8554 AA
60100200
0 S R E D N J A K N JI ž NIC A
Primorski
lievnšk
Posunuo piučana v euiuvuu ^	i«
^bb postale i gruppo Lena 4UU lir
Lelo XXXVIII. Št. 55 (11.183)
TRST, nedelja, 14. marca 1982
PRIMORSKI DNEVNIK is začel lihalati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 96. novembra 1843 v vas) Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostU Od 5. do 17. septembra 1944, seL1»
v Govcu pri Gorenji Trebuši, od IS. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni -Slovenija, pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil le edini tiskam partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
OB OBČNEM ZBORU KMEČKE ZVEZE
Za kmeta, za zemljo za narodne korenine
Kmetje s Tržaškega se bodo 'danes zbrali v kulturnem domu <France Prešeren» v Boljuncu na rednem letnem občnem ' zboru Kmečke zveze, da pregledajo v zadnjem letu opravljeno delo razpravljajo o svojih perečih vprašanjih in da določijo svoji strokovni organizaciji smernice za bodoče delovanje. Povsem zadeto geslo letošnjega občnega zbora je «za razvoj kmetijstva, za obrambo naše zemlje in narodnih korenin.» Toda prizadevanja za dosego teh smotrov niso in ne smejo biti domena le nekaj sto udeležencev današnjega občnega zbora, pač pa morajo živo angažirati vse kmete v naši pokrajini vso slovensko zamejsko skupnost, in navsezadnje tudi vso družbeno skupnost, sredi katere živi
Žalostna resnica je sicer, do je bilo doslej tržašlco kmetijstvo celo dvakrat zapostavljeno: kot «obrob-na» gospodarska panoga in zaradi pripadnosti ogromne večine kmetov slovenski narodnostni skupnosti. Ne gre za obujanje nobenega neupravičenega vitimizma, ampak za golo ugotavljanje dejstev, ki smo jim bili vsi živa priča. Dejstvo je. da so bile v zadnjih desetletjih skoraj vse odločilne javne ustanove skoraj povsem gluhe za potrebe domačega kmetijstva in kmetov, da so v največ primerih celo načrtno izpodkopavale obstoj in razvoj te za človeške potrebe prvenstvene gospodarske panoge. In prav talca je res. da moremo danes ugotavljati, kalco te bil tak odnos škodljiv ne le za domače kmete, ampak za vso krajevno skupnost.
Da domače kmetijstvo ni zaslužilo in ne zasluži takega zanemarjanja in celo domala sovražnega odnosa javne oblasti, so dokazali najboljši strokovnjaki na pokrajinski konferenci o kmetijstvu iz leta 1980. Na tržaški univerzi se je tedaj pokazalo, tudi z odločilnim prispevkom domačih kmetov in Kmečke zveze, da je nasprotno, domače kmetijstvo večstranskega pomena za skladen razvoj vsega krajevnega gospodarstva in širše družbene skupnosti S čisto gospodarskega gledišča je povsem zgrešeno njegovo podcenjevanje, saj sc v naši pokrajini ukvarja s to dejavnostjo še okrog 1.000 družin (čeprav dve tretjini ob drugem delu), letni bruto pridelek za prodajo znaša okrog 30 milijard lir. Vse kmetijske obrate odlikuje izredna specializacija, pridelke va Posebna kakovost, ki je ni zaslediti o uvoženih živilih.
Ob tem gre še upoštevati družbeni pomen domačega kmetijstva,
* katerim se bavi, izključno ali ob drugi dejavnosti, se okrog 4 01)0 ljudi, ki bi ob njegovem propadu morali nujno pritiskati na ze pre-uasičeni trg delovne sile v drugih dejavnostih in bi torej še bolj zaostrili v teh kriznih časih hud problem brezposelnosti. Noben posten Slovenec ali Italijan v naših kra Ph ne more podcenjevati pomena te gospodarske panoge za ohranje-vc-nie narodnih korenin naše manjšinske skupnosti na lastni rodni zemlji. Opustitev obdelovanja bi Pomenila prepustitev narodnostne-0a ozemlja v nemilost vsakovrst-uim odtujevalnim pritiskom. Slovenci v zamejstvu bi postali tujci doma. malone svojevrstna folklora.
In ne nazadnje je obstoj m razvoj kmetijstva edina resnična per sPektiva tud: za ohranjevanje m *aktivno» zaščito urejenega narav-Pega okolja, ki postaja tudi pri nas. kot v vsem industrijsko razvitem svetu, čedalje večja in u Pravic ena skrb organiziranih družbenih skupnosti, '/.al se v naših krajih v zadnjih časih za ekološkimi gesli zakrivajo mnogo manj Pošteni interesi, ki nasprotno o-življajo kolonialističen odnos do Podeželja in našega prebivalstva. A resnica ostaja, da le kmetijska dejavnost lahko ohranja naravno °kolje. medtem ko je popolna u-Ivu ra, da bi ga mogli zaščititi z nekakšnimi naravnimi rezervati, z bodečo žico, z ločevanjem naravne krajine od ljudi, ki so jo Pr‘ nas dejansko s svojim delom
soustvarjali.
Namesto upoštevanja, ki bi ga bilo zaradi vseh teh razhgov vre dno, je bilo kmetijstvo na Tržaškem v zadnjih desetletjih deležno
skoraj popolne brezbrižnosti vseh
pristojnih oblasti. Še več, bilo je žrtev brezobzirnih in največkrat neutemeljenih razlastitvenih posegov, ki so nespametno uničili skoraj vse najplodnejše in za donosne žlahtne kulture najbolj primerne površine: dolina Glinščice in Ospa, vrtnarska predmestja, nazadnje še Kolonkovec. Pri tem so utrpeli ne-povračljivc škodo ne le posamezni kmetje in polkmetje, ampak tudi vse prizadete krajevne skupnosti in vsa slovenslca narodnostna skupnost v zamejstvu, ki ji je bil odvzet pomemben del njene gospodarske podloge.
Storjena škoda je nepopravljiva, ni pa nemogoče odpraviti njenih vzrokov in nadaljnjih posledic. Kavno KZ, ki je s Slovensko kult ur negospodarsko zvezo in njenimi organizacijami bila edina opora domačih kmetov v njihovi krčeviti obrambi zemlje in deia, je neštetokrat nakazala poti za premostitev razmer in obnašanj, ki so vsem le v škodo. Prenehati je treba z brezobzirnimi razlastitvami, zastopnikom kmetov iv. slovenske narodnostne skupnosti je treba zagotoviti zastopstvo v vseh organih, kjer se odloča o izbirah družbenega in gospodarskega razvoja, ki silijo k odtujitvi ozemlja lastnikom, ki so še v večini Slovenci. Take posege je treba omejiti m zares nujno potrebne površine, za katere je treba sočasno priznati u-stresne protivrednosti tako neposredno prizadetim posameznikom kot krajevni in vsej slovenski skupnosti.
Kmetijstvu je treba povrniti doslej vsiljene žrtve i javnimi podporami za utrditev tn razvoj te dejavnosti na še razpoložljivem o-zemlju. Stvarno izhodišče za to nudi pred kratkim vloženi načrt Kraške gorske skupnosti, ki so ga podprle tudi druge krajevne javne uprave in gospodarske ustanove. Pri tem je prvenstvene važnosti učinkovita in hitra podpora zadružnim ustanovam, ki so si jih domači kmetje ustvarili z veliko prizadevnostjo in daljnovidnostjo. Ustrezno s tem smotrom je treba prilagoditi pristojne deželne strokovne službe, da bodo mogle koristneje opravljati svojo vlogo in uživati pravo zaupanje ljudi, ki jim je njihovo delovanje namenjeno. Prvi pogoj za to je. da se bodo mogli tehniki sploh pametna pogovarjati z domačimi kmetoval ci. da bodo torej znali z njimi občevati v njihovem slovenskem jeziku.
Če se bodo izpolnili ti pogoji, ki so jih zastopniki Kmečke zveze in SKGZ imeli vendar možnost obrazložiti prav v zadnjih dneh tudi najvišjim predstavnikom deželne u-prave. se bodo lahko tudi tržaškemu kmetijstvu odprle obetavnej-še perspektive. Ni namreč dvoma, da so domači kmetje s svoje strani storili vse, kar je bilo mogoče v ta namen, od specializacije svojega dela do posodobljenja posameznih kmetijskih obratov m u-stanavljanja zadružnih struktur. Od pristojnih oblasti je sedaj odvisno, da pristopijo s konkretnimi ukrepi k uresničevanju potrebnih pobud, vključno z neizkoriščenimi možnostmi, ki jih nudijo tudi na tem sektorju osimski sporazumi.
Prav tako ni nobenega dvoma, da bo Kmečka zveza, okrepljena s prispevki z današnjega občnega zbora, storila še naprej in še u-činkoviteje svojo dolžnost zagovornice domačih kmetov in spodbuje-valke pametnejšega pristopa odgovornih oblasti k vprašanjem domačega kmetijstva. Toda ta vprašanja zadevajo ne le kmete, ampak vse dejavnike krajevne diuž-bene skupnosti, kot smo uvodoma dokazovali. Zato tržaški kmetje u-pravičeno pričakujejo, da jih bo do v njihovih naporih stvarno podpi rale vse demokratične sile, ne le naše manjšinske, ampak širše krajevne skupnosti. Priložnosti za to ni malo. niti v deželnem svetu niti za upoštevanje zahtev Kmečke zveze (ki edina zares predstavlja domače kmete, kot dokazujejo prva in druga konferenca o tržaškem gospodarstvu, pokrajinska konfe renca o kmetijstvu in njena stalna prisotnost ob prizadetih po razla stitvah), pri pripravi programov strank za bližnje pokrajinske in tržaške občinske volitve.
LUCIJAN VOLK
ETAPNA ZMAGA ZA PREDSEDNIKA SPADOLINIJA
Vlada prejela zaupnico poslancev v zvezi z Nicolazzijevim odlokom
Prihodnji teden imenovanje komisarja za ENI in proces proti Andreottiju, Rumorju in Tanassiju
RIM — Dan se je začel v vzdušju zaskrbljenosti, saj si je marsikdo pričakoval past ob glasovanju o zaupnici v poslanski zbornici, končal se je pa z novo etapno zmago za Spadolinija, ki je dobil zares pravo zaupnico. Pot, ki si jo je predsednik vlade začrtal, je jasna: trmasta vztrajnost, velika fizična in živčna vzdržljivost, noben preokret od kolovoza, sposobnost utruditi nasprotnike. Glasovanje o zaupnici glede NicoUizzijevega odloka o sta-
novanjski politiki ni bilo v dvomu, ker je bilo javno in poimensko. zato je bil izid 352 za in 237 proti. Toda tudi pri naslednjem tajnem glasovanju o istem odloku je šlo vse gladko: 337 za, 243 proti, 5 vzdržanih, torej samo okrog 15 «prostih strelcev*, kar je sko-
uiiiiittiiiiiiimiiiiitiMiiiiiiiiiiiniiiiiiiimiHiifiiiiiiii
V Sloveniji splošne delegatske volitve
LJUBLJANA — V prazničnem vzdušju z zastavami okrašenih mest, trgov in vasi bo danes v Sloveniji drugi krog že tretjih splošnih delegatskih volitev. Ponovila se bo zavzetost in privrženost socialistični in samoupravni Jugoslaviji, ki jo je Slovenija tako zgovorno prikaza’a prejšnji četrtek na volitvah v združenem delu.
Danes, že drugič v tem tednu, pa bodo volilni upravičenci (v Sloveniji je na volilnih imenikih vpisanih približno 1,3 milijona volil-cev starejših od 18 let) izvolili še delegacije za zbore krajevnih
‘ skupnosti občinskih skupščin, za skupščine interesnih skupnosti ter bodo glasovali o kandidatni listi za delegate družbenopolitičnih zborov družbeno političnih skupnosti.
Nedvomno bodo tudi današnje volitve potrdile četrtkovo zaupanje v moč samoupravne ureditve, ko se je volitev v združenem delu udeležilo 720.729 volilnih upravičencev oziroma 89,36 odstotka, izostalo pa je 85.816 volilcev, od katerih je bila večina upravičeno odsotna, le 16.508 je bilo odsotnih iz neugotovljenih vzrokov.
Če sedaj pogledamo četrtkovo u-deležbo po posameznih regijah, lahko ugotavljamo, da se je na Dolenjskem udeležilo volitev 94,71 odstotka upravičencev, na Gorenjskem 90.80 odstotka, na Koroškem
92.40	odstotka, v Pomurju 92,18 odstotka, v Posavju 91,50 odstotka, na Notranjskem 92.50 odstotka, v Zasavju 91,7 odstotka, v severnoprimorski regiji 90 odstotkov, v obalnokraški 92.26 odstotka in na Celjskem 90 odstotkov. Nekoliko slabša je bila udeležba v Ljubljani mesto — 85 odstotkov in v Mariboru mesto — 87,70 odstotka. Višji je bil odstotek v okolici obeh mest, kar pa je navsezadnje razumljivo, saj je bilo v urbanih sredinah največ upravičeno odsotnih zaradi službenih dolžnosti.
Po aanašnjem drugem krogu splošnih delegatskih volitev se bodo že ta teden na sejah delegacij, ki jih bodo sklicali predsedniki delavskih svetov oziroma predsedniki svetov krajevnih skupnosti, prvič sestali novoizvoljeni delegati. Tu bodo delegirali delegate v skupščine družbenopolitičnih skupnosti, obravnavali in oblikovali bodo predlog kandidatov za delegate zveznega zbora skupščine SFRJ, določili bodo delegate za drugo občinsko kandidacijsko konferenco, za prvo sejo konferenc delegacij ter za prvo sejo občinske skupščine. Prav tako bodo določili delegate za prve seje skupščine samoupravnih interesnih skupnosti oziroma za prve seje konference delegacij za skupščine SIS.
raj normalno.
Tako se lahko Nicolazzijev odlok (odložitev sodnih izgonov, urbanistična protireforma, denar za zasebne špekulante v gradbeništvu) poslovi od poslanske zbornice v upanju, da ga bo senat dokončno odobril pred 26. marcem, rokom za njegovo zapadlost. Predvsem pa vlada pridobi na času, čeprav je težko napovedati. koliko bo trajala: nekaj dni, nekaj tednov ali celo še več mesecev. Prihodnji teden sta na vrsti dve temi:	razreševanje
vprašanja vodstva ENI (potem ko je kandidat za izrednega komisarja Gandolfi mandat zavrnil) in proces pred združenima parlamentarnima zbornicama proti bivšim ministrom Andreottiju. Rumorju in Tanassiju zaradi pro-tekcij tajnih služb Gianettiniju v zvezi s pokolom na Trgu Fontana.
Glede imena komisarja za državno petrolejsko podjetje bo treba izbrati, s pomočjo predsednika republike Pertinija, ki je sedaj na Japonskem, neoporečnega kandidata. Za bivše ministre pa predvidevajo splošno oprostitev. skladno s pravilom nekazni-vosti. ki se izvaja glede vseh primerov fašističnih pokolov
Naslednji teden se bo odvijal v Milanu kongres PSD.I, na katerem bo triumfiral Pietro Longo (vpleten v afero «P2*), ki v stranki nima tekmecev. Odtod pa ni pričakovati pohval za Spadolini-ja. saj se zdi. da povečuje republikanska stranka v vsej državi podporo volivcev in postaja torej za socialdemokrate nevaren konkurent.
Apnla pa bi znalo postati o-zračje bolj napeto, ko se bo začela v poslanski zbornici razprava o finančnem zakonu, kar bo nudilo mnogo priložnosti za nedisciplinirana glasovanja. To se bo namreč dogajalo prav sočasno z zadnjimi pripravami za kongres KD, v kateri se spet orga-
nizirajo struje. Potem bo postalo skoraj nemogoče povzročati predčasne volitve pred poletjem, če ima kdo take namene, se bo moral odločiti aprila. Opazovalci ugotavljajo, da bi mogel to biti PSI, ki bi si tako pričakoval od volitev spomladi okrepitev svoje politične moči. Zato naj bi Craxi tudi majal politična ravnotežja na periferiji, s padcem levičarske občinske uprave v Firencah in s težavnimi odnosi med PSI in KPI v Milanu. Turinu in drugih manjših mestih,	R. G.
BRZOJAVKE V RIM
Senatorjema Antonimi Murmuri in Vincenzu Ver-naschiju
Pevski zbor Rečan iz Ljes (Videm) zahteva, naj se čimprej sprejme zakon o globalni zaščiti za Slovence v Italiji in naj se ne diskriminira Slovencev v videmski pokrajini.
* « *
Senatorjema Antonimi Murmuri in Vincenzu Ver-naschiju
Mladinski mešani pevski zbor Pod lipo iz Špetra Slovenov poziva, naj se čimprej začne parlamentarna razprava in sprejmejo potrebni zakonski u-krepi, da demokracija italijanske države ne bo dopustila družbeno-gospodarskega in kulturnega propada vzhodnega območja videmske pokrajine, kjer živi slovenska manjšina.
44 • *
Senatorjema Antonimi Murmuri in Vincenzu Ver-naschiju
Društvo beneških umetnikov poziva k čimprejšnjemu sprejemu globalnega zaščitnega zakona za Slovence, ki živijo v treh pokrajinah naše dežele. * * *
Senatorjema Antoninu Murmuri in Vincenzu Ver-naschiju
člani generalne skupščine gorske skupnosti Terske doline seznanjeni z začetkom razprave v obeh vejah parlamenta o raznih osnutkih za zaščito je-
zikovnih manjšin želijo nedeljivo in enako varstvo za Slovence in to brez razbkovanj, enako zahtevajo tudi za Furlane prisotne na območju dežele.
« * *
Predsedstvu Komisije za ustavna vprašanja r senatu
Doberdobski občinski svet, zbran na izredni seji 10. 3. 1982 je z zadovoljstvom vzel na znanje, da se je v senatni komisiji po toliko letih pričakovanja Slovencev v Italiji, začela razprava o predloženih zakonskih osnutkih za zaščito slovenske narodne skupnosti v Italiji. Poziva vas k pospešenemu in stvarnemu nadaljevanju razprave, v pričakovanju, da bo sprejeti zakon predvideval enako zaščitno raven vseh Slovencev živečih v Furlaniji -Julijski krajini, tako na jezikovnem, šolskem, kulturnem, gospodarskem in drugih poljih.
» * •
Senatorjema Antoninu Murmuri in Vincenzu Ver-naschiju
Predstavniki Centra za kulturne raziskave in turistične ustanove Terske doline, ki smo se zbrali 10. marca 1982, pozivamo, naj se začne razprava in naj se sprejme v kratkem času zakon o globalni zaščiti za Slovence v Italiji ter naj se spoštujejo enake naravne in neodtujljive pravice do jezika in do izobrazbe v materinščini brez diskriminacij in omejevanj.
...........mm..Hlinili.............Milinimi.............................mimntnmiiiiiiiiiliiiiiiiiiimimiiiimmiiiimnmi*
JASNO LOČENA STALIŠČA NA POSVETU <ISGRE» V GORICI
MANJŠINA SE BO ODLOČNO UPRLA VSAKRŠNIM OMEJITVENIM DOLOČILOM V ZAŠČITNEM ZAKONU
Manjšine ni mogoče zaščititi na podlagi nekih Številčnih kriterijev, ampak na podlagi njene želje po ohranitvi in razvoju
GORICA — Deželni zavod za pravne študije (ISGRE) je včeraj v pokrajinski sejni dvorani v Gorici priredil študijski dan na temo: «Vprašanje zaščite slovenske manjšine*. Mestoma zanimivemu zborovanju, ki ga je pobu-dila pokrajinska uprava, so prisostvovali vidni družbOuopolitio-ni dejavniki večinskega naroda in tudi slovenske narodnostne skupnosti, Med drugimi so se ga udeležili predsednik deželnega sveta Mario Colli, deželni odborniki Piero Zanfagnini, Sergio Coloni in Antonio Tripani, senatorja Jelka Gerbec in Silvano Bacicchi, deželni svetovalci Drago Štoka, Mario Brancati, Boris Iskra, Nereo Bat-tello in Ivan Bratina, župana iz Doline in Doberdoba Edvin Švab in Mario Lavrenčič, podžupan občine Sovodnje Vlado Klemše, deželni tajnik KD Paolo Braida, predsednik SKGZ Boris Race in drugi. Iz Rima sta prišla prefekt Carlo
im iiiinii im imiiin m iii mn tiiiiiiimimtainiiiiiiiHmimHiiMiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiif mi iiiimuii
25 let tržaške delegacije mešane italijansko-jugoslovanske zbornice
Na včerajšnji slovesnosti (poročilo na drugi strani) je direktor tržaške delegacije Jugoslovanske izvozne in kreditne banke Peter Fabiani prejel priznanje iz rok generalnega konzula SFRJ v Trstn Štefana Cigoja
Quinto, odgovoren za deželne zadeve pri predsedstvu ministrskega sveta, in prefekt Emanuelle Sessa, član centralnega urada za obmejna območja in etnične manjšine v notranjem ministrstvu v Rimu. Prisotni so bili tudi številni predstavniki demokratičnih strank, prav gotovo pa so bili v večini Slovenci vseh treh pokrajin naše dežele.
Predsednik pokrajinskega sveta Silvio Cumpeta je v svojem pozdravnem nagovoru dejal, da je dozorelo vprašanje zaščite slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in da je zaščitni zakon potrebno sprejeti v skladu s členom 6 ustave. Potem ko je omenil v parlamentu predložene zakonske osnutke je dejal, da je potrebno pri njihovem združevanju poiskati srednjo pot med abstraktnostjo in pragmatizmom.
V nadaljevanju dopoldanskega dela študijskega dneva so se zvrstila predavanja treh univerzitetnih profesorjev, dveh iz Trsta in enega iz Pavie, ki so najčešče na akademski ravni, včasih pa tudi z nepotrebnimi nadrobnostmi, skušali odgovoriti na nekatera vprašanja zaščite naše skupnosti, pri čemer pa niso izhajali iz v paila-mentu predloženih zakonskih osnutkov, ki bodo zagotovo predstavljali iztočnico za politično razpravo in za sprejem zaščitnega zakona.
Prof. Sergio Bartole, svoječasni član Cassandrove komisije, je izhajal iz dveh novosti zadnjega razdobja: ustavne razsodbe o rabi slovenščine pred sodiščem in zakonskega osnutka KD za zaščito naše manjšine. Dejal je, da je možna razlika v normativu za manjšine, kar je odvisno od okoliščin, v katerih živijo. Govoril je o različnih nivojih manjšinske zaščite in rekel, da je po Cassan-drovi komisiji potrebno na enem delu zagotoviti zaščitne norme za skupnost, na drugem delu pa le za posameznike, pri čemer so mišljeni Slovenci na Videmskem.
Prof. Gianfranco Mor se v nekaterih stvareh ni strinjal z Bar-tolejem in mu je očital, da ni povedal, da je ustavno sodišče gra-
Sveto mesto Benares in Krščanska demokracija
Pri branju osnutka zakona o globalni zaščiti slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, ki ga je pred kratkim predstavila parlamentu Krščanska demokracija, mi je v glavi kakor nadležna muha neprenehoma rojila misel na Indijo in na njeno najsvetejše mesto Benares. Pregnajal sem jo, ker sem želel čim pozorneje prebrati tekst, ki je za nas življenjske važnosti, a znova in znova se je vračala z naravnost nevšečno vztrajnostjo. Nazadnje se mi je posvetilo, da gre za asociacijo, ki po mojem v marsičem razkriva pravega duha tega nenavadnega zalzonslcega osnutka. Dovolite, da vam jo pojasnim.
Znano je. da je indijska družba še vedno razdeljena na kaste, ki niso toliko vezane na ekonomski položaj posameznika, kolikor na njegovo rojstvo, na njegov izvor. Nekdo se rodi brahman, nekdo pa nedotakljiv, in naj se še tako trudi, tega svojega statusa ne bo mogel spremeniti. V podobne kaste u-vršča Krščanska demokracija prebivalce naše dežele. Če lahko one, ki se čutijo Italijani, primerjamo z brahmani, bi rekli, da so tisti Slovenci, ki žive v občinah iz tako imenovane tabele B, ksatrija, tisti iz Trsta in
Gorice tvajzija, beneški Slovenci pa sudra. Vsaki od teh skupin pritičejo posebne pravice, ki so v zakonskem osnutku tako zakoličene, da jih je skoraj nemogoče razširili in spremeniti. Najbolj je Krščanska demokracija, kot je naravno, seveda udarila po sudrah oziroma beneških Slovencih, najbrž v zahvalo, ker so se skozi stoletja vedno izkazovali lojalne Beneški republiki, se zanjo leta 1848 borili proti avstrijskim četam in tudi pozneje italijanski kraljevini in republiki niso delali preglavic. To je pomembnejše kot dejstvo, da so do danes ohranili svoj jezik in kulturo.
Toda naj nadaljujem s svojo primero in pojasnim, zakaj sem pri branju zakonskega osnutka mislil tudi na sveto mesto Benares. Kot veste, je to središče ob reki Ganges od pradavnine eno najbolj čaščenih hindujskih božjih poti, kamor romajo ljudje iz vse Indije v prepričanju, da je tamkajšnja voda čudodelna. Kdor v svetem mestu umre v varstvu brahmatiov, ta je gotov, da bo ta koj poletel v naročje božanstva. Jasno je, da v sveto mesto ne sme stopiti brezbož-nikova noga in da se v njem ne sme slišati krivoverska beseda. - Nekako tako pojmuje
Krščanska demokracija v svojem zakonskem osnutku sveto mesto Garico in najsvetejše mesto Trst. Bog ne daj, da bi se med njunimi posvečenimi stenami v javnosti razlegala slovenska beseda; v skritem pogovoru med štirimi očmi, v privatnosti dopisa (tudi uradnega) jo je še mogoče prenesti, a nikakor naj ne zadoni na glas v svetih občinskih in deželnih dvoranah, tam, kjer se kuje usoda na tej svetli zemlji živečega ljudstva. To bi bilo vnebovpijoče bogoskrunstvo, ki bi po pravici izzvalo kazen božjo. Kakor pravi apostol: iLingua slovenica taceat in ecclesia*.
A kdo je to božanstvo, ki je tako alergično na slovensko besedo? Je morda Šiva, veliki uničevalec, ki prestoluje visoko nad gorami, drži v rolcah trizobnik in lovsko mrežo, ima na sredi čela tretje oko, nosi na glavi luno in okoli vrata ogrlico iz lobanj? Ne, je še strašnejše božanstvo, ki slepi ljudi, jih zapira za rešetke narodnostnega egoizma in mržnje, ščuva k nestrpnosti in k omejenosti. Imenuje se nacionalizem in Krščanska demokracija mu je s svojim zakonskim osnutkom plačala dolžni tribut.
JOŽE PIRJEVEC
jalo zakonodajno oblast, ker ni še izvedla člena 8 osimskega sporazuma o zaščiti slovenske manjšine. Prof. Mor je priznal tudi kriterij mednarodne zaščite.
Prof. Leonardo Trisciuzzi, ki je govoril o šolah jezikovnih manjšin in o kulturi, je svoje teze o-slonil na posledice asimilacijske politike. Tako je zagovarjal potrebo, da manjšina sprejema kulturo večinskega naroda ker bi se sicer počutila »nelagodno*, pri tem pa je povsem pozabil na asimilacijski proces, ki bi ga spodbujala njegova teza, da je potrebno ohranjanje zgolj lastnega jezika.
V popoldanski razpravi se je zvrstila vrsta govornikov, katerim je predsedstvo za vsak poseg od-kazalo po 10 minut. Prof. Viljem Černo je dejal, da z aprioristični-mi, na preteklosti temelječimi predsodki, zavračajo priznanje pravic beneških Slovencev. Odvetnik Avgust Sfiligoj je povedal, da je Italija leta 1867, leta 1918 in tudi po drugi svetovni vojni obljubila Slovencem v teh krajih pravice, ki jih ni nikoli izpolnila. Pri tem je navedel tudi terorizem v Beneški Sloveniji. Dr. Mirko Primožič je dejal, da so go-riški Slovenci zapostavljeni v odnosu do tržaških, da so zapostavljeni v mestih Gorica in Trst, kjer jih je največ, in se je zavzel za zakon, ki bo priznaval za enake vse Slovence ne glede na pokrajino, v kateri žirijo.
Predsednik SKGZ Boris Race je omenil težnjo, da obseg pravic Slovencev ni odvisen od želje, da se manjšina ohrani in razvije, ampak od tega, kolikšno mero pravic prenesejo italijanski na cionalistični krogi, ki nas mrzijo in hočejo našo asimilacijo. Zato se bo manjšina uprla omejitvenim določilom. Manjšine ni mogoče zavarovati na podlagi nekih številčnih kriterijev, ampak na podlagi njene želje po ohranitvi. Race je citiral konvenciji OZN o odpravi rasnih razlik in o človekovih pravicah, ki jih vsebuje tudi preambula osimskega sporazuma. Zahteval je upoštevanje naših interesov tudi na področju gospodarstva in prostorskega načrtovanja ter priznanje pravičnega zastopstva v javnih službah, kot zahteva posebni statut. V nadaljevanju svpjega izvajanja je Race dejal, da srno v preteklosti že odklonili zakon, ki nam je škodoval in da bomo to še storili, ker smo prepričani, da raje nimamo nobenega zakona, kot slab zakon. V zvezi z zaščitnim zakonom gre za zgodovinsko odločitev, je ob koncu dejal Race, saj bo od njegove vsebine odvisno, kakšne pravice bomo uživali in ali bomo na celotnem narodnostnem ozemlju deležni enake zaščite.
Boris Iskra je ugotovil, da pobudniki študijskega dneva niso izhajali iz rezultatov Cassandrove komisije in da se hočejo prisojati pravice na podlagi števila prioadnikov manjšine.
Paolo Braida, deželni tajnik krščanske demokracije, se je uvodoma vprašal, kaj narediti sedaj, ko so osnutki v parlamentu. Obljubil .je. da bodo v leto 1982 sprejeli zakonsko zaščito. Donu stil je možnost, da se osnutek KD dopolni, pri tem pa je potrdil znano tezo svoje stranke o ozemeljskih različnostih, ki jih je
mogoče spreminjati — to možnost je dopustil — s progresivnim urejanjem zaščitnega mehanizma. V dinamičnosti zaščitnega osnutka je Braida visoko postavil vlogo šolstva, kot sredstva za obrambo pred asimilacijo, a je hkrati postavil zelo omejitveno tezo. ko je rekel, da mora po oceni KD zaščita temeljiti na volji posameznika.
Ivan Bratina je obžaloval, da med dopoldanskimi poročevalci ni bilo nobenega Slovenca. Po njegovih besedah z navedbo razsodbe ustavnega sodišča in osnutka KD Bartole ni dal nobenih koordinat za diskusijo, kot si je domišljal. Deželni svetovalec .je rekel, da se sploh ni upoštevala manjšina kot. subjekt.
