji so na prvem mestu Castitke mnogih škofov, namreč: Strossmajrerja, dr. Aloj. Mat. Zorna v Gorici, dr. Jak. M i s s i e v Ljubljani, o. Šimuna M ili nov i ča nadbiskupa glago-Ijaša v Baru (Črnagora), Marijana Markovi č a v Banjaluki, Ivana F1 a p p a v Po-reču, Julija Drohobeczkega v Kri-ževcih, Pavla Guglerja iz Zagreba in Marcel i ča iz Dubrovnika.
Najbrže ni še bilo na slovanskem jugu knjige, ki bi dobila toliko in takih priznanj, kakor ta. In zares: ako se bodo matere ravnale po njenih bisernih naukih, bodo vzgajale svoje otroke tako, da bo dobro poskrbljeno za njih dušni blagor v večnosti, na tem svetu pa bodo tudi -vredni delavci za blaginjo ljubljeno domovine.
V slovenskih časopisih se je bila izpro-žila misel, naj bi se presadila ta krasna knjiga na slovenska tla. V istem času je imela „Goriška tiskarna" A. Gabr-šCek "v Gorici pripravljen že dober slovenski prevod: ali ker je bila med tem naznanjena tretja predelana izdaja izvirnika, je tiskarna še poCakala s tiskom, a prelagatelj je popravil prevod po tretji izdaji, ki je došla pred nekaj tedni iz Scholzeve tiskarne zagrebške. — Opozarjamo, da to je edini slovenski prevod, kateri je dovolil pisatelj, veleC. g. župnik J e m e r š i &. Prevod ima naslov: »Materino delo za Boga in do m o v i n o. Hrvaški spisal Ivan Nep. Jemeršič. S pisateljevim dovoljenjem po 3. izdavi poslovenil Simon Pomolov".
Slovenski prevod izide tekom poletja v lično tiskani knjigi, obsegajoči 12 do 13 tisk. pol. Cena v razprodaji bo 6 0 k r., po pošti 70 kr., kolikor stane izvirnik. — Za tiste rodoljube pa, ki se naprej naroče in pošljejo denar do konca maja t. 1., znaša cena le 50 kr. s poštnino vred. Knjiga se bo tiskala najmanj v 1000 iztisih. — Izdajatelj želi, da bi se oglasilo mnogo naročnikov, ki pošljejo 50 kr. do konca maja; tako bo vedel po priliki, koliko iztisov mu je narediti, da ne bo na  škodi.
Javna zahvala.
Podpisana se zahvaljujeta presrčno vsem onim blagim osebam, katere so se udeležile pogreba ljubljenega njiju sina
Albina                 57
ter poveličale s svojo navzočnostjo maSo-zaduSnifo.
Posebno pa se zahvaljujeta pref. (?. Zoratli-ju, kateri je pokojniku olaj5ev.il mučno bolezen s svojim tolažilnim obiskovanjem. Ho? poplačaj stotero!
V Gorici, -20. marca 189C.
Franc in Katarina Sovič.
trgovec i vinom na veliko
Anton Pečenko
.   Vrtna ulica 8 — GORICA — Via Giardino 8 priporoča
pristna bala In črna vina iz vipavskih, furlanskih, briških in Isfarskih vino-
.Vj, 1
Dostavlja na dom in razpošilja po žrtrznici na vso kraje nvMro-o|.'ei>ke inonsiihijr v mkIiIi od ;i»i litrov naprej. Na zaliU-vo pošilja tudi uzoicr.
Cen« srnam«. Poslraiha poltena.
Razglas
IV pisano županstvo naznanja, .a vsakoletni sojin, ki je na dan 5. aprila v Sabre-žini, bodo zaradi Volikonoci letos dno 24. marca.
Županstvo Nabrežina
dno 15. marca 1800.
župan:
.«2 1                Tanee.
