Naročnina
Pnevna Izdaja
za državo SHS
meseCno 20 Din polletno 120 Din celoleino 240 Din
za inozemstvo
mesečno 33 Din nedellaka Izdala celole.no v Jugo-»lavt|l »o Din, za inozemstvo 100 D
SLOVENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov t stolp petU-vr.ls mali oglnsl po 130 ln2D,veC|l oglnsl nad 43 mm vISIne po Din 2-30, v r liki po 3 In 4 Din, v urednitkrni delu vrstica po tO Din g Pr: vcCjcrn f.' naročilu popuat Izide ob 4 zJutreU razen pondeUKe ln dneva po prazniku
Uredništvo le v Kopitarjev! ulici il. 6 111 Rokopisi se ne vrata/o, nelranklrana platna se ne spre/emalo Uredništva tele/on SI. 2050, upravnlilva it. 2328
Uprava le vKopltarlevl ul.il. U - Ceh ovni račun: C/ubllana Stev tO.630 m IO.I4P za Inserate, Saralevoit. 736 J, Zagreb Al. 39.OZJ, Vraga In Dunal St. 24.797
Davidovič dementira vesti opozicije. - Z Radičem in Priblčevičem je sodelovanje nemogoče.
Spokorniki ?
Predvčerajšnjim se je v seji finančnega odbora oglasil po dolgem času k besedi tudi g. dr. Žerjav. Da se mož na ta svoj govor, ki ga prinaša »Jutro« v taki kričavo reklamni obliki, ni posebno pripravil, nam lepo dokazuje dejstvo, da je n. pr. zahteval med drugim tudi odpravo izvozne carine na jajca (glej včerajšnje »Jutro«, str. 1, kolona 4, vrsta 21), dočim vsak naš kmet ve, da te carine sploh nimamo. Pa to so stvari, ki spadajo na drugo mesto. Danes nam gre predvsem za to, da ugotovimo popoln polom vsega dr. Zerjavo-vega političnega koncepta, ki ga izpričuje tudi ta značilen njegov govor.
Kakor znano, je bila lastna slovenska univerza več kot polstolelna zahteva celokupnega slovenskega naroda, ki je uporabil zato tudi takoj prve dneve svoje svobode za to, da si jo je ustvaril, in sedanja začasna narodna skupščina je bila postavljena že pred dovršeno dejstvo, ki ga je s soglasnim sklepom potem tudi legalizirala. Nihče ni bil proti njej ne na Hrvatskem ne v Srbiji, pač so se pa prvi pomisleki in ugovori proti njej pojavili — pri nas doma, v taboru tako zvanih »naprednjakov«. Menimo, da nam tozadevnih člankov iz »Slovenskega naroda« ni treba še izrecno citirati, saj se jih dobro spominjamo še vsi.
Tem prikritim napadom so kmalu nato sledile najgrše intrige o protidržavnosti posameznih vseučiliških profesorjev, s čemer se je hotelo maskirati sovraštvo do celih univerzitetnih fakultet, ki so se posvetile le znanstvu in poglobljevanju ter raziskavanju individualne slovenske narodne kulture in nikakor niso hotele postati agitacijske tribune za našo »demokratsko« stranko. Kdo se ne spominja napadov na prof. Šerka, Kidriča, Prijatlja i. dr., kdo je pozabil na strastne članke proti naši univerzi v ra7.nih srbskih listih, ki so vsi izhajali od ljudi, ki so bili no-iorično v najtesnejših stikih z voditelji naše SDS in ki so imeli namen vzbuditi v srbskih krogih nezaupanje proti naši univerzi. Gospoda od SDS je stala vsa povojna leta no-toriono na izrazito protislovenskem stališču, zato je popolnoma razumljivo, da ji je bila trn v peti vsaka institucija, ki je kadarkoli" pospeševala afirmacijo slovenstva. Vsa Ljubljana ve, kaj je odgovoril dr. Žerjav gospodom, ki so intervenirali pri njem zaradi ustanovitve slovenske znanstvene akademije!
Torej vsa povojna leta ni genila SDS za našo univerzo niti s prstom, pač pa so ravno iz njenih vrst izšle prav vse intrige proti njej, zaradi česar se seveda tudi ne moremo čuditi, da jo je zapustila vsa resna slovenska inteii- • genca in da je postala tipična stranka pol-izobražencev. To uvidevajo tudi vsi oni njeni voditelji, ki jim politična strast še ni ubila zdrave presoje dejstev, zato lahko zadnje tedne opazujemo v njenih vrstah prav zanimivo preorijentacijo, ki je dobila duška ravno ob priliki zadnjih debat o naši univerzi. Toda ves njen nastop je bil tako demagoški, da je moral celo slepec izprevideti, da tu še vedno ne gre za kako iskreno in skesano izpreobr-nitev temveč za golo politično špekulacijo.
To nam sedaj v prav žarki luči potrjuje tudi zadnji dr. Žerjavov govor. Dočim je zahteval poslanec Smodej v finančnem odboru oficijelno v imenu Jugoslovanskega kluba, da »mora imeti naš narod popolno neokrnjeno univerzo«, je pa nastopil dr. Žerjav zgolj.proti famoznemu § 44. (vsi vemo, da je to prakso uvedla ravno SDS, primerjaj vse Pribičevi-čcve šolske »reforme«!), a z nadaljnjim sem-intje motanjem o narodnem edinstvu dopustil možnost poznejše redukcije fakultet s posebnim vseučiliškim zakonom, kajti on jc proti takojšnji ukinitvi le zaradi »psihologije in ambicije naroda«!
Taka izjava mora menda tudi slepcu odpreti oči. Mož, ki ne priznava slovenske narodne individualnosti, logično tudi ne more čutiti v sebi nujne in življenjske potrebe slovenskega naroda po lastni slovenski univerzi kot žarišču individualne slovenske narodne kulture. Problem naše univerze namreč nikakor ne leži v vprašanju potrebe ali nepo-trebc gotovega števila posameznih fakultet za našo državo, tudi ne v vprašanju števila slušateljev na posameznih fakultetah, temveč izključno le v tem, ali narod za gojitev svoje kulture potrebuje univerzo ali ne. Ker je to menda nedvomno in kei imamo Slovenci le eno svojo univerzo, zato smatramo mi, da je vprašanje vsake ljubljanske fakultete vpra-
r Belgrad, 13. dec. (Tel. »Slov.«) Današnja »Pravda« objavlja vest, da bo kralj jutri Davidoviča ponovno sprejel v avdijenco in da je tej avdijenci tokrat pripisovati političen pomen. Z ozirom na to vest prinaša »Pravda« najrazličnejše nove kombinacije, ki gredo predvsem za tem, da se ustvari mnenje, kakor da je zopet na dnevnem redu »koncentracija« in da je Davidovič v tej smeri že storil potrebne priprave. Avdijenca da je bila v zvezi s temi dogodki. Iz te »kombinacije« naj bi bila izvzeta SLS. Jasno se vidi, odkod izvirajo te želje in kdo jih lansira. Posebno opo zicionalno časopisje SDS in HSS, kakor tudi opozicionalni politiki poskušajo ustvarjati mnenje, da sc na tej stvari resno dela.
Davidovič sam, kakor tudi njegovi prijatelji so takoj popoldne, ko so se te vesti pojavile, odločno demantirali, da vesti, da bo jutri Davidovič ponovno sprejet v avdijenco, ne odgovarjajo resnici, še manj, da bi delal na koncentracijo in da bi v tem pogledu že izvršil kakšne priprave. Gotovo je, da skuša Davidovič pod pritiskom šefov opozicije ustvariti nov položaj, vendar pa se doslej z ozirom
Francija poslala okrožrico.
v Pariz, 13. dec. »Volonte« poroča danes, da je bil Quai d'Orsay vsled vedno večje napetosti med Italijo in Francijo prisiljen po zastopnikih Francije izročiti evropskim velesilam okrožnico o stanju stvari z željo, da bi se od-nošaji zboljšali. Upanje, da se bodo po prihodu novega italijanskega poslanika rfrofa Manzonija začeli direktni razgovori med Parizom in Rimom, se je izjalovilo. Tudi prizadevanje londonskega Fo.tign Officc, da vpliva posebno na fašistični tisk, je imelo uspeh šc le po večkratnih nujnih demaršah. To še ne zadostuje, da se omogoči razgovor med Briandom in Mussolinijem, na katerega ni mogoče misliti, dokler stavi Italija nesprejemljive zahteve. »L'Oeuvre« izjavlja, da gre sedaj za adločitev, ali naj vlada med Francijo in Italijo mir ali vojna.
v London, 13. dec. »Daily Herald< poroča i / Pariza, da po zadnjih razgovorih med Chamberlainom, Briandom in angleškim poslanikom v Rimu ne pride več v poštev skorajšnji sestanek med Briandom in Mussolinijem, za katerega je prva pobuda prišla iz Italije, ker je premajhna možnost, da bi prišlo pri tem do kakega sporazuma.
Mussolini hoče sebe za prislovico.
v London, 13. dec. V »Evening Standard« objavlja danes Mussolini, da ni tiran, temveč da je skrbel samo za to, da dobi mlada Italija v duhovnem in političnem oziru samo tako dieto, ki se prilega njenemu želodcu. Italija se bo kmalu uveljavila v svetu in zavzela
Ali se dohodnina uvede v celi državi ali sploh odpravi?
r. Belgrad, 13. dec. (Tel. »Slov.«) Skoraj vsi poslanci Srbijanci so proti uvedbi dohodninskega davka v celi državi, katerega Srbija nc pozna. Zato naj sc sploh odpravi in naj se mesto davka na dohodke uvede davek na dobiček. Tak način obdavčenja namerava uvesti tudi Anglija in mnenje teh poslancev je, da je to z vseh stališč pravilneje in boljše. Agitacija, da sc* ne uvede dohodnina v celi državi in da sc ukine v tistih krajih, kjer obstoja, čim stopi sedanji zakon v veljavo, je vedno večja Te dni bodo imeli klubi priliko, da o tem vprašanju sklepajo. Rešitev tega važnega problema jc v rokah klubov, ne pa vlade
Proračun v odseku v načelu ' sprejet.
r Belgrad. 13. dec. (Tel. Slov. ) Na seji finančnega odbora je bil danes proračun v načelu sprejet t 18 proti 10 glasovom. Na prihodnji seji se bo pričela podrobna razprava, ki bo bolj zanimiva, tudi z oziioni na to, ker tudi v vladni večini vlada različno mišljenje o raznih členih.
šanjc vse slovenske kulture in s tem celokupnega slovenskega naroda.
V tem se ločimo od dr Žerjava in njegove SDS, čeprav hoče ta stranka zadnje čase slepiti z navideznimi izpreobrnjenji.
na odpor v demokratskem klubu, kakor tudi z ozirom na odpor v radikalnem klubu, njegov načrt ni premaknil z mrtve točke. Demokrati soglasno izjavljajo, da je vsako delo s Stjepanom Radičem absolutno nemogoče in da z ozirom na to ni mogoča koncentracija.
Vlada sama je danes toliko močna, da ne potrebuje več pristašev v skupščini, posebno ne takih nesigurnih zaveznikov, kakor je Stjepan Radič, ki za konstruktivno delo ne more priti v poštev. Na drugi strani jc Stjepan Radič vezan na Pribičeviča. Oba sta sklenila pogodbo, da ostaneta skupaj v opoziciji. Vladni politiki naglašajo, da je absolutno nemogoče, da bi se poskus za koncentracijo posrečil, dasiravno se opozicija na vse mogoče načine trudi in skuša delati razpoloženje za to. Ncglede na te intrige nadaljuje vlada mirno svoje delo in tudi skupščinski odbori delajo. Jutri prične tudi skupščina, ki bo določila dnevni red za predbožično zasedanje.
Zaradi kraljeve slave danes ni bilo vladne seje, ker so bili vsi ministri povabljeni na dvor na intimno proslavo hišnega patrona Karagjorgjevičcv.
tako pomembno stališče, kakor sveta rimska država. Ime Mussolini bo kmalu na vsem svetu postalo prislovica za pravico in državniško umetnost.
Neomajno nas bodo napadali.
v Rim, 13. dec (Tel. »Slov.«) Ker je v Jugoslaviji prepovedana cela vrsta italijanskih časopisov, izjavljajo danes listi, da se je jugoslovanska vlada s to odredbo prepovedi pokazala kot prava naslednica habsburške monarhije. »Lavoro d'Italia« pravi: Neomajno bomo nadaljevali kritiko in zavzemali stališče, kakršno zasluži vojak Boroevič in nehvaležni brodolomci iz Drača in Valone.
Ni bil sicer v Rimu, v Italiji pa.
v Budimpešta, 13. dec. (Tel. >Slov.<) Grof Bethlen, ki je že pred enim tednom odpotoval iz Ženeve, se je šele danes vrnil v Budimpešto. Dočim so bile dosedanje vesti, da je Bethlen potoval v Italijo, demantirane, pa sedaj grof Bethlen sam priznava, da sicer ni bil v Rimu, pač pa v Milanu in v Benetkah. Namen tega potovanja je zamolčal. Po inozemskih informacijah pa se doznava, da je imel razgovor z državnim tajnikom italijanskega zunanjega ministrstva Gandijem o stališču Madjar-ske in Italije z ozirom na položaj, ki je nastal vsled poostrenih razmer med Francijo in Italijo odnosno Jugoslavijo. Tudi prosvetni minister grof-Klebels-berg ima tajno misijo v inozemstvu. Izjavil jc, da je potoval v Monakovo, dočim biva po privatnih informacijah v Rimu po nalogu madjarske vlade, ki ni zadovoljna z imenovanjem dr. Szeredyja za madjarskega primasa.
Leteči dolgovi.
Na današnji seji je odgovarjal minister Spaho na ugovore raznih poslancev. Glede letečih dolgov je izjavil, da se resno dela na to, da se ti dolgovi čimpreje znižajo. 2e dosedanji napori vlade so znatno znižali leteče dolgove. Predvojne dolgove s Francijo je treba urediti. Po njegovem mnenju se bo to v kratkem zgodilo. Nato je govoril o reparacijah in njihovi uporabi in izjavil, da je vlada v tem oziru pripravila nov pravilnik o razdelitvi.
Vprašanje redukcije fakultet.
Glede posameznih fakultet in njih ukinitve jc mnenje, da je treba posvetiti kar največ pozornosti ljudski izobrazbi. Največja potreba po izobrazbi je v pokrajinah, kjer je 90% analfabetov. lam manjka ljudskih šol, obstojajo pa fakultete. Zato moramo v teh krajih zgraditi najprej ljudsko šolstvo, šele potem lahko mislimo na fakultete.
Vlada bo samouprave dotirala.
Očitek, da vlada ne skrbi dovolj za samouprave, je neumesten, ker je ravno ta vlada in edino ta vlada na tem polju kaj storila. Žc delo dosedanje vlade je dalo na tem polju lepe rezultate. V najkrajšem času se hodo samouprave dn-tirale in dovršile.
Državna podjetja.
Državna podjetja so se postavila na bolj zdrav temelj Kar se tiče državnih rudnikov, je zasigu-rano delo ravno z ozirom na nov sporazum med železniškim ministrom iu rudniškimi uodjetniki.
Pilsudski,	>
diktator Poljske.
MHHMMHB^HII^HBntllM B ——-«■
Državno računovodstvo se reformira. — Davki se sigurno izenačijo.
Zakon o državnem računovodstvu je nujno potreben spremembe. Tozadevno pooblastilo v finančnem zakonu se bo v najkrajšem času izkoristilo. Glede zakona o izenačenju davkov opozarja minister govornike, ki so prišli z raznimi očitki, na dejstvo, da se ta zakon nahaja pred posebnim odborom, ki o njem razpravlja, da je skupščina od njega zahtevala, da se sprejme nujnost in da bo tudi ta zakon torej v kratkem času sprejet.
Po govoru ministra dr. Spaha se je glasovalo in je bil proračun sprejet z 18 proti 10 glasovom.
Vprašanje sodelovanja občin pri predpisu davkov.
r Belgrad, 13. dec. (Tel. »Slov.«) V davčnem odboru se je razpravljalo danes o pripravah za predpis davka. Debata jc bila zelo živahna, ker so z določbami tega oddelka razen opozicije nezadovoljni tudi člani vladne večine. Poslance Pušenjak jc predlagal, da se
podaljša rok
za davčno napoved za podjetja, ki so podvržena posebni pridobnini. Rok sc je podalj. šal od štiri na pet mcsecev. Pri debati o sodelovanju občin pri predpripravah za predpis davka, sta bila dva tabora. Srbijanci brez razlike strank za sodelovanje občin, prečanski poslanci pa so bili za to, da izvršujejo vse posle
davčne oblasti.
Poslanec Pušenjak je odklonil vsako novo breme občinam, ki so s posli preobremenjene, posebno v zadevi predpisa davka, ker občine ne razpolagajo s strokovno izvežbanim urad-ništvom, ker je ta posel odiozen, in ker te posle opravijo v Sloveniji in Dalmaciji najboljše davčne oblasti. Generalni direktor L e t i c a je odgovoril, da je delo idealno urejeno v Sloveniji in Dalmaciji, kjer nimajo občine nobenega posla z davki. Stremeti nam je za tem, dii enako uredimo razmere tudi v ostalih pokrajinah. Zaenkrat pu nc moremo ostati brez sodelovanja občine. Ker mnogo poslanccv. tudi od vladne večine ne želi, da sc občine z novimi posli obrcmenc, sc bo .o tem vprašanju razpravljalo in skušala doseči
kompromisna rešitev,
ki bo zadovoljila oba tabora. Jutri se bo ra7-pravljalo o davčnih odborih.
Slava patrone kraljevske hiše.
r Belgrad, 13. dec. (Tel. »Slov.*) Kraljeva rodbina je danes v intimnem krogu proslavila liiS-noga patrona sv .Andreja Prvozvanega. Ob 10 se je vršila v dvorski kapelici svečana služba božja, kateri so prisostvovali kralj, prestolonaslednik, patriarh Dimitrije, predsednik vlade Vukičevič, zunanji minister Marinkovič, minister za socialno politiko dr. Andrej Gosar, vsi ostali ministri, predsednik narodne skupščine Perič. Ob 1 popoldne je bila v dvoru pogostitev ministrov in skupščinskega predsedstva.
Letos se dvorni ples ne vrši. r Belgrad, 13. dec. (Tel. »Slov.c) Kakor se govori med informiranimi politiki, se letos ne bo vršil noben dvorski ples. kakor je to običajno ob jniliki kraljičinega rojstnega dne, ker se pričakuje tekom januarja radostni dogodek v kraljevski hiši.
Drniš, 13. dec. (Tel. >Slov.<) Sinoči je umrl ugledni pristaš Hrvatske pučke stranke dr Ivan B u j i č, odvetnik v Drniiu.
Briand - Mussolini se ne sesfanefa.
(Telefonsko poročilo »Slovenčevega* dopisnika.)
Min. Marinkovič o miroljubnosti Jugoslavije.
Te dni se vrši v Belgradu kongres Mednarodne akademske federacije za Društvo narodov. V ponedeljek je obiskal ves odbor federacije našega zunanjega ministra dr. Marinkoviča. V delegaciji je bilo zastopano tudi ljubljansko akademsko dijaštvo po delegatih Puču, KermavnerjU, Zajcu iu Tvkaču. Prvi je delegacijo sprejel najprej ministru-pomočnik Stevo Pavlovič, za tem pa minister dr. Voja Marinkovič. Zunanji minister je napram delegaciji izjavil:
-Tu. gospoda je bil teren za naše delo že pripravljen, ko Društva narodov še ni bilo. Mi smo tekom več vojn grozno trpeli ter smo vedno želeli, da se osnuje kaka mednarodna organizacija, ki bi imela potrebno moralno avtoriteto in ki bi bila čnitelj svetovnega mirii, človeštvu tako zelo potrebnega. Ni treba prevelikega optimizma, vendar sem globoko pnpričan, da bo Društvo narodov, ki je šele v začetku razvoja, postalo tudi močno, lako da bo postalo to, kar mora biti, to je, da postane organizacija vsega človeštva.
Globoko sem prepričan, da bo Društvo narodov najprej rešilo vprašanje vojne, ki je v ostalem tudi edino vprašanje. Iti se mu postavlja in ki pričakuje njegove rešitve. Če ostanemo vedno v sedanjem položaju, bi to ne moglo zagotoviti sedanje civilizacije, dp katere je človeštvo dospelo s težkimi napori stoletij. Z ozirom na to je treba nuditi tako materialno, kakor tudi moralno pomoč ženevski instituciji, da se razvije do moči, ki je potrebna za zagotovitev miru in rešitev vprašanja, ki ga človeštvo pričakuje. Posebno morate vi, ! i ste še mladi in ki boste čez malo let prevzeli vodstvo politike svojih držav v svoje roke, delati na tem in jaz sem *i svest, da boste še videli Svet narodov v njegovem polnem razvoju. V tem pogledu vam želim popolnega nspeha.c
Ministru dr. MarinkoviSu se je zahvalil predsednik federacije W. J u d i t, naglašajoč globoko prepričanje, da je ono, kar je dosedaj čul o n 5i ti rž i in to so bili včasih tudi sovražni glasovi, ki so trdili, da smo imperialisti in militaristi, — netočno. kajti v kratkem času je mogel spoznati, da »mo mi prežeti najgloblje želje za mirom.
Dr. Marinkovič je nato ponovno izjavil: »Jaz imam v Društvo narodov veliko vero. Verujem v njegovo bodočnost ter sem popolnoma prepričan. da boste napravili vse, kar vam dopuščajo vaše sile, da pride Društvo narodov čini prej do svoje kulminacije.«
Dr. Zimmern se je zahvalil dr. Marinkoviču za njegovo lepo umevanje o organizaciji vseučiliške mladine za Društvo narodov ter izjavil željo, da bi sedanji politiki, ki se nahajajo pri krmilu svojih drža', delali iskreno za tem, da doseže Društvo narodov čim prej svojo popolno trdnost. Pn sprejemu delegacije je dr. Marinkovič zadržal dr. Zim-merna še nekaj časa pri razgovoru v svojem kabinetu.
Za tobačne upokojence.
