YU ISSN 0040-1978 IZ VSEBINE Začetek pionirskega dela (stran 2) Zakone imamo... (stran 4) Najboljši kruh doma se peče (stran 6) Markovčani na smotri v Zagrebu (stran 8) Letos že mini Pula 81 (stran 9) XXXIV., ST. 30_Ptuj, 6. avgusta 1981_CEIMA 6 DINARjtV GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OB PRAZNIKU utos praznujemo občinski pra- j v znamenju pomembnih jubi- 40-letnice ustanovitve Osvo- fronte in 40-letnice vstaje ^^lovanskih narodov in narod- 1/. Te pomembne jubileje pra- '^gfljo brez tovarišev Tita in ^Ija, dveh velikih mož, ki sta ^ti naše revolucije odločujoče Ifalo politična ravnanja so- listične Jugoslavije. Na ravna- ^jn usmeritve v notranji in zu- 0politiki, ki so nam omogočila, fStno bili in bomo kos sleherni Ki:kušnji, da živimo v miru in ■^fih varnostnih razmerah, da p s svojim ustvarjalnim delom 0odarsko in kulturno napredo- 5 lelo pomemben je prispevek ^ih borcev komunistov in akti- v NOB in revoluciji. S svojim ^oranjem so vzbujali narodno '■jiest, organizirali in izvajali prožen odpor proti okupatorju. Ijio se še posebej ob občinskem f(i:niku s ponosom spominjamo ^cev Slovensko-goriške čete in trodnega heroja Jožeta Lacka. V občini Ptuj smo tudi v obdobju planskega občinskega praznika Dsegli vrsto pomembnih dosežkov, lirajeni so proizvodni prostori ]OZD Elektronika, TOZD Gu- ma v Agisu, napreduje tudi i^dnja predelovalnih kapacitet v zgradili smo mešalnico krmil UKin povečali silosno skladiščne ipacitete.. V gradnji je nova pol- ■hiica za naša kvalitetna vina.- tidimo farmo starih staršev pri iniinini. Izvajamo program pri- Hvanja in usposabljanja Kiijskih zemljišč. Dograjena je wvna šola v Trnovski vasi in "idek doma upokojencev v Mu- nncih. To so pomembni dosežki i področju gospodarstva in druž- nih dejavnosti. Nove proizvodne nogljivosti nam bodo omogočile oljk delo in večjo proizvodnjo, lavedatipa se moramo, da smo v iim gospodarskih težav in mora- »Via naša hotenja in prizadeva- la podrediti osnovnemu cilju — ustalitvi gospodarstva. Z boljšim delom, usmeritvijo v izvoz, zmanj- šanjem novih naložb, zmanjšanjem in veliko racionalizacijo skupne in splošne porabe na vseh ravneh, s povečano proizvodnjo in nagraje- vanjem po delu, moramo doseči preusmeritev dosedanjih gospo- darskih tokov. V naši občini smo sprejeli sred- njeročni plan, za katerega smo vsi skupaj menili, da je uresničljiv. Že v prvem- letu izvajanja plana pa ugotavljamo vrsto težav. Rezultati gospodarjenja odstopajo od plani- ranih. Do sedaj smo bili navajeni, da smo brez posebnih težav dosegli planske postavke. Sedaj pa bo po- trebno večje angažiranje vseh sub- jektivnih sil, da bo razkorak med planiranim in doseženim v tem letu čim manjši. Rezultati poslovanja se v orga- nizacijah združenega dela iz me- seca v mesec izboljšujejo, čeprav na vseh področjih še nismo dosegli lanske ravni proizvodnje. Tudi iz- gube, dosežene v letošnjem prvem polletju so najvišje, kljub temu, da se število TOZD z izgubo ni pove- čalo. V vseh organizacijah združe- nega dela z izgubo že intenzivno pripravljajo sanacijske programe, da bi rezultate poslovanja v drugem polletju izboljšali. V srednjeročnem planu smo razen povečanju in prestrukturira- nju industrijske proizvodnje po- svetili veliko skrb kmetijstvu. Prav v kmetijstvu, oziroma v pridelavi hrane, imamo v naši občini še velike možnosti, kijih moramo izkoristiti. Prepričani smo, da imamo posebej v zasebnem kmetijstvu velike pro- izvodne rezerve, ki jih moramo aktivirati s pravilnimi naložbami in delom. V poljedelstvu lahko z meliora- cijami, agromelioracijami, zložbo zemljišč, sodobno tehnologijo in mehanizacijo, z uporabo sodobnih strokovnih dosežkov omogočimo našim kmetom in družbenemu sek- torju boljše, bolj racionalno izko- riščanje zemljišč in višjo pridelavo poljščin, ki so osnova za prehrano ljudi, živilsko predelavo in razvoj živinoreje. Posebej to velja za perutninarstvo, prašičerejo, pa tudi govedorejo in prirejo mleka. Hrana je namreč eden najpo- membnejših artiklov, ki je enako aktualen za domače potrebe in za izvoz. Tako lahko tudi ob praznovanju letošnjega praznika občine ugoto- vimo napredek, pa tudi možnosti nadaljnjega razvoja, seveda točno po usmeritvah in omejitvah na pod- ročjih, za katera smo se dogovorili. Utrditev in razvoj gospodarstva v občini pa je tudi pogoj za nadaljnji napredek na področju samoupra- vnih interesnih skupnosti družbe- nih dejavnosti in materialne proiz- vodnje. Letošnja osrednja prireditev ob praznovanju občinskega praznika je v Stopercah. V krajevni sku- pnosti, kjer število prebivalcev že več let upada. Prepričani pa smo, da je tudi to območje našlo svojo proizvodno usmeritev v kmetijstvu, saj je v kratkem času zraslo tu več proizvodnih objektov. Tako se kmetje ukvarjajo s perutninar- stvom, rejo plemenskih telic, pri- rejo mleka, pitanjem govedi, z vi- nogradništvom in gozdarstvom. Za vse to so podane tudi dobre razvojne možnosti. Marsikaj bo seveda v teh krajih še storiti, posebej je po- membna boljša cestna povezava. Krajani sami pa veliko prispevajo k izboljšanju življenjskih pogojev, lepšemu okolju, pa tudi k možno- stim kulturnega, društvenega in političnega dela, ki so jih dobili z novim domom krajanov, v katerega so vložili veliko lastnega dela in sredstev. Vsem delavcem, delovnim lju- dem in občanom želim v imenu skupščine in družbenopolitičnih organizacij občine prijetno pra- znovanje občinskega praznika in dobro počutje ob obisku prireditev, ki so v tem letu posvečene prazniku občine Ptuj. dr. Cvetko Doplihar OSREDNJA PROSLAVA BO V STOPERCAH v soboto, 8. avgusta — na dan praznika občine Ptuj bo zjutraj ob ^un v delavskem domu Franca Krambergerja v Ptuju žalna seja iidsedstev občinske, skupščine in družbenopolitičnih organizacij v Jfmin na junaški boj borcev Slovenskogoriške-Lackove čete, ki so ga -i pred 39 leti pri Mostju in na vse druge, ki so padli v NOB. Z žalne je bodo delegacije ponesle vence k vsem spominskim obeležjem '^v na območju ptujske občine. Osrednja slovesnost v počastitev praznika občine Ptuj se bo začela ^poldne ob 14. uri v Stopercah, kjer bodo najprej odprli dom kraja- Stoperce. Za tem bo slavnostna seja občinske skupščine in ^benopolitičnih organizacij občine Ptuj v dvorani novega doma ''Sjanov. Po pozdravu delegatov in gostov bo imel slavnostni govor pred- ^iik skupščine občine Ptuj dr. Cvetko Doplihar. Sledila bo podelitev ™nanj. Po določihh predloga sklepa, ki ga bodo sprejeli na svečani > DO podeljena 1 zlata plaketa in 6 plaket občine Ptuj. Imenovali tudi delegacije k spominskim obeležjem NOV. Sledil bo kulturno umetniški program, ki ga bodo izvajali: Pihalni ^«ter Ptuj, Marjan Bačko, član SNG Maribor in drugi recitatorji, J^i pevski zbor in ansambel Tornado DPD Svoboda Majšperk in ^onikarji prosvetnega društva Stoperce. . F JUTRI OB 16. URI V TRNOVSKI VASI Nova podružnična osnovna šola v Trnovski vasi foto: I. kotar ODKUP PŠENICE ZADOVOLJIV Odkup letošnjega pridelka pšenice smo pričeli z bojaznijo, da se bodo pridelovalci v manjši meri odločali za prodajo ali zamenjavo pšenice, vzrok je bil v zavlačevanju z določitvijo odkupnih pogojev. Dosedanji odkup kaže na drugačno stanje, z njim smo lahko kar zadovoljni, zadovoljni so tudi pri Intesu v Mariboru, kjer so pred dnevi povedali, da jim je uspelo odkupiti že 4 tisoč ton pšenice od planiranih 5300 ton. ^ Kako so se odrezale kmetijske delovne organizacije z našega območja? Kmetijski kombinat je doslej dobavil 1600 ton pšenice, načrtovali so 2000 ton, kmetijska zadruga Ptuj je od planiranih 180 ton dobavila 85 ton pšenice, kmetijska zadruga Dravsko polje Lovrenc pa 20 ton pšenice. Akcija odkupa seveda .še ni zaključena, zato je mogoče pričakovati, da bodo odkupljene količine še bližje planiranim. Zanimivo je, kako so se letošnje akcije lotili v kmetijski zadrugi Dravsko polje Lovrenc. Lani so na njihovem območju odkupili komaj 5 ton pšenice, letos nameravajo odkup povečati za desetkrat. Na seji njihovega zadružnega sveta so se dogovorili, da bodo posebne trbjke obiskale kmetovalce in se z njimi pogovorili o prodaji oziroma zame- njavi pšenice. Čeprav na tem območju ni večjih tržnih viškov, pšenico pridelujejo na manjših parcelah, so naleteli pri kmetih na veliko razumevanje, rezultat je že viden in upajo, da jim bo uspelo odkupiti okoli 50 ton pšenice. Vsekakor je njihova izkušnja vredna posnemanja. JB DANESVMURETINCIH v okviru prireditev ob prazniku občine Ptuj bo danes (6. avgusta) ob 11. uri v Muretincih slovesnost ob otvoritvi prizidka Doma upoko- jencev Ptuj—Muretinci. To je velik^uspeh kolektiva doma upokojen- cev, ki je skupno s skupnostjo socialnega skrbstva občine Ptuj in ob pomoči ožje in širše družbenopolitične skupnosti uspel dograditi prepotrebni objekt, saj je že dolga leta enoto doma v Muretincih pestila prostorska stiska. Prizidek doma upokojencev v Muretincih Foto: I. kotar ZAKLXČB< V. POKALNEGA PRVENSTVA ŠPORTNIH RIBIČEV DRAVA BOGATA z RIBAMI ^^ na Ptuj v času tekmovanja na V. pokalnem prvenstvu športnili Jugoslavije je bil zares enkraten. Da je Drava zares bogata z ribjim zarodom priča podatek, da je 117 tekmovalcev iz vseh repu- blik in pokrajin Jugoslavije v dveh dneh petega pokalnega prvenstva jugoslovanskih športnih ribičev ulovilo 5.111 rib, v skupni teži 672,5 kg. To je dokaz, daje ribiška družina Ptuj dosegla v zadnjih letih velik napredek pri vzgoji in čuvanju ribjega zaroda. Zanimiv je tudi podatek daje v enem tek- movanju (v treh urah) ujel tek- movalec povprečno 50 rib, skupne teže okoli 6 kg. Vse to je nedvomno zadovoljilo športno strast udeležencev petega pokalnega prvenstva, ki jim je sodilo kar 90 sodnikov. Več o poteku tega prvenstva f>oročamo na 13. strani. M. Ozmec Dolgoletna želja in potreba krajanov z območja KS 'Ir- novska vas je pred uresniči- tvijo. Jutri, 7. avgusta popol- dne bodo v okviru prireditev ob prazniku občine Ptuj slo- vesno odprli novo šolsko zgradbo v Trnovski vasi, kije podružnična šola OŠ Toneta Žnidariča iz Ptuja. S tem delovnim uspehom, ki je sad skupnih prizadevanj in zdru- ževanja sredstev s samopri- spevkom. se krajani Trnovske vasi vključujejo v praznova- nje 8. avgusta — praznika ptujske občine. 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 6. avgusta 1981 XED19m| IZVOZNA NUJA TERJA SVOJE! Delegati zbora krajevnih skup- nosti in zbora združenega dela ptuj- ske občinske skupščine so na seji v prejšnjem tednu med drugim obravnavali tudi gospodarska giba- nja v tem letu. Z doseženimi rezul- tati res ne moremo biti zadovoljni, čeprav so podatki o gospodarjenju v maju in juniju nekoliko boljši od tistih v prvem trimesečju. Z najnovejšimi podatki — kolikor jih je pač moč dobiti — je delegate sez- nanil Martin Berden, predsednik izvršnega sveta skupščine občine Ptuj. Med drugim je dejal: ,,Poslovni rezultati našega gos- podarstva tudi v zadnjih mesecih niso najboljši. Nekoliko se izboljšujejo, vendar še zdaleč niso taki, kot smo jih planirali. V maju smo napovedali, da bomo v pollet- ju dosegli lansko raven industrijske proizvodnje, vendar tega nismo uresničili. §e vedno zaostajamo za slab odstotek. Največji problemi so v IMP TOZD Elektrokovinar, kjer je bila dejavnost izredno nizka v pr- vih mesecih, vendar jo sedaj izboljšujejo. Razumljivo pa je, da v tako kratkem času zaostankov ni mogoče nadoknaditi. Največji problem je v TOZD Elektronika, kjer je raven proizvodnje padla na 60 odstotkov lanske. V tej temeljni organizaciji žal beležimo tudi zelo slab finančni rezultat v prvem polletju, saj je trinajst milijonska izguba prvega trimesečja narasla kar na devetindvajset milijonov di- narjev. Zato bo treba storiti vse, da bomo te nerazveseljive podatke izboljšali, posebej je treba spre- meniti tok gospodarjenja. Res so objektivni razlogi za nižjo proizvodnjo — manjkajo uvozni materiali, črno bela televizija tudi ni iskana na tržišču, uvajanje dru- gih programov pa kasni. Na carini je že dalj časa oprema za proizvodnjo zabavne elektronike, ki bi dala primerne ekonomske re- zultate. V gradbeništvu je v tekočih me- secih intenzivna proizvodnja in pričakujemo, da bodo vsaj še nekaj mesecev njihove zmogljivosti polno zasedene, kljub težavam, ki se kažejo. V živilski industriji, ki je tudi imela bistven zaostanek v rasti proizvodnje, se stvari normalizira- jo. Poseben napredek je naredila Perutnina, ki je nadomestila izosta- nek iz prvega trimesečja, vendar še ni dosegla načrtovane proizvodnje. Tudi v Mlekarni se situacija izboljšuje. Na področju izvoza se stanje ne- koliko