C kr. **VBPB!> PriYii-krojaški morili in krojni aparati
Martina Poveraj-a,
trgovca in krojaškega mojstra v Gorici.
Edina in največa zaloga izgo-tovljenlh možnih in dcikih oblak, vsakovrstnega blaga, površnikov, dežnih plaičev, suk-nanega blaga za Lč. duhovščino, za c. kr. uradnika in c. kr. častnike z vsemi pripravami, za pomladno in letno dobo.
Prodaja blago tudi na metre po tako solidni ceni, da
lahko vsakteremu pcslrežc* v svoji prodajalnici.
Na zahtevo pofilja uzouc na ogled.
Sotova pomoč &vo\acem\
Kdor želi imeli kroj vsjile velikoMi prav p» ceni iz papirj.t, naj naznani širino pisij, se mu poCljp po poilnem povzetju po li-le ceni: z,i t-ako in lokav 70 kr., pr.-mk 40 kr., Iila.-c V) kr.. wka drujKi suknja 1 [rlJ.                                                         3o, '.)
s     y-J     :eJ«ot           &\
primes   k  bobovi  kavi
edtr.o zdrava
kavina pijača.
Dobi ¦• povsod, pol kila s» 25 kr.
Svarilo/ Zarodi ničvrednih ponnrejenih     izdelkor    ja treba paziti na izvirna zavoje a imanom
Kathreiner
V pisarni Scitz-OTe tiskarne, nasproti semenišču v Gorici, prodaja se po zufžant ceni — I feiJ. 30 kr. — knjiga:
Veliki teden
1TELIKJS. NOC
Spisal                          *"»r "»-+
p r o f. i n d r e j M a r n U C'.
Knjiga se pošilja tudi po poŠti na poT-zetje. Kdor pa denar že z naročilom vred pošlje,   naj  pridene še 10 kr. za vozni list.
Želodcčni in oKvepčujodi
eliksir iz kine in železa
je posebnost                    & 12
Cristofoletti-jeve lekarne.
Ima vsebino železa in kine v jednaki množini, je prijelnega okusa ter brez drugih škodljivih tvvrin. Uzročuje tek, olajšuje prebavo in premaguje slabokrvnost.
Jedna steklenica 250 gramov stane 80 kr.
lonlard - Selde 60 Kr.
lris fl.3-35 p. M. japanesisehe, chinesisehe etc. in den neu-csten Dessins und Farben, soivie sclnvarze, weisse und fiirbigc Henneaerg-Seide von 85 kr. bis fl. 14*65 per Meter — glatt, gestreift, karriert, gemustert, Da-maste etc. (ca. 240 verscli. Qual. und 2000 verseh. Farben, Dessins etc.) Torto- und steuerfrei insHaus. — Muslcr umgehend. Doppeltes Briefporto nach der Sch\veiz.                                                                       rai
Selden-Fabrlken S.Hcnneberg(k. u. k. Hofl.), ZORICH.
\fcfc do S0& $to. mesečno
lahko zaslužno osebe vseh stanov in * vseh krajih s prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk, a da ni potrebna glavnica nikoka in nevarnost. Ponudbe pod »leichter Verdienst" na Rudolf Mose, Wlen-                                                            58, 10-1
Ozira vreden zaslužek .
posebne vrste in dolgotrajnosti ponudi se v vsakej fari razum^mm, krepostnim in spoštovanim osebam.
Pismena vprašanja pod „9132", firadee, posle restante.                                                            32,23—7 |
priporočala;             i
, loke, cella, i cilro, kitare, man-|V  doline, piičala, kia-I rinete, svir. iz plato, bobne, harmonike Itd. itd. avtomate, tajnice, simfo- , U  niono, glaso- ( Ivirje, ha nlje, orgije itd, Ud. Ceniki zastonj in franko. ^Ceniki aristonov itd. ) razpošdjajo se le proti doposlanim 2.r> kr.
m
\u
S$tas\
Za svojo, na veliki in rnr.Jv-o frekvi-n-iovani cesti'Trst-Reka s'fijcfo lii^o in gospodarska poslopja iSrrni »ajcniniHa, ki bi mi iiotel vzeti v zakup tudi krf-mo in ki bi nsel ilovoljnsi sredstvu in sposobnosti z;i intanovitev prodajalni^* z iiieš.inmi blii^oin in z deželnimi pridelki na drobno in debelo.