Položaj tobačnih vpokojencev je gotovo eden najbolj žalostnih v vsej državi. Ljudje, ki so delali državi do K) let in ustvarjali državi ogromen in glavni vir dohodkov, naj žive ua svojo starost s 100—200 Din mesečne pokojnine. »Strokovno društvo tobačnih vpokojencev« je skupaj z »Jugoslovansko strokovno zvezo« vodilo trdo borbo z upravo monopolov in vludo. da se položaj teh upokojencev izboljša. Borbo organizacije je vneto in vztrajno podpiral poslanec g. Fr. Smodej, poprej poslanec Jože Gostinčar, in celoten Jugoslovanski klub. Po dolgi in vztrajni borbi se je vendar dosegel tak uspeh, da se je v državni proračun pod oddelkom 723, post. 5, za lelo 1927.-28. vnesel potreben kredit, na podlagi česar je finančni minister izdal ^Pravilnik o zvišanih in izenačenih pokojninah bivšega monopolnega delavstva, njega vdov in sirot« (Uradni list Stev. 85, 1. 1927). Po določbah tega praviliiika bodo prejemali 'obačni vpokojenci in vpokojenke od 1. aprila 1927 dalje vsakega 2. dne v mesecu za minuli mesec doklade k pokojnini > znesku o<l 200—250 Din, vdove in sirote tobačnih delavcev pa od 100—125 Din. Te doklade bo izplačevala obačn.i tovarna v Ljubljani. Da se te doklade še niso izplačale, je krivo to, ker je »Glavna kontrola zahtevala še gotove podatke v svrli- ugotovitve finančnega efekta. Te podatk» je tobačna tovarna v Ljubljani poslala r,lavni kontroli že pred časom. Jugoslovanska strokovna zveza je intervenirala ie dni pri ministru dr. Gosar ju, da stori polrebne korake, da se te doklade še pred božičnimi prazniki izplačajo za čas od 1. aprila do 30. novembra t. 1.
S lem so vse intrige naših nasprotnikov in n tem nasprotnikov tobačnih "pokojenccv razkrinkane, zaupanje v našo organizacijo pa poglobljeno.
Pripomniti je še treba, da bodo te doklade ifl pokojnine v smislu cit. pravilnika veljale dotlej, ko i»e izda pravilnik o prejemkih in pokojninah tobačnih delavcev, ki bo končno uredil plače in pokojnine monopolskih delavcev. Ta pravilnik Ima odobriti in podpisati še finančni minister. Jugoslovanska strokovna zveza je te dni ponovno intervenirala pri ministru dr. Gosar ju, da se la pravilnik hitro izda. Dr. Gosar je vse korake ukrenil. Depu-tacija strokovne zveze je intervenirala pri velikem županu in oblastnem predsedniku v tej zadevi obenem 7, Intervencijo, da se nameravane redukcije plač ozir. delavcev ne izvrše. Oba gospoda sta obljubila vso pomoč in podporo.
Predsednik ljubljanskega okrožnega urada v Belgradu.
r Ilelgrad. 13. dec. (Tel. .Slov. ) Predsednik Okrožnega urada za zavarovanje delavcev Mihael Krek je danes prispel v Belgrad, da intervenira v raznih zadevah okrožnega urada pri ministru /.a socialno politiko, s katerim ie imel popoldne dolgo konferenco.
Naš pogled vedno na Francijo.
Češkoslovaški zunanji minister dr. Beueš in francoski prosvetni minister Herriot proslavljata francosko-češkoslovaško vzajemnost.
v Lyou, 13. dec. Po povabilu Alliance Fran-vaise je češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš dospel v soboto v Lyon v spremstvu češkoslovaškega poslanika v Parizu dr. Osuskega iu francoskega poslanika v Pragi Rouxa. V Lyonu je včeraj dopoldne obiskal češkoslovaškega honorarnega konzula, potem pa francoskega prosvetnega ministra Herriota, ki je v mestni hiši priredi! dine na čast gostom. Popoldne je bila v dvorani medicinske fakultete svečana manifestacija Alliance Franijalsc, pri kateri je minister Herriot predsedoval in katere so se udeležile razne visoke osebnosti. Predsednik Alliance Francaise Carre se je zahvalil dr. Benešu. da se je odzval vabilu in prebral pozdravno brzojavko predsednika senata Doumerga. Nato je minister Herriot sledeče nagovoril dr. Beneša: Gospod minister, ki ste diplomat m vseučiliški protesor, vi zastopate deželo, ki je zelo bogata v literarni in znanstveni kulturi, deželo, ki odkrilo ljubi Francijo. Tudi mi Francozi imamo veliko vzrokov, ljubiti češkoslovaški narod. Omenjam samo eno: Francija nikdar ne bo pozabila, da so Čehi 1 1870., ko je bila Alzacija odtrgana od Francije, edini imeli pogum, protestirati proti nepravični in
nezasluženi nesreči in da so si v srcih vedno ohranili izbrano mesto za Francijo. Naj bi se Čehi počutili pri nas, kakor doma.« Nato je Herriot govoril o moralnih in intelektualnih vrednotah češkoslovaškega naroda in o osebnem delu ministra dr. Beneša, ki je skupno s predsednikom Masarykom spoznal, dn so interesi Češkoslovaške enaki s splošnimi interesi Evrope. Nadaljeval je: »Spominjam se, da ste v 1. 1024 v ženevi bratsko postopali z nami, ko smo poskušali ustvarita mngno carto svetovnega miru.« Minister dr. Beneš se je zahvalil za prisrčen in simpatičen sprejem ter Je skiciral program duhovnega skupnega dela Češkoslovaške s Francijo. Rekel je: »Nahajamo se sredi Evrope na silno občutni točki ter je naša misija zavarovati zvezo, ki služi za izgraditev nove Evrope. Češkoslo-vašk i mora voditi evropsko politiko. To se nam ne bo posrečilo, ako ne bo naš pogled vedno obrnjen na Francijo, katere sleherno delo pomeni mir in ravnotežje. Za mene pomeni dober Čeh dobrega Evropejca. Ta definicija je tudi definicija dobrega Francoza. Naši geniji so si zelo blizu.« Po govoru ministra Herriota je godba zaigrala marseljezo. Po dr. Beneševem odgovoru pa češkoslovaške himne!
Chamberlaiu ne gre v Varšavo.
v London. 13. dec. (Tel. »Slov.«) Chamberlain demantira po Reuterju varšavske vesti, da bi prihodnjo pomlad nameraval obiskati Varšavo.
Varšava se radujo.
v Varšava, 13. dec. (Tel. »Slov.«) Tu se paz-no zasleduje, kako je v Lil vi vplivala rešitev poljsko-litvanskega spora Razvija se živahna agitacija proti Voldemarasovemu »porazu v Ženevi«. Pilsudski se je danes vrnil v Varšavo in mu je vse prebivalstvo priredilo triumfalen sprejem.
Moskva je pa skeptična.
v Moskva, 13. dec (Tel. »Slov. ) Politični krogi smatrajo ženevsko rešitev poljsko-litvanskega spora skeptično. Neposredna vojna nevarnost se. smatra za odstranjeno, v komentarjih listov pa se izjavlja, da bo sovjetska uniia z največjo pazljivostjo še dalje zasledovala dogodke na poljsko-litvanski meji, ki nikdar ne bodo prenehali biti ognjišče evropske vojne, ter da se bo še dalje odločno borila za okranitev miru.
Belgija dobavlja Poljski in uniči j o.
v Bruselj, 13 dec. (Tel. »Slov.« »Couriere dele bourse« sporoča, da je belgijska nacionalna tovarna za vojno orožje prejela od Poljske naročilo za dobavo orožja v znesku 100 milijonov frankov, tako da bo morala tovarna za izvršitev naročila povečati svoje naprave.
20.000 komunistov pleni Kanton.
v London, 13. dec. (Tel. »Slov.«) General Čangkajšek je izjavil zastopnikom listov, do bo združil vse nacionalne čete za boj proti Čaiigsolinu, ki je edina ovira popolne neodvisnosti Kitajske. Kanton je nekoliko dni v rokah 20.000 komunistov, ki plenijo in požigajo. Policija je razorožena. Vrata tujskega mesta so zaprta. Na rečnih parnikih potuje mnogo tisoč beguncev v llongkong.
V Kantonu okiicani sovjeti.
v London, 13. dec. (Tel. »Slov.«) V Kantonu, ki jc izhodišče revolucionarnega gibanja, katero je pod vodstvom Kuomintanga prodrlo do reke Jungcekjang, so izbruhnili novi nemiri. Pristaniški delavci so se polastili mesta ir. sestavili nekako sovjetsko vlado. Prišlo jc do plenjenja in do novih spopadov. Neka ameriška vojna la 'ja je v varstvo tujske četrti odposlala oddelek svojih čet s poljskimi to-povi", ki so zasedli ameriški koi./.ulat in stra-žijo transport tujcev.
Vsi tujci bodo kolikor mogoče hitro od peljar.i v Hon£: ong.
Tisk vzdržuje, vlada dementira.
v London, 13. dec. (Tel. sSlov.i) Vlada je v parlamentu demontirala podtaknjeni ji namen skleniti z Japonsko, zvezo, ker je nepotrebna vsled pogodbe štirih držav po konferenci v Washingtonu.
Puljska ladjedelnica brez dela.
ž i*iilj, 13. dec. (Tel. »Slov. ) Ko je včeraj priplul v pristanišče parnik »Istria« tržaške paro-plovne družbe Istria-Trieste, je več sto delavcev iz ladjedelnice Scoglio demonstriralo proti imenovani paroplovni družbi, ker jo oddala gradnjo nove motorne ladje neki ladjedelnici v Genovi namesto pulj-ski, ki se nahaja v hudih stiskali, ker nima dela in bo morala odpustili vse delavce. Do hujših incidentov ni prišlo, ker je policija ukrenila vse potrebno, da se ohrani mir.
Milijardo in pol dolarjev za orožje.
v No\vyork. 13. der. (Tel. »Slov. ) Predsednik Coolidge bo jutri dal predložiti kongresu svoj novi mornariški program, ki predvideva graditev 20 križark po 10.000 ton, 3 oskrbnih ladij za letala, 5 podmornih križark, 18 velikih rušilcev (za prihodnjih pet let) in velikih bojnih ladij (za nadaljnjih pet let). Stroški bodo znašali 1.5 milijarde dolarjev, za prihodnje fiskalno leto pa 200 milijonov dolarjev.
| Guverner, ki ne pusti parlamenta.
v Oklahoma fitv, 18. dec. (Tel. »Slov.«) Med 1 guvernerjem države Oklahoma in parlamentom je ' prišlo do hudega spora. Guverner je označil seda-
nje zasedanje parlamenta kot protiustavno, parlament pa je zagrozil, da bo uvedel postopanje za odstranitev guvernerja ter ga obtožil splošne nesposobnosti in raznih nepravilnosti v upravi; med drugim je baje nastavil obsojenega hudodelca kot policijskega uradnika za zasledovanje bančnih roparjev Guverner je sklenil, da današnje zasedanje parlamenta prepreči z oboroženo silo. Alarmiral je državno milico ter je konjenica in infamterija zasedla vse parlamentarne prostore in vhode. Na cestah pa je prepovedal zbiranje ljudi. Parlament ostane zaseden do nadaljnjega noč in dan.
Lin d bergli leti v Mehiko.
v Newyork, 13. dec. (Tel. »Slov.«) Lind-bergh je danes popoldne ob 12.30 newyor-škega časa startal na wasIiingtonskem letališču za nepretrgan polet v Mehiko. Pri od-letu so ga spremljala tri armadna letala, dve mornariški letali in eno letalo trgovskega ministrstva. V Mehiki pripravljajo Lindberghu velik sprejem Njegov polet v Mehiko naj bo dokumentiranje prijateljstva in miroljubnosti Zedinjenih držav. Lindbergli upa, da dospe v Mehiko v sredo popoldne.
Borali za priznanje sovjetov.
v Newyork, 13. dec. (Tel. »Slov.-) Senator Borah je predložil nov zakonski načrt, da Zedinje-lie države priznajo sovjetsko Rusijo. Načrt se je odstopil glavnemu odboru in ni pričakovati, da bi bil sprejel.
Podpis franc;-jugosl. trg. pogodbe.
v Pariz, 13. dec. (Tel. »Slov.«) Kakor poroča »Petit Parisien«, se "bo tc dni podpisala v Parizu francosko-jugoslovanska trgovinska pogodba.
Čehoslovaki obiščejo našo skupščino.
v Praga, 13. dec. (Tel. »Slov.«) Stalna delegacija češkoslovaškega parlamenta bo meseca januarja potovala v Belgrad k skupi.im posvetovanjem z narodno skupščino.
Za lujski promet v srednji Evropi.
v Praga, 13. dec. (Tel. »Slov.«) Včeraj je bila v Pragi otvorjena srednjeevropska konferenca za tujski promet. Na konferenci so zastopane Jugoslavija, Češkoslovaška, Avstrija in Bolgarska. Sklenilo se je, da se napravi prospekt imenovanih držav, ki =e bo razdeljeval v Zedinjenih državah v svrho propagande za potovanje v teb državah.
■ Poljski primas-kardinal dospel v Rim.
v Rim, 13. dec. (Tel. »Slov.«) Primas kardinal poljski Hlond ie danes dospel v Rim, da v javnem konzistoriju dne 22. decembra prejme kardinalski klobuk Nastanil se je v sale-zijanskem kolegiju.
Kuj hočejo Nemci na češkoslovaškem?
v Praga. 13. dec. (Tel. »Slov.«) V senatu je nemški senator dr. Nedinger kritiziral dr. Bene-ševo zunanjo politiko, češ, da je njegovo delovanje v Društvu narodov ostalo brez vsakega sadu. Ni bilo treba spreli se z Vatikanom. Dalje je kritiziral tudi njegovo gospodarsko politiko. Nato je navajal, da tudi Nemci na Češkoslovaškem želijo najpravil-nejše odnošaje s Francijo, posebno ker se je zbolj-šalo nemško-francosko razmerje, hi da tudi nimajo nobenega nasprotstva napram Jugoslaviji in Romuniji. Program Nemcev na Češkoslovaškem ostane točna švicarska nevtralnost brez vezanja in brez vojaških konvencij, samo mirovni dogovori s sosedi, v notranjosti pa ravnotežje ined narodi brez majo-riziranja. Pritegnitev Nemcev k vladi je bila dosedaj samo prazna formalnost. Država se mora preurediti v češko-nemško-slovaško, ker je izostala fe-deralizacija po švicarskem vzorcu, ali, kakor je priporočal Masaryk, po belgijskem vzorcu.
Zagreb, 13. dec. Radi slabega vremena je prekinjena telefonska zveza s Sušakom, Subotico. Novim Sadom, Sarajevom in Trstom,
Lažnjivost »Jutra«.
r Belgrad, 13. dec. (Tel. »Slov.«) Na mno-ga vprašanja zaradi notice v »Jutru« od dne 11. decembra t. 1., v kateri sc trdi, da je izjavil generalni direktor L e t i c a , da ima pod krinko izenačenja davkov priti najmanj do dvakratnega povišanja tega občutnega davka (zcmljarine), smo se obrnili na merodajno mesto, kjer smo dobili kategorično izjavo, da generalni direktor Letica ni dal nikdar take ali slične izjave, pač pa se je v davčnem odboru izreklo in na podlagi številk sledi, da se ne misli na povišanje zemljarine.
Ta vest je ravno taka laž, kakor je laž vest »Jutra« glede »uspeha« dr. Kramerja pri zakonu o sodnikih, pri napredovanju davčnih uradnikov itd., kakor so tudi lažnive ostale vesti o političnem položaju, padcu vlade in druge. Slovenska inteligenca, in sicer precejšen del, s slastjo uživa in razširja te premišljene laži naprednega dnevnika, prosi pa za intervencije in pomoč Jugoslovanski klub, in sicer v nešteto sluačjih tisti inte-ligenti, ki niso pristaši SLS in niso nikdar volili kandidatov SLS!
Za lesne delavce.
Shod SLS se je vršil preteklo nedeljo popoldne v Loškem potoku. Poročal je poslanec gospod Škulj. Obravnavale pa so se predvsem težavne razmere, v katerih se nahajajo gozdni delavci iz občin Loški potok, Draga, Gora, Trava, Izlake, Cerknic. Gorskega kotora itd., ki hodijo v šume v južne kraje naše države kot sezonski delavci. Sklenila se je spomenica, ki jo bo poslanec Škulj predložil ministru socialne politike.
Prometni uradniki zahtevajo razlike.
Glavni odbor organizacije jugoslovanskih železničarjev in brodarjev je poslal prometnemu ministru resolucijo, s katero zahteva, da prične z izločevanjem dolžnih razlik, ker so potrebni krediti s posebnimi vladnim odlokom žc zagotovljeni.
Nova razprava radi denuncijacij med vojno.
r Osijek, 13. dec. (Tel. »Slov.«) 17. marca t. 1. so bili pred sodiščem v Mitrovici obsojeni nekateri Nemci na več let težke ječe, češ, da so za časa svetovne vojne denuncu-ali Srbe, ki so bili pot^rn ustreljeni. Med drugimi so bili obsojeni Rosa Griinber-ger, Peter in Jakob Nonenmacher na 8 let, Gregor in Marija Evvinger na 3 leta težke ječe. Stol sedmorice je to razsodbo razveljavil, češ, da sodišče ni postopalo j>ravilno in ni vzelo v poštev olajševalnih okoliščin, ki so se dokazale. Odredil je novo razpravo, ki se je danes vršila v Osijeku. Razprava sejo odgodila z zahtevo, da se zasliši general Liitgen-arf, ki je bil takrat poveljnik avstrijskih čet v Sremu in ki je, kakor je dokazano, sam dal Srbe internirati in ustreliti, ne da bi obstojala kakšna ovadba.
Krščanski nocialci v društvu narodov.
Mednarodna zveza krščanskih strokovnih organizacij nam sjx>roča:
V posvetovalni odbor sveta Društva narodov skupno z gospodarsko konfcrenco je poleg sorialno-demokratskega imenovan sedaj tudi zastopnik kršč. strokovne delavske intornaciouaie, in sicer dr. J S. Serrarens, glavni tajnik zveze.
Slovenci v M ali ji
Dr. Korošec jim ne da miru. Menda ga ni v Jugoslaviji državnika, ki bi gs ita!i]ansko časopisje tako sistematično napadalo kakor dr. Korošca. Za listi kakor »Corrierr della Sera«, in «Re-sto del Carlino«, da manjših ne omenjamo, prihaja sedaj Mussolinijevo glasilo »Popolo d' Italia«, Ta list je priobčil članek Slavija (gledana) s Sa-botina«, pod katerim je podpisan Giovani Borelli. Člank ar hoče z Livijcvimi komentarji dokazati italijanstvo slovenskih pokrajin. »Livijevi komentarji naj se ponatisnejo v slovenskem dijalektu v Ljubljani. Tam živi »revercndissimo prete«, ki bi ga v slučaju potrebe za to porabili: poslanec Korošec, pravi in Kajnov bratranec Štefana Radiča, bivšega habsburškega kmeta, ki ga je imel pri Kobaridu neki pruski desetnik na ajetih itd.« Pristna fašistovska kolobocija!
Tržaška statistika. Tržaški statistični urad je objavil podatke o gibanju prebivalstva v Trstu v času od 1. aprila do 30 junija 1927. Rojenih je bilo 937 otrok, izmed katerih je 737 zakonskih in 200 nezakonskih. Umrlo jc 787 ljudi, izmed 419 moških in 368 žensk. V Trst je prispelo med tem časom 46.94S tujcev Dotok Jugoslovanov in Čehov pada, medtem raste dotok Madjarov, Avstrijcev in Nemcev.
»Snežniška vila«. Italijanska vlada je ustanovila novo občino pod Snežnikom pod imenom »Villa del Nevoso . Novo občino tvorita nekdanji občini Trnovo in Bistrica. Z novo spakedranko hoče fašizem očividno zabrisati sledove za »Bistrico«, ki je tudi v italijanščini ostala »Bisterzac in je donela preveč ]>o slovensko.
Zaloški,
poljski zunanji minister
92 milijonov proletarijata v Evropi.
Po širnem svetu gre med delovnim ljudstvom tiha notranja borba o tem, ali bo nov nastopajoči delovni človek, ki hoče še tekom tega stoletja prevzeti družbo v svoje roke, razvil v sebi tako notranjost, tako osebnost, kulturo in umsko izobrazbo, da bomo govorili o novem obnašanju, o novem načinu življenja, novi modi, novi politiki, skratka, da bo ta človek dal družbi in državi tak obraz, kot ga je dalo v zadnjem času liberalno meščanstvo, ko je izpodrinilo srednjeveškega plemiča in fevdalca.
Če pa hoče to veliko nalogo z uspehom dovršiti, si je v svesti, da mora najti neko skupno podlago, na kateri bi gradilo dalje, brez ozira na krajevne in narodnostne meje in razlike. Tu pa vidimo, da so težkoče tako velike, da je razčiščevanje tako zamotano, da je vsled tega medsebojno prepiranje skoraj hujše kot je bil to slučaj pri meščanskih strankah. Spomnimo se le na očitke evropskega delavstva in ameriškega delavstva, kateremu se očita, da je samo kapitalistično, da ni v stanu kljub največji industriji na svetu ustanoviti eno posebno pomembno delavsko stranko. Spomnimo se dalje na angleško delavsko stranko, na njene strokovne organizacije in konzume, ki vsled svojega v mnogih panogah naravnost monopolnega položaja, s svojimi ogromnimi tovarnami, predstavljaj" bistveno sestavni del angleškega velikega gospodarstva in ki zato gledajo na kontinentalno delavstvo z nezaupanjem in nerazumevanjem.
Mnogokrat se čudimo, zakaj ni n. pr. v Franciji kake pomembne delavske stranke. Pa omenimo še veliko razliko, v znamenju katere se bije sovražen in srdit boj med komunisti, fašisti, socialnimi demokrati, krščanskimi socialci in raznimi »rme-nimk organizacijami med seboj I Vsak hoče obseči ves svet, a nihče ne pusti drugega poleg sebe!
Kljub vsem tem razlikam pa vidimo, da se srečajo vsi voditelji delavskih gibanj vendarle na skupni točki in to bi kratko imenovali: Zavest! Zavest, da delavstvo vstaja in trka povsod na vrata z zahtevo, da se jim odpro: da v svojem milijonskem številu pomeni činiteljn, preko katerega nobena politika več ne more in ne sme; da industrializacije gospodarstva ne le da ni konec, ampak mora celo napredovati, če se hoče človeštvo preživljati; da je danes vobče eden najštevilnejših stanov, katerega bodočnost ni upadanje, ampak pomnoževa-njet
Tudi med nami Slovenci se je že večkrat sprožilo vprašanje, ali je med našim delavstvom kaj ali dovolj delavske zavesti, dovolj delavske vzgoje, dovolj pregleda po svetu, da vidi, koliko jih je pripravljenih za istimi okopi in da se z njimi vred pripravlja na vredno pribodnjost. V stvar samo se danes nočemo spuščali. Prepričani pa smo, da bo naš poskus predočiti slovenskemu delavstvu milijonske armade sobojevnikov, ne le mu dobrodošel, ampak vzbudil v mnogih srcih zavest, da je treba delati, vzgojno in izobraževalno delati; da je treba biti na tekočem o tem, kaj se godi v svetu, zlas,r še, če premislimo, da nobena država ni nekaj tako svojevrstnega, da ne bi prej ali slej podlegla vplivom sosedov; da ima vsak delavec te milijone vsnk dan pred očmi in nosi povsod s seboj občutek in zavest, da ni sam, ampak glas med milijonskim orkestrom!