izboljšuje, saj je prodrlo prepričanje, da brez izvoza ne bo uvoza, brez uvoza pa ni proizvod- nje. Zato so temeljne organizacije pravilno dojele svojo usmeritev in iščejo vse mogoče vire, da bi prišle do deviz. Gorenje ima tu velike te- žave, tudi Agis, čeprav dosega primerno količinsko proizvodnjo, saj ima TOZD Avtooprema prek 30-odstotno rast. Nekatere temelj- ne organizacije v Agisu ne uresni- čujejo izvoznih planov. V TOZD Avtooprema so kljub veliki rasti proizvodnje poslovali z izgubo. Ocenjujemo, da so največji proble- mi v našem gospodarstvu, poleg TOZD Elektronika, prav v Agisu. Perutnina, ki je tudi zaostajala v izvozu, ta zaostanek nadomešča in povečuje proizvodnjo, tako da se- daj beležijo normalno rast. V kmetijskem kombinatu imajo nad- povprečne rezultate, saj so doho- dek povečali za 68 odstotkov, čisti dohodek za 49 odstotkov, osebne dohodke za .15 odstotkov, amortizacijo pa so več kot podvoji- li. Dober rezultat je tudi v MIP, kjer beležijo 50-odstotno akumula- cijo. Nasplošno ocenjujemo, da bo dohodek v polletju nekoliko boljši kot v prvem trimesečju, vendar ne bomo dosegli jugoslovanskih oziro- ma slovenskih rezultatov, kjer je proizvodnja porasla že v juniju, ko v občini še vedno zaostajamo." O investicijski, skupni in splošni porabi pa je Martin Berden dejal: ,, Izvršni svet je obravnaval investicije v teku in poskušal ugotoviti, ali lahko z ustavitvijo katere izmed njih dosežemo strukturne spremembe. Ugotavlja- mo pa, da pravzaprav ni nobene pomembnejše investicije, tiste ki so, pa so tako daleč, da jih je naj- bolje končati. Tako nismo predlagali nobene ustavitve. Seveda pa bomo morali v bodoče dobro presoditi nove naložbe in se odločiti za tiste, ki bodo ustrezale kriteri- jem prestrukturiranja in drugim zastavljenim ciljem. V Ptuju vidi- mo svojo priložnost v kmetijstvu in živilski industriji. V splošni porabi proračunski prihcKlki žal ne pritekajo tako kot bi bilo želeti. §e vedno smo vezani na uporabo rezerv. Poseben prob- lem nam povzročajo nadomestila za meso. Do 19. maja bi morali klavnicam, seveda največ ptujski, iz proračuna zagotoviti šest milijo- nov dinarjev, v ta namen pa imamo Je milijon in pol. Ne vemo, kje vzeti manjkajoča sredstva. Na področju skupne porabe je sedaj zelo aktualen dogovor, ki ga sprejemamo na nivoju občine, ka- ko zbrati 24 milijonov din za sklad za pospešitev izvoza. Moram reči, da smo s samoupravnimi interesni- mi skupnostmi dosegli veliko stop- njo enotnosti glede tega in mislim, da bomo ta sredstva zbrali, ne da bi v večji meri posegli v izvajanje sprejetih programov." Ob tem velja povedati, da je v občini ustanovljen štab za uresni- čevanje ciljev ekonomske sta- bilizacije in resolucijskih usmeri- tev. Potrebne aktivnosti so stekle tudi v temeljnih organizacijah, saj brez stalne aktivnosti ni rezultatov. Zal pa se mnogi še ne zavedajo, da je mogoče gospodarske tokove re- ševati tudi izven temeljne or- ganizacije. V Ptuju imamo lepe pri- mere, da se da z velikimi napori in z maksimalnim angažiranjem marsi- kaj rešiti. To sta primera Olge Meg- lič in Petovie. N. Dobljekar e LOVSKI TURIZEM V PTUJSKI OBČINI Čez 50 tisoč dolarjev letno Začetki lovnega turizma segajo v leto 1968. V zvezo lovskih družin Ptuj je vključenih 23 lovskih družin z območja ptujske in ormoške občine in skoraj vse sprejemajo lovske turiste. Lovišča gostijo predvsem gostje iz Italije, ZR Nemčije, Avstrije; najdejo pa se tudi lovci iz Švice, Belgije in Francije. Lovci iz sosednje Italije največ povprašujejo po odstrelu malih divjadi, kot so zajci, fazani, jerebice, grlic? in golobi, ostali pa želijo loviti predvsem srnjad. Ponudba male divjadi se je v zadnjem obdobju, za dobo dveh let, zmanjšala na minimum zaradi padca številčnega stanja male divjadi; ponudba srnjadi je v prejšnjih letih pokrila popraševanje, v letošnjem letu le-ta presega povpraševanje. Po podatkih zveze je v prejšnjih letih v lovišča lovskih družin prihajalo letno 250 lovskih gostov, ki so lovili v poprečju 450 dni. Družinam pa so lovski turisti letno prinesli okrog 50 tisoč dolarjev dohodka. Lovski turizem predstavlja pomemben del turističnega go- spodarstva, lovski turisti pa v kategoriji turistov, ki porabijo pri nas največ deviz. JERTUS - lQm POTNIŠKI PROMET OBVLADALI SO STROŠKE Polletni rezultati te ptujske TOZD so več kot zadovoljivi. Do- seženi celotni prihodek je glede na plan presežen za 5 odstotkov, pri- merjava z enakim obdobjem leta 1980 pa kaže 38 odstotno porast. Dohodek je bil 17 milijonov in je za 4 odstotke presegel plan, v pri- merjavi z letom 1980 pa je večji za 38 odstotkov. Doseženi čisti doho- dek je glede na plan večji za 5 od- stotkov, glede na leto 1980 pa za 23 odstotkov in znaša 12 milijonov dinarjev. Število zaposlenih v temeljni organizaciji je po po- datkih polletne realizacije doseglo 104; čisti OD na zaposlenega pa je v tem obdobju dosegel 10.486 di- narjev. V temeljni organizaciji ra- čunajo, da bodo do konca leta do- segli čez 80 milijonov dinarjev celotnega prihodka. Avtobusi so v prvem polletju prevozili skupaj 1,587.000 km. Porabljena sredstva Egon Vaiida, vodja tozd foto: JB so dosegla 20 milijonov dinarjev in so za 38 odstotkov večja kot v enakem obdobju leta 1980 in le za 1 odstotek večja, kot so planirali. Egon Vauda, vodja temeljne or- ganizacije poudarja, da je doseženi rezultat v največji meri odraz ob- vladovanja stroškov oziroma do- slednega uresničevanja sprejetih stabilizacijskih ukrepov. Pri tem velja opozoriti še na 100 odstotno povišane cene goriv, maziv, mate- riala za tehnično vzdrževanje vozil, avtoplaščev in podobno. Primerja- va z ostalimi temeljnimi organiza- cijami Certusa kaže, da je porast stroškov znatno višji kot v ptujski tozd. V tem obdobju se je poveča- lo tudi število potnikov; glede na to so povečali tudi število vozil voznega parka, ob koncu leta ra- čunajo, da bodo imeli že 45 vozil. V prihodnjih mesecih bo prišlo do določenih sprememb pri mese- čnih vozovnicah, kar bo zanimalo predvsem šolsko mladino. Gre za to, da bo poslej imetnik mesečne vozovnice, le-to dnevno lahko uporabil le dvakrat: ob prihodu v šolo in ob odhodu. S tem želijo preprečiti stalno gnečo na avtobu- sih in omogočiti kulturnejši prevoz potnikov. ^ Ob koncu šolskega leta in v zače- tku turistične sezone znatno pora- ste zanimanje za turistične vo- žnje. V temeljni organizaciji glede na podatke polletnega obra- čuna ugotavljajo, da so pora- stle turistične vožnje po domovini, zlasti še v Beograd, znižali pa so km potovanj v tujino. Za 20 od- stotkov v poprečju pa je narastlo število prevoženih km enega izleta; poprečje ene vožnje 350 km. Ptujski prevozniki si že dalj časa prizadevajo, da bi se našli pod skupno streho in kot poudarja Egon Vauda so na tem področju doslej že veliko storili. Zataknilo pa se je pri obliki združevanja. Bi- stvena ugotovitev ekonomske analize pa je, da je taka povezava smotriia in upravičena. Veliko jeze, negodovanja, zlasti v teh poletnih mesecih, pa leti na ptujske prevoznike, ker niso uspeli vpeljati redne avtobusne zveze s ptujskimi toplicami. Upokojenci in drugi starejši občani se nad neu- spehom dogovarjanja upravičeno hudujejo. Na vprašanje, zakaj ni te povezave, je Egon Vauda odgo- voril: ,,Dosedaj je nekaj let, vsaj v gla- vni sezoni, opravljal ta promet, tozd Avtopark KP Ptuj. Ne mo- rem odgovoriti zakaj so to vožnjo opustili, verjetno pa jih je v to pri- silila nerentabilnost oziroma neza- scdenost. Mi smo se v začetku le- tošnjega leta skušali dogovoriti s toplicami in predstavniki ptujskih krajevnih skupnosti za redno avto- busno progo in to ne samo v glavni sezoni, temveč skozi vse leto. Ker pa gre za vprašanje rentabilnosti, smo k sodelovanju povabili pred- stavnike ptujskih KS, da bi se z njimi dogovorili za pokrivanje stroškov prevoza, saj bi le-ti bili za občana previsoki. Razgovori niso bili končani, v temeljni organiza- ciji pa še vedno nismo vrgli puške v koruzo in želeli bi, da bi tudi našli skupen jezik in zagotovili re- dni prevoz do ptujskih toplic." MG Primat TOZD bančna oprema Ormož v tej temeljni organizaciji so delavci kljub prizadevnemu delu in pravilni usmeritvi v letošnjem prvem polletju dosegli dokaj nizko rast dohodka. Predvsem je razlog v tem, ker so celotno proizvodnjo bančne opreme v prvih mesecih letošnjega leta, velik del pa tudi nadalje, izvozili. Glede na širše gospodarske pogoje pa seje izvozna stimulacija odrazila šele v juliju, zato v prvem polletju ni izkazana. Poleg tega pa so v tej TOZD v letošnjem letu uvajali nove proizvodne programe tako za izvoz kot za domače tržišče. -u NAJSTAREJŠA PTUJSKA GOSTILNA V NOVI PREOBLEKI v torek, 28. julija je bila svečana seja delavskega sveta Tr, gostinstvo Haloški biser Ptuj, posvečena 20-letnemu delu TO^n^ etnici KK Ptuj in praznovariju občinskega praznika — 8. avgusta priložnost seje pripravil tudi kolektiv obrata pri Pošti, kije kotgo li pričakal jubilej v novi preobleki. Tako je najstarejša ptujska gostif'*'! Jih ima krepko čez sto let, postala tudi ena najlepše urejenih lokav'' mestnem območju. Celotna prenovitvena in obnovitvena dela so \ okrog 5 milijonov dinarjeav. Svečano sejo DS je vodila predsednica Minka Grajžl, kije gov o stabilizacijskih prizadevanjih, pomenu turističnega gospodarsi^'^ pridobivanju deviz ter o sklepih 3. kongresa samoupravljalcev slavije. Za tem je besedo povzel Bojan Kocjan, direktor TOZD, ki. govoril o 20-letnem razvoju temeljne organizacije. Danes ima tetnelji organizacija 24 obratov in zaposluje 285 delavcev. V vseh letih razvoja) posebno skrb namenjala vzgoji in izobraževanju kadra, izbolj^ai! ponudbe in odnosu do gosta ter seveda urejenosti prostora. V imenu izvršnega sveta SO Ptuj je na svečani seji govoril Maijan Ostroško in poudaril, daje obnovljena gostilna pomembna pridobiteva TOZD, kot tudi celotno gostinsko-turistično gospodarstvo v občini. Lokal je predal namenu in obenem prerezal vrvico, Franček Stebil najstarejši delavec gostilne pri Pošti. Ureditvena dela je izvajal Gradiš. TOZD Gradnje Ptuj, kateremu je bila na seji izrečena zahvala. Prvi gostje so si z zanimanjem ogledovali nove prostore; skrbno | pregledali tudi ponujeni jedilnik, ki ima več posebnosti »ihaha«. Foto:JO| SVEČAN PODPIS SPORAZUMA ZAČETEK PIONIRSKEGA DELA S podpisom samoupravnega sporazuma o medsebojnem sjodelovanju n« potrošniškimi sveti in TOZD Maloprodaja, kije bil 30. julija, začenjamo pioniii pot na področju utrjevanja vloge organiziranega potrošnika pri razvoju trgovii da ne poudaijamo samo osnovne naloge zagotavljanja preskrbe z osnoviii življenskimi potrebščinami. Dopustniški čas se je sicer poznal po udeležbi p« stavnikov posameznih potrošniških svetov, tudi razprava je bila minimalni glavnem so govorili predstavniki MlP-a, je upravičeno pričakovati, da boi določila tega sporazuma zaživela v konkretni praksi. Zbrane predstavnike organiziranih potrošnikov je najprej pozdravil F« Zadravec, pomočnik direktorja DO MIP, kije govoril o prizadevanjih za nemoa oskrbo z osnovnimi živili oziroma o prizadevanjih trgovine za povečanje prodaja prostorov in njenega približevanja potrošniku. Osvetlil je več problemov,' dnevno utesnjujejo, pa vendar ostajajo za potrošnika skriti. Jože Vaupotič, direte TOZD Maloprodaja seje zavzel, da se sodelovanje med potrošniki in trgovi« razvija in utrjuje na vseh področjih. Sporazum je sicer podpisan, od obojih: potrošnikov in trgovine pa je odviss kako se bo v neposredni družbeni praksi potrjeval. ^ Uvodna obrazložitev predstavnikov DO MIP, Podpis In žig — »uzakonjata« medsebojne pravice in obveznosti sporazi"®** pionirski korak pri utrjevanju vloge organiziranega potroSnika foto:L.'" -6. avgusta 1981 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 SKRB ZA PROIZVODNJO IN GOSPODARNO PORABO ZASEDANJE ZBOROV SO PTUJ -av smo sredi poletne sezone fiiov. 