Pripravljen sem v prvem leln vdeieže-vati se tega podjetja z delom m denarjem.
Radi svoječasna nreselitve na Dunaj prodam tudi vse posestvo, le-žeče blizu svetovno znanih škocjanskih jam, proti plačilu na desetletna obroke.
Aleksander Mahorčič,
23. ti                               Matav.m pri liiva.'i.
[Pražko hišno mazilo
\r. lekarne              -'• '•¦ ¦-''—'•
B. F   AGNER-JA v PRAGI
i:  hlaro,  n.ijpiej  v  Pi.igi  upoiablje-.ano lii^no diavili.. kalen. \/di?iije ii-u- i:im ibv.iruje   neri^lnlie   l.-r   uld i/.njoi"i
m.i.-iiio in boIdMiie. V obrokih po HT, In 2.'» kr. S pottn <» kr. v«-e. j
Dnevno razpo^iljiinje po poŠti. »l . .i--.i     ¦ jy. Vsi delt z.iboja imajo
Želodečne kapljice
lekarničarja C. Brady (Marijaco^jske želoilcčiir kitpljicr)
pripravljei ¦•                     1, :\-l   l i
v lekarni angelja varuha
S. Brady-a v KrorncFižu (Moravsko)
staro, priznano in znano zdrnvilno sredMio iij.'oihioj;a in okr<>pi'UJoče|!a delovanja za želodec in prebavljanje.
Želodečne kapljice
lekarr.irarja t'. Ilramlv-a
(Mauijai:el.iskk kaplji cd
o zavite v posebno Skatljieo ter pre-idene s sliko Marjaetlj.-U; Malere Hožje (kot za.V-ilno znainkiO. Pod to znamko mora_s^ nahajati bledeči podpis #'/trlA*LLy _____            Vsebina kapljic je- napovedana.
ft/fruuLy  i sfekleiiiea stane 40 kr., schuuniKkB.               dvojnata 70 kr.
Opozarjam odjemnike naj ne kupijo ponarejene želodečne kapljiee. Pri kupovanju pazi1 i je na zirornjo zaSčilno znamko s podpisom C. Bradjf ter z.ivnnli vse ostale tvarine, kot ponarejene, katere nimajo zgornjo zaSčitno znamko ter podpis C. Brady.
Prave ielodsčn« kapljic« so n.i prod.tj v Gorici v lekarnah: Crfetofolrtti, 1'ontoni, <ilr»iu-i»lif Kttruer in Ciiiiilildi. — V Sežani v lekarni llitschcl.

Linimcnl. Capsici contp.
Iz Elchtcrjeve lekarne v Praatf piipnznano knt izvrstna bol ubla-žujoče mazilo; za cena 40 kr., 70 kr. in 1 pkl. se dobi po vseli lekarnah. Naj se zahteva to splošno priljubljeno domače zdravilno sredstvo vedno le
Bictiterjev Liniment s »sidro m"
kol edino pravo  in vzame    ,i   ¦   .
le tako steklenico, ki je pre-    IvJL/j
videna s »sidrom" kot znano    kYi|
zaščitim znamko.
Richtarjeva lekarna jri zlatem levi" v Pragi.
ali na p f oda j ob cesarski cesti v občini kanalski.
Ista je pripraTiia za krčmo in prodnjiil-
nleo. Kdor bi želel se pogoditi, naj se-oglosi
pri županstvu t Kanalu.