Nočemo trditi, da so vse pričujoče številke delavstva v posameznih državah točne. Težko je že točno opredeliti delavstvo in tn pojem sam na sebi. Še težje je ugotoviti pravilnost številk. Kdo naj n. pr. poda točne številke o ruskih delavcih? Kdo naj da merilo, kje preneha delavec in se začne samostojni kmet? In kako naj bodo v času kriz, Strajkov, ustavljanj obratov navedbe vse točne? Vendar pa smo prepričani, da bo za podano nalogo zadostovala ta več kot približna cenitev, ki kliče tudi slovenskemu delavstvu: Milijone štejemo! Kvišku srca!
Porensko pismo.
Ossenberg, P. Rheinberg, v decembru.
Vestfalskih pisem, se bojim, ste se že pre-objedli. Vedno ene jedi, pa če je še tako dobra, se človek nazadnje naveliča. Zato vam postavim danes na mizo novo »rihtoc Porenska pisma.
Pa tudi ne morem več pisali »vestfalskih« pisem, ker ne stanujem več v Vestfaliji. V Bottrop-Boyu sem imel tako tesno stanovanje, v njem še »Slovensko pisarnoc, v katero so vedno prihajali ljudje, včasih je bila sobica polna, — tako da nisem mogel več vzdržati. Prenesel sem torej svoje bivališče z desnega brega Rena na levi, iz Vestfalije v Porenje (Rheinland). Svoje zatočišče sem dobil pri gospodu Avgustu Hegenk5tter-ju, rektorju v Ossenberg-u. »Rektor« je predstojnik ustanavljajoče se župnije. Takih rektorjev in rektoratov je tu vse polno. Kajti nove župnije nastajajo vedno in hitro; a ker ne morejo stopiti lakoj na lastne noge, se naslanjajo še na maler-župnijo in se imenujejo rektorati. Ossenberg je rektoral mestne župnije Rheinberg.
IlegenkOtter je poleg g. Tensunderna — po smrti g. KOster-ja — izmed nemških duhovnikov največji prijatelj in najodličnejši podpornik tukajšnjih Slovencev. Bil je 18 let kaplan v Meerbeck-u, ki je za Hambornom največja slovenska naselbina, kjer se je ves žrtvoval zanje. Sedaj pa je tukaj v Ossenbergu 5. leto kot rektor. Da zna dobro slovensko ter da je bil že večkrat na Slovenskem in letos tudi, lega mi ni treba šele pravili. Bila pa je letos ž njim tudi njegova gospodična sestra, ki mu gospodinji. Zato imamo pri mizi vedno dosti govoriti o Sloveniji.
Pri pregledu v posameznih državah se bomo ozirali nn posamezne panoge gospodarstva in po potrebi, če je la pojav za napredovanje delavstva značilen za razliko med predvojno in povojno dobo.
Rusija.
L. 1895.: 6,831.980 moških, 2.819.690 ženskih. Skupaj 9,151.670. Neposredno pred vojno: cirka 15 milijonov delavcev in nastavljencev.
Glavni tajnik stranke Stalin je za povojno dobo na 13. kongresu stranke podal naslednje številke: 800.000 poljskih, 3,500.00 delavcev v industriji, trgovini in prometu, 1,580.000 državnih nastavljencev; skupno 5,880.000. Skupno z brezposelnimi 7—8 milijonov. Upoštevati je dežele, ki jih je Rusija s svetovno vojno izgubila na Poljsko, Romunijo in državice ob baltiškem morju.
Nemčija.
L. 1907.: Od 61,720.000 je živelo od mezde, zaslužka svojih rok, torej proletarcev 17.200.000 ljudi, in sicer 86 odstot. v poljedelstvu, 82 odstot. v industriji, 67 odstot. v trgovini in prometu, v javni službi in prostih poklicih 57 odstot. Po vojni se je število proletarcev zvišalo od 17,200.000 1. 1907. na 19,500.000 1. 1920.
Velika Britanija.
V	poljedelstvu zaposlenih v 1. 1914. do 1918. 720.000, v obrti in industriji 1. 1924. 8,360.000, v trgovini in prometu (1919) 3,500.000, v državni in občinski službi 920.000, v prostih poklicih 180.000, služkinj in hlapcev 1.650.000; skupaj 15.330.000. Če k temu še prištejemo 1 milijon irskega, imata Velika Britanija in Irska 16,300.000 proletarijata.
Francija.
L. 1906.: 9,663.000 proletarcev. Novih številk francoski uradi ne navajajo. Če pa vzamemo, da se število prebivalstva Francije v teh letih ni bistveno spremenilo (1. 1906. 39,269.000. 1. 1921. 39,210.000!), smemo trditi, da šteje sedanji francoski proletnrijat z alzaško-lotarinškim delavstvom vred kakih 10 milijonov duš.
Češkoslovaška.
Statistika iz 1. 1921. navaja 3,775.000 proletarcev, zaposlenih v poljedelstvu 975.000. v industriji 1,865.000, v trgovini in prometu 415.000, v javnih službah in prostih poklicih 255.000, služkinj in hlapcev 200.000, drugih 65.000. Med temi je 2 milijona 620.000 moških in 1,155.000 žensk.
Sedanja Madjarska
V	poljedelstvu zaposlenih 800.000, v industriji 520.000, v trgovini in prometu 190.000, v javni službi in prostih poklicih 150.000, služkinj in hlapcev 150.000. Sedanja Madjarska bo imela potemtakem 1,800.000 proletarijata. Poljedelski prevladuje.
Belgija.
Statistika iz 1. 1910. navaja 2,265.000 proletarcev. Število prebivalstva se od tedaj ni bistveno spremenilo; ostane torej tudi isto število proletarcev. Tn sicer je zaposlenih v poljedelstvu 275.000, v industriji 1,550.000, v trgovini in prometu 300.(MX>, 130.000 v svobodnih poklicih ter 205.000 služabnikov.
Avstrija.
Če šteje Avstrija nekaj nad 6 milijonov vsega prebivalstva in je od teh 2 milijona proletarcev, polem .vidimo, da je tu že vsaki tretji državljan pro-letnrec. Industrija prevladuje; in sicer je v njej zaposlenih 970.000 napram 480.000 delavcev kmetijstvu.
Bolgarija.
Po objavah iz 1. 1910. je bilo med 4.338.000 prebivalstva 390.000 moških, 130.000 žensk, skupno torej 520.000 proletarcev. število se je dvignilo do sed ij na približno 580.000. Malo razvito industrijo
kaže najbolje sledeče razmerje: V poljedelstvu je zaposlenih 310.000, v industriji pa le 120.000 proletarcev! Dalje jih je 55.000 v trgovini in prometu, 50.000 v svobodnih poklicih in javnih službah ter 25.000 služkinj in hlapcev.
Švica.
Poročilo iz 1. 1920. navaja 1,154.516 prolelar-skega prebivalstva. Od tega je zaposlenih: v kmetijstvu 113.219 oseb, v obrti, rudarstvu i industriji 616.612, v trgovini in prometu 211.648, v javni upravi in svobodnih poklicih 120.165, služkinj in hlapcev 92.878.
Finska.
Na podlagi štetja šteje finski proletariat 518 tisoč moških, 332.000 ženskih, skupno torej 850.000 moči. Prevladuje poljedelstvo; kajti dočim je poljedelskih delavcev 298.000 in 222.000 delavk, je v industriji zaposlenih skupaj le 156.000 delavskih moči,
Danska.
Od celokupnega prebivalstva, ki šteje 3,267.831 duš, odpade nn proletarce 055.000 oseb. in sicer
605.000 moških in 350.000 žensk.
•
Norveška.
številčna moč norveškega proletnriata znaša 590.000 oseb. Od tega odpade na kmetijstvo 175.000, na industrijo 185.000, na trgovino in promet 100.000 in okrog 100.000 na služinčad.
Združene države Amerike.
Na podlagi podatkov ameriškega štetja v letu 1919.-20. šteje ameriški proletariat preko 30,000.000 ljudi, od katerih odpade glavni odstotek na industrijo.
Angleška Indija.
Dasi je v Indiji težko radi strogega verskega kastovstva opredeliti stanove med seboj, se vendar dajo ugotoviti posamezne številke, število poljskih delavcev v Indiji se ceni na 21,676.000 oseb, h katerim je prišteti še delavce v plantažah, delavce, zaposlene v vrtnarstvu in zelenjnrstvu, skupaj 1,450.000, dalje v gozdarstvu (249.000) in živinoreji (2,909.000). Ker je industrija šele v razvoju, je tudi industrijski proletarijat razmeroma maloštevilen, ter se ceni na 7,000.000 duš. Indijskega proletariatn skupaj bi bilo okrog 39 000.000. in sicer je zaposlenega v poljedelstvu 23,300.000. i industriji 6,500.000 do 7.000.000, v prometu 1 do 1 in pol milijona, v trgovini 2 do 3 milijona ter 4.600.000 v javnih službah, svobodnih poklicih in kot služinčad.
Avstralija.
Če seštejemo skupaj mezdne delavce, nastavljena in brezposelne, dobimo številko 1,661.978 ali 70 odstotkov celokupnega prebivalstva, in 80.5 odstotkov vsega ženstva.
Italija.
Italijanski proletarijat je štel 1. 1921. 8,200.000 duš. Za agrarne razmere Italije značilno, da je zaposlenih 3,280.000 proletarcev v poljedelstvu, dočim odpade na industrijo le 2 910.000, nn trgovino in promet 765.000, javne službe in svobodne poklice 685.000 in služinčad 590.000.
Španija.
Na razpolago je številka iz 1. 1910., ki kaže, da je štel španski proletariat 3,200.000 ljudi. Če vzamemo, dn se prebivalstvo Španije dosedaj ni bistveno spremenilo, številka današnjega proleta-riata v višini 3,600.000 ne bo previsoka.
Nizozemska.
Mala državica ima že 1.900.000 do 2,000.000 prebivalstva s proletarskim zaslužkom. Industrija ima premoč. Sama zaposluje namreč 800.000, dočim poljedelstvo le 400.000 ljudi.
PortuiralHka.
Tudi v Portugalski gre proletarincija naprej, in sicer računajo v tej državi na proletarske vrste 1,200.000 delavcev.
Švedska.
Izmed 5,900.000 prebivalcev odpade na proletariat 1,300.000 oseb, zaposlenih glavno v poljedelstvu, obrti, trgovini iu proinelu, služinčadi in svobodnih poklicih.
Grčija.
V	zvezi z povečanjem državnega ozemlja se je naravno zvišalo tudi število prebivalstva za polovico. Dočim je cenila grška vlada 1. 1907. število proletarcev na 330.000, se ceni danes že na 600.000
Poljska.
Vsa republika zaposluje 3,740.000 delavcev, in sicer odpade na poljedelstvo 1.81X1.000 do 2 milijona, okrog 1,000.000 na industrijo, drugo pa na trgovino, promet, svobodne poklice in služinčad.
Romunija.
Kljub temu, da še ne moremo govoriti o go« spodarsko razviti Romuniji in industrializaciji države, je število romunskih proletarcev vendar visoko ter se suče med 8 do 3,500.000. Iz agrarnega značaja države sledi, da je skoraj dve tretjini delavstva zaposlenega v kmetijstvu.
Jugoslavija.
Jugoslovanske delavce cenijo strokovnjaki na okroglo 2,000.000. od katerih naj bi bili zaposleni v kmetijstvu 1,150.000, v industriji 360.000. v trgo. vini in prometu 130.000, v svobodnih poklicih in javnih službah 120.000, ter okrog 130.000 kot služkinje in hlapci.
V	vsej Evropi odpade na proletariat 43 do 44 odstotkov pridobitnega prebivalstva. V vzhodni in srednji Evropi 51 do 52 odstotkov, v Združenih državah severne Amerike pa že 73 odstotkov. V 25 evropskih državah živi, bije in se bori preko 92,000.000 proletariata, v Združenih državah se-verne Amerike preko 30,000.000, v angleški Indiji in Avstraliji okrog 40.000.000. Kake armade bi vstale pred nami šele, če bi prišteli še trnme Kitajcev, Japoncev, črncev, trume vseh tistih, ki nosijo na čelu pečal — proletarcal
Če zasledujemo zgodovino, zlasti tiste njene predele, o katerih pravimo, da pomenijo prelom dosedanjega, opazimo povsod, da je stan, ki je stopil na svetovni oder, zmagoval le, Če je imel sam v sebi svojo bodočnost. Kot igralec, ki vidi dramo drugega do konca... Tako je bilo v srednjem veku pri plemstvu, na prehodu v novi vek pri absolutističnih vladarjih, s francosko revolucijo in zmag'i meščanstva in to pričakuje zgodovina od svetovnega proletariata.
Drugo je zavest! Zavest, da človek ni sam. Vsako veliko gibanje je odstranilo umetne meje in šlo preko zemeljske oble kot oblak preko neba prosto pot. Tako krščanstvo; tako srednjeveški človek, tako liberalizem, tako demokracija, tako tudi skupna zavest proletariata.
Zato smo navedli gornje številke tudi slovenskemu delavstvu. Da vidi te milijone vsaki dan pred seboj; lo streže turbini, žagi, pletilnemu stroju, sekiri v gozdu in plugu na polju. Da čuti sam v sebi moč; da skuša po vzgledu drugih opredeliti svoje razmerje do družbe, naroda in države. Da verje z drugimi v svojo vlogo, ki mu je dodelila zgodovina in da pokaže, da ta vloga ne pomeni le interesa, mezde, šlngerja, ampak tudi oblikovanje nove družbe, novega etosa, novega družabnega pojmovanja, novegn gospodarskega ustvarjanja, nove odgovornosti sebi in celoti.
Med svetovnim valovanjem moramo biti sami odločujoč val!
O našem letošnjem potovanju v domovino gre le en glas: bilo je izvrstno. (»Ohne jeden Misston,« pravi gospodična.) Ker so se tukajšnji ljudje čutili od domovine — bolj prav rečeno: od države — tako zapuščene, jim je posebno dobro delo, ko so videli, da jih domovina vendar ni pozabila, da ima še toliko srca zanje, da so jih ljudje lako iskreno pozdravljali iu cla so jim prihiteli z odprtimi rokami nasproti, celo najvišji gospodje, kar jih Slovenija premore.
Naša pol na Slovensko je pa rodila tudi druge dobre posledice. Sicer sem vas s svojimi Vest-falskimi pismi že malo izbezal, da ste začeli več pozornosti obračati svojim rojakom, razkropljenim širom sveta. A ko ste nas osebno videli, ko smo prigrmeli sami med vas, se je vaša pozornost podvojila. Slovenija pričenja kazati, kakor je edino prav, vedno več zanimanja za svoje po svetu blodeče rojake. »Prosvetna zveza« kakor tudi »Jugoslovanska strokovna zveza« — obe sta ustanovili svoj »izseljeniški odsek« in nam ponujata svojo pomoč, za katero smo jima zelo hvaležni. — Naš minister dr. Gosar pa tudi ni pozabil na nas. Ravno danes berem v »Slovencu«, da je zahteval od zunanjega ministra, da se spravi v tek vprašanje reciprocilele glede delavsk. zavarovanja med Jugoslavijo in Nemčijo. Kaže, da bo vendar enkrat, kar že tako težko pričakujemo. Ko bi le mogel gospod minister tudi kaj storiti za naše invalide in vojne vdove, ki sedaj že deseto (1) leto čakajo na preskrbnino, katera jim po vsej pravici gre, a je od nikoder ni I Če pa že pride pozitivna rešitev, kakor so jo letošnje leto nekatere dobile, je pa podpora taka, da jc skoraj v posmeh! Nekaj fenigov na mesec. To je naša najbolj pereča za-
deva, obenem največja sramota za našo državo. Ko bi vsaj za vsa leta nazaj dobili, kar jim tudi gre, no, to bi bilo vsaj enkrat nekaj I Vem, da ima g. minister pred seboj invalidski zakon. Vendar pa ne vem, kako daleč sega moč ministra; da ima dobro voljo, to vem. Gospod minister — viš ga no, zdajle sem se domislil, ravno danes je njegov god! — Časlitamo Vam, ker Vas čislamo, seveda pa tudi zato, da se malo prikupimo. Bog Vas ohrani in obdrži še dolgo na tem stolcu, j na katerem ste sedaj! Držite se dobro in ne dajte i si izpodnesli nog, kakor se Vam je tamle o Veliki noči pripetilo! Pa Vi ste prišli spet srečno nazaj na stol; upamo, da bo sedaj bolje držalo. Torej, gospod minister, ne vem koliko imate moči, ampak kolikor jo imate, porabite jo in zakadite se preko plola invalidskega zakona, če se sploh da! Morebiti podrete njegove tesne ograje in rešite čast Jugoslavije!
A zanimanje za nas izseljence se kaže v domovini še na drug način. Čujejo se glasovi: Letos sle nas vi obiskali, a prihodnje leto obiščemo mi vas. Pripravlja se torej ekspedicija v Nemčijo. Prišli bi do Kevelnrja, kamor pridemo tudi mi, potem bi si malo ogledali našo industrijo in naše kolonije. Mislite, da ne? Na Nemško da bi hodili Slovenci na potovanje? Zakaj pa ne? Če so naši predniki pred stoletji hodili peš v Kelmorajn in Aachen, kar je moralo trajati najmanj nekaj mesecev, boste tudi vi prišli sem gori z železnico i v dveh dneh! Torej kar velja: mi vas pričakujemo! Aranžma bo prevzela Prosvetna zveza«..
Pa še druga misel se je sprožila. Da bi poslali drugo letu tukajšnje slovenske otroke v domovino na počitnice. Čehi in Poljaki lo že dalj
časa delajo. Zakaj bi mi ne? Na ta način bodo otroci videli lepo domovino svojih staršev in se h.hko naučili pošteno slovensko govorili. Ali jih bosle sprejeli? Nič no dvomimo. Letos sle nam pokazali toliko ljubezni, da imamo do Vas popolno zaupanje.
Torej je zanimanje za izseljence vsestransko. Snmo enega manjka — in to je glavno: duhovnikov. Duhovnikov v tujino našim ljudem, ki si jih tako želijo. Dajte jim duhovnikov, — to je glavna pomoč, ki jim jo morale dati. A doslej nisem dobil šo nobenega! Ta in oni me vpraša: Kako pa je? Jaz bi imel Iudi veselje iti, — a odloči se le nobeden ne. To je le velleitas, n ne voluntas! — Je pa že moj prijatelj Mrkun druge vrste tiči Ko je mene videl hodili na Nemško, ga je kar žilica prijela, da mora tudi 011 iti, in me je še daleč prekosil. Čeprav precej težak in tudi že v letih, so je vzdignil in zlelel kar čez morje v daljno Argentino. Baš te dneve, oziroma tedne se vozi. V duhu ga spremljam in si mislim tisto: barčica po morju plava, oj le naprej, oj lo naprej, dokler je še vetra kej! ... 10.<MM) Slovencev je menda tain in 100.000 Hrvatov, pa niso imeli nobenega, dokler se jih ni on spomnil. Bravo, Anion! Takih pogumnih fantov je Irebn!
Pa kako — me utegnete vprašati — kako da spel pišeš pisma z Nemškega? Kaj nisi rekel, da se boš poslovil od Nemčije? Res sem rekel. Podoben sem tistemu, ki je rekel, da ne bo več jedel, ko so mu ponujali; polem si je pa premislil in je dejal: Kako sle že prej rekli?...
Zakaj sem šel? — hočete vedeli To vam povem drugič.	J. Kalan.
l>nei;iie novice
KOLEDAR.
Sreda, 14. dccembra, Spiridijon (deželni varuh Dalmacije), Nikazij, Agnel.
Dunajska vremenska napoved za 14. december: Oblačno, mnogo snega, temperatura najprej
malo izpremenjena, pozneje pa bo padla.
* * ♦
ir Krasna knjiga. Te dni je deputacija Jugoslovanskega novinarskega udruženja, na čelu ji narodni poslancc Franc S m odej, ki jo je kralj sprejel v posebni avdijenci, izročila Nj. Vel. knjigo »Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev«, katero jc izdalo in založilo Jugoslov. novinarsko udru-zenje v korist svojega Penzijskega fonda, la knjiga predstavlja eno najlepših del naše domače tiskarske umetnosti in se jc tiskala v Jugoslov. tiskarni v Ljubljani. Kral|u izročeni izvod je posebno razkošno oprenilien in vezan. Knjiga nam v besedi in sliki predočujc našo kraljevino, in sicer vsebuje celih 322 strani samih v najfinejšem bak-otisku izvedenih slik o naših narodnih nošah, najlepših zgradbah, kulturnih napravah, poljedelstvu, rudništvu, industriji, armadi, prirodnih lepotah, mestih itd. Tek.,t nam opisuje našo državo v geografskem, političnem in gospodarskem pogledu v našem jeziku ter v največjih inozemskih jezikih, tako da bo to mojstrsko delo ogromnega pomena za poznavanje naše države v svetu, za njen ugled in razmah njenih gospodarskih možnosti. Tvorila bo gotovo najlepši okrasek naših knjižnic in salonov ter bo neobhodni rekvizit naših uradov, šol itd. Podrobno oceno prinesemo še iz peresa strokovnjaka,
ir Občinske volitve na Jesenicah preteklo nedeljo so zopet pokazale, da je večina Jeseničanov v krščanskem taboru. SLS je od 33 odbornikov zopet pridobila 15 ter bo imela skupno z dvema izvoljenima odbornikoma radikalne stranke absolutno večino v novem obč. odhoru. Narodni socialisti, ali z drugimi besedami, privesek samostojnih demokratov, so zgubili enega odbornika, radikali pa enega pridobili. Sicer ie ostalo vse pri starem. — Samostojni demokratje, ki se pa očividno sramujejo svojega imena, kajti zatekli so se pod firmo naprednih gospodarjev«, so strastno agitirali. Ves teden so bili na nogah in govorili so, da jim je župan v bodočem obč. odboru zasiguran. kajti z vso resnostjo so bobnali v svet, da dobe najmanj dvanajst odbornikov. Kako klaverni so morali bili v nedeljo zvečer, ko so zvedeli da iih imajo samo sedem in da tudi še sedaj nc bodo imeli župana iz svoje srjdc. Komuni«'.! so dobili štiri odbornike, socialisti pa tri. Med odborniki Sf.S jc šest novincev, katerih imena pa garantirajo, da je imel krajevni odbor SLS srečno roko, ko jih je izbral kot kandidate za rovi občinski odbor, katerega čaka nič drugega kot delo in zopet delo.
ir Obč. volitve v madjarskib občinah. Ker so se polom nekih hujskačev raznesle vesti, da oblast za madjarske občine ne namerava razpisati obč. volitev, marveč ostane gerentski sistem še nadalje v veliav;. se je g. poslanec Klekl obrnil na g. velikega šupana v Mariboru z v; rašanjem, kaj jc na ' j stvari. Gosp. veliki župan je dal zagotovilo, da se najpozneje do meseca junija prihod, leta volilve izvršijo v vseh madjarskih občinah. S tem so hujskaei, ki so mislili med ljudstvom očrniti SLS, češ da se ne poteguje za enakopravnost vseh, postavljeni na laž.
ir Poziv in prošnja. Reklorat ljubljanske univerze prosi vse korporacije, institucije in posamezne predstavnike naše javnosti, ki so se oglasili s protesti proti okrnitvi ljubljanske univerze, da bi blagovolili — v kolikor lega še niso storili — poslati po en primer sprejete resolucije, ozir protesta za rektoratski arhiv.
ir Za častnega občana jc soglasno izvolil občinski odbor občine Jurjevica narod, poslanca g. K. Škulj a v priznanje njegovega truda za pro-speh nase domače lesne ohrti.
ir Smrtna kosa. Na Doleh pri Litiii jc umrla 8 decembra gospa Jožefa Novak, soproga trgovca, poštarja in gostilničarja, v 71. letu starosti. Bila ie blaga žena in zelo spoštovana, kar jc posebno pokazal lep pogreb.
ir Zgodovinski dnevi, 14. dccembra: 1920 je umrl škof Anton Mahnič, — 1910 je bil dr. Andr. Karlin imenovan za tržaškega škofa. — 1877 je srbska vlada proglasila neodvisnost Srbije. — 1546 se je rodil zvezdoslovec Tycho Brahc. — 1799 je urnrl Georg Washington, ustanovitelj neodvisnosti Zedinjenih držav. — 1849 je umrl komponist Kreutzer. — 1861 je umrl komponist Mar-sehner.
ir Imenovanje v socialnopolitičnem resorU.