'O ^ sredo, fl^lija, ko sta se sestala na red- ■^.jah zbor krajevnih skupnosti Aor združenega dela skupščine ^e i® druJbenopo- ^ zbor to nalogo opravil že te- ^jgj. Glavni poudarek na sejah J, zborov je bil dan analizi ures- flanja družbenega plana občine " za obdobje 1981—85 in Ijucij' ° družbeno ekonomski v letu 1981 s prvo oceno j^osti razvoja v letu 1982. Pri- ^vali bi, da bo o tem stekla ži- Ljg razprava zlasti v zboru zdru- ^ dela, vendar so delegati J^vitve in usmeritve občinskega ^ga sveta sprejeli brez jpnib ali dodatnih konkretnih ^gov. Upamo, da bodo na ^gi sprejetih usmeritev delegati ^ali aktivnost v svojih delov- , organizacijah, zlasti v prizade- ijiji za večjo proizvodnjo, ^P^vanje izvoza in uresničeva- i drugih ukrepov za uresničeva- igospodarske ustalitve, poročilo o delu občinskega iz- ^a sveta, ki je letos bil pred- li zborom občinske skupščine ^^ so delegati obeh zborov pozi- t^'ocenili (pretežni del poročila fO objavili v zadnji Številki Ted- obenem pa dali podporo iz- (}nemu svetu pri uresničevanju ^ na področju družbeno eko- jjmskih razmerij. V zboru krajev- ni skupnosti pa so poudarili, da bi lorali v delegatskem sistemu enotneje urediti prakso, da bo iz- vršilne funkcije opravljal izvršni svet s samostojnimi odločitvami in s tem razbremenjeval delegatsko skupščino obsežne normativne de- javnosti. Prav tako je treba dosled- no izpeljati naloge na področju po- družbljanja uprave. O izvršeni obrambni vzgoji pre- bivalstva v minulem obdobju so poročilo v obeh zborih sprejeli brez razprave. V uvodni obrazložitvi pa so bile predvsem poudarjene nalo- ge, ki nas čakajo na tem področju v prihodnje, saj je obrambna vzgoja prebivalstva stalna naloga. Ta vzgoja se bo izvajala v treh glavnih smereh: idejnopolitično usposablja- nje prebivalstva, vojaško strokov- no usposabljanje in varnostno sa- mozaščitno delovanje. Del tega gradiva bo redno objavljen tudi v reviji Naša obramba, zato je po- trebno, da jo ima resnično naroče- na vsaka družina; po dosedanjih podatkih pa ima to revijo naročeno le dobrih 20 odstotkov gospodinj- stev v ptujski občini. Precej živahna razprava, zlasti v zboru krajevnih skupnosti, se je razvila ob razpravi o poročilu o zbi- ranju in razporejanju sredstev sa- moprispevka za sofinanciranje pro- grama gradnje šolskega prostora v občini Ptuj. K poročilu odbora, ki ie nrisfoien za to področie, je dal svoja stališča tudi občinski izvršni svet, pojasnila in stališča pa tudi iz- vršni odbor izobraževalne skupno- sti Ptuj in gradbeni odbor pri CSUl. Ce bi bili k zadevi tako te- meljito pristopili že pred meseci, bi se prav gotovo lahko izognili ostrim razpravam v zborih skupšči- ne, pa tudi sredstva bi lahko bili bolj gospodarno uporabljali. Oba zbora sta enotno sprejela več skle- pov, ki zavezujejo občinski izvršni svet in druge pristojne organe, da bodo začasno prosta sredstva samoprispevka učinkovito uporab- ljena tudi kot posojilo, da se zdru- žena sredstva začasno vrne združe- valcem, vendar morajo ta sredstva biti v vsakem času na razpolago za uresničevanje investicije gradnje 11. faze CSUI. Gradbeni odbor pa mo- ra zborom skupščine predložiti svoj operativni program dela in kar naj- bolj pospešiti izdelavo gradbene dokumentacije. K poročilom o delu Temeljnega javnega tožilstva Maribor enote Ptuj, o delu službe pravne pomoči in o delu Temeljnega sodišča Mari- bor enote v Ptuju v zboru združe- nega dela ni bilo razprave, v zboru krajevnih skupnosti pa so bila bolj vprašanja in sugestije. Tako je iz dela javnega tožilstva delegate zani- malo, kakšna je bila vsebina zavrženih ovadb in zaradi česa so bile zavržene in kdo jih je predložil. Iz dela temeljnega sodišča so bila dana mnenja, da bi naj v bodoče podrobneje razčlenili tudi tiste zadeve, ki jih za območje ptujske občine rešuje enota v Mariboru, zlasti velja to za gospodarske pre- stopke in za mladinsko prestop- ništvo. Problemom poravnalnih svetov bi morali bolj prisluhniti in jim nuditi več pomoči. V zadnjih mesecih tudi narašča število izvršb, zato je delegate zanimalo, za kak- šne vrste izvršb gre. Vsa poročila so delegati sprejeli in jih ugodno ocenili, obenem so sprejeli tudi stališča občinskega iz- vršnega sveta, ki se nanašajo na ureditev službe pravne pomoči, v skladu z zakonom o pravni pomoči in rešitev glavnih problemov pri ptujski enoti temeljnega sodišča, to je kadrovski problem v zemljiški knjigi, kjer so vse večje potrebe ob- čanov, zato tudi narašča število ne- rešenih zadev in prostorski pro- blem, ki bi ga glede na restrikcijo na področju investicij bilo začasno moč reševati z drugačno razporeditvijo delovnega časa. Ostale točke dnevnega reda so bi- le v obeh zborih sprejete soglasno (sklepi o soglasju, sprememba odloka po hitrem postopku, priznanja, volitve in imenovanja). Delegatski vprašanji pa sta bili sa- mo v zboru krajevnih skupnosti in sicer iz KS Polenšak in KS Hajdina. FF V PODGORCIH SO SLAVILI Krajevna skupnost Podgorci je v [boto in nedeljo, 1. in 2. avgusta oslavila že svoj četrti krajevni iznik. Skupaj s svojimi prijatelji pobratene K S Podunavci pri rnjački Banji so ta svoj praznik oslavili dostojno in z več priredit- mi. KS Podgorci Šteje 1.670 prebi- »Icev in jo sestavlja sedem vasi, od sa sta le dve vasi ravninski, ostalo t hribovit teren. Podgorci mejijo isosednje KS Polenšak, Tomaž in Hika Nedelja. V ravninskem pre- klu pa na KS Gorišnica. V hribo- roem predelu živi kar 1.100 kraja- VSe ostalo pa na ravninskem. 'glavnem se kmetje bavijo z živi- No in vinogradništvom. Vse "»Ij pa se kot glavni dohodek *«ljavlja pridelovanje sladkorne ormoško tovarno. Letos so torej že četrtič zapored v ^ Podgorci proslavili svoj kra- ''ni praznik. V soboto 1. avgusta Opoldne so sprejeli svoje goste iz "tiije, zatem pa so se vrstile razne ^ifKlitve. Odprli so novo igrišče, 'Ktavo cvetja in kulinarike ter 'ctavo šolskih izdelkov, vse sku- pa so zaključili v srečanju med v vaških igrah. Popoldne ob J- uri so nastopili tamburaši iz ^ojič, zvečer ob 19. uri pa je bila "fednja prireditev v počastitev "^ievnega praznika. ^ nedeljo 2. avgusta se je pro- praznovanj pričel s slavnost- skupščine in družbeno poli- pih organizacij KS Podgorci. S J^ je posebna delegacija položila k spomeniku NOB. Za tem so potekala športna srečanja, čla,ni krajevne organizacije ZRVS pa so se pomerili v streljanju z vojaško puško. Lovci so se pomerili v stre- ljanju na glinaste golobe, popoldne ob 14. uri pa je bila velika gasilska vaja. V tej vaji so sodelovala GD TAM Maribor, Dornava in Ormož. Z vajo je bil povezan tudi nadlet le- tal ptujskega Aerokluba. Na rela- ciji Podgorci—Vičanci—Bratone- čice—Bresnica—Podgorci je zatem potekala množična trimska akcija ,,vsi na kolo za zdravo telo". Proti večeru jja je vse obiskovalce in ude- ležence prireditev ob krajevnem prazniku razvedril še ansambel Zibrat iz Ptuja. M. Ozmec Stanko Žiher, predsednik skupšči- ne KS Podgorci Rezultati II. izmene ZMDA Slovenske gorice 81 v soboto, 1. avgusta je bila končana II. izmena zvezne mladinske delovne akcije Slovenske gorice. Brigadirji so na delovišču opravili 13.755,50 efektivnih ur, 21.457,14 norma ur in 2.611,50 režijskih ur. Vrednost opravljenih del je 3,690.755,36 din, dosežek v odstotkih pa 146,10 %. b Brigadirji so izkopali 8.037 kubičnih m kanala, zasipali 7.204 kubičnih m in splanirali 13.524 kvadratnih m zemljišča. Ob koncu izmene so bila podeljena priznanja. Vse štiri brigade so dobile udarništvo 1. in 2. udarnega dne in udamištvo I. in II. dekade. Brigadi Framo Golob iz Dravograda in Bratstvo i jedinstvo Slavko Šlander iz Žalca sta dobili priznanji za družbene dejavnosti v II. dekadi, medtem ko je brigada Bratstvo i jedinstvo iz Alibunaija dobila vsa udarništva in priznanja za družbene dejavnosti v I. in II. dekadi in še trak akcije. Predlagana je bila tudi za najvišje brigadirsko priznanje — priznanje Veljka Vlahoviča. Podeljenih je bilo skupno 35 udarni- ških značk. Toliko o številkah, vemo pa, da številke ne morejo povedati vsega. V spominu in zavesti brigadirjev II. izmene, ki so zdaj že daleč od akcije pa bo ostalo vse tisto, kar se s številkami ne da povedati. D. Petrovič PRVI PRAZNIK KS HAJDINA V krajevni skupnosti Hajdina se pripravljajo na praznovanje svoje- ga prvega krajevnega praznika. Na predlog komisije za ohranjanje tradicij NOB je skupščina KS Haj- dina z družbeno političnimi organi- zacijami sprejela sklep, da izberejo za krajevni praznik 8. avgust, v spomin na ta dan leta 1941, ko so skojevci in mladinci iz Hajdine na svojem sestanku sprejeli sklep, da oddidejo v partizane na Pohorje. Ob tej priložnosti so že izdali po- sebno brošuro pod naslovom KS Hajdina v boju in izgradnji. Razen tega so izdali še ciklostilno brošuro o sodelovanju med KS Hajdina in KS Bednja v sosednji Hrvatski, s katero bodo v soboto sklenili pri- jateljstvo, ter informacijo o struk- turnem sistemu in samoupravni or- ganiziranosti KS Hajdina. Program aktivnosti ob prvem krajevnem prazniku KS Hajdina je izredno obsežen in bogat, pričel pa se je že v soboto 1. avgusta s spre- jemom mladinske desetine GD Hajdoše, ki je dosegla na mednarodnem tekmovanju v Boblingenu odlično 4. mesto. V ne- deljo 2. avgusta je bilo tekmovanje v streljanju z zračno puško v domu občanov v Dražencih. Popoldne pa je bila revija pevskih zborov iz Dra- ženc, Hajdoš in Hajdine. Zvečer je bila še uprizoritev enodejanke Mati v prosvetni dvorani v Hajdini. V torek (4. avgusta) je bila v ga- silskem domu v Hajdošah simultanka v šahu, ki jo je na več kot 20 deskah odigral šahovski mojster Danilo Polajžer — domačin iz Skorbe. Včeraj popold- ne pa je potekala kolesarska dirka po Hajdini s startom in ci^em na igrišču v Spodnji Hajdini. Jutri po- poldne bo v Hajdini še kviz na te- mo NOB in ljudska revolucija, "na • katerem bodo svoje znanje pokaza- li člani osnovne organizacije ZSMS Hajdina in tamkajšnje osnovne šo- le. V soboto 8. avgusta bo na no- gomet nen^ igrišču v Dražencih centrsko tekmovanje gasilskih enot v okviru gasilskega centra Hajdina. Višek prireditev bo v nedeljo 9. avgusta, ko se bodo dopoldne se- stali najprej na slavnostni seji skuF>- ščine KS in družbeno političnih or; ganizacij. Na tej seji bbdo podpisa- li tudi listino o pobratenju med KS Hajdina in Bednja iz bratske republike Hrvatske. Seja bo v lov- skem domu v Hajdini. Popoldne pa bo na igrišču v Spodnji Hajdini start in cilj teka mladih po Hajdini. Medtem bodo od 8. do 14. ure po- tekala še srečanja v športnih disci- plinah. Zaključno prireaiiev ob prvem krajevnem prazniku pa bo na nogometnem igrišču v Spodnji Hajdini, kjer bo pozneje še množi- čno tovariško srečanje. M. Ozmec PRAZNOVANJE V DOLENI z jutrišnjim srečanjem starejših krajanov bodo v Doleni sklenili prireditve ob drugem krajevnem prazniku. S praznovanjem so pričeli v petek 31. julija, ko so v dvorani doma družbenopolitičnih organizacij odprli razstavo Gospodinja, dekle pokaži kaj znaš v domači kmečki kuhinji ter razstavo likovnih del Antonije Kerbler s Ptujske gor£. Dan kasneje, torej v soboto, so izvedli osrednjo prireditev z razvitjem prapora krajevne organizacije ZZB NOV. Zbranim krajanom in gostom je o delu med NOB in sedanjem aktualnem družbenem trenutku govoril Zvonko Sagadin, ki je tudi razvil prapor. Po pozdravu nredsednika Občinskega odbora ZZB NOV Ptuj Janka Vogrinca So v priložnostnem programu sodelovali domači pevci, mladi tamburaši iz Majšperka ter mlajši in nekoliko večji člani folklorne skupine Rožmarin haloških dolin iz Dolenc. Prireditev so zaključili z veselim delom ob glasbi znanega ansambla Dobri znanci. V nedeljo so po jutranji budnici mladi izvedli športna srečanja v različnih disciplinah, popoldan pa so na Selah izvedli kulturni pro- gram z igro. Slavnostna seja skupščine krajevne skupnosti in vodstev družbenopolitičnih organizacij v počastitev praznika je bila v ponede- ljek zvečer, včeraj pa so pripravili družabni večer z bogatim folklornim programom in večerom folklore v domu DPO. Kot smo že omenili, bodo praznovanje sklenili jutri zvečer s srečanjem starejših občanov. 