Krasne nzoree zasebnim odjemalcem zastonj in poitniiic prosto.
bogate nove
37, 16   7
Snovi za obleke
pernvien ir. »loskin? za <".*-. diihovšelno, pred-j,:.-ar:(j iila^-o za c. kr. uradniške oprave, veterana, osnje;ras< p, tflovadre, livrpjc. t!la^o zn biljarde in stole za fcrft. prevleke za voze. Xajvefja zalcant štajerskega, korr-sketra in tir»-T-t-'-f« if.dna z;, tonpod* 'r. ženske po Iztlrniii t«-imh v toliki r.u;oi u, da mo;e na-,•/;,,,•.>.¦ •ji..!r.s:i.fM t.-ki..'.var.,u. NajvePja iz-l»«r tii.e/.i s:i (r.i i.. ,-.t i.ia^-ii za z>n<bi» obleko v r».i,!<(.,.S.!i.*„''l. l-:i;\.ili. Siioil, katere »e mor«* prati, potni pla^-i • d ¦/> i. \ .1» 14 po>> ;u
krojaške prtrt*ttiM^:V.;;;K1'-14 Sr
<Vne vredno, polteno, trajno, tMt* volneno tokneiio blaif« !. i ;;.• r,tt- krpe, k.itire u« veljajo [>:'. kroja;ke^'u dela, p:ipci>> a
Joh. Slikaroffsky,
»  BiHS   ;.-r.-ih;> sn^i^kf  (diiinij" hiikti.n.
>«j»teja tovarniška zaloga tukna v  v<i,.iw pol milijonu >jJd.
«w* Raz(eši!jaije sait preti povzet;«! ¦**
Št. 293.
Razglas.   M3-a
Mesto prvega četrtka bo
trgvBreginju
drugi četrtek aprila t. I. Županstvo Breglnj. Župan: Josip Borjančič.
i odlikovan s srelir, drž. svetjnjo. s prvo re.T>   - srebrno  svetinjo
Tovarna uzornih telovadnih priprav JOS. YINDYS-A,
v Prag-I na Smiliovu
d-ialia-Siiiirliov)  Vin.,lira.M.i u\u,- ."iMn SI«. m- ,;riporo.'a
k pojiolncmit n/.onicmti prircjcvnnjit
sokolskih Iti s^lskili telovadnic
po iiajim\.-/di piipoziiaudi in pi.iLtiruili nev!;,w||.
V u dok,/, j,-¦„, r.izl.o|alr„ nIll..ir.» pn,«,,«.-,,. i»-,li ^pil>-al il>.ni.<e.li n: iiiozoia^kili.
/.;i^l,v; .i j, dno lei-,. f;,,.,-z-to zmeu.e, plaruje e.lie o.iroke po volji in zmožnosti.
;Vavadrve priprave go vedno v zalogi.
C.n ki.   pruraMnn   in   ti:t.'r!i   z.i  pripoln«   t.-!.i-
•¦                                                               i:«. Vi ''k;
l'opr«\«' izvršuje po naJniJjlli cenah.
m; p
VABILO K  REDNEMU   OBČNEMU   ZBORU
»Posojilnice in hranilnice" v Ajdovščini,
iegicircvane zadruge z neomejene zavezo,
dne It marca t. (. ob 4. uri popoldne v dvorani društva „E DIH 0 S T" v Ajdovščini'
BMEVN5 EED:
I.    ornril« iiii("clni>fva.                                                                                 r,,,
1. Pnlrjciije If-ftic^t Piii-niia.
:{. I.sr/ilrlilfv fisli'»ii  fluliirkii.
1. Vulifrv iiiurlslva, nir.niiskira jirc^li-iltivali-u in  Jijc^a  riamcsluika.
5.  X«isvrli.
Ako 1»: In, zltor ne Ml skli'|ifcii, /.ariu* se oh ."». uri islf^ra ilm'' ih-iv/i ulirui y.\nn: ki srn« I ur/pogojno sklt;pafi.
