254. številka.
Ljubljana, vtorek 5. novembra.
XI. leto, 1878,
ENSKlNflRO
letmja vsak dan   tvavtafi (KRiettttOfr e ..  <Luvi:       a • -. v«, i» oiu ^teieman m UTiito-o^brik« deteie ia celo leto IH jfld., u pil '.dih B g 1.,
a* četrt leta 4 gld.  — Za  t.{ tuSjt sso bres ttoidjanja na dom rji celo leto 13 *ld., ca 6«trt leta 3 pld. 30 kr., ta en mesec 1 gld. 10 kr    Za pošiljanj« ia dom so računa 10 ki. ca u.«a.*s  PO kt. n tetrt lota. — Li šaja doieie toliko ;ec, kolikor poitnina iznaša. — Za gospode nftiteljo na ljudskih lolafa in za dijake velja cnii*».a cena in sicer   ?.* LJubljano M Aosct Isti 2 tfld. 50 J^r., po požii prejeraan ia četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačne od ItotMMOBM petit-vrate 6 kr., če se    Danilo •noterat iUka, 5 kr., 6o se dvakrat in 4 kr. če so tri- ali vefikmt tinka. Dopisi naj le izvole frankirati.      Rokopisi se ne vračajo. -■■ 1.1 r o d ni i i vo |o v Ljabliani v Franc Kolraanovej hifti ik. 3 „sloanHnka stolba". Opravnlitvo, na katero naj se blagovolijo poailjati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. ad ainictta+ivn« radi, je v , Narodni cinkarni" v Koluianovej hiši.
Naša beseda po deželnem zboru kranjskem.
in.
Bolj zadovoljna pak je narodna stranka z držanjem deželnega načelnika, gospoda viteza Kal line. To pa gotovo le zavoljo tega, ker smo uže z majheniin zadovoljni. G. deželni načelnik nij ničesa stori! za nas, ni j odpravil krivic, ki so se pred njim delale naroduej stranki, ali mi smo uže zadovoljni, da moremo reči, on nam nij krivice delal, on je bil dozdaj res objektiven, kakor je pri svojem nastopu obljubil. To se našim ljudem uže mnogo zdi, in hvaležni so mu, ker smo se na pravičnost in objektivnost ter zakonitost v prejšnjih časih tako nekako od/adili bili.
Gosp. deželni načelnik na interpelacije narodne Btranke nij odgovoril za našo misel povoljno. Ali tega v de naš njih časih tudt pričakovali nijsmo. Več menda iz državnega pravdmka obzirov ne smemo reči.
Kolikor je mogel mirno obravnavanje pospeševati, storil je to. Gotovo se je pa prepričal, da je pri stranki, katerej so se take stvari godile, kakor jih je čitati mogoče v letošnjem stenografičnein protokolu, teško vsako posredovanje na podlagi „status quo.H Posredovanje, katero bode res do mitu in sprave v deželi pripeljalo, mora se postaviti na stališče nuturne pravičnosti. Tu pri nas na Kranjskem nam gre za narodna prava, tu velja torej ozir jemati na to, da je 95 procentov prebivalstva Slovanov, in le 5 procentov Nemcev. Upamo, da bode g. deželni predsednik s časom na tej podlogi spravo po skusil, in gotovo jo bo naredil, objektivno in pravično.
Ce je torej rekel, da želi, da bi se druga leta vsi ti poslanci zopet v kranjskem zboru
sešli, moramo obžalovati, da nijsmo deležni njegove želje. Mi bi prav nič ne marali, ko bi se ta zbor zarad volitev, kakor so bile dovolj drastično popisane, razpustil, in drugi volil na podlagi popolne „objektivnosti in pra vičnosti". Mi smo za trdno prepričani, da bi vse drugo lice imel. Pri tem ponavljamo, kar smo uže večkrat rekli. Mi, narodna stranka, ne potrebujemo pri volitvah od slavne vlade nobedne podpore. Če b de ona popolno objektivna, smo uže zadovoljni. Nam protivca stranka, neinškutarji, tega ne morejo reći. Nemškutarji so tisti dau velika ničla (0), kadar jim vlada odvzame svojo jednojko (1) spredaj proč. Naša stranka pak ima koreu v ljudstvu, zato je pa n-premagljiva, in ostane faktor, tudi če se umeteijno za nekaj časa v manjšino potisne.
Upamo, da se je novi deželni predsednik za časa zasedenja deželnega zbora poleg: diu zega tudi o tem popolno podučil in preveril: da je narodna stranka slovenska popolnem lojalno avstrijska. Doz laj se je res od nasprotne strani vedno in z neko sistemo proglašala kot „državi sovražen" element, in mnogi protiv-niki so tako ravnali pri volitvah in sicer, pri vsakej javnej politiki, kakor da bi bili mi zu naj postave, kakor da bi mi ne imeli pravice eksistence kot stranka. Vsemu temu mora konec biti, potem še le je upanje opravičeno, da se vrne mir in sprava v deželo, kar Bog daj.
Iz Bosne in Hercegovine.
Iz Sbrajeva Be javlja v „N. Fr. Pr.", da so ceste vsled slabega vremena tako slabe, da nij moč voziti po njih. Zarad tega, da se je bati, da ne bi vojska, ki ostane v Bosui, po zimi pomankanja trpela.
Pri Blažu j U je 38. peški polk ob reki Žujeviui na putu iz Bosne d^mov prenočeval
Vsled deževja se naenkrat reka iz struge izlije in fiatore, kjer so vojaki spali, preplavi. Ko* maj so se po noči iz vode na višine oteli, a treh vojakov pogrešajo. Boje se, da so utonili. Torej prizanesla jim je turška puška, premagali so vse strašne strapace in nevarnosti pred boleznijo, — a uže na potu domov jih sreča neumna smrt v vodi. Človeška csoda je čudna.
Glede zidanja železnic pravijo, da bode proga Banjaluka Novi Doberlin do 1. decembra gotova. Do tega dne bo proga Dobrlin-Kostajnica dovršena. Delo opravljajo vojaki od ženijskega kora in pijoniri, zraven njih nekaj bosenskih delavcev.
Iz Stolca v Hercegovini 24. okt. [Izv. dop.]