1. kotar Prapor sta razvila Zvonko Sagadin in Jože Repec (foto I. koUr) * fCRmCNO O POTEKU MDA V SLOVENIJI i- s " ^ " ' -- - ' Konec neodgovornemu obnašanju s podpisom družbenega dogovora in Samoupravnega sporazuma o mladinskih delovnih akcijah za leto 1981 je bila zagotovljena osnova za organiziranje letošnjih MDA. Nekatere težave, ki smo jih imeli pred podpisom obeh dokumentov pa so v določeni meri vplivale tudi na potek priprav. Tako so v nekaterih občinah predolgo č^ali na podpis samoupravnega sporazuma in so tako s pripravami pričeli prepozno. Pozno so bile izvedene tudi prve seje skupščin letošnjih akcij, tako, da organizatoiji brigad niso imeli dovolj podatkov za pravočasno in kvalitetno pripravo brigad. Z letošnjim brigadirskim poletjem so v nekaterih naseljih akcij v precejšnji meri izboljšali življenjske pogoje. Zgradili so novo naselje MDA Suha Krajina, precej izboljšav pa je v naseljih MDA Slovenske gorice, Goričko in Brkini. Tudi pripravi delovišč so letos posvetili več pozornosti, še vedno pa se srečujemo s težavami. Tudi programi interesnih dejavnosti so bili dobro pripravljeni, le, da se sedaj srečuje- mo z nelogičnimi cenami delavskih univerz za izvedbo posameznih programov. Razrez udeležbe brigad na letošnjih akcijah je bil sprejet že v začetku februarja, tako, da so imele občinske konference ZSMS dovolj časa za izpeljavo evidentiranja in priprav. Kljub temu pa ugotavljamo, da nekatere občinske konference niso uspele zagotoviti popolne udeležbe, ali pa so brigade prišle na akcijo slabo pripravljene. Vse to je le del ugotovitev udeležencev sestanka koordinacijskega odbora za spremljanje in uresničevanje družbenega dogovora in Samoupravnega sporazuma o MDA v SR Sloveniji — letos jih poteka kar 10. Predsednik koordinacijskega odbora Martin Košir je uvodoma pKKial kritično oceno o uresničevanju obeh dokumentov, predvsem o medsebojnih obveznostih ter načinu združevanja sredstev in dela ter koriščenja teh sredstev za pripravo in izvedbo MDA v Sloveniji. Viktor Leveč, vodja centra za MDA pri republiški konferenci ZSMS je podal daljšo oceno o poteku prvih dveh izmen na letošnjih slovenskih akcijah, na katerih je sodelovalo 3.482 brigadirjev. Skupaj so opravili prek 250 tisoč norma delovnih ur, oziroma 176 tisoč efektiv- nih. Zaradi slabega vremena pa so izgubili kar 24 tisoč delovnih ur. V razpravi so predstvniki vseh desetih slovenskih zveznih in republiških akcij poročaH o uspehih in težavah pri organizaciji akcij in težavah pri zbiranju sredstev podpisnikov. Ko so razpravljali o nere- snosti nekaterih občinskih konferenc, ki niso zagotovile udeležbe brigadirjev na akcijah, so se zavzeli za čim prejšnjo odpravo teh pomanjkljivosti, ki pa nikakor ne bodo ogrozile rezultatov in delovnih uspehov letošnjih akcij. Že sedaj je opravljeno skoraj tri četrtine vsega planiranega dela. Udeleženci posveta so med drugim sprejeli tudi sklep, da je treba narediti konec nedogovornemu obnašanju do samoupravno sprejetih sklepov o MDA. Vse preveč je še nepodpisanih sporazumov, zato so postavili rok, da morajo biti vsi podpisani do konca avgusta. Ker podpisniki zamujajo tudi z nakazili dogovoijenih sredstev, a so kot zadnji rok za nakazilo določili konec septembra. Vsi udeleženci so si ob koncu ogledali še naselje MDA Slovenske gorice, nekaj pa si jih je ogledalo še delovišči pri Lenartu in v Juršincih. M. Ozmec Na seji kooordinacijskega odbora so kritično ocenili dosedanji poiek republiških in zveznih akcij v naSi republiki. 4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO 6. avgusta 1981- ZAKONE IMAMO - POTREBNA BO PREVZGOJA Osnovni namen urbanistične inšpekcije je varovanje človekovega okolja in nadzor nad urejanjem prostora. Najbolje je ta namen oprede- ljen v zakonu o urbanističnem planiranju, ki nalaga urbanistični inšpekciji, da nadzoruje predpise o regionalnem prostorskem planira- nju in o urbanističnem planiranju in na njihovi podlagi izdanih predpi- sov ter izpolnjevanje regionalnih prostorskih planov, urbanističnih načrtov, zazidalnih načrtov in urbanističnega reda. Na drugem mestu predvideva zakon o urbanističnem planiranju, da urbanistična inšpek- cija nadzoruje ali je bilo izdano za graditev lokacijsko dovoljenje oziroma potrdilo iz 32. člena že omenjenega zakona in ali se gradi pod pogoji, določenimi v tem dovoljenju oziroma v priglasitvi. Urbanistič- na inšpekcija lahko sodeluje pri obravnavah za določitev lokacije ter opravlja druge naloge po določbah tega zakona in posebnih predpisih, to pa so predvsem zakon o varstvu narave, zakon o varstvu pred hrupom, zakon o naravni in kulturni dediščini in podobno. Iz te osnovne obrazložitve, podlage za delo urbanistične inšpekci- je, izhajajo tudi naloge te službe, ki je organizirana v okviru uprave za inšpekcijske službe občin Ormož in Ptuj. Dela in naloge urbanistič- ne inšpektorice opravlja Marjana Medik, s katero smo se pogovarjali o črnih gradnjah in drugih vprašanjih, povezanih z gradnjo brez potreb- ne dokumentacije. V nadaljevanju pogovora smo ji postavili vprašanje uspešnosti boja proti črnim gradnjam; podatki o eni podrti črni gradnji lahko zavedejo. Marjana Medik je odgovorila: »Ena podrta črna gradnja — ni dokaz, da črnih gradenj v ptujski občini ni; jx)trebno je upoštevati vzroke, ki so vodili do samo ene porušitve gradnje. Aktivnost urbanističnega inšpektorja se ne kaže samo v »porušenih zgradbah«, naš cilj je porušiti čim manj objektov, zato pa si prizadevamo za prevzgojo občanov in jih pravočasno opozo- riti na nepravilnosti. Poleg tega so še drugi momenti, ki vplivajo na to, kdaj se neki objekt, kije grajen v nasprotju z zakonom, lahko odstrani in kdaj ne. Večji del območja občine Ptuj je pokrit z urbanističnim redom; zazidalni načrti pa »pokrivajo« le ureditveno območje občine Ptuj, ureditveno območje naselja Kidričevo, ureditveno območje naselja Majšperk in ureditveno območje naselja Podlehnik. Zakon o urbanističnem planiranju v 2. odstavku 17. člena določa, da se za graditev nekaterih vrst objektov v naseljih oziroma območjih, za katera je izdelan samo urbanistični red, lokacijski pogoji določajo neposredno v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja. To pomeni, da se izda samo gradbeno dovoljenje, ni pa potrebna lokacijska odloč- ba. Lokacijska odločba se lahko zahteva, če občinska skupščina pred- piše, daje tudi v takih primerih obvezno lokacijsko dovoljenje. Ptujska občinska skupščina ni z odlokom predpisala, da je lokacijsko dovolje- nje obvezno tudi na območjih, za katere je sprejet urbanistični red, po s^bi vrhovnega sodišča, ki je bila izdana 1. 3. 1979, urbanistični inšpektor ni stvarno pristojen izdajati ukrepov po 41. in naslednjih členih zakona o urbanističnem planiranju (to so t. i. strogi členi zako- na). To pomeni, daje to območje popolnoma nenadzorovano, saj v teh primerih, kjer je sprejet urbanistični red, ukrepa gradbeni inšpektor, ki pa nima možnosti izdati odstranitvene odločbe, temveč gradnjo le ustaviti, dokler investitor ne pridobi ustreznega dovoljenja. To je eden vzrok zaradi katerega ne pride do odstranitvenih odločb, ker je največ kršitev prav na območjih urbanističnih redov in zato za nas ta prostor ni tako zanimiv, kar pa ni prav. Potrebno bi bilo razmišljati o tem, da skupščina občine Ptuj sprejme odlok v katerem bi določila, da tudi v primerih, ko je območje pokrito samo z urbanističnim redom, zahteva izdajo lokacijske odločbe. Po mojem, to ne bi podaljšalo upravnega postopka in povečalo stroškov za investitorja. Postopek izdaje lokacij- skega dovoljenja bi se podaljšal oziroma razširil samo v izdaji lokacij- ske odločbe. V tem primeru pa bi tudi na tem območju lahko ukrepal urbanistični inšpektor. Vzrok za tako malo odstranitvenih odločb je tudi, ker na območ- jih, kjer si investitor mora pridobiti lokacijsko dovoljenje, ni mnogo t. i. čistih črnih gradenj. Tu mislim na gradnjo objektov, za katere si investitor ni pridobil nobenega dovoljenja. V večini primerov je kršitev taka, da investitor gradi objekt v nasprotju z lokacijskim dovoljenjem ali pa v nasprotju s potrdilom o manjših gradbenih delih po 32. členu zakona o urbanističnem planiranju. V teh primerih, ko se gradi v nasprotju z izdanim dovoljenjem, urbanistični inšpektor izda t. i. uskladitveno odločbo, s to odločbo naloži investitorju, da nsprotje iz lokacijskega dovoljenja oziroma potrdila o manjših gradbenih delih v določenem roku odpravi. Lahko pa urbanistični inšpektor ugotovi, da se pomanjkljivosti ne dajo odpraviti, takrat izda inšpektor ustavitveno odločbo, to pomeni, da ustavi nadaljnjo gradnjo in predloži upravne- mu organu, komiteju za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve, da odloči o usodi tega objekta. Upravni organ lahko odloči ali bo objekt legaliziral ali legalizacijo za nekaj časa odloži ali pa tudi lahko odredi odstranitev takega objekta. Podobno ravna upravni organ in tudi urbanistični inšpektor, ko je objekt, ki se gradi brez lokacijskega dovoljenja in brez potrdila po 32. členu zakona o urbanističnem planiranju, že presegel zaključeno 3. gradbeno fazo. ko je objekt že pod streho. Zelo stroga je urbanistična inšpekcija na strnjenih njivskih površi- nah izven naselij, na melioriranih zemljiščih ali pa na zemljiščih, ki so razglašena za zavarovano zem;^išče in za naravno znamenitost. Na teh območjih se vedno odredi odstranitev objekta in vzpostavitev zemlji- šča v prvotno stanje na stroške investitoija. Tudi kazni za storjene prekrške po zakonu o urbanističnem planiranju, ko gre za gradnjo brez lokacijskega dovoljenja ali pa v nasprotju z njim, so zelo hude. Predvi- dena je denarna kazen do 10 tisoč dinarjev in zapor do 30 dni. V nadaljevanju pogovora smo tovarišico Medikovo vprašah, ali urbanistična inšpekcija sodeluje pri obhkovanju zazidalnih načrtov in ali se njena osnovna vloga odraža šele takrat, ko inšpekcija ugotavlja zakonitost neke gradnje. Med drugim je povedala.: »Po zakonu o urbanističnem planiranju je naloga urbanistične inšpekcije, da ugota- vlja zakonitosti gradnje«. Urbanistična inšpekcija se podobno kot ostale službe srečuje s problemi, zato pri našem pogovoru ni izostalo tudi slednje vprašanje Maijana Medikova je odgovorila: »Urbanistična inšpekcija večkrat na terenu naleti na gradnjo, s katero je investitor pričel še preden si je pridobil lokacijsko dovoljenje. V teh primerih je zakon zelo oster in predvideva odstranitev tega začetega objekta. Odkrito povedano, dosedaj urbanistična inšpekcija v takih primerih ni ukrepala. Počakalo seje toliko, da sije investitor pridobil lokacijsko dovoljenje. Problemi so tudi, ker je investitorju še vedno premalo mar, kakšno podobo bo imelo naselje, v katerega vklapljajo svoj objekt Ko se bodo investitorji sami zavedali, daje potrebno paziti na urejenost okolja, bo veijetno boljše. Prav tako investitorje ne briga, če s svojimi velikimi hišami, zasenčijo okna sosednjih nizkih hišic. To se dogaja v urbani- stičnem redu. Vse premalo razmišljamo, da smo pretežno kmetijska občina in da bi morali zavarovati in obvarovati rodovitno zemljo in da .ae moremo vsevprek pozidati kmetijskih površin. Problemi so tudi z vaditelji vikendov, ki pozabljajo, da so si vikend zgradili v Halozah in ne na Gorenjskem. Druge pomoči, razen zaveda za Sf>omeniško varstvo Maribor, ki nas opozarja na določene stvari, nimamo. Naša Tomoč so le črke zakona, ki so tudi podlaga za naše delo.« MG ANKETA MED POCfTl\liSKIMI PRAKTIKANt Medtem, ko se nekateri že pridno sončijo ali kako drugače uživajo prijetne počitniške dni, so drugi ^pet na počitniškem delu, ali kot je bolj udomačen izraz — na praksi. Nekaj teh pridnih mladih ljudi smo zmotili na delovnem mestu in /abeležili: Helena Žižek je doma iz Rogo- /nice, počitniško prakso pa oprav- lja v Olgi Meglič v Ptuju: ,,Kar precej dela imam tukaj. Pi- šem razne sezname, vpisujem in vlagam sprejemne liste, razne i/dajnice in podobno. Skratka delo samo ni preveč zahtevno, le enoli- čno je preveč in to je naporno. Končala sem drugi letnik Upravno administrativne šole v Ptuju in mi- slim, da lahko vsak pridobljeno znanje v šoli s pridom uporabi tudi na počitniški praksi. Pri meni je že tako. Sicer pa me to delo veseli. Ko sem prišla na prakso so mi do- delili mentorja s katerim pridno sodelujeva. Upam, da bom lahko tukaj še veliko pridobila, saj si vse skupaj mnogo lažje zapomniš, kot v šoli. .lože Petek je doma iz Polenšaka, na praksi pa je v računovodstvu delovne organiz.acije Olga Meglič v Ptuju: ,,Končal sem tretji letnik Eko- nomske šole v Ptuju, tukaj na prakM pa imam dela predvsem z menicami. Opravljam še nekatera druga dela, kot na primer pišem virmanske naloge, jih dostavljam na SDK, menice dostavljam na Kreditno banko, ipd. Mislim, da imam precej odgovorno delo, ki ga opravljam z vso resnostjo, saj se zavedam kakšne so lahko posledice pri nepravilnostih. Mislim, da mi bo vse to delo precej koristilo pri nadaljncm šolanju in potem naprej tudi pri študiju. Prejemam štipen- dijo iz združenih sredstev v višini 2.5(X) din in s tem se lahko že del- no sam preživljam, precej pa mi pomagajo tudi starši. Na počitni- ški praksi imam dobre sodelavce, mentorja in nasploh sem zadovo- ljen z delovnmii pogoji." Maria Silna iz Bratislave na Če- škoslovaškem je na praksi v Mipo- vi elektronski obdelavi podatkov v Ptuju: ,,V Jugoslavijo sein prišla na redno študentsko prakso. V Brati- slavi .