Silvino Poletto, pokrajinski svetovalec, je omenil hude zamude v reševanju slovenskega vprašanja. Navedel je besede videm-: skega nadškofa Battistija, da živijo v Beneški Sloveniji ljudje, katerih jezik uporablja tudi cerkev. Citiral je dokumente soriških deželnih stanov iz leta 1878 ki dokazujejo pismeno in ustno tabo slovenščine. Svoj govor je sklenil z vprašanjem, kako naj se Gorica odpre na vzhod, če pa odstranjuje dvojezične kažipote.
Prof. Pavel Petričič je navedel primere, kako ovbajo razvoj manjšine v videmski pokrajini, namesto da bi ji pomagali. Predsedniku je izročil knjigo o manjšinski konferenci v Vidmu. Dr. Damjan Paulin je zavrni) Brai-dovo tezo, da je zahteva Slovencev po globalnosti zavrla razpravo o zaščitnem zakonu.
Senatorka Jelka Gerbec se je ostro ločila od Trisciuzzijevega poročila in povedala, da so man.j-šinke ustanove in društva zelo živahni. Opozorila je na tezo, da mora zakonodaja temeljiti na toleranci, ne pa na spodbujanju nacionalizma, kot to počenjajo konservativne, sile. Dejala je, da je potrebno zaščito graditi na doseženi sedanji visoki stopnji osveščenosti in dozorelosti manjšine.-
Odvetnik Franc Škerlj je dejal, da je osnutek KD protiustaven. Navedel je De Gasperijeve besede, da bo Italija dala Slovencem več pravic, kot jih pričakujejo. Od skromnega zastopstva Slovencev v Cassandrovi komisiji pa se je zahtevala soodgovornost za omejevalne ukrepe pripadnikov večine. S svojim vprašanjem, če ne bi bilo potrebno šolskega skrbnika, ki je imel odprto šolo samo za enega otroka, kazensko preganjati, .je profesorica Piemontijeva pokazala, kako res je. da nacionalisti hočejo našo dokončno raznaroditev. Odvetnik Drago Štoka .je kot zadnji razpravljavec omenil nekaj besed o pravnih aspektih ravnanja s priznano manjšino
Med dopoldanskimi poročili in popoldansko razpravo je Drihajalo do občutnega razhajanja. Poročevalci so govorili odmakn.jeno od resničnih vprašanj, politično angažirani dejavniki pa so pokazali, kje so dejanski problemi. Slovenski razpravljavci so bili v tem zelo stvarni in pričakujejo, da bo gradivo včerajšnjega študijskega dneva pomagalo, da bo Italija izdelala takšen zakon, ki ga bo naša skupnost lahko sprejela.
GORAZD VESEL
PrimorskTBnevhllc
TRŽAŠKI DNEVNIK
14. marca 1982
MED SINOČNJO SLOVESNOSTJO V REPNU
Podelitev spominskih odličij OF
41 aktivistom repentabrske občine
\
Pozdrav župana dr. Pavia Colje in nagovor predsednice Združenja aktivistov Neve Lukeš • Nastop pevskega zbora cSrečko kumar* in domačih recitatork
V dvorani »Albina Bubniča* v Repnu .je bila sinoči pomembna slovesnost, med katero je Združenje bivših aktivistov osvobodilnega gi banja Tržaškega ozemlja izročilo 41 bivšim aktivistom repentabrske občine spominska odličja Osvobodilne fronte, s katerimi se Socia listična zveza delovnega ljudstva Slovenije ob 40-letnici ustanovitve Osvobodilne fronte oddolžuje vsem tistim, ki so s terenskim delom in tveganjem sodelovali v narodnoos vobodilnem gibanju in boju.
Slovesnost je ob prisotnosti odlikovancev in gostov, med Katerimi so bili konzul SFRJ v Trstu Aleksander Nikolič s soprogo, zastopnik Slovenske kulturno gospodarske zveze Jože Koren, predstavnik Združenja vojnih invalidov NOB Rudi Jančar in večje število članov odbora Združenja bivših aktivistov Tržaškega ozemlja, začel domači moški pevski zbor »Srečko Kumar*, ki je pod vodstvom Mirka Guština zapel domoljubno »Dober dob* in Srebotniakovo «Bori», nakar je napovedovalka sporeda Loredana Guštin po pozdravih predala bese do rcpentabrskemu županu dr. Pav lu Colji. Župan .je izrazil svoie za
dovoljstvo, da prejme toliko prebivalcev občine častna priznanja matične domovine, kar je samo še eno potrdilo dejstva, da so domala vsi občani med drugo svetovno vojno bili bodisi kot borci, bodisi kot aktivisti vključeni v narodnoosvobodilno gibanje. Mala repentabr-ska občine je dala 70 aktivnih borcev NOB, 35 deportiranih in zaprtih in 19 padlih, katerih imena so vklesana na spomenik v Repnu. Izrekel je priznanje zlasti ženam in materam, ki so bile nosilke aktivizma, medtem ko se se njihovi možje in sinovi borili v partizanskih vrstah. Izrekel je tudi priznanje sekretarju krajevne sekcije VZPI Silvestru Škabarju za njegovo požrtvovalno delo.
Potem ko sta članici domačega prosvetnega društva Suzana in Ines Škabar prikupno recitirali pesmi Partizanska mati in Slovenska nesem, je spregovorila še predsednica Združenja bivših aktivistov osvobodilnega gibanja Tržaškega o-zeml.ia Neva Lukeš. Dejala je med drugim, da .je to podeljevanje od-' ločij Osvobodilne fronte že sedmo in da bodo sledila v prihodnjih dneh še druga. Poudarila je zlasti
80 let Marine Bernetič
Spoznal sem jo januarja ali februarja 1945 v kmečki izbi v Vojni vasi pri Črnomlju, ko sem nekaj dni gostoval pri političnem oddelku za italijanske enote pri glavnem štabu NOV in POS Slovenije. Bila je v partizanski uniformi, tiha, skromna, kar naprej zavzeta z delom. V njeni zunanjosti in v njenih besedah ni bilo nič takega, kar bi dajalo slutiti, da gre za žensko bogatih revolucionarnih izkušenj. O sebi ni govorila, le toliko sem lahko zvedel od nje same, da je Tržačanka iz tistega mestnega predela, v katerem sta proletarec in slovenski človek doživljala podobno če že ne enako usodo ponižanega, izkoriščanega, zatiranega in preganjanega. Ko sem pozneje nekaj več zvedel o njenem dotedanjem življenju, se mi je šele razkrilo, da najbrž ni moglo biti drugačno. saj je največkrat okolje in spoznavanje ter razumevanje okolja tisto, ki človeku oblikuje značaj in mu usmeri pot.
Kmalu bo minilo štirideset let od tistega najinega prvega sreča nja, Marina Bernetič pa je še vedno aktivna, še vedno na svojem mestu prav tako tiha in skromna kot takrat, pa čeprav je svojim dotalcratnim revolucionarnim izkušnjam dodala še skoraj štiri desetletja novih v prvih vrstah stranke, kateri se je zapisala pred šestdesetimi leti in kateri je ostala zvesta do danes, ko ji za njeno današnja osemdesetletnico namenom teh nekaj dolžnih besed Kajti, pride že lahko tako. da se s kom kdaj tudi razideš v pogledih in odločitvah, a to ne more preprečevati. da ne bi spoštoval celovitost niegove osebnosti in mu dajal priznanje za doslednost na iz brani življenjski poti.
Marija Bernetič, Marina je po stala v času ilegale 1943, se je rodila 14. marca 1902 pri Sv. Jakobu v slovenski proletarski družini. Izučila se je za šiviljo in se že v mladosti udeleževala manifesta cij proti volni, leta 1918 stavk kol že članica sindikalnega gibanja in le leto nato sodelovala v protifašističnem gibanju, ko so fašistične škvadre začele napadati sedeže Delavske zbornice, delavske knjižnice in slovenske ustanove. Leta 1921 je pristopila h komunistični partiji. Ko sta bila ukinjena partijska lista «11 Lavoratore* in *De-lo», se je ukvarjala s tiskanjem i-legalnega tiska in z delom v mladinskih in ženskih vrstah. tZaradi protidržavne organizacije podtalnega gibanja in protifašistične pro pagande* so jo leta 1922 prvič a-retirali in obsodili na dve leti ječe in še dve leti posebnega nad zorstva. Po prestani kazni in kljub nadzorstvu je nadaljevala s protifašističnim delom. Konec leta 1931 so jo ponovno aretirali. Presedela je štiri mesece v preiskovalnem zaporu, nakar jo je Posebno sodišče sicer oprostilo je če, vendar ji je izreklo opomin za naslednji dve leti. Ob deseti obletnici pohoda na Rim ji je bila preostala kazen zaradi amnestije odpuščena. Leta 1933 je morala po begniti v inozemstvo, ker jo ie spet iskala fašistična policija OV RA, še prej pa je v novembru leta 1942 poslala član zveznega ko miteja KPJ. V Franciji je pod ilegalnim imenom Anna Ferri politič-
no delovala v Parizu skupno z znano komunistično aktivistko Ma rino Sereni, sodelovala je na mednarodni mirovni konferenci v Bruslju in v Združenju za pomoč borcem španske republikanske vojske in otrokom v Španiji.
Po nalogu partijskega vodstva se je leta 1937 ilegalno vrnila v Italijo. Zadolžena je bila za vzpostavljanje zveze med ilegalnimi protifašističnimi skupinami. Dve leti je ilegalno hodila čez mejo, dokler je ni leta 1939 že tretjič prijela fa šistična policija. Na kvesturi v Genovi so jo en mesec strahovito mučili, toda od nje niso izvedeli ničesar. Leta 1940 jo je Posebno sodišče ponovno obsodilo, tokrat na 16 let ječe. Prestajala jo je v kaznilnici v Perugi vse do kapitulacije Italije septembra 1943, ko se je vrnila v Trst in začela spet ilegalno delovati v samem mestu pod psevdonimom Marina. Ob koncu novembra 1943 so jo prijeli Colot-tijevci, jo zasliševali in pretepali v zloglasni *Vila Triste*. Ilegalni organizaciji odpora je uspelo, da jo je z drzno in bistroumno akcijo rešila iz njihovih krempljev. Ker pa ji delovanje v mestu ni bilo več mogoče, je maja 1944 odšla v partizane. Tu se je bavila predvsem s politično vzgojo v italijanskih enotah v NOV Slovenije, najprej v bataljonu *Alma Vivoda», potem v «Tržaški brigadi» in končno pri političnem oddelku za italijanske enote pri Glavnem štabu NOV in POS Slovenije, kjer je delala skupaj z Giorgiom Jakseti-chem. Bila je tudi med ustanovitelji brigade uFonlanot* v Semiču v Beli krajini decembra 1944.
Po osvoboditvi se je 1. maja vrnila v svoj rodni Trst. Postala je članica mestnega komiteja KP Julijske krajine. Sodelovala je pri u-stanovitvi Zveze italijanskih in slovenskih antifašističnih žena in kot vodilna predstavnica zveze se je leta 1946 udeležila mednarodnega sveta žena v Pragi, leta 1948 kongresa Mednarodne zveze žena v Budimpešti in leta 1949 v Moskvi. V letih 1945-48 je bila članica regionalnega komiteja KP Julijske krajine, v letih 1946-47 tudi članica Pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora s sedežem v Ajdovščini. Leta 1948 se je opredelila za resolucijo informbiroja in takrat so se naše poti za daljšo dobo razšle. Z ustanovitvijo KP Svobodnega tržaškega ozemlja je postala članica njenega centralnega komiteja s specifično zadolžitvijo za obrambo slovenskih narodnostnih pravic, o čemer je tudi mnogo pisala v razne liste in revije.
S podpisom Londonskega sporazuma in z vrnitvijo Trsta pod Italijo je KP Svobodnega tržaškega ozemlja postala avtonomna federacija italijanske komunistične partije in Marina je postala članica njenega vodstva, od leta 1965 pa je tudi članica centralne kontrolne komisije KP1. Leta 1955 je bila izvoljena v tržaški občinski svet, v katerem je delovala do 1964, leta 1963 pa je bila izvoljena v poslansko zbornico v Rimu za eno mandatno dobo. Kot prva povojna slovenska poslanka v rimskem parlamentu je zastavila vse svoje mo či in v težkih razmerah in močnih odporih reakcionarnih in nacionalističnih sil izbojevala marsikatero demokratično zmago. Od leta 1963 je tudi članica deželnega komiteja KPI za Furlanijo Julijsko krajino, prav tako jr v pokrajinskem vodstvu Vsedržavnega združenja partizanov in Vsedržavnega združenja bivših politični'' preganjancev. Dolgo let je v stranki tudi odgovarjala za slovensko glasilo KPI »Delo*.
Pri svojih osemdesetih letih je Marina še vedno živo prisotna v partijskem pa tudi v širšem druž-benopolitičnem življenju. Pogosto jo srečujemo na naših kulturnih prireditvah.
Ob visokem življenjskem jubileju H želimo še mnogo let dobrega po čut ja v pričakovanju, da bo svojo nedavno radijsko pripoved strnila tudi v knjigo, ki bo dragoceno pri čevanje časov, usod. bojev, dilem, in odločitev na nieni revolucionar ni življenjski poti.
Jote Koren
misel, da aktivisti osvobodilnega gibanja r.iso »bivši* ampak da so tudi danes v prvih vrstah boja za demokracijo, mir in za narodnostne pravice Slovencev v Italiji. S svojo predanostjo in požrtvovalnostjo pa so tudi zgled mladim, ki stopajo po njihovi poti.
Po izročitvi odličij je slovesnost sklenil domači pevski zbor, ki je zapel še Lipar.jevo Partizanovo slovo in Gobčevo Pesem 14. divizije, nato pa se .je razvila prijetna in tovariška družabnost, za katero so poskrbele domače žene in tudi oev-£i so še kakšno partizansko zapeli.
Ob 9. uri v Boljuncu občni zbor Kmečke zveze
V gledališču France Prešeren v Boljuncu bo danes dopoldne občni zbor Kmečke zveze. Začel se bo ob 9. uri z naslednjim dnevnim redom: izvolitev predsednika občnega zbora, predsedniško poročilo, poročili tajništva in nadzornega odbora, pozdravi, diskusija, volitve in razno.
Kmečka zveza poziva vse svoje člane, naj se polnoštevilno udeležijo tega letnega zborovanja, na katerem bo podala pregled enoletnega delovanja in zastavila cilje za svojo bližnjo in daljšo prihodnost. Letošnji občni zbor naše strokovno - sindikalne organizacije pa ima spričo zadnjih dogodkov, ki se direktno dotikajo življenjskih problemov slovenske narodnostne skupnosti, še posebno važnost. Kot že večkrat v zadnjih letih je ponovno v ospredju problem razlaščanja slovenske zemlje, za rešitev katerega se je KZ, tako v preteklosti kot tudi v sedanjem trenutku stalno borila. Prav to vprašanje bo o-srednja tema občnega zbora.
• V avditoriju se bo danes končal 14. vsedržavni kongres mladinskega gibanja italijanske liberalne stranke: sklenil ga bo tajnik PLI Zanone.
• Jutri dopoldne se bosta v Trstu sestali delegaciji KD iz Furlanije-Julijekotkrajine in Unije Italijanov iz Istre in z Reke. Delegacijo KD bo vodil deželni tajnik Braida, delegacijo Unije pa predsednik Mario Bonita.
V OKVIRU ITALIJANSKO.JUGOSLOVANSKE TRGOVINSKE ZBORNICE
Včeraj proslavili 25-letnico ustanovitve tržaške delegacije
Ob tej priliki so prejeli posebna priznanja T. De Corne, C. Nicosia, E. Laz-zini, P. Fabiani ter tržaška filiala zavoda Banca d’Italia in JIK banka iz Beograda
Tržaška delegacija mešane itali-jansko-jugoslovanske zbornice je včeraj proslavila 25-letnico svojega delovanja. Ob tej priliki so na slovesnosti, ki se je odvijala na tukajšnji trgovinski zbornici, podelili spominske kolajne in priznanja štirim gospodarskim izvedencem, ki so si v tem času nabrali posebne zasluge kar zadeva razvoj trgovinskih odnosov med Italijo in Ju goslavijo ter še zlasti med obmej nimi kraji obeh držav.
Priznanja so prejeli načelnik glavnega ravnateljstvo za gospodarske sporazume na ministrstvu za zunanjo trgovino dr. Teresa De Corne. načelnik oddelka za gospodarsko sodelovanje z Jugoslavijo na istem ministrstvu dr. Carmela Nicosia, načelnik oddelka za zunanjo trgovino pri tukajšnjem generalnem vladnem komisariatu Ettore Lazzi-ni in direktor tržaške delegacije Jugoslovanske izvozne in kreditne banke Peter Fabiani. Poleg tega .ie vodstvo tržaške delegacije mešane zbornice podelilo posebni priznanji tržaški filiali zavoda Banca dTtalia (priznanje je prevzel direktor Dario Vici) in Jugoslovan-
tiiiuiimiimiiiiHHitiiiMtuiiiiiMtiiiiiiiiiiiiHimiHiitmiHmtitititiiMiiiiiiiiiiiiiiiiHiiimiiiiiiiiiitiiiiiiiimitt
SINOČI V GLEDALIŠČU «PREŠEREN» V BOLJUNCU
S proslavitvijo Fr. Venturinija začetek revije Primorska poje 82
ski izvozni in kreditni banki iz Beograda (priznanje .je prevzel podpredsednik poslovnega odbora banke Boško Grozdanič).
Številne prisotne člane mešane zbornice in goste, med katerimi so bili tudi prefekt Marrosu, jugoslo-vanski generalni konzul v Trstu Cigoj, predstavnik Gospodarske zbornice Jugoslavije v Trstu Zidarič, izredni komisar na tržaški občini Siclari, predsednik luške ustanove Zanetti in ravnatelj tržaške zveze trgovcev Geppi. je pozdravil predsednik zbornice Mediano nakar je predsednik tržaške delegacije mešane zbornice Petrucco orisal delovanje ustanove od njene ustanovitve do danes. Petrucco ie med drugim naglasil, da je skupna vrednost prometa, ustvarjenega v lanskem letu na tržaškem in goriškem avtonomnem računu in v okviru posebnega sporazuma «Alpe-Adria», dosegla okrog 200 milijard lir. za kar gre velika zasluga prav itali-jansko-jugoslovanski mešani zbornici in v njenem okviru tudi tržaški delegaciji. Na slovesnosti je bila ponovno potrjena obojestranska želja, da bi se odnosi med Ita-
Sinoči se je v gledališču «F. Pre šerem v Boljuncu veličastni^ pričela letošnja revija pevskih zborov «Primorska poje 1982». V čudovitem okviru pozornega občinstva in igrive scene na koncertnem odru. se je v tem prvem tradicionalnem srečanju pevcev s te in one strani državne meje zvrstilo 11 zborov. Letošnja revija Primorska poje pa ima še dodaten spominski pomen, saj je bil sinočnji večer posvečen 100-letnici rojstva in 30-letmci smr ti priljubljenega slovenskega skladatelja Frana Venturinija čigar rojstni dom leži nekaj 100 metrov daleč od hrama kulture dolinske občine V imenu Zveze slovenskih kulturnih društev iz Trsta je prisotne in nastopajoče pozdravil Mirko Kapelj. Podal je kratek zgodovinski pregled dosedanjih revijj, ne koliko dlje pa se je pomudil jaii pomenu in delu Frana Venturinija. Za Združenje pevskih zborov Pri-
morske pa je spregovoril njen predsednik Rudi Šimac, ki se je obrnil predvsem na mlade in jih pozval, naj se začenjajo spet polnoštevilno vključevati v naše zbore, da ne bo zamrla tista slovenska pesem, s katero se je hranil zasužnjeni slovenski narod pod fašizmom. Nato so se v koncertnem delu sporeda zvrstili oktet Vrtnica iz Nove Go rice, ženski zbor Tabor z Opčin, mešani zbor Slovan iz Padrič, Fan tje izpod Grmade iz Devina, me šani zbor Lipa iz Bazovice, moški zbor iz Divače, mešani zbor KD Bazovica z Reke, mešani zbor Ru-pa Peč in mešani zbor Oton Župančič iz Štandreža. Zadnji je na stopil moški zbor od Domja. ki ponosno in častno nosi ime skladatelja Frana Venturinija in ki ie z Svema njegovima pesmima zaklju čil prvi koncert revije Primorska poje 82.
(ris)
NiiiiiiiitiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTiiiiiiiMiiiiiiiiiiiMmiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiitiiiiiMiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia
PO KRVAVEM OBRAČUNU V UL. SAN FELICE PRI SV. IVANU
Morilec žene in njenega prijatelja javil policiji, da se misli predati
27-letnega Nicola Confortija iz Cosenze vneto iščejo po vsej Italiji • Zakonca sta bila že dalj časa ločena - Pričevanje grškega sostanovalca
^2 ’ ’
24-letna Rosetta Bartolomeo
Kljub vnetim preiskavam, ki so jih včeraj razširili po vsej Italiji, policija še ni izsledila 27-letnega Nicola Confortija, ki je v petek zvečer s pištolo kal. 7,65 ustrelil svojo 24-letno ženo Rosetto Bartolomeo in njenega prijatelja, 21-letnega grškega študenta Georgiosa Zoniosa. Po krvavem obračunu, s katerim je praktično uničil tudi svoje življenje in pa mirno bodočnost svojih treh malih otrok, ki živijo v Kalabriji, je morilec namreč zabrisal vsako sled za seboj, včeraj zjutraj pa je iz neznanega kraja telefoniral na kvesturo in sporočil, da se misli predati. Preiskovalci zato domnevajo, da se z avtom ford capri, ki mu ga je posodil nevedni prijatelj, vozi proti rojstni Cosenzi in tamkajšnjemu zaporu. Da se misli predati rokam pravice je Conforti včeraj sporočil tudi bratom umorjene žene, ki vodijo v Ul. Udine picerijo «Perla 2».
Prav v tem lokalu se je v petek popoldne odigral prvi del tragičnega konca te zgodbe o mladih zakoncih, ki sta se v rodni Kalabriji pred približno šestimi leti poročila, imela tri otroke, pred dvema letoma pa sta se v iskanju boljših razmer preselila v naše mesto. Tu pa nista našla pričakovane Amerike. Mož ni našel stalne zaposlitve, preživljal se je kot šofer tovornjakov, živela sta v ministanovanju zapuščene hiše v Ul. San Felice 13, njun odnos se je začel krhati. Pred dvema mesecema se je zato Conforti vrnil v Kalabrijo, da bi se tam spet zaposlil. Med tem pa je Rosetta utrdila vezi z grškim študentom, ki je skupaj z drugimi rojaki stanoval v isti hiši. O Confortiju, ki je bil do nje
21-letni Georgios Zonios
večkrat nasilen, ni hotela več slišati. Niso je prepričali ne njegovi telefonski pozivi niti prijava, da je zapustila skupni dom (stanovanje v Ul. San Felice sta namreč ob njegovem odhodu odpovedala in ona je živela v penzionu).
V petek pa se je Conforti vrnil v Trst. Našla sta se ob 17. uri v omenjeni piceriji. Rosettin brat Ernesto je povedal, da sta se mirno pogovarjala in da nič ni dalo slutiti srhljivega telefonskega poziva, s katerim jim je Conforti, dvajset minut po polnoči, osebno sporočil, da je pol ure prej ubil ženo in Grka.
Rosetta Bartolomeo in Georgios Zonios sta, po pričevanju študenta Ioannisa Anagnostuja, ki je živel v isti hiši, večer preživela sama. Še ob 23.30 je ona prišla v njegovo sobo, da bi vrnila sposojeno steklenico olja. Ustavila se je nekaj minut in sledila televizijskemu programu, nato pa se vrnila v Georgiosovo sobo. Od tu je kmalu nato Anagnostu slišal prepiranje in vpitje, katerima so sledili streli. Pogledal je skozi okno in opazil je človeka, ki je tekel proti avtu in se nato z njim naglo odpeljal. Bil je Conforti, ki je za sabo pustil žrtvi s prestreljenima glavama.
Kot je ugotovila policija, je morilec izstrelil pet nabojev, od katerih se je eden zapičil ženski v čelo, moškemu pa v desno sence. Oba sta bila na mestu mrtva. Kaj je sprožilo v Confortiju tak morilski bes, je vprašanje, ki bo hudo mučilo njegove sodnike. Za pravi zločin «iz ča sti* verjetno ne gre, saj je že dalj časa vedel za novo ljubezensko razmerje svoje žene in ni do nje kazal
lijo in Jugoslavijo na gospodar skem in drugih področjih v prihod nje še znatno okrepili in poglobili.
Tiskovno sporočilo sindikata CGIL o sporu v podjetju ZTT
Pozno zvečer dne 12. marca je bil dosežen prvi osnutek sporazuma, ki je nakazal izhod iz spora zaradi skrčenja uslužbencev pri Založništvu tržaškega tiska, ki tiska Primorski dnevnik. Tako so postavljeni temelji za nadaljnje pogajanje, da bi se pozitivno in dokončno rešil spor še v doglednem času.
Sporazum obsega troje točk.
1.	ukrepi za povišanje storilnosti na kratki in srednji rok;
2.	ukrepi za ukinitev neekonomič-
nosti tudi z racionalizacijo nekaterih storitev;	f
3.	takojšnje soočanje za reorganizacijo dela in za določitev organi-kov.
Obe strani sta se dogovorili, da če bi se ob koncu soočenja o reorganizaciji v podjetju izkazalo morebiti odvečno osebje, bo le-to vključeno v podjetje po kriterijih, ki jih bosta obe strani sporazumno sprejeli; v vsakem primeru ne morejo priti v poštev boleče rešitve, tako glede ravni zaposlenosti kot tudi za posamezne delavce.
Komunisti počastili Marijo Bernetičevo
Tržaška federacija KPI je sinoči prisrčno proslavila 80. jubilej Marije Bernetič - Marine. Slovenski in italijanski demokrati so za to priložnost docela zasedli dvorano v Ul. Madonnina 19. Na govorniškem odru so poleg slavljenke sedeli To-nel, Vidali, Rossetti, Slava Čebulec
-Katra in član vsedržavnega vodstva partije Pajetta.
Tonel je prečital voščilne brzojavke (med temi Berlinguerjevo), dejal, da je Marina «odigrala za vse nas zgodovinsko pomembno vlogo* in ji podelil medaljo ter Hlavatyjev Kraški motiv. V imenu vsedržavnega vodstva VZPI - ANPI in Boldrinijevem je Berftetičevi čestital pokrajinski predsednik VZPI Calabria, ji izročil zlato garibaldinsko zvezdo in povabil Pajetto, da Marini pripne zlato značko ANPI.
Slava Čebulec - Katra je v slovenščini preprosto in občuteno orisala zgledni lik Marine kot delavke, proleterke in komunistke. Vidali je navedel nekaj značilnih utrinkov iz življenja in dela slavljenke. nazadnje pa je spregovoril Pajetta, ki je mimo hvaležne o-svetlitve Marijinih zaslug — npr. borke za pravice Slovencev in prve slovenske parlamentarke — poudaril važnost dejstva, da je slovenščina spet našla mesto na Trgu Unita.
posebne patološke ljubosumnosti. V prvi vrsti ga je predvsem skrbelo vprašanje treh otrok in zato je hotel, da se Rosetta vrne. Kakorkoli že, s tem dejanjem je gotovo zape- j čatil tudi njihovo usodo. Nad vsem I tem pa leži v njegovi družini še sen-1 ca drugega dvojnega umora, ko so | verjetno med obračunavanjem med kalabrijskimi »družinami* pred dvema letoma ubili njegovo sestro in njenega moža.
Ob težki izgubi drage mame in none
VIKTORIJE
izrekajo družini Stocca-Biber, iskreno sožalje prijatelji Jagodic, Fonda, Jogan, Veljak, Ukmar, Zoch, Jankovič, Offizia, Palčič, Zaccaria, Vuga.
Ravnatelj, učno in neučno osebje ter dijaki srednje šole S. Kosovel izrekajo iskreno sožalje prof. Gra-zielli Stocca-Biber ob izgubi drage mame.
15. 3.1977
Ob peti obletnici smrti
15. 3.1982
MARJOLE PERTOT
se je z ljubeznijo spominjajo
Mitja, Ivanka in Alenka
Barkovlje, 14. marca 1982
14. 3.1981
14. 3.1982
Ob prvi obletnici smrti
GIOVANNIJA BERSENDE
se ga z žalostjo in ljubeznijo spominjajo
OTROCI IN SVOJCI Krmenka, Domjo, 14. marca 1982
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
EMILA MALALANA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin.
Posebna zahvala g. župniku Žerjalu, dr. Ivanu Hrovatinu in dr. Lupincu.
Opčine, 14. marca 1982
Družine Malalan - Mocor
Zapustil nas je naš dragi
I
FEDERICO BRESCIANI
Dan in uro pogreba bomo naknadno sporočili.
Žalostno vest sporočata sinova Bruno in Vladimiro, snahi Tea in Rosi, vnuka Ciaudio in Manuel, vnukinji Elena in Alessandra ter drugo sorodstvo.
Posebna zahvala dr. Francu Žnidaršiču, vodji oddelka Milki Krt ter gdč. Zdenki Furlan iz Doma upokojencev.
Briščiki, Hannover, 14. marca 1982
(Pogrebno podjetje — Ul. Zonta 3)
V miru je odšla od nas naša draga
VIKTORIJA STOCCA roj. PERTOT
Pogreb bo jutri, 15. marca, ob 11. uri s pokopališča v Barkovljah.
Žalostno vest sporočajo mož Bruno, hči Graziella z možem Devanom, vnuka Christina in Ženo, sestre Berta, Marija in Ema z družinami ter drugo sorodstvo.
Barkovlje, 14. marca 1982
Po pogrebu sporočamo žalostno vest, da nas je dne 8. marca zapustil
CIRIL PETAROS
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili njegov spomin.
SVOJCI
Boršt, 14. marca 1982
or r -	v 7 f *" 3
Zapustil nas je naš dragi
FRANC KRANJEC
Pogreb bo jutri, 15. t.m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Katinari.
Žalostno vest sporočajo žena Karla, sinova Anton in Stanislav, snahi Ne-rina in Marina, vnukinje Roberta in Ariella, sestre, brat ter drngo sorodstvo.
Trst, 14. marca 1982 (Občinsko pogrebno podjetje)
ZAHVALA
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob prerani izgubi našega predragega
JOSIPA BRUMATA
(PINOTA)
Posebna zahvala g. župniku, občinski upravi, administraciji tvrdke Cava Romana, g. Sonzognu in uslužbencem, prijateljem, nabrežinski godbi, darovalcem cvetja ter vsem, ki so ga spremili na zadnji poti.
Žalujoči družini in sorodniki
Nabrežina, 14, marca 1982
14. 3.1978	14. 3 1982
Ob četrti obletnici smrti nepozabnega
ZDRAVKA VODOPIVCA
se ga z ljubeznijo spominjata
ŽENA IN DRUŽINA
Trst, 14. marca 1982
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikih izrazih sočustvovanja, ki smo jih bili deležni ob izgubi naše drage mame
OLGE GRUDEN
se vsem iskreno zahvaljujemo. Trst, 14. marca 1982
SVOJCI
ZAHVALA
Ob prerani izgubi naše drage
GIULIANE ŽERJAL por. TEDESCO
se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali. Posebna zahvala pevskemu zboru Valentin Vodnik, g. Grmeku, darovalcem cvetja ter vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njen spomin.