Kralj je imenoval na predlog ministra za socialno politiko za šefa inšpekcije v Zagrebu Rajmunda Sonsa, v Osijeku Mihajlo Sabljica, v Sarajevu Gavro Turina, v Osijeku (?) Antona Schmidta, v Banjaluki Ivana Giličiča. Za tajnika statističnega oddelka v Zagrebu jc imenovan dr, Dušan Maric, a za perovodjo statističnega urada v Zagrebu Štefan Šintič.
ir Napredovanje pri poštni upravi. Poštni uradnik Maks Rems pri pošti Ljubljana 1 je imenovan za tehničnega uradnika poštnega in brzojavnega ravnateljstva * Ljubljani.
ir Odlikovani gasilci. Dne 11. dec. je bila v St. Vidu pri Stični blagoslovljena nova motorna
Če p^do snesi
je skrajni čas, da mislile na moderne suknje in raglane, ki jih najceneje dobite pri tvrdki
Drago Sciiwab — Ljubljana
brizgalnica. Ob tej priliki jc g. okrajni glavar, vladni svetnik Podboj izroči) po lepem nagovoru 4 gasilcem zlate kolajne za 40 letno požrtvovalno
službovanje v gasilski službi. Odlikovani so bili: Alojzij Ceglar, načelnik; Franc Grabljevec, Jakob Porenta in Anton Puš, vsi iz Št. Vida. Šest gasilcev jc pa dobilo srebrno kolajno za 25 lelno službovanje.
ir Razstava ročnih in kuharskih izdelkov go-jenk kmetijskega gospodinjskega tečaja v Št. Vidu pri Stični bo v nedeljo dne 18. dec. v Katoliškem prosvetnem domu. Popoldne ob 3 bodo pa gojenke pokazale svojo spretnost na igralskem odru. Tečaj se je pričel v oktobru in bo sklenjen dne 22. decembra. Hodilo je v šolo 25 deklet.
ir Zborovanje gorenjskega pasemskega okrožja se bo nepreklicno vršilo 19. decembra ob 9 dopoldne v dvorani Ljudskega doma v Kranju. Na dnevnem redu je med drugim tudi referat g. kmet. rcf. Sustiča: Rejska središča.
k Trgovcem, obrtnikom in industrijalcem. S prihodom božičnih praznikov si usojamo obrnili se na p. n. naslovljcnce s prošnjo, da blagohotno upoštevajo naš bedni položaj, zlasti v drugi polovici tekočega leta. Tekom leta smo sc obrnili na p. n. naslovljcnce za pomoč in žal dose-gli ma lenkostne uspehe. Nadejamo sc, da sc nas vsaj za božične praznike spomnite s kakršnimkoli darom. Vsak najmanjši daf (v blagu ali denarju) nam je dobrodošel. Milodare sprejema Podporno društvo slepili, Ljubljana, Wolfova 12.
ir Nova avtobus zveza. Splošno poznani, dolgoletni javni uradnik v Gornji Radgoni, g Fr. Vreča je zaprosil pri velikem županu v Mariboru za koncesijo za otvoritev avtobus prometa na progi Gornja Radgona—Ljutomer—Šlrigova—Mursko Središče—Čakovec. S tem bo ustanovljena praktična zveza z našim Medjimurjcm, kjer sc vršijo, kakor znano, tudi iz našega kraja dobro obiskani konjski sejmi, ter so dane tudi druge prilike za trgovske stike. Avtobus bo vozil ob delavnikih enkrat na dan, ob nedeljah in praznikih ter ob sejmih med Razkrižjcm in Čakovcem dvakrat na dan. Voznina bo znašala 1 Din od osebe in kilometra.
+ Druga velika invalidska ioterijn. 'Žrebanje prvega kola te loterija bo ncodlo"žljivo 9, januarja 1928. V tem kolu je dobitkov v vrednosti 200.000 dinarjev. S'cčka rtane 10 Din.
ir Legitimacije za božično razstavo v Zagrebu za 50% popust na železnicah sc dobe pri »Putniku«, Ljubljana, Dunajska ccsta 1.
ir' Za ženo še mož v smrt. Pred tednom dni smo poročali, da so našli v Spodnji Šiški za Za-kolnikovo žago delavca Petra Lustika (tako se pravilno piše, v orožniškem zapisniku jc bil napačno označen kot Luštrek), zvijočega sc zaradi krčev v želodcu, ki jih jc dobil od zavžilega li-zola. Lustiku so tedaj v bolnici še pravočasno rešili življenje. Nekaj dni kasneje pa smo poročali o samoumoru njegove žene Ane, ki jc skočila s svojim dve in pol leti starim otrokom v Ljubljanico in katerih trupel še dosedaj niso našli. Luslik jc zvedel za samoumor svoje žene šele v četrtek. Ves polrl je taval Lustik ves čas krog Zg. Kašlja, včeraj zjutraj pa ga jc našel brat njegove žene Franc Grad v domačem skednju v Zgor. Kašlju mrtvega. Kot je ugotovila preiskava, sc jc Lustik zastrupil ponoči ponovno z lizolom. Lustik je pred svojo smrtjo napisal pismo, v katerem naroča sorodnikom svoje pokojne žene, naj polože v njegov grob sliko njegove žene in otroka. S smrtjo Lustika sc je dovršilo zadnje dejanje družinske žaloigre, ki jc vzbudila tako v Ljubljani, kakor tudi v Zgornjem Kašlju in okolici mnogo sočutja in pomilovanja.
ir Smrtne nesreče V bivši Mohorjevi tiskarni v Prevaljah jc Viktor Lagorija iskal staro železo. Pri tem je co nesreči prijel »a električno žico. Bil jc na mestu mrtev. — V kamnolomu Jankovo pri Vojniku je skala zadela posestniko-vega sina Aniona Pckreta in mu razbila glavo. ,Pekre jc obležal mrtev. — Pri posestniku Pecetu v Malem dolu, okraj Celje, so v bližini njegove hiše razstreljevali skale. Pri vpeljavi vžigalne vrvice se je nenadoma vžgal dinarnit. 18 letni sin posestnika je bil tako nesrečno zadet, da. je drugi dan umrl.
ir Obletnica osjeSltega tramvaja. Dne 12, decembra jc preteklo leto, odkar je začel voziti električni tramvaj v Osjeku. V tem letu je tramvaj skupil za vozne listke 5,053,501 Din, kar je vsekako dober uspeh.
k Smrt starega črnogorskega junaka. V Pi-perih v Črni gori je umrl 105 letni junak >n zastavonoša Čiro Neškov Vučinič. Kot starček je sodeloval ludi v svetovni vojni in bil tudi odlikovan. Prvič je šel v vojno, ko je bil star 15 let. Vedno se je izkazal kot junak in sc jc v vseh bojih odlikoval.
ie Prirodno čudo, iz Podlurna v Medjimurju poročajo: Kmetu L. Strahija je skotila kobila v devetem mesecu brejosti žrebe, ki je imelo dve glavi, 7 nog in dva zadnja dela trupla Prav za prav predstavlja ta nestvor dvojčke s skupnim srednjim delom trupla Iprsa, hrbet in trebuh). Kot posebno zanimivost je beležiti, da je bila sedma noga priraščena na skupnem hrbtu, a je imela dvojno kopito in je izgledala kot kravja noga.
ir Tatvina draguljev v Belgradu. Dne 7. dec. je bilo iz stanovanja Maricc Kolakovič \ Belgradu pokradenih 1 par zlatih uhanov z briljanti, trije zlali prstani z briljanti, ena zlata ženska za-pestna ura, 1 par uhnaov z dijamnnti, 1 zlata zapestnica, 1 zlat lorignon, 1 črna suknja s kožu-hovino in 2000 Din gotovine. — Pri nakupu zlatnine se priporoča previdnost,
ir Otrok umrl za lakoto. Veselin Bokič iz Itebeje pri Vel. Bcčkcreku je živci v divjem zakonu z neko Vclinko Lasič. Rodila sc jima je krepku hčerka. Čez nekaj dni pa jc Lasičcvu zapustila moža in otroka ler odšla k svojim staršem. Bokič se za otroka ni zmenil in ta je v par dneh umrl /.a lakoto Orožništvo jc Bakiča in La-sičevo naznanilo drž, pravdništvu.
ir Podzemski plini pri Vršcu. Pri vrtanju vodnjaka v predmestju Vršcu so v glabini 206 m naleteli na plin Lastniki so takoj zavrtali ccvi in ko so zažgali, je plin gorel. Ugotovljeno jc, da ima voda, ki tam izvira, 22"'C toplote. V slro-kovnjaških krogih jc lo odkritje povzročilo veliko senzacijo in bodo sedaj cclo okolico natančno preiskali.
ir Poroka roparja :ia smrtni postelji. V Bački Topoli so orožniki po hudem boju prijeli glaso-vitega roparja I. Božnniča, ki je pretekli mesec ubil nekega gostilničarja. V boju je bil Božanič težko ranjen in prepeljan v subotiško bolnišnico. Božanič je izrazil željo, da hi se poročil s svojo ljubimko Jelisavcto Priča, ki je v zaporu. Nje- | govi želji so ugodili in pretekli ponedeljek se je Božanič na smrtni postelji poročil z Jclisaveto. Po poroki so mu podelili sv. poslednie olje. Bo-žaničevo stunje je-kritično.
ir Težka avtomobilske nesreča. Iz Dubrov- j nika poročrjo: V nedeljo zvečer se je med Gru- i žem in Rijeko pripetila težka avtomobilska ne- i sreča. Avto tvidke Količ je v neposredni bližini | morja z vso silo zadel ob kamer.iti steber. Avto- j niobil se je prevrnil, šofer in njegov pomočnik sta pa padla iz avtomobila in se težko poškodovala
ir Brat zabodel brata. V zagrebško bolnico so v torek pripeljali težko ranjenega Mijo Zur-heka in Ivana Brlička, kmeta iz Lupoglava pri Dugcmselu. V ponedeljek popoldne sta se oba vračala z vinograda domov v družbi Jurija Brlička, Ivanovega brata. Med potjo so se sprli zaradi nekega dekleta. Jurij Brlička se je tako razto-gotil, da jc kol besen napadel svojega brata in Jurheka, katerega je zabodel z nožem v trebuh, da se jc Zurhek tr.koj zgrudil na tla. Nato je sunil z nožem proti bratu Ivanu in ga zabodel v levo stegno Zerhck jc smrtnonevarno ranjen in dvomijo, da bo ostal pri življenju. Jurija Brlička so zaprli.
ir Zapeljevalec deklet. Kakor se poroča, se
jc pojavil na prekmurskih cestah zaprt avtomobil, ki nosi znamenje križa, V njem sc vozi nc.ki mož, ki vabi v avtomobil dekleta z namenom, da bi jih odpeljal. Ustavil se jc tudi v Črensovcih in neko nekletcc bi skoraj izgubilo življenje v globokem potoku, v katerega jc skočilo, ko jc opazilo, da jo misli mož odpeljati s seboj. Tujec, ki jc govoril hrvatsko, jc s sladkorjem in drugimi lepimi obljubami \ abil ludi druga deklela, a sreče zaenkrat m imel.
■fa Nedvignjene ponudbe. V naši upravi naj sc dvignejo sledeče ponudbe: Srednješolca, P. P., Pibes, Takoj dobavim, Pisarna Stari trg, Borovi hlod:, M. S., Zavednost do dela, Vagon smrečic, Kranj 119—5510, Večletna praksa, Parcela Ljubljana, Sadjarstvo, Varno 33, E jlikatesa, Pisarniška moč, Jescnove deske, Krščanski par, Gotova, Udo-vec, Biser, Pletilja. Poštena 9705, Blagajna,
OBLAČILA TVRDKE ,!. MAČEK
LJubljana. Alekfandrova 12 -o najboljša in najcenejša.
-k Klavirje svetovne marke S t e i n -way, Holzt, Forster, Stingl, Stelzha-mer kupite na obroke izključno le pri mu-ziku-strolcoVnjaku Alf. Brezniku. Mestni trg B. Ljubljana.
ir Gospod>n;a! Kupuj in zahtevaj v vseh trgovinah samo čajne mešanice znamke »Čajanka«, so najboljša in naiizdatnejša. Prodajajo se tudi v korist Jugoslovanski Matici.	9915
Testenine in dvojnosladna kava znamke Ape-tit so najboljše 1 Zahtevajte jih v vsaki trgovini!
»Idealni soprog« za C abonntfi bo v petek dne 16. t. m. namesto v četrtek dne 15. t. m.
mmeememmii
Le zdrava koža je lepa.
Nihče se ne o:irn nu venečo rožo. Krasota svežih rož sc primerja lepoti polti in zdravi koži. Negujte jo z Jivea-cremo, ki je snežnobela in ima prijetno dišeči vonj.
Niuea-crema
immniimmm
prihodnje dni. Vsak najmanjši dar dobrodošel, bodisi v denarju ali v blagu. Ker se bo od prireditve čisti dobiček porabil za zidavo prepotrebnega in zaželjenega gasilnega doma, se vnaprej najiskre-neje zahvaljuje odbor Prostovoljnega gasilnega društva Barje-Ljubljana.
0 Prijel lat kolesa. Dne I'2. t. m. popoldne si je 10 letni ključavničar Ivan 13. iz Ljubljane privoščil nekaj poličev dalinntinca v vinski kleti nit Miklošičevi cesti. Ko se je čutil že precej ko-rajžnega, io je ubral naravnost v vežo Okrožnega urada za zavarovanje delavcev na Miklošičevi cesti, dasiravno ni imel tamkaj nikakega opravka. Ko je zapazil ob zidu sloneti več koles, si je v duhu hitro zbral naboljše in se odločil, da ga zajaše. To "pa ni bilo lako enostavno, ker je snažilka prostorov v bližini čistila tla. 1?. jo je kar naravnost vprašal, če bo ostala še dalj časa tamkaj, kar je pa v ženi zbudilo sum. Odsiranila se je takoj iz veže ter nadaljevala svoje delo v oddaljenem kolu, obenem pa je B. neopažeiio opazovala. — B. misleč, da je brez nevarnosti, je brzo zasukal kolo in odjadral ž njim na prosto, tamkaj ga pa zasedel iu pognal po Miklošičevi cesti. Snažilka je pa kot blisk skočila za B. in kričala za njim, da je ukradel kolo. V tem trenutku so tudi mimoidoči razumeli, za kaj gre, zato so za B. napravili lov in ga kmalu ujeli na Kralja Petra trgu. — Ko je B. uvidel, da se je ujel, se ,je delal popolnoma pijanega in naposled priznal, da je hotel sfrčati na Vič. Sedaj bo frčat v sodne zapore, kjer mu bodo temeljito preiskali obisli, ker mu namreč ne verjamejo, da ima samo lo kolo na vesti.
0 Mednarodni pustolovec je 37 let stari Er-nest Friedman z Dunaja, bivši gledališki igralec in Špediter, kateri ie b'l dne 13. decembra 1927 dopoldne v nekem hotelu v Ljubljani aretiran. Friedman je zasledovan radi večjih goljufij od Velikega kapetanskega zvanja v Novem Sadu, od policije v Subotici, v Zemunu in v BukareŠtu. Od policijske direkcije na Dunaju je Frjedman označen kot nevaren mednaroden goljuf. Tudi v Italiji je imenovani dobro poznan. Izročen bo oblastem, ki ga zasledujejo.
0 Goljuf s sladom r tovarni na Viču. Zadnje dni je prihajal v tovarno za slad g. Zalokarju na Viču neki mladenič z raznimi naročili ter odnašal slad v vrčih, ne da bi bil plačeval račune. Kmalu so pa prišli goljufiji na sled in so dne 13. t. m mladeniča izročili policiji na Viču. Izkazalo se je, da je navihanec 17 letni Karol N. iz ljubljanske kolice. Pri sebi je imel napisana naročila od raznih pekovskih mojstrov iz Ljubljane, ki pa zato sploh niso vedeli in so bila naročila potvorjena. Tovarna ie oškodovana za 600 Din, ostanek je pa bil poravnan z zaplenjenim sladom.
O Tovarna ,Tos. 'tekli sprejema mehko in škroMjeno perilo v najlepšo izvršitev.
O Vsakovrstne trpežne čevlje, snežne čevlje, gaioSe kupile najboljše pri A. Gorše, Stari trg 15.
© 1'ei'ko izbiro volnenih jopic, najfinejših b1 perila; kravat itd. priporoča tvrdka Ig. 2 a r g i, pri nizki ceni, Ljubljana, Sv. Petra cesta. .
V soboto dne 17, decembra "^C
Skok preko kože na Tatou
Reklamacije pri vratarju na univerzi.
Kedosegl; va
Kau ete Colopne Chypre ,	Bourlois — Parls
1
NOČNA SLUŽBA LEKARN.
Drevi imajo nočno službo: Bahovec na Kongresnem trgu, Uslar na Sv. Petra cesti in Hočevar v Šiški.
* * *
0 Novi orožniški poveljnik v Ljubljani. Pri orožniškem polku je nastopil službo orožniški polkovnik g. Dušan Hadži Jovanovič, rodom iz Prištine, ki je poveljeval dosedaj 5. orožniŠkemu polku na Celin ju.
ro V petek Ki. det. ne bo prosvetnega večera, temveč se vrši isti v nedeljo, !K. I. m. Ker je na sporedu veležanitnivo potovanje iz Egipta na Sinaj in dalje do Betlehemu in Jeruzalema, tem potoni opozarjamo p. t. občinstvo, da se tega času primernega predavanja gotovo udeleži. Prav vsled lega razloga smo določili, da se la prireditev vrši zadnjo nedeljo pred božičem in sicer ob 5 popoldne v veliki dvorani hotela Union. Predprodaja vstopnic v pisarni Prosvetne zveze. Vstopnina: Sedeži od I. do X. vrste po 5 Din, ostali po 3 Din. Stojišče 2 Din, dijaki t Din.
0 Prostovoljno nasilno društvo Barje v l.jnb-Ijuni priredi na praznik sv. Štefana veselico v gostilniških prostorih g. Ivana Vrbinca na Ilovici. Da pa more prireditev, na kateri bo tudi srečolov, lepšo uspeti, se obrača podpisano društvo na dobrosrčnost ljubljanskega prebivalstva, da no pusti čla-nov-gosilcov oditi praznih rok, ko Vas bodo obUkali
Novomeška „demo-kracHa".
Dno 9. decembra 1927 se je vršila zanimiva seja novomeškega občinskega odbora z glavno točko: sprejetje proračuna.
Po izvršenih formalnostih je dobil besedo načelnik kluba občinskih odbornikov SLS profesor Ambrožič, ki je v poldrugournem govoru obširno in stvarno kritiziral na podlagi obsežnih statistik predloženi proračun. Uvodoma je zavrnil očitke, ki jih. vedno mečejo novomeški demokrati kot radikalif!) — to je večina občinskega odbora — proti SLS, češ, da je ona proli zidavi bodisi osnovne, bodisi meščansko šole. Dokazal pa je, da so bili ravno odborniki SLS tisti, ki so predlagali iz-sekauje občinskega gozda, da so je na ta način dobil dvamilijonski fond za zidavo šole. Vsekakor pa se je izjavil proti zidavi meščnnske šole, ker ta za Novo mesto ni potrebna. Da je to res, se^idi že iz tega, iln pohaja letos 11. pr. v šesti razred dekliške osnovne šole 8 učenk, v šesti razred deške osnovne šole 11 učencev, dočim jih je v sedmem razredu skupaj 12 dečkov in deklic. To število učencev in učenk (31) bi prišlo v poštev za meščansko šolo
Očitek, da je SLS v Novem meslu proti zidavi meščanske šole, kor se boji za obstoj samostanske dekliške meščansko šole v .Šmihelu, je govornik zopet spodbil z obširno statistiko, Dokazal je, da bi meščanska šola v Šmihelu tudi brez novomeških deklic lahko obstojala. Saj je od 161 učeuk v Šmihelu samo 28 iz Novega mesta. Hodijo pa tudi ljudskošolske učenke veliko raje v Šmihel v samostansko ljudsko šolo, čeprav imajo dekliško ljudsko šolo v mestu samem in so razredi skoro prazni. Tako jih pohaja iz Novega mesta 16, iz Kandije pa E0 v Šmihel. Nasprotno pa nili en deček iz Novega mesta ne hodi v ljudsko šolo ,v šmihel. Starši pač tudi v Novem mestu vedo, da je samostanska šola vir prave izobrazbe in napredka.
Na vsak način bi bila meščanska šola v Novem mestu nevarna za obstoj gimnazije. Kajti tefi 31 šolariev. ki so sedaj v soHtpni in 36'lmem rnzredu osnovne šole, bi onimi 28, ki hodijo v Žmihei,
nikakor ne zadoščalo za meščansko šolo. Torej bi r i vsak način morala gimnazija dali meščanski šoli gotovo število učencev, s čimer bi se pa zopet število gimnazijcev tako zmanjšalo, da bi ta naš najstarejši slovenski srednješolski zavod bil v resni nevarnosti, da se ukine. Čim pa je gimnazija v nevarnosti, je v nevarnosti ludi okrožno sodišče. Kajti že sedaj gre v kočevskem, ribniškem in velikola-škem sodnem okraju akcija za tem, da se odcepijo o<l Novega mesta in se priključijo |>od deželno sodišče v Ljubliano, kamor imajo od Grosuplja, do kamor se vozijo, v Ljubljano veliko bližje, kot pa nazaj doli v Novo mesto. Isto zahtevata tudi Krško in Radeče, ki bi šla veliko raje v Celje, ki ga imata pred nosom, kot pa po strašnem ovinku preko Ljubljane doli v Novo mesto. S tem bi postalo Novo mesto — Nova vas pri Žabji vasi.
Obširno se je govornik dotaknil postavke za župansko plačo v znesku 18.000 Din. Naštel je okrog dvajset mestnih, trških in vaških občin v Sloveniji in s številkami pokazal, da vsi ti župani skupaj ne prejemajo toliko plače, kot novomeški sam, ki je advokat dr. Režek. Potemtakem je demokracija v Novem mestu zelo drag >špas .
Govornik je protestiral proti temu, da se v Novem mestu nastavi pel novih stražnikov Vse dosedanje stražnike so odpustili. Pri tem so se >de-mokrati« izkazali za demokratične. Kajti dosedanji stražniki so bili vsi že dolgo let v občinski službi, med njimi eden, ki je že 28(1) let vestno vršil občinsko javno službo; sedaj so pa v sredi zimi, brez kake odpravnini', brez razlogov neusmiljeno vrženi na cesto. Kaj takega je mogoče samo v »d e m o . k r a t i č n e m« Novem me-tu.
Govor je zadel v živo, tako, da so napredni odborniki sedeli med govoiom kakor na zatožni klopi.
Govoru prof. Ambrožiča si je upal ugovarjati le radikal Petrič, ki je navajal v zmedenosti, da je ravno SLS pri lanskem proračunu predlagala znižanje prispevkov za šolo; pa mu je takoj prof. Ain-brožič segel v besedo, da je pač SLS to predlagala, je pa večina (demokrati-radikali) to tudi sprejela. No in to je g. Pelriču tako sapo zaprlo, da ni vedel drugega povedali kot: »Jn, ker smo bili pepčki!< Po dvorani plosk in ovacije g. Pelriču: »Živijo 1'ep-Ekik G. Petrič jo skušal zabrisati ta neroden vtis s tem, da je zapel pesem o prelepi bodočnosti Novi ga mesta; pa je spet slabo začel, ko je rekel: Res je, da smo dosedaj v občinskem svetu v Novem mestu samo kimali; —• — brž je padel medklic iz vrst odbornikov SLS: -Naprcdnjak pa kima, to je tudi ravno za Novo mesto!«: In g. Petrič je »scagal« in — utihnil.
Med važnimi sklepi navajamo samo nekatere: V kritje stroškov se je sklenilo pobirati 20 odstotno doklado na davke, 40 odstotno na hišno najmarino; 200 odstotno doklado na vino. Na predlog prof. Ambrožiča se je sklenila taksa na avtomobile po 750 dinarjev. Votiralo se je med drugim 70.000 Din za hiralnico in 20.000 za ubožne podpore; dalje 5000 dinarjev za olepšavo vojaških grobov.
Važna odkritja glede obrtno-nadaljevalne šole pa še slede.
Mtarfteor
OBČINSKE VOLITVE V OKRAJU MARIBOR DESNI BREG.
(Nadaljnji rezultati.)
Zg. Bistrica: I. in III. SLS (5 odb.), Km. del. zveza 1, Napredna 1.
Sp. Nova vas: I. lista (SLS) 2 odb., II. lista (SLS) 5 odb.
Oietj: f. lista SLS 2 odb, II. km. del. zveza 5 odb.
Ver hote: I. lista SLS 3 odb. II. lisla SLS 4 odb.
Orehova vas: I. SLS 4 odb., Obrt. km. 1, Napredna 2, disidentski dve, vsaka po 1 odb.
□	Iz Nazareta v Bellehem. Po tej poti nas, bo vodil s svojim predavanjem in slikami g. prof. dr. Tehart na prosvetnem večeru jutri v četrtek. Tega predavanja nikar ne zamudite 1
□	Krščanska ženska zveza v Maribora priredi dne 18. t. m. ob 19 (7) zvečer božičnico v veliki dvorani Narodnega doma; na sporedu je godba, petje, deklamacije in obdarovanje ubogih itd.
□	Za najrevnejše otroke Maribora bo letos božičnica dne 23. t. m. Pri tej bi moralo Podporno
društvo za revne učence obleči in obuti okoli 700 revčkov. Vse leto se je društvo trudilo, da bi moglo pomagali za zimo čim večjemu številu proš-njikov. Tudi velikodušni dobrotniki so prispevali z izdatnimi darovi, in društvo izreka tem potom svojo najtoplejšo zahvalo. Naklonili so društvu: mariborska mestna občina 50.000 Din, Min. soc. skrbstva 2000 Din, Slov. Posojilnica 1000 Din, Podmladek lt. križa 1000 Din, po 100 Din: Mestna hranilnica, Hrvatska štedionica, gg. Spruschina, S\vaty-Baier, Baltzer, Pinter-Lenart. Po 50 Din: gg. G. Scherbauin Zerkovič, Himmler, Gustin He-ričko. Dr. Hobič 30 Din. Po 20 Dii\: g. Preis, Golob I in neimenovan. Kljub temu nam marjka še velika vsota, ako bi hoteli pomagati vsem. Iskreno prosimo vse mladinoljube, naj društvu poklonijo vsaj | majhen dar, bodisi v blagu ali denarju. Gg. trgovci ! nam zelo ustrežejo z ostanki blaga, nogavicami, i ostanki usnja, volne in pleteninami. Velikodušne darove so dostavili: Tvrdke Freund in Hoffmann-Blecha, usnje, Paš, Gaspari in Faninger, pletenine, Turad, Poš in Suppančič v blagu. Naj bi nikogar ne bilo, ki vsaj majhnega prispevka ne pokloni v božično veselje ubožni deci. Tudi prispevki v pecivu, sadju, čokoladi, bombonih za božičnico so dobrodošli. Zaprosimo jih zadnje dni v Cankarjevo ulico ravnateljstvu dekl. meščanske šole.
□	Pojasnilo. V Miklošičevi ulici ne bo začel s ključavničarsko obrtjo g. Josip Schell, ampak Vladimir Schell, ki je rodom Hrvat.
□	Vlomi n a Pobrežju pri Mariboru. V noči od ponedeljka na torek so vlomili neznani storilci j na Pobrežju pri Mariboru v tele trgovine: Štefan Renčelj, Franc Precletler, pri krojaču Hatidiču, pri trgovcu Lešniku ua Brezju, pri nadučitelju na Brezju in pri trgovcu Biedlu na Brezju. Pri vseh omenjenih lokalih so bila vlomljena \rata, a na srečo so vlomilce povsod prepodili, izvzemši pri krojaču Handiču, kjer so odnesli eno novo zimsko suknjo. V ponedeljek popoldne so videli hoditi po Pobrežju 4 neznane moške in je podan sum, da so ti vlomilci. Orožništvo je pridno na delu za temi drzneži.
Proračuntka se?a mariborskega okra nega zastooa.
V ponedeljek predpohlne se je vršila proračunska seja mariborskega okrajnega zastopa pod vodstvom g. gerenta dr. A. Vebleta. Važna seja je bila obiskana polnoštevilno in je bil proračun odobren soglasno. Celo'ni nrnnčun zn^Sa 71"7<!70 dinarjev. Treba namreč predvsem poudariti, da je ravno mariborski okrajni zasiup e.ien najvccjm .u najbolj delavnih. Iz zgoraj omenjene svote se bo plačevalo 17 novih ct«larjev. Od teh bo vzdrževal vsak po 4 km ceste. Da se bodo okrajni cestarji ločili od družili delavcev, bodo dobili nove dežno plašče iu posebne čepice.
Na seji je bilo sklenjeno, da se bodo odslej posipa>ule vse okrajne ceste s tolčenim gramozom, Iter se la bolj prime in usede. Doslej so bile posipano z okroglim, katerega je vse polno v mariborski okolici.
Gerentski sosvet je določil, da se bodo prihodnje leto nadaljevale vse že začele nove cestne zveze in sicer cesta: Sv. Peter—Ložane od kilometra 0.8—2 050 in bo izdanih 50.000 Din. Dosedanjo občin, cesto Bresternica—Jelovec—Sv. Križ nad Mariborom prevzame okrajni zastop in bo izdal za popravilo 500.000 Din. Občinska cesta Dolgoše— Hogoza se bo preuredila v okrajno in bo stalo delo 200 tisoč Din. Pod oskrbo okrajnega zastopa pride tudi cestna zveza Limbuš—Hoče in so proračunani stroški na 180 tisoč Din. — Znani in nevarni Reis-tnanov klanec na okrajni cesti proti Jarenini se bo odstranil in bodo znašali stroški 70 tisoč Din. Vzdrževanje vseh olcajnih cest je proračunano na 2 milijona 548 tisoč Din. — Kaznim revnejšim občinam, ki imajo visoke doklade radi marljivega popravljanja cest, kolovozov in potov je določil okrajni zastop podporo 100 tisoč Din. — Za najnujnejša regulacijaska dela na Pesnici je določenih 200 tisoč dinarjev. — Podpora raznim prostovoljnim gasilnim društvom je preračunana za celi okraj na 5 tisoč. Mariborskemu rešilnemu oddelku bo izplačana podpora 3 tisoč Din. — Za bednostni sklad je vo-
tiranih 12 tisoč Din; za okrajne uboge 30 tisoč Din; za Dijaško kuhinjo v Mariboru 10 tisoč Din. Obrtna nadaljevalna šola v Mariboru bo dobila 10 tisoč dinarjev podpore. — Za promovanje živino, nakup plemenskih bikov, merjascev, petelinov in sploh za deželno kulturo je določenili 150 tisoč Din. — • Tujsko-prometna zveza bo dobila 5 tisoč Din.
V ravnokar beleženem so na kratko označene le najvažnejše vsote, ki nam pričajo, da je mariborski okrajni zastop v najboljših — delavskih rokah!
Cel/e
K občinskim volitvam. Rezultat občinskih volitev, ki je znova dokazal nezlomljivost SI.S in trdno značajnosl naših vrlih mož in fantov, gosposko kmečki koaliciji seveda ni všeč. Priznati pa je treba napredek demokratskega časopisja, da namreč svojo revščino vsaj priznava. Takole pravi »Nova doba-: o obč. volitvah: »Ti volivni rezultati sami zase jasno kažejo, v kateri smeri se suče politika v naših podeželskih občinah. Vidi se, da stojita mesto Celje iu okolica, kar se tiče politične zavednosti, malodane ua istem mestu kot — Velika Plrešica.« V Veliki Pirešici so izvoljeni namreč sami pristaši SLS. Hvala Bogu, vendar se je tudi »Novi dobi zasvetilo, da svet okoli nje misli s svojimi možgani in da prav nehvaležno ignorira njeno frakarsko lažikmetsko poslanstvo. — : Jutro pa je k volivnim rezultatom iz celjsko-vranskoga okraja dostavilo tole duhovito misel: V splošnem sc v vseh občinah celjskega s reza izpadle (?) občinske volitve za napredne skupine zelo povoljno, kar je v prvi vrati zasluga njihovega nastopa. ».Tulrov je tem naprednim skupinam očividno hvaležno že zgolj za njih nastop. Le to bi moralo še povedali, da SDS niti v eni občini ni nastopila in je v našem okraju tedaj res popolnoma izpadla.
•0' Seju celjskega občinskega sveta se je vršila v ponedeljek zvečer. G. župan uvodoma omenja, de je sejo sklical predvsem radi dovolitve proračunskega provizorija za meseca januar in februar 1928. Prečilal je pismeni poročili uradnega vodje magistrata in rač. svet. Kabina, glasom katerih je bilo tehnično nemogoče pravočasno izvršiti proračun. Isle težave s proračunom so bile ludi že zadnja leta in ni res, če pravi Jutrc , da jc bil proračun za časov demokratske občinske vlade vedno pravočasno pod streho. Finančni referent dr. Vrečko je nato stavil imenom iinančno-gospo-darskega odseka predlog za odobritev proračun-' skega provizorija, ki je bil brez debate sprejet. Za časa provizorija se bodo pobirale iste občinske davščine, doklade in naklade kot v letošnjem proračunskem letu. — V nadaljnjem je poročal obč. svetnik dr. Vrečko o stanju mestnih financ. Da bi se v bodoče izognili prevelikemu prekoračenju posameznih postavk, je obč. s\et sk'-nil nu predlog odseka važna določila glede virmiranja in odobravanja izdatkov. »Jutro«, gobezda nekaj o poseganju v županove pravice, mesto da bi priznalo, da je s takim sklepom dana možnost hitrejšega in loč-nejšega poslovanja. Zanimivo poročilo stavbnega odseka je podal obe. svolnik dr. VVolf. Celju manjka moderno javno kopališče. Sedanje v Benj. Ipav-čevi ulici ne zadostuje in je poleg lega pomanjkljivo. Stavbni odsek zato predlaga, da zgradi mestna občina na levem bregu Savinje med vilo ravn. Brinarja in Sušnico veliko moderno kopališče z zdravilnimi, čistilnimi, parnimi in pršnimi kepelmi. Bila bi lo dvonadstropna stavba in moderno ter vsem hgijenskim zahtevani strezajoče opremljena. Kopališče bi bilo obenem tudi nadomestilo za javna kopališča ob Savinji in bi imelo posebno pripravne prostore za solnčne kopeli. Izvedel naj bi se ta načrl v dogovoru z OUZD v Ljubljani, ki bi zlasti hidrolerapevtični in fizikalni oddelek kopališča potreboval v svoje svrhe. Ker je OUZD v Ljubljani itak že voliral 1,500.000 Din za kopališčne naprave v mariborski oblasti, ni dvo-
ma, da bo razumel potrebo kopališča v Celju la prispeval za gradnjo znatnejšo vsoto. Predlog za gradnjo kopališča je bil soglasno sprejet.
Litija
Na Marijin praznik je tukajšnja predilnica ves dan delala. Dela se navadno tudi nn praznik sv. Treh kraljev in na praznik sv. Jožefa, ki jc patron Slovenije. S tem opozorimo lojalno predil-niško vodstvo, da naj rešpektira največje praznike v katoliški cerkvi.
Sv. Gara pri Litiji. Vdova Angela Vozel, o kateri smo že poročali, da je Antona Rogelj okradla za 1800 Din, je sedaj priznala, da mu jo že tudi poprej odnesla 2000 Din denarja. — Mnogo turistov je lelos poselilo našo goro, ki je priljubljena izletna točka zlasti za Litijane. V spominski knjigi za turiste jc vpisinih 1320 izletnikov iz Slovenije, 17 posameznih Hrvatov, ker planinsko društvo hrvaško kot tako bo še poselilo našo goro lelos, nadalje 3 nemški Avstrijci, 2 Srba in po t Poljak, Čeh in Anglež. Vef turistov pa se sploh ni vpisalo v knjigo in rov- o tako tudi ne romarji, katerih je bilo samo na Male maše praznik okrog 1000 pri nas. Čujejo pa se pritožbe, da je vino slabo in torej upamo, da bo v tem oziru odslej bolje.
Knjige in revije
Goriška Mohorjeva družba jc za leto 1928. izdala sledeče knjige: Koledar za 1928 — Ob srebrnem studencu, zgodovinska povesi Franca Jakliča — Za domačim ognjiščem, vzgojna čitanka Filipa Trčelja — Zgodbe svetega pisma stare zaveze s slikami — Kako zdravimo živino od dr. A. Ravnika.
Ivana Cankarja Zbrani Spisi, šesti zvezek je iz"el šesti zvezek vsebuje poleg uvoda: Ob zori, Življenje iu smrt Petra Novljana, Hiša Marije Pomočnice. Opombe obsegajo 25 strani.
/ena z zaprtimi očmi , spisal Pierre 1' Ermite, poslovenil dr. Lovro Sušnik. Založila Jugoslovanska strokovna zveza v Ljubljani.
Knjiga tiskana v uktavni obliki, obsega 173 slrani.
Roman Žena z zaprtimi očmi-: je interesanlen že zbog svojega očeta abbe-ja Edmonda Loutll-a (njegov psevdonim je Pierre I' Ermite), kojegn znane povesti izidejo v do 200.000 izvodih tako n. pr. Velika prijateljica (La Grande Amie)- katero delo je bilo odlikovano z nagrado Francoske Akademije. Roman ; Žena z zaprtimi očrnit je istotako odlično delo imenovanega pisatelja. — Roman je spretno vzet iz vsakdanjega delavskega življenja po velemestih. Je živa slika bridkih preizkušenj, ki čakajo težkega vsakdanjega dela nevajeno plemiško mladenko, ki je morala vsled padca valute po vojni razprodati očetovo j j.iestvo in poplačali med vojno nastale dolgove in zapustiti svojo . jstno plemeni-laško hišo ter so podati lire/, gmotnih sredstev v velemesto Pariz iskat vsakdanji kruh. — Niz zanimivih in napetih dogodkov ne dopusti čitateljll odložiti te lepe knjige, ki je obenem lep slovenski prevod. — Knjiga je broširana in se dobi v Jugoslovanski strokovni zvezi v Ljubljani, Stari trg 2/1., pri ekspozituri Jugoslovanske strokovne zveze v Celju in Mariboru za ceno 20 Din. Knjiga se laiikn naroča tudi pri poljubni knjigarni Inko v Ljubljani, kakor po drugih mestih. Dobe se na zahtevo ludi vezane knjige. Vezava se plača posebej — Knjiga je lepo božično darilo za naš književni trg.
Za Božič 1827 Jugoslovanska Malica jc izdala za letošnji Božič: 1. Gospodinjski koledar, ki je vdomačen že v vseh slovenskih hišah in ki je za redno in dobro gospodinjstvo zelo koristen; cena 20 Din. 2. Ipavcevo božično pesem za mladino Sveta noče, ki io je za klavir in petje priredil v najlažjem slogu Jos. Pavčič. Po napevu in besedilu je pesemca zelo prisrčna in namenjena intimnim donnčim krogom za praznovanje svete božič.io noči; cena 7 Din. 3. Dve originalni slovenski božični razglednici v štiribarviu m tisku, in sicer Gasparijeve Slovenske jaselre in Kopačev poprtnik, ki predstavl ja slovenski božični narodni »običaj iz Poljanske doline. Cena 1.50 Din. Vse to je naprodaj pri podružnicah Jugoslovanske Alatice v Sloveniji in v vseh knjigarnah. Naroča se tudi pri Jugoslovanski Matici v Ljubljani, Šelenburgova 7/11.
Miha in Tone gledata zn zelo suhim človekom. ki je šel mimo. Miha pravi: ?Ali si že kdaj videl takegale sulica?«
Tone: »Tale, pa suhec? Jaz sem že videl tako suhega človeka, kot sta dva taka kot je la.«
©Mšclte
prvi
kjer kupite dobro in poceni, po izredno ugodnih cenah, na drobno in debelo. — SO % popusta na Legitimacije se dobe na glavnem kolodvoru v Zagrebu ter v poslovalnici »Putnika«, Jelačičev
sejnin
vseli žel<f»"35!rifc:«iI-» SHS. trg štev. 6 za ceno 6 Din. iMmiiiB—iHvinufr i maamusmmmmmmmmmm
Ljubljansko gledališče
DRAMA. Začetek ob 8 svečer.
Sreda, 14. decembra: BOLJŠI GOSPOD. Red D. Četrtek, 15. decembra: Zaprto. Petek, 16. decembra: IDEALNI SOPROG. Red C. Sobota, 17. decembra ob 15. uri: MEDEA. Dijaška predstava pri znižanih cenah. Izven.
OPERA. Začetek ob pol 8 zvečer.
Sreda, 14. decembra: CAVALLERIA RUSTICA-NA — GLUMAČI. Gostovanje ge. Fanette Hermsdorf-Billinove. Red. B. Četrtek. 15. decembra: BAJADERA. Red A. Petek, 10. decembra: Zaprto. Sobota, 17. decembra: MILOŠEVA ŽENITEV. C. Nedelja, 18. decembra ob 15. uri: BAJADERA. Nn korist Združenja gledaliških igralcev.
Mariborsko gledališče
Sreda, 14 decembra: Zaprlo.
Četrtek, 15. decembra ob 20. uri: TAKRAT V
STARIH ČASIH. Ab, D. Premijera. Petek. 10. decembra ob 20. uri: KAR HOČETE. Ab. B. Prvič. Slavnostna predstava.
Ljubljanski Ljudski oder
V nedeljo dne 18. dec. ob pol osmih zvečer vprizori Ljudski oder za božični čas prav primerno zgodbo »Zmaga Ijubeini (Božični blagoslov).
Bogat industrijalec pride radi svoje nesmo-trene podjetnosti v konkurz. Njegov delovodja mu pomaga iz skrite naklonjenosti dn njegove hčerko. Na božični večer pride Oblič domov židane volje, ker jo dobil 1» g lega me*Sina, ki bi ga rešil propada, ako mu da v zakon hčerko Darinko. Toda
ona je obljubila večno zvestobo Ivanu. In ko Oblič prekolne hčerko, gre ta s svojim ljubimcem v svet. S tem propade cel načrt neuvidevnega Obliča, ki je kaznovan za svoj neočetovski nastop tako, da se preživlja kot postrešček. Usoda pa nanese, da ga privede njegov svak, ki ga najde šele čez deset let, spet ravno na boični večer v stanovanje njegove hčerke in zeta. Colo dejanje spremljajo prisrčne scene, ki ganejo še tako otopela čuvstva. Za ravnotežje pri vsej resnosti in trpkosti pa bo poskrbel g. Vrančič kot Jožek, ki bo z Marijo večkrat pognal v akcijo simpatične živce občinstva.
Predprodaja vstopnic od četrtka dalje v Nabavni zadrugi v Ljudskem domu I. nadstr. od 8 do
12	dop. in od 2 do 6 zvečer ter v pisarni Ljudskega odra od 4 do 7 zvečer istotam.
Glasba
Na simfoničnem koncertu Orkestralnega društva Glasbene Matice v Ljubljani, ki se vrši v petek dne 16. dec. ob 20. uri zvečer v Unionski dvorani izvaja program simfonični orkester 63 članov. Posamezni instrumenti so sledeče zasedeni:
13	L violin, 11 II. violin, 6 viol, 4 čela in 4 kontrabasi, 9 lesenih instrumentov, dalje 4 rogovi. 3 trombe in 3 pozavne, tuba, trojna tolkala in harfa. Sestava orkestra in program nam jamčita v vsakem pogledu za umetniški užitek, oba dirigenta skladatelja Adamič in Škerjatic pa za eksaktno izvajanje del, ki so na programu in sicer Beethovnova predira Egmont ter simfonija v c-duru, dalje Debussyjeva silita Cbildrens corner (otročji kot) in 4 Griegove skladbe. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni.
X.a učitelfstvo
Občni ilior nkr. učiteljskega društva za ljubljansko okolico s" bo ruti nrsldih ovir vršil dne 7. janu-irja 1928 in ne 19. dec. kakor jc bilo objavljeno.
Naše dijaštvo
Dauičarji. Danes ob 8 zvečer se vrši redni sestanek, na katerem predava g. dr. Karol Capuder o »kulturnem pomenu orlovstva«. Takoj po sestanku se vrši izredni občni zbor. Za člane udeležba obvezna, gg. starešine in tovariši bratskih društev vabljeni. — Odbor.
Orel
Celjsko orlovsko okrožje sporoča vsem odsekom, da se vrši okrožni svet dne 18. decembra t. 1. ob 9 zjutraj v hotelu »Beli vol'. Vsak odsek naj pošlje vsaj enega delegata, ki naj prinese kratko pismeno poročijo. Razpravljalo se bo tudi o reorganizaciji srenj.
"Prireditve in društvene vesti
Ljubljana.
Kat. akad. starešinstvo ima drevi ob 8 redni sestanek v dvorani Akademskega donui s predavanjem dr. čampe »o političnem tisku v Nemčiji«.
Zn Strokovno skupino mestnih delavcev in uslužbencev se vrši predavanje dne 15. der. ob 8 zvečer v Akademskem domu na Miklošičevi cesti št. 5.
Združenje jugoslovanskih inženjerjev in arhitektov, sekcija Ljubljana, vabi na predavanje, ki se bo vršilo v petek dne 16. decembra ob 20. uri v lastnem družabnem lokalu na Kongresnem trgu št. v II. nadstr. Predaval bo g. ing. liinko čopič o elektrifikaciji Ljubljane in okolice z gospodarskega stališča. Vabljeni so člani in vsi, ki se zanimajo.
Maribor.
Dijnki-sinučarji! V sredo dne 14. dec. se vrši ob pol 14. uri ses' rek vseli članov smučarjev pred gimnazijo. Vsi Člani naj pridejo s smučmi in
v popolni smučarski opremi, ker gremo vadit v bližnjo okolico. V začetku drugega tedna bo treniral dijaški smuški klub izvežban smučar. Udeležba je za vse člane obvezna. — Načelnik.
Ostali kraji.
Trbovlje. Zveza slov. vojakov priredi v ne« deljo dne 18. doc. ob t) dopoldne v dvorani ge. Forte na Vodah zborovanje bivših vojakov rudarskih revirjev Trbovlje, Hrastnik in Zagorje.
Prosvetno društvo v Ljutomeru vljudno vabt na tombolo, ki se vrši v Kat. domu na Štefanovo dne 20. dec. ob treh popoldne. Med tombolo svira >Radio-koncert«. Na svidenje!
Darovi
Odbor za popravo Jurčičeve rojstne hiše objavlja 2. izkaz prispevkov: Gdč. Il : \ nabrala med uradništvom OUZD Din 217.50, Učiteljska tiskarna 100, Tiskovnn zadruga 5!M). Jugoslovanska knjigarnn 500, Odvetniška zbornica .00, Županstvo mesta Novo mesto 100, skupaj Din 1917.50, v celoti doslej Din 523(5.—, torej osminka tega, kar bi bilo približno treba za popravilo Jurčičeve hišo. Zahvaljujoč se vsem darovalcem ugo-ravlja odbor, da za sedaj nimisliti na uresničenje te potrebne zasnove, če se ne bo slovenska javnost v obilnejši meri odzvala našemu vabilu.
Povzročitelje bo ezn«,
ki prihajajo skozi usta in sapnik v telo, se uničujejo s Panfiavin-pastilami Panflavin-pa-stile so torej učinkovito varstveno siedstvo pri prehladu in nalezljivih boleznih. Prijetne so v okusu in ne škodujejo želodcu. Priporočajo jih prvi strokovnjaki. Dobe se v vseh lekarnah.
Kulturni pregled
ToSmind.
Tragedija slovenskih kmetskih puntov.
Imamo že več povesti, ki se vršijo na goriški zemlji. Pisali so in pišejo povesti, v katerih mora krvava domača fabula zakriti notranjo šibkost umetnine; pisali so o velikem puntu, o tolminskih grofih itd. Toda to je bil samo primorski teater, ljudje so le oblečeni po naše, njih srce pa )c tuje, jc papir iz knjig.
Pregelj pa je v »T o 1 m i n c i h« ves naš Junak te knjige je tolminsko ljudstvo samo. Tu ni Gradnik junak in ne, sodnik ne kmečki glavarji: celo ljudstvo se nam tu predstavlja v dolgi vrsti izrazitih obrazov. Ljudstvo v mirnem, mučnem tlačanstvu, — potem v rastoči pobuni — ljudstvo v uporu in zmagi — in slednjič tolminsko ljudstvo v strašnem skupnem porazu: to je pravi junak tega velikega i omana.
In kar preseneča, ko prebiram knjigo, kar daje knjigi pečat popolne notranje resničnosti — to so ljudje, ki to ljudstvo predstavljajo. Glejte jih:
Gašper Kragulj, »modrejčansko potrpljenje«, ki umira vdan v božjo voljo pred čebelnjakom in se ie uklonil grofom iz ljnbezni do hčerice Tončke — ali ni ves naš?
Potep Duša, polubrat sodnikov in njegov najhujši sovražnik, deseti brat, ki drami deželo — ali ni pri nas doma?
Pa Andrej Laharnar, veljavni kmet na Šentviški gori, ki grunta nad bukvami in se naposled žrtvuje »za grehe vseh« — kako visoka in iz naše zemlje vzrastla postava!
In plemenita osebnost župnika M uro v ca, ki brani kmetom v punt, |ih solzan roti, naj ne drve v nesrečo, in ko sedijo puntarji pred avstrijskim sodiščem, jim šc skuša pomagati in na dan sodbe govori v cerkvi: »Otroci, danes ne bom pridigal, danes bomo molili za naše ljudi v Gorici. Otroci! Krvava rihta je v Gorici, vaše brate in očete je obsodila, pa po rablja so poslali in lutri bo potoval nalašč čez Tolmin, da boste lahko gle-
dat šli.,, Otroci, zdaj veste, kaj je pum Oče-naš .. .« Ves naš. ves iz naše krvi pa v ognju molitve prečiščen, ves sama grenka ljubezen do svojih ovčic — tak jc duhoven Murovec v Pregljevi podobi.
In vsi drugi: bajtar Anže Rink, propadli mešetar Skoračnikat, skopuh »pilakar« L a -pa j ne, čepovanski Podgornik. surovi a v srcu pošteni birič Mohor Kacafura in kmetje iz Roč, Šentviške gore, od Kanala, Solkanci. goriški mesarji in vsi drugi — to je naše ljudstvo, je njegov poveličani obrazi
Pa tudi takratna gosposka dežela je mojstrsko opisana, Bodi povedano Preglju v čast, da je ves človečanski, da ljubeče sega i tu v globo-čino duš. Tako ko nam riše usmiljeno lice kneza Porzia. ljubitelja Danteja, ko nam prikazuje boj med plemstvom in težavni položaj deželnih stanov. V spomin mi pride beseda Ivana Cankaria, kmečkih puntov, kjer bo pokazal, da niso bili vedno plemiči osebno krivi uporov, ampak da so tragični vzroki ležali v sami družabni uredbi. To objektivno stran upora je Pregelj prvi podal in s tem silno dvignil resničnost pa tudi umetniško vrednost »Tolmincev«.
»Tolir.inci« so slovenska ljudska knjiga v eminentnem pomenu besede. Ta velika podoba naše zemlje bo ostala za vedno v naši kulturi. Skupaj s Tavčarjevo »Visoško kroniko« in s Finžgarjevimi deli bodo »T o 1 m i n c i« predstavljali urretniško zrelo domačno-.tno slovstvo v orvi četrtini 20. stoletja.	K.
»Tolminci«. za »•'Ichanuroni« najveličastnejše delo Ivana Preglia, se dobi v Jugoslovanski knjigarni v Liubijani. Cena ie 30 Din izvod. Kn;iga bo gotovo eno najboljših božičnih daril
mislice za to prepočasne, ta je zasledil svojega Taldikina — v neki meri — v g. Gromu. V to smer je iskal g. Grom tragikomiko. Gdč. Starčeva (Oiga) je igrala divje skoke v afektaciji: od šest-najstletničnih oči in medenih ust, ki so goltale sladke sline agentovih besed — pa do nasršenih obrvi je bil marsikak drzen mimičen skok; Olga je bila včasih spreten mozaik raznih figur gdč. Starčeve. Gdč Kraljeva je igrala zelo skrbno na-študirano, klasično guvernanto. G. Daneš, seveda, je igral, kakor da ne igra. Njegova komika je primarna in zato očara. Drugi agent je bil g. Železnik, ki je ustvaril svojstven lik, s skrbno mimiko, z izbranim nastopom, tako da je bil prizor obeh agentov najbolj dovršen in vreden vsakega, največjega odra G Kovič P. (zdravnik) je imel dobro masko in je podal zanimivega čudaka, ki bi bil rad, pa ne more postati zločinec, G. Rasberger je prihrume! nad Tildikina po svoj denar; pred dolžnikom mu pa beseda noče prav iz ust, da jo onemoglo stiska, dokler mu je Taldikin sam ne vzame z jezika. — Igra je prijetno zabavala.
Dr. F. S.
Koncer* soorMtfkov.
V pondeljek, 12. t. m., je bil v Un:onu koncert, ki sta ga pod pokroviteljstvom generala D. Kalafatoviča priredila Olimoiadni odbor in Zimska športna zveza Sodelovali so operni člani Betetto, Thierrvieva, Škerlova, ki so izvaiali niz solospevov ob klavirski spremljavi prof. Ravnika
G. Betetto je odpel Haydinovo »Delitev zemlje« in Schillcrjev tekst, dve pesmi od Grečaninova in Rahmaninova »Gospod je vstal« ter dodal še Caj-kovskega »Plesno pesem«. Tehnično so bile pesmi mojstrsko odpete, izrazno in emocionalno sta pa prodrli obe Grečaninovi, prva, meditativna »Smrt« in čuvstveno lirični »Nočni glasovi«. Ga. Thierry-Kavčnikova je dala A. Balatkovo muzikalno in-venciozno »Pokopališče v Ženevi« in šp modernejšo, občuteno J. Ravnikovo »Temna lepa noč«, užgal pa me je Vit Novakov »Hvalospev« v prvi polovici koncerta najbolj. Mojster moderno kon-ciznega, jarkega izraza mi je v te) pesmi impo-niral še bolj kakor z ritmičnimi in hormonskimi genialnimi domisleki s tem, kako je dramatski dal tekstu izraza in krvi v celotni koncepciji. Zame vsaj je bila ta skladba v adekvatni interpretaciji ge, Thierry najjačji učinek večera. Ne dosti manj so ugajale Novakove originalne prireditve 5 slovaških narodnih. Ga. Škerlj-Medve-dova je pela dve Debussyjevi, eno Honeggerjevo in šest francoskih narodnih. Bolj ko težkokrvno sentimentalni Debussyjevi je bila zanimiva Honegger-jeva »Chanson de fol«, gotovo ne delo zadnjega časa. pa vsekakor originalno. Prelepe so bil« francoske narodne mislim, nekatere že zelo stare; često so me spomnile na germanski barok v katerem so ti ritmi često odmevali. Škerljeva ima v srednji in nižji legi topel, čeprav lahko zastrl lirski glas mehke barve, zelo skrbno šolan; v interpretaciji Škerljeva sicer nima onega dramatičnega prodora kakor Thierryjeva, pa se nežno ako-modira francoski lirični liniji, akomodira čudovito tudi posebnemu rasnemu te muzike. Prof. Ravniku gre vsa hvala za vsestranski vzorno absolvirani klavirski part, ki pri njem često ni le šablonski podrejena spremljava, nego posega klavir tudi samostojno v skupno izraznost.	V.
Pokooa'iška reklama v Ameriki.
Donski kmet'e in m*>deria rus'a šola.
Amerikanska reklama ne prizanaša ne živim ne mrtvim. V Zedin.enih državah so pokopališča zasebna lastnina Delniška društva zidajo grobne spomenike in grobnice na lastnem svetu, kakor sc zidajo stanovanjske hiše. Posebni oglasi vabijo občinstvo, naj se da pokopati v takih razkošnih in »vsem modernim zahtevam odgovarjajočih grobnicah«. Poleg oglasov o barvi za ustnice in žepnih urah najdete v dnevnikih, gledališčih in ulicah ludi pokopališke oglase. Lepa večbarvna slika kaže belo vilo sredi krasnega vrta. A to ni vila, temveč rodbinska grobnica Goli kodrolasi angelček nosi zastavo z napisom; »Kako lepo je počivati v tem krasnem kraju!« Na drugi sliki vidimo dolg spomenik na galerijo s slikami. Dve kratko-krili modni dami otipavata zid. To so žalujoči
ostali. Napis spodaj piše o lepem razgledu in solnčni legi, o suhem peščenem svetu. »Higijenski grobovil Mar ni boljše počivati na solncu kakor gniti v vlažni zemlji?«, vprašuje lastnik »vile«, ki bi jo rad oddal interesentom v večni počitek. Pokopališča imajo udobne zveze z mestom, pl»« čilo je na obroke Oglasi se končajo: »Hitite naročiti! Ne moremo ustreči ogromnemu povpraševanju! Telefonirajte še danes! Ura zamujena ne vrne se nobena!« Grobarji ne prizanesejo tudi bolniku. Umirajoči dobiva obiske agentov in čita v okrožnici: »Imate na izbiro dva grobova. Eden pomeni temno smrt v globini, drugi pa — smrt v solnčnih žarkih sredi krasne .narave in z vero v vstajenje. Izbirajte!« Pristno amerikanskol
»Narodnoje Prosveščenije«, glasilo prosvet-aeg;. komisariata štev. 7., oz. 8.-9. t. 1. prinaša podatke vprašalnih pol, katere so izpolnili kozaki in kmetje donskega okraja. Večina odgovorov izvira od manj premožnih kmetov, >hIeborobov« (149(3). ostali starši so delavci, nastavljenci in si. V celem je bilo razposlano 1939 pol. Iz odgovorov posnemamo sledeče: Kmetom ni všeč apolitični značaj šole. Dijaki se premalo učijo«. Preveč časa odvzamejo »vsakovrstne bedarije«. Kmetom ni všeč tudi pomanjkanje šolske discipline: »Deca zna samo klepetati in zmerjati starišec, »preveč se poje in pleše-. M. Temkin, ki priobčuje te podatke, jio-udarja, da pa je obenem večina kmetov jako naklonjena takim novotarijam kot so šolski izleti ali ročno delo (kiparstvo, risanje in slično). — »Strupeni in žolčni odgovori ne kažejo tedaj samo na-zadnjaštva. Na vprašanje česa naj uči šola«, odgovarjajo vsi kmetje: Otroci naj boljše čitajo in pi-
šejo kakor zdaj,« in »naj se uče veronauka«. Zadnji predmet seveda ni bil posebej omenjen v jiolah. Šolska oblast je nalašč uvrstila samo sledeče vprašanje: >Ali v< ste, da ni zdaj v šoli veronauka?«, na kar je tež^o kaj odgovorili, saj to itak vsi vedo. Kljub temu so izrabili kmetje priliko. 925 odgovorov (t. j. 61.8 odstotkov skupnega števila) kaže nezadovoljnost radi odprave veronauka. 33.9 odstotkov izraž-i popolno brezbrižnost. Avtor navaja le nekaj značilnih odjovor, ki so v prilog veronauka: -Božji strah je zdaj potreben kakor nikoli, ker ni več pravičnih ljudi.« — »Naši dedi in očetje so imeli veronauk, naj se ga uči tudi naša deca.« — >Veronauk je nujno potreben, brez Boga se ne pride niti čez l išni prag« (pregovor). — »Verstvo je po mojem temelj nravslvenosti, zato sem proti odpravljanju veronauka.« Globok je odgovor nekega kmeta, ki se glasi: »Če ste odpravili veronauk, bo vseeno našel božjo resnico, kdor jo išče.«
K»fa'ski Do mi o ljubezni.
t inh!ianel/a Hrama	t Medven, Sancin — docela realističen tip je bila
uuaransKa arama. j vdova ge Juvanove< _ Scena ^ v.vpotie« je zeio
(»Boljši gospod«, komedija v dveh delih. Spisal W posrečena; zlasti Motbijcva pisarna učinkuje re-Hasenclever. Prevel Ost. Režiser prof. O. Šest.) ••'»■»entatTvno grotes'".i,i,	F. K.
Ako ne bi vedeli, da je Hasenclever poleg ačinkovitih ekspresionističnih tragedij nedavni, napisal tudi pesmi (pod vplivom mistika Sveden-borga), bi upravičeno sklepali, da je »Boljši go spod«, delo poklicnega gledališkega praktika, k. pozna odrsko tehniko, pesniškega daru pa nit. Bog ni dal. Hasenclever je sicer sam zapisal (Die Biihne 1. dec. t. L), da je 1. 1924. odšel v Pariz in da je prišel do komedije »Boljši gospod« pod vplivom francoskega gledališča. Francoskega vpliva v dobrem pomenu tej komediji ne moremo priznati, razen če upoštevamo nekatera dialektična mesta, ki kažejo brušen dialog: gotovo pa niso pod francoskim vplivom nastali nekateri precej trivijalni domisleki, ki jih je avtor kaj realistično uporabil (hlače in stranišče). Snovno je Hasenclever grehe sedanje družbe in jih razvrstil drugega poleg drugega in z njimi osmešil niihov< tipične zastopnike: vso družino denarnega mo-gočnika, Compassa, »boljšega gosftoda« sleparja z ljubezenskimi čuvstvi Moebiusa, ljubezni željno vdovo, detektiva in tako dalje. Ta kolektivističn poizkus je našel slaboten izraz, ki je popolnoma sporeden z današnjo umetnostno industrijo, s filmom. Zgodba, da z inseratom iščejo ženina, ji samo zasilno ogrodje, na katerem vise pisateljevi satirični učinki. »Tempo časa«, beseda, ki pade v prvem dejanju, pač radi vsebinske oznake oseb. se prav lahko prenese na pisateljev oblikovni izraz: slikovita a prazna zaj>orednost vseh mogočih posnetih motivov. Gledavec se dobro zabavo ob grotesknem, skoraj brzojavnem parodiranji vsakdanjih družabnih dejstev, več pa ta industri, sko zajeta satira ne daje.
Obšla me je vendar dobra misel, da je la oblikovna praznota in neorganičnost morda celo poizkus, najti sedanji etični praznoti in propasti adekvaten izraz — seveda, ko bi ne bila vsebina tako ohlapna in nejasna. Gotovo pa je, da »boljši gospod« Moebius ni avtorjev idejni junak in da je vsa družba z Moebiusom vred enota; le tako se pravično najdeta gospodar denarnega trga Com-pass in slepar s čuvstvi Moebius kot enakovredna zaveznika. Igra brez prave gradnje jc pisana z rafiniranim instinktom in ne more ustrezati želji po lepem in resničnem. Zato smo razumeli občinstvo, ki je igro navdušeno spremljalo in se zlasti ~ilasl.vu.lo ob Moeb'usovi šarlatanski pridigarski morali- osrečiti z lažjo.
Uprizoritev ie v režiji g. prof. Šesta zajehi popolnoma »tempo časa«; Igra in aparati na odru »o celota — je prav industrijski slog to, vse od telefonske in telegramske kratkosti do osladne čuvstvenosti, ki je more zbuditi barvna reflektor-ika svetloba.
Igra je tekla gladko in z odsekanimi poudarki. Zlasti gg Lipah, Rogoz in Kralj »o točno zajeli in vzdržali groteskno komiko; nekoliko preko tega sloga so začrtali poteze gg Gregorin,
Kitajec prične časopis čitati na onem koncu, kjer mi nehamo. Za ža.ovanje se obleče v belo obleko in skoraj vsako stvar vrši drugače nego mi. Ravno tako je z ljubeznijo; najpreje sc poroči, nato šele sledi ljubezen. Do zadnjega časa in tudi še sedaj se pripeti, da se ženin in nevesta vidita prvikrat na dan poroke. Vse drugo, kar je pred tem treba, urede starši. Starši doraslega sina iščejo, dokler nc najdejo primerne ženske, katera se jim zdi, da bo dobra snaha V hišo dekleta pošljejo posredovalca, ki ima pred vsem nalogo, da mladeniča na vse pretege hvali, kakšne dobre lastnosti ima, sc izogiblje opiju ter ima zadosti sredstev. Starši mlade Kitajke pa obratno zopet hvalijo, kakšnih čednosti je njih hčerka, da je krotka ter nadarjena.
Mlada človeka prvikrat slišita drug o drugem, ko iima starši sporoče, da se bosta vzela.
Neki Evropejec je ob neki priliki pripomnil napram Kitajcu, da je to vendar čuden vrstni red, nakar mu je rmenokožec odvrnil: »Vsi Evropejci postavite lonec kropa na peč ter pustite, da se shladi, mi pa pristavimo mrzlo vodo k ognju ter jo pustimo vreti.« Tako je jako dobro karakteri-ziral razliko med našim pojmovanjem ljubezni in njihovim,
Po stari kitajski postavi se je mož lahko
ločil od žene v sedmih slučajih, med temi je bila tudi ženska klepetavost. Ženitve so obhajali j»o več dni, a sodobni Kitajec je zelo preprost, že-nitev obstoja iz običajnih poklonov ter (»odpisa certifikata, ki ima navadno takole besedilo: »T. L. K. iz pokrajine Chihli in S. I. S. iz kraja Chekiang, katera sta pritrdila, da se vzameta, sta bila danes, 28. junija 1927 pred pričo T. V. P. poročena. Ljubezen in nagnenje obeh prekipeva ter bo tako vstalo, četudi jima lasje osive.«
Kitajci zelo ljubijo otroke. Stara povest pripoveduje o Kitajcu, kateri je hotel od doma v svet, da obogati, žena pa je želela, da bi osta! pri nji. Ko se je mož odpravljal, ga je žena potegnila nazaj ter mu rekla: »Nekateri ljudje hočejo postati veliki in bogati, jaz pa sem zadovoljna, ako morem s teboj deliti riž. Nad seboj imava modro nebo, tu spodaj pa ljub obrazek najinega malega deteta. Zato ostani tu in ne hodi proč od naju.«
Dandanes je seveda tudi tukaj marsikaj drugače in mnogo staršev je, kateri prepuste otrokom, da si sami izbirajo zakonskega druga. Toda pravico odločevanja pa imajo še vedno starši in nobenemu Kitajcu se niti ne sanja, da bi se poročil brez blagoslova staršev. Tudi se ne upira očetu, ako je ta zanj izbral nevesto.