študiram Visoko ekonomsko komercialno Šolo — smer ekono- mika in matematika. Sem sem pri- šla prek mednar(xinega študent- skega /druženja AlE SEC. Tukaj bom do 14. avgusta in se učim no- vih elektronskih programov. Ta čas bivam v študentskem domu v Mariboru, kjer imam že precej pri- jaieljev, veliko pa sem jih spoznala tudi tukaj, kjer sem na praksi. Ta- ko Maribor kot Ptuj sta izredno lepi mesti, polno cvetja je in lepi parki so, sploh pa imam o tej de- želi lepe vtise in prepričana sem, da bom odšla domov zadovoljna." Borut Pravdič je doma iz /'olj- čan, na praksi pa je v ptujski po- družnici SDK: ,.Seni študent mariborskega VEK^A in štipendist SDK, zato imam tukaj tudi obvezno n Počutim se dobro, prostori dobni, tudi pogoji dela so pri^^oi in kolektiv me je dobro medse. Rad bi rekel Uipendijah. Jaz jo dobim giJ'« oceno v tekočem študijske^ i trenutno dobivam 2.800 dj^S pa nikakor ne bi bilo dovolj š ne bi pomagali še starši. dJ. pa je s prakso, slišal sem, dg^^ jo praktikanti na SDK razinerojj visoke nagrade in s tem sem vs^ kor zadovoljen." Brigita Junger iz Ptuja obisid, počitniško prakso v delovni or« niz^ciji Konus — enota Ptuj: ,,Sedaj sem končala drugi letg Upravno administrativne ^ Praksa je pri nas obvezna in ? ij seljem jo opravljam. Sodelavci povedo veliko novega, z mano so deluje mentor in me uvaja v razj dela. Tudi kolegice, ki so na prakj drugje so zadovoljne s prakso. Pj. vič se naučiš nekaj novega, teorijo okrepiš s prak-so, pa še kakšendj. nar dobiš, kot nagrado. Torej sj. me pozitivne stvari, le to ni vs» eno, ko se spomniš, da se nekater. kopajo ali sončijo, ti pa sediš v ji sarni in delaš." M . Ozm« Helena /ižck Jože Petek Muria .Silna Borut Pravdič Brigita Junger USPOSABLJAiyJE DEKLET V VOJAŠKIH VESČtM} Pretekli teden so se dekleta, mla- dinke prostovoljke v enotah teri- torialne obrambe, vrnila z usposa- bljanja v vojaških veščinah, ki je bilo štirinajst dni v Pekrah pri Mariboru. Tudi dekleta iz Ptuja so sodelovala na tem usposabljanju, v prvi skupini je bilo 5 deklet v drugi skupini pa kar 15 deklet. Zato lah- ko irdim, da je bilo najbolješe ka- drovanje- prav v ptujski občini, saj so iz nekaterih občin prišla dekleta na urjenje ne da bi vedela zakaj so dejanskp prišla. Veliko je bilo tak- šnih deklet, ki še niso bile članice teritorialne obrambe. Ta dekleta so dala zaobljubo na Osankarici, kjer je padel Pohorski bataljon. V kratkih besedah bom poskuša- la predstaviti življenje, ki se je od- vijalo teh štirinajst dni v Pekrah. Nedelja je bila za nas verjetno najtežji dan, saj smo šele komaj prišli in med seboj se še nismo po- znali. Toda ni trajalo dolgo, kma- lu je prijateljstvo vse bolj krepilo. V naslednjih dneh smo se pričeli uriti v vojaških veščinah. Sprva je bilo veliko teorije, toda kmalu je bilo iz dneva v dan vedno več praktičnih vaj. Najprej smo vzeli osnove, kako in kdaj se ubraniti sovražnika. Izbirali smo položaje, zavetja, kritja. Naš spremljevalec je bila vedno puška in ostro oko. Mentorji .so se trudili, da nam čim preprosteje prikažejo vaje, da si bi zaradi veliko novih stvari, ki smo jih jemali v.sak dan, čimveč zapomnile. Ker smo si želele, da se izurimo in da pridemo v svoje občine usposobljene, smo iz- polnjevale v,se naloge in se učile z vso resnostjo. V začetku smo se težko navadile na vojaško obleko in obutev, na disciplino in način življenja. Vsta- janje ob petih zjutraj marsikomu ni prijalo, predvsem ne dekletom, ki so bila vajena zjutraj dolgo .spati. Zelo smo se veselili, ko smo šli kakšno stvar praktično izvajat, ki smo jo prej obdelali teoretično. Moram priznati, da smo dosti raje izvajale praktične vaje cel popol- dan, kot pa da smo sedele eno uro na predavanju. Tudi vreme nam je bilo naklonjeno, zato smo lahko opravili veliko več praktičfnega dela kot je bilo v načrtu. Najprej smo obdelali napad, obrambo, zasedo, ki smo jo izvedli na pohodu in sicer je ena skupina. to so bili trije oddelki, odšla naprej in v pohorskih gozdovih pripravili zasedo. Zaseda je bila postavljena dobro, saj se je prva skupina dobro maskirala. Čeprav so dekleta druge skupine, skrbno opazovala okolje niso opazila, da že prihajajo v zasedo. Tako so bila presenečena ob prvem strelu, ki ga je sprožil komandant Ernest, popadala so v zaklone. Tudi napad tanka je bil dobro izpeljan. Uporabili smo protitankovske mine, ročne bombe, stekelnice, skratka vse s čimer bi se dalo uni- čiti tank. Uporabljali pa smo šolske mine, pa tudi tromblon je postal naše priljubljeno učilo, saj smo ga rade streljale. Učili smo se tudi premikanja po gozdovih. Veliko smo prehodili, da smo lahko našli primeren teren za razne vaje Mnogo deklet je dobilo žulje, ker niso bila vajena nositi vojaških čevljev. Da pa ne bi bilo življenje samo v duhu učenja, smo imeli tudi pro- stovoljne dejavnosti. Najbolj akti- vno so delale informativna, kul- turna, športna, tu in tam pa tudi še idejno politična. V štirinajstih dneh smo pripravili tri kulturne programe, izdelali smo dva biltea pod naslovom POHORSKI POROČEVALEC. Vsak večer s« predvajali svojo radijsko oddajo,i njeno pripravo je bilo verjet« največ dela, saj je trajala od 19.(k 19.30. Življenje je bilo v domu iz dnn v dan bolj pestro. Ko nam je po stalo najlepše, smo morali zapusti ti dom, prijatelje, mentorje, skra ka vse tisto, kar nam je postak domače, kar smo vzljubili. Beseda je dala besedo in dogo vorili smo se, da se bomo v sef tembru zopet srečali. Naredili i bomo dvodnevni piknik in tah ohranili tiste lepe treriutke, kisffl jih doživeli pri usposabljanju. Zadovoljni smo lahko, da jeW prav iz ptujske občine toliko dekK na usposabljanju. Vzrok takovd' ke udeležbe pa je pravilno usmfl; janje in usposabljanje že v safl občini. Priznati moram, daješti za teritorialno obrambo narofl vse, kar je bilo v njihovih moči da imamo danes toliko mladih' enotah teritorialne obrambe. J. Hvai S ČISTOČO PROTI SALMONELAM V zadnjem času je precej poraslo število črevesnih obolenj, pred- vsem pri otrocih, pa tudi pri delavcih v živilski stroki. O vzrokih je vodja sanitarnega inšpektorata in sanitarna inšpektorica v Ptuju Vera Lunder, povedala: »Pri delavcih v živilski stroki sicer ni toliko obolenj, predvsem smo odkrili klicenosce, ki prenašajo salmonele, zanje pa so najbolj oWutljivi otroci. Mislim, da so za večje število obolenj krivi pripra- vljalci živil, pa naj bodo to gospodinje ali pa delavci v živilski stroki. Vse preiTialo pazijo na osnovna pravila higiene. Dopuščajo, da se križata čista in nečista pjt, tudi roke si premalokrat umijejo. Tudi v večjih lokalih, kjer pripravljajo živila, bi morali bolj skrbeti za čistočo. Hrane ne pripravljajo pravilno — premalo jo prekuhavajo. Tudi gospodinje. Poleg tega je ne hranijo na pravem mestu, v hladilni- ku. Večkrat že pripravljeno hrano pojejo šele naslednji dan in, če "ni hranjena pri primerni temperaturi, pride do okužbe. Malokdo preverja temperaturo v hladilniku, včasih so ti tudi preveč napolnjeni ali pa jih ne dstijo redno. FUko se lahko ubranimo te nadloge — salmonele? »Črevesne nalezljive bolezni povzročajo številne salmonele in čedalje več jih bo. Pojav bolezni lahko preprečimo le tako, da se navadimo živeti s salmonelami. To pa poriieni, da moramo dosledno upoštevati osnovna načela osebne higiene in higiene pri pripravi živil. Posebno na umivanje rok ne smemo pozabiti. Ob tem naj opozorim, daje treba tudi milo pravilno hraniti. Zmeraj mora biti osušeno, saj je lahko tudi mokro milo leglo klic. Povem naj tudi, da smo v tem času poostrili nadzor, zlasti v slaščičarski proizvodnji in opazili, da je med temi delavci precej klicenoscev. Predvsem so to družinski člani lastnikov slaščičarn, ki so prišli svojim sorodnikom pomagat v teh poletnih mesecih. Naša inšpekcija je hitro ukrepala in preprečila njihovo zaposlitev za toliko časa, dokler se niso pozdravili. Mislim, da smo storili vse, da se ne bi pojavila huda zastrupitev s salmonelo, kot pred dvema letoma.« Torej se bomo morali navaditi na salmonele, tako kot na nab" bi lahko dejali. Obolenja lahko preprečimo le s čistočo, to si v^ zapomniti. Posebej pozorni moramo biti pri otrocih in pri star^ ljudeh, saj sta ti dve populaciji najbolj občutljivi in dovzetni za oku« N. Do^ Obrambna vzgoja - stalna oblika uspo^janja Ko so zbori skupščine občine Ptuj obravnavali poročilo o obrambni^ prebivalstva, ki ga je pripravil oddelek za ljudsko obrambo SO Ptuj, so sp. tudi konkretne usmeritve za nadaljnje delo na tem področju. Poudarjeno je, daje v bodoče treba vsako leto načrtovati izvajanje niaflf števila tem, ki morajo biti še bolj prilagojene krajevnim razmeram, pogoj'® nalogam krajevnih skupnosti, vaških sKupnosti m hišnih svetov, prav ta*" vsem delovnim ljudem in občanom. Dopolnilne teme, ki jih bomo tudi v bodoče določali v okviru krajevne skupnosti, naj zajemajo problematiko s področij, ki so jih predlag^ (zaščita premoženja, zastrupitve in okužbe domačih živah z ukrepi prcp<*^ nja, prehrana ljudi v vojni in njihova preskrba, zdravljenje, obdelava zetnl)^ vojno itd.). Vsa predavanja bi morala biti v bodči tudi popestrena z avdioV nimi sredstvi. Za občane krajevnih skupnosti Ptuja (mestne KS) je treba orgi^r obrambno vzgojo, ki bi potekala skozi vse leto. V ta namen bi bilo treba i^P biti izobraževalni center (pridobitev in oprema ene učilnice v starem dij^ domu). Center bi bilo treba opremiti s sodobnimi učnimi pripomočki za pouk. V prihodnje je treba pri organiziranju obrambne vzgoje posveMj' pozornost izbiri in pripravi predavateljev in glede na možnosti vklju«* predavatelje iz posameznih krajevnih skupnosti za tisto tematiko, ki se n^o^ razmere in naloge krajevne skupnosti na področju splošne ljudske obrani družbene samozaščite. -6 avgusta 1981 6: SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5 MLADINSKA POHODNA BRIGADA AVNOJ 31 PO POTEH SLOVENSKE DELEGACIJE ,joniu .11 A v Ljubljani sc nas ntiek. 3. julija zbralo 120 mla- ; pohod ni kov iz vse Slovenije. Siain stiio krenili na 16 dnevni 'Ind po slovenskih de- »•rv na II. zasedanje AVNOJ v iL Takala nas je lorej dolga "'^liar 250 km pcS hoje, tokrat od •^^ado I jubijane. 'Ljiodniki smo sc ra/dclili v tri f in jih poimenovali po prvih ''f slovenskih brigadah: Toneta iLšiča, Matije Gubca in Ivana ['laria. V imenu ljubljanskega finega območja nas je pozdravil 'nani za/eiei srečno pol, starešina Bajt, sekretar predsedstva ^iieja ZKJ Ljubljanskega Ldnega območja. Krenili smo proti Dolenjski, ■prej smo se ustavili pri spome- v Žužemberku, kjer smo se 'iHonili spominu nad 1200 padlim Jui^eni na Žužemberk. Kot spomin 'opomin na tiste dni stoji nad 'i/eniberkom cerkev, požgana in in nikdar obnovljena. V so bila najmočnejša belo- ^f(jjstična gnezda. Prav zaradi og- Jjas položajev v cerkvi je po bre- jjvjh Žužemberka padlo največ ■jfcev ... V knjigo spominov se jipisala naša pohodna brigada. Ba/a 20 je bila naš naslednji josianek. Tu se je v letih 1943 in največ zadrževal glavni štab 0 Slovenije, tu je bila partizan- jia bolnišnica, tehnika, tu so si ijradiii barake, uredili celo svojo '^ano elektrarno. Italijani so vede- la mora biti tu nekje partizanska l^lnišnica, iskali sojo in našli — to jrugo na Pugled gori; ta na Rogu ja je do konca vojne ostala za jivražnika skrita. Po novi cesti, ki je speljana proti Semiču, smo se odpeljali v Gornje [azc, kjer smo postavili prvi tabor. Mednje dopoldne, 4. julija je bi- te tu osrednja proslava ob dnevu iorca za vso Belo krajino. Tu so lamreč padli prvi borci prve iclokrajnske čete. V spomin so jim B odkrili izredno lep spomenik iz ifona, delo Stojana Batiča. Po kosilu smo v Gornjih Lazah »spravili tabor in se odpeljali do unomlja, kjer smo se pri osred- ijem Momeniku poklonili 1250 žr- ram Črnomlja in okolice. Tu nam Itoboju in trpljenju ljudstva iz Be- le i(rajine spregovorila naša Albin- a Mali, narodna herojinja, ki je lokrat šla že desetič na pohod \vnoja. Se isti dan smo obiskali Wokrajnsko delovno brigado v irnomlju, ogledali smo si nogometno tekmo, potem pa je bi- lo prisrčno srečanje ob tabornem ojnju. Za tem smo se odpeljali na- pfcj v Mrkonjič grad v osrčju Bos- K, kjer smo si ob idiličnem jezeru Navili drugi tabor. Popoldne ®o si v Jajcu ogledali muzej II. asedanja Avnoja. Aibinca nam je spet spregovori- MOkrat v kulturnem domu. Težki 'cnutki so bili to zanjo, kajti ved- je pohodnikom tu spregovoril ®iko Gregorič . . . Zdaj je briga- ^prvič lu brez njega, ki je bil živa Ji-a legendarnega pohoda naših *l^atov na II. zasedanje Avnoja, ? je na desetih dosedanjih poho- di) znal mladini tako živo prikazati pomembne zgodovinske do- ^^ iz našega narod noosvo- ^ilnega boja, naše revolucije in ®^'anka nove J ugoslavije. ivečer je prišla k nam na obisk ^adina iz Mrkonjič grada. Skupaj bili ob tabornem ognju ob "Pnem kulturno-zabavnem pro- ^"lu. Pozdravil nas je tudi pred- odbora ZZB NOV J^konjič grad in spregovoril o o ljudeh, njihovem življe- delu in gospodarskih pri- '^^anjih. U^r""oviti so ti dnevi ob jezeru J^-ana. .Sonce, zelenje okrog in nas, mir, cvetoči travni- ■ • • V ponedeljek, 6. julija je bi- ^^ "ajprej Tončki no predavanje o Jenju v naravi, popoldne pa o SI v mestu ogledali muzej I. I^^danja ZAVNO BiH, potem pa ^au k ''Ifitne Balkane in se p. 