SVOJCI
Dolina, Milje, 14. marca 1982
V	dolinski občini izredna akcija čiščenja okolja
Dolinska občinska uprava organi žira v tem tednu akcijo izrednega čiščenja in urejanja okolja: v ta namen bodo delovale vse občinske službe, občina pa vabi vse obča ne, da se tej organizirani pobudi pridružijo. Nadalje vabi občane, ki imajo predmete za odpad in se jih hočejo iznebiti, naj o tem obvestijo upravo, ali pa jih sami prinesejo v soboto, 20 marca na naslednja zbirna mesta:
Od 8. do 9. ure v Ricmanje (na glavnem trgu). Gornji konec in Kraglje (pri pipi); od 9.30 do 10. ure v Zabrežec (pri telefonski kabini), Boršt (na koluži in pri avtobusni postaji). Jezero - Draga (na trgu). Pesek - Gročana (pri avtobusni postaji), Prebeneg pri občinski hiši); od 10.30 do 12. ure v Boljunec (na gorici in Zaboljpnec pri pil ju). Dolino (pri Križcu, na gorici, pri pralnici Suhorje). Mač-kolje (pri lipi), Križpot (pri telefonski kabini); od 12.30 do 14. ure v Pulje (pri mostu pod Logom in pri mostu na klancu «bar mama*), Dom jo (pri občinski hišah), Fran-kovec (pri mostu), Žavlje (pri trgovini Babic), Lakotišče (pri spomeniku) in Krmenko (na prostoru sagre).
V	Borštu pokopali Cirila Petarosa
Dne 10. 3. 1982 smo pokopali na domačem pokopališču tov. Cirila Petarosa. Pogreba se je udeležilo veliko število vaščanov in med njimi borci iz NOB.
Pokojni Ciril se je rodil v Bor štu 5.7. 1908. Že kot mladenič in tudi kasneje je bil zaposlen kot delavec pri raznih gradbenih podjetjih. V prostem času se je posvetil tudi kmetiji.
Vpoklican je bil v italijansko vojsko v posebni bataljon in služil v Aquili. Po razpadu Italije se ni vrnil domov ampak se je vključil v I. prekomorsko udarno brigado. Kot borec je v tej brigadi služil do januarja 1944, nakar je bil ujet od Nemcev in odpeljan v Nemčijo. Domov se je vrnil po osvoboditvi meseca maja 1945. Sodeloval je tudi v borbi na Korčuli.
Zadnja leta, ko je bil v pokoju, ja po svojih močeh obdeloval skro mno kmetijo in redil nekaj živine.
Po dolgi bolezni je umrl na svojem domu dne 8. 3.1982.
Ženi in otrokom izrekamo iskreno sožalje.
SSG
Slovensko stalno gledališče gostuje predstavo Eduarda De Filippa Dolgonoge laži danes, 14. marca, ob 15. in 19.30 v Mestnem gledališču ljubljanskem, jutri, 15. marca, ob 16. in 19.30 v Novem mestu, v torek, 16. marca, ob 15. in 19.30 v Novem mestu in v sredo, 17. marca ob 19.30 v Kočevju.
ROSSETTI
Danes ob 16. uri bo na sporedu komedija «La vita comincia ogni mattina* avtorjev Terzolija in Vai-meja. V glavni vlogi Gino Bramie-ri. Zadnja predstava. Rezervacije pri osrednji blagajni.
# * *
Od četrtka, 18. marca, bo Stalno gledališče iz Turina predstavilo Goldonijevo delo «La villeggiatura*. Režija Mario Missiroli. Rezervacije pri osrednji blagajni.
VERDI
Danes ob 16. uri šesta predstava Verdijeve opere «Falstaff» (red G za vse vrste prostorov). Z današnjo predstavo bo v vlogi »Nannette* nastopila sopranistka Lucia Aliber-ti. Dirigent Daniel Oren, zbor in orkester gledališča Verdi vodi Andrea Giorgi.
Pri blagajni gledališča se prične danes zjutraj prodaja še razpoložljivih vstopnic.
• • •
V četrtek ob 18.30 bo v Krožku za kulturo in umetnost Giovanni Carli Ballola predstavil občinstvu opero Domenica Cimarose «11 matrimonio segreto* (Tajna poroka), ki bo na sporedu v petek. Vstop' prost.
Te dni je na ekonomski fakulteti tržaške univerze diplomirala
BRUNA ZOR23NI - SPETIČ
Iskreno ji čestitajo
svojci
Ob 80. rojstnem dnevu želi
MARINI BERNETIČ
vse najboljše
sekcija KPI Zorko Kralj Trebče
S P D T prireja v okviru delovanja ŠPORTNE ŠOLE v nedeljo, 21. t.m.
IZLET NA VOLNIK
za osnovnošolske in predšolske otroke. Za osnovnošolce bo zbirališče ob 9. uri na Trgu Ober-dan, odhod avtobusa proti Rep-nu pa ob 9.15. Od tod se bo mladina v spremstvu vodičev po dala na sprehod na Volnik. med potjo pa bodo na sporedu ocenjevalni pohod in spretnostne igrice. Povratek v Repen ob 17.30, na Trg Oberdan pa ob 18. uri, in ne kot je bilo prvotno javljeno.
Za predšolske otroke pa bo zbirališče ob 10. uri pred gostilno «Križman» v Repnu, odhod proti Volniku pa bo ob 10.15.
Prijavnice so na razpolago na posameznih šolah.
Gledališča
Kino
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV
priredi danes, 14. marca, ob 17. uri v Kulturnem domu v TRSTU revijo otroških in mladinskih zborov
PESEM MLADIH
Vabljeni!
KD VALENTIN VODNIK DOLINA
priredi jutri, 15. t.m., ob 20.30 v društveni dvorani predavanje Vitjana Sancina
«0 saditvi in gojitvi aktinidije*
Vabljeni!
Na tržaški ekonomski fakulteti sta diplomirala
EDI DANEU in
BORIS VALENTIČ
Iskreno jima čestitajo bivši kolegi ekonomske fakultete
Ariston 16.00 - 18.00 - 20.00 - 22.00 «Anni di piombo*. Jutta Lampe, Barbara Sukovva, Rudiger Vogler.
Ritz 16.30 «La časa stregata».
Eden 16.00 «Fuga per la vittoria*.
Grattacielo 15.30 «Popeye — braccio di ferro». Walt Disney.
Fenice 16.00 «11 tempo delle mele*.
Nazionale 16.00 «Crash, i giganti del brivido».
Cristallo 15.30 «Ricchi, ricchissimi, praticamente in mutande*. R. Poz-zetto, E. Fenech.
Aurora 16.00 «11 grande ruggito».
Moderno 15.30 «Fichissimi».
Filodrammatico 15.00 — 22.00 «Porno fantasie di un super dotato*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Capitol 16.00 «Nudo di donna».
Vittorio Veneto 15.30 «Scontro di Titani*.
Mignon 15.00 «Heavy metal*. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Radio 14.30 «Sessofobia». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumiere 15.00 «Arrivano i gatti*. I gatti del vicolo miracoli.
Razna obvestila
Društvo naravoslovcev in tehnikov »Tone Penko* vabi člane in prijatelje na predavanje znanega raziskovalca slovenske kulturne zgodovine univ. prof. dr. Vladimira Murka »Starejši slovenski matematiki in fiziki*. Predavanje bo v petek, 19. t.m,, ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20.
KD Upa, KD Slovan in KD Primorec sporočajo, da se bo nadaljeval plesni tečaj za mlade v petek, 19. marca, ob 20. uri v Ljudskem domu v Trebčah.
ŠD Mladina - smučarski odsek priredi v nedeljo, 21. t.m. avtobusni izlet na Nevejsko sedlo ob priliki smučarskega tekmovanja, ki ga organizira SPD Gorica. Vpisovanje pri odborniku Taucerju na Opčinah — tel. 212936 in pri odbornici Silvi v trgovini «Pri kostanju* v Križu. Odhod z Opčin izpred Central bara ob 5.45 in iz Križa izpred spomenika ob 6. uri.
KD F. Prešeren iz Boljunca obvešča, da se vpisovanje za plesni tečaj nadaljuje do četrtka. 18. t.m. pri Lauri v mlekarni. Isti dan bo ob 20.30 v društveni dvorani v gledališču F. Prešeren informativni sestanek za vse udeležence tečaja.
Med prireditvami ob 30-letni-. slovenske zamejske skavtske organizacije bo v torek, 16. marca, na sporedu filmski večer v dvorani Marijinega doma v Ul. Risorta 3. Na ogled bodo skavtski filmi od ustanovitve organizacije na Tržaškem do danes. Vabljeni člani, prijatelji, nekdanji skavti in skavtinje. Začetek ob 19.30.
Sekcija VZPI in KD Vesna
ANPI
vabita v sredo, 17. t.m., ob 20.30 v dom A. Sirk v Križ na predavanje o
«40-letnici množičnih odgonov Slovencev v fašistična taborišča*
Govoril bo JOŽE KOREN.
Mladinski odbor SKGZ in mladinska skupina Križ - Prosek
vabita mlade na razgovor z zgodovinarjem Borisom Gombačem na temo
POLITIČNI RAZVOJ PRIMORSKIH SLOVENCEV DO KONCA 1. SVETOVNE VOJNE
ki bo v društvenih prostorih Mladinskega krožka v Kulturnem domu na Proseku (nad nekdanjim kinom Iris, Prosek 2) jutri, 15. marca, ob 20.30.
Krožek za družbene in politične vede P. Tomažič v Trstu
vabi v sredo, 17. marca, ob 20. uri v veliko dvorano pokrajinskega sedeža KPI — Ul. Capi-tolina št. 3 (vhod tudi z Ulice Madonnina 19) na okroglo mizo z naslovom
VEČ «POTI» ALI VEČ ((SOCIALIZMOV*?
Sodelujejo: Bojan Brezigar, Miloš Budin, Jože Pirjevec in Pavel Stranj
SPD TABOR — OPČINE V petek, 19. marca, ob 20.30 odprtje razstave
SILVIJA PEČARIČA
Uvodna beseda — Milko Bambič. Na večeru bo nastopila flavtistka LUISA SELLO.
Danes ob 11. uri v mali dvorani gledališča Verdi (Ul. S. Carlo 2) otvoritev cikla «Nedeljskih koncertov*. Nastopil bo komorni orkester gledališča Verdi pod vodstvom Severina Zannerinija.
.............................................................................................................................................
Gradbeno pod|et|e geom.
IDLE TUL & C.
S. n. C.
GRADNJA IN OBNOVA HIŠ
TRST — Ul. Flavia, 22/3 Tel. 040/818141
Z S K D	ZPZP
v soboto, 20. marca, ob 20.30 v Kulturnem doma v Trstu
PRIMORSKA POJE
NASTOPAJO: mešani zbor Pod lipo - Barnas, oktet Bori - Pivka, moški zbor Vesna - Križ, zgomjevipanski mešani zbor — Podnanos, moški zbor - Postojna, dekliški zbor Igo Gruden -Nabrežina, mešani zbor Divača, moški zbor Tabor - Opčine, mešani zbor Soča - Kanal, TPPZ tPinko Tomažič.
Predprodaja vstopnic od četrtka, 18. t.m. dalje na sedežu ZSKD (Ul. sv. Frančiška 20/11).
ZŽI — UDI iz dolinske občine
priredi danes, 14. t.m., ob 17.30 v gledališču «F. Prešeren* v BOLJUNCU
OSREDNJO PROSLAVO MEDNARODNEGA DNEVA ŽENSK
Govorili bosta TATJANA TURKO in SILVANA MONDO
V	kulturnem programu sodelujejo domača dekleta in dijakinje učiteljišča «A. M. Slomšek* z lepljenko na žensko tematiko.
V	foyerju gledališča pa bo razstava ročnih del priletnih
žensk ter slik mlade ZDENKE OTA.	Vabljeni!
Sekcija ZKMI Devin - Nabrežina in mladinski odsek KD Vesna
priredi danes, 14. marca, ob
MEDNARODNEM DNEVU ŽENSK
ob 10. uri v občinski knjižnici v Nabrežini odprtje razstave «8. marec*, ob 10.30 v istih prostorih razpravo o družinskih posvetovalnicah, ob 17.30 v domu A. Sirk v Križu odprtje razstave «8. marec* in ob 18. uri koncert slovenske kantavtorke MATEJE KOLEŽNIK.
Vabljeni!
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V TRSTU vabi na svoj
8. REDNI OBČNI ZBOR
ki bo v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu, Ul. Petronio 4, v soboto. 20. t.m., ob 15.30.
Na dnevnem redu: poročila o delovanju društva, obračun, poročilo nadzornega odbora in volitve novega odbora. Če ob napovedani uri ne bo navzočega za sklepčnost potrebnega števila članov, se bo občni zbor začel pol ure kasneje ob vsakem številu navzočih.
Ker praznuje društvo letos 10-letnico obstoja, vabimo vse upokojence, da se nam ob tej priložnosti pridružijo.
ODBOR
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV LA CAPPELLA UNDERGROUND ITALIJANSKA USTANOVA ZA SPOZNAVANJE SLOVENSKEGA JEZIKA IN KULTURE
PREGLED SLOVENSKEGA FILMA
18. marca	Let mrtve ptice	rež.	Ž.	Pavlovič	1973
25. marca	Lucija	rež.	F.	Kosmač	1965
1. aprila	Splav Meduze	rež.	K.	Godina	1980
8. aprila	Nasvidenje v naslednji vojni rež.	Ž. Pavlovič	1980
Štiri četrtke zaporedoma ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma. Abonma za štiri filme — 5.000 lir (brez popusta).
RICMANJSKI TEDEN
TEDEN KULTURNO - ZABAVNIH PRIREDITEV
V	ORGANIZACIJI KD SLAVEC RICMANJE - LOG
PROGRAM:
V	TOREK, 16. marca, ob 20.30 v galeriji BABNA HIŠA
otvoritev fotografske razstave FOTOKROŽKA TRST 80 sodeluje TRŽAŠKI OKTET
V	SREDO, 17. marca, ob 20.30 v prireditveni dvorani
nastopajo skupina KD SLOVENEC — BORŠT dramska skupina z veseloigro »Štorja ud lganja* mešani pevski zbor Slovenec in otroški pevski zbor
V	PETEK, 19. marca, ob 14.00 v prireditveni dvorani
nastopajo dijaki osnovne šole RICMANJE - DOMJO s samostojnim programom ob 20.30 v prireditveni dvorani
nastopa moški pevski zbor VALENTIN VODNIK - DOLINA z «VINSKIM. KONCERTOM*
V	SOBOTO, 20. marca, ob 20.30 v prireditveni dvorani
' nastopa dramska skupina KD F. PREŠEREN - BOLJUNEC z veseloigro «Teta Karlota*
V	NEDELJO, 21. marca, ob 14.00 na vaškem trga v Ricmanjih
koncert domače godbe na pihala ob 20.30 v prireditveni dvorani večerni ples z ansamblom POMLAD
Koncerti
f Čestitke
-T*i m
^ SUPERMERCATI	A
Danes, NEDELJA, 14. marca MATILDA
Sonce vzide ob o.žO in zatone ob 18.08 Dolžina dneva 11.48 — Luna vzide ob 23.07 in zatone ob 8.47.
Jutri, PONEDELJEK, 15. marca
KLEMEN
Vreme včeraj: na j višja temperatu-ra 7.8 stopinje, najnižja 5,1. ob 18. uri 7,2 stopinje, zračni tlak 1013,2 nib rahlo narašča, veter 35 km na uro severozahodnik, vlaga 52-odstot-na, dežja je padlo dve desetinki, nčbo pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 7.2 stopinje.
ROJSTVA. SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Giovanna Depa *e. Federico Conts Marco Paren-■'■an, Alex Padovan, Gaia Ferri Daniele Giassi.
UMRLI SO: 77 letna Narcisa Pa rovel vd. Saitta, 77 letna Anna Cot terle por. Pribaz. 77 letni Mario *>epol]j, 69-letni Angelo Fogolini. 60-letni Guido Bridiga. 72 letni En
Včeraj-danes
ZA VAŠO POROKO...
«F0T0GRAFIA» EGON
Oglasite se pravočasuo Telefon 793-295
TRST. Ul. Orianl 2 (Barrlera)
rico Dodič, 68-letni Francesco Kranjec. 72-letna Antonia Minon por. Muraro, 77-letna Vittoria Pertot por. Stocca.
OKLICI: uradnik Marco Nordio in gospodinja Paola Lafhag Nedoch, študent Mauro Detela in bolničarka Fiorella Brandolisio, radiotehnik Luciano Zamoner in prodajalka Leopolda Allonsi, uradnik Allonso Giuseppe Politti in farmacevtka Maria Bruna, zdravnik Giorgio Mu-stacehi in uradnica Marina Malič, agrarni izvedenec Francesco Polen-cic in uradnica Laura Maria Angeli. aranžer Maurizio Gardel in uradnica Sabrina Mcton. uradnik Alberto Puppin in učiteljica Anna Rambelli. finančni stražnik Franco Pantuleo in gospodinja Addolorata Filomena Buongiorno. Dicar Vin cenzo Napolano in gospodinja Te resa Chianese, uradnik Pietro Luc chese in uradnica Patrizia Dalmin. novinar Piero Raffaelli in aranžer-ka Laura Banidera. trgovec Wal ter Chiurlotto in uradnica f.orella Carraro, šofer Marino Fnb.ani in uradnica Gabriella Dibiaggio. u radnik Giovanni Marion in uradni ca Antonella Zotti. delavec Sergie Bravi in uradnica Anna Maria Bel lazzi. mehanik Elio Zatkovich in go sr-odin'a Lunna Coceani. uradnik Fabio Galgnro in uradnica Patrizia Mandarano, uradnik Pierpaolo Sai
in uradnica Maura Pascoli, prista-niščnik Bruno Gabrielli in knjigo-vezinja Daniela Baiez, reklamni risar Paolo Maria Buonsante in kn ji-govodkinja Marina Doz, zdravnik Claudio Ricci in zdravnica Neva Scampi, podčastnik trgovske mor narice Michele Pasciucco in vajenka Luigina Secchi, mehanik Fran co Giraldi in gospodinja Tanja Gu stini.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg Oberdan 2. Ul. Vecellio 24.
Ul. Zorutti 19, Ul. Bonomea 93. Pro-sek Milje
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg Cavana 1, Trg Giotti (sv. Frančišek) 1, Prosek, Milje. NOČNA SLUŽBA LEKARN Trg Cavana 1, Trg Giotti (sv. Frančišek) 1, Prosek, Miljo.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: te). 228 124; Bazovica tel. 226-165; Opčine: tet. 211001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan: tel. 209-197; Žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124.	*
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21. do 8. ure tel. 732-627, predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20. ure, tel. 68-441.
LOTERIJA				
BARI	44	73	13	50	55
CAGLIARI	8«	30	28	59	36
FIRENCE	46	55	75	65	57
GENOVA	66	19	70	39,	38
MILANO	67	77	24	34	44
NAPOLI	54	76	44	1	8
PALERMO 67	70	79	3	84
RIM	69	3	72	52	38
TORINO	72	15	45	66	81
BENETKE	15 52 ENALOTTO		76	41	11
X 2 X 2 2 X KVOTE: 12 — 20.313.000 lir 11 —	853.700	Ur 10 -	72.100	Ur	2 2 2		1 2 1	
Včeraj je praznovala 12. rojstni dan LILIJANA VRABEC. Vse najboljše ji želijo vsi, ki jo imajo radi.
Dragi PEPINI za njen rojstni dan vošči vse najboljše Renata z družino.
Jutri bo ugasnila dve svečki IRINA SANCIN. Da bi v otroški razigrano sti zrastla v zdravo in veselo deklico ji želita tata Sergij in mama Alda.
IRINA SANCIN bo jutri ugasnila drugo svečko. Vasja in Vanja, Div-na, Igor in nona Pavla ji želijo, da bi še vnaprej bila zdrava in nasmejana.
Danes praznuje BORIS OTA rojstni dan. Mnogo sreče in zdravja mu iz srca želijo žena in starši.
Danes praznuje DARJA COLJA 12. rojstni dan. Vse najboljše ji želijo sestrica Tanja, mama, očka in vsi sorodniki.
Kolektiv TPPZ »Pinko Tomažič* čestita svojemu odborniku dr. BORISU VALENTIČU za opravljen diplomski izpit na ekonomski fakulteti v Trstu.
Ob 75. obletnici člana TPPZ »Finko Tomažič* ALBINA ORLA mu partizanski kolektiv vošči vse naj boljše v življenju.
TPPZ Pinko Tomažič čestita svojemu članu ALBINU ORLU ob 75-letnici.
SLOVENSKI KLUB - TRST
vam z veliko vnemo pripravlja za torek, 16. marca, ob 20.30
ZIMSKI PLES
Dnevni red: 1. pokušnja domačih vin; 2. glasba za vse okuse; 3. ruska solata.
Zaželene kravate in večerne obleke. Izvolitev «lady» kluba.
TRST drevored Čampi Elisl vogal ui. d'Alviano s
□
ghiottoriso R. B.
950 g lir
890
testenine iz zdrobove moke
sarella	t kg lir
670
olupljeni paradižniki
valfrntta	400 g lir
220
olje extra vergine
venturi	1 I lir
2740
10 jajc
lir
990
tun
sinunenthal 85 g lir
610
koruzno olje barbi
1 1 lir
1290
maslo asolo
245 g lir
1200
sir grana
10 dkg lir
750
moka pandea 00
1 kg lir
495
prvovrstni telečji zavitki
1 kg lir
6900
\ surov pršut
valtellina narezan 10 dkg lir
1250
prvovrstna
teletina za omako 10 dkg lir
6900
kava splendid
v vrečki	200 g lir
1590
sladkor
1 kg lir
960
40 kock
doppio brodo star lir
1790
3 zobne paste družinski
format
madeens 269«1»
1950
bio scala pralni stroj veliki format 4,8 kg
6280
PrTmoršUn Sevnik 4
an r\im/i rMurn&m/
14. marca 1982
RAZMIŠLJANJA OB OBJAVI PODATKOV LJUDSKEGA ŠTETJA
V Gorici nas je vedno manj 1.630 manj kot pred 10 leti
V občini Gorici sedaj le nekaj več kot 41.000 stalnih prebivalcev Zaradi občutnega padca števila rojstev še hujši obeti za prihodnost
Vedno manj nas je. To smo sicer že vedeli, statistični podatki lanskega ljudskega štetja so to resnico tudi uradno potrdili. Statistike lanske jeseni nam torej povedo, da nas je takrat bilo 41.325 z bivalno pravico. K tem je treba dodati še 1.630 ljudi, ki so bili v dneh popisa slučajno prisotni v Gorici. Število stalnih prebivalcev se je v zadnjih desetih letih zmanjšalo za 3,4 odstotka, kar pomeni da nas je približno dva tisoč manj. S podatki se bodo sicer ukvarjali statistiki in strokovnjaki tudi v bodočih letih in skušali ugotavljati zakaj je do tega prišlo.
Gorica ni izjema med mesti naše dežele in italijanske države. Ponekod, kot v sosednjem Trstu, je vzrok za manjšanje števila prebivalstva v starosti tega prebivalstva, v odhajanju mladih v druge kraje. Drugje pa so razlogi za manjšanje čisto drugačnega značaja. Končal se je gospodarski boom, ki je bil značilen v petdesetih in šestdesetih letih, ljudje ne iščejo več zaposlitve v velikih mestih, raje se vračajo v manjše kraje.
V	Gorici pa imamo združene vse te negativne komponente. Prebivalstvo se stara, mladi ne najdejo pri nas zaposlitve, priliva s podeželja v mesto ni več, še posebno ne s slovenskega podeželja. Že večkrat smo ugotavljali, da je povsod pri nas, tako med Italijani, Furlani ali Slovenci, manj rojstev kot nekoč. Nekateri menijo, da je razlog za to pomanjkanje stanovanj. To bo držalo le do neke mere, kajti v go-riški občini je bilo skoro šestdeset odstotkov stanovanj zgrajenih po tej vojni, prebivalstvo pa je ostalo več ali manj na istem. Res je, da ni lahko dobiti stanovanja, vendar ni pri nas take stanovanjske stiske, ki jo beležimo v večjih mestih. Razlogi za manjše število otrok so drugje, v konsumistični družbi.
V	našem listu smo svojčas ugotavljali, da pripada povprečnim letnikom prebivalstva v Gorici šeststo ljudi. Upoštevajoč to povprečje so bile zgrajene šole, domovi za ostarele, stanovanja. Sedaj pa, kar na lepem imamo v najmlajših letnikih občanov občuten padec. Od osmega leta navzdol število stalno pada in otrok, ki imajo eno leto ali dve je za vsak letnik že manj kot tristo. Torej kar polovica od povprečja.
Zaradi tega niso več tako kot nekoč potrebne otroške jasli Zaradi tega je težko dobiti otroke zato, da bi napolnili otroške vrtce (tako slovenske kot italijanske). Zaradi tega so ponekod že ukinili nekatere razrede osnovnih šol. za sedaj samo italijanskih. Že čez nekaj let bo ta «val» v nasprotnem pomenu besede dosegel tudi nižje srednje šole.
Na nasprotnem bregu pa je starih ljudi vedno več in življenjska resnica je, da je več smrti med starimi kot med mladimi. Dovolj je. da primerjamo sezname rojstev, smrti in porok, ki jih objavljamo vsako nedeljo. Nismo daleč od resnice če povemo, da bomo ob koncu letošnjega leta, ne da bi bilo za to potrebno ljudsko štetje, zabeležili spet manjše število prebivalcev. Tako bo tudi v naslednjih letih.
Seveda ni samo konsumistična družba kriva za tako stanje. Kriv
je tudi slab gospodarski položaj, saj vsak dan ugotavljamo, da nihče noče sprejeti v službo mladih ljudi, da je manj dela v tovarnah, manj dela v avtoprevozništvu, manj dela v trgovini. Marsikdo odide iz našega mesta, najde zaposlitev kje drugje, domov pride le na občasne obiske.
INTERPELACIJA KPI
Odpraviti cestnino med Moščenieami in Vilešem
Deželni svetovalci KPI Bratina, Battello, Tarondo so poslali predsedniku deželnega odbora vprašanje, v katerem ga sprašujejo, kaj je dežela naredila, da se zgradi železniški tir med železniško postajo v Tržiču in industrijskim območjem Mo-ščenice — Portorosega, in kdaj namerava dežela posredovati, da bi na odseku avtomobilske ceste Mo-ščenice - Vileš odpravili plačevanje cestnine.
Podpisniki interpelacije ugotavljajo, da so občine tržiškega območja predlagale popravek deželnega
razvojnega načrta za obdobje 1982 -1984 in se zavzele za dajanje prednosti železniški zvezi in ukinitvi cestnine. Na takšen način bi ustvarili boljše komunikacijske zveze na tem območju, ki se nanašajo na cestni, železniški, pomorski in letalski promet.
Podpisniki interpelacije nadalje navajajo predlog goriške pokrajine za dveletno razdobje, kjer se prav tako omenja deželni razvojni načrt in povezave med Trstom, deželo in Evropo. Omenjajo pa tudi ponovno finansiranje zakona o osimskem sporazumu, kjer imajo komunikacijski objekti svoje točno opredeljeno in važno mesto. S tem v zvezi podpisniki sprašujejo, kako so doslej potrošili tistih 15 milijard lir, ki so jih namenili za železniški tir (1.500 milijonov lir v 10 letih).
Primorsko dramsko gledališče bo od 15. do 23. marca gostovalo v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju z Molierovo igro Don Juan ali kamniti gost. V istem času pa bo v Novi Gorici gostovalo SLG iz Celja z Molierovo komedijo Žlahtni meščan. Prva predstava bo na sporedu že jutri ob 17.30 v veliki dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici.
<fSVET BREZ SOVRAŠTVA»
Srečanje v Doberdobu o miru in razorožitvi
Sodelovali bodo slovenski, italijanski in furlanski literarni umetniki
»Svet brez sovraštva* se imenuje srečanje, ki ga občinska uprava Doberdob in krajevna skupnost Sela na Krasu prirejata v petek, 19. marca ob 19.30. Pobuda je nastala pred tremi leti in so jo doslej izvedli že dvakrat. Namen tega srečanja, na katerem bodo sodelovali slovenski, italijanski in furlanski pesniki in pisatelji iz naše dežele in iz Slovenije, je predvsem poudariti občuteno skrb tukajšnjih ljudi in vsega človeštva, da se izvede razorožitev v svetu in zagotovi mir.
Umetniki na tem srečanju bodo brali svoja dela in posegali v diskusijo na temo razorožitve in miru. Srečanja se bodo udeležili predstavniki posoških občin, pokrajine in dežele. Prireditev bodo popestrili z nastopom doberdobskega pevskega zbora Jezero in instrumentalne skupine iz Aiella.
Hledeta. O pomenu dvajsetletpega delovanja v tem domu bo govoril tajnik odbora za upravo prof. Kazimir Humar.
Dopoldne, ob 11. uri bo v istem domu mladinska proslava. Ob 11.30 pa bo nogometna tekma med 01ym-pijo in moštvom sestavljenim iz drugih skupin, ki imajo sedež v Katoliškem domu.
Ob tej priliki so izdali tudi spominsko brošuro, v kateri bodo nanizani podatki o delovanju v domu.
Danes proslava v Katoliškem domu
V Katoliškem domu v Gorici bo danes popoldne, ob 16.30 proslava dvajsetletnega delovanja v tem domu. Sodelovali bodo mladinski zbor Kekec, glasbena skupina Nova misel, moški zbor Mirko Filej, mešani zbor Lojze Bratuž, goriška skavtska skupina, ansambel Lojzeta

S PETKOVE SEJE OBČINSKEGA SVETA
Občinski svet obsoja nasilje in teror v Salvadoru, vendar ne na enoten način
Komunisti so glasovali proti resoluciji večine - Docela spremenjena prva od demokristjanov predlagana resolucija Vprašanja svetovalca PSI o vprašanjih slovenskih šol
Goriški občinski svet se zavzema za to, da bi prišlo do pomiritve v Salvadoru na osnovi resolucije Združenih narodov in zagovarja stališče, ki ga je v tem oziru zavzela italijanska vlada. Protestira tudi odločno proti kršitvam človečanskih pravic v tej državi, še posebej z o-zirom na zločinske pokole, na represivne metode in teror; obsoja tiste zunanje sile, ki podžigajo bra-' tomorno vojno; poudarja enotno vodijo demokratičnih držav in-sil,-ki si solidarno prizadevajo da bi se nehalo s pokoli, pošiljanjem orožja, da bi se ustvarili pogoji za svobodne volitve in da bi v tej državi bila dana osnova za svobodo in socialno pravičnost salvadorskega ljudstva.
Za resolucijo z zgoraj omenjeno vsebino so v petek zvečer, po zelo dolgi razpravi, glasovali svetovalci KD, PSI, PSDI, SSk, PRI in PLI. Proti so bili komunisti, vzdržala sta se fašista. Do sestave te resolucije, ki povzema skoro v celoti enotno stališče videmskega občinskega sveta, je prišlo na sestanku načelnikov skupin, ki je sledil številnim posegom. Osnutek za razpravo sta bili dve diametralno nasprotujoči si resoluciji komunistov in demokristjanov. K tem je župan
IIIIMIIIMMMM
ZANIMIVO PREDAVANJE PROF. TARTA
Brez ustrezne organiziranosti ni dobrega uspeha v čebelarstvu
Romunskega strokovnjaka je v Gorico povabil goriški konzorcij čebelarjev
Brez ustrezne organiziranosti in sodelovanja različnih dejavnikov so uspehi čebelarjenja bolj skromni. Tako bi lahko strnili v nekaj skromnih besed glavno misel zanimivega in izčrpnega predavanja prof. Eli-seja Tarta z Instituta za čebelarstvo iz Bukarešte. Na povabilo go-riškega konzorcija čebelarjev, ki združuje dobro stotino manjših, a marljivih gojiteljev čebel v naši pokrajini, je profesor Tarta preda val včeraj zvečer v sejni dvorani goriške trgovinske zbornice o orga niziranosti čebelarstva v Romuniji ter o najnovejših ugotovitvah glede koristnosti sodelovanja med čebe larji ter kmetovalci, oziroma sadjarji in gozdarji. Prof. Tarta se te dni mudi na strokovnem obisku v Italiji in bi moral že prejšnjo nedeljo predavati v okviru sejemske priredit-
V Števerjanu rojstni dan
praznuje 60.
SLAVICA GRAVNAR
Ob življenjskem jubileju ji čestitajo
sin Florijan z ženo Magdo in Jožko
ve v Pordenonu. Zamudo, oziroma pomanjkljivost je goriški pokrajinski konzorcij, ki mu načeluje dr. Luigi Marizza, skušal popraviti s prireditvijo predavanja v Gorici, ki je, to lahko z gotovostjo trdimo, zelo lepo uspelo. Predavatelj je svoj poseg obogatil tudi s prikazovanjem diapozititov. O tem zanimivem in vsekakor koristnem srečanju med goriškimi čebelarji ter strokovnjakom iz Romunije bomo še poročali.
Število ugotovljenih okužb s steklino se veča
Število ugotovljenih primerov o-kužbe z gozdno steklino se veča. Iz urada pokrajinskega živinozdrav-nika so včeraj sporočili, da je bila tudi poginula lisica, ki so jo 9. t.m. našli pri Fari, stekla.
TURISTIČNA AGENCIJA
GOTOUR
nudi ugodne aranžmaje, za vaše počitnice na morju, v hribih ali samo krajši izlet ob koncu tedna.
Agencija GOTOUR - Gorica Korzo Italia 205 - Tel. 33-019
Pridržana prognoza za 12-letno deklico iz Starancana
S pridržano prognozo so sinoči, okrog 21. ure sprejeli na oddelku za oživljanje tržaške bolnišnice 12 letno Simono Pavignano iz Staran cana, Ul. San Giorgio 10.
Dekletce je bilo hudo ranjeno v prometni nesreči, sinoči, okrog 19. ure na državni cesti Tržič - Gra-dež. Po nesreči so jo prepeljali najprej v tržiško bolnišnico, zaradi hudih telesnih poškodb pa so zdravniki odredili takojšnjo premestitev v Trst.
v imenu odbora dodal še svoje stališče. Že takoj je prišlo do sporov v sejni dvorani, kajti liberalec For-nasir je predlagal, da ne bi sploh prišlo do razprave o dveh resolucijah, marveč da bi se govorilo le o županovi izjavi. Do razprave pa je kljub temu prišlo. Demokristjan Tripani je na vse kriplje zagovarjal režim demokristjana Duarta. Komunistka Pirellova je v razčlenjenem govoru orisala hudo socialno stanje Jjiidstav-v .Srednji Ameriki in upravičenosti osvobodilnih gibanj v borbi proti domačim izkoriščevalcem in ameriškemu imperializmu. Socialist Waltritsch je poudaril važnost ljudske podpore u-porniškemu gibanju ter dejal, da je treba v tej državi priti do sporazuma, tudi na osnovi pomirjevalnih predlogov mehiškega predsednika Portilla in Socialistične internacionale. V razpravo so segli še Bianconi, Bratuž in potem še Co-ceani. Demokristjan Leardi je zatem prebral osnutek druge resolucije ter zahteval prekinitev seje in sestanek načelnikov skupin. Na tem je bilo skoro doseženo soglasje. Ko munisti pa niso sprejeli resolucije, ker so hoteli osnutku dodati še stavek o nujnosti, da italijanski ambasador zapusti Salvador. To stališče je v ostrem protidemokristjan-skem tonu potem v svetu zagovarjal Coceani.
Sejo je župan zatem prekinil, bila je že skoro enajsta ura, o Salvadoru so govorili dve uri in pol. Ponovna seja bo v torek.
Še prej je odbornik Paulin odgovoril demokristjanu Colelli v zvezi z nekaterimi njegovimi zahtevki o ureditvi prometa v mestu. Odbornik je orisal nekatere posege mestne policije in nekatere spremembe v prometnem režimu. Colella pa ni bil z odgovorom zadovoljen in je dejal, da bo zahteval širšo razpravo.
Socialistični svetovalec Waltritsch pa je postavil županu in odbornikom nekaj vprašanj, zahteval je kasnejši pismeni odgovor. Hotel je vedeti, kaj namerava napraviti občina v zvezi z govoricami o prodaji semeniške stavbe v Ulici Alviano neki švicarski družbi; s tem bi prišlo do prostorskega vprašanja za slovenske srednje šole. Je občinski odbor kaj pripravil v zvezi z gradnjo slovenskega šolskega centra? V drugem vprašanju je Waltritsch hotel vedeti, kako je s postavko za kulturno opremo slovenske šole v Ulici del Brolo, kako je z napisno tablo za isto šolo in če namerava občina a-sfaltirati del ulice pred to šolo in otroškim vrtcem. Dalje ie hotel vedeti, ali ostaja občinska uprava pri v urbanističnem načrtu predvideni lokaciji nove avtobusne postaje ali je prišlo do kakih sprememb, potem ko je pokrajinski odbornik za promet dal tisku nekatere drugačne izjave.
Komunist Lamberti je v imenu svoje skupine predložil resolucijo o delovanju, bolje bi rekli nedelovanju, davčnih svetov v občini. O njej bo govor na eni prihodnjih sej.
SINOČI V KULTURNEM DOMU
Uspela prireditev Spoznavajmo svet in domovino
V polni dvorani kulturnega dortia v .UgricUmgpojtiija je -prerišem, mladina, je bila sinoči kulturna prireditev z naslovom Spoznavajmo svet in domovino, ki so jo neposredno oddajali po ljubljanskem radiu. Sodelovale so skupine mladinskega centra iz Gorice, mladinskih odsekov kulturnih društev Jezero iz Doberdoba in Sovodnje iz Sovodenj ter Zveze socialistične mladine Slovenije iz Nove Gorice. O prireditvi bomo podrobnje poročali v torek.
f Čestitke
Jutri praznuje 7. rojstni dan MARIO KOREČIČ iz Gorice. Obilo sreče mu želijo sestra Micheia, tata Martin ter mama Daria.
V nedeljo, 21. marca smučarsko tekmovanje KANIN 82
Pri smučarskem odseku Slovenskega planinskega društva se pripravljajo na najtežjo preizkušnjo, tako v organizacijskem kakor v tekmovalnem smislu, letošnje zimske sezone. V nedeljo, 21. t.m., ob namreč na Nevejskem sedlu tekmovanje Kanin 82, kjer se bodo pomeril; smučarji vseh zamejskih društev, ki gojijo tudi zimske športe. Tekmovalci bodo razvrščeni v devet kategorij, od najmlajših, pa do «že precej odraslih* smučarjev, veteranov in dam. Tekmovanje sodi v niz tradicionalnih prireditev zamejskih društev, uvrstitve lastnih članov pa bodo pri društvu upoštevali tudi za sestavo posebne društvene lestvice. Vpisovanje tekmovalcev je te dni v polnem teku, zaključi pa se v sredo, 17. t.m. Naj ob tem povemo, da bo planinsko društvo tudi tokrat poskrbelo za avtobusni prevoz tekmovalcev in spremljevalcev.
S M R e K K
vabi na
SPOMLADI
ODJADRAMO
Recital iz slovenske in tuje literature «Poet in morje*, v četrtek, 18. marca, ob 20.30 v mali dvorani Katoliškega doma. Sodeluje glasbena skupina »NOVA MISEL*
Simpozij o manjšinski problematiki
V dvorani goriškega pokrajinskega sveta je bil včeraj simpozij o pravnih aspektih zaščite za slovensko manjšino. O dogodku poročamo na prvi strani. Goriški kroniki smo namenili pogled na sejno dvorano
Uredništvo in uprava Primorskega dnevnika iz Gorice vabita vse bralce našega časopisa, da se udeležijo tradicionalnega
ŽREBANJA
nagrad, ki bo V petek, 19. marca. ob 17.30 v mali dvorani Kulturnega doma v GORICI.
PEUGEOT
TALBOT
STANISLAV TOMAŽIČ
GORICA
Ul. Maniacco 3 Tei. 83923
Servis in prodaja avtomobilov: novih in rabljenih.
Mehanična delavnica.
Rezervni deli: gume, akumulatorji in vse za avto.
Razna obvestila
Ker je v torek, 16. marca, praznik goriškega zavetnika sv. Hilarija, bodo ambulante KZE v ulicah Roma in Della Bona zaprte. Prav tako bo zaprta večina upravnih pisarn v Ulici Vittorio Veneto.
Občina Doberdob obvešča vse sirote delavcev (varovance bivše ENA OLI), da se najkasneje do 20. marca zglasijo na občini, kjer jim nudijo vsa podrobnejša pojasnila za morebitno podporo, S seboj naj prinesejo obrazec davčne prijave 1980 in ovojnico zadnje mesečne plače.
Kino
U urica
VERDI 15.30—22.00 «Anni di piom-bo». Barvni film.
CORSO 15.15—22.00 «La časa strega-ta». R. Pozzetto, G. Guida. Barvni film.
VITTORIA 15.30—22.00 »L'urlo di Chen terrorizza 1’occidente*.
Tržič ‘in- n* r
EXCELSIOE 14.00-22:00 «Chi trova un amico trova un tesoro*.
PRINCIPE 14.0&-22.00 »Fuga per la vittoria*.
Novo Gorico in okolica
SOČA 10.00 »Znajdi se tovariš*. 16.00 —18.00—20.00 »Kralj boksarjev*. Ameriški film.
SVOBODA 16.00 »Znajdi se tovariš*. 18.00—20.00 »Pacifik banana*.
DESKLE 17.00 — 19.30 «Begunke*. Nemški film.
V ŠTANDREŽU
Ulica Cavalleggeri di Lodi 25
je odprta NOVA TRGOVINA, v kateri dobite v veliki izbiri:
•	SPODNJE PERILO
•	VOLNO — BOMBAŽ
•	GUMBE
•	ROČNA DELA ZA OTROKE
Priporoča se JOANA NANUT
AGUZZONI s. p. A.
ZASTOPNIK FIAT ZA GORIŠKO POKRAJINO
sedež Korzo Italia, 169 tel.: 84093 - 84256 mehanična delavnica Ul. Terza Armata, 145 tel.: 83131
O**
aana
UJkZGill . ' VSE MODELE
AVTOMOBILOV FIAT VELIKO IZBIRO RABLJENIH AVTOMOBILOV
PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNISKO	*
PODJETJE J' ° J'
j.O+č. JV£J2XS1 UllJU illijiellti <
La Goriziana
S. R. L.
GORICA - VIA D. D’AOSTA 180 - TEL 84-845. 85-400 Prevzemamo prevoz vsakovrstnega blaga
MMIIIIUIIHIIItlllllllllaill
Prispevki za poimenovanje sovodenjske osnovne šole
Prispevki
Udeleženke praznika žena na Vr hu so darovale 132.500 lir in 50 ND za moški pevski zbor Danica z Vrha.
Namesto cvetja na grob dragega Stanka, darujeta Gizela in Milka Mikluž z Oslavja 10 tisoč lir za Di jaško matico.
V sklad za poimenovanje osnovne šole v Sovodnjah po Petru Butko-viču so darovali: Zdravko Tomšič 10 tisoč lir, Mara Uršič 5 tisoč lir, Olga Cotič (št. 32) 5 tisoč lir. Dominik Kerševan 10 tisoč lir, Matilda Oblak 4 tisoč lir, N.N. 20 tisoč lir, Serafin Petejan 15 tisoč lir. Emil Tomšič 30 tisoč lir, Ivo in Marija Peteani 10 tisoč lir, Franc Plesničar 10 tisoč lir. Miro Lukman 10 tisoč lir, Mirko Vižintin 10 tisoč lir, Peter Krašček 10 tisoč lir, Jožef Cotič 10 tisoč lir, Jožef češčut 50 tisoč lir, Fani češčut 50 tisoč lir, Darinka Tomšič 10 tisoč lir, Gizela Devetak 10 tisoč lir, Piero Visintin 10 tisoč lir, Nado Devetak 30 tisoč lir, Bogdan Butkovič 50 tisoč lir, Veronika Tomšič 10 tisoč lir. Marica Pisk 10 tisoč lir, Rozalija Tomma-si Pelicon 20 tisoč lir, Franc Bat tisti 10 tisoč lir, Dominik Tomšič 10 tisoč lir, Franc Cescutti 25 tisoč lir, Milka Devetak Tomšič 50 tisoč lir, Albin Cian 10 tisoč lir, Jože Devetak 10 tisoč lir, Silvano Bat-tisti 10 tisoč lir, Vida Češčut 10 tisoč lir, Erminij Pahor 10 tisoč lir, Romana Dominko Boccaccio 15 tisoč lir. družina Marušič - Cingerli 30 tisoč lir, Karla Devetak 5 tisoč lir. Gianni Devetak 20 tisoč lir, Karmela Petejan 15 tisoč lir, Fani Hmeljak 15 tisoč lir, Ivanka Cotič 20 tisoč lir, Marija Peteani 20 tisoč lir, Jelka in Drago Pisk 20 tisoč lir, Karlo Tomšič 50 tisoč lir, Marija Pelicon 20 tisoč lir, Ana Černe 30 tisoč lir, Zora Tomšič 5 tisoč lir, Mario Kuzmin 30 tisoč lir, Dora Gulin 15 tisoč lir, Peter Tomšič 20 tisoč lir, družina Florenin 20 tisoč lir, Venčeslav Gulin 30 tisoč lir, Marija Kovic 15 tisoč lir, A-lojz Devetak 10 tisoč lir, Gizela Vižintin 5 tisoč lir, Vilko Tomšič 5 tisoč lir, Venček Klanjšček 10 tisoč lir, Ana Cotič 20 tisoč lir, Mal-ka Vižintin 10 tisoč lir, Anica Butkovič 10 tisoč lir, Aleks Assi 5 tisoč lir, Franjo Cotič 20 tisoč lir, Vida Cijan 10 tisoč lir, Alojz Butkovič 15 tisoč lir, Elvira Lukman 10 tisoč lir, Joško Kuzmin 10 tisoč lir.
Otilija Kuzmin 10 tisoč lir, Jušta Pavšič Petejan 20 tisoč lir, Jože Tomšič (št. 35/a) 10 tisoč lir. Toni Cijak 15 tisoč lir, Romano Butkovič 15 tisoč lir, Ivan Petejan 20 tisoč lir, Blanka Kuzmin 10 tisoč lir, Marija Vižintin 2 tisoč lir, Ema Moliti 20 tisoč lir, Anica Ožbot 20 tisoč lir, družina Hmeljak 20 tisoč lir, Janko Cotič 50 tisoč lir, Gigi Kra vos 20 tisoč lir, Nandi Tommasi 20 tisoč lir, Evgen Černič 20 tisoč lir, Karlo Fajt 20 tisoč lir. Zvonko Pe tejan 5 tisoč lir. Cini Bernardis 20 tisoč, Zmagica Butkovič 10.000, Marija Tommasi 5000, Mila Kumar 5000, Fani in Marija Petejan 15.000, Ivo Tomšič 30.000, Alojz Tomšič 3(1 tisoč. Vilko Cotič 100.000. Katerina in Marija Fajt 30.000, Franjo Rojec 50.000, Miro Hmel jak 50.000 in Karlo Butkovič 15.000 lir.
Nabirka se nadaljuje.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Centrale, Trg I Republike, tel. 72341.
Upravni odbor Slovenskega planinskega društva v Gorici se zahvaljuje dr. Milanu Brešanu za gradivo, ki ga je odstopil za društveni arhiv.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV
priredi v torek, 16. t.m., ob 20.30 ter v petek, 19. t.m., ob 20.30 predavanje prof. Milka Keiierja
Pregled umetnosti na Primorskem
Prvi večer bo prikaz segel do baroka, drugi večer pa od baroka do danes.
Predavanji bosta v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici. V torek bodo v preddverju Kul turnega doma odprli tudi spominsko razstavo del slikarja Avrellja Lukežiča.
DEŽURNA LEKARNA V GORKI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Alesani, UL Carducci, tel. 84268.
Včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada
RODILI SO SE: Nicola Todde, Giulio Gulin, Daniel Faganel, Fran-cesca Ampula, Katja Dorni, Valentina Tabellario, Anna Castellan, Giulio Crapiz.
UMRLI SO: 83 letna Maria Ma-dotto, 64 letna Mafalda Dorgnach por. Pacor, 78 letni Augusto Soica, 76 letna Zaira Blasig vdova Simčič, 76-letna Eugenia Persoglia vdova Pecorari, 79-letna Pierina Tonut vdova Turus, 83 letna Pasqua Sin-eovich vdova Bertini, 75-letni Aldo Zacearelli, 83-letna Giovanna Leonardi Dinelli, 69-letni Mirindo Orto-lan, 81-letna Carmela Brandolin, 56-letni Bruno Mucei, 62-letni Gio-vanni Paulin. 87-letna Teresa Furlani vdova Villani, 78-letni Edoardo de Finetti, 77-letna Elisabetta Silvestri, 77-letni Giuseppe Bandelli, 84 letni Sebastiano Valent, 89-letni Ma rio Goriup. 85 letni Sigismondo Piol, 86 letna Olinda Balbo vdova Corrian, 80 letna Amabile Roncato, novoro jenček Matteo Zanon.
OKLICI: Bruno Čampi in Fabiola Vitturelli, Antonio Mambro in Carmela Gicante, Kazimir Černič in Emanuela Mažgon, Domenico Car-bone in Alessandra Stefani, Roberto Mazzolini in Laura Zittaiani, Paolo Terenzio in Carolina Polcri, Giovanni Brunetti in Fulvia Hoelt, Livio Bernot in Maurizia Culot, Franco De Paoli in Alda Nanut.
KERAMIKA
BRUNETTA
TRŽIČ
Ul. C. A. Colombo tel. (0481) 72129
■	KAMINI
■	MOOUETTES
■	PARKETI
LA SELETTIVA DEL MOBILE
Ul. Aquileia 63 (cesta za Gradež) tel: 0431/2675 ČERVINJAN (UD)
Velika prodala
pohištva v izložbi in v skladišču po resnično ugodnih cenah.
2000 m2 razstavnega prostora z veliko izbiro sprejemnic, dnevnih sob, sedežnih garnitur, poročnih spalnic, otroških sob, vhodov, omaric, sestavljenih kuhinj ter
originalnih orientalskih preprog.
EDINSTVENA PRILOŽNOST I	NE ZAMUDITE I
Brezplačna dostava in montiranje
KMEČKA BANKA
USTAN0VUENA LETA 1909
GORICA-KORZO VERDI 51
TELEFON: 84206 • 84207 • 85383 TELEFON MENJALNICE: 83909
TELEX 460412 AGRBAN
VSE BANČNE USLUGE - MENJALNICA RAZPOLAGAMO Z VARNOSTNIMI SKRINJICAMI
lorski dnevna
KULTURA
V NARODNI GALERIJI V LJUBLJANI
Letošnje«Plečnikove nagrade» za največje arhitekturne dosežke
Nagrade so prejeli Boris Kobe, Boris Podreka in Stane Bernik - Boris Podreka je šolsko mladost preživel v Trstu - V svet umetnosti pa ga je uvedel prof. Avgust Černigoj
V Narodni galeriji v Ljubljani so slovesno podelili tradicionalne vsakoletne Plečnikove nagrade, ki jih že deseto leto podeljuje skupščina sklada arhitekta Jožeta Plečnika za največje arhitekturne dosežke. Podelili so dve nagradi in eno medaljo.
Posmrtno nagrado so podelili arhitektu Borisu Kobetu za življenjsko delo v razvijanju ustvarjalne obravnave arhitekturne dediščine in za stvaritve arhitekture spomina. V utemeliitvi nagrade je med drugim rečeno, da je v težkih časih siromašenja in nerazumevanja bistva arhitekture prav Boris Kobe morda najusodneje vrnil arhitekturi njeno neločljivo, toda takrat zasmehovano umetniško komponento,
«Sam tudi slikar, nadarjen in plodovit likovni ustarjalec, je enkratno povezal in medsebojno oplajal likovno umetnost in arhitekturo, v prvo vnašal red in sistem umetnosti gradnje in urejanje prostora ter v drugo sočnost, presenetljivo inventivnost in nekonvencionalnost likovnega u-metnika. Tako so njegovi arhitekturni posegi vedno označeni z neponovljivostjo umetniškega u-trinka in ustvarjalnim nabojem, ki je skozi desetletja tako zelo odstopal od premnoge dolgočasne, boječe, strogim pravilom racionalnosti in funkcije podvržene arhitekture našega okolja.
Kobetove konzervatorske intervencije niso filisterski. suhoparni. z umetnostnozgodovinskimi pravili omejeni posegi, ampak u-stvarjalno polne, svobodne stvaritve, ki v veri v moč in pravico do izraza njegovega časa in umetnosti iščejo enakovredno sozvočje z vrednotami preteklosti.»
Boris Kobe se je v projektih za stare zanemarjene hiše stare Ljubljane zavzemal za prenovo mestnega jedra, za ustvarjalno soočenje starega in novega, za spoštovanje arhitekturne dediščine. Sintezo likovne umetnosti in arhitekture ter širšega obvladovanja prostora pa je izpeljal v vrsti spominskih obeležij: Podljubelj, Urh, Gradec, Dražgoše. Vsako od njih je originalno in drugačno, v sozvočju s širšim prostorom enkratno in neponovljivo. Kobe je vseskozi opravljal pomembne strokovne in javne funkcije: od mestnega arhitekta ljubljanskega, šefa mestnega odseka za visoke gradnje in urbanizem in predsednika komisije za ureditev stare Ljubljane, prek u-stvarjalnega dela urbanista, arhitekta, konzervatorja pa do sli; kar ja, rednega profesorja na šoli za arhitekturo in profesorja na ALU, scenarista in ilustratorja. Kobe je zrasel iz Plečnikove šole. Likovno umetnost je povezal z arhitekturo in svoje nazore in napore za sintezo umetnosti realiziral v pomembnih delih kot urbanist, pejsažni arhitekt, arhitekt, konzervator in avtor spominskih obeležij, kot pedagog pa je vzgojil vrsto generacij slovenskih arhitektov.
Drugo Plečnikovo nagrado je prejel Boris Podrelca za poglobljen pristop v ustvarjanju sožitja starega z novim v stvaritvah notranje arhitekture in za uveljavljanje Plečnikovega duha v tujini. Arhitekt Podreka je mednarodno priznani ustvarjalec, eden tistih, ki ustvarjalno dojemajo izročilo tradicije in znajo z njo Vzpostaviti tvoren dialog.
Arhitekt Boris Podreka biva in ustvarja v tujini, je pa vseskozi ostal vyest domovini. Po o-četu Ljubljančan, po materi Hercegovec, se je rodil leta 1940 v Beogradu Zgodnjo mladost je preživel med Slovenci v Trstu. Sprva je želel postati slikar in v svet umetnosti ga je uvedel Avgust Černigoj. Zaradi očetove narodne zavednosti se je družina morala preseliti na Dunaj. Podreka se je vpisal na tehnično viso ko šolo, študij arhitekture pa je končal v razredu profesorja Rolanda Rainerja. Po diplomi je več let delal pri arhitektu Kar lu Schvvanzerju in med drugim sodeloval tudi pri načrtovanju znanega muzeja tovarne BMW v Miincbnu. Med leti 1974 in 1979 je poučeval na munchenski Tehniški visoki šoli. Sedaj predava na dunajski tehniki in vodi manjši arhitekturni biro.
Boris Podreka je med prvimi prodrl do resničnih kvalitet secesijske umetnosti Že kot študent je leta 1907 s študijsko poglobljeno razstavo približal Plečnika dunajskim arhitekturnim krogom. To je bila prva zaokrožena predstavitev našega arhitekta in je kasneje potovala še v Trst in Prago. Sam Podreka pa se poglablja v teoretične probleme dunajske arhitekture in še zlasti v umetnostno teorijo Gottfrieda von Semperja. Podrekov opus je raznolik. Med natečaji se je udeležil tudi onega za spominski park bazoviškim žrtvam, eno leto se je v Atenah ukvarjal z urbanizmom. Po usodnem potresu v Furlaniji Pa je s študenti izdelal študijo za prenovo mesta Venzone. Najbolj ga privlačijo naloge, pri katerih se sooča z velikimi ustvarjalci minulih dni.
»Podreka se pri delu vedno sprašuje po temeljnih arhitektonskih sestavinah,* je med drugim
zapisano v utemeljitvi nagrade.* Razmišlja, kako so jih oblikovali arhitekti pred njim in kako jih je mogoče reševati danes z novimi gradivi in našemu načinu življenja primerno. Posebno ga privlači v modemi arhitekturi zanemarjeno vprašanje osvetljave. Po tem, kolikšen pomen pripisuje skrbnosti obrtniškega dela, pa se ne loči od Plečnika ali Loosa. Njegovo iskanje je nenehen, kreativni dialog z danim okoljem mesta, pokrajine ali sezidanega prostora, Enako kot Plečnik je prepričan, da so arhitektonske oblike vprašanje mode, prava umetnost pa mora odražati posluh za konstruiranje in oblikovanje prostora. V tem Podreka sledi Plečnikovemu izročilu in ga neumorno širi po svetu.*
Plečnikovo medaljo je prejel u-metnostni zgodovinar Stane Bernik za prispevek k zgodovini in kritiki sodobne arhitekture in o-blikovanja. Bernik že sedemnajsto leto ureja revijo za likovno kulturo Sinteza, ki je nastala po združitvi Arhitekta in Likovne revije. Po njegovi zaslugi je postala kvalitetna strokovna revija za vse zvrsti likovne umetnosti, s posebnim poudarkom na vprašanjih arhitekture, urbanizma in o-blikovanja. Sinteza je temeljito razširila poglede tudi na industrijsko oblikovanje, grafično o-blikovanje, fotografijo in druga področja. Doslej je izšlo 54 številk z nad 14000 stranmi strokovnih besedil.	-
Drugo področje Bernikovega delovanja je kvalitetna izvedba temeljnih razstav s področja novejše slovenske arhitekture, urbanizma in oblikovanja. Razstava Novejša slovenska arhitektura, ki jo je zasnoval leta 1968, je bila prva iz vrste njegovih razstav-pregledov čez novejšo gradivo. Sledile so:. Novejši slovenski urbanizem (1973), ki pomeni prvi kritični pregled te problematike pri nas od konca prejšnjega stoletja do danes. Sodobno slovensko oblikovanje (1975), ki je predstavila slovenske dosežke v vseh večjih središčih v Jugoslaviji, leta 1979 pa je svoje. Iffitišlje poglede strnil in argumentirano predstavil na arhitekturno oblikovalskem delu razstave Slovenska likovna umetnost 1945 78. Z razstavo Arhitekt Milan Mihelič (1980) in s spremno monografijo je prvi v Jugoslaviji izvedel tip najzahtevnejše monografske kritične predstavitve pomembnega slovenskega arhitekta, sodobnika. Razstava je bila že na ogled v Ljubljani. Sarajevu, v Wroclavu na Poljskem, za letos pa je napovedana njena predstavitev v Mehiki.
Stane Bernik je tudi vidni publicist in kritik. Je urednik in sodelavec mnogih leksikalnih del za likovno področje, deluje pa tu-
di na pedagoškem področju kot izredni profesor za predmet zgodovina in teorija vizualnih komunikacij na ALU v Sarajevu in za predmet razvoj oblikovanja na oddelku za tekstilno oblikovanje FNT v Ljubljani. Stane Bernik je uresničil idejo Arhitekturnega muzeja v Ljubljani, kot prve takšne ustanove v Jugoslaviji, in sicer v Plečnikovi hiši, kjer je tudi mojstrova zbirka.
MARIJAN ZLOBEC
| pl
- . m, m* ■	v' ' .	#: r
m
tim
A ■■■■
' ^
^m*****^	...m.-''
f
s
*
Komorni ansambel «Collegium musicum* iz Maribora med koncertom v Kulturnem domu v Trstu
KOPRSKO KULTURNO PISMO
Sovjetski glasbeniki iz Moskve imenitni gostje v Novi Gorici
Uspeh nabrežinskih zborov «Igo Gruden* v Kopru
...........„„„„.........M,,.,,,,,,,.,.,,..,,,,......................................................................................................................................................................................................................n.......
MARIBORSKO KULTURNO PISMO
Razstava o pesniku Alojzu Gradniku pred stoletnico njegovega rojstva
Pestro na vseh področjih: literarnem, razstavnem, gledališkem in koncertnem
Srečanje s pesnikom Slavkom Jugom, ki ga je ob izidu pesniške zbirke Kanarčkovi škorenjčki priredila za bralce Mariborska knjiz-njica v svoji veliki čitalnici, je potekal v izredno prisrčni atmosferi. Pesnik Slavko Kočevar, ki mu je literarno ime Slavko Jug psevdonim, je s sproščenostjo odprtega človeka razkril vpogled v svoj intimni svet pesnikovanja.
Pred tem so izšle tri zbirke pesmi Dobro sonce (1958), Verzi (1953) in Nasmejane črke, pesmi za o-troke (1974). Po razmeroma dolgem presledku so zdaj izšle pri mariborski založbi Obzorja pesmi Kanarčkovi škorenjčki.
Prikupne, včasih s humorno ironijo obogatene lirične pesmi, so že na literarnih nastopih vzbujale prijetno občutje in uspeh pri mladih in odraslih poslušalcih. V samostojni zbirki so razporejene v tri cikle: filozofski z iskanjem človekovih eksistencialnih vprašanj, ljubezenskih, kjer se prepletajo čustva z razumom, tesnoba s posmehom in ironični, kjer se poigrava z lastnim pesniškim ustvarjanjem. „ ,,,
Najnovejša zbirka Kanarčkovi škorenjčki je vseskozi optimistično naravnana in občuteno doživljena ob še tako majhnih in navidezno neopaznih dogajanjih v naravi in pri človeku. Prav to ji daje posebno draž.
V mariborski Univerzitetni knjižnici je na ogled zanimiva razstava o pesniku iz Goriških Brd Alojzu Gradniku. Letos avgusta bo poteklo sto let od rojstva tega magičnega slovenskega pesnika in prevajalca. Zato je razstava dobrodošel vpogled v pesnikovo ustvarjalnost. V desetih vitrinah je razporejena v petih razdelkih z našlo-
iiMiiuimimMtiiMiiiiiiiMttiiiiiittmiimiimiMmiiiMMMmimiiN
IZ ŽIVLJENJA SLOVENCEV V LR MADŽARSKI
Delež porabskih Slovencev v ljudskem koledarju 1982
Demokratska zveza Južnih Slovanov na Madžarskem skrbi za knjižne in časopisne potrebe hrvaške, srbske in slovenske manjšine. Ljudski koledar, ki spada med njene redne izdaje. Naj naše bralce seznanim z nekaj zanimivimi podatki iz slovenskega dela Ljudskega koledarja 1982.
Verjetno veste, da je slovenska narodnost (kakor imenujejo manjšine) na Madžarskem izredno majhna, saj šteje komaj kakih 5000 ljudi v sedmih porabskih vaseh. Fotografska poročila, s katerimi se slovenski del koledarja začne, nam pokažejo skupine porabskih Slovencev prt političnih shodih, kulturnih manifestacijah, pri delu, v šoli, pokaže njih stare domačije in nove hiše ter izdelke njihove ljudske obrti. Med članki, ki so enako pestre narave kakor v hrvaškem in srbskem delu koledarja, je na treh straneh poročilo o prvem Prešernovem prazniku, ki so ga praznovali v Porabju lani 10. februarja; opremljen je s fotografijami. »Te-ga dne - pišeta Irena Barber in Eva Krajcar - so namreč prvič v zgodovini Porabja pripravili pr o-slavo n spomin Franceta Prešerna in t' počastitev slovenskega kulturnega praznika. Dvorana števanovskega kulturnega doma je ob tej priložnosti bila popolnoma zasedena, kot se to zgodi le ob redkih priložnostih. V lepo o-krašeni dvoran’ so se tokrat zbrali starejši in mlajši vaščani prišli so pa tudi družbeni in prosvetni funkcionarji iz vseli krajev Porabja, profesorji in študen ti s katedre za slovenski jezik na visoki učiteljski šoli v Szomba thelgu, Makoš orkester in slo venska plesna skupina iz Sakalo-vec ter drugi.* Predavanje o Prešernu je imela dr. Zlata Vokačeva, lektorica za slovenski jezik na omenjeni szombathelyski
visoki šoli, pri kulturnem sporedu so pa sodelovali predstavniki kulturnih skupin iz številnih slovenskih vasi.
Mimo vseh drugih člankov nas je v prvi vrsti zanimal opis ljudske šege VBorovo gostiivanje v Slovenski vesi*, ki ga je prispevala pozorna in vestna kulturna delavka Irena Pavličeva. «V Slovenski vesi — začenja Pavličeva — so po trinajstih letih lani spet pripravili borovo gostiivanje. Poslednjič je bilo takšno gostiivanje v vasi l. 1968, še prej pa l. 1932.» Že ob tem uvodu sem postal kar se da radoveden, kakšen običaj je to, ki ga izvajajo tako poredkoma. uBorovo gostiivanje — nas kmalu zatem uči Pavličeva — pripravijo tem, kjer se v fašenskem času nihče ne poroči in zato morajo fantje in dekleta za kazen vleči bor, ki ga ob tej priložnosti posekajo v vaškem gozdu.* Pustni običaj torej, pa vezan na tako nenavadno družbeno utemeljitev. Opis lanskega borovega go-stiivanja v Slovenski vesi bo zanimal predvsem etnografe, a je tako živ in občutljiv, da ga bo marsikdo bral z veseljem in užitkom. Slike, s katerimi je opis o-premljen, pokažejo sprevod 150 svatov v Monoštru in nekaj tre nutkov pri gostiivanju v Slovenski vesi.
Naj omenim še književni del koledarja: svojim bralcem predstavlja Miška Kranjca in odlomek njegove tPovesti o dobrih ljudeh*, Ferda Godina in odlomek iz njegovih *Dveh človekov* ter hrvaškega pesnika na Madžarskem Josipa Gujaša - Džure-tina s prevodom štirih njegovih pesmi.
Slovenski koledar 1982 bojo naši bralci odslej lahko našli v študijski knjižnici.
PAVLE MERKC
vi: Začetki ustvarjanja, Padaeče zvezde; prva vojna, Eros - Tanatos, Punc, Mišema urina m Ud nmecne-ga ciklusa do druge vojne. Seveda ne izostajajo pričevanja in bibliografije o pesniku in raznih dokumenti o njegovem življenju in delovanju kot pesniku in prevajalcu. Vsekakor zanimiv in raznoličen dokumentacijski izbor za študente, literarne zgodovinarje in kulturne delavce v jubilejnem letu stoletnice Gradnikovega rojstva.
Slovenski gledališki in filmski muzej iz Ljubljane je v preddverju mariborskega gledališča pripravil v spomin stopetdesetletnice rojstva Frana Levstika pregledno razstavo Levstikovih dramatskih del in njegovih prizadevanj za u-stanovitev slovenskega gledališča v okviru dramatičnega društva. Razstavo poživljajo izvirne fotografije uprizoritev Levstikovih odrskih del v slovenskih gledališčih, nekateri dokumenti in gledališki plakati. Posebnega pomena so citati njegovih misli iz -pisem, s katerimi- je- skušal spodbuditi delo pri pomenu ustanavljanja .slcna^B-. skega gledališča. Levstik je na primer leta 1868 zapisali «Položimo temelje narodnemu gledališču, katero bo bistrega uma slovenskega vredno, katero bo prijeten dom za narodno razveseljevanje, šola lepih nravov in čiste narodne besede ter budilno zrcalo plemenitih čustev in dejanj človeških*.
Razstava Levstikovo delo za gledališče 1831 - 1981 spet potrjuje živo dejavnost slovenskega gledališkega in filmskega muzeja, ki kljub izredno težavnih prostorskih razmer redno posreduje javnosti zgodovinska pričevanja o preteklosti slovenskega gledališča in njihovih tvorcev.
Slikarska razstava ciklusa risb in slik »Cvetlice* Otona Polaka je vzbudila v javnosti veliko zanimanje in navdušenje. Nekdo se bolj navdušuje nad poetičnimi filigransko narisanimi rastlinami v prvem nadstropju novega razstavnega salona Rotovž, drugi spet nad kompozicijo barv šopkov rož v spodnjem prostoru, ki je s Polakovimi barvitimi podobami cvetlic obdan kot bi stopili v cvetlični vrt. Vendar to ni vrt cvetlic, ki jim pognojena prst daje življenje in barvitost, ampak umetniška prispodoba bogatih toplih barvnih tonov v mQtnem ozračju, kjer se harmonija različnih barv kompozicijsko in slikarsko podoživljeno povezujejo v šopke rož v vazah, kjer pa se vaza, ki ni nikjer v celoti predstavljena, diskretno umakne rožam.
Prevladujejo podobe manjšega formata. Na temno ozadje se prepleta z utripom cvetličnih barv, ki ustvarjajo posebno sestavo »ikebane* slikarsko izredno občutenega opusa cvetlic.
Mariborska Drama se je po več dramaturško problematičnih modernih delih končno predstavila s klasično dramo Julij Cezar nesmrtnega gledališkega velikana in poeta Williama Shakespeara. Kot je bil namen hvale vreden, je uprizoritev ostala le na pol poti. kot bi ji po predstavah modernističnih del zmanjkovalo poustvarjalne moči. Preveč je bilo nihanja med realizmom in simboliko v sceni, v igri med deklamacijo in »prirodno* igro, kjer je bila melodika glasu prevečkrat zastrta v zanešenjaških prizorih in mizanscenska dinamika poudarjena s pretirano zunanjostjo. Glasovno in igralsko so prednjačili zlasti predstavitelji Julija Ce-
revije
GALEB 6
Izšla je šesta številka letnika 81/82 otroške revije »Galeb*. Ker je še februarska, je v njej precej pustnega razpoloženja v obliki proze, pesmic in ilustracij. Priloga v barvnih slikah je tokrat posvečena borštanskemu bunkerju na eni in goriškemu gradu na drugi strani. Bogata je rubrika dopisov otrok, pa tudi sicer je vsa številka pestra, zanimiva in prav gotovo privlačna za otroke.
zarja. Kaste, Mark, Antonija, Ka-sia Marjan Bačko, Rado Pavalec, Sandi Krošl, Franci Gabrovšek in morda še kdo, ki so s svojo zvenečo melodiko glasov vnesli v ozračje resnični duh klasične dramske poezije. No, uprizoritev množične tragedije brez množice je vprašanje koncepta. Tokratni žal ni zadovoljeval. Sicer pa so o uprizoritvi več spregovorili kritiški ocenjevalci. Predvsem pa so bili zadovoljni obiskovalci, da so po dolgem času na mariborskem odru videli umetnino pesniške besede, ki jo je v blagozvočni slovenski jezik prelil Oton Župančič.
Naj na koncu tega poročila omenimo še odlični Brahmsovi večer, ki so ga predstavili umetniki Trio Lorenz ob sodelovanju mezzosopranistke Eve Novšak - Houškove in hornista Jožeta Falouta. Nedavno
je priljubljeni trio bratov Tomaža (violina), Primoža (klavir) in Matije (violončelo) gostoval v Trstu in Gorici z deloma istim programom in doživel, kot vselej in povsod, odličen uspeh. Ker je Primorski dnevnik poročal o teh nastopih naj tokrat zabeležimo, <' je bil mariborski večer posvečen zgolj Brahmsovi glasbi. Zato so bile uvrščene v program še Ciganske pesmi, ki jih je z izrazno bogatimi občutji in lepim barvitim glasom zapela Eva - Novšak Houška, za zaključek pa BrahmsovTriovc-mo-lu za klavir, violino in violončelo, ki je v mojstrski izvedbi bratov Lorenz izredno navdušil občinstvo. Naj dodamo, da je Trio Lorenz s svojo vrhunsko izvajalsko umetnostjo vselej cenjen gost mariborskega koncertnega življenja.
EMIL FRELIH
V	zadnjem času so bili v Novi Gorici in Kopru štirje pomembnejši koncerti in nastop pevskih zborov iz Nabrežine.
V	nabito polni dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici je gostoval orkester Boljšoj teatra iz Moskve pod vodstvom Jurija Simonova. Spored: Koncert za dve violini in orkester v d-molu J. S. Bacha, Divertimento v D-duru, Concerto grosso v d-molu, op. 3 in Koncert za violončelo in čembalo v h-molu A. Vivaldija in Serenada za godala J. Suka.
Orkester sestavljajo izbrani godalci iz orkestra imenovanega moskovskega gledališča in nadarjeni mlajši umetniki. Deluje enovito, zveni ubrano v svoji posebni tonski obarvanosti, v skladni igri je ansambel nenavadno prožen. Zdi se, da v določenih najtežjih tehničnih zapletenostih ne pozna zaprek, torej izredno dovršeno izvežbana in disciplinirana skupina, ki naravnost blesti posebno v hitrih stavkih; nekateri so bili po našem pojmovanju celo prehitri, kakor na primer, pri Mozartovem Diverti-mentu, ko sta zaradi tega oba Allegra izgubila na nazornosti. V svojsko zasnovanih interpretacijah dirigenta, ki je v razgibani domiselnosti težil k intenzivnemu muziciranju, je bila opazna nagnjenost k učinkom, ki izvirajo iz romantično občutenega razpoloženja. Posebno izraziti so bili počasni, z li-rizmom navdahnjeni stavki; poudarimo naj izredno nazorno zgrajeno Sukovo Serenado. Sugestivna moč dirigenta se je odražala v napetem muziciranju orkestra, ki je v svojem kreativnem zanosu vzbujal pravi doživljajski žar. Pri tem so imeli svoj delež tudi solisti: violinisti S. Giršenko. J. Torčinski, G. Panjuškin. čelist D. Miller in čembalistka E. Čeglagova — če izvzamemo nekaj intonativno rahlo zasenčenih mest v Vivaldijevem Concerto grosso.
V istem mestu je imela svoj koncert Slovenska filharmonija, pod vodstvom Antona Kolarja; sodeloval je violinist Vladimir Malinin iz Moskve- Z ozirom na izbran
.......................niiiiiiiiiiiiiimiiillliiiiiiMiiilliliiiillllliiiiiiiiiimiiiiiiiiiimi«'iiii*iiiii|lilHiilliiilinniiH.iiiiiiiiiiiililltilimiliiimimnminlliw
SLOVENSKA KNJIGA V LETU 1982
Tehniška založba Slovenije: strokovne knjige in priročniki
Tehniška založba Slovenije sodi med sicer manjše, a zato nič manj pomembne založniške hiše na Slovenskem Že njeno samo ime pove, da izdaja predvsem strokovno literaturo, priročnike, tehniške in učne knjige s tega področja ter s tem nedvomno pomaga veliko pri dvigu slovenske tehniške in indutrijske kulture. Z urednico založbe Anko Veselovo smo se pogovarjali o njihovem letošnjem založniškem programu, ki sicer ni obsežen po številu knjig, a so med njimi dela,^ ki bodo vekakor zelo prav prišla številnim bralcem, učbeniki pa zlasti mladim, ki se zdaj šolajo v sistemu usmerjenega izobraževa-nja.
Najpomembnejše delo, ki ga založba pripravlja za letos, je nedvomno »Gradbeniški priročniki*. Že naslov dela pove, da gre za izrazito strokovno, praksi namenjeno delo, in to za gospodarsko panogo, kjer je zaposlenih veliko število delavcev. Vsebinska zasnova in raven priročnika sta tako zasnovani, da bo priročnik s pridom uporabljal tako delavec na delovnem mestu — od kvalificiranega do višjih kadrov, enako pa je namenjen tudi dijakom in študentom gradbene stroke. Priročnik so napisali domači avtorji, redakcijsko delo pa je vodil ing. Davorin Žitnik, katerega poklic za priročnik dragoceno združuje pedagoško delo in na drugi strani številne projektantske naloge v praksi, pri gradnjah. Priročnik bo imel okoli 600 strani s številnimi ilustracijami, tabelami in grafikoni, format in grafična oprema pa bosta prilagojeni vsakdanji rabi na delovnem mestu in v šoli.
Naslednje delo je prav tako priročnik in sicer pod naslovom »Kako deluje?* v dveh knjigah. Gre za prenovljeno in dopolnjeno izdajo tega dela, v katerem so poljudno in v razumljivem slogu razložena vsa tehnična področja, nadalje poenostavljeni tehnološki postopki in fizikalne zakonitosti posameznih naprav. Obdelava snovi je izredno nazorna: vsaka naprava ali tehnološki proces, ki je razložen v besedilu, ima tudi slikovno ponazorilo, ki bistveno olajša razumevanje podane snovi. Obe knjigi posredujeta osnovna znanja o najvažnejših napravah in strojih, njihovem delovanju in funkciji. Tako znanje pa potrebuje sodobni človek tako doma kot na delovnem mestu, saj uči razumeti delovanje tistih naprav, s katerimi delamo vsak dan, kot tudi onih, ki niso zajete v siceršnje delovno področje, a so povezane s poklicnim delom. Takšno vsesplošno poznanje pa današnji človek nujno potrebuje na vsakem koraku.
Naslednje delo je monografija skupine avtorjev pod naslovom
»Razvoj elektroenergetike Slovenije 1945 - 1980». Založba je skupaj z elektrogospodarstvom Slovenije že pred petimi leti izdala knjigo »Razvoj elektrifikacije Slovenije* (do leta 1945), posvečeno 120-letnici rojstva Nikole Tesle. Knjiga je dragocen prikaz razvoja te pomembne silnice v razmahu tehnike in izpričuje, kako hitro smo se Slovenci vključili v razvoj elektrifikacije in kako pomembno je bilo to za nas gospodarski napredek. Razumljivo je, da je to osnovno delo terjalo svoje logično nadaljevanje — elektrifikacijo in njeno razvojno pot v povojnem času v novi, socialistični Jugoslaviji. O tem bo govorila druga knjiga. Obe deli skupaj bosta za slovensko tehniško kulturo in za splošno znanje o našem razvoju izredno pomembni, saj sta obogateni s številnimi podatki, letnicami in številkami, ki so nedvomno le na njunih straneh v tolikšni meri zbrani in avtentični.
Tudi naslednje delo je strokovno delo in sicer predelena in izpopolnjena izdaja knjige »Preizkušnje električnih strojev in njihove latnosti* avtorjev Franceta Avčina in Petra Jereba. To je vsekakor eno temeljnih strokovnih del s področja elektrotehnike, natančneje električnih strojev in to pot doživlja že svojo tretjo izdajo. V osmih letih, odkar je izšla druga izdaja, je bilo seveda na tem področju treba marsikaj predvsem dodati, tam pa, kjer to še ni bilo usklajeno, zamenjati z novimi morskimi enotami, vendar ostaja v osnovi knjiga, kakršno potrebuje visoko kvalificirani delavec na delovnem mestu, dijak srednje elektrošole, študent, inženir vseh vrst in strokovnjak v proizvodnji. Knjiga je po svoje učbenik in priročnik hkrati, zato je primerna tako za šolo kot za prakso.
Pomemben del programa Tehniške založbe predstavlja tudi posebna knjižna zbirka pod simboličnim naslovom »Vaša domača delavnica*. Serija priročnikov z vsebino »naredi sam* je že presegla 20 knjig, nekatere izmed njih so doživele tudi že ponatise. Nastajanje takšne zbirke nedvomno poraja na eni strani vse večja potreba po lastnem sodelovanju pri urejanju stanovanja, pri vzdrževanju in popravljanju naprav in instalacij; vse manjše je število obrtnikov in delavcev, ki bi bili pripravljeni za malenkostna popravila in obnove postoriti na domu, a tudi stroški za to so, če že dobimo mojstra, izredno visoki. Zato ni čudno, da nas industrija in trgovina vse bolj in vedno širše zalagata z materiali, orodji in stroji, ki z njimi lahko naredimo in popravimo pretežno vse, kar moramo občasno narediti
v stanovanju, na vrtu, na hiši. Na drugi strani pa je tudi res, da postaja gibanje »naredi sam* tudi priljubljen konjiček vsak dan večjega kroga ljudi. Marsikdo doživlja pravi oddih, ko se odtegne od svoje vsakodnevne poklicne tlake in preizkuša svoje sposobnosti ter spretnosti kot »sam svoj mojster* v pleskanju, vodovodni napeljavi, oblaganju tal, delu z lesom in še pri neštetih drugih delih. Toda nekaj začetnih znanj potrebuje za taka dela pač vsakdo. Marsikaj izvemo pri znancih in prijateljih, vendar takrat, ko je treba samostojno to ali ono popraviti in narediti, nemalokrat zastane delo: takrat je v vsakem primeru pri roki edinole navodilo v knjigi. Zelo koristno j^ še, če takšne knjige dajejo tudi informacije o domačih materialih in upoštevajo predvsem domačo proizvodnjo. Te informacije so dodane malone vsaki knjigi v zbirki, in to opisno, ali v obliki reklamnega gradiva. Tako bodo letos izšli naslednji priročniki iz te zbirke: »Betoniranje in zidanje*. »Varčevanje pri ogrevanju*, »Gradnja podstrešnih stanovanj*, »Nezahtevna popravila* in »Obdelovalni stroji, njihovi nastavki in priključki*. Vsaka izmed teh knjig ima okoli 100 strani in veliko število ilustracij o delovnih postopkih, obdelavi materiala, orodjih itd., ki bodo snov še bolj približale porabniku.
V sodelovanju z revijo »Naredi sam* in knjižnim klubom »Svet knjige* pa bo izšlo pri založbi tudi nekaj del v seriji knjig »Naredi sam*. Tudi ta serija je namenjena bralcem, ki radi kaj pu-store sami, in to pri najbolj vsakdanjih napravah. Veliko bodo v njej našli tudi razni ljubitelji, od tistih, ki goje v stanovanjih rastline, nadalje lovci in ribiči, pa še kolesarji, avtomobilisti, fotoamaterji, športniki itd. Letos bodo iz te serije izšle naslednje knjige — priročniki: »Čolni, motorji, jadra*. «Kolesa in mopedi*, »Avtomool* (vzdrževanje in majhna popravi la) ter Rastline v stanovanju, na balkonu in v vrtu*.
In končno so tu še nekatere šolske knjige, to je učbeniki in delovni zvezki, namenjeni osnovnemu in srednjemu izobraževanju. Tu je učbenik »Spoznavanje narave in družbe* 1-4, »Tehnika in delo*. 1. zvezek Tončke Zu pančičeve, »Tehniško risanje za 7. razred osnovne šole* in »Tehnično risanje za 8. razred osnovne šole* avtorja Marjana Tomšiča ter »Prometni testi* za L, 2., 3., 4., 5., 6., 7. in 8. razred osnovne šole. Srednjemu izobraževanju pa je namenjen učbenik skupine avtorjev pod naslovom «Osnove teh nike in proizvodnje*.
D. 2.
spored — Brandenburški koncert št. 3 v G-duru in Koncert za violino in orkester št. 1 v a-molu J. $. Bacha, Mozartov Koncert za violino in orkester v D-duru, KV 218 in Mendelssohnova Simfonija št. 4 v A-duru, op. 90, imenovana »italijanska* — znane kvalitete orkestra in renomiranega dirigenta ter predvidevana umetniška prodornost violinista smo pričakovali poseben umetniški dogodek, vendar nam koncert v celoti ni ponudil pravega zadoščenja.
Pri prvih treh skladbah smo u-gotovili, da orkester ni bil dovolj pripravljen; pojavljala se je nehomogenost, zlasti pri prvih violinah pa neenotnost in skladje v igri. Interpretacije niso dosegle potrebne dognanosti.
Neugoden vtis je izbrisala Mendelssohnova Simfonija v drugem delu sporeda; tu je orkester pokazal neprimerno večjo pripravo, skladnejšo igro, preciznejši ritem, tonsko barvitost in oblikovanje v pristnem muzikalnem zanosu, če izvzamemo na nekaterih mestih motnjo nekompaktnih pihal. Orkester se je pod sugestivno močjo dirigenta s posebnim zagonom poglobil v živo občuteno oblikovanje.
V istih prostorih v Novi Gorici smo prisrstvovali gostovanju zbora in orkestra Consortium musicum iz Ljubljane pod vodstvom Mirka Cudermana. Sodelovala sta sopranistka Zlata Ognjanovič in baritonist Edvard Sršen. Izvedli so Nemški requiem J. Brahmsa.
Po prvih trenutkih intonančnega nihanja med padajočim zborom in orkestrom, ki je bilo posledica presenečenja in negotovosti zaradi a-kustično suhe dvorane, ki ne prenese večjih ansamblov, se je zbor predstavil kot sestava, ki razpolaga z dobrim pevskim materialom. Zbor je zlit in sonoren (le v visokih tonih zvenijo soprani rahlo razpršeno), kar kaže na solidno vokalno tehnične priprave. To in pa izvajalska umetniška raven ga seveda uvrščata med najboljše slovenske zbore. Edini med njimi pa je, ki se posveča večjim vokalno instrumentalnim delom. No, kar zadeva zbor, moramo ugotoviti, da je njegov delež pokazal solidno znanje in temeljitejše obvladanje dela — po tonski plemenitosti, e-notnem delovanju, po fraziranju — kakor orkester, ki je s tem bil v nasprotju; v oblikovanju površinski in premalo izrazit in tako ni prispeval zboru enakovrednega deleža pri celotnem grajenju. Očitna je bila nezadostna uigranost, pihala in trobila pa so bila na določenih mestih premalo homogena in precizna. Sicer pa bi dirigent vsekakor moral orkestru posvetiti več pozornosti. Interpretativno sta bili najbolj učinkovita peti in sedmi, to je zadnji del velikega Brahmsovega dela. V petem je sodelovala Zlata Ognjanovič, ki je s svojo izrazno prepričljivostjo zapredla ansambel v dokaj strnjeno sodelovanje. tako da se je pod njeno sugestijo nrebil do živo občutene muzike. Globok vtis je zanustil — po zaslugi zbora, ki je oblikoval z doživeto napetostjo — sedmi, zadnji del.
V Kopru so v organizaciji Društva prijateljev glasbe Trio Lorenz. mezzosopranistka Eva Nov-šak-Houška in hornist Jože Falout posvetili večer delom Johannesa Brahmsa: Triu op. 40 v Es-duru za klavir, violino in rog, osmim pesmim iz zbirke »Ciganske pesmi.* op. 103 in Triu op. 101 v e-molu za violino, violončelo in klavir.
Spored del enega samega avtorja bi utegnil za nekatere poslušalce izzveneti preenolično. Toda smotrno izbran kvaliteten program je dopuščal tudi izbiro in sodelovanje več izvaialcev. v našem primeru dveh najboljših solistov, h katerima lahko prištejemo tudi violinista Tomaža Lorenza, ki se v zadnjih letih udeistvuje kot visoko cenjeni solist. Sicer pa tudi Trio Lorenz sodi med naše najboljše komorne ansamble.
O dobri izvedbi prvega dela smo že poročali na tem mestu ob priložnosti otvoritvenega koncerta GM v Trstu lanske jeseni v Kulturnem domu. V Triu v c-molu, op. 101 pa je trojica potrdila izvajalsko kakovost in oblikovalno prodornost: v čisti in skladni igri se je interpretiranje razvijalo po kon-sentno predvideni zasnovi, porojeno iz pristnega navdiha.
Eva Novšak je ob svojih glasovnih kvalitetah, s svojo prirodno občutenostjo in toplino nazorno i-zoblikovala pronicljivo dojete pesmi ter tako dopolnila visoko raven koncerta.
škoda, da je motil že precej izrabljen klavir.
Omenim naj še nastop vseh treh zborov iz Nabrežine, ki so pod vodstvom Matjaža Ščeka nastopili na proslavi Kulturnega dneva v koprskem gledališču. Najboljši po zlitosti glasov, kakor tudi po in-terpretacijski prodornosti, je bil dekliški zbor. Ta je napredoval z vidika homogenosti, kompaktnosti in izrazne učinkovitosti, kar je pokazal pri izvaianiu Kogojevih o-troških pesmi. Boljši od mešanega zbora, ki še nima potrebne večje zlitosti in tonskega ravnovesja, je vsekakor moški zbor, ki pa ni o-dražal že dosežene homogenosti in kompaktnosti zaradi obolelih, ki niso mogli nastopiti. Sicer pa je nastop bil v celoti na dostojni ravni.
IVAN SILIČ
6
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
14. marca 1982

ESPANA82

Nedelja, 14.
ITALIJANSKA TV Prvi kanol
10.00	Najdaljša noč — TV film
10.30	Koncert za jutri
11.00	Maša
11.55	Aktualnosti
12.15	Zeleni val, kmetijska oddaja
13.00	in 13.30 TV dnevnik ob 13. uri
14.00	Tekom nedelje
14.20	Športne zanimivosti
14.45	Glasba
15.45	Šport
17.05	TV film M.A.S.H.
19.00	Ital. prvenstvo v nogometu
20.00	TV dnevnik
20.40	Filmska drama — «Lud\vika
22.05	Športna nedelja
23.40	TV dnevnik
Drugi kanal
10.00	Simfonični koncert
11.00	Aktualnosti
11.30	Bis Tip — Bis Tap
12.00	Opoldanski program
12.30	Človek v hiši — TV film
13.00	TV dnevnik
13.30	TV film — Colombo
15.15	Blitz
18.00	Ital. nogometno prvenstvo
18.45	TV dnevnik — flash
18.55	TV film — Starsky & Hutch
19.50	TV dnevnik
20.00	Športne vesti
20.40	Kaj bomo pili zvečer, variete
21.40	Ugrabitev Patricije Hearst, zaključni del
23.05	TV dnevnik
Tretji kanal
11.45	Glasbena nedelja
14.30	Športna nedelja
marca 1982
17.30	Koncert bersaljerske fanfare
18.00	Neapeljski oder
19.00	TV dnevnik 3
19.15	Deželni šport
19.35	Average White Band, koncert
20.40	šport
21.40	Ceste uspeha — dok. oddaja
22.30	Nogometno prvenstvo A lige
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
8.30	Poročila
8.35	Živ žav, otroška matineja
9.35	Izsiljevanje na Atlantiku
11.10	TV kažipot
11.30	Narodna glasba
11.55	Kulm: smučarski poleti
16.00	Rio Grande — film
17.40	625
18.15	Jegulje potujejo v Sargaško morje — drama
19.30	TV dnevnik
20.00	Nepokorjeno mesto, nanizanka
21.15	Moša Pijade — dok. oddaja
22.05	športni pregled
Koper
15.00	športno popoldne
20.15	Stičišče
20.30	Latinski ljubimci — film
22.00	Festival gorskih filmov
Zagreb
18.30	Tekma OFK - Hajduk
19.00	Risanka
19.30	TV dnevnik
20.00	Nepokorjeno mesto
21.15	Moša Pijade — dok. oddaja
22.05	Športni pregled
Ponedeljek, 15. marca 1982
TRST A
8.00,	13.00, 14.00, 19.00 Poročila;
8.30	Kmetijska oddaja; 9.00 Maša;
9.45	Orkestri; 10.00 Poslušali boste: 10.30 Nediški zvon; 11.30 Mladinski oder; 11.30 Nabožna glasba; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 12.30 in 13.20 Glasba po željah; 14.10 Na gori-škem valu; 14.40 Šport in glasba. KOPER
(Slovenski program)
7.00	Veselo v nedeljsko dopoldne; 7.05 Naš čas; 7.40 Kinospo-red in objave: 8.00 Kmetijski nasveti; 8.03 Zborovska in narodnozabavna glasba; 8.15 Programi tedna; 8.33 Stoji, stoji lipica; 9.00
NOVO V PROGRAMU RADIA KOPER
V	SLOVENŠČINI
Program Radia Koper v slovenščini bo od ponedeljka dalje oddajal v spremenjeni obliki. Najnovejše novosti programske sheme . so v popoldanskem programu. ki bo odslej trajal od 13, do 17. ure s poročili ob polni uri. Jutranji program od 6.00, 7.30 o-staja skoraj nespremenjen. Ob delavnikih ima v tem času poročila ob 6. uri, nato ob 6.30 in ob 7.25. Po 7.30 bodo prenašali val 202. V popoldanskem programu bodo i-meli poročila ob 13. in 14. uri; ob 15. liri bodo prenašali <<Dogodke in odmeve* Radia Ljubljane, za 16. uro pa bodo pripravili Primorski dnevnik, to je osrednjo dnevno informativno oddajo Radia Koper, ki ga bodo ob torkih, sredah, četrtkih in petkih dopolnili z aktualno temo. ta je bila sedaj ob 17. uri.
Po tej uri bo srednjevalovni oddajnik na Belem križu prenašal prvi program Radia Ljubljane. UKW oddajniki pa tretji program Radia Ljubljane, ki je bil do sedaj slabo slišan na našem območju.
Med novimi oddajami naj omenimo še oddajo «Polje, kdo bo tebe ljubil*, ld je namenjena vsem kmetovalcem. Na sporedu pa bo vsako nedeljo ob 8.30. Pred to oddajo bo znana zamejska glasbena oddaja ♦Stoji, stoji lipica*.
V	tem spremenjenem programu ostajajo zamejske oddaje ob istem času. «Sosednji kraji in ljudje* bo kot doslej vsako nedeljo ob 13. uri. «Sotočja », to je skupna oddaja o življenju rojakov v Italiji. Avstriji in na Madžarskem, ho vsak torek ob 18. uri. Nekdanja oddaja «Med rojaki v zamejstvu* pa bo odslej v nekoliko prenovljeni obliki vsako soboto ob
12.30.	To je le nekaj sprememb 'lacMa Koper v slovenščini, s katerimi se prilagajajo programskim izhodiščem Radia Ljublja-
ne, katerih osnovni cilj je doseči čimboljšo slišnost vseh radijskih programov in pomembnejših oddaj v okviru sedanjih tehničnih in drugih industrialnih možnosti.
Zaključek; 13.00 Sosednji kraji in ljudje; 13.37 Glasbeni notes;
14.00	Glasba po željah; 15.00 Radio Koper na obisku; 16.00 S tujimi umetniki: Josef Paleniček;
16.45	Zabavna glasba; 17.00 Za vsakogar nekaj.
KOPER
(Italijanski program)
7.30,	10.30, 12.30, 13.30, 18.30 Poročila; 6.00 - 9.30 Glasba za dobro jutro; 8.00 Vesela nedelja;
8.50	Detajl; 10.00 Z nami je...;
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	šola in vzgoja
13.00	Knjižne novosti
13.30	TV dnevnik
14.00	Čudna smrt gospoda Benso-na — TV film
14.30	Posebna oddaja iz parlamenta
15.30	Vsi za enega
16.00	Zdravniki ponoči — TV film
16.30	Trije nečaki in majordom
17.00	TV dnevnik — flash
17.05	Neposredni prenos preko tvoje antene
17.30	čut za avanture
18.20	Osmi dan
19.45	Almanah jutrišnjega dne
20.00	TV dnevnik
20.40	Jahali so skupaj — western
22.30	Srečanje s kinom
23.30	TV dn# nik
Druc# kanal
12.30	Program o zdravstvu
13.00	TV dnevnik
14.00	Popoldne — variete
14.30	«11 picciotto» — TV film
15.10	Kolesarjenje
17.45	in 17.50 TV dnevnik šport
18.05	Muppet Show
18.50	Kralj gora
19.45	TV dnevnik
20.40	Mixer — variete
22.25 Srh nepredvidenega. TV film
23.15	TV dnevnik
Tretji kanal
16.45	Nogometno prvenstvo,
A in B liga
19.00	TV dnevnik 3
19.30	šport v ponedeljek
20.05	Šport v igri
20.40	Ljudje in mesto
21.40	TV dnevnik
22.15	Ponedeljkov proces — šport
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
8.45, 10.05 TV v šoli
10.00	Poročila
16.05	Kmetijska oddaja
17.10	Mesta: New York
18.00	Delegatski vodnik
18.45	Zdravo, mladi 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna
19.30	TV dnevnik
20.00	Človek, ki je pojedel volka. TV drama
21.05	Ali se med seboj dovolj poznamo
22.10	V znamenju
Koper
13.30	in 15.30 Odprta meja
Danes bodo v oddaji «Odprta meja«, med drugim tudi naslednji prispevki:
TRST — Občni zbor Kmečke zveze GORICA — 1SGREE o slovenski manjšini
BOLJUNEC — Revija «Primorska poje«	|
TRST — Revija mladinskih pevskih zborov
GORICA — 20-letnica katoliškega doma
TRŽIČ — Aktiv komunistov in še športni pregled
16.00	Festival gorskih filmov
17.00	Rezervirano za najmlajše
18.00	Film — ponovitev
19.30	Kinonotes
20.15	TV D — Stičišče — Dve minuti
20.30	Ukleti -film 21.55 TV7 D — Danes 21.55 Balet in
TV D — Danes
Zagreb
18.15	TV koledar
18.25	Kronika občine Gospič 18.45 Zdravo, mladi
20.00	Nenavadni dogodki v kotu, drama
21.20 Glasbeni trenutek
21.25	Svet danes
Srednji val 277,8	metra ali
1080 kilohertzov in 255,4 metra	
ali 1170 kilohertzov	
UKW - Beli križ	97,7 MHz
UKW - Koper	89,3 MHz
UKVV _ Nanos	101,0 MHz
10.32 Pesem dneva; 10.35 Glasbeni kotiček; 10.45 Ideje, nasveti in glasba; 11.15 Zaplešimo valček; 11.30 Kim, svet mladih; 12.00 Pogovor s poslušalci; 12.10 Glasba po željah; 12.50 Nazdravimo z...; 14.30 Kaj je novega; 10.30 Craslr, 17.00 Najnovejše plošče;
18.45	Slišimo se jutri.
RADIO 1
8.40, 10.10, 12.55, 18.30. 22.55 Poročila; 6.00 - 8.40 Jutranja oddaja; 8.50 Naša zemlja; 10.15 Milva in Lionello predstavljata; 12.30 Pisan spored - quiz; 13.15 Glasba za praznični dan; 15.50 Vse cd minute do minute; 19.25 Najdaljši dan; 19.55 Glasbeni večer; 22.35 Glasbeni intermezzo; 23.10 Telefonski poziv. 23.30 Nokturno.
LJUBLJANA
6.00,	8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00,
14.00,	15.00, 17.00, 19.00, 22.00, 23.00,
24.00	Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Zdravo, tovariši vojaki!; 7.40 Vedri zvoki; 8.07 Igra za otroke: Tmjulčica; 9.05 še pomnite tovariši; 10.05 Nedeljska matineja; 11.00 Naši poslušalci čestitajo: 13.20 Za kmetijske proizvajalce; 14.05 Humoreska tedna: Nekaj se mora zgoditi; 14.25 Majhni ansambli; 14.40 Pihalne godbe; 15.10 Pri nas doma; 15.30 Reportaža; 15.55 Listi iz notesa: 16.20 Gremo v kino; 17.05 Operne melodije: 17.50 Radijska igra; Hiša na koncu mavrice; 19.35 Lahko noč. otroci;! 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer;
22.20	Glasbena tribuna mladih;
23.05	Lirični utrinki: 23.10 Nočni koncert.
TRST A
7.00,	8.00. 10.00, 13.00, 14.00, 17.00,
19.00	Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah; 8.45 Glasbene skice; 9.30 Alternativna prehrana; 10.10 Koncert; 11.30 Pol-dnevniški razgledi: Beležka - Kulturni dogodki - Kako ti je ime? -Lahka glasba; 13.20 Zborovska glasba; 13.40 Instrumentalni solisti: 14.10 Otroški kotiček; Tik-tak;
14.30	Roman v nadaljevanjih: »Doberdob«; 15.00 Glasbeni ping-pong;
17.10	Mi in glasba; 18.00 Računalnik v službi človeka; 18.20 Priljubljeni motivi.
KOPER
(Slovenski program)
6.00.	6.30, 7.25, 13.00, 14.00, 16.00 Glasba-za dobro jutro; 6.37 Objave; 6.45 Cestne razmere; 7.15 Radijski, televizijski in filmski spo-
Cenjeni poslušalci Program Radia Koper v slovenščini lahko poslušate vsak dan na srednjem valu 546,4 m ali 549 KHz in UKV (FM) področju 88,6 — 98,1 — 101,4 — 102 MHz.
Ob delavnikih na srednjem valu;
0.00 1. program Radia Ljubljana 6.00 PROGRAM RADIA KOPER '7.30 II. program Radia Ljubljana
13.00	PROGRAM RADIA KOPER
15.00	I. program Radia Ljubljana 15.30 PROGRAM RADU KOPER
17.00	I. program Radia Ljubljana
Ob delavnikih na UKV področju:
00.00 I. program Radia Ljubljana
6.00	PROGRAM RADU KOPER 7.30 H. program Radia Ljubljana
13.00	PROGRAM RADIA KOPER
15.00	I. program Radia Ljubljana 15.30 PROGRAM RADU KOPER
17.00	IH. program Radia Ljubljana
Ob nedeljah: na srednjem valu In UKV področju:
0.00 I. program Radia Ljubljana
7.00	PROGRAM RADU KOPER
9.00	I. program Radia Ljubljana
13.00	PROGRAM RADU KOPER ,
18.00	II. program Radia Ljubljana
19.00	I. program Radia Ljubljana
red: 7.30 Val 202; 13.00 Glasba in objave; 13.30 Pogovor o jeziku;
14.10	Predstavitev oddaj, kinospo-red in glasba po željah; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah; 16.30 V podaljšku.
Srednji val 546,4 metra ali 549 kilohertzov UKW - Beli križ 102,0 MHz UKW — Koper 98,1 MHz UKW — Nanos 88,6 MHz
KOPER
(Italijanski program)
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30,
12.30,	13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30,
18.30	Poročila: 6.00 - 9.30 Glasba za dobro jutro; 8.32 Vrtiljak jug. motivov; 9.00 Štiri četrtine; 10.00 Z nami je...; 10.10 Življenje in šola; 10.32 Pesem dneva; 10.35 Glasbeni kotiček; 10.45 Mozaik, ideje, nasvfetf iri glSšbar lLOO Kifn, šv«K mladih; 12.00 S prve strani; 12.05 Glasba po željah? 12.50 Nazdravimo ž.T.r tt-33 Superklasifika; 15.00 Šola in življenje; 16.00 Športni dogodki; 16.32 Crash; 17.32 Rock party.
RADIO 1
6.55, 7.55, 11.55, 12.55, 18.55 Poročila; 6.00 - 8.00 Jutranja oddaja;
8.30	Glasbena kombinacija; 10.05 Radio tudi mi; 11.00 Pisan spored;
11.35	Vesolje 199?; 12.05 Ulica A-siago Tenda; 13.25 Karavana;
13.35	Master; 17.30 Mali koncert; 18.53 Latinskoameriška kultura;
19.30	Jazz 82; Prix Italia 1981;
21.00	Živimo v športu; 21.50 Objektiv Evrope; 22.20 Autoradio flash; 23.19 Telefonski poziv.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00.
24.00	Poročila; 6.10 in 6.45 Prometne informacije; 6.50 Pobro jutro. otroci; 7.00 Jutranja kronika;
7.30	Z radiom na poti; 8.05 Aktualni problemi marksizma; 8.25 Rin-garaja; 8.40 Izberite pesmico; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate...;
11.35	S pesmijo po Jugoslaviji;
12.10	Veliki orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.00 Iz naših krajev; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 V gosteh pri zborih; 15.00 Dogodki in odmevi: 15.50 Radio danes, radio jutri; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.; 18.00 Glasba neuvrščenih dežel; 18.25 Zvočni signali;
19.35	Lahko noč, otroci: 19.45 Minute z ansamblom Toneta Kmet ca; 20.00 Kulturni globus; 20.10 Iz naše diskoteke; 21.05 Glasba velikanov; 22.15 Informativna oddaja; 22.25 Iz naših sporedov:
22.30	Popevke; 23.05 Lirični u-trinki; 23.10 Za ljubitelje jazza.
TEDENSKI SPORED JUGOSLOVANSKE TELEVIZIJE
TOREK, 16. marca LJUBLJANA
8.45. 10.05, 15.40 TV v šoli; 10.00 Poročila; 1L15 Slovenske ljudske pravljice; 17.30 Glasbena oddaja;
18.00	Pisani svet; Belo v belem;
13.30	Obzornik: 18.45 Mostovi - Hi-dak: 19.00 Knjiga; 19.15 Risanka;
9.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik;
19.55	Vreme; 20.00 Aktualno: Dohodek in povezovanje; 20.40 Propagandna oddaja; 20.45 E. Zola: \'ana
KOPER
13.30	in 15.30 Odprta meja;
16.00	Narodna glasba; 16.30 Kino-notes: 17.00 Rezervirano za najmlajše; 18.00 Film — ponovitev; 1930 Ti dnevi, ta leta; 20.15 TV D — Stičišče (dve minuti);
20.30	Celovečerni film; 22.00 TV D — Danes; 22.10 Košarka, ob koncu TV D — Danes.
SREDA, 17. marca LJUBLJANA
9.20	Propagandna oddaja; 9.25 Veleslalom za moške — prenos;
12.20	Propagandna oddaja; 12.25 Veleslalom za moške — 2. tek;
17.30	Poročila; 17.35 Ciciban, dober dan; 17.50 Družina Smola;
18.15 Pozdravljena, Makedonija;
18.30	Obzornik; 18.45 Za pesmijo v
19.24	TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 20.00 Film tedna: Ne more biti zima, saj še ni bilo poletja;
21.25	Propagandna oddaja; 21.30 Velika Britanija; 22.00 V znamenju.
KOPER
13.30 in 15.30 Odprta meja;
16.00	Marija — TV nadaljevanka;
17.00	Rezervirano za najmlajše;
18.00	Smučanje — svetovni pokal;
19.30	Visoki pritisk; 20.15 TV D -Stičišče — Dve minuti; 20.30 Moški — film; 21.50 TV D — Danes;
22.00	Nogomet.
ČETRTEK, 18. marca LJUBLJANA
8.55, 10.05, 15.40 TV v šoli; 10.00 Poročila; 17.15 ZBIS — Tillove; dogodivščine; 17.35 Kuhinja pri violinskem ključu; 18.00 Mozaik kratkega filma; 18.30 Obzornik; 18.45 Na sedmi stezi; 19.15 Risanka; 19.24 TV in radio nocoj;
19.26	Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.35 Vreme; 20.00 Glasbeni čet:tek; 21.35 Portret; Prof. dr. Stane Mikuž; 22.05 V znamenju.
KOPER
13.30 in 15.30 Odprta meja; 16.00 Otrok in igra; 16.30 Risanke; 17.00 Rezervirano za najmlajše; 18.00 Film — ponovitev; 19.30 Eurogol; 20.00 Risanke; 20.15 TV D — Stičišče; 20.30 Prikazen mori v Sohu — film; 21.50 TV D — Danes; 22.00 Kdo pozna umetnost in TV D — Danes.
PETEK, 19. marca LJUBLJANA
8.50, 10.05 TV v šoli; 10.00 Poročila; . 17.30 Kaj je novega na podstrešju; 18.00 Telestart 81 — glasbena oddaja; 18.30 Obzornik; 18.45 Pred izbiro poklica; 19.15 Risanka: 19.24 TV in radio nocoj: 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 20.00 SKAG -1. del ameriške nadaljevanke: 21.10 Ne prezrite; 21.25 Ti dnevi, ta leta: 22.10 Spremljamo — sodelujmo; 21.55 Nočni kino: Slovesnost naj se začne.
KOPER
13.30 in 15.30 Odprta meja;
16.00	Inšpektor Bluey — TV film;
17.00	Rezervirano za naimlajše;
18.00	Košarka - Limoges - Šibonka; 19.30 Aktualna tema: 20.00 Risanke; 20.15 TV D - Stičišče; 20.30 Stara puška - film; 22.00 TV D -
Danes; 22.10 Visoki pritisk in TV D — Danes.
SOBOTA, 20. marca LJUBLJANA
8.00	Poročila; 8.05 Tillove dogodivščine; 8.25 Kuhinja pri violinskem ključu; 8.55 Kaj je novega na podstrešju; 9.25 Otrok in igra; 9.50 in 12.25 Kranjska gora: Slalom za moške; 11.25 Pisani svet;
11.55	Po sledeh napredka; 12.20 Propagandna oddaja: 13.30 Mesta; New York; 14.20 Poročila;
14.40	Nogomet: Vojvodina - Željez ničar; 16.30 Ciciban, dober dan;
16.45	Košarka: Radnički - Partizan; 18.10 Risanka; 18.25 Muppet show; 18.50 Naš kraj; 19.00 Zlata ptica: Martin Krpan. 2. del; 19.10 Risanka: 19.20 Cik-Cak; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna;
19.30	TV dnevnik; 20.00 TV križanka; 21.45 Zrcalo tedna: 22.00 Tatovi, kot smo mi — film.
KOPER
14.40	športno popoldne; Nogomet, Košarka. Smučanje; 20.00 Risanke;
20.15	TV D - Stičišče; 20.30 Ope racija Mazaref — film; 21.45 TV D - Danes; 21.55 TV film -Inšpektor Bluey, ob koncu TV D — Danes.
Lato: «Slabši smo kot na SP v ZRN»
Ob Italiji je glavni favorit pete skupine na svetovnem prvenstvu v Španiji reprezentanca Poljske.
Gregor Lato. ki je bil eden najzaslužnejših za nedavne uspehe Poljske tako na svetovnem prvenstvu v ZRN kot za uvrstitev v četrtfinale v Argentini, meni: «Na dlani je, da ta naša reprezentanca je nedvomno slabša od prejšnjih, ko smo presenetili svetovrio nogometno javnost ne samo zaradi dobrih izidov, temveč predvsem zaradi dobre igx-e. V naši današnji reprezentanci pa n cim manjkajo trije - štirje dobri nogometaši, da bi lahko imeli zares homogeno in močno moštvo. Edini nogometaš svetovnega slovesa je trenutno Boniek.«
POLJSKA
meri 312.500 kvadratnih kilometrov, šteje 35 milijonov prebivalcev. Registriranih nogometašev je 240.000, nogometnih klubov pa 5.500.
Dres državne reprezentance: bela majica, rdeče hlačke in bele nogavičke.
Največji uspehi; tretje mesto na SP v ZRN; zlata kolajna na olimpijskih igrah 1972; bronasta kolajna na OI leta 1976,
Najboljši nogometaši: Boniek in Smolarek (Lodž), Lato (Lo-keren), Szarmach (Amcerre) in Zmuda (Wroclaw)
Verjetna postava na SP v Španiji: Mlynarczyk; Dziuba, Zmuda, Janas, Jalocha, Majew-ski, Boniek, Matysik, Lato, Szarmach, Smolarek.
♦Poljska je torej v Španiji brez vsakršne možnosti za boljšo uvrstitev,« smo vprašali poljskega reprezentanta.
♦Tega nisem dejal. Odločno pa menim, da smo v peti skupini z Italijo glavni favoriti za prestop v nadaljnji del. Le to trdim, da
•iiiiiiiiiiniiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiitiiiia
Delovanje ZSŠDI
ZSŠDI obvešča, da bo jutri, 15. marca, ob 18.30 na sedežu ZSŠDI v Trstu seja odbojkarske komisije. Dnevni red: 1. razvoj odbojke v zamejstvu; 2. podatki o organizaciji revivala; 3. razno.
v svojih predvidevanjih. Prepričani pa smo, da bodo Poljaki tudi v Španiji pokazali, česa so zmožni. Na vseh turnirskih prvenstvih so se doslej vedno odlikovali. Reprezentanca je sicer v teh letih tehnično slabša, ohranila pa je svojo že tradicionalno moč glede izpiljene skupne igre in dobre telesne priprave.
Krasnodar Rora
naša reprezentanca nuna takih nogometašev, da bi lahko poskrbela za večja presenečenja. Sicer pa i-raamo tudi vrsto mladih in zelo dobrih nogometašev, ki bi lahko prav v Španiji zelo ugodno presenetili. Pri tem mislim predvsem na mladega Matysika, zelo nevaren pa u-tegne biti tudi Smolarek. Sicer pa bi dodal še to. da v naši skupini nikakor ne gre podcenjevati Peruja. Kaj so zmožni Peruanci, smo lahko videli na svetovnem prvenstvu v Argentini, pa tudi dejstvo, da so se uvrstili na to svetovno prvenstvo, jasno kaže, da gre jemati Peru zelo resno. Naša prednost je v tem, da smo verjetno telesno bolje pripravljeni od Peruancev.»
Do začetka prvenstva nas loči še nekaj mesecev. Za Poljake je torej še «ogromno» časa, da se temeljito pripravijo za Španijo. »Ogromno* pa zato, ker so Poljaki pravi mojstri za tovrstne priprave. Trener Anton Piechniczek je sedaj zelo previden
Na «MundiaIu» v Španiji tudi mednarodni miting
MADRID — Organizatorji svetovnega nogometnega prvenstva v Španiji so povabili na, mednarodni atletski miting, ki bo dan pred začetkom nogometnega SP, vso svetovno atletsko elito.
Kaže, da se je večina najboljših svetovnih atletov že odzvala vabilu.
AVTOMOBILIZEM
RALLY «TARGA FLORIO*
Ferrarija na prvem in drugem mestu
PALERMO — Letošnji avtomobilski raliy «Targa Flario* se je končal s pravim zmagoslavjem ferra-rijev, ki so osvojili prvo in drugo mesto.
Zmagala je namreč posadka To-gnana - De Antoni pred parom An-druet ♦Biche«.
Tonino Tognana je na tem ral-lyju poskrbel za pravi podvig. Prvič je namreč vozil avtomobil take jakosti, kot je ferrari 308 GTB. Tognana pa je obenem premagal glavnega favorita te prireditve, klubskega tovariša, Francoza Jeana Clauda Andrtueta.
VRSTNI RED
Tognana - De Antoni (ferari 308 GTB) Andruet - «Bich» (ferrari 308 GTB) Biasion - Siviero (ascona 400)
Zanussi - Bemacchini (fiat 131 abarth) Cinotto - Radaelli (audi 4)
4.50’50” po 2’or' po 3’37,r po 5'22” po 6’33”'
NOGOMET
V 1. ITALIJANSKI LIGI
Za marsikoga verjetno odločilno kolo
Ostra borba za točke zlasti na spodnjem delu lestvice
Razplet današnjega kola v 1. italijanski ligi bo verjetno odločilnejši za ekipe s spodnjega dela lestvice kot pa za vodeče enajsterice. V prvi vrsti sta tu Milan (predzadnji s 15 točkami), ki se bo pomeril s solidnim Catanzarom, in pa Cagliari, ki bo sprejel v goste Videmčane, ki so trdno odločeni, da iztržijo vsaj točko. Nič manj lažja naloga ne čaka Ge-noe proti Interju, poleg tega je tu še izredno pomemben derbi med Bologno in Ceseno, ki prav tako plavata v nevarnih vodah.
Tudi med vodečimi enajstericami je danes na sporedu nekaj izredno zanimivih, vendar ne tako determi-nantnih tekem. Po nedeljskem porazu v Firencah, s katerim si je Liedholmovo moštvo zapravilo vsako upanje, da poseže v borbo za prvo mesto, današnje gostovanje Juventusa v Rimu ne bo tako tvegano, zlasti še, ker bo domače moštvo brez še vedno poškodovanega Falcaa in izključenega Pruzza. Tu-
di v primeru poraza ima namreč Juventus še vedno možnost, da nadoknadi zamujeno v neposrednem obračunu s Fiorentino. Seveda če bo to potrebno, saj tudi De Sistijevo moštvo ne čaka nič kaj lahko gostovanje v Turinu.
DANAŠNJI SPORED Avellino - Napoli, Cagliari - Udi-nese, Cesena - Bologna, Como - A-scoli, Genoa - Inter, Milan - Catan-zaro, Roma - Juventus, Torino -Fiorentina.
B LIGA
Brescia - Reggiana, Catania - Pescara, Cavese - Palermo, Cremone-se - Rimini, Foggia - Piša, Lecce -Lazio, Perugia - Spal, Pistoiese -Bari, Sambenedettese - Verona, Va-rese - Sampdoria.
V 3. italijanski ligi bodo danes počivali zaradi meddeželnega turnirja. Prihodnje kolo bo tako na sporedu v nedeljo, 21. marca.
....................................................................................
Prvenstvo slovenskih šol odslej tradicionalno
Prvo zamejsko smučarsko prven-stvb slovenskih šol, ki je bilo v četrtek v Ravasclettu, je želo nepričakovano velik uspeh, saj se ga je udeležilo kar 196 dijakov in učencev ir. dvajsetih osnovnih, osmih srednjih ter štirih višjih šol s Tržaškega in prav zato naj bi postalo
tradicionalno. Nagrajevanje vseh u-deležencev bo organizator, poklicni zavod ♦Jožef Stefan«, priredil na šoli v Ul. S. Cilino v torek, 16. t.m., ob 11.45 in nanj vabi predstavnike vseh šol.
Vse nastopajoče šole bodo prejele diplome. Med posamezniki pa bodo
podelili diplome med osnovnošolci (šestim najboljšim tekmovalcem v ženski in moški konkurenci), med nižješolci in višješolci pa najboljšim trem. Poleg tega bodo najuspešnejše šole nagradili s petnajstimi pokali (tako za moško kot žensko konkurenco).
DOMAČI ŠPORT
VAM PREDSTAVI
vse za šport in prosti čas
VEČ ŠPORTA -VEČ ZDRAVJA B r i š č k i - Girandole 42/B
DANES
NEDELJA, 14. MARCA 198*
NOGOMET
1.	AMATERSKA LIGA
15.00	v Miljah: Muggesana - Vesna;
2.	AMATERSKA LIGA
15.00	v Ul. Flavia: Libertas - Zarja; 15.00 na Proseku; Primorje -J£ras; 15.00 na,,Opčinah: Opicina Su-percaffe - Breg:
3.	AMATERSKA LIGA
8.15	na Opčinah: S. Andrea - Gaja; 8.00 v Žavljah: GM - Primorec;
15.00	v, Štandrežu: Juventina - Ital-cantieri; 15.00 v Sovodnjah: Sovod-nje - Azzurra; 15.00 v Doberdobu: Mladost - Vermegliano;
NARAŠČAJNIKI
10.30	v Repnu: Kras - Fortitudo;
12.00	v Žavliah: Zaule - Gaja;
NAJMLAJŠI
10.30	v Trstu. Kampanele: Cam-panelle - Breg; 12.30 v Trstu, Ulica Flavia: Olimpia - Zarja; 12,00 na Proseku: Primorje - Trieština;
KOŠARKA
PROMOCIJSKA LIGA
11.00	na Kontovelu: Kontovel - Polet;
PROPAGANDA
12.45	v Miljah: Inter Milje - Bor;
KADETI
12.00	v Trstu, Športna palača: Inter 1904 - Bor;
ODBOJKA
L ŽENSKA DIVIZIJA
11.00	na Proseku: Kontovel - Breg,
ATLETIKA
10.00	v Palmanovi: deželno prvenstvo za mladinske kategorije, rastoča tudi Adria: 10 30 v Bardu: deželno tekmovanje v krosu, nastopa tudi Adria.
JUTRI
PONEDELJEK, 15. MARCA 198*
KOŠARKA
MLADINSKE IGRE - DEČKI
17.15	v Trstu: Cankar - Levstik.
ANTONIJA KOLARIČ:
BILJE SV. IVAN „ IN NI GA VEČ
Kazalo bi, da se je naša žena kdaj pa kdaj tudi uprla svojemu gospodarju, ko je rekla;
*U pandelek ne buon delala,
u tuarek ne buon prala,
u sreduo je ta srednje dan,
u četrtek je svjet Urban (ali Florian)
u pjetek je muoj'ga muoža dan,
u sebuoto se buon pačesala
jn u nedeluo buon u Trst remlala!»
Pa ni bilo prav tako hudo, ko se je naša žena vpregla v voz življenja ter ga pogumno in požrtvovalno vlekla naprej do konca.
Tu pa tam se je možu, vinskemu bratcu, zahotelo prikazati. kdo v resnici vlada v hiši. Ko se je v gostilni, po mnogih »kuartinčkih« z drugimi njemu podobnimi strici dovolj prepričal, da je samo on gospodar, se je prizibal domov in napravil v hiši »hudiča jn pu», da se je morala Pepa ali Marika ali Tuonca skrit pred vsemogočnežem. Ko se je ta *šajuon» (slabo vreme) polegel, je življenje zopet steklo po starem tiru. Zena je pogumno vlekla razmajano barko naprej in se tolažila, «de še luance na ognjišče se kdej pej kdej patoučejuol«
Da je bilo med našimi ženskami dosti peric, je bil vzrok zaslužek. Kljub denarni stiski pa niso šle za služkinje. Ker
so pi ale mestni gospodi, so prišle dan za dnem v stik s temi dekleti in tako spoznale njihovo težko življenje. Videle so tudi, da so celo pri najboljši gospodinji v resnici prave sužnje, podvržene muhavosti delodajalca, «sej vs’ka kača j ma suoj strup!« Za skromno plačo in še skromnejšo hrano so začele delovni dan zjutraj ob zori, ko so v hi-ši še vsi spali in garale do poznega večera, mnogokrat tudi pozno v noč. Samo ob nedeljah so jim dovolili zgodaj zjutraj k prvi maši, da so potem delale do popoldne, ko so jim spet dovolili urico ali dve prostosti, da so se zatekle v cerkev k blagoslovu. To je gospodi prijalo.
Tudi naše ženske so rano vstajale, ker je bil njih rek, «de se zj ti o j šče dan« in prav gotovo niso nič manj trdo delale, imeie pa so zavest, da so same svoje gospodinje in da jim nihče ne ukazuje.
To zanimivo zgodbico, ki je tipična za njihovo miselnost, sem čula od stare strine. Služkinje so bile takrat navadno Slovenke, pa tudi Furlanke, saj je tudi njih pestila i evščina. Bila je Furlanka Mariutta, ki je tudi garala dan za dnem, samo ob nedeljah popoldne ji je gospodinja dovolila urico prostosti. Takrat je Mariutta izginila in v hiši so bili prepričani, da gre v cerkev in vse je bilo v redu. To se je ponavljalo iz nedelje v nedeljo, na kar so postali radovedni, kam služkinja izgine in so ugotovili, da ne gre v cerkev. Tedaj so se hoteli prepričati, kaj je na stvari in ko je bila zopet nedelja in ura njene prostosti, so ji začeli slediti. Mariutta ni šla iz hiše, marveč se je izmuznila po stopnicah v podstrešje, šli so potiho za njo in odprli vrata v podstrešje, da jih ni slišala. Tam je ležala Mariutta s trebuhom na tleh «se toukla s petame u r’t» in zraven ponavljala *Viva la libertA e chi che la pol godčr!« — torej naj živi svoboda in ta, ki mu je dano, da jo užival
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
SMUČANJE
NA VELESLALOMU ZA SP V JASNI
Brata Mohre spet v prvi trojici
Zmagal je Steve, drugi pa je bil Avstrijec Enn - Prva vožnja pokvarila uvrstitev Stenmarku - Križaj odličen
JASNA — Američan Steve Mahre je včeraj v Jasni nedvoumno potrdil, da mu je letošnji naslov svetovnega prvaka v veleslalomu pripadel povsem zasluženo, pa čeprav je svojega včerajšnjega tekmeca Avstrijca Enna premagal le z bornimi tremi stotinkami sekunde prednosti. Njegov uspeh je dopolnil še brat Phil s tretjim mestom, do katerega je prišel predvsem po zaslugi odlične druge vožnje, v kateri je imel najboljši čas.
V	prvi vožnji je bil najhitrejši Avstrijec Strolz, ki pa je v drugi napravil hudo napako in je tako zdrknil na četrto mesto.
V	glavnem je torej potekal boj za najvišja mesta na relaciji Avstrija-ZDA, lep ekipni uspeh pa so dosegli tudi Švicarji, ki imajo v prvi deseterici kar štiri svoje tekmovalce.
Stenmark si je zapravil vse možnosti že v prvi vožnji, ko je bil šele deseti in mu tako niti boljša druga vožnja ni dosti pomagala, če ne upoštevamo dejstva, da je na lestvici svetovnega pokala za veleslalom ujel Phila Mahra.
Jugoslovan Križaj je bil v prvi vožnji soliden in je v bistvu doseženo mesto ohranil tudi po drugi vožnji.
Precej nezadovoljni pa so bili s svojimi dosežki Italijani, ki očitno niso več motivirani in je le Nock-ler prišel do dveh skromnih točk.
Lestvica veleslaloma
1. S. Mahre (ZDA)	2'15”07
2. Enn (Av.)	2’ 15”10
3. Ph. Mahre (ZDA)	2’15”10
4. Strolz (Av.)	2’15”6?
5. Križaj (Jug.)	2’15”91
6. Stenmark (Šve.)	2’16”02
7. Fournier (Švi.)	2’16”11
8. Zurbriggen (Švi.)	2’16”20
9. Liithy (švi.)	2’16”54
10. Gaspoz (Švi.)	2’16”98
14. Nockler (It.)	2T8"19
18. Giorgi (It.)	2’18”87
Lestvica svetovnega pokala za veleslalom
1. Ph. Mahre	in Stenmark	100
3.	Gaspoz	61
4.	Girardelli	42
POKLICNI ZAVOD JOŽEF ŠTEFAN
vabi predstavnike vseh šol, ki so se 11. marca udeležile
1. smučarskega prvenstva slovenskih šol
na nagrajevanje, ki bo v torek, 16. marca, ob 11.45 na sedežu šole v Ul. S. Cilino 16.
5. Zurbriggen in Križaj	41
Skupna lestvica svetovnega pokala
1.	Phil Mahre
2.	Ingemar Stenmark
3.	Steve Mahre
4.	Miiller
5.	Podborski 13. De Chiesa
294
205
142
132
115
68
V VIDICIATICU
Ženski EP so odgodili
VIDICIATICO - Zaradi slabega vremena so v Vidiciaticu odgodili včerajšnji ženski slalom za evropski pokal.
SMUČARSKI SKOKI
V KULMU ZA SP
Včeraj najboljši Neupcr
MITTERNDORF — Drugi dan smučarskih poletov za svetovni po-
kal v Kulmu je minil v znaku dvoboja med Avstrijcem Neuperjem in Fincem Nykanenom. Uspešnejši je bil Neuper, ki je skočil 141 in 164 metrov, Nykanen pa je v prvem skoku poletel 146 m daleč ter v drugem 155 m.
Tudi včeraj Jugoslovanom ni šlo, saj je bil najboljši med njimi, Lotrič, šele dvaindvajseti. Tepeš j je uvrstil na 26. mesto, Bajc je bil 33., Kavčič 35., Urbančiča pa najdemo še tri mesta niže.
V skupni razvrstitvi vodi po dveh dneh Neuper, ki ima 6,5 točke več od Nykanena, tretji je Neuperjev rojak Felder, na četrtem mestu pa je ponovno Avstrijec Armin Kogler.
Najboljši Jugoslovan Lotrič je trenutno na 17. mestu, v svetovnem pokalu pa še naprej vodi Kogler pred Kanadčanom Bulauom in Neuperjem.
Tekmovanje v Kulmu se bo zaključilo danes, tako da imajo Jugoslovani še nekaj možnosti, da popravijo svojo uvrstitev.
ODBOJKA
V SINOČNJEM DERBIJU ŽENSKE C-2 LIGE V DOLINI
Sloga z boljšo ekipno igro strla odpor Bregove šesterke
V drugem srečanju te lige prepričljiva zmaga Kontovelk - V ženski B ligi sta obe naši šesterki doživeli poraz
Breg — Sloga	1:3
(7:15, 7:15, 15:12, 12:15)
BREG: Olenik, Sancin, D. in K. Kocjančič, Žerjal, Stepančič, Mar-tinelli, Slavec in Premolin.
SLOGA: V., M. in N. Grgič, Čuk, Ražem, Hrovatin, T., L. in M. Križ-mančič, Vidali.
Videli smo derbi, ki pa je bil der-bijevski le zadnji poldrugi set. V prvih dveh nizih so bile Brežanke povsem »razstavljene na prafaktorje*, igrale so brez dinamike, slabo so se znašle pod mrežo, sprejema praktično ni bilo, ob tem pa nikakor niso znale izkoristiti pomanjkljivosti Sloge, ki je bila vse prej kot pa neranljiva.
Toda Sloga je v tem delu tekme imela igralko, ki je krepko krojila potek igre: Mira Grgič je bila pravi «matador», ki je Brežankam grenila življenje že kar s servisnega prostora, obenem pa je tudi v polju podpirala prislovične tri vogale. Tako ni čudno da je Sloga v drugem setu povedla kar z 8:0, e-nako pa tudi v tretjem, le da je tedaj Breg izkoristil odsotnost Tiči-
nifiiiinimiiiiiimiiiiiNiiiiimiifiiiiiitiiiiiiiiitniiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliHiiiiiiiiiiiHiuiiniiniiiiiiiiiiiHiniiitiniiiiiitiiiiiiiiitiiiiiiuiiiniiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiita
KOŠARKA
SINOČI V PRVENSTVU Gl LICE
Jadra novci le proti koncu srečanja ugnali požrtvovalne igralce Fiamme
Gostje do 38. minute v vodstvu ■ Klobas in Klavdij Starc najboljša
Fiamma
79:78
Jadran (40:41)
JADRAN: Ivo Starc 4 (2:2), Žerjal 2, Kraus 3 (1:3), Vitez 19 (5:5), Klobas 15 (3:3), Ban 11 (5:10), A-drijan Sosič. Udovič, Valter Sosič 6, Klavdij Starc 19 (7:10).
FIAMMA BOČEN: Valerio 4, Ca-landrin 16 (2:3), Bazzan 15 (9:9), Guglielmi 12, Nardon 10 (2:2), Pom-permaier 2 (2:4j, Boscolo 8 (2:3), Lorenzoni, Baldi, Conci 11 (3:4).
SODNIKA: Cremonese in Vicenzi-no iz Padove.
PM: Jadran 23:33; Fiamma 20:25; ON: Jadran 23, Fiamma 23. PON: Calandrin (30), Kraus (33), Vitez (33), Guglielmi (35).
Pravi neki italijanski pregovor, da »vse je dobro, kar se dobro konča*. O sinočnjem srečanju Jadrana proti Fiammi bi dejali prav to: dobro se jo končalo, to pa je bilo najvažnejša '-Jariranoveit so.proti neugodnemu in požrtvovalnemu na-

NOGOMET
1. jugoslovanska liga
Podvig Olimpije
Doma je zasluženo premagala Partizana, čeprav je od 29. minute igrala z desetimi nogometaši (izključen Sarenac)
Ljubljančani Da so včeraj pcskr-beli za pravi podvig: premagali so namreč odličnega nasprotniKa, čeprav so od 29. minute igral: v desetih. Sodnik Dimitrijevič je namreč upravičeno izključil Oiitnpi |inega branilca Šarenca zaradi grobe igre
Ljubljančani so včeraj poskrbeli
pravi podvig: s 3:1 so premagali ca je bilo pričakovati, da bodo Gostje stanje kaj kmalu izenačili. Beograjčanom na je to us celo le v 66 minuti z Vukotičem L, ju bljančani na niso popustili in že v 77. minuti ponovno povedli z enajstmetrovko, ki jo je usoešno izvedel kapetan Vili Ameršek. Go-st je so nato navalili na Dalanovi če v a vrata, Ljubljančanom pa je uspelo odbiti vse napade. Tri ne samo: v zadnii minuti srečnnia je Sejdič iz protinapada dosege) št tretji zadetek za Olimpijo.
V včeraišniem drugem srečaniu v Beogradu na ie domača Crvena zvezda premagala niškega Radnič-kega s 3:0.
DANAŠNJI SPORED (15 00)
Dinamo Sarajevo' Beograd Hajduk: Željezničar - Zagreb: Osi jek Rijeka: Vardar - Vojvodina: Budučnost Sloboda.
Vladimir Salnikov izboljšal svetovni rekord tudi na 1.500 m
MOSKVA - Sovjetski plavalec Vladimir Salnikov je v izredni formi.
Potem ko je v petek postavil nov svetovni rekord n. 400 m, je Salni-knv včeraj izboljšal še lastni svetovni rekord na 1.500 m prosto z Izrednim časom 14’56”35. Prejšnji re kord Salnikova, ki ga je dosegel na elimpijskih igrah v Moskvi, je bil 14T>8”27.
Oba nova svetovna rekorda pa Je Salnikov izboljšal v dvoboju med SZ in NDR.
formi. Jaušovčeva .je namreč za nesi ji vo premagala še Američanko Russellovo s 6:2, 6:2 Za ugodno presenečenje je zopet poskrbela Italijanka Sabina Simmonds ki je četrtfinalu premagala kar Američanko Leslie Allen s 6:1, 5:7 in 6:2.
V polfinalu bo Simmondsova igrala proti Jaušovčevi.
Ostala izida četrtfinala: Navratilova (ZDA) - Turnbull (Astral.) 7:6 6:7. 7:5; Latham (ZDA) - Pia !. tek IZDA) 1:6, 6:4. 6:1.
TURNIR V DALLASU
Mirna Jaušovec
v polfinalu
DALLAS — Jugoslovanka Mirna Jaušovec je tudi v četrtfinalu mednarodnega turnirja v Dallasu notr-dilt, da je trenutno v zelo dobri
sprotniku iz Bočna osvojili dve prepotrebni točki pred odločilnim gostovanjem v Padovi in to šele v dramatičnem koncu tekme.
Vse do 38. minute so bili namreč gostje stalno v vodstvu (vodili so tudi z desetimi točkami prednosti). Jadranovci pa so dotlej igrali izredno lagodno. Slabi so bili v obrambi. saj so jim gostje z lahkoto u-hajali proti košu, še slabši pa so bili v napadu (v prvem polčasu so imeli izredno slab odstotek v metu 16:44, v nadaljevanju le nekoliko boljši 12:27). Pod košema so naši izgubljali bitko (pri tem pa se je še kako poznala odsotnost izključenega Roberta Daneva). Skratka, kazalo je. da bo Jadran drugič izgubil pred svojim občinstvom.
V zadnjih dveh minutah pa vendarle preobrat. Jadranovcem je u-speld »Ujeti* nasprotnika pri izidu 75:75, minuti) pozneje prvič preit) v vodstvo (77:75). nato pa z zvrhano mero odločnosti in požrtvovalnosti ohraniti točko prednosti, V teh potezah je bil odločilen Klavdij Starc, ki je dosegel vrsto izredno pomembnih košev.
Gostje niso pokazali nič posebnega. Z navadno consko obrambo so spravljali v težave nerazpoložene Jadranove strelce. Na srečo se je v prvem polčasu razigral Robert Klobas, ki je praktično sam držal korak z nasprotniki. V prvem polčasu je namreč dosegel 13 točk, o-benem je bil tudi zelo uspešen v obrambi. Tudi v nadaljevanju so košarkarji Fiamme z umirjeno igro stalno spravljali v težave naše i-gralce, ki nikakor niso uspeli dobiti ustreznega tempa igre, da bi strli odpor gostov. Vezni igralci so naleteli na poprečen dan. Vitez je moral zaradi petih osebnih napak zapustiti igrišče že v 33. minuti, Banu nikakor ni šlo od rok.
Potrebno je bilo tako čakati na poslednji dve minuti, da so jadra-
CERENOVA COSTANTICA (Rim) — Nizozemec Gerrie Knetemann je osvojil prvo mesto v prologu mednarodne kolesarske dirke od Tiren-skega do Jadranskega morja.
Knetemann je bil za sedem sekund boljši od Saronnija, za osem pa od Moserja. Hinault je bil le štirinajsti.
RADIO
V jutrišnji oddaji Glasbeni ning-oong. ki je na sporedu od 15. do 17. ure na tržaškem radiu, bo med drugim kot gost oddaje trener na-brežinskega Sokola Savo Ušaj. Z njim bodo tudi predstavnice 1. ženske odbojkarske ekipe. Govor bo o vrhunskosti v našem športu.
novci le našli pot do koša in s tem tudi do zmage.
»Nismo igrali najbolje, na srečo pa smo le zmagali, čeprav z veliko težavo,* je po tekmi dejal Marko Ban.
»Lahko bi rekli, da je bila ta ena vaših slabših tekem...*
»Verjetno to drži. Slabi smo bili predvsem pri metu. Kot delno opravičilo naj povem, da smo zopet začeli s temeljitimi telesnimi pripravami za zadnji in najzahtevnejši del prvenstva. Metu smo posvetili nekoliko manj pozornosti, to pa se je med to tekmo tudi poznalo.*
(B. Lakovič)
NAMIZNI TENIS
RIM — Od 17. do 26. aprila bo v Budimpešti letošnje evropsko na
bodo na to prireditev pripravljali v Tarantu. ' *
jane Križmaneič v nasprotni šesterki, začel s silovito protiofenzivo in izenačil pri 8:8. Gostje so se nekoliko zmedle in niz je bil zanje kljub povratku Tiči jane izgubljen.
Brežanke so v četrtem nizu spet zagrešile «staro» napako: Slogo so »spustile* v vodstvo s 5:0 in kljub izredni požrtvovalnosti se jim je v nadaljevanju res borbene in napete igre uspelo le približati gostjam na 12:13, a to je bilo tudi vse.
V	celoti lahko rečemo, da so si igralke obeh ekip kot posameznice precej enakovredne, ekipno pa je Sloga vsekakor bolje uigrana, ostra in borbena, predvsem pa je v tem nastopu pokazala manj strahu in treme, zato pa več želje po zmagi od gostiteljic.
Bojan Pavletič
Kontovel — Volley Club 3:0 (9, 12, 7)
KONTOVEL: Ban. Cibic, Čemja-va, Daneu, Maver in Prašelj.
Kontovelke so že tretjič zaporedoma zmagale s prepričljivim 3:0. Tudi tokrat so zaigrale zagrizeno in borbeno ter so popolnoma nadigrale nasprotnice, ki so se jim bojevito upirale le v drugem setu, ko so Kontovelke po lahki zmagi iz prvega seta nekoliko popustile. Razlika med šesterkama pa je bila tolikšna, da Tržačanke, kljub vsej svoji prizadevnosti, niso mogle pripraviti presenečenja.
T. C.
ŽENSKA B LIGA Sokol — Cus Padova 1:3 (-8, 9, -12, -1)
SOKOL: Kralj, Mervič, Antoni, Pernarčič, Lia in Vida Legiša, Ca-policchio in Lozar.
Tudi po sinočnji tekmi s Sokolom ostaja ekipa CUS Padova še vedno nepremagana v finalni skupini. Sokol je nastopil z okrnjeno postavo, saj nista tokrat igrali Škrkova in Grazia Legiša. Poleg tega pa je Ca-policchio ostala na klopi zaradi poškodbe. Tako so bile možnosti za zmago minimalne. Igra sama pa je pokazala drugačno sliko.
V	začetku je morda Sokol kazal preveč »spoštovanja* do nasprotnika, ki je takoj povedel in obdržal prednost do konca seta. Veliko odločneje je Sokol zaigral v drugem setu in je z učinkovito igro ob mreži in natančnimi servisi set osvojil. Še enkrat je bil odločilen tretji set, ko je bila igra izenačena do rezultata 12:12. Z malo več športne sreče, bi Nabrežinke prav lahko ta set tudi osvojile. V zadnjem setu Sokol ni igral tako slabo, kot kaže sam
dvakrat zaporedoma presenetile in prišle do točk. Po tekmi je trener CUS Padove izjavil, da je naša ekipa igrala preveč taktično in da bi Sokol lahko osvojil tretji set, ki je bil po našem mnenju odločilen za končno zmago.
S. A.
Spinea — Bor	3:0
(15:7, 15:6, 15:3)
BOR: Rauber, Fičur, Debenjak, Cergolj, Tomšič, Klemše, Maver.
Tudi v četrtem nastopu finalnega dela prvenstva B lige borovke (v običajno okrnjeni postavi) niso osvojile točk. Gostiteljice so bile izrazito boljše v vseh elementih igre. zlasti je pri naših igralkah tokrat pešal sprejem servisa. Tekma je bila v celoti na nizki tehnični ravni in prave igre sploh ni bilo. Edina svetla stran nastopa naših deklet je bila v tem, da .je sinoči na stopilo v njihovih vrstah tudi nekaj mladih igralk, ki si tako nabirajo izkušnje za svoje bodoče odbojkarsko udejstvovanje.
MIG
miznoteniško prvenstvo. -Italijani -se rezultat, saj so naša dekleta več-
krat vzela žogo nasprotnicam, ki pa nišo dopustile, da bi jih Nabrežinke
MOŠKA C-1 LIGA Bor — Castelfranco Venelo 1:3 (11:15, 15:7, 13:15, 13:15)
BOR JIK BANKA: Veljak, Neubauer, Zadnik, Kodrič, Batič, Stančič, Pernarčič in Milocco.
Odbojkarji Bora JIK banke so v 6. kolu drugega dela odbojkarskega prvenstva zapravili enkratno priložnost, da pospravijo prvi par točk. Ta podvig pa jim ni uspel, čeprav so imeli na drugi strani mreže Vol-pato iz Castelfranca Veneta, ki je pred tem nastopom uspel zbrati le dve točki in to doma v srečanju z Veljakom in tovariši.
Prikazana odbojka borovcev je bila tudi to pot precej nihajoča in nezanesljiva, saj so izgubili četrti niz, potem ko so vodili celo z 10:0. Morda je prav ta končnica pokazala pravo vrednost Tržačanov, ko se niso mogli enakovredno kosati z nasprotnikom, ki ni pokazal nič posebnega. Nekoliko bolj prisebni so bili domačini samo v drugem nizu, ki jih je prinesel tudi edino skromno zadoščenje.
illiiiiiiiiiiiiiititiiiiiiiiiiliiiiiiiitiiiiiiiiHmHmmiitiiiiitiiiiiimiiiiiiiiiimmiiiiiHiimilfliiiiiiumiitmiiiiiii
NA LETNI SKUPŠČINI PRIMORSKE ŠAHOVSKE ZVEZE
POZITIVEN OBRAČUN OPRAVLJENEGA DELA
Poudarjeni stiki z obmejnimi šahovskimi društvi • Posebno skrb bodo še naprej posvečali delu z mladino
Primorska šahovska zveza, ki ima svoj sedež v Kopru, vključuje v svojo dejavnost šahovska društva primorske regije. Dosedanje delo PŠZ tudi opravičuje njen obstoj, saj zveza dobro koordinira delo društev,
V zvezi je registriranih devet ša hovskih društev s skupno 819 člani. Iz poročila, ki ga je na X. redni letni skupščini, ki je bila v Sežani, podal predsednik Zabukovec je razvidno, da je zveza v povezavi s šahovskimi društvi izvedla številne šahovske prireditve. Zelo delavna so društva v Tolminu, Piranu, Sežani, Novi Gorici, vendar tudi v Ilirski Bistrici, Idriji in Kopru dobro delujejo, manj aktivni pa so v Ajdovščini. Na skoraj vseh osnovnih šolah imajo šah kot neobvezen predmet, kjer so pač mentorji.
Na Primorskem šah napreduje tudi kar se tiče kvalitete. Medtem ko pred leti ni bilo nobenega moj-
aiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiHMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiTiiiiuutviiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiuimiiiiimHiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiitiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiii«
Kljub mrazu in dežju navdušen nastop mladih
strskega kandidata, imajo danes že vsa večja društva precej prvokategornikov in mojstrskih kandidatov. Težko pa je preiti v višjo kategorijo. ker so možnosti za organizacijo večjih turnirjev omejena.
Šahovska društva imajo stalne stike z obmejnimi šahisti. To se je najbolj obneslo v organizaciji šahovske «Interlige prijateljstva*, ki je bila velika manifestacija šahi-
Konec tedna v dijaškem domu
Seminar za zamejske športne delavce
Zveza telesnokulturnih organizacij Slovenije prireja s sodelovanjem Združenja slovenskih športnih društev v Italiji in s Koroško športno zvezo seminar za zamejske športne delavce, in sicer v soboto, 20., ter nedeljo, 21. t.m., v prostorih tržaškega dijaškega doma.
Program:
SOBOTA, 20. MARCA
14.30: shod udeležencev seminarja:
15.00: »Narodnostni trenutek pri vodstvu slovenskega športnega društva* — predava dr. Odo Kalan;
17.00:	»Gospodarski pristop
pri vodenju društva* — predava Franko Vitez:
NEDELJA, 21. MARCA
9.00: »Organizacija vrhunskih prireditev ter športnih manifestacij* — predava Zoran Na-prudnik;
11.00: »Osvetlitev lika sodobnega managerja ter ostalih funkcij v društvenem odboru* — predavata Zoran Naprudnik in prof. Ivan Peterlin.
MOŠKA D LIGA Juventina Belca —
La Talpa Trst	3:0
(15:13, 16:14, 15:10)
JUVENTINA: Petejan, M. Černič, Faganel, L. Černič, Mučič, Plesničar, Mervič, Jarc, Orel.
GLEDALCEV: 60
Juventina Belca je zmagala kljub temu, da je odigrala eno najslabših tekem v tem prvenstvu. Delala je napake pri sprejemu, servisu in tolčenju. Pohvala gre predvsem Davidu Mučiču, ki je kot tol-kač zaigral precej dobro in prepričljivo. Prihodnjo tekmo bodo be lo-rdeči odigrali v nedeljo, 28. t.m. v Trstu proti ekipi Gold Fassl, ki je trenutno druga na lestvici skupno z našo ekipo.
Ivan Plesničar
ŽENSKA D LIGA Libertas Martignacco — Bor 3:1 (15:17, 15:6, 15:7, 15:12)
BOR: Furlanič, Vodopivec, Jazbec, Godina, Ukmar in Montanari.
Sodnik : Vitagliano ; zapisnikar : Sabbadini.
Kljub temu, da so borovke odigrale svojo letos daleč najboljšo tekmo, so ostale praznih rok. To pa moramo pripisati dvema dejstvoma; najprej odličnemu nasprotniku, ki je praktično že v C-2 ligi, ter pristranskim sodnikom, ki so pristavili svoj lonček v četrtem nizu, ko je domačinkam najbolj šlo za nohte. Ne glede na to pa so Tržačanke igrale res odlično.
1. MOŠKA DIVIZIJA Bor — Prevenire	3:2
(15:6, 15:6, 8:15, 5:15, 17:15)
BOR: Plesničar, Koren, Pečenko, Čorbo, Brana, I. in F. Gombač, Filipčič, Italiano in Kalc.
Borovci so pospravili četrti par točk. Ta zmaga je gotovo najbolj dragocena, saj je nasprotnik najboljši v tej skupini. Srečanje samo je bilo lepo in zanimivo, tako odbojko pa redko vidimo v prvenstvih te lige. Domačini so tudi povratno srečanje pričeli v velikem slogu, potem pa je prišlo do preobrata.
Peti niz pa je bil enkraten. Borovci so imeli stalno pobudo v svojih rokah in so tudi stalno vodili. Po tem uspehu se bo Bor boril za napredovanje v višjo D ligo in ni brez možnosti za ta kakovostni skok.
G. F.
1. ŽENSKA DIVIZIJA Vivai Busa — Sloga 3:0 (15:8, 15:4, 15:7)
SLOGA. Hrovatin, Peršič Škabar, M. Hrovatin, E. Škabar, Guštin, Filipovič, Jerič.
Kljub temu, da je Sloga gladko izgubila, je glede na prejšnie nastope pokazala precejšen napredek. Skušala je graditi igro v oolju. bila je dovolj učinkovita v napadu, skratka, lahko rečeno, da se je ta mlada odbojkarska Slogina ekipa pokazala v novi prijetni luči. Upati je le. da bodo dekleta tako nadaljevala in popravljala svojo igro.
INKA
stov in prijateljskih odnosov na meji. V dveh skupinah je sodelovalo 22 ekip, v katerih je nastopalo po 120 šahistov na vsakem srečanju. V interligi, ki je vsaki dve leti, sodelujejo tudi šahisti iz Trsta, Gorice, Čedada, Vidma, Celovca in Malošč (Koroška). To tekmovanje je bilo letos že petič. Iznesen je bil tudi predlog, da bi v to tekmovanje vključili šahiste, čla-čne slovenskih društev iz Madžarske, kar pa je še stvar dogovora.
V načrtu je tudi srečanje šahovskih društev iz Trsta (povabljen je Polet z Opčin), Celovca, Pirana in Nove Gorice. Srečanje bo 9. maja v Strunjanu.
.......................................................................................................................... ■mniiiiiiiiiii............•nmim.iimiii.........
KOŠARKA
V PRVI JUGOSLOVANSKI LIGI
Dragocena zmaga ljubljanske peterke
Iskra Olimpija je doma premagala Slobodo Dito - Derbi kola Zagrebčanom
V	predzadnjem kolu prve jugoslovanske košarkarske lige je ljubljanska Iskra Olimpija doma s težavo, toda zasluženo premagala tuzlansko Slobodo Dito in tako o-svojila prepotrebni točki za vstop v «play offs*.
V	ljubljanskih vrstah se je zopet odlikoval veteren Vinko Jelo-vac, ki je dosegel 27 točk,
V	včerajšnjem derbiju kola pa je zagrebška Cibona z dokajšnjo težavo premagala beograjsko Crveno zvezdo.
IZIDI 21. KOLA
Iskra Olimpija - Sloboda Dita 94:90 Cibona - Crvena zvezda 102:101 Rabotnički - Bosna Zadar - Budučnost Partizan - Borac Šibenka - Radnički LMK
100:101
92:83
danes
danes
2. ZVEZNA LIGA - ZAHOD Kraški zidar — Puljanka 105:74 (47:36)
KRAŠKI ZIDAR: Buršič 6. Bre zec 18, Supič 24, Trilič 6, Gvard-
jančič 16, Kobe 23, šegš 6, Jovanovič 2, Davtovič 4.
Pred maloštevilnimi gledalci je ekipa Kraškega zidarja z vso resnostjo pričela, tekmo proti zadnje-uvrščeni ekipi Puljanke. Domačini so takoj povedli s koši Brezca in šegša ter si že v prvih desetih minutah ustvarili prednost 14 točk. Ko pa .je trener ekipe Kraškega zidarja poslal na igrišče rezervne igralce, so gostje z agresivno igro rezultat znižali. Vsekakor je odmor bolj koristil Sežancem. Ob Kobetu se je razigral tudi Supič, tako da je prednost domačinov naraščala iz minute v minuto.
2. SLOVENSKA LIGA
Lesonit — AET 62:65
PRVENSTVO A-2 LIGE
Tržačani in Goričani pred novim uspehom?
V 4. kolu drugega dela košarkarskega prvenstva A-2 lige bo danes
tržaški OECE igral doma proti Sa-cramori. Tržačani so v današnjem srečanju favoriti, Čeprav gre omeniti, da je moštvo iz Riminija trenutno v zelo dobri farmi.
Tudi goriški San Benedetto bi moral danes v Neaplju proti Selecu pospraviti nov par točk. Bati se je le, da bi Goričani podcenjevali današnjega nasprotnika.
DANAŠNJI SPORED (17.30) OECE - Sacramora; Libertas Livorno - Matese; Stella Azzurra -Latertini; Cidneo - Honky; Tropic - Rapident; Sapori Sweda; Selečo -San Benedetto.
Latte Sole - Bancoroma 75:78 V anticipiranem srečanju 4. kola drugega dela prvenstva A-l lige je včeraj v Bologni rimski Bancoroma nepričakovano, toda zasluženo premagala domače moštvo Latte Sole ja z 78:75.
DANAŠNJI SPORED (17.30) Billy - Squibb; Cagiva - Benetton; Berlomi - Sinudyne; Acqua Fabia -Carrera; Jesus Jeans - Recoaro; Bartolini - Scavolini.
Udeležba na včerajšnjem krosu za nižje srednje šole na Kolonji zaradi slabega vremena ni povsem upravičila pričakovanj kar pa ni skalilo razpoloženja med nastopajočimi. številnejši so bili tokrat fanti. Zmagovalci v posameznih kategorijah:
DIJAKI
1.	razred
Marko Sedmak (Levstik - Križ)
2.	razred
Marjan Gustinčič (Levstik - Križ)
3.	razred
Aljoša Škabar (Gruden)
DIJAKINJE
1.	razred Tanja Kalc
2.	razred
Lara Ščuka (Erjavec)
3 razred
Alja Sterni (Levstik - Križ) Podrobnejše poročilo bomo objavili v eni naših prihodnjih številk.
KOLESARSTVO
Druga etapa za Nilssna
MONTLUCON — Šved Nilsson je osvojil drugo etapo mednarodne ko lesarske dirke Pariz Nica. 214 km dolgo progo od Avallona do Montlucona je prevozil v 5.55’42’' sp.n. 36,182 km na uro.
Na skupni lestvici vodi Francoz Chaurion, s prednostjo 5’16” pred Ircem Kellyjem.

imtiitiiiiiiiimiiiii
VČERAJ V ICRI MED DVEMA OGNJEMA
Škedenjci v finalu
Na turnirju ŠŠT so so uvrstili pred Miljčani in učenci šele od Sv. Ane
V Borovem športnem centru je včeraj bilo kar živahno. V telovadnici so se namreč zbrali učenci treh šol in sicer iz Milj, od Sv. Ane ter iz Skednja, ki sestavljajo drugo skupino turnirja med dvema ognjema letošnje osnovnošolske olimpiade, v organizaciji športne šole Trst. Turnir nad katerim je pokroviteljstvo prevzela barkovljanska šola v okviru poimenovanja le-te, je vzbudil mnogo zanimanja staršev.
Potek tekmovanja druge skupine je bil tak:
Milje — Gregorič-Stepančič 3:2 Grbec — Milje	4:2
Grbec — Gregorič-Stepančič 6:0
Postave:
I. Grbec: Gašperini M„ Kranjec
E.	, Corva P., Stopar I., Taučar A., Barini M., Radetti W. in E., Knez M., Sancin D., Cetin K., Mozetič A., Sancin M. in Brazzani E.
Milje: Šavron Marko in Moreno, Zupin A., Andreuzzi R., Stranjšek
F.	, Majovski D., Švab L., Šavron D., Svetina D., Vodopivec V.
M. Gregorič-Stepančič: Taučar A., Ostrouška I., Antoni I., Božič E., Bandi K., Pangos T., Zoch K., Furlanič D., Stefani A., Cuk V., Antoni E. in V.
Lestvica izgleda takole: 1. Grbec, 2. Milje, 3. Gregorič-Stepančič.
Po tem prvem razpletu bodo šole, ki so včeraj nastopile,' takole nadaljevale s tekmovanjem: 24. aprila bo nastopila šola Gregorič - Stepančič, 22. maja Milje in 29. maja Grbec.
V soboto bo nastopila na stadionu tretja skupina (š pričetkom ob 15. uri) in sicer: J. Ribičič - D. Kette;
J.	Ribičič - K. Širok in D. Kette -
K.	Širok.
Polfinale brez Kameruna
BENGAZI - (LIBIJA) Polfinalna para afriškega nogometnega pokala sta Gana - Libija in Alžirija - Zambija.
V B skupini si je Zambija priborila mesto v polfinalu z visoko zmago nad Nigerijo (3:0).
Na današnjem smučarskem tekmovanju za «Trofejo Tommasini*, ki obenem velja za tržaško prvenstvo, bodo nastopili tudi številni predstavniki SK Devin in ŠD Mladine. Tekmovanje bo na Piancaval-lu s pričetkom ob 9. uri. Devinčani se bodo pomerili tako v alpski kot nordijski disciplini.
OBVESTILA
ŠD Breg
priredi v nedeljo, 21. t.m., avtobusni izlet na Nevejsko sedlo ob priliki smučarskega tekmovanja, ki ga organizira SPD Gorica. Odhod iz Doline ob 5.45, iz Boljunca ob 6. uri in iz Boršta ob 6.15. Vpisovanje v ponedeljek in torek v telovadnici v Dolini od 20.30 do 22. ure.
# # *
SPDT
vabi smučarje v nedeljo, 21. marca, na tekmovanje «Kanin 82» na Nevejskem sedlu. Vpisovanje za avtobus na sedežu ZSŠDI do vključno srede, 17. t.m., za tekmovalce pa na sedežu društva v torek, 16. t.m., od 19. do 20. ure.
9 • *
ŠZ Bor -košarkarska sekcija
obvešča, da bo jutri, 15. t.m., ob
20.30	na stadionu «1. maj* seja odbora sekcije.
* * »
ZSŠDI
obvešča, da bo v torek, 16. t.m., ob 18.30 na sedežu ZrŠDI v Trstu seja košarkarske komisije. Na dnevnem redu: tečaj za začetnike in trenerje.
* » *
ŠZ Bor
sklicuje dne 29. marca 1982 ob
19.30	v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju na stadionu «1. mni» v Trs*u
REDNI OBČNI ZBOR
r. nas'ednjim dnevnim redom: 1. izvolitev delovnega predsedstva In volilne komisije. 2. predsedniško poročilo, 3. diskusija, 4. poročilo nadzornega odbora, 5. volitve.
SK Devin
priredi v nedeljo, 21. t.m., avtobusni izlet na Nevejsko sedlo ob priliki smučarskega tekmovanja v veleslalomu »Kanin 82». Vpisovanje pri Brunu Škerku (tel. 200236) in Lucijanu Sosiču (tel. 208551). Vpisovanje se zaključi v petek zvečer.
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek
VRST, Ul Montecchi 6, PP 559 Tel (040) 79 46 72 (4 linije) TUC 460270
Tel. (0481) 83382 (85723)
Podružnico Gorica Orevored 24 maggio 1
Naročnino
Mesečno 8 000 lir — celoletna 59.000
V SFRJ številka 6,00 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 90,00, letno 900.00 din, zo organizacije in podietja mesečno 120,00, letno 1200,00.
PRIMORSKI DNEVNIK
Oglasi
Poštni tekoči račun zo Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 8
Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 ADIT — DZS 61000 Ljubljano Gradišče 10/11. nad., telefon 223023
Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm) 32.400 lir. Finančni 1.100, legalni 1.000. osmrtnice po formatu, sožalja 750 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
Član italijanske Tj zveze časopisnih || založnikov/ FIEG *■
14. marca 1982 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izda ja| in tiska I
IZTT I Trst
JUBILEJ ZASLUŽNEGA BORCAPREKOMORCA
Bruno Sabadin - 60-letnik
Te dni praznuje v Kopru, v krogu svoje družine, prijateljev, znancev in soborcev, šestdesetletnico življenja Bruno Sabadin, udeleženec KOV Jugoslavije.
Bruno Sabadin je bil rojen 14. marca 1922 v Marezigah v občini Koper, v srednji kmečki družini, V kateri je živelo 15 ljudi. Zato so odrasli člani družine poleg obdela vanja svoje zemlje še priložnostno delali pri raznih kmetih. Tudi Bruno je svojim staršem pomagal pri preživljanju številne družine.
Januarja 1942 je bil vpoklican na odsluženje kadrovskega roka v Pa dovo. Toda že meseca julija istega leta so ga razorožili, izločili iz redne vojske in poslali v posebno kazensko enoto v Turin in nato v bližino Potenze. V tem taborišču posebnih kazenskih enot se je vklju čil v organizacijo NOG. Ob razsulu italijanske vojske in kapitulacije l talije se je Bruno Sabadin iz bli ime Otranta napotil v Taranto v zavezniško taborišče «Pocl oljkami-in se vključil v bataljon NOV J ki je bil oblikovan že prve dni sep tembra 1913. Sledila je premestitev v zavezniški prehodni tabor Garbo vara pri Bariju, kjer je sodeloval pr) ustanovitvi 1. prekomorske bri-plede NOVJ. Iz partizanskega tabora v Gravmi je konec novembra 1943 odšel s svojim bataljonom na otok Korčulo. Udeležil se je bojev za obrambo otoka Korčule, nakar se je umaknil na otok Vis. Prve dni januar ja 1944 je s pomorskim konvojem odplul na Dugi o-tok in se v zalivčku Drage pri Pakoštanih izkrcal na celi li. Pol do vrhovnega štaba NOV ga je vodila prek Krvenika in Kaldrme v Drvar, kier je bil razporejen v 13. proletarsko brigado *Rade Končan in je sodeloval v številnih bojih v centralni Bosni. Sandžaku. Šuma diji, pri osvobajanju Beograda, pri preboju Sremske fronte in v pohodu vse do Zagreba in nato na Primorsko.
Za izkazano hrabrost v boju zoper sovražnike je bil odlikovan z redom in medaljo za hrabrost ter z drugimi vojaškimi odlikovanji. V
enotah JLA je dosegel čin rezerv nega majorja.
Kmalu po vojni je bil sprejet v vrste Narodne zaščite v Kopru. O-pravljal je dolžnost komandirja ljudske milice za okraj Buje in Koper vse do leta 1947, ko so ga poslali v dvoletno oficirsko šolo ljud ske milice. Tudi po uspešno opravljeni oficirski šolj je opravljal po membne dolžnosti pri ljudski milici r. Ljubljani, Tolminu in t> Trbovljah. Konec leta 1953 je bil na lastno željo razrešen dolžnosti pri ljudski milici in se je zaposlil v kmetijski zadrugi v Marezigah, kjer je bil njen upravnik. Od leta 1953 do 1965 ie bil upravnik kme tijstce zaaruge v Kopru, ko se je zaradi bolezni invalidsko upokojil. V tem razdobju je opravljal tudi zelo odgovorne naloge na gospodar skem in družbenopolitičnem po dročju. Bi' je izvol jen za člena raznih republiških, okrajnih, občinskih in krajevnih odborov in komisij, večkrat je bil tudi sekretar osnovne organizaci je ZKS.
Tudi po upokojitvi aktivno sodeluje v delu družbeno političnih in borčevskih organizacij.
Še na mnoga zdrava in srečna lete mu želijo zlasti njegovi soborci.
ALBERT KLUN
Umrl je Miran Ostan organizator in borec prekomorskih enot NOV
Po neozdravljivi bolezni je v ljubljanski bolnišnici v starosti 72 let umrl Miran Ostan. udeleženec NOB od leta 1942 in eden najzaslužnejših organizatorjev prekomorskih brigad in drugih prekomorskih enot NOVJ na Siciliji in v Alžiriji. Po rodu iz Bovca se je šolal v Ljubljani in v Idriji, nazadnje pa na srednji tehnični šoli v Neapiju. Po odsluženju vojaškega roka pri mor narici v La Spezii s kvalifikacijo radiotelegrafista, je do leta 193J
V LJUBLJANI JE UMRL INŽ. GVIDO GULIČ
11. t.m. so v Ljubljani pokopali inž. Gvida Guliča, uglednega slovenskega strokovnjaka na področju parnih kotlov. Dočakal je visoko starost 97 let. Po očetu kra škega rodu s Skopega pri Dutovljah in po materi iz Sedla pri Brcginju, se je sicer rodil na Cresu, kamor je bil njegov oče premeščen iz Trsta, toda svoja mlada leta do konca prve svetovne vojne je preživel v našem mestu z družino, v kateri ie bile pet otrok. Oče je bil v sodni službi. mati pa je vodila pekarno v nekdanji Ulici JSledia.
Mladi Gvido Gulič je iz Trsta odšel na tehniško visoko šolo v Prago in tam leta 1912 diplomiral za strojnega inženirja. Vrnil se je v Trst in služboval v patentni pisarni, kjer je dosegel prve u spehe. Pozneje je tudi sam paten tiral več izboljšav pri parnih kot lih Med prvo svetovno vojnu je delal v avstrijskem letalskem centru, kjer se je seznanil z mladim letalskim strokovnjakom inž. Stankom Bloudkom Pozneje se je pridružil koroškim prostovoljcem kot izvidnik na vo jnih le talili. Po demobilizaciji je prišel v Ljubljano in prevzel vodstvo u-rada za pospeševanje obrti, hkra-
ti pa se je začel ukvarjati s tedanjo inšpekcijo parnih kotlov, ki jo je dvignil na visoko organizacijsko in tehniško raven. Pri tem je vzgojil dober strokovni kader.
Leta 1921 je inž. Gulič izdal prvo slovensko knjižico o parnih kotlih in ji dodal slovensko-nem-ški slovarček za to področje. V kratkem času se je uveljavil kot dober strokovnjak in znanstvenik v termoenergetski stroki, za kar je dobil vrsto priznanj doma in v tujini. Leta 1939 je bil pre meščen, v Beograd za načelnika v gradbenem ministrstvu, a je o-stal v stalnem stiku s Slovenijo. Po nemški okupaciji Beograda je leta 1942 odšel v pokoj. Odtlej je pisal strokovne knjige in prispeval mnogo tehtnih člankov za domače in tuje strokovne revije. Izšlo je 16 njegovih strokovnih knjig iz termoenergetske stroke.
Tudi starejši sin inž. Gvida Guliča je diplomirani strojni inženir in je bil še po vojni direktor tovarne parnih kotlov v Zagrebu, mlajši sin Miloš pa je prav tako strokovnjak za name kotle in av tor mnogih znanstvenih del. Je tudi univerzitetni profesor v Beo gradu.
delal v tovarni Siemens v Milanu, ko je bil mobiliziran v italijanska mornarico in dodeljen radijski po staji vojne mornarice v Brindisiju. Potem so ga premestili v Neapelj. Služboval je na raznih pomožnih voj nih in tovornih ladjah. Zaradi bo lezni so ga izkrcali in se je zdravil v raznih bolnišnicah do ponovnega vkrcanja na neko trgovsko ladjo. Ko pa so grški rodoljubi to in še druge ladje iz konvoja na Kreti minirali in potopili, se je O stan vrnil v Brindisi in od tam spet v Neapelj in končno v La Spe-zio, kjer so ga dodelili za inštruktorja v radiotelegrafsko šolo. Ta krat, leta 1942, je tudi začel sodelovati z narodnoosvobodilnim giba njem preko zvez z nekaterimi slovenskimi rojaki, ki so tam službo vali. predvsem z Antonom Rijavcem iz šentviške gore in Jožetom Obidičem iz Kozane v goriškib Brdih.
Prve dni maja 1943 je bil Miran Ostan premeščen na Sicilijo v radijski center pri Trapamju. ko pa so Trapani osvobodili zavezniki, se jim je pridružil. Ko so v Trapani-ju in potem v Palermu začeli zbirati prostovoljce v NOVJ, je bil med prvimi organizatorji tega zbiranja skupaj s Francem Kavsom (pokojnim novinarjem Primorskega dnevnika) španskim prostovoljcem Borivojem Leontičem in drugimi. Zaradi te dejavnosti in ker ni hotel v kraljevsko vojsko, so ga zavezniki novembra 1943 skupaj z drugimi 700 primorskimi Slovenci in istrskimi Hrvati premestili v kazensko taborišče Cassar Said v Tunis in februarja 1944 v Bone v Al žiru. kjer so izvedli plebiscit za Titovo vojsko.
Ostan je bil kot odličen politični in vojaški organizator dodeljen 3 prekomorski brigadi, s katero se .je udeležil bojev na Braču. Korčuli in Pelješcu, nato pa je bil premeščen v komando vojne mornarice ozir o ma v njeno obveščevabio skupino ki je delovala v Hercegovini. Dalmaciji, Liki, zahodni Bosni, v Hr-vatskem primorju, v Istri in Slovenskem primorju. Po demobilizaciji je delal v krajevnem liudskem odboru in v drugih množičnih organizacijah v Bovcu. Nato se .je zaposlil pri podjetju za pošto in telegraf in ostal V tej slhžbi do'upokojitve Ihta 1970. Nazadnje je živel v Kopru, kjer je aktivno deloval v raznih družbenih in borčevskih organizacijah.
Za zasluge v NOB je prejel sterilna odlikovanja, med njimi tudi Red zasluge za narod s srebrno zvezdo in leta 1980 plaketo zveznega odbora Zveze borcev NOV Jugoslavije. Vsem njegovim bojnim in de lovnim tovarišem zlasti partizanskim mornarjem, bo ostal v svetlem spominu.
ALBERT KLUN
Mali oglasi
telefon (040) 7946 72
NUJNO IŠČEMO kuhinjsko pomočnico. Gostilna «Pri pošti* Bazovica, telefon (040) 226125.
OSMICO je odprl Lovrenc Zerjul — Lonjer 253. Toči belo in črno vino.
METROMARKET zaposli prodajalca/ko z znanjem fotografske tehnike:	prodajalca/ko za oddelek
«RADIO HI-FI» in vestnega mladeniča prostega vojaščine kot pripravnika. Zaželeno je znanje slovenščine ali srbohrvaščine in čim večja resnost. Telefon (040) 631017.
KMEČKA POSESTVA GRU-DINA, vpisana v seznam rejcev prašičev in nagrajena z zlatim odličjem za rejo izbrane pasme, javljajo odprtje novega središča za rejo prašičev v Ru pi (na Štradalti) občina Sovod-nje. Prodaja zasebnikom in trgovcem ob ponedeljkih, sredah in petkih od 10. do 12. ure in od 15. do 17. ure, ter ob sobotah in nedeljah od 10. do 12. ure, ali po telefonu štev. (0481) 391-063.

ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ BAZOVICE
V	počastitev spomina Jureta Šta varja darujeta Marta in Rafael Kocijan 10.000 lir.
Namesto cvetja na grob Emila Malalana (Malda) daruje Pepi Ža gar z družino 10.000 lir.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ TREBČ
V	spomin na Danico Malalan da mjela Sergej in Svetka Vatovec 5.000 lir.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ PREČNIKA
Namesto cvetja na grob Olge Gruden vd. Zucca daruje gostilna Gruden (Šempolaj) 30 000 lir.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ REPNICA
V	spomin na tragično preminule ga Milana Miliča daruje Kristina Milič (Zgonik 14) 10.000 lir.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ KRIŽA
Ob 3. obletnici smrti brata Kri-•tjana daruje Nini 10.000 lir.
V	spomin na Božiča Savija da ruje Fierina Sedmak 10.000 lir.
Zora Tretjak z družino daruje 20 000 lir.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ BRIŠČTKOV
Ob priliki vaškega pustnega praznika darujejo vaščani 280.000 lir, in Mario Emili 20.000 lir.
ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE V BARKOVLJAH PO F.S. FINŽGARJU
V	spomin na Valerijo Ferhiga vd. Cucci daruje Gilda Pertoi 5.000 lir.
Ivica Stareich daruje 20.00!*. Dora in Adrijana Čok 30.000, Marina Bre celi 25.000 in Barkorijanka 20.000 lir.
V	počastitev spomina drage Vik tori je Pertot por. Stocca darujejo Olga in Anton Pertot 50.000 lir ter družina Jankovič 20.000 lir.
Ob il. obletnici smrti Edvarda Trolxa darujejo družina Trobec -Bole 20.000, Tončka Trobec 10.000, Boris Trobec 10.000 in družina Tro boe - Pappalardo 10.000 lir. Katarina Bole daruje 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Viktorije Stocca daruje Dora Čok 20.000 lir. V isti namen darujeta Adriana in Stanko Škrinjar 20.000 lir.
V	spomin na Graziellino mamo Viktorijo darujeta Etko in Neva Jogan 30.000 lir.
Namesto cvetja na grob Adolfa Perlota darujejo sestrične Brecelj In Marija Guštin 50.000 lir.
Darovi in prispevki
ZA POIMENOVANJE OSNOVNE
ŠOLE V MAVHINJAI1
PO j. ALEKSANDRU MURNU
Jelka in Maks šah (Trst) 100.000, Iniectoplast 100.000 ter vesela druž ba ob priliki vaškega pustovanja
100.000	lir.
ZA SKUPNOST DRUŽINA
OPČINE
Namesto cvetja na grob očeta Ide Regent daruje Živko 10.000 lir.
V	spomin na pok. Ivanko Purič, Emilijo Purič in Rudolfa Puriča darujejo družine Doljak in Alojzija Živic (Repen 11) 30.000 lir.
V	spomin na Cirila Petarosa darujejo Mirko Zobec in družina Boneta 20.000 lir.
Namesto cvetja na grob Ivana Strajna darujeta Nerina in Antonio Caio 20.000 lir za moški pevski zbor V. Vodnik.
Namesto cvetja na grob Marjuče Žerjal por. Tcdesco darujeta Nerina in Ezio Fontanot 20.000 lir za moški pevski zbor V. Vodnik.
V	spomin na pok. Ivana Strajna daruje gostilna Pri studencu 20.000 lir za KD F. Venturini.
Ob prvi obletnici smrti Ivana Bersende daruje brat Karlo 20.000 lir za KD F1. Venturini.
Ob četrti obletnici smrti mame Zore daruje Zelka Grgič 10.000 lir ta KD Lipa.
N.N. daruje 50.000 lir za KD Lipa.
Namesto cvetja na grob sestrične Eveline Vodopivec darujeta Marta in Rafael Kocijan 10.000 lir za KD Lipa.
Namesto cvetja na grob Emila Malalana Malda darujeta Angelca in Zvonko Malalan 15.000 lir za Glasbeno matico.
Namesto cvetja na grob družine Andreja Pahorja iz Prvačine da rujeta Viktorija in Saša Placchiottis
50.000	lir za Dijaško matico - Trst.
Ob 37. obletnici smrti Otona Plac-
ehiottisa darujeta žena Viktorija in sin Saša 50.000 lir za Dijaško matico - Trst.
V	spomin na nonota darujeta Ne-vio in Ketty 50.000 za ŠD Kontovel in 50.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk.
V	spomin na Rudolfa Puriča darujejo Dolfijevi kolegi 25,000 lir za pevski zbor Tabor.
Mario in Leopold Gruden (Nabrežina 115) darujeta 20.000 lir za Zvezo borcev Boljunec.
Ob priliki praznovanja dneva žena darujeta Ada in Enzo Rojc 10.000 lir za KD Slavec.
Ob drugi obletnici smrti mame Line darujeta Darko in Jelka Švab z družino 50.000 za moški in 50.000 lir za ženski nevski zbor Tabor.
V	spomin na Jureta Štavarja darujeta Dimitrij in Sonja di Demetrio 10.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Germana Fonde daruje družina Koršič 20.000 lir za TPPZ Pinko Tomažič.
Namesto cvetja na grob Marjuče Žerjal por. Tedesco darujeta Maksi in Meri Spetič 10.000 za KD V. Vodnik in 10.000 lir za ŠD Breg.
Namesto cvetja na grob Rudolfa Puriča daruje Giuseppina Purič (Repen 60 ) 5.000 lir za pevski zbor Srečko Kumar.
Namesto cvetja na grob Rudolfa Puriča in Emilije Purič daruje dru zina Križman (Repen 128) 20.000 lir za pevski zbor Srečko Kumar.
V	spomin na Jureta štavarja daruje Tončka Tomažič 10.000 lir za Dijaško matico.
Ob peti obletnici smrti Otona Berceta in v spomin na sorodnike Antona in Pavlo Gašperšič ter Marijo Maline darujejo družine Berce, Gašperšič in Žetko 200.000 lir za Bercetov sklad.
Ob peti obletnici smrti prof. Otona Berceta darujeta Elvira T.očni-škar in Liliauo Bonelli 50.000 lir za Bercetov sklad.
V	spomin na Ivana Štranja da ruje Ivan Slavec (Dolina 122) 10.000 za moški pevski zbor in 10.000 lir za KD V. Vodnik.
V	spomin na pok. Jureta Štavarja darujeta Marica in Tonček Čok (Lonjer) 10.000 lir za TPPZ Pinko Tomažič.
Ob priliki 8. marca darujejo ženske 45.000 za KD Lonjer - Katinara in 45.000 lir za ŠD Adria.
Namesto cvetja na grob Rudolfa Puriča in Emilije Purič daruje družina Guštin (Col 65) 10.000 lir za KD Kraški dom.
Namesto cvetja na grob Rudolfa Puriča daruje družina Kralj (Re pen 132) 10.000 lir za KD Kraški dom.
V	spomin na Jureta Štavarja da
ruje Mila Jančič 10.000 lir za ŠZ Jadran.
V	spomin na Emila Malalana da rujeta žena Jolanda in hči Silva
20.000	za cerkev sv. Jerneja. 20.000 za ŠD Polet, 20.000 za spomenik padlim v NOB z Opčin, 20.000 za Skupnost družina Opčine in 20.000 lir za poimenovanje osnovne šole pri Domju po Mari Samsi.
Ob plačanju članarine darujejo za Društvo slovenskih upokojencev: Draga Pahor 3.000, Jožica Slamič 3.000, Florian Verginella 10.000, Mara Kalin 3.000 in Albina Cappel
8.000	lir.
V	spomin na Milana Kosmino darujeta Sonja in Just Colja 20.000 za Dijaško matico iri 20.000 lir za Glasbeno matico.
Namesto cvetja na grob Milana Miliča darujejo vaščani (na željo staršev) 41.250 lir za ŠK Kras. 41.250 za KD Rdeča zvezda 41.250 za Skupnost družina Opčine in 41.250 lir za Center za rakasta obolenja.
Namesto cvetja na grob dr. Mi lana Kosmine daru je Dora Mergen thaler 25.000 za Glasbeno matico in
25.000	lir za ŠZ Bor.
V	siiomin na Jureta Štavarja da ru.jeta Slavko Milič in Danila Likar 50.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob očeta Ide Regent - Kuk darujejo kuharice in neučno osebje srednje šole F. Lev stik 50.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk
Corrado Dobrigna daruje 8.500 lir za godbo Breg.
V	spomin na Pinota Brumata da ru.jejo družine Franca Brusa 20.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina
V	zalivalo za darila daruje Ivan Košuta (Kocjanov) 25.000 za moški in dekliški zbor Vesna in 25.000 lir za Godbo na pihala iz Križa.
Namesto cvetja na grob Marjuče Žerjal daruje Anica Slavec 20.000 lir za godbo Breg.
Ob priliki praznovanja dneva že na daruje Silvestra Grgič (Padriče 42) 10.000 lir za KD Slovan.
V	počastitev spomina dr. Milana Kosmine daruje! a Albert in Olga Franza 10.000 lir za Knjižnico Pinko Tomažič in tovariši.
Namesto cvetja na grob pok. Mi lana Kosmine darujeta Ladka in Maks Morelj 20.000 lir za KRUT.
V	počastitev spomina dr. Milana Kosmine darujeta Olga Colja 20.000 lir za Dijaško matico ter Lilijana Colja vd, Popovič 20.000 lir za Dru štvo slovenskih upokojencev.
VSE PREPARATE priznane kozmetične tvrdke HANORAH dobite tudi pri Kozmetiki 90 — Opčine Narodna ulica 120.
V GORICI v Škabrijelovi ulici štev. 52 je odprla trgovino oblačil Mir-yam Komel. Obiščite jo. morda boste našli kaj primernega tudi za vas.
NA NJIVSKI poti »Poljane* na področju Boljunec - Boršt sem našla ključe avtomobila znamke simca. Irma Maver — Boljunec štev. 288.
DIPLOMIRANA pedikerka nudi u-sluge. Telefonirati ob urah kosila na štev. (040) 212387.
OSMICO je odprl Milan Kraljič — Prebeneg štev. 73. Toči belo in črno vino.
Cvetličarna
ZVONČEK
Narodna ulica 118
Opčine
tel. 212094
ŠOPKI IN VENCI PO NAROČILU
KUPIM rabljen ape 500 ali 600. Telefon (040) 220610 od 12. do 13. ure.
PRODAM psa pasme doberman starega tri leta z rodovnikom. Telefonirati ob urah kosila na št. 040/817931
SPREJMEMO v družbo samostojnega trgovca - knjigovodjo. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika. UL Montecchi 6, pod šifro »Samostojen društvenik*.
SLOVENSKO stalno gledališče išče e-lektrikarja. Pismene prošnje sprejema uprava SSG, Trst, Ul. Petro-nio 4 (Kulturni dom) še jutri, 15. marca ali do zasedbe delovnega mesta.
UNIVERZITETNA študentka išče zaposlitev otroške negovalke. Telefon (040) 224407.
IDEA-CASA
•	Rolete iz plastičnih mas
•	Žaluzije
•	Poklopna vrata
•	Sončne zavese vseh vrst
•	Specialne navpične zavese
TRST — Ul. Caprin 6 tel: 732829
OSMICO je odprl Ivan Antonič, Ce-rovlje 34. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Ignac Strain, Mač-kolje - Križpot 84. Toči belo in črno vino.
KROJAČN1CA za moške in ženske z novimi spomladanskimi vzorci blaga izdeluje obleke, plašče in kostime. Košuta, Drevored D’An-nunzio 11 (stavba kina Capitol).
MLADIČE z rodovnikom pasme beli koder — mali prodam. Kompoš, Djakovičeva 31, 61000 Ljubljana tel. 061/553684.
PREDEN PRODATE VAŠE STARO ZLATO ZGLASITE SE PRI ZLATARNI
Aurum
ki nudi konkurenčna kotlran|a In brezplačne ocenitve.
TRST, UL MAZZINI 43/D TEL. 68980
TV COLOR vam omogoča slediti športnemu dogodku leta:	sve-
tovno nogometno prvenstvo v Španiji. 70 ur prenosov, 46 tekem, intervjuji in reportaže na I. in II. programu RAI, TV Ljubljana, TV Koper, TV Švica in TV Montecar-lo. Dober nakup, strokovno pomoč in namestitev tv antene in servis vam nudi Aldo Colja, Kontovel 134, telefon (040) 225471.
KUPIM dobro ohranjeno novejšo vespo 125 ccm. Ponudbe na telefon 061/445866.
PRODAM hišo v Bregu. Telefonirati od 14. do 16. ure na št. 040/228293.
RAZPRODAJAMO raznovrstna drevesa po zelo ugodnih cenah. UL Bovetto 26, Barkovlje tel. 413275.
PRODAM domače kraške pršute. Telefon 066/83630.
PRODAM iz lesa izrezljan 300 let star oltar visok približno 80 in širok 28 cm. Telefon 23146 - Koper.
TRŽAŠKA POKRAJINA
— Izredna komisija —
Razpis natečaja
Prot. št.: 5/138-82 Predmet: Zakup za izredno vzdrževanje fasad in streh pokrajinskega poslopja v Ul. Rossetti 27, Trst.
PREDSEDNIK
v smislu zakona št. 14 z dne 2. 2.1973
OBVEŠČA
da je razpisan natečaj za poveritev zakupa zgoraj navedenih del v obliki zasebne licitacije (čl. 1. odstavek a zakona) s predložitvijo tajnih ponudb, v katerih bo naveden odstotek znižanja osnovnega zneska licitacije 84.431.000 lir.
Zainteresirani lahko pošljejo svojo prošnjo na kolkovanem papirju na upravo tržaške pokrajine (Ul. Geppa 21, Trst) do 12. ure 2. aprila 1982.
PREDSEDNIK (dr. Dumenico Mazzurco)
RIELLO — Gorilniki in peči no plinsko olje - Plin -Nafto - Električne črpalke AERMEC klimatske naprave LANDIS-GYR Termoregulacij-ske naprave
PODJETJE
ORO p.i. OTELLO & C.
Ul. F. Severo 42 — Trst Telefon 569-201
Isiimi
ORVISI
bogata izbira vsakovrstnih igrač
TRST — UL. PONCHIELLI 3
PELLICCER1A
CERVO
priporočena trgovina
za vaše nakupe KRZNA JOPE
elegantni modeli
najboljše kakovosti NAŠITKI vseh vrst.
Bogata izbira
Najnižje cene v naši deželi
TRST Viale XX. settembre 16 Tel. 796 301
tK
PRODAJNA GALERIJA KRAŠKEGA POHIŠTVA
(skrinje, skledniki, vintle in kuhinjske kredence)
Bogata izbira izdelkov iz lesa in keramike ter ročnih del s kraškimi motivi, primerni za vsakršno darilo
Cesta
NABREŽINA ŠEMPOLAJ (100 m po železniškem prebodu) tel. 200282
ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA
^ optika
l£ki
foto-kino
kontaktne leče
Ulica Buunarroti 6
(prečna Ul. Rossetti)
TRST
Telefon 77-29 96
ZLATARNA URARNA
«Svizzera»
di A. Soroce
SEIKO
DOXA
TRST
UL S. S P I R I D I O N E 12 Tel. 60-252
SREČKO OREL
DEVINŠČINA 6 - PROSEK Telefon 225-119
Sobne rastline Spomladi: velika izbira enoletnic
ROLICH
NABREŽINA Kamnolomi 35/e Tel. 20-03-71
KERAMIČNE PLOSCICE SANITARIJE
■■
Kosmina Sergij
Pralni stroji najboljših znamk po najugodnejših cenah
IGNIS - CAST0R - AEG
NABREŽINA Center Telefon 200-123
VSE MODNE NOVOSTI USNJENE GALANTERIJE IN KONFEKCIJE
TRST - Ul. San Lozzaro 18 Tel. 68-124
L a jčarcorcea
TRST - Ul. Battisti 23 - Tel. 723206 GORICA - Ul. Arcivescovado 8 - Tel. 32089
Pravi trenutek za nakup!!!

FURLANI »UM MILANO 25
Telef. 62200
aaaa grgič ♦	KAROSERIJA MEHANIČNA DELAVNICA CESTNA POMOČ
SSa^deTavnico	PADRIČE - TRST - 226161	
Prodaja novih in rabljenih avtomobilov — SERVIS