Gm. Schluderer se je denes poslovil z odhajajočimi vojaki tako-le:
rZ jutršujim dnevom se poslavljajo 32. pe5-polk, 19. lovski bataljon, sanitetni zavod, mu-nicij-ki park, pogorska baterija in škadron tovorne živine iz zaveze 3. pogorske brigade.
„Žalost me uuvdaje, da iigubodem vojsko in zavode izpod svojega poveljništva, kateri so z oddelki, ki še ostanejo pri brigadi, pošteno delili dneve in dejanja težavnega in požrtvovalnega vojskovanja, živeči in trpeči v brat-skej složoosti.
„Prav živo obžalujem, da mi nij moči še dalje voditi izvrstnih in z junaškim duhom napolnenih vojnih oddelkov, kateri so z jednako srčnostjo in z visokodušno hrabrostjo prebivali nezgode in boje vojske, katera je znamenita zaradi zmagoslavnih bitek pri Ola-dinici, Anici, Rečici, Kremencu, Stolcu in Klobuku, v katerih si je pridobila tretja brigala neusahljiv venec vojne slave.
„Mi, ki ostajemo še tukaj, in katerih ime ostane v spominek dobe, polne trudov in težav, a tudi časti in zmag,  spominjali se bolem >
Car in mornar.
Ilolandsk mornar, "NVanderholta so ga imenovali, je čul pripovedovati, kako resno so pričeli zidati novo mesto ruskemu carstvu, Sankt Peterburg, in da car Peter Veliki, kateri j^ bd to mesto oJmeuil v glavno mubto, posebuo trudoljubivo pospešuje trgovstvo in inorniirstvo. Zatorej sklene it', tija, poskušat sreče, ur si priredi ladijo. Prijatelj iz Amsterdama mu je bil naročil priporočilno pismo do pnataniščnega kupi rana v Peterburgu, v katerem ga prosi, da uvoli preskrbeli mornarju blaga za prevažanje. Ta jo bila prva tuja trgovska ladija, katera je plula po vodah reke Neve. Peter Veliki je gledal baš, kako so zidali tvrdujavo, ko jnistaue holaudska ladija, ter s trikratnim strelom iz topov po
ziravi obrežje. Dal je povprašati, čemu je priplula ladija tu sem, in odgovor mu je bil tako po godu, da je odlučil, pošaliti se s podjetnim tujcem. Ukažj pristauiščnemu kapitanu, naj, kadur ladija pristane, dovedo nje vodnika v carjevo stanovanje, y preprOBtO kolibo poleg poslopja pomorskemu "oveljniitvu, lekši mu, da si jo je kupil trgovec, ki je nedavno tega v novem mestu začel tržiti, in kateri mu želi pomagati s svetom in dejanjem. Da bode šalu popolnejša, so tu ii cariujo nagovorili, da se je preoblekla v navadno meščansko nošujo, kakor.-uo ko tedaj imelo ruskih trgo\cev žeuo.
Car je prijaznjivo sprejel holandskega trgovca in sta vkupe za »žila ki uha in sira, ter pušila iz pip. Holandec te je oziral sem ter tija po sebi, in rodi se v njem misel, da mu trgovec, kateri ima tuko oskromno stanovanje, ne bode koristil mnogo.
Zdaj stopi v Bobo tudi carica, in mornar
[jo pozdravi, rekoč, da jo soboj pripeljal tako [dobrega sira, kakoršnega gotovo vso svoje žive dni okusila nij. Gospodinja se gostu zahvali in mu poda roko. Ker je bila trgovčeva soproga mornarju všeč, izvleče iz svoje vrhnjo suknje kos platna, ter jo poprosi, da si za spomin nanj sešije od njega srajec.
„Pogledi, Katica," deje Peter, ter u pipe strese pepel, „tako mi bodeš krasna, kakor da si sama carica. Takovih srajec, kakoršnih si zdaj dobila, nijsi imela Š3 niklar".
V zahvalo si mornar izprosi poljub, k beri b je tuli, ko je car od srca se smjoč v to dovolil, po kratkem obotavljanji Katarini-nem pritisnil na ustna svojega prijatelja soproge.
Možaka sta pušila tobak in pila kolikor se jima je hotelo, in Holandec je bival vedno veselejši. Ko car obljubi, priskrbeti mu polno ladijo blaga za Holandijo, nij znal, kaj mu je
vernih bojnih tovarišev, kamorkoli jih zavede osoda, s ponosom in veseljem.
„Tako bode tu ii zavest, da je brigada v najtežavnejših razmerah, in ne meneča se za vremenske nezgode, zmagovito se borila s sovražnikom, in da so vsi oddelki, jednako ve doči svoje dolžnosti, izpolnjevali jih v najpo-polnej meri, najlepša nagrada našim vkupnim trudom in naporom.
„ln tako kličem vsem vrl m bojnim tovarišem, kateri bodo ali prestopili v mirno živ ljenje, ali šli v nove bojne nevarnosti, prijateljsko družno in presrčno: živeli! ter želim in sem prepričam, da se bodu te tudi v novih razmerah odlikovali po svojih bojnih krepostih."
J. S.
Politični razgled.
N<»triiiij4-i <IVfc«»l«*.
V Ljubljani 4. novembra. Ufiiit-fici/rr «f»orrt odsek za brani-bovško postavo je sklenil, da vladne predloge o podaljšanji veljave te postave zdaj ne bode v posvetovanje jemal, ker je deželno hrambe minister Horst rekel, da bode še pred 8 decembrom zdanja ali nova vlada drugo popravljeno predlogo v zbor prinesla.
V ogerskem -zhnrii je minister Tisza pr-v Uožil 2. nov. prepis berlinskega dogovora na mizo zbornično. — Vtorek bede zbor volil delegacije. — Tisza je odgovarjal, da nij res, da bi bil berlinski dogovor naložil našej monarhiji vsakako prej konvencijo s Turčijo narediti, predno v Do3no vmaršra. Ou pravi, da za svojo politiko prevzema vso odgovornost. Minister vnnnjih stvarij pak je delegacijam odgovoren. Minister pravi, da nij nobenih go tovih dogovorov v Iteichstadtu bilo.
V ii mi f clr&tave. f/o/</<»!•# so mejnarodnej  komisiji za Vshodno Rumelijo v Filipoplji izročili peticijo za z.edinjeno Bolgarijo.