'obusom odpeljali proti Ključu. spomeniku padlih smo položili ^min" ^^ Polosebej teknila, ker smo jedli iz keramičnih krožnikov (Liboje) z leseno ribniško žlico. Krožnik in žlica sta ostala vsake- mu krajanu v trajen spomin, cena jedi je namreč obsegala tudi to. • Zahvaljujemo se komandantu vojašnice »Dušan Kveder-To- maž« tov. Stankoviču, daje voja- kom dovolil uporabo vojaške poljske kuhinje in da so vojaki nastopali skupaj z našo mladino v kulturnem programu, še posebej pa vojaškemu ansamblu ARTl- LJERAC, ki nas je z zelo dobrim igranjem zabaval do jutranjih ur. V kulturnem programu so so- delovali še cicibani naše KS in brigadirji druge izmene MD Slovenske gorice. Goste J^ imenu vseh pozdravil mladif Bojan Mesarič, slavnostni g^ pa je imel Janko Grdiša, najs® rejši borec NOB v naši KS. Mladina je prevzela postrefl in vrsto drugih del. Duša vse« ganizacije pa je bila Fanika Vi uda, sekretarka OO ZKS v J Olga Meglič, neljoč pa bot» Kozjanskega odreda. Vsi si želimo, da bi postal ^ miting tradicionalen in upamo.| nam bo to tudi uspelo, treba' pač zavzeto delati. Lidija B« Pripravljalni odbor, pred začetkom mitinga skupni posnetek Foto: Janko Simonič Prireditveni prostor, številno občinstvo in prijetno vzdušje Foto: M. fflDNIK 6 NAŠI DOPISNIKI - 7 PRED PETDESETIMI LETI SO USTAŠI UBILI JANKA LEŠNIČARJA Rojak z naiega območja, organizator NOB in aktivist O F na našem območju, ki živi v Mariboru nam je poslal obširno gradivo o Janku Lešničarju, rojaku s Huma pri Ormožu, ki ga je 2. avgusta 1931, torej pred petdesetimi leti ubil peklenski stroj, ki so ga podtaknili v vagon ustaii. Znano je, da so se ustaški zločinci v tistih letih urili za svoja zločinska dejanja na Madžarskem, v Italiji in A vstriji. Objavljamo sestavek, ki bo — tako za naše starejše kot za mlajše bralce prav gotovo zanimiv. pnc 2. julija je Večer objavil pek o zloglasnem usiaškem ' j-anjem ministru in vojnem zlo- Andriji Arlukov-iču. Toda, ^ fitanio o medvojnih zločinih Ilovica, se moramo zavedali, ^ j;fga uslaško zločinstvo daleč ""pne 2. avgusta bo preteklo 50 takrat, ko je leta 1931 ,,ob I desetih zvečer pred Zemunom, f^fi lire od Beograda nenadoma ' plodiral peklenski stroj, ki je f., nameščen v zadnjem vagonu pakovskega brzovlaka v steni dvema oddelkoma prvega jj;rcda, tik za hrbtom Janka ^ešničarja. Učinek je bil grozen. oddelek, v katerem se je peljal ji^Pgrajski vseučiliški profesor Vlado Brunetti s soprogo Danico, .ji,".|11 več sledu. Markovci (Martendorf, St. Mancen), dvor V naselju Markovci na Ptujskem polju, po izročilu na mestu da- iiašnega župnišča Občina Ptuj. Dvor se omenja šele 1450, čeprav je bil dominium med največjimi jja Ptujskem polju. Bilje deželnoknežji in po nekih virih dedič gradu fabštajn; Hans Tastlet gaje tedaj ovrednotil za svojega brata Wolfganga. '459 je posest kupil Georg Hitzer, a že 1461 je dobil dvor in vas Markovci ^ Pritiklinami v zajem Hans Breuner. 1487 se dvor omenja kot sicz ^^artendorf 1493 so ga razdejali Turki, iz njegovih razvalin pa so po pripovedki domačini j)ozneje pozidali cerkev. Namesto starega dvora so lastniki očitno kmalu pozidali novo ^avbo. 1605 je Jakov baron pl. Breuner prodal dvor in imenje Ivanu DraSkoviču s Trakoščanov 1666 si ga je pridobil dvomi komorni svetnik Sigmund Schaffmann, 1 pa grof Tadej Attems, ki je dokupil zraven združena, medtem ko so v Markovcih prebivah le oskrbniki. Kot njeni lastniki se še dolgo omenjajo Attemsi, zadnji med njimi grof Ignac. Janisch poroča 1. 1885, da so okoli župnišča, ker naj bi dvor nekdaj stal, še vedno opazni sledovi j arka in nasipa. Ker vemo, da so bila nekdaj tudi župnišča včasih utrjena, to še ne potrjuje lokacije nekdanjega dvora. MURETINCI (Meretinzen), dvor, graščina V ravnini, Muretinci 45 pri Gorišnici pri Ptuju, občina Ptuj. Naselje Muretinci se prvič omenja 1322 kot Meretinczen in nato 1371 Moretinczen, 1433 Merticzin 1442 Mertinczen. Tuje verjetno že v srednjem veku stala pristava oz. dvor, ki pa se omenja šele 1542 pri cenitvi imenj. Takrat je bil last Luke Szekelyja, sinu Jakoba, borlskega in ormoškega praščaka. Dvor je 1574 podedoval Lukov sin Jakob, 1652 pa je prišel v posest grofa Maksa Herbersteina. Ta gaje še isto leto zamenjal z nemškimi viteškim redom za komendo St. Johann pri Herbersteinu. Nemški viteški red je pozidal sedanjo graščino, posest pa je upravljal iz Velike Nedelje. Graščina je bila v posesti reda tudi Se med obema vojnama. Zdaj je v njej Dom upokojencev in oskrbovancev Muretinci. Janisch opisuje graščino kot enonadstropno, na vogalih s štirimi stolpi utrjeno stavbo, ki v tlorisu oblikuje nekoliko podolgovat četve- rokotnik z notranjim dvoriščem, ki ga na vzhodni strani zapira stoječi zid, sicer pa ga obdajajo poslopja. V jugovzhodnem traktu ima obokano podzemsko vinsko klet in klet za zelenjavo, v pritličju sta dve nekdanji pisarni, obokan arhiv, upravnikovo stanovanje, sv. Ani posvečena grajska kapela z zakristijo in drugo. V nastropju je dvorana in 16 sob. Zasnova graščine je do danes ostala praktično nespremenjena. Vsi trije stanovanjski trakti so na dvoriščni strani opremljeni z nadstropnimi arkadami. Arkade počivajo na okroglih stebrih, v pritličju so zazidane, v nadstropju zasteklene. Arkadni hodniki imajo v pritličju in nadstropju križne banjaste oboke. Graščina je na vseh štirih vogalih poudaijena s pravokotnimi stolpi, ki so za nadstropje višji od ostalih delov stavbe. Na zunanjih fasadah so se večidel še povsod ohranili prvotni baročni ka- mnitni okenski okviri, v notranjščini pa je ohranjenih tudi nekaj prvotnih portalov. Posebno lepo je izklesan z bis«mo vrvico okrašeni portal, ki drži z dvorišča v kapelo. Ta je urejena v pritličju severnega trakta ter hr^^ oltar iz zač. 18. stoletja, več baročnih oljnih podob in nagrobno plošro 1663 umrlega komendatorja Johana Jakoba z 2usma. Ob stopnišču je heraldična plošča iz 1742 z incialkami: l.I: P: G: V. H. Z: R: — R: L.D.B. OE. . . . Stavba je nastala po enotnem konceptu sredi 17. stol. in pozneje m več doživela bistvenih sprememb. Nadaljevanje prihodnjič 10- NASI DOPISNIKI 6. avgusta 1981 ~ PIONIRSKA DELOVNA BRIGADA »BRATOV ŠARH" MARIBOR - PTUJ v tretji izmeni M DA »Brkini 81« se v naselju Tatre nahaja tudi pionirska delovna brigada »Bratov Šarh«, ki jo sestavljajo pionirji iz Maribora in Ptuja. Poslali so nam tudi nekaj prispevkov, ki jih obja- vljamo. Šaiiiovi Podoba starega Šarha jc ena najčudovitejših v vsej zgcxiovini štajerskega partizanstva. Stari Šarh, ki so mu pozneje kot partizanu pravili tudi ,,pohorski kralj", je bil mali kmet in gozdni posestnik na Lobnici. Bil je neugnane narave, uporen in trdovraten, nez.aupen in hkrati dostopen za tistega, o katerem je vedel, da je dober in pošten. Ko so prišli Nemci v deželo, mu je bilo dvainpetdeset let. Ze takoj prve dni so ga zaprli. Pripovedujejo, da je takrat razgalil svoje prsi in zaklical: ,,Slovenec sem, nate me tukaj, ustrelite me!". Sarhovo družino, mater in o.sem otrok, so najprej odpeljali v Maribor in po- tem v Celje. Nato so mater odtrga- li na zverinski način od otrok in jo s transportom poslali v Auschvvitz, ^kjer je že po dveh mesecih od ža- losti in lakote umrla. Otroke so poslali v mladinsko taborišče Frohnieiten pri Gradcu. 15. avgusta 1942 so iz taborišča pobegnili Pepček, Lojzek in Van- ček ter skupaj z očetom odšli v Ruško četo. Padli so v zadnjem boju Pohorskega bataljona. Vaščani so jih našli mrtve in njiho- vi mrtvi obrazi so bili videti začudeni, ker .so se njihova živ- ljenja tako kmalu iztekla. Stari so bili: Lojzek 17, Pepček 15, Vanček pa 14 let. Brigadirji smo na ime naše brigade zelo ponosni. Traserka * Traserka bod' pozdravljena, na traso si postavljena. Traserka, tra.serka, traser- traser- traserčica, Traserka, traserka, traser- traserčica. , Na zunaj lušna srčkana v resnici pa zajehana. Traserka . . . Ker traso radi imamo, Iraserko vam prodamo. Traserka . . . Le primi se za delo, ne glej je tak debelo Traserka . . . Traserka ve kaj hoče, usmilit, se nas noče. Traserka . . . Pri delu nas priganja, a sama se poslanja. Traserka . . . Življenje v prikolici v naši prikolici nas je osem. Vsi kričimo eden na drugega, ampak nobeden ni do nedavnega uspel prekričati Denisa, ki je pa na srečo ostal brez glasu. Tudi vrat nima- mo. Po eni strani je to velika, veli- ka sreča, ker Denisu tako smrdijo noge, da moramo neprestano zračiti. Po drugi strani pa slabo, ker nam od mraza vsem šklepetajo zobje. Carli nas vedno krega, ker imamo prtljago razmetano po vsej prikolici, in nametano, da .se vse praši. Pred kratkim nam je napra- vil pridvižna vrata, ki so rešila v.se naše probleme, tako da sedaj ne piha več. S pospravljanjem pa imamo še vedno težave. Gorazd in Silvo Dan v brigadi Letos prvič sodelujem na delov- ni akciji. Opisala bom, kako pote- ka naše življenje. Zjutraj ob 4. uri vstajajo brigadirji mladinskih delovnih brigad. Opravijo vse stvari in se ob 5. uri odpravijo na traso. Trasa, to je prostor na kate- rem delamo — delovišče. Za pionirsko brigado je vstajanje ob 6. uri. Ob 6.05 pa je jutranja telo- vadba, katero vodijo mentorji. Po telovadbi je umivanje in posprav- ljanje. Ob 6.30 je zajtrk. Po zajtr- ku pa gremo na traso. Tam delamo do 11.30. V naselje, naš druci dom odi- denio lačni, zato hitro kosimo. Približno ob 14.00 do 16.00 imamo izhod iz naselja. Zvečer pri- sostvujemo spuščanju zastave in ob 19.(K) uri itnamo večerjo. Zve- čer je kulturni program in druge prireditve. Preostali čas porabimo /a umivanje. Ob 22.'00 uri je v spalnicah, prikolicah, in šotorih ti- šina — C e verjamete?!! Nataša Naše naselje Letos prvič sodelujem na delovni akciji. Prav tako prvič sodelujejo tudi ostali brigadirji naše PDB, za- to nam je vse novo: brigadirsko življenje, ki nikakor ni podobno našenui, lepe kraške vasice, naše naselje ... O vsem skoraj ni mogoče pisati, zato bom opisala .samo brigadirsko naselje. K brigadirskemu naselju spada- jo: brigadirski dom, šotori, prikoli- ce in igrišča. Na žalost, sem ne spa- data trgovina in cesta do nje ter hi- ša brigadirske mamice. V brigadir- skem domu so spalnice za dekleta, jedilnica, klubski prostor, stra- nišča . . . Tudi me, pionirke, spimo v sobi z dekleti ostalih MDB. Ta dekleta vstanejo zjutraj ob štirih in nas po- navadi zbudijo, vendar jim tega ne zamerimo. Pionirke vstajamo ob .šestih in ponavadi nikogar ne zbudimo, zato nas tudi nihče ne gleda postrani. Na velikem igrišču se zberemo, še preden se konča pe- sem Hej, haj brigade. Razmigamo svoje zaspane ude in se dokončno prebudimo. Nato pospravimo vsak svojo posteljo (pravzaprav spimo v dveh posteljah tri) in se umijemo. Umijemo se seveda v kopalnici, kjer pa sta en umivalnik in stranišče skoraj zmeraj neuporabna. Po zajtrku gremo na traso od koder se vračamo ob dvanajstih. Po kosilu se v klubskem prostoru ukvarjamo s pisanjem, risanjem stenčasov, obiskujemo krožke ali pa se igramo na igrišču (kaj delamo tam, menda ni treba posebej razlagati). Po- grešamo košarkarske koše, zato je med igro žoga že nekajkrat priletela v šipo. Toda šipa ni rekla žveeenk, temveč je samo počila. No, na sre- čo! Janja Predstavitveni večer v brigadi je navada, da se briga- da predstavi s programom. Pionirji smo se predstavili s petjem pe.smic, ki smo jih zelo improvizirali. Petra je povedala nekaj besed o imenu naše brigade, Denis pa je zaigral na harmoniko. Nato smo v narečni go- vorici predstavili lukarijo in komandantu akcije podarili venec liika. Za konec smo zapeli še pe- sem. Ko si srečen, tokrat brez improvizacije. Bili smo veseli, da srno vsaj eno pesem zapeli brez na- pake, še bolj pa zato, ker so nam pri petju pomagali še drugi brigadirji. Nato smo oder odstopili MDB iz Ljutomera in jim prisluh- nili. Po predstavitvi te brigade smo zaplesali kolo. Naslednje jutro smo zaradi tega plesanja čutili posledi- ce, saj smo bili na trasi precej i/niučeni. Janja Brigadirji smo se zbrali Brigadirji smo se zbrali, da bi Brkincem pomagali. Radi delamo na trasi, kjer dogajajo se špasi. Kadar pridemo v naselje, jemo hitro na povelje. /urivi pionirji vsi veseli, kmalu z delom smo pričeli. Naifi so Brkini drugi dom postali, šlabovci pa so nam mame zamenjali. In tako na dom več mislim ne, ker pač tu je lepše. Nataša RAZVOJ ZSM NA AVSTRIJSKEM KOROŠKEM IN NJENO DELOVANJE Kakor vam je znano živijo prek meje v Avstriji Slovenci ,,BRA- TI". Koroški Slovenci organizi- rano ustvarjajo politiko po obeh osrednjih organizacijah ZSO (/vezo slovenskih organizacij) NSKS (narodni svet koroških Slovencev). ZSO kot taka se je organizirala, pojavila leta 1942 s prvini pohodom partizanskih enot iz Mežiške doline po avstrijski Koroški. Istega leta so se na Koroškem ustanovila in izoblikovala prva protilašistična gibanja v organizi- rani obliki, ki so cclo sodelovala z NOB Jugoslavije in so sprejemale od nje veliko pomoč na moralnem materialnem in političnem podro- čju. Tako so tudi naši protifa.