Smešnice
Učitelj: »Kaj je to: veter?« Jakec: »Veter je zrak, kateremu se zelo mudi.«
Neki krošnjar je bil strašno vsiljiv. Na vsak način je hotel doseči, da bi bil gospod kaj kupil od njega. Ker se ga gospod le ni mogel znebiti,
je stopil k oknu ter dejal: »Ako sedaj takoj ne izginete, bom zažvižgal po policaja.«
Krošnjar: »Lepe in poceui piščalke imam.
ravno take kot jih rabite.«
★
Ponosna mati: »Da, dragec, Radko bo 25. decembra eno leto star. Lani so nam ga angelci prinesli za božično darilo.«
Šestletni Mihec: »Ali bi ga ne mogli za letošnji božič kam drugam dali v dar?«

l.juhijanski grad v prvem snegu.
Mariborska drama.
Poleg »Rokovnjačev« smo imeli ta mesec premijero Averčenkove »Igre s smrtjo«. Z njo nam je dalo gledališče že drugo rusko komedijo, ki nam jc pač n-.nogo bližja od francoske in angleške. Z »Igro« si jc zaslužil letošnji repertoar ic večje priznanje. — Rcžiral jo je VI. SkrbinSek preprosto in prirodno. Sam jc igra! pesnika Ka-zančeva s prijetno lagodnostjo. Posebno prikup-ljiva je bila mala »botrca«, gdč. Savinova. Taldikin je problemski; če kdo z g. Gromom ni bil zadovoljen, ni kriv nihče drug, kot ruzlično pojmovanje: kdor smatra Taldikina za prožnega impresionista, ki ima smolo zaradi prepestre prožnosti, z Gromom ni bil zadovohen; kdor ga smatra za nerednega okorneža, ki bi rad zdrknil v suknjo moderne trgovske domiselnosti, pa so mu do-
Najsevernejši spomenik na svetu,
ki ga je postavila ob muiiiianskem zalivu ruska sovjetska vlada žrtvam inozemske intervencije.
Stev. J82.
Trgovske zveze SlovenUe s Francijo.
iSLUVliMliCv, tijip 14. decembra TJ-_;7.
Stran 7.
Spori
13. dec. 1927.
Naša Irgovinn s Francijo jc primeroma zelo živahna. Med vsemi državami, ki uvažajo 1< nam, stoji Francija na (i. mestu, nasprotno pa figuri ra Francija med kupci naših proizvodov no 8. mestu. Naša bilanca s Francijo je bila do lela 1925. aktivna. Sicer pa nazorno kažejo naslednji podatki trgovinske zveze med našo državo in Francijo (v mili ionih i)jn ter odstotkih):
Uvoz	izvoz
1922.	195.9 — 3.04	—	215.8 — 5.85
1923.	270.2 — 3.25	—	318.2 — 4.33
1924.	270.4 — 3.3«	—	302.9 — 3.80
1925.	323.1 — 3 09	—	180.5 — 2.00
1920. 353.5 — 4.03	—	188.8 — 2.41
I. pol. 1927. 101.5 — 4.79 — 74.0 — 2.49
Kakšen je razlog te izpremeinbe iz aktivnosti v pasivnost? Depreciacija (padec) francoskega franka, zaradi katere je nakup Francije v inozemstvu postal manjši, nasprotno pa je Francija lažje plasirala radi svojih nizkih proizvajalnih stroškov svoje produkte v državah z ustaljeno valuto. Tako je znašala povprečno vrednost devize Pariz nn zagrebški borzi v letu 1924 . 4.19 Din. v letu 1925. 2 83 in lani 1.83 Din.
Povprečna vrednost franka v primeri s predvojno valulo jc bila lela: 1923. 31 40 odst., 1924. 27.07 odsl., 1925. 24.00 odst. in lani 16.79 odst. To padanje franka je torej povzročilo naraščanje francoskega uvoza k nam lor padec, našega izvoza v Francijo.
Glavni predmeti, ki jih jo lani uvažala Francija k nam, so bili sledeči: volna (52 milijonov Din), blago in predivo iz volne 44, svileno tkanine 39, bomb. tkanine in predivo 29, prevozna sredstvo 20 itd. Največ pa smo izvažali v Francijo: bakra (78 milijonov Din), lesa 52, etrov in alkoholov 16, lanu in konoplje 7, svile 7. sadja 7 milijonov Din itd.
Posebej glede izvoza iz Slovenije v Francijo pa smo dobili od tukajšnjega francoskega konzulata zanimive podatke, ki jih v naslednjem v izvlečku objavljamo:
Izvozili smo v letih:
1923.
1924. 192r>. 1926.
9 mes 1927.
8.271 ton 2.152 ton 1.538 ton 914 ton 2.697 Ion
Med tem ko smo v letu 1923. še izvozili 3.520 fon kale. cianamida ter 2732 ton lesa, je padel izvoz cianamida lani na 0, lesu pa 114 Ion iu glavni izvozni predmei je bil lani fižol: 059 Ion ter hmelj 77.300 kg.
V tekočem letu se je naš izvoz znatno povečal :
Izvozili smo v prvih 9 mesecih lelos (v oklepajih podatki za celo lansko leto, vse v kg): kalcijev cianamid 1,724.628 (—), fižol 374.070 (058.879), les 237.079 (117.011), belo vino 100.654 (—), fcrosilicij 79.335 (—), rdeče vino 72.481 (—), hmelj 38.320 (77.294); izvoz se razvije šele v zadnjih 3 mesecih leta; pohištvo 22.352 (15.688), jeklo 19.910 (27.800), klej 9.900 (—), jajca 5.794 (-*), zobotrebci 141 (—), žimnaln sita 240 (1.152), ostalo 1.318, skupaj 2.696.578 (913015).
Za izvoz pa pridejo v poštev tudi sledeči predmeti, ki smo jih deloma že v velikih količinah izvažali: suhe gobe (lela 1923. 176 ton, lani samo še 2.2 tone), čreva krompir, kopila za čevlje, žebljički, elektrode (1924. 15 Ion) in čipke.
—o—
Plenarna seia zbornice TOI.
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani ima v ponedeljek, dne 19. decembra 1927 ob pol 10 dopoldne v zborničnih prostorih svojo redno javno sejo z naslednjim dnevnim redom: 1. Predložitev zapisnika 'tstanovne seje z dne 25. novembra 1927. 2. N ar in poročilo zborničnega predsednika. 3. Poročilo o delovanju sbornice in njenih prizadevanjih za izboljšanje gospodarskega položaja v letu 1927. 4. Poročilo o gradbi zbornične palače. 5. Poročilo o gradbi stanovanjskega poslopja. 6. Volitev in poročilo o izvolitvi podnačelnikov v treh odsekih. 7. Volitev treh pregledovitlcev računov 8. Komercijalizacija in reorganizacija državnih železnic. 9. Stališče glede Ir-govinskopolitičnega razmerja napram drugim državam. 10. Predlogi zborničnih članov.
Iz zagrebško zbornico. Zagrebška trgovska in obrtniška zbornica sklicuje svo|o plenarno sejo, ki se vrši 19. decembra lelos. Predlogi zn sejo obravnavajo vsa važna gospodarska vprašanja in stališče zagrebške zbornice do njih. Uvaževanja vreden je zlasti predlog, da se osnuje zavod za proučevanje konjunkture v zvezi z že delujočim sta-tistično-informativnim oddelkom pri zbornici. Ila-tega bo proračunska ruzprava. Proračun do-Ikov znaša za leto 1928. 3,497.600 Din (pn
zen
Itodkov znaša za leto 1!>28. 3,497.000 Din (proračun 1927 1,346.000 Din; cenitev taktičnega donosa 8,022.700 Din); izdatki so proračunjeni nn 3 milijone 496 tisoč Din (1927 proračun 4,345.800 Din; cenitev taktičnega donosa za 1927 3,017.400 Din).
Konferenca bor/ V ponedeljek se je v zagrebški borzi vršila konferenca tajnikov borz iz cele države; ljubljansko je zastopal njen tajnik dr. M. Dobri la. Sklenjeno je bilo. da naše borze nn konferenci na Dunaju zastopa zagrebški tajnik dr. Prručič. Razpravljali bodo n predpisih zn jemanje blagovnih vzorcev.
Hmoljskn letina v Srednji Evropi. Hmeljska
leti
odstote
škoslovu...... -..... ..... „ . _
gfolov (15), Jugoslavijo si.lifttl slntov (60) ler Polj-
»ka 49.000 stotov (15).
Sekcijo v »Društvu industrijcev in rclotrgov-ccvc. V okvirju »Društva industrijcev in velotr-govcev se je ustanovila sekcij^ pletilne industrije.
I$orsza
Dne 13 decembra 1927.
DENAR.
Tudi današnji devizni promet je bil zelo živahen. Največje povpraševanje je bilo za devijo Prago, v kateri je znašal promet 590.000 Kč. Večji promet je bil tudi v devizah London, Curih in Dunaj, ki jih je dala Narodna banka. Poleg tega je Narodna banka krila potrebo v devizi Berlin. Curih jo dajala po 10.9555, Lohdon, Dunaj in Berlin včerajšnjih kurzih. Ne\vyork se jc učvrstil na zaključek 56.72; Trst je popustil na 308, Praga pa na 108.37.
Ljubliana. Herlin 18 515—13.575 (13.56), Curih 10 9405—10.9705 (10.9555), Dunaj 7.9<»5-8.0,>5 (8.01), London 276.70—277.50 ( 277.10), Newyork 56.62- 56.82 (56.72), Praga 167.97—168.77 (168.37), Trst 307—309 (308).
Zaffreh. Amsterdam 22.97—28.03, Berlin 13.545—13.575, Curih 10.945—10.975, Dunaj 7.995 —8.025, London 276.70—277.50, Ne\vyork 56.60— 56.80, Pariz 228—225, Praga 107.97—108.77, Trst 307—809.
Cnrih. Belgrad 9.13, Berlin 123.63, Budimpešta 90.65, Bukarešt 3.20, Dunaj 73. London 25.2825, Nevvvork 517.00. Pariz 20.38375. Praga 15.3475, Trst 28.07, Sofija 3.73, Varšava 58.10, Madrid 86.80.
Belgrad. Berlin 18.545—18.575. Budimpešta 9.90—0.99, Curih 10.9405-10.9705, Dunaj 7.995— 8.025, London 270.70—277.50, Newyork 56.60 - 56.80 Pariz 228—225, Praga 107.97- 168.77, Trst 306.477 —308.177.
Dunaj. Devize: Belgrad 12.4875. Kodaiij 190.15, London 34.615, Milan ^S.-Ki, Nevvvork 708.75, Pariz 27.92, Varšava 79.46. Valute: dolarji 707-10, francoski frank 27.90, lira 38.40, dinar 12.38, češkoslovaška krona 20.985.
Praga. Devize: Lira 183.10, Belgrad 59.45, Pariz 132.90, London 164.80, Newyorlt 33.74375.
Dinar. Nevvvork 176.20, Berlin 7.875, London 277.20.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
V Ljubljani neizpremenjeno razen Ruše 265 — 280 napram 275—290 včeraj. V Zagrebu je Vojna odškodnina obdržala svoj visoki včerajšnji kurz, na katerega ga je pognala belgrajska špekulacija ter bila zaključena po 413.25. Bančni papirji so večinoma tendirall čvrsteje, v industrijskih ni bilo znatnih izprememb.
Ljubljana. Celjska t64 den., Ljublj. kreditna 132 den., Kred. zavod 160 den., Vevče 133 den., Kranj, industr. 300 den., Ruše 265 280, Stavbna 50 den., šešir 110 den.
Zagreb. 7% invest. posoj. 85.25 —86.75, agrari 53.5—54, vojna odškodnina 413.25, dec. 414—114.5, Hrv. esk. 9i. Hipo 57, Jugo 95, Praštediona 880, Ljublj. kreditna 132—135, šečerann 575 -580. Slavonija 12—14. Trbovlje 477—480, Vevče 130—136.
Belgrad. Narodna banka 5720, vojna odškodnina 415—417.50 (2.800), uit. dee. 415—418 (8), 7% invest. posoj. 85.50, agrari 52.45.
Dunaj. Podon.-eavska-jadr. 8340, Živno 109, Jugo 12, Hipo 7, Alpine 42.15, Leykam 10.75, Trbovlje 59, Kranj, ind -17. Gutmann 26.75, Slavonija 1.18.
BLAGO.
Ljubljana. Les: Hrastovi frfzi po naročilu kupca fko vag. nakl. p. 2 vag. po JOOO. buk. remelj-ni 50-50, 00-00, od 0.80-2.50 m dolžine fko vag. meja 1 vag. po 770; iščejo se: hrastovi pragovi 1.70 —1.80 in sicer 80% 10'20 10 in 20% 10/18 12, :a dobavo februnr-iuaree fob Sušak 21.75 den., nadalje hrastovi pragovi 2.55 m 15/25 15 cm ter smrekovi hlodi od 30 cm dalje Fko vag. nakl. posl. 180 den.; iščejo se hrastove podnice 43 nun 265, 53 mm 2.85 fko vog. nakl. post. 1000 den., zaklj. 3 v. Tendenca mirna. — Dež. p r i d e 1 k i (vse samo ponudbe, slovenska postaja, plačilo 30 dni, dobava prompt, ml. tar.): Pšenica 78—79 kg 2% baška 347.5—352, dec. 347.5—352, sr. 845—847.5, slav. 342.5—345, oves baški zdrav rešetan 275, koruza bač. st. 267.5, nav. vozu. 272.5, času primerno suha s kval. gar. 245. dec. 252.5. jan. 205, marec 277.5, april 280, maj 282.5, moka 0 g vag. bi. fko Ljubljana plačilo po prejemu 500; zakij. —. Tendenca čvrsto.
Novi Sad. Pšenica bač. 302.50—805, ban. 297.50—300, sr. 300—305, rž bač. 290 295, oves bač. 242.50—245, sr. 240—245, koruza bač. stara 225—229, bač. nova k v. gar. 205—207.50, 12—1 215 —217.50. 1—3 227.50. 3 —4 230- 232 50, bač. bela 230—285, ban. nova kv. gar. 210—215, ban. nova par. Vršac 215—217.50, moka 0 g in gg 425—437.50, št. 2 405—415. št. 5 305 375," št. 0 317.50 - 320, št. 7 260—270, št. 8 200—205, otrobi bač., sr., slav. 180—190, fižol bač. beli novi in sr. 360—370, bač. z roko brani 370—380. Tendenca neizpremenjena. Promet: 14 vag. pšenice, 25 vag. koruze.
Budimpešta (terminska borza), 13. dec. Tendenca medla, "šonica marec 31.92, 32.02, zaklj. 32 -32.04, maj 32.34—32.24, zaklj. 32.32-32.34, rž marec 30.68, 30.94, zaklj. 30.90—30.92. koruza maj 25.42, 25.60, zaklj. 25.68 25.70, julij 20.16—20.20.
Cliicago (začetni tečaji), 13. dec. Pšenica, tendenca oslabela; dec. 128,' marec 131. maj 132.62, koruza, tendenca oslabela, dee. 87.75. marec 91.75, maj 95.12, oves. tend. oslabela, dec. 52.75, marec 55.
Hm oljska letina v Srednji Kvropi. iiineijsica •lina v Srednji Evropi je dala letos (v oklepajih istotek količine, ki je še pri producentih): Ce-(oslovaška 200.000 stotov (15). Nemčija 180.000
PROGRAMU
Zagreb 310. Breslau 315 8. Barcelona 344.8. i Praga 348.9. Leipzig 365 8. Seheneet:idy 379 5. Stulltrari 379.7. Toulouse 392. Ilambure 394 7. Frankfurt 428 6. Brno 441.2. Rim 450. Pariš 458. I Oslo 4615. Lanaenberg 468 8. Berliu 483 9 Dunaj 517.2. Miinchen 535 7. Budapest 555 6, Varšava 1111 j
Sobota, 17. decembra. Zagreb: 20.30 komorna glasba. — Praga: 20.30 lahka glasba, 21.15 Benešova glasba na pihala. — Stuttgart: 15 lahka glasba, 22.45 lahka glasba. — Frankfurt: 20.15 koncert madrigalskega zbora. — Brno: 21 koncert balnlajk. — Rim: 21 prenos iz gledališča. — l angenberg: 20.15 vesel večer. — Berlin: 20.30 »Praznik miru , družinska drama v 3 dej. (G. Hauptmann). — Miinchen: 17.30 citraški koncert. — Budapest: 17.30 simfonični orkestralni koncert, 18.50 ogrske pesmi. — Varšava 20.30 koncert
~ .ur- TAJINŠTVENE SILE~-»č
hipnoze in sugestij
njih čudežna zdravilna moč, telepalija, vidovilost in mnogo drugih čudes naše duše pojasnjuje na preprost ter zanimiv način kniiga z MNOGO PRAKTIČNIMI NAVODILI, ki se naroča za 28 Din pri »VEDA IN ZNANOST«, Celje, K«ulagova 8 A.
ŠPORTNE DROBTINE.
Potem sla se pa lc poljubili, Glcitzcjcva in Hudsonova Ko se je prva namreč na ladji seznanila s Htidsonovo in jc videla, da je to dobra de-klica, ji je pedala roko in ji jc vrnila poljub. Kakor vemo, bo plavala Gleitzejeva zato, dn z zaslužkom pomaga bolnikom v bolnišnici, kjer jc uslužbe-na.
Sparta je dosegla v Carigradu proti klubu Galata Serail rekordno zmago 8 : II, 6000 gledavcev, kljub vlažnemu in mrzlemu vremenu. Dalje: FAC-Gradjanski 2 : 1 in 5 : 3, Ferenczvaros : Jugoslavija 3:1, Fer : BSK -l ; 2. Torino : Milano 3 : 1, Genova : Napoli 3 : 0, Alessandrija : Crc-inonesc 5 : 0 Rapid : Soortklub 5 : 2, Slavija : Hungaria 2:1, Uj-vst : Saharin 4 : 2, Čehi in Avstrijci «c bodo pobolali in iščcio krai razgovorov.
Francoski svetovni f»n!*M potniki Ro-ntra, Brugnon in Roussus so odšli iz Južne Amerike v Severno, orl tam čredo v Avstrijo ter se vrnejo preko Južne Afrike domov. V Južno Afriko jim pride nomatfat nf'brž Cochet.
Spcnrer m W'nler sla zmagala v Šestdnevni dirki v N"\vyorku
Treffnv ie sunil z levico 97!< kg, nov sve-tovni rekord niegovc teže.
V	grškorim-ki roknb^rbi ic nrcmatfal Huthn-nen nekdaj slovitega rokoborca Siegneda. v nrpsti rokoberbi pa svetovni nrvak 'oe Steoher Trža-čana Giovann:ia Raiče"ii*.i v 20 : 57; sedaj se bo Stecher pomeril še s Schikatom.
V AVTOMOBILU OKOLI SVETA.
Lani 3. maia startali v Miinchenu trite avtomobili tvrdke »Stevr«; nrip^diti w faVn zvani »Circum mundum motor exr>edit'nn«. Hoteli »o napravit^ potovanie okoli »veta Dva avtomobila sta po srečno it"sr>e1i vošiii nrišla nazai ž'? pred pn- meseci, trPtii i"tnmohil ie na nrispol 5e'e te-dai v Nevvvork pdkoder se ic 10 f^pcmbrn '-V-rral v Htmburg. Vodi da Bero h a rd Rodde V 19 mc-sf-eili >e prevozil Bud^<- okoli 60 0r0 I i1om"lrov. Vozil ic povnrek no Balkanu, nato po FVintu in no deloma «knloviti. delnmn peš*~ri Ni'b:!<-ki puščavi. iščoč prazgodovinskih oslpnkov, dilje po močvirnih nižinah Indiie, čez prelaze Himala:c, skoz ianonuke potresne pokrnline in no brezkonč-n:h razsežnostih prneriških nrrrii in a m en 5''Ca Sl'a1nei?a gnrnvvi. Naš zemcl'i ekvator meri /i" PO-l kilometrov. Pitdde ie prevozil 60 opn km. N"b"-ka puščav ic tako ra?vni4n in nn !lnW.m rflnsu, da ic bil relo sloviti švVnrski nvinliV Miltrlhnlzer v^scl, ko ic nrišpl ?t*7 In aeronlnn le neU*,!	l^ot
avlorpphit 7,inimivo le. ip d^k'1'i Ivrd^p Steyr« naročila c'n v avtomobilov pnltii Ameriki.
AVTOMOBIL PROTI AEROPLANU.
V	Prato pri Firenzl sc jc vršil dvoboj med znanim dirkačem Emilio Materassi na 180 KS-Bugattiju ter prav tako znanim aviatikom Vasco Magrini v 130 KS Macchi-aeroplanu. Tekmeca sta morala ondotno 764 m dolgo konjsko dirkališče 30kral prevoziti ozir. preleteti. Zmagovalca originalne tekme jc čakalo lepo darilo 20 000 lir. Obe vozili sti morali čakati v isti črti, s starta ju jc spustil znani rekorder major Bernardi. V prvi rundi se jc zdelo, da bo Materassi lahko zmagal; a ko je Magrini dobil pravi zalet, je bila slika takoj drugačna. Že v četrti rundi je bil Magrini pred Materassijeml in to se jc tekom tekme šc sedemkrat ponovilo. Materassi jc hotel zaostanke seveda popraviti, in so bili tisočeri gledavci na ovinkih večkrat v smrtni nevarnosti. Magrini, ki ni smel leteti više kot 100 m, je letel vseskoz tik nad glavami gledavcev Dobil jc 20.000 lir, svet pa eno senzacijo več.
TUNNEY JE ODLOČEN IN POBOŽEN.
V	newyorškem radio je predaval. Govoril jc o svojem svetovnem naziranju in o načelih, k: ga vodijo v boju. Obotavljanje in neodločnost sta večkrat vzrok poraza Živahni bokser jc vel ko boljši kot flegmatični in počasni. Moralne lastnosti imajo na borca velik vpl;v. Zelo potrebno jc globoko versko čuvstvovanje. — Tunneya so imenovali svoj čas »pobožnega mornarja«. — Druge kreposti bokserja in sploh človeka, so po mnenju Tunneya viteštvo, čut dolžnosti, kolegialnost. Zakon je sveta ustanova, in bi ii mor .1 zgradili vsak zdrav Amerikanec lastno ognjišče.
ŽENSKI ŠPORT.
Nemška telovadna zveza šteje 360.000 telo-vadk, nemška plavalna zveza 50.000 članic, nemška lahkoalletska zveza okoli 100.000 atlclinj, delavska zveza telovadbe in športa 140.000 članic, ženska veslaška zveza 1200 članic. V nemški gimnaslični zvezi je včlanjenih 600 učiteljic gimnastike. Ženske telesne vaje so postale v Nemčiji že splošna narodna navada. Zalo je bilo čisto prav, da je nemški državni odbor razpustil stari onbor za ženski šport, ki je obstojal samo iz moških ter da je osnoval nov odbor, obstoječ iz priznanih zastopnic vseh zvez. Sedaj vodijo ženske same vse, kar jc v zvezi z žensko telovadbo in igro ter z ženskim športom
V	letošnji seziji so napravile avstrijske športnice sledeče nove Inlikoatletske rekorde: 100 m Schurinek 12.8, 200 m Wagner 26.4 800 m Lauterbach 2 • 29.8, krogla Perkaus 9.79 m, diskos Mainx 32.79 m, kopje Bcrnhauer 28.52 m, 80 m lese Lahr 14.4, vrsta 50 + 100 4- 150 + 200 m W. A, F. 1 ; 08, kriketna žoga Flockinger 47.85 m. Devet novih rekordov so torej športnice zboljšale, znamenje izredno razveseljivega napredka v ženskem športnem gibanju. Kajti nc smemo prezreti, da so ti najvišji uspehi samo izraz intenzivnega dela splošnosti. Lc ob splošnem sodelovanju in ob splošni konkurenci se morejo poroditi tudi novi rekordi. In ta vsesplošnosl jc ono, kar jc najbolj omembe vredno.
Mariborska porota.
Maribor, 18. decembnv
Strnil Maribora pred poroto.
Danes je prišel pred poroto strah, ki je letošnje poletje Mariborčane tako vznemirjal. Štefan Pavličevič se je zagovarjal radi številnih vlomov, katere je letos v poletju izvršil v stanovanja v Mariboru.
Štefan Pavličevič je prišel v Maribor začetkom meseca julija t. I. ter dobil delo pri ključavničarju Sehelu. V začetku je pridno delal, tako dn Je bil gospodar prav zadovoljen z njim. Kmalu pu je pričel pijančevati, zapravil je celo plačo v par dneh, ko pa mu je zmanjkalo denarja, so je lolil svojega starega poslu, ki mu je svoječasno prino-sel večletno ječo, poslal je lat iii vlomilec. V poletnih mesecih odide iz mesta mnogo rodbin na oddih v kopališča in na deželo. Stanovanja ostanejo prazna često za par mesecev. To priliko jc Pavličevič izrabil ter pri belem dnevu izvršil več zelo predrznih vlomov v prazna stanovanju. Pokradel je vse, kar mu je jirišlo pod roko, največ pa jc i odnesel obleke, kate'ro je spravil na svoje stnno-! vanje knr v ukradenih kovčekih. ki jih je našel v j stanovanju. Ukradene stvari je prodajal nekemu krojaču. En del blaga pa je zastavil po raznih gostilnah za svoj zapitek. S svojimi vlomi, ki so si sledili drug za drugim, je Pavličevič postal kar pravi strah Maribora. Izvršil je vsega skupaj šest vlomov, od katerih pa se mu eden ni posrečil. Pri ostalih pa je zato napravil zelo dober plen. ki je po navadi bil vreden po več 10.000 Din. Naposled ga je policija izsledila in ga aretirala. V začetku je trdovratno vse tajil, najiosled pn je pod teže dokazov moral priznati vse vlome.
1'ožigalka.
Dne 29. septembra t. 1. je nastal na Kajžerjn pri Središču pri posestniku Vincencu Kerenčiču na gospodarskem poslopju požar, ki je poslopje upepeljil. Dva orožnika središke orožniške postaje sta se nahnjnla v trenutku, ko je ogenj izbruhnil, komaj par sto korakov oddaljena od mesta požara. Opazila sta današnjo ob lolženko Marijo Vogrinec, da je bežala od gorečega poslopja ter kričala, da gori. Sin pogorelca Kerenčiča je nato izjavil, da je videl obloženko pri gospodarskem poslopju, ki je takoj tinto pričelo goreti. Krivda Marije Vogrinec je na ta način očividna, dasi ona vse odločno taji in ni še dognan vzrok, ki jo je privedel do tega dejanja.
Sola v blaženi Jugoslaviji.
—	»Gospod učitelj, prosim dinar za kredol-t
—	»Drago dete, v državnem proračunu ta Izdatek ni predviden; samo če bo finančni minister sklenil pogodbo zn inozemsko posojilo, poleni je upati, da bo dal specijalen kredit tudi prosvetnemu ministru za to kredo ...«	(Nar. Politika.)
—	Jaz na primer ne priznam dolgov moje žene! Ali se li zelo čudno vidi?<
—	-»Niti najmanj. Jaz Se svojih lastnih ne priznam t<
Vremensko «*oroč?lo
Meteorološki 7avod v l.<ublian> dne 13. deccmbra 1927. Višina bnromr1™
Opazovanja		Haro-melet	loplolft » C'	Kel »lop«	Veter ln brzlnn v m	Oblač-nosi ! 0—11 1	Vrsta padavin		« -	
hrn'	np						ob ooazovan|u |	»mir de h		s-1 S s
Mubljnna	8	752-6	ID	90	S 2	10	sneg	9-8	2-1	0-3
Maribor		753*2	-1	100	NE 6		megla	1	1	-2
Zapreb		753-0	0	99	mirno	megla'	lež	5	2	0
Belgrad		753*9	0	98	mirno	megla	dež	18	1	0
Sarajevo		749-9	10	72	SVV 2	9	dež	0*6	7	6
Skoplfe		754-3	8	93	mimo	10			6	6
Dubrovnik		751-2	16	78	mirno	9	dež	4	16	7
Split	7	748-5	12	73	ESE 8	10	dež	13	15	II
Prag«		?53-9	-1	—	mirno	inegla			0	•2
Najvišje temperature veljajo 7.a prejšnji dan, razven ljubljanske.
Barometer je reduciran na mursko gladino. — Visoki zračni tlak (buromeler nad 705 mm> prinaša navadno lepo. nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme Barometer v mejah od 755 do 7fif> mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme.
Bivši drž, uslvžbenec trezen in pošten, vajen vsakega posla, išče službo s 1 u d e ali tenm podobno, zmožen slov. in nem. Nastop v začetku januarja 1. 1928. - Naslov prosim v upravi »Slovenca« pod št. 9939. :yi
Trktiš^na kuharica
za boljšo gostilno v tu-ristovskem kraju, sc išče za takoj - Naslov pove uprava »Slovenca« pod številko 9933.
Dvodruiinska HIŠA
nova, z vsemi pritiklina-i mi, ugodno naprodaj. Mogoča takojšnja vselitev. Stožice pri Ljubljani, Fr. Jerko, Črnuče - Jezica.
K.OLPO^T^F TF
za krjige in liste, proviz. 50—75%, sprejmem takoj, — Ponudbe upravi lista pod -Samo vestni«.
Opremljena spalnica
se takoj odda. - Mojstrova ulicn 14. 9840
Pisarniške sobe
v bližini glavnega kolodvora, oddam. - Naslov v upr. lista pod št. 9843.
n; jo|f sc sprejme na UlJnlV stanovanje. — Gosposka ul. 6, I. nadstr.
Naprodaj je zelo dobro ohranjen
moški mestni kožuh
(Stadtpelz), podložen z »Genotten« mačkom in perzij. ovratnikom - Na ogled pri tvrdki I. Wanek na Sv. Petra cesti št. 9.
Klobuke
in drugo modno blago, kupite najceneje pri
»AMERIKANCU« Liubljana - S'ari trg 10. Kupujem kože divjačine!
Mesarji!
Stenska dvigala za klavnice, mesoreznice, kloba-sarice, sekire - mesarice, nože, bruse, ostrila za nože, stiskalnice za o-cvirke nudi najceneje FR. STTTP1CA. železni-a — Ljubljana.	9808
PREPROGO kupim,
dobro ohranj., 4 m dolgo. - Ponudbe na upravo lista pod »Preproga 9941«.
HTOITE"
bukove la in hrastove od 20 cm naprei kupuje v vsaki množini parna žaga V SCAGNETTI -Ljubljana.	7490
Koruzo m hrmo
oddam najceneje velelrjruv na Žitu In moke
A, UMU ilnMj.nu>
IVsi ,'vn ecstii š;. 4.
Posredovalnica za službe
se priporoča vsem cenj. interesentom z zagotovilom najboljše postrežbe Elizabeta Lorber Maribor, Vetrinjska ulica 5.
KROJAČI in šivilje I
Kroje (šnite) po poljubnih slikah, izdeluje in razpošilja za dame in gospode Knafelj Alojzij,
učiteb krojaštvu, Ljubljana, Križevniška ul. 2
Na^ep^a
drva
Cebhi, Ufolfoua ul. 1/2
Radio krnice
Tungsram in Philips, kupite najugodneje le pri tvrdki SLAVO KOLAK, elektrotehnično oodjetje, Ljubljana, Dunajska c. 22.
Priporoča se trgovina J žeieznino
A. SUŠNIK, Ljubljana
Zaloška cesta
Med. Univ. Dr.
Radivoj čavic1
sreski zdravnik se je nastanil v Šmarju pri Jelšah štev. 5. -
Bolnike sprejema dnevno od 10. do 12. ure dop.
Sa'ama
zimska kakor milanska Ia. novo blago, popolnoma zrelo, kakor tudi razne italijantk' speciali.ele, kot MortadePa a la Bolognn, Mortadclla cylindra, Ka-natori, Osokol«, Lvo^ska salama, Jegei salama — dali«; ŠUNK17 a la Praga, suho meso, slanina in čista dom;čo sviniska mast se razpošilja po pošti in železnici. — Cenik noilj-m na zahtevo brezplačno.
MI L IVO J P U T NI K
tvornica salam, suhom^snega blaga in masti, 3ELA CKKVA, BANAT.
Volna - bombaž
ra strojno pletenie m rofna dela dobit« po P>F" nainižiih cenah on
PREI.OOU LJUBUANA Stari trg 12 - Židovska 4
večje posestvo v Sloveniji s stanovanjsko zgradbo in inventarjem. Obširne ponudbe na Jugoslovensko Rudolf Mosse, Zagreb, Zrinievac 20 pod šifro ..Posjed sa mventarom".
lisah je svoje sreče
Minulo 14. kolo je zopet dokazalo, da je moja prodajalna srečk državne razredne loteriie najsrečnejša, kajti izplačal sem v tem kolu svojim cenj. igralcem ogromne vsote.
Za novo 15. kolo naročite zato srečke samo pri
ffl. 5. Serdarušic, Beograd
V novem kolu je drž. razr. loterija načrt žrebanja izpremenila ter
sedai vsaka sr?& zadene
Cene srečk ostanejo iste kot do sedaj: cela Din 100-—, poloviina Din 50-— četrtinska Din 25-—.
Ker,je žrebanje 1. razreda že
11- ia usr 3
naročite srečke takoj po < opisu.
ZSO.OOO srečk - Z5G.000 dobitriou
Pozor!
Od danes naprei nabavite za
.Božična darila"
Pozor!
vsakovrstnega modnega in m&nutakU r /ega blaga po zelo znižanih cenah v trgovini
Ihl <§ kuhar, prei Kari Soss
Maribor, Aleksandrova cesta 9.
Kupujemo staro lito železo
v vsaki množini Ponudbe z navedbo najnižie cene na STRODNE TOVARNE IN LIVARNE, D. D. — L3UBUANA.
Božja volja je pretrgala nit življenja moji sestri gospodični
VTIarlli Veselic
učifel t« in hiSnl poses.nci
Umrla je 8. decembra in bila pokopana v Vipavi.
Zahvaljujem se za sočutje in spremstvo na njeni zadnji poti.
Vipava-Kozje, 12. XII. 1927.
Ana Veselic
starešina pošte.

ZAHVALA, Za mnogoštevilne dokaze iskrenega sočutja ob smrti najinega nepozabnega brala, gospoda
Karla Pirca
dolžnost nama je, da se tem potom zahvaliva prečast, gg. kanoniku Škerbcu in tukajšnjemu župniku M. Škerbcu za požrtvovalnost napram pokojnemu za časa njegove bolezni, velečast. gg. duhovnikom, osobito g. priorju Učaku, gg. Lavtižarju in Kocmurju, vsem organizacijam in vsem ostalim, mnogoštevilnim spremljevalcem na zadnji poti. Osobita zahvala gg. župniku Škerbcu in ravnatelju Jegliču za v srce segajoči poslovilni govor, pevskemu zboru prosvetnega društva ter vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja. — Povrni vam vsem Vsemogočni!
V Tržiču, dne 12. decembra 1927.
Seraiina in Zofija Pire,
KNJIGOVEZNICA K.T, D.
črtalnica in tvornica poslovnih knjig v Ljubljani, Kopitarji:va ulica 6/II
priporoča
svojo stalno veliko zalogo mnogovrstnih salda-konti, štrac, journa-lov i. t. d. lastnega izdelka.
Vstopnice za razne prireditve, blagamiške bloke i. t. d.
u 0 1 «
• •
in Dianim
prvih svetovnih tvrdk, po znatno znižanih , cenah veduo v zalogi. Oddajam tudi na obroke.
M. ROPAŠ, CELJE.
Vsa popravila in uglaševanje strokovnjaško.
JBIf- Za takoj iščemo 50 mojstrov	kateri
znajo iz granitnega kamna dobro izdelali kocke za tlakovanje cest. Kamnolom je pri železniški postaji Višegrad v Bosni. Delati se more tudi v vsakem zimskem času, ker so delavnice pod streho. Pri delavnici so barake za spalnice in kuhinja za delavce. Kamen se zelo dobro cepi. Živež je poceni. Delo je stalno celo leto, zaslužek je zelo dober. — Vprašajte na naslov: »Industrija Više-gradskog granita u Višsgradu, BOSNA.	9909
Neobhoono potreben vsakemu raaio-amaterju
tffl N 5 (D
(D O) > , Cfi O— 1
C S>
iS .2 g ®
1928
Cena Din 25-—
in
C
®
n
II) <0 0.
eadioicmiicfid
cena D n 15-— „Radiowelt"
Neizprosna smrt nam je ugrabila našo zlato mamico in soprogo, gospo
TSHKO BEBR
soprogo načelnika kurilnice.
Po dolgi in mučni bolezni je, previ-dena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala. — Zemske ostanke nepozabne ranjke bomo ponesli k večnemu počitku dne 15. dec. ob 2 pop. iz kolodvora na pokopališče v Loko. -Sv. maše za pokoj njene duše se bodo darovale v cerkvah v Loki in v Širjah dne 21. decembra.
Zidani most, 13. decembra 1927.
Žalujoči soprog in otroci.
O IGINffL«E POTREBŠČINE ZU
PRESERVAT. FIXAT IN OSTALE POTREBŠČINE VEDNO V ZALOGI PRI
LUH. iARRGA,
SELENBURGOVA ULICA ST. 6/1.
S55I TELEFON ST. 2v8C
Sir H. Rider Haggard:	n
Kleopatra, egiptovska kraiica.
Ampak dobro pomni tole: šele dva tedna je tega, odkar Ptolomej Neus Dioniz, Ptolomej Aulet piskač, ki te je skušal umoriti, mrtev. In šele pred kratkim je evnuh Potin, prav tisti evnuh, ki je pred leti prišel v naše kraje, da ti odseka glavo, pustil v nemar poslednjo voljo svojega gospodarja, mrtvega Auleta, in posadil mladega Ptolemejca na prestol. Zavoljo tega je njegova sestra Kleopatra, tisto ognjevito, zlato dekle, pobegnila v Sirijo, in tam bo zbrala, ako se ne motim, svoje vojake in se vzdignila zoper Ptole-meja svojega brata; po poslednji volji svojega očeta je namreč ona bila skupna sovladarica ž njim. In dobro si zapomni tole: rimski orel plava visoko na nebu in preži s pripravljenimi kremklji. da pride čas, ko se vrže na tolstega jarca, to je Egipt, in ga raztrga. In pomni dalje: ljudstvo Egipta je sito tujega jarma; ono sovraži spomin na Perze, in kar slabo mu je pri srcu, da jim na trgih v Aleksandriji pravijo Macedonci. Vsa dežela mrmra in godrnja pod jarmom Grkov in senco Rimljanov.
»Mar nismo bili zatirani? Ali niso bili naši otroci poklani in nam niso vzeli vse, kar smo si bili pridobili, samo da bi zadostili brezdanji poželjivosti in sli Lagidovi? Ali niso bili naši templji zapuščeni? Ali ni bilo veličanstvo večnih bogov uničeno po teh grških brbljah, ki so se drznili vmešavati v neumrjoče resnice in imenovati Najvišjega z drugim imenom — z imenom Serapis — zamenjujoč bistvo Nevidnega? Mar Egipt ne vpije na ve3 glas po svobodi? In ali naj vpije zaman? Ne, ne, zakaj ti. sin moj, si določen, da ga osvobodiš. Tvoje ime se že šepeče po mnogih svetiščih od Abu-ja do Atu-ja; duhovni in ljudstvo že prisegajo udanost in zvestobo pri svetih
znamenjih njemu, ki jim bo oznanjen. Vendar sedaj še ni čas; ti si še preveč zelena mladika, da bi nosil pezo take vihre. Ampak danes si bil izkušan in bil najden nepovoljen.
^Oni, ki hoče služiti bogovom, Harmakis, se mora otresti vseh slabosti mesa. Zasmeh ga ne sme ganiti, tudi ne nobena človeška sila Tvoje poslanstvo je visoko, ampak moraš se ga šele učiti spoznavati. Ako se ne naučiš, ne boš uspel. In potem naj pride moje prekletstvo nad tebe in prokletstvo Egipta in prokletstvo propadlih egiptovskih bogov! Zakaj vedi, da se utegnejo ludi bogovi, ki so neumrjoči, pri prepletenemu stroju stvari nasloniti na človeka, ki jim je orodje, kakor se vojnik opre na svoj meč. In gorje meču, ki se zlomi v uri boja, zakaj vržen bo v stran, da zarjavi ali pa se morebiti stopi v ognju. Naredi zavoljo tega svoje srce čisto in visoko in močno; zakaj tvoja usoda ni navadna in tvoje plačilo ni plačilo umrjočega. Ako zmagaš, Harmakis, boš v sijaju in slavi — na tem in onem svetu! Ako pa padeš, gorje tebi, gorje!«
Prenehal je in povesil glavo, nato pa je nadaljeval :
O teh rečeh boš pozneje še več slišal. Dotle se imaš mnogo učiti. Jutri ti oddam pisma in odpotoval boš po Nilu nizdol mimo Memfisa z belim zidovjem do Anuja. Tam boš bival več let in se boš naučil še več naše starodavne modrosti v senci onih skrivnostnih piramid, katerili bodoči dedni veliki duhoven si ti. Med tem pa bom jaz sedel tukaj in pazil in prežal, zakaj moja ura še ni prišla, in s pomočjo bogov predel mrežo smrti, v katero boš vjel mace-donsko oso.
»Pridi semkaj, sin moj. pridi semkaj in me poljubi na čelo, kajti ti si moj up in nada vsega Egipta. Ako boš pošten in se vzdignil do orlovskega gnezda usode, boš slaven tukaj in na onem svetu. Ako pa
boš nepošten, ako padeš, bom pljunil nate in proklet boš, in tvoja duša bo ostala zasužnjena vse dotle, ko se bo zlo v počasnem poteku časa še enkrat izpreme-nilo v dobro in bo Egipt zopet svoboden.«
Stopil sem k njemu trepetajoč in ga poljubil na čelo. »Vse to naj pride nad mene in še več, sem rekel, »ako se izneverim tebi, oče!«
»Ne!« je vzkliknil, »ne meni, ne meni, ampak njim, kojih voljo vršim. Sedaj pa pojdi, sin moj, in preudarjaj v svojem srcu moje besede in jih pre-bavljaj v svojem skrivnem srcu. Zapomni si, kar boš i videl, in nabiraj si roso modrosti pripravljajoč se na ' boj. Ne boj se za sebe, zavarovan si pred vsem zlom. Nič hudega se ti ne bo zgodilo od zunaj; ti sam si lahko svoj sovražnik. Govoril sem.«
Nato sem s polnim srcem odšel. Noč je bila tiha in živa duša se ni ganila na tempeljskih dvorih. Hitel sem preko njih in dospel do vhoda, ki je pri zunanjih vratih. Ker sem iskal samoto in se tako rekoč skušal približati nebesom, sem vzel dvesto stopnic osprednjega stolpa pod noge, in naposled dospel do masivne strehe. Tukaj sem naslonil prsa ob branik in se ozrl naprej. Ko sem zrl, je rdeči rob polne lune plaval nad Arabskimi hribi in njeni žarki so se razlivali po stolpu, kjer sem stal, in po zidovju templja, razsvitljujoč izrezane podobe bogov. Nato je mrzla mesečina padla na dobro obdelano polje, ki je zorelo za žetev, in ko je nebeška svetilka Izide plavala po nebu navzgor, so njeni žarki počasi lezli dol do doline, kjer se Sihor, oče dežele Khem, vali proti morju.
Kmalu so svitli žarki poljubili vodo, ki se jim je v odgovor nasmehnila, in sedai so bile gore in doline, reke, templji, mesta in ravani poplavljeni z belo svetlobo, saj vstala je mati Izida in razgrnila svoje blesteče oblačilo preko nedrija zemlje. Bilo je lepo, lepo kot sanje, in svečano kakor ura po smrti.
=111=111
a s
— r Sr -:
(5 * -
N B T
B D -C
M V
> Z
'J. C ST £ w
3- w g >
?5
a. i S" N
re z
x č o >
SS
š a S
» S'
tO yq 3
® I P
a. «i m m
c n
(P r °
*- — CM
2 c
bj oq P
ro £2.
O _ <
O n
s a ,
1
O tC o C £3» — O
si O- < Š 8 o 5- 1
r » B ti:
B	u) sr
c	0)
oe
M
— tO
B	3
O	(T>
" I
I
• N. 00
s -š" a
D '
O fl> x
^ C
N H
« I
N B
2- >
C K
P' S
o■ 0> • •< W
=111=111