Iz Carigrada poročajo „Times", da je ruski knez Dondukov-Korsakov, ki ima zdaj z organiziranjem in urejevanjem Bolgarije opraviti, pri svojem odhodu iz Filipoplja v Sofijo govoril: Predno grem v Sofijo, da orga niziram tam bodoče bolgarsko kneževstvo, ne morem Filipoplja zapustiti, da vam ne bi izrekel globoke hvaležnosti za podporo, s katero ste mi dozdaj pomagali pri izvrševanji velike naloge, ki mi jo je dal moj vladar za blagor vaše mile domovine. Vsled te podpore sem povsod v llumeliji v kratkem času tako upravo naredil, ki je podobna one j severnej Bolgariji. Jaz menim, da je ta administrativna enakost največje važnosti za bodočnost llumelije."
Kakor se iz Carigrada 1. uov. po roča v »Pol. Corr.", boje se Turki, da bodo Rusi po povodu vstaje v severnej Macedoniji to provincijo zasedli. Zato se turška vojska
vsa v Macedonijo meče, kar je je na razpolaganje. Sultan je Osman-paši ukazal Čataldžo hitro utrditi.
Na fmv.i-hvnm je bila zarad vprašanja sklicanja reservistov, torej zarad vojske, mi-nisterska kriza. Z laj je uže novo ministerstvo šestarijeno. Načelnik mu je TrikupiB.
sint/le-fke opozicije vodja Gladstone je 31. oktobra govoril v lthylu, in omenjal stvari v orijentu od turških grozodejstev zoper Bolgare, pa do zdaj, ter kazal, kako se upanja angleške vlade nijso izpolnila. Z laj pa vlada v Afganistanu novo nevarnost pripravlja. On je zoper vojsko. —
Reuterjevo agent-tvo poroča, da ^fasni-stanski emir Angležem ostro odgovarja in ne kaže nagona mir ohraniti.
Na IVetniketn cvete prava nemška svoboda, tako da želimo naSim nemškutarjem io prusijanom prav hitro odpotovanje v to deželo „pobožne šego in bojazni božje". „Nordd. Allg. Ztg." poroča, da celo v privatnih hišah policija preiskuje in kofi^cira znanostne knjige Lassalle-ja. Nemških časnikov, ki so kolikaj polti nejši, je uže vendar sram razmer v svo-jej nemškej domovini.
Dop
191.
\w* ItiiNij«". [Izviren dopis] Bukareški list „Orient" je ondan poročal sledeči razgovor našega ruskega komandanta z nekaterimi Bolgari na nekej veselici v RušČuku : „Da, bratje, Rusija je v istini hotela osvoboditi vas, a Angleži in drugi (pokazal je pri tem na zastopnike dveh držav) nijso izvolili, žrtvovali so vas svojej koristi. Pa nič ne do, ne bo dolgo, da boste popolnem svo-bo dni."
Bolgarska „Marica" piše sledeče: „V Jamb olj i zbralo Re je okolo 200 Bolgarov pred stanovanjem ruskega komandanta, zajav-Ijaje, ka se berlinskemu traktatu ne podvržejo in no dopuste, da bi se vsa sodrg* turška zopet naselila mej njim«. Komandant stvarij nij razbiral, ampak v svojej pravičnosti poklical je celo četo vojakov, koji so proseče čisto pošteno — razgnali." Se ve da ta laž-njivi humanizem nam le škoduje, o čemer naši listi nijso uže jedenkrat preostro pisali.
OdeŠki Bolgari poslali so zahvalno adreso s prekrasno emblemo profesorju praške univerze Konstantinu Jirečku, sinu bivšega ministra, kot Bpisovatelju bolgarske zgodovine. I v drugih obzirih on mnogo piše o Bolgarih.   Hvaležnost je lepa čednost.
Naši umetniki — muziki dali so v Parizu uže tri koncerte, koji go bili vsi izvrstno obiskani, in tudi izvrstno izpolnetii. Izmej molkih od ličila sta se dozdaj posebno Nikolaj Ru-
benstein, Moskvič, ne Nemec, kakor bi mogel kdo pomisliti, in Cajkovskij se svojo prekrasno in velikansko „Burjo". Iz me j ženskih — Bjeloha in A p o 1 o n s k a j a , obe Se jako mladi pevkinji peterburške ruske opere. Kakor telegram v nMosk. Ved.* pravi, Parižani prosijo še četvrtegd; ne vem, bodo-li uslišani ali ne, to pa vendar pričakujem, da me prihodnjič ne bo nobeden Slovenec veft vprašal, kar se mi je nedavno pripetilo: „Muzike menda v Rusiji ne poznate!"
Morebiti je uže kdo bral kaj o električne j sveči, katero je iznašel naš rojak J a bi očkov, na kojega pa naša vlada nij obrnola svoje pozornosti ob pravem času, tako, da je moral v Pariz, in še le tam je našel mecenata, koji mu je dal materijala toliko, da je mogel svojo iznajdbo toliko dopolniti, da je zdaj uže v nekaterih, seveda prvih ulicah Pariza, uže vpeljana namesto plina. PreteČeni teden je delal izpite pred dvema našima velikima knezoma, katera Bta bila jako zadovoljna, in Rta mu obljubila, ka se njegova električna osvitljava vpelje v morskih vojašnicah in tovarnah Kron-Btata. Tudi Petrovski proapekt tistega mesta hočejo neki z električno svečo razsvetliti.
V zvezku za september „ Artilerijska go žurnala" natisnen je članek, iz katerega vidimo, ka se v našej polj^kej artileriji uvodijo novi kanoni posebnega lahkega stroja. Kar se tiče točnosti strela, lahko razvidite iz tega, da bodo res gorši nego stari, da na daljavo 1000, 1500, 2000 Bežnjev 2krat, 3krat, 5krafc točneje streljajo nego stari. TočnoBt tudi raste a kalibrom proporcijonalno.
Ker ravno o zanimivih igračah govorim, vam morem še poročiti, da se je 21. n. št. v Petrogradu na Vaailjevskem otoku pripetila strašna nesreča v vladnem zavodu, v katerem đelajo patrone in podobno smrtno krmo. Nekaj ae je užgalo, in nad 40 ljudij je ali precej ubilo ali tako osmodilo, da bodo morali v Jožefovo dolinico, kjer gotovo nij treba več delati patronov.
