^MORSKI DNEVNIK ,,zlčel kha|«tl v Tutu 1946, njegov PARTIZANSKI DNEVNIK pa 28. novem-r* ’943 V vasi Zakril „ CwKnlm, razmnožen "• clklMtil. Od 6. do 17. •JPtembr. 1944 ae je tl-v tlakami «Doberdoba »Sovcupri GorenjiTrebu- 194i°1L l8' •optombra ,^7 * 1. maja 1945 v teli *S)ov"nll“ Pod 25*" Pd Idriji, do a ["•h 1946 pa v osvobojeno Trstu, kjer je Izšla za-“ KI je edini ** številka. Partizanski DNEV-» zasužnjeni Evropi primorski M. dnevnik ULMontecchl« PP 559 T«L (040) 704672 {4 Unije) | 71x460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 TeL (0481) 83382-85723 ČEDAD Stretto De Rubele 20 Tet (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. poetale 1 gruppo Cena 500 lir - Leto XL. št. 123 (11.846) Trst, četrtek, 24. ma(a 1984 Za zaščito Slovencev v Italiji Tudi KD predložila svoj osnutek v senatu Po 38 dneh žolčnih polemik med vlado in opozicijo Poslanska zbornica potrdila dekret o dragi njski dokladi .. ^ ~ Tudi krSfaJt.ska demokra-Ja je v senatu predložila zakonski nutck o slovenski manjšini. Gre za Z na-s'ovra^ania še niso dolo- j ’. dai se bo razprava o tem vpra-". nadaljevala. Vsekakor se ne bo Cei Jeva^a v tem tednu, obstaja pa 'Možnost daljše odložitve, ker 0 sedaj v senatu obravnavali o- dlok o draginjski dokladi, nato pa bodo za kratek čas prekinili z delom. Vsekakor pa je treba poudariti, da postopek vendarle teče: doslej je o predloženih osnutkih že izdala po-voljno mnenje komisija za pravosodje, v komisiji za proračun pa so menda že našli ustrezno finančno kritje za izdatke, ki bi nastali z o-dobritvijo zaščitnega zakona. RIM — S 329 glasovi za in 256 proti je včeraj poslanska zbornica potrdila vladni zakonski odlok o draginjski dokladi in protiinflacijskih ukrepih, ki bo v prihodnjih dneh predmet razprave v senatu, kjer bi ga morali odobriti vsekakor pred ustavnim rokom 16. junija. Predsednik vlade Bettino Craxi je takoj po glasovanju izjavil : »S tem glasovanjem in z glasovanji o zaupnici pred njim je poslanska zbornica ne le obnovila svoje nedvoumno soglasje o tem specifičnem dekretu, ampak je predvsem potrdila svojo podporo celostni usmeritvi gospodarske politike in tudi splošni politični liniji, po kateri hodi vlada.« Komunistična partija je s svoje strani napovedala, da bo vodila ob-strukcionistični manever tudi v senatu, pa čeprav se verjetno zaveda, da tudi s tem ravnanjem ne bo mogla doseči uspeha. V svojem vče- Dušan Šinigoj predsednik IS Slovenije LJUBLJANA — Delegati vseh treh zborov skupščine SR Slovenije so na včerajšnjem zasedanju izvolili novega predsednika Izvršnega sveta. To funkcijo bo poslej opravljal dosedanji podpredsednik tega organa Dušan Šinigoj. Izvolili so tudi podpredsednika (dr. Borisa Ferleca) ter člane vlade. Še enega podpredsednika in dva člana pa bodo izvolili na seji, ki bo 20. junija, ker kandidacijski postopki zaradi pomanjkanja časa še niso končani. Na včerajšnjem zasedanju, na katerem- so sicer obširneje spregovorili tudi o programu ukrepov glede razbremenjevanja gospodarstva, je o nalogah Izvršnega sveta spregovoril novoizvoljeni predsednik. Dušan Šinigoj je pred dnevi razpravljal tudi na predsedstvu republiške konference SZDL. Člane predsedstva je seznanil med drugim s tem, da sta Zvone Dragan in Janko Smole iz zveznega izvršnega sveta (zamenjala sta ju Janez Zemljarič in Jernej Jan) odšla na lastno željo ter da ima Slovenija v ZIS po zadnji rekonstrukciji enako število članov kot doslej, (dd) rajšnjem govoru je namreč Enrico Berlinguer poudaril važnost, da se tudi v takih razmerah »ne prestopi meja, ki ločuje politično polemiko, pa čeprav ostro, od osebne polemike«. Po mnenju generalnega tajnika KPI ne le da vladni protiinflacijski dekret ne zagotavlja uresničitve gospodarskih smotrov, ki jih vlada zasleduje, ampak