K ohiini iuiVli'/lii val»i faslil« driislvciiiki'       NaČelniŠtVO.
h
H
&
|i
1 I
tj*)
k &
,j4 fei stroji za poljedelstvo in vinarstvo.
^JHt" Cene zopet znižane. ""^Gj
r Stiskalnice za grozdje diferencijalne sestave.
Ta «P-'ava s-i.-kalni.:  ima vm, ^ri•.k.ljo.¦o   m...-,   li.^-o   M-«lav.i   vseh diu;:iii  Mi«k.iliiic.
Stiskalnic« za olj«, hldraulična sliskalnlea, škropilnico proli peronospori Vormorclovo soslave. 'IV ni»je ;krnpilnn» h. /.'i.i-i.' k«.t najl,«,!,;.. m n.ii.-i'ii.»Si-: avlomatid^a Škropilnic«, maslilnic-« s robkacam, stiskalnic« za sano, Irijarf« i. t. d.
i/d.-hlje po najl>'dj<i-m pntiHVOclu
Ign: Heller na Dunaju
II 2 Praterstrassc, 49. Varovati aa ja ponarajanj,               :is. <j(.
\f. 6 * * * <r L * * «r tfr <r * <r * * * <r * 2i> jjjr. L * *t * tr tr tt * It & <tt #
Zastop dvokoles ,Swift' iz orožarne v Steyru t
v(»orioi. 1111 e«»>ti Fran .Josipa (Cursn) |*
Lastna i/ddovnlnica ih »koles Jliria',  !*
ŽiOnili bla/iii lUralhmalnitzfni. ]M»l»rav1jiil-   :*
niča dvokoles. šivalnih strojev, pušk Ud.  **
^|j?- Nunska ulica 14. -"**L          %^
Prodajalnico Šivalnih strojev, pušk, stre-  ^
Ijiva in družeča (»rodja i a imata          ^
SAUNIG&DEKLEVA   ^
v Nunski ulici si.  16.                 ,., ., 5*
*st             ,lt,...............„-i,„v,ll„r„.«(«,,,      .                      ¦ ¦   -•   "' '    **
IV » * *'» Y '* *c V »' Y '* * * *'J* »"Y * » * Y * Y Y Y Y Y Y 'Y Y Y *A
0 Stalna razstava strojev v Gorici, na Travniku 16, zadej. ©
Pnižku-liuhiiaka,   tovarna   strojev,   livarna /olozju in kovini' IJertold KraUS. podružnifa na Dunaju ;).-2 Louengasso •>, ima
v Gorici, na Travniku 16, zadej
stalno razstavo plugov tar ostalih poljadalskih potrebščin, kakor vsakovrstno stiskalnica, čistilnica, stro]« xa rozan]« krme slame in repa, trljerje, robkače.
Stroji za peranosporo, vinske stiskalnice in mlini za grozdje.
2aloga slovečih 6arYen50Yih pomp it\ yozoy **^^
kakor tudi vseh tehniških potrebščin.
Zastop v Gorici ima F. Primas.
Velika Izbor nepremoelrvili pokrival za voze in Sotorje ter dežnih plašeev. — Stroji za šivanje najboljših sestav vsake sisteme po nizkih cenah.  —  Najceneje v Gorici!
Brsckmannav žveplmikisli fcalte za •iisji mlade živali in za hrana živine vsake vsti.
Br^" Blagajne gotove proti ognju vsake velikosti."TU®
liazstaviii prostori — v katerih -¦   ludi prodaja — so odprti vsak dan in radi liga no sme zamuditi priliko nijeden   gospodar, da bi   si   no ogledal to zanimivo razstavo v Gorici, na Travniku it. 16, zadej. :u, o -:i, s.       i**"* Zmožni agenti s« ličejo. -%Wi|       u, G--2, P