Ic O'tiatija 2. nov. [Izv. dop.] Takega razpadanja in tako velicega raznoglasja nij bilo še nikoli v ustavovernej stranki kakor je dan denes. Nij lehko mogoče, da bi to krizo preživela. Teniuč, kakor brž bodo delegacije dovolile kredit za Bosno, bode najbrž tudi vlada izpremenila se. Najprej utegne kako birokratično prehodno ministerstvo priti. Kaj pride za tem, to je v temoti bodočnosti. Nij zastonj strašil Tisza s centralizmom, ki bi za njim  prišel,  in tudi nači ustavaki bodo do-
od radosti početi, in stavi predlog, da z novim prijateljem pijeta bratovščino.
Tu stopi Petrov ljubeč, knez Menčikov, kateri ga je nadomestoval v vseh državnih poslovili, ozaljšan z redovi, klobuk v roki držeč, v sobo. Mornar, videč v zlatu se blestecega moža, debela pogleda, a Peter knezu namigne, da otide.
„Strela na-te, bratec, kakor se zdi, imaš ti tukaj silno visokih znancev," izpregovori mornar. „Ako se ne motim, je bil to plemič.B
„To nij nič posebnega, bratec," odvrne car. „Če si le osem dnij tu, lehko jih imaš tudi ti. Mnogo je tacih ubožanih plemičev, kakoršen je bil zdaj le ta, in kateri so iz\o hali tudi mene. Boj se jih, prijatelj! Radi se laskajo in se šopirijo s svojimi zvezdami in trakovi; a takšne bliskote nemajo premotiti človeka, ki ima bistre oči in veder um."
„Lepo hvalo, bratec — zapomnim si !8
odgovori Holandec.   „Trčiva, živela tvoja pre ljubeznjiva ženica!"
Pobratima sta izpila komaj kozarec do lna, ko ustopi oficir stražarjev, ki so bili baš tijakaj prišli, da dobode povelja.
(Micr potegne klobuk raz glavo in, glo boko se priklonivši, pravi: „Carsko veličanstvo, prosim vaših ukazov!"
Holandec skoči k višku in začuden pogleduje zdaj oficirja zdaj carja. OČito se mu je videlo, da ga drže bedakom.
„Ne trudi se dalje, bratec," reče smehljaje se carju. „Kdo ve, kateri naju je večji ne-umnik, ali ti in tvoji našemljeni takoimenovani plemiči in oficirji, ali jaz z blagom, katero si ini obljubil."
Oficir se nij mogel prečuditi prizoru, in je, skoraj pozabivši čast, ki jo je dolžan svojemu carju in gospodarju, stopil mej carja in
mornarja, o katerem je mislil, da je vinjen ali blazen.
„ Potolaži se, bratec, — vse je prav in resnično," odgovarja Peter, „jaz sem car, in me zelo veseli, da sem v tebi izpoznal tako vrlega in podjetnega brodnika".
Holandec je uvidel, da je to vse živa resnica, in upognil je kolena pred silnim vladarjem, ter ga prosil milosti zaradi svoje drznosti.
Car, kateremu je stvar napravila mnogo nepričakovanega veselja in smetii, je smehljaje se ukazal prosečemu mornarju, da se dvigne in poljubi carinji roko. Potem ga je obdaril s 1500 rublji, ter mu da! ladijo do vrha naložiti z blagom, in odredil, da, dokler bode vozil po ruskem morju, ima pri vseh pristaniščih sprejemau biti brezplačno.
V. E.
▼oljevali marsikaj, da bi le svojo strankovsko eksistenco rešili.
„Zdaj so le Se posamezne Rkupine usta-voverne, celotne ustavoverne stranke nij več," tako javka ustavoveren list. In „Pester L." primerja ustavoverno stranko vojski, ki je tepena in se v popolnem neredu nazaj pomika. Vsi faktorji torej govore za resnici podobnost, da se tudi v krogih, iz katerih ho te ustavo-verne skupine izražale, nekoliko misli iz-premene. Na razvalinah atare stranke naredile se bodo nove, vsaj deloma poHenejše.
Misli in mnenia spreminjajo nemški ustavo verci to in onkraj Litave tudi glede vnanje politike. Ko so namreč Rusi ob svojem času ponudili Avstriji Bosno, zagnali so naši Nemci velik vik in krik proti temu. da bi Avstrija zasedla oni dve provinciji ob našej meji, kateri sti pod turškim gospodstvom popolnem propali, in Mngjari so vpili, da Avatrija Bosne nikakor ne potrebuje.
Počasi ne je pa mnenje „tebu značajnih ljudij zasukalo. Dovolili so se stroški, delegacije so dovolile kredit GO milijonov za svrho, v katero kaj storiti so fc malo preje branili z vsemi štirimi, in — naša vojska je šla v Bosno in Hercegovino.
Zdaj so pa čuje uže v taboru vstavakov glasen klic, naj Avstrija Bosno anektira. „BeformTerein der vviener knuflente" na Du-naji, izrazil je v svojej seji 31. okt. isto zahtevanje. To društvo ima v svojej aredi one ljudi, ki so prej morda tudi zahtevali, da bi se avstrijska vojska bila iz Bosne in Hpr-cegovine poklicala. Zelje avstrijskih narodov se čisto napačno tolmačijo, kateri zahtevaio, da se krvavo pribor jeni provinciji Avstriji tudi zagotoviti. Neumljivo je, kako morejo pametni možje in zastopniki narodov zahtevati, da bi to, kar smo z denarjem in krvijo pridobili, lchkomišljeno zopet proč vrgli! Mi bodemo in moramo ostati v Bosni! Nij nas berlinski kongres poslal v Bosno, nego svetovna zgodovina daje nam to nalogo, in ta kaže staroslavnej Avstriji pot na — iztok.
To društvo je tudi se izjavilo, da se morejo avstrijski interesi na iztoku, v očigled nastopivše situvacije na balkanskem polu-ostrovu, jedino s tem pospeševati, ako Avstrija zasedeni provinciji trajno obdrži. S tem se bode doseglo gospodarsko združenje vseh podunavskih dežela, ki težijo k jadranskemu morju, kar bode koristdo tem deželam, in tudi Avstriji.