je povzročil zelo o-stra trenja v odnosih med vlado in parlamentom, v odnosih med večino in opozicijo in v odnosih med strankami, zlasti med KPI in PSI. Medtem je včeraj 100.000 delovnih ljudi iz vse Toskane demonstriralo v Firencah proti vladnemu dekretu, ki- jemlje 4 točke draginjske doklade iz plač, v okviru splošne protestne stavke, ki jo je oklical največji sindikat CGIL tudi s soglasjem socialistične komponente. Podobne protestne stavke bodo v prihodnjih dneh in vse do konca razprave v senatu tudi po drugih italijanskih deželah. Včerajšnji izid glasovanja v poslanski zbornici je namreč še bolj razburil tovarniške svete v vseh večjih industrijskih krajih, ki kličejo k vsedržavni splošni stavki proti dekretu. Nič pa ne kaže, da bi se vlada dala omajati od takega protesta. R. G. Pred razpravo v varnostnem svetu o vojni med Irakom in Iranom Kljub številnim pozivom k pomiritvi je položaj v Zalivu še vedno vnetljiv Po včerajšnjem podpisu pogodbe v Moskvi Italija bo iz Sibirije prejemala še več plina vzbu i^SK, ~ Zalivska vojna, k svetJ vedno večjo zaskrbljenost > jih lahwfa^ !nožnih Posledic, ki b v teh i fmela njena razširitev, ji vahne a”Ci' Privedla do izredno ži e diplomatske dejavnosti. ran3 n°= včerai odpotoval v Tehe Predla, ®n°dnevni obisk sirski pod je ponecAbdel Halim Kadam, k sirske**. s scb°j posebno poslanici sada v Predsednika Hafeza el Ha Odhcvt 'rskl -Predsednik, ki se je pm Saudske, s?stal tudi z odposlancen izmen h, P kr,alJa Fahda in je z njin na tem PPfiede na trenutno stanji heram, P°dročju, bo skušal v. Te sti, i.j PrePričati Irance o nevarno Vojne n • bxbk0 imela razširite! livskih držaV°Z iz vseh za terp 9rabska delegacija, ka ta in t *,a zunanja ministra Kuvaj koder tvPj ^ PrisPela v Tokio, o< Pot v Ku ,anes nadaljevala svoji razprav^ W York- da bi se udeležili v Zaliv,, varnostnega sveta o kriz • Arabska delegacija je Ja pončem predočila iransko odgovornost za trenutno stanje in je_ zahtevala, naj Tokio drastično zniža svoj uvoz petroleja iz Irana. Japonci so v svojem odgovoru ohranili ekvidi-stanco do obeh sprtih strani, bagdadska predstavnika pa so pozvali k »zmernosti«, da bi ne prišlo do razširitve sovražnosti. Iraški predsednik Husein je namreč včeraj izjavil, da bo njegovo letalstvo še naprej napadalo vse tankerje ob iranski o-bali. Svoje stališče do te krize so včeraj zavzeli tudi Kitajci. Pozvali so obe strani, naj takoj ustavita vse napade na ladje v Zalivu, obenem pa so izrekli svoje nasprotovanje kakršne mukoli vojaškemu posegu tujih sil v tej vojni. Peking je označil zalivsko vojno za »hudo grožnjo za mir na Bližnjem vzhodu in na vsem svetu.« Svojo pripravljenost za posredovanje, da bi mimo rešili spor med Iranom in Irakom je izrazil tudi Pakistan, ki je poslal svojega predstavnika tudi v Teheran, z nalogo, da bi prepričal Irance, naj se začno poga- jati s svojimi nasprotniki. Vsa ta prizadevanja pa potekajo pod Damoklejevim mečem ameriškega in sovjetskega ladjevja, ki v bližini Hormuške ožine v bojni pripravljenosti čaka, da bi če bd jima ukazali, posegli v tamkajšnjo vojno. Posledic takega posega si ni težko predstavljati. MOSKVA — Včeraj so v Moskvi podpisali pogodbo med SNAM (iz skupine ENI) in družbo Sojuzgazexport o dodatnih dobavah sovjetskega plina iz sibirskih ležišč Urengoj Italiji. Ob tej priložnosti sta minister za zunanjo trgovino Capria in predsednik ENI Reviglio podpisala dogovor o sodelovanju na področju industrijskih gradenj v Sovjetski zvezi. Vrednost teh del bo znašala več kot dve milijardi dolarjev, od te vsote pa bodo stekla dela v vrednosti 600 do 800 milijonov dolarjev že v letu dni. V pogodbi so zajeti načrti za gradnjo premogovoda (v sodelovanju s Finsiderjem), za dobavo strojev in naprav za prevoz naravnega plina, za