šisti- čni borci aktivno operirali s slovenskimi partizanskimi četami na področju Jugoslavije kakor tudi Avstrije. Slovenska mladina ima tudi organizirani cilj-gojenje tradicij NOB, to smatramo kot najvažnej- šo nalogo ZSM, ker je na avstrij- skem Koroškem zelo močna verska pripadnost. ZSM je samostojna organizacija, ki združuje več krajevnih združenj, tam kjer živijo Slovenci. Ustanovljene so po vzor- cu OO ZSM. ZSM aktivno deluje v osrednji organizaciji ZSO za izpolnjevanje pravic, ki pripadajo Koroškim Slovencem in vsem manjšinam, ki so .se borile proti nacizmu. Pra\ice so zagotovljene z držg no pogodbo iz leta 1955, ki so ^ predpisali na Dunaju. Prvi prgi^-"^ šek avstrijske vlade glede izpoi^;^" vanja člena 7. državne pogonu predstavlja sedmojulijska zakot^^ daja, ki je bila izvršena po rie^g konitem posebnem preštevanj manjšin v Avstriji. ZSM jc odlg čno bojkotirala to posebno preJte vanje z napisnimi akcijami na jg^ nih poslopjih (pošte, občinsi(j hiše, policija) in z demonstracij skimi pohodi v Celovcu, Gradcu Dunaju., itd. Tako je ZSM prispevala svoj dg. lež k neveljavnosti zbora sedrjio. julijske zakonodaje. Koroški Slovenci posebej pa mladina se bomo nadalje borili zg pravice, ki nam pripadajo po 7 členu avstrijske državne pogodbe in .sc bomo odločno postavili pro,'j vsaki agresiji pristašev „HEIM.^TDIFNSTA" in neona, cizmu, ki nastopa proti slovenski narodni skupnosti na avstrijskem Koroškem. Drage tovarišice in tovarijj jasno je, da te borbe nismo v sta' nju voditi sami, temveč srtio tukaj navezani na pomoč iz mati- čne domovine in vseh napredno mislečih ljudi in demokratov ^^ Avstriji in celi Evropi, enako tudi držav, ki so se organizirano borile za osvoboditev izpod fašističnega in nacističnega nasilja. Gost O K ZSMS Dravograd Marjan Pečnik 00 VARDARA PA 00 TRIGLAVA Rad, ljubav, Ijepota, drugarstvo, sreča i još mnogo toga slilo se u rjeku se dva imena i jednim koritom. Plovila je srečno širom lepe i ponosne zemlje ostavljajuči za sobom duboke korene i brazde. Duboki koreni bratstva i jedinstva, ljubavi i sreče, a brazde natopljene suzama i znojem pamtiče se vekovima. Ta tako divna reka zvala se 1 zvače se RADN A AKCIJA. OD VARDARA PA DO TRIGLAVA — OD DJERDAPA PA DO JADRANA .. . proteže se njeno korito sa mnogo manjih pritoka. Jedna takva pritoka ovih dana plovi po Slovenskim goricama, noseči na svojim krilima rad, mladost i lepota omladine Dravograda, omladine zbratimljene opštine Lučani i Alibunara, Dugog Sela i Žalca, Jugoslavije u malom. Sve je počelo jednogjulskog dana, kada se na radni poligon sjetila omladina, da svojim doprinosom ulepšaju i dograde jedan mali kutak sretne zemlje, kada su se pesmom »DRUŽE TITO, MI TI SE KUNEMO« ... zakleli, da če posao biti završen pre roka. Odjeknule su brigadirske pesme, pračene zveketom krampova 1 lopata. Potekle su prve kapi znoja sa lica brigadira zalijevajuči zemlju kao što su to radili krvlju njihovi vršnjaci od 1941 do 1945 godine, da bi danas mogli u miru izgradljivati i razvijati ono šteje posle njih ostalo. U daljini se vidijedna nežna ruka omotana belim zavojem koja nikada nije mogla izdržati težinu rada i lopate. Na njenim dlanovima stvorih se žuljevi, koji nisu prepreka za nastavek rada. Još se čvršče steže kramp i lopata i sve tako dok sa toga ranjenog mesta ne poteče krv. Tada se čuje škripat zuba mladog brigadira i ponovno nešto mukliji udarac krampa. Tužno kramp peva svoju pesmu: tup, tup, tup.. . a brigadir ponovo uzvikuje: »Ne priznajem žuljeve, za TITA, partiju i narod život ne treba žaliti!« Kubik za kubikom zemlje izbacuje se iz kanala dok se negde u daljini čuje pesma »Zavolio sam Vesnu« koja tera sve brigadire, da se za trenutak ostave posla 1 pogledaju u tom pravcu, da bih videli, kome se sreča osmehnula, ko je bio tako hrabar. da odmah izrazi svoja ljubavna osečanja prema jednoj brigadirki. Neče to biti ni prvi ni poslednji put na ovoj akciji, jer mladost i ljubav ne priznaju poraz i vide prepreke. 1 dok »kovači svoje sreče« uspešno kuju tekovine NOB-a jedno ostarelo lice pored trase ne može da sakrije svoje osečanje. Sječa se dediča 1941, 1945. 1946, 1948. 1950. 1972 i 1974 godine, sječa se svojih mrtvih sinova, palih za slobodu, sječa se i gleda srečne brigadire, koji pjevaju o tim godinama i koji grade za ove i iduče godine. Uzdah mu se otme iz slabašnjih pljuča, kada je govoric: »Tako smo i mi radili 1946 i...« Nije uspeo, da dovrši misao. jer su suze sjete i radosti navrle na lice. Prolazi dan zadanom,pada norma: padajuilomesekrampovi.padajui... ali zastoja nema. Svaki dan je korak napred, svaki dan je jedan veliki čas istorije naših naroda. Raznovrstne su teme, koje brigadiri obraduju, razraduju i učvrščavaju. Radovi su pri kraju ali je u punom jeku, učvrščenje bratstva i jedinstva, sticanje radnih navika, skl«panja novih poznanstva, novih ljubavi. IJ punom je teku ljubav premadrugu.premadrugarici, komandantu, traseru, prema narodu Jugoslavije. To je ljubav, koja ne bledi, to je ljubav, koja večno traje. »Rasti i cvetaj zemlja radnih ljudi« i opet nas zovi da u tvoja nedra utkamosva svoja znanja i mogučnosti. jer mi smo oni, na koje možeš računati u svakom trenutku i na svakom mestu. PITA POROČILO KOMISIJE ZA IPD Komisija za IPD na nivoju naselja je za delo na tem področju našo brigado ocenila z oceno uspešno. S takšno oceno je komisija ocenila tudi ostale tri brigade. Kljub oceni, ki smo jo dobili, pa ne smemo biti zadovoljni. Politično šolo obiskuje 21 naših brigadirjev, ki vedno hodijo na predavanja, aktivno sodelujejo v raz- pravah in so disciplinirani. Za udeležbo na politični šoli in za odnos do preda- vateljev in odnos do predavanj smo dobili oceno zelo uspešno. Nekoliko slabše je pri ostalih interesnih dejavnostih, katerih se brigadirji nekoliko manj vestno udeležujejo. Za to smo dobili oceno uspešno. Najslabše pa je bilo pri predavanju, ki bi ga morali organizirati, vendar ga ni bilo, to pa zaradi tega, ker predavatelj ni prišel na dogovorjeno mesto ob določeni uri, pa tudi ostalih brigadirjev ni bilo. Da bi dobili v tej dekadi boljšo oceno, bo potrebno veliko več dela vseh brigadirjev, predvsem pa bo potrebno več vestnosti. Predsednik komisije za IPD MEDJULJUDSKI ODNOSI U BRIGADI Omladinska radna brigada »Bratstvo-Jedinsivo« posioji sedam (7.) godina a sada predstavlja primer ORB. Kroz ovih sedam godina gradilo se jezgro brigade 1 osposobljavalo za prikupljanje in osposohljavanje novih članova. Na svakoj OR A brigada učestvuje sa 50 % novih brigadira. tako da izjodine u godinu snaga i svest brigade rasle što je izmedju ostalog doprinos izvanrednih medjuljudskih odnosa brigadira u brigadi i van nje. Na dosadašnjim akcijama se razvila i ukorenilaopšta solidarnost medju bngadirima koja je prisno prihvačena, a svaki novi član brigade se samo pozitivno izjašnjava o atmosferi koja vlada u brigadi. Sa čvrsto ukore- njenom svešču o sopstvenim vrednostima došlo se i na ovu akciju. što naravno neznači.daje na.^a brigada imuna na probleme, njih ima ali nikood nas brigadira ne zalvara oči pred njima. Pravilnik ORA je malo drugačiji od dosada doživljenih. pravila su stroža što u nekim mladim ljudima izaziva osečaj ograničevanja i izaziva otpore. Brigada navikla na šalu. pesmu i uvijek promukla od vikanja oseča se pomalo sputanom. ipak »banatski«su se na to navikli veoma brzo in bez večih problema. Odnos prema radu je takav. da bi mogao biti i bolji. svest još nije na adekvatnom nivou, što najbolje pokazuju rezultati sa tra.se (99 %; 24 %), medjutim brigada ima radne mogučnosti. a sam razvoj svesti — brigadirske, nije pitanje trenutka več jednog dužeg kontinuiranog procesa, ipak uz zalaganje svih konstantnost če se vrlo brzo postiči. Disciplina je relativna stvar koja ima uticaja na celokupan život u brigadi, iako naizgled problemaučna ne predstavlja problem. Medjunacionalni odnosi s punim pravom opravdavaju naziv naše brigade, to je najsvetlija tačka u našoj brigadi i najčvršča veza koja čini briga^u ovakvu kakva je. u brigadi su zaslupljene sve nacionalnosti koje žive u Vojvodini pa i šire. Nacionalni odnosi nikada nisu doveli do bilo kakvih problema u na.šoj brigadi. Brigada ima želje, volje i mogučnosti da osvoji ono po što je i došla. U tome čemo i uspeti ako se medju.sobni odnosi budu zasnivali na otvorenom i jasnom pristupu svim pitanjima od manjeg ili večeg značaja, ako budemo samokritičniji, ako se nebudemo zanosili i ako budemo radili prema svojim mogučnostima. Tada če trasa procvetati a norma postati stabilnija i ujednačenija. Ako smo u društvenim aktivnostima prvi, zašlo to ne bismo bili i na tra.si (kao što i jesmo)? Silni problemčiči neče nas u tome sprečiti. Ljuba Nikolaje KOMISIJA ZA(NE)KULTURU Komisija za kulturu počela je sa radom od prvog dana dolaska brigada u naselje. Za predsednika komisije na nivou naselja izabrana je drugarica Gavrilovič Mirjana iz ORB »FRANJO GOLOB« iz Dravograda. Lacku Momir — Moša je na počelku bio referent za kulturu naše brigade. Prvo brigadno veče ocenjeno je sa uspešnim, na razočarenje svih brigadira. Program je bio dosta dobar. ali komisija dosta stroga. Odmah zalim usledio je izbor MIS i MISTERA ovog naselja. Komisija za kulturu ovo veče nije ocenjivala — ostala je bez teksta. Inicijator za prve brigadirske »igre bez granica« bila je naša brigada. Igresu odlično primljene medju brigadirima. Najzanimljivija igra bilaje plesanje parova sa jabukom ispod brade koju bi na znak sudije promenili ne pomažuči se rukama. Najalraktivniji par bili su Fajči i Franja iz »Franjo Goloba«. Iskazao se i proslavio kao voditelj. Mile zamenik komandanta za naselje. Još jedna zanimljivost: okupali smo Janka komandanta akcije. U komisiji na nivou brigade usledila je mala promena funkcija. Ja sam Momiru predala informisanje, a on meni uvalio kulturu. Usledio je odlazak u Sloperce gde su brigade imale zajedničko drugarsko veče sa omladinom i me- šlanima sela. Program je ocenjen kao zadovoljevajuči. Domačin sledečih igara bez granica bila je ORB »VRANEK MATO — ČAPAJEV« iz Dugog Sela. I ove igre komisija je ocenila sa vrlo uspešno (zbog Višnje-glavnog organizatora). Prva dekada je završena. Naša brigada dobila je kao i sve ostale brigade ocenu »uspešno«. Verovatno bi bilo bolje da nije bilo onog »zadovoljava« iz Stoperaca, Analizirajuči svoj rad komisija je zaključila da če se uz veču angažovanost i odgovornost svih članova komisije pocev od predsednika, rezultati popraviti i ocena biti bolja. Kulturnjak: Deana Ardeljan POVEČERJE V BRIGADI Povečerje oznanja vsem brigadirjem v naselju pesem »Hej, Haj, brigade« in pa seveda čas 22. ura. Od takrat naprej naj bi bila, oziroma mora biti po vsem naselju tišina, še posebno pa to velja za mir in tišino v sobah. Po 22. uri pride v sobo kontrola, katera preveri, če so vse brigadirske ovčke v svojih stajcah. V kolikor temu ni tako, čistijo črne ovce WC-je, predvsem zaradi tega. da bi za drugič vedeli kako in kaj je na stvari, ter da velja obveznost »povečerje« tudi zanje. Vendar niso zamudniki najbolj črne ovce. So še drugi brigadirji, ki so še bolj črne ovce in sicer tisti, ki nikakor ne morejo zaspati, kljub napornemu in delovnemu dne. (Vprašanje zase pa je koliko ti ponočnjaki podnevi delajo? Tako se v sobi po 22. uri dogajajo vse mogoče stvari, samo spanje ne. In kaj je vse to: mazanje z zobno pasto, nalivanje šampona v ušesa, kurjenje kolesa, miniranje postelj, prepevanje, smejanje, pogovarjanje in tako naprej. Najdemo pa tudi takšne, kijih naporen dan takoj zaziblje v trden spanec, ti pa so ponavadi žrtve ponočnjakov. Sedaj, ko se že skoraj bližamo koncu pričakujemo, da bo nočnih delavcev vedno več, zato vam priporočamo, da sploh ne hodite več na spanje. Če mojega predloga ne boste upoštevali, boste deležni vsaj ene izmed zgoraj navedenih norčij. Pa lepo pozdravljeni. janj Kovačič AKCIJA JE ŽIVLJENJE Akcija je mladost, akcija je ljubezen, akcija je življenje, akcija je delo. Zelo različni so vzroki, da se mladi odločajo za delovno akcijo. Nekateri se odločijo čisto slučajno, nekateri iz radovednosti, drugi zaradi družabnosti — prijateljstva, ši- rjenja bralstva in enotnosti, itd . .. Vsak brigadir, katerega vprašate, kaj mu je na akciji najbolj všeč. vam bo odgovoril: PRIJATELJSTVO. To ni fraza, ampak resnica dokazana v mesecu dni preživetih na delovni akciji, katero ne more pozabiti noben brigadir. Ko se enkrat prime za kramp in lopato, ko si v brigadirski kuhinji, ko se delajo stenski časopisi in bilteni, ko se zapleše kozaračko kolo, ko smo vsi brigadirji eno, potem se to ne more nikoli več pozabiti. Vsak. ki pravi, da na akciji ni težko, na njej ni bil. ali pa tam ni veliko delal, če sploh je. Na akciji ni lahko, toda vse težave in naporno delo se pozabijo, ko bomo (:dSli domov, v spominu nam bodo ostalo samo in vse, kar je bilo lepega in prijetnega, tega pa je veliko. Težko je govoriti o delovnih akcijah. To je potrebno doživeti. Delovne akcije za obnovo porušene domovine so se pričele že takoj prve dni po osvoboditvi. Puške so zamenjali krampi in lopate, potoke krvi so zamenjali potoki znoja, a cilj je ostal isti — nadaljevati revolucijo in graditi samoupravno sociali- stično družbo bratskih narodov in narodnosti. Danes potekajo zvezne, republiške in lokalne delovne akcije po vsej naši domovini. Radi jim rečemo, da so današnje akcije šole samoupravljania. da so pomembna oblika krepitve bratstva in enotnosti, socialistične zavesti in soli- aarnosti ter nepogrešljiv del uCno-vzgojnega. idejnopolitičnega m interesnega usposabljanja mladih. V brigadi spoznamo mladi sami sebe. Spoznamo se. kakšni smo, kaj in koliko zmoremo. In kar je najpomembneje, spoznavamo in verjamemo tistim, ki pravijo, da v delu spoznaš sebe ter tovariša v težavah. Letošnja akcija se zaključuje, vsak, ki se je je udeležil bo odhajal z nje z novimi spoznanji, novimi prijatelji. Postali smo za spoznanje samozavestnejši in obogateni z izku.šnjami. Upam, da se naslednje leto zopet vidimo na delovni akciji ter nadaljujemo delo, ki smo ga pričeli s svojo iskrenostjo, zavestjo in mladostnim revolucionarnim zanosom. irena Terglav f CDNIK -6-avgusta 1981 DELO DRUŠTEV - 11 OB 35-LETNICI DELOVANJA TURISTIČNEGA DRUŠTVA NA GOMILI proslavi v počastitev dneva vstaje 'n ob 35-letnici TD Gomi- la, ki je bila 25. in 26. julija ^'eme ni bilo naklonjeno. Vsaka ,rireditev na 351 m visoki Gomi- j je bila ob lepem vremenu jobro obiskana, letos pa so vremenske motnje povzročile, da je bil le povprečni obisk. Pozdravni in slavnostni govor bo dnevu vstaje je imel Janko Matiašič, predsednik KS Juršinci in hkrati predsednik TD Gomila. V nadaljevanju je Janko Matjašič poročal o 35-letnem delu Turi- stičnega društva Gomila in zlasti podčrtal uspehe — od gradnje dveh lesenih stolpov, ceste, kleti pa do nalog, ki so pred nami, zlasti prizadevanja za zgraditev železnega razglednega stolpa. Omenil je tudi pomoč turistič- nega društva pri gradnji bližnje gasilske dvorane, kinodvorane v Juršincih in Bučkovcih, turistič- no društvo je organiziralo tekme koscev, žanjic, škropcev v vino- gradih in jim dajalo nagrade, prav tako traktoristom, nastopa- jočim kulturnim in folklornim skupinam na Gomili, organizira- lo je izlete in podobno. Med turistično-zabavnimi pri- reditvami velja omeniti »Pokaži kaj znaš«, nastope ljudskih pesni- kov, igre v dvoranah in na prostem, vzgojna, poučna in strokovna predavanja, seminarji in tečaji, ki se jih je udeleževalo tudi do 60 slušateljev zlasti v zimskem času. Pred leti so bile popularne tudi razstave sortnih vrst sadja in grozdja, vinske poskušnje in podobno. Ob koncu je Janko Matjašič dejal: »Resje, daje v teku 35 let bilo na Gomili mnogo prireditev, žal pa jih je zelo pogosto motilo slabo vreme. Posebej je treba omeniti katastrofalno točo, ki je padala 15. julija 1962 prav v času prireditve našega turističnega društva, to je bila tudi najpasiv- nejša turistična prireditev v na- šem 35-letnem delovanju«. Po govoru sta dve mladinki in en mladinec recitirali gomilske ljudske pesmice »Slovenske gori- ce«, »Lik in krik Slovenskih goric«, »Slovenj egoriški Tri- glav«, in »Klic Gomile Slovenje- goriške idile«. Spregovoril je tudi TONE PURG, predsednik Turistične zveze Huj in naš znani turistični delavec, ki ie orisal pomen prire- ditve in 55-letnega dela TD Gomila ter nadaljnje naloge pri razvoju kmečkega turizma. Za tem so vrh Gomile obkroži- la letala ptujskega aerokluba in izskočili so štiije padalci: Janez Petrovič, Franc Kodela, Janez Vidovič in Stanko Čuš, ki so lepo pristah tik ob prireditvenem |>rostoru pri stolpu na vrh Gomi- Letošnja turistična prireditev na Gomili je imela tudi naslov »Praznik vina«, to je praznik slovenjegoriških vinogradnikov, povezan s srečanjem turističnega društev in delavcev z območja Slovenije. Ob tem je bila prireje- na tudi poskušnja 35 vinskih vzorcev, pridelek domačih vino- gradnikov in tudi številni vinski vzorci iz kleti družbenega sektor- ja iz Ptuja, Ormoža, Ljutomera, Kapele in Gornje Radgone. Vinske vzorce, ki so bili posla- ni za poskušnjo 25. in 26. julija. je dan pred tem ocenila fMjsebna 11-članska strokovna komisija, natakarica pa je vzorce prinašala v poskušnjo po vseh pravilih ocenjevanja. Po ocenjevalni ta- beli so bili vzorci ocenjeni od 14 do 17 točk za kmečka vina in od 17 do 18,5 točke za vina družbe- nega sektorja. Člani TD Gomila in vsi občani tega območja si žeUmo, da bi ta prireditev v drugi polovici julija na Gomili postala tradicionalna in bi naj dobila turistično-atrak- tivni naziv PRAZNIK VINA slovenjegoriških vinogradnikov in srečanje turističnih delavcev. Franček Holc Pred začetkom turistične prireditve na Gomili, gostje so se začeli zbirati že dve uri prej pri dotrajanem razglednem stolpu FotoiR. Rakuša Turistični delavci Gomile s Tonetom Purgom iz Ptuja (tretji z leve) Foto: R. Rakuša Lesena bukova »gatrasta« vrata pri vinski »klečaji« , izdelana leta 1706 na Gomili. Foto: R. Rakuša Lesena s slamo krita vinska klet »klečaja«, last Frančka Holca, v lesene dele so vrezane letnice 1833 in 1847 Foto: R. Rakuša LABOD tovarna perila Novo mesto TOZD DELTA PTUJ Kolektiv TOZD DELTA Ptuj iskreno čestita vsem delovnim ljudem in obča- nom ob prazniku občine Ptuj - 8. avgustu! @ metalka TOZD prodaja PRODAJNO SKLADIŠČE PTUJ, Rogozniška 7 Vedno imamo v zalogi vodoinstalacijski material, opremo za^ centralno gretje, keramiko, okovje, vijačno blago, elektrode, orodje, kmetijsko mehanizacijo, blago za široko potrošnjo, blago črne metalurgije, gradbeni material in blago barvne metalurgije. Občanom, kupcem in poslovnim partnerjem čestitamo ob občinskem prazniku — 8. avgustu! Fotoatelje STANKO KOSI, Ptuj, Trg MDB 3 Delovnim ljudem in občanom občine Ptuj iskrene čestitke ob prazniku - 8.avgustu! 12 - OGLAS! IN OBJAVE 6. avgusta 1981— f EDNIK -6-avgusta 1981 TELESNA KULTURA IN SPORT - 13 SLOVENSKI RIBIČI SO SE DOBRO ODREZALI piuj je bil od petka 31. julija do pfdelje 2. avgusta prizorišče petega pokalnega prvenstva športnih ribi- tfv Jugoslavije. Prvi dan — v p^- jfK dopoldne so se na stadionu NK prava v Ptuju pomerili tekmovalci ^ suhih disciplinah. V troboju in peieroboju je sodelovalo 33 čla- članic in mladink ter mladin- j-gv. V peteroboju so bili ekipno najboljši člani slovenske ekipe (1.396 točk) pred ekipama Srbije (1.384 točk) in Hrvatske (1.307 točk). Med posamezniki je svoje znanje in spretnost potrdil lansko- letni državni prvak v tej disciplini Vlado Me.šič — Slovenija (543), pred Dreškovičem — Hrvatska (493) in Šehajičem — BiH (487). V troboju je bila najboljša ekipa članov iz BiH (729) pred ribiči iz Slovenije (713) in Srbije (654). Med posamezniki pa je zbral naj- več točk Božič — Slovenija (252) pred Ferhathbegovičem — BiH (249) in Simovičem — Hrvatska (246^ V ekipni konkurenci članic so bile prve Makedonke (332), med posameznicami pa je zbrala največ točk Džipunova — Make- donija. Med mladinkami .so bile prve Slovenke (342), najboljša po- sameznica pa Nepljeva (139). Slavnostna otvoritev V. pokalne- ga prvenstva, ki so ga odlično or- uaniziraii člani RD Ptuj v sodelo- vanju / RZS je bila v petek ptipol- dne v Centru srednjega usmerjene- ga izobraževanja v Ptuju. Tekmo- valce iz vseh republik in pokr^in je uvodoma pozdravil Stane Žit- nik, predsednik skupščine RD Ptuj. V. pokalno prvenstvo - največja manifestacija športnih ri- bičev Jugoslavije je bilo posvečeno 4()-lctnici vstaje jugoslovanskih narodov in narodnosti, 30 letnici RD Ptuj, 25 letnici ZRD Ptuj in sodi v okvir prireditev ob prazniku občine Ptuj. Zbrane je za tem po- zdravil Vujin Bulatovič, predsed- nik Zveze športnih ribič^ev Jugosla- vije. Jože Hartman, predsednik Ribiške zveze Slovenije pa je govo- ril o slovenskem sladkovodnem ri- bištvu in o prizadevanjih, da bi ga še bolj razvili. Po zaobljubi pred- stavnikov tekmovalcev in sodnikov je zbrane pozdravil dr. Cveto Do- plihar, predstavnik pokrovitelja SO Ptuj, ki je prvenstvo tudi uradno odprl. V kulturnem pro- gramu so nastopali brigadirji ZMD.A Slovenske gorice 81 in mladi ribiči, zatem pa so si vsi udeleženci ogledali še krajši turisti- čni film o Ptuju. Na slovesnosti so podelili tudi pokale in priznanja najbolje uvrščenim v prvem dnevu tekmovanja. Za tem je bilo lovari- ško srečanje. Drugi dan tekmovanja je potekal v znamenju mokrih disciplin. Ob stari strugi Drave pod streliščem in ob mostu so se na ločenih in dobro pripravljenih irasah ptimerili čla- ni, članice, mladinci in mladinke /a ekipno uvrstitev. V treh urah tekmovanja je med članicami na- stopilo 10 ekip. Prvo mesto je os- vojila RD Kečiga iz Vojvodine pred RD Titov Veles — Makedo- nija in RD Zagreb — Hrvatska. V mladinski konkurenci je nastopilo 6 republiških ekip. Najbolje so lo- vili mladinci iz Srbije pred vrstniki iz Črne gore in Vojvodine. V član- ski konkurenci pa je nastopilo kar 23 ekip. Tukaj so se Slovenci spet odrezali, saj je prvo mesto osvojila RD Novo mesto, pred RD Tito- grad in RD Bel išče. Tretji — finalni del tekmovanja pa je potekal v znamenju boja p)o- sameznikov — prav tako v lovu rib s plovcem. V konkurenci članic je namakalo trnke 24 tekmovalk. Največ uspeha je imela Milatinovi- čeva iz Cuprije pred Blažekovičevo iz Zagreba in Tekovičevo iz Trnja. V mladinski konkurenci je nasto- pilo 11 tekmovalcev. Prvo mesto je osvojil Mujahodžič iz Črne gore, drugo Bučar iz Slovenije in Kašo- vičem iz SrPije. V konkurenci čla- nov je tekmovalo 45 ribičev. Prvo mesio jc dosegel Podrgajs iz Nove- ga mesta, ki je zbral kar 21.698 točk. Drugo mesto je osvojil nje- gov klubski tovariš Berger, ki je zbral 13.124 točk, tretje pa Dragi- čevič iz Kraljeva z 8.783 točkami. V nedeljo popoldne je bila na ploščadi grajske restavracije za- ključna slovesnost, na kateri so podelili pokale in medalje najbolje uvrščenim v drugih dveh dneh tek- movanja v mokrih disciplinah. Tekmovalcem sta čestitala Vojin Bulatovič, predsednik Zveze šport- nih ribičev Jugoslavije in dr. Cveto Doplihar, ki je prvenstvo tudi za- ključil. V kulturnem programu so nastopili člani folklorne skupine iz Markovec s kurenti. Prizadevni organizatorji — člani Ribiške družine Ptuj so celotno tekmovanje odlično izvedli. Sodni- ki .so še posebej pohvalili traso, ki sodi po njihovem mnenju med najboljše v Jugoslaviji. Tudi tok- rat smo Ptujčani dokazali, da zna- mo bili dobri gostitelji in vsi tek- movalci so odšli na svoje domove polni prijetnih občutkov in z do- brimi vtisi. M. Ozmec V. pokalno prvenstvo je odprl dr. Cveto Doplihar, predsednik SO Ptuj, ki je bila pokrovitelj. Trasa za mladince je bila očiščena in dobro pripravljena, tako, da tekmovalci niso imeii nobenih težav. V peteroboju je bil najboljši Vlado Mešič — prvi z desne. Prvi z leve je njegov oče Rudi Me.šič, ki se je tudi dobro uvrstil. Tudi članice so se dobro odrezale, čeprav so ulovile manj kot člani. ZA HITRO IN ZANESLJIVO UKREPANJE V poleinem času gasilci ne mirujeio. Na številnih večjih ali manjših tekmovanjih preverjajo znanje in sposobnosti, s hkrati usposabljajo za hitro ukrepanje, ob tem pa poskrbijo tudi za razvedrilo svojih članov in krajanov. Eno takšnih tekmovanj je bil Pokal Podvinr, ki gaje domače gasilsko društvo (v tem času je dobilo novi avtomobil-cisterno) v soue- ovanju z GC Ptuj in p