Doživeli smo tedaj to, kar smo vodno pričakovali, da namreč sovražniki zasedenja Bosne in Hercegovine, zahtevajo zdaj njiju anektiranje. Se ve da to v Slavjanom sovražnej nameri, da bi se magjarizem in Nemštvo zagozdilo v Bosni mej Slavjane, in bi se ekspan-zivnost le-teh omejila, — kar bodo tudi dosegli naši sovražniki, ako bode Slavjanstvo roke križem držalo, Hrvati pa smatrali anek tiranjo Bosne le iz privatno lokalnega gledišča.
Domače stvari.
— (Ljubljanski mestni zbor) ima denes 5. novembra ob 5. popoludne izredno sejo. Na dnevnem redu je poročilo finančne sekcije o donesku, ki bi se dal iz občinske blagajnice za pogostenje iz Bosne in Hercegovine vrnivših se reservistov 17. pešpolka, in 7., 19. in 33. lovskega bataljona. Uzrok, da je g. župan sklical to izredno sejo, je sledeči: Pred nekaj dnevi je bila šla deputacija od ličnih narodnih meščanov k ljubljanskemu žu-
panu pozivat ga, naj tudi on, po izgledu druzih m«8t, kakor je Gradec, Celovec itd., poskrbi, kar je potrebno, da se naši junaški rojaki ro-servisti, kadar se vrno iz Bosne in Hercegovine, v Ljubljani spodobno sprejmo od strani mesta, da ne bode vse tako malomarno, kakor j" bilo, ko so odhajali.
— (Odbor za Rlnvnost o dr. Blei-\veiR0vej sedemdesetletnici) po svojih odsekih neprestano dela, da bode slavnog na vse atrani dostojna in sijajna. Za večer 28. novembra ae pripravlja velikanska baklada meščanov in društev ljublinnskih. — Vtorek bode poleg druzih ovacij slavnostni banket, katerega smo uže naznanil', na večer pa velika beseda. Glede banketa omenjamo, da ne bode odbor noben o ga po aebej vabil; kdor misli udeležiti se ban keta, naj ae oglasi — kakor je rečeno v odborovem poz'vu — pri gospodu trgovcu Fr. Bučarji na Marijinem trgu.
•— (Sneg) je v sobnto zapal in še ne povaod skopnel. K^r je precej mrzlo, bati se je novegA. Ker kmetic zarad prejšnjega deževja nijso spravili še zelja, repe, korenja s polja, dalje ne stelje in drv iz hoste, močno je želeti, da bi se brž lepte vreme nnredilo. — Na Semcringu je bil nedeljo večer tak zamet, da še v ponedeljek jutro nijsmo dunajskih ča sopisov dobili.
— (Glavni raport) so imeli včeraj vsi na Kranjskem bivajoči reservni oficiri.
— (Cesarjev dar.) Cesar je daroval za Rikovničane, ki so bili 23. julija I. 1 pogoreli, 400 gld. iz Rvoje zasobne blagajnice.
— (Iz spodnje P oljska ve) se „T.M poroča, da ie tam imel iz Bosne vrnivši se vojak Josip Kotnik 20. okt. novo mašo. Nek kmetski fant jo po tej svečanosti sedlarja Ja neza Ajzinserja tako pretepel, da je ta črez tri dni umrl.
— (Iz Notranjskega) se nam piše: V četrtek 31. oktobra je uže bila cela llru-šica debelo s snegom pokrita, 2. novembra pa je taka burja nastala, da nobeden človek iz hiše nij mogel iti. Neki ovčar Skunčnik iz Gorjan je na potu od Postojne zmr/nol. Huda zima je nas prenaglila; imamo šo repo, korenje, eni tudi še krompir na njivah in nobene stelje za hleve.
— (Zemljevid kranjske dežele) za šole. O tem nam piše domač učitelj, ki se za to potrebno učilo zelo .zanima, sledeče: „L. Schulztg." zopet poroča (kakor je menda uže lani osorej), da jo Baurov novi stenski zemljevid kranjske dežele u že na s vit lem, in da se dobiva pri založniku Ilolzelu v Beču. Jako želen tako potrebnega zemljevida, naročim si en iztis pri imenovanem založniku. A ta mi odgovori od besede do besede tole: „Stenski zemljovid kranjske dežele je zdaj še v tisku, in bode dogotovljen nekako v treh tednih. Naročevati se ga bo treba pa pri deželnem šolskem svetu v Ljubljani, kateremu sem pravico založništva za nekaj let prepustil." Kdo torej iz boljšega vira poroča, ali mi, ali „L Schulztg." V Nij pa se treba radi tega jeziti. Tu gre samo za to, ali je zemljevid uže na svitlem, in kje se dobiva.
— (Pretep in uboj.) Iz Celja se nam piše 2. novembra: VCeraj prvega, novembra na večer stepli so se v Cel ji na prostem trije vo jaki s šestimi knietskimi fanti. Zadnji nijso dosti dobili, ali od vojakov, ki so bili močno vinjeni, jo jeden močno ranjen in drugi, vodnik pri  osmem  lovskem  bataljonu, Andrej
Gradišnik, je denes 2. nov. umrl, ter ima poleg druzih tudi za levim ušesom globoko rano z nožem.
— (Učiteljska spraševanja) so bila pismena 21., 22. in 2.1., ustmena 24., 25. in 20 , a praktična nekaj uže 20. in potem 28. okt. Pri spraševanji je bilo 2(1 učiteljev in 8 učiteljice. Mej temi je bilo 8 uže bolj postarnih in starih učiteljev. Eden je delal izpit Bamo iz slovenskega jezika. — Spričalo II. stopnje je dobilo G učiteljev in 1 učiteljica; spričevalo III stopnje ie dobilo 14 učiteljev in 2 učiteljici (mej temi en učitelj samo za slovenske ljudske šolo); spričevalo IV. Btopnje pa je dobilo 8 učiteljev.
— (Premembe pri učiteljstvuna Kranjskem.) V Planino pri Vipavi pride J. Furlan, in v Podrago Anton Pegan, kot pomožna učitelja, ker sta se gospoda tje namenjena J. V. in P. U. službama tam odpovedala. V Budanje pride začasno V. Dic iz Primorja. Spraš. učit. kand. g. P. Bepic pride v Crknico začasno.
— (Tudi Slovenec!) Kakor čitamo v Zagrebu izhajajočem „Jutioslavjanskem Steno-erafu", je filozofična fakulteta kr. vseučilišča Franje Josipa I , uvidivša korist stenografije, dne 10. julija prosila vlade, da napravi posebno stolico za stenografijo na univerzi za-grebškej, ter da jo podeli profesorju stenografije na zagrebškej kr. višjej gimnaziji, Slovencu g. A. Bezenšeku. Zagrebška vlada ie z odpisom dne 15. septembra 1878, št. 3838 priznala potrebo te znanosti v Hrvatskoj, in je pod nekimi „formalnimi" pogoji izročila to častno Blužbo g. A. Bezenšeku. A slednji izjavlja v svojem listu, „J. St.", da, dokler se predmetu ne da mesto, katero zasluži, ne sprejme ponudbe. Upamo, da se vlada skoraj ukloni, ter da, v obzir jemljoča jedino dobro svrho, ukrene imenovanje „broz form al nostij". V obče želimo strokovnjaku g. A. Bezenšeku najboljšega vspeha!
— (Razglas obligacij kranjske zemljiščine odveze), ki so bile 81. okt. 1878 izsrečkane: S kuponi po 50 gld. št. 177, 458, 405. S kuponi po 100 gld. št. 203, 307, 335, 508, 531, 581, 022, 755, 825, 912, 950, 970, 1003, 1127, 1130, 1133, 1147, 1343, 1351, 1580, 1703, 1809, 1945, 2119, 2120, 2133, 2194, 2301, 2304, 2357, 2372, 2438, 2444, 2457, 2458, 2508, 2525, 2550, 2660, 2099, 2744, 2773, 2805, 3031, 3009, 3115. S kuponi po r.00 gld št. 8, 19, 23, 89, 1G3, 180, 251, 434, 443, 584, 743, 787. — S kuponi po 1000 gld. št. 97, 222, 384, 40S, 425, 458, 502, 060, 859. 1035, 1122, 1158, 1194, 1270, 1270, 1285, 1295, 1296, 1297, 1349, 1861, 1532, 1049, 1084, 1700, 174G, 1900, 1902, 1904, 1956, 1962, 2211, 2218, 2285, 2312, 2342, 235S, 2301, 2452, 2454, 2490, 2039, 2048, 2700, 2892, 2921. — S kuponi po 5000 gld. št. 27, 52, 55, 170, 250, 279, 300, 435, 593. Lit. A. St. 321 za 2800 gld. Lit. A. št. 1272 za 10000 gld. Lit. A. štev. 1472 za 1100 gld. Lit. A. št 1174 za 50 gl. Lit. A. št. 15S8 za 120 gld. Vrh tega o • obligacijo Lit. A. št. 1078 z 377G0 gld. deležni znesek 4180 gld. Omenjene obligacije se bodo v izsrečkanih kapitalnih zneskih v avstr. veli. po šestih mesecih od dneva srečkanja po predpisu postavnih pravil v gotovem denarji pit kranjskej deželne j bhigajuici v Ljubljani plačevale, katera bo tudi za neizsrefkani zuesek 33580 gld. obligacije Lit. A. št. 1078 za 37700
gld. novo obligacijo izdala. — Zadnjo tri mesece pred zapadnim obrokom zamenju jo (akontira) deželna blagajnica v Ljubljani izarečkanu obligacijo kakor tu ii vso kupone kranjske zoni-IjistNno odtise proti r>%neniu, uatunrno po dnevih sratiinjorieiuu odbitku ni korht laklads k ran j sko /emlji";čino odveze: Razen omenjenega wo de to na inanje daje, da ho lastniki uledeeili uže poprej izsret kanih obligacij mjs-o Ogli eili za plačilo, namreč:: h kuponi št. 74, 2SO, 827 pO 50 gld. — S kuponi št. 187, 8t7, 418, 404, 601, 927, 1122, 1251, 1409, lisi, 1485, I09.t, 1881, 1848, 1855, 1861, 2018, 2041, 2061, 8137, 2144, 2869, 2488, 2578, 2577, 2581, 2746, 2928, 8088 pO iĆO gtU S kuponi st. 106, 208, 211, 218, 446, 530, 55:i, 569, 855, or>7, 802 po 500 gld. — S kuponi št. 216, 244, 290, «50, H,r>(,, 1294, l&r»o, 2037, 2100, 2254, 2302 , 2692, 2694, 20f»3, 2830 po 1(K)() gld. Ker po nastopu M izplača nje izsrečkanih ebligaeij odločenega časa prav-m na plačevanju obresti odpade, torej so lastniki navođenih obligacij opominjajo, naj so oglasijo za izplačevanje kapitalnih zneskov, ter ee bodo obresti, ako bi jih privilegiranu c. k. avstrijanska nurodna banka na kupone iz dobo ]>0 nastopu /1 izplačanje kapitala odlOOOOga časa izplačala, pri izplačanju kapitalnega zneska obligacij odtegnile. Kranjski deželni odbor, v jLjubljaui dne 31. oktobra 187M.
l\i\7A\v vesti«
* (Umor iz pomote) V nokej cerkvi v Novem Vorku se je pripetil sledeči grozni slučaj: Mej prvo mašo 6« ni. m. pri katorej je molilo kakih 500 pohotnih, čut no je na enkrat od vrat sem glasen žensk krik. Ljudij se je polotil vsted tega velik nemir, in lo z velikim trudom posrečilo ho Je duhovniku pregovoriti jih, da so listali, in nijso pričeli i/, cerkve dreviti. Kar pride hitrih korakov po sredi cerkve neka vsa preplašena ženska, tor gro v prazno klop, kjer poklekne in obraz z rokama zakrije, /u njo šel je pu nek mož, in ko \v prišel do ono ženske, zgrabi jo za laso, dvigne jo kvišku, ter jo z nožem večkrat sune v prsa in v rut. Ljudstvo je strmelo, in nihče si nij upal iti niti ubogej ženski pomagat, niti zlo činca zgrabit, ko je, nož vihteč, ta poluguno korakal iz cerkve. Vendar pu so ga potem zunaj zgrabili, in koso ga pred umorjeno žuii-Bko pehali, iu ga vprašali, ztikuj du ju to uči nil, pogleda zločinec najprej svojo žrtvo, potem pa mirno odgovori: „ Zmotil sem se, lite I sem umoriti svojo ženo, h zadel sum v temi to le.'In tako je bilo tudi resnično. Mož ae je hotel nad svojo od njena ločeno živečo ženo ODAH tavati, a je mesto te njemu čisto tujo /ude I.
* (Zdivjani bik.) Dne 27. oktobra bo gnal 1 v Novem Sadu ako/.i mesto veft goveje živine, .leden bik, ki je bil privezan lo zu vrv, raztrgal jo le-to, ter jo divjal BKOSi neko ulico na gluvni trg. Mej potom uže zabodel jo lednega voznika v trebuh, du jo ta precej oble žal. Na glavnem trgu vrgel je zdivjani bik nekega mofttjaiia kvišku, ki jo, padli na tlak, ho tako hlldo poškodoval, da ho ga ne/aveslnegii morali v neko gostilno prenesti; potem h«_j ia zapodil bik mej več pekovskih dečkov, neku taro na tla podrl, in potem polagano tekel v
„dunavsko ulico". Pri ovinku je zapazil dva me t na uradnika, vračajoča oe z ladijo; jeden teh, namestnik mestnega kopana, ju utekel, u pri tem ga je nekj voz cres nogo povozil iu
lahko ranil ; DadftupaOk jo pa basna žival 1111-
aadila na rog re In ga v arak 1 gm Ia, da je B glavo pal na t Ink m se ubil, Zdaj je pa bik divjal na Bprekajalilče. Grora Be je lotila
VSell ljudij, VHi so se na inzne krije razpršili v Kavetje, in plezali na Interne in iia dl • vi 1 Itt.
Tudi je-11 e 11 meat ii policaj Bplezal jo kakor mačka na bližnjo jugnjed.   Nek pogumni Ion Carsk pomočnik, mulo pijan, htel je bika usta viti, ne zmeneč ko /a veliko nevarnost, tor je
Sel proti njemu z razpetima 1 okama.   Lik 8e obrne zdajci proti pogumnemu nupustniku, in ko jo prišel ta do pet korakov DOBO, poskoči bik malo kvišku, in  lončar bil je užo ua ro govih. I? k ga vrže v zrak,  in   lončarski pomočnik padel jo tako silno na tla, da jo takoj mrtev obležal.   Nek tiuubor, ki je lal ravno prodajo asoanjevat, jel je i/, h t rab u na vse kripl|o tolči po  bobnovej  oslovukej  koži; to biku imponira, takoj ukrene osupneua žival na dmg kraj. Ker je bil bas dun pieil soineiijein, bili ho ljud|o mnogo lecij prinesli na prodaj; vso to tse ju v hitrosti po tleli pometalo, vse se ju hotelo rešiti, mkdo pa mj vedel, od kod mu nevarnost preti, lhk pridrevi zdaj sem, m uurav nost na dvorište jednu hišo ; hitro so velika vrata zaprli, in pričelo se je \i hiše nanj Mtreljati. To pa se ju   biku   lo   malo čudno zdelo, iu 11 ko prani ju vaaka kroglja zadela,  ipak  je itrel ceni pitje streliva zmunjkalo,  predno jo bik padel, iti poslati so morali po diu/.ega strelivu. I lik poginil je t'-o le, ko je imel užo sest 111 štirideset krogel v životu. 1/. mej muli ka ttre ju bik napiti, sta dvu umrla, 1 tirje so 110 varno ranjeni, mnogo jih jo pa ranjenih lahko.
Zahvala.
P. t. goapodoin, kateri so pripomogli, da sta prejela naša pesuika Valentin Vodnik in   Franjo  S.   (I i 111 po r 111 a n   v  dan vseh svetnikov prekrusua venca 111 trakove z narod nuni batvumi na svoja spomeniku, Be zaliva ljuje uajtopleje
v to h vrbo sestavljeni odbor.
Štev. 0803.
l.lNtiiluM o|irut ni-l tu. (J. V. V. V 11. 4 K1'1-
prejeli, plaćanu do <iI. januarju 1879«
fjiMrli v *.)ut»ij»*iii.
iit;. oktobrai Tersstya Wolf. vdova o. kr. urad* nika, 67 let, goipodske uiimi »st. 14, vmUm! mrtvloe. — aiiuijnna BnatorilŠ, tssebaioi, os ict. v haotiiiksn*
likih ulicah lit. B, vulod tiirlviuu.
'27. oktobra) Juham* m. Tomsttn, i>i patnika
v pcmiluoj delavnici, v kravjuj dolini št. 1, vulod ililtorito.
28, oktobra) Marija Koichko, bSI liibriSkoHii (Ii Hjioncnt a, 4 lota 4 m., na Franc J o/.ovoj cubti hI. *.», vulod diltoritr. — lila/. liaap, i*iu HUiiklav/.koga nu/.-narja, 4 uro, v Nuiiiinidoiiili ulicah m. 4, vHlud hIh-botnoitt
80, oklolna: Marija Valaut, loprogS poHtroHo.okii, Ici, v rolnlh ulicah hi. 8, v»kd pljučno t dioikitlo/e.
81. oktobra : Ana Ti čok, Hup Oga iliui iiibIii c. kr. davkarijo, na sv, Jakopa trga mi. H, vnlud huAico.
Slajelt
1). iiovciubra: i:ini|>Hi Knoi VViiuliHcIigral/. i/. Dunaju. — Ktiiaic i/. Oeljs.
j'n Niouui r.,cii,i, Oavina is Trata. — Jeglier
i/. (Joricti.— IStion ia '1 robna. — BorgOI ii& Li pukoga.
— l.acli i/. EUdovMjOO.
pu ,u mi u-m p|, Gntmanathal i« Trata. — Btal«
oor »ž Kočuvja. It<>m>v ist Dunaja. —'1'okoj i/. Kranju. — 'lrinkor, Kur* i/. Dunaja.
Pri liMVnrMk«>iit dvoru i Salul i/. Kranja. — 1'ioluiNka i/. JUiinaja.
v IJubljnni 9. iiovouihra t. I.
1'Aoiiio« hoktolitor Ii K'a- H;t — roi * K,u-
50 kr.j — jočiuon 4 gld. OB kr.; — ovo« '2 k'u. 70 kr.; — Ajda 4 fld, 40 kr.; — prouo 4 gld. T> i k .j
— koruza f> koUI. .'10 kr.;  krompir   l«'0 kilogrami*>
:i gld 08 kr.; — Mol hektoliter 8 gl.   - kr., maiU
ktlogran - gl. H4 kr.; — ai;ifU — gltt. HJ kr.; — Ipoh m,i,mi — g|, Ii4 kr.; — Apon povojen — gk 74 k.;
— jajco po 2'^ kr.j — uiloka Utor 7 kr.; — guVtduiEt) kiio^iaiu M       — teletnlue B4 svinjiiku
ai«MO <»0 kr ; — 'tarna l*ai kilog amOV  ' 78  ki ;
- uiauiu l K°'d. 42 kr.; — dn » trda 4 kv.metro\
7 gold   DO kr.; -    m. l.ka f) k'«'  — k'-
JDunajakc  . l noumbia
<JKv>rno irlci,-»ficin ,
Enotni dri <lol« v bankovcih .   .   W> gW. 40 ki
i.noim ,ii/.. tUAg v srebru   .   .  •  tJ- » — r
/.lam renta.........70 „ OB f
i mm) dri. posojilo......119 n r
a ki o« narodne banko   .... 788 „ — ,
Kii.hino akolji.......2_i „ '_'.r> t
I.oiuloii .   .                         ,   . 117 „ B5 p
Napol                                       8 „ BO ,
C. kr. cekini.....\   .   .     B „ Utt t
Sroluo......                              .    .   .   . 11'° n — ,
iM/avno maj ka . ,                 .67- OS
B.oterljnt- hrecUe.
V Llnci 'J. novembra:  48.       41. 48. 84.
V Trstu 'J. novembra i 72. 78, 89. 10. 7r>.
Natečaj.
(3G4—3)
Na deteleej vinograd naj m aadjerojakej soli
na Slapu poleg Vipavo i/pru/neuo je meato prisi.n ;i kot 2. miulpt proti polletm.*] oboje-
■tranakaj odpovedi, /. letno plaoo 800 golđ*« m prostim stanovanjem. Dolaooeli njegovs ho:
l'odućuvaiiju v predmetih ljudske holo, v na-ravo/nausivu, .sphiMieui kinetij.stvu, zeniljeiuer-Htvu in knjigovodstvu, kontrola glede blagajnice, in gospodarskih stvarij, zaratUlijevanje, m sploh pisarniška opravila.
PrOBltehJ nuj imoinoet /a to mesto dokažejo po absolntorijlh kakega višjega kmetijskega /avoila, ali po ui.uih spriealdi /.a nara-VOinanBkS In kmetijske stroke ter po spili idili
praktičnega delovanja v teh strokah, dalje naj
dokažejo starost, a\sirijsko državljanstvo, in popolno /možnost slovenske^a in nemškega jezika v govoru iu pisavi; oziralo pa »e bode le na proaitelje aaniakega stanu.
Trošnjo naj se vložo do &&, iioicnilira
pri podpleansin drieinem odbora.
Od deželnega odbora kranjskega.
V Ljubljani, dne 2;i. oktobra 1H7H.
Naznanilo in priporočilo.
Podp Mana no iiHoja iiav.naiijati č«<atiloinu obfiltt-fltvil, da jo po t «'«#<•#/■«'/#«  gutitiji  in likanji
ravnokar prićula
z berlinskim svetlim likanjem,
7.bo£ ("'('Mar jej bodo inooi, A«» iu motita gtr-
B-ilit Vlake Vrite Vrt* »«|»«». in po najnižjih
tfimh o i hI i t i in bk.tli.
Mnogim naiooiloiu bo priporoča na j t oplojen
(874—1)    Franja Janožič-eva,
v Ijiililjain, na hv. 1'olra OOStl It. 0, prizoinno.
Karel S. Till
trf/(»'stro ti knjit/ttmi in fKiphjrm, j»nl Traiito it. 2,
■sloga vhoIi potrebnoenj m urade In kupfiljitvos) /.aio^a Davadaeaa, plienskegs In savUsInega pa-
tiirja. Vho poticlumuli /.a nioijoveo (inžoiiirjo), ali-.arjo iu rimnjo. NajnovojSo v konlokciji /.a papir. ZapISOValne in opravilno knjige. l/.iloljnj(ud ho tudi.'
monograml na pTiemeki papir, vtsltns karto in pisemske '/.avitko. (lf»8—lOJ)
Mark« Wir MinplVliUm iin»i.iuU/.t. _al» Beatas urni PrBlwwiirillnHtca
Die Regenmiintel,
NVagenđeoken (PUćbfn), Bclleinlageo, lellsloiTe
i\rr k. k. |>r   I-'.iIh i U _
von M J. Elsinger & Soline
in Wicn, Noiibau, Zollergasie 2,
l.ir («raiiten det k. nnd k. K Hr|>nmliustri iumn, Sr. Maj
Kiirn.lli.i Ilir,   viriri   1 I l lin It ti 11-i I-..u I   I .111 r 11 rte. etC.
]
(i «.♦;.—102)
Slovenske knjige.
V „narodnoj tiskarni14 so dobo*, in morejo
tudi po pOBtnom povzetji naroriti iittjiiovejše slovensko knjige:
1. „Doktor Zober", originalen »lo-vonak roman od J, Junica.  Cena no kr,
2. ,,/ui/'tfovnuke povesti** od Bret HartO a.   Cena 50 kr.
."!. Tuf/oinet*'*, tragedija v 6. dejanjih. Spisal J. .lurčie.   Cena 60 kr.
I. .»AVr '/.<i'tnj<<h*\ izviren roman. Spi" sal Janko Kimk. Cona 80 kr.
r>. „ŽiuptUk iVakoflcldsJsi**, spisal Olivei Goldsmith.   l/. angle&čine poslovonil
Jane/. JOBI u 0.   ( ona  1 gld.
ti. f,M<j dvoma stoloma", izviren roman,  spisal J, Jurčič, ('ena BO kr.
7. ppVvet in Soo", izviren toman. spi-Htil J. Jurčič. Cena -wo kr,
LuHtvlj m ure liiik Josip J ur 516.
LuutiiiLa in tibk ..Maioiluo tiskurue'