gradnjo čistilnice, za proizvodnjo umetnih gnojil in drugega. Poleg tega sta si oba ministra za zunanjo trgovino Capria in Koma-rov izmenjala pismi o trgovinski izmenjavi. Italijansko delegacijo je sprejel tudi sovjetski ministrski predsednik Tihonov. S temi dogovori se bo italijanska pasivna bilanca s Sovjetsko zvezo, ki znaša trenutno 2.600 milijard lir, v nekaj letih zmanjšala za polovico, zlasti, ker bodo podpisali še nekaj pogodb med italijanskimi zasebnimi in državnimi na eni, ter sovjetskimi podjetji na drugi strani. Marjan Rožič predsednik SZ DL J BEOGRAD — Delegati zvezne konference SZDL so včeraj za novega predsednika izvolili dr. Marjana Rožiča (nekdanjega ljubljanskega župana). Med drugim so razpravljali tudi o uresničevanju ustavne vloge SZDL ter o položaju jugoslovanskih delavcev na začasnem delu v tujim. Med razpravljavci je precej pozornosti vzbudil Vekoslav Grmič, delegat iz Slovenije (sicer naslovni škof), ki je spregovoril o birokratizaciji družbe. »Največji sovražnik našega samoupravnega socializma je birokracija,« je poudaril. »Ljudje postajajo nezaupljivi in se izgubljajo v številnih predpisih. Zato bi morala biti naloga SZDL, da se odločno upre birokratizaciji, kjerkoli se ta že pojavlja. Delovanje našega sistema bi morali poenostaviti tako, da bi bilo vse bolj jasno in pregledno in da bi delovni ljudje v njem lahko odgovorno sodelovali in odločali.« (dd) Protijedrski poziv šesterice in Tanila~ Veleposlaniki Argentine, Grčije, Indije, Mehike, Švedske vlad teli ?° obvcs*-ih tajnika OZN o skupni deklaraciji šefov držav in v vsem rwi k’ 80v°ri o tekmovanju v jedrski oborožitvi. De Cuellar je ^vnega dial,* skupno deklaracijo, ki poudarja, da pomanjkanje konstruk-aevarnnd ■ ,®a med državami, ki razpolagajo z jedrskim orožjem, povečuje Za to lzbruha "ovc vojne. se je D( . lzJay° se je prvotno odločilo pet držav, v zadnjem trenutku pa Pisnikom na listini pridružil tudi argentinski predsednik Alfonsin. JUTRI zvečer v gorici I{}ZVIT PRAPOR SOKOLA •arni^ia ~ X Kulturnem domu v Gorici bo jutri zvečer pomemben kolki ga l *>0,|tičiu dogodek ob ponovnem razvitju prapora goriškega Sokola, Por b» sPrejela v varstvo Zveza slovenskih športnih društev v Italiji. Pra-Uoeod a,n° razstavljen v Kulturnem domu. sitem dom* s«- 3 Z velike goriške enotne manifestacije Slika z nedeljske goriške manifestacije je preveč zgovorna, da bi jo bilo treba komentirati Na Kaninu še smučajo Poletje že razprodano BOVEC — Čeprav smo na pragu , poletja, smučarske sezone na Kaninu še ni konec. Na vrhnjih smučiščih, na višini čez 2200 metrov, je še skoraj 4 metre snega in če vreme ni pretoplo je zlasti v jutranjih urah smuka prav prijetna. Smučarske naprave se zdaj vrtijo le ob vi kendih (petkih, sobotah in nedeljah) in računajo, da bo tako še julija in avgusta. Poleg najbolj navdušenih rekreativcev, pričakujejo poleti na Kaninu tudi tekmovalce, ki so si tu že rezervirali terene za vadbo. Sezona bo torej precej dolga, čeprav se je začela nekoliko pozno. Doslej je gondolska žičnica prepeljala več kot 107 tisoč smučarjev. Lani so jih v tem času našteli 118 tisoč, vendar so bila letos smučišča večkrat zaprta zaradi slabega vremena. Bovškemu turizmu se letos obeta tudi uspešna poletna sezona. Za obdobje od junija naprej so vse zmogljivosti v obeh bovških hotelih že razprodane. Večinoma so jih pokupili tujci (kar polovico Angleži),' ki so očitno že spoznali lepote gornje Soške doline. No, za zamudnike ostajajo na voljo še postelje pri zasebnikih in v Kaninski vasi, tu je še bovški avtokamp, pa manjši zasebni kampi ob reki Soči. V Bovcu pravijo, da bodo za goste poskrbeli po najboljših močeh. Organizirati nameravajo vrsto prireditev, izletov, izboljšati ponudbo v trgovinah, lokalih. Njihov vse močnejši »adut« postajajo brzice Soče, ki vabijo kajakaše in kanuiste iz vse Evrope. Verjamejo, da bo k uveljavljanju kajakaštva veliko pripomoglo tudi tekmovanje za evropski pokal, ki bo 2. in 3. junija nedaleč od Bovca. Težko pa je razumeti, da je zdaj, na pragu poletja še vedno zaprt prelaz čez Vršič, najkrajša in slikovita povezava med Dolino Soče in Go-denjsko. To pa zato, ker na primorski strani ne morejo zbrati denarja, da bi splužili sicer dokaj obilno snežno odejo. Pri vsem tem pa turistični delavci nenehno dokazujejo, kako koristno bi bilo za turizem, če bi Vršič usposobili tudi za zimski promet. (D.K.) Izlet Primorskega dnevnika v Ligurijo in Francijo Niti dež ni skalil dobrega razpoloženja o Tr v poznih večernih urah so se vrnili skea ■,G0ric° *n kraje izletniki Primor- vanj1 dnevnika, ki so bili na petdnevnem poto-tpr„H. v. Ligurijo in čez mejo v Francijo do Monacarla m Nice. izl£eprav vreme ni bilo najbolj naklonjeno, je bro vendarle potekel v vseh ozirih izredno do-oronn' ' Sem po zaslu9i ze tradicionalno vzorne izlet n!?aC1ìC oaencije »Aurora«, tako, da so bili lo nn\ V, celoti zadovoljni, lahko bi zapisali ce Usnph-iSeni' Treba pa je povedati, da so za vedrno*-^ ^lužni tudi izletniki sami s svojo celotnt]0 disciplino, ki je omogočila, da je nem „ Vdevanje potekalo natanko po pripravljenih *,r0flraTn“. v katerem tudi ni manjkalo prijet- vresenečenj. dan°l l^ldvike s štirimi avtobusi vodila prvi naravnost do Genove z imenitnim kosilom v kraju Rivanazzano pri Vogheri, kjer upravljajo restavracijo nune v samostanu. Drugi dan je bil namenjen ogledu Genove in njenih zanimivosti s tamkajšnjimi vodiči in popoldne skoku do Rapalla in še z ladjo ob čudoviti obali do Portofina, kar je bilo že drugo presenečenje. K sreči se je prav tukaj prvič pokazalo sonce. Tretji dan je izletnike vodila pot na »Riviero di Ponente« z namestitvijo v Sanremu, Diano Marini in Arma di Taggio, žal pa je prav tukaj spet spremljal izletnike neprijeten dež. Četrti dan je pot vodila v Francijo, seveda z vodiči, v Montecarlo (seveda z ogledom slovitega »casinoja«) in v Nico in po kosilu v eni najlepših restavracij, v kneževino Monako z ogledom edinstvenega parka ekzotičnih rastlin in oceanografskega muzeja, ki ga vodi svetovno znani oceanograf Jacques Cousteau, pa še bazilike, kjer je pokopana princezinja Grace, in knežjega dvorca. Tudi tukaj je izletnike na srečo spremljalo lepo sončno vreme, zaradi česar so prišle lepote Nice z njenimi vodometi, in monaška kneževina na idiličnem promontoriju, še bolj do izraza. Vse prehitro je prišel zadnji dan in z njim povratek proti domu s kosilom spet v bližini Vogherò, toda tokrat v luksuzni restavraciji gradu »San Gaudenzio«, kjer so se izletniki s pomenljivo manifestacijo v duhu, ker že niso mogli fizično, pridružili enotni manifestaciji v Gorici. Prebrana je bila solidarnostna izjava, ki jo je potem podpisalo vseh nekaj več kot 200 izletnikov. Povratek je spremljal hud naliv praktično vse do meja tržaške in goriške pokrajine, kar pa niti najmanj ni moglo pokvariti veselega razpoloženja in zadovoljstva, ki je tudi sicer ves čas spremljalo to res uspelo tradicionalno letno popotovanje bralcev Primorskega dnevnika, (jk) Zračni vrtinec v Furlaniji VIDEM — Včeraj se je v furlanski nižini pojavil zračni vrtinec. Največ škode je prizadal vasici Castions delle Mura, ki leži kakih pet kilometrov severozahodno od Červinjana. Vrtinec je odkril strehe nekaterih kmečkih hiš in poslopij, izruj ciprese pred vaško cerkvijo ter poškodoval nekaj grobov v bližnjem pokopališču. V vasico so takoj po pustošenju zračnega vrtinca prihiteli gasilci. V celoti naj bi gmotna škoda znašala približno 100 milijonov lir, medtem ko ne poročajo o ranjencih. Drugod po deželi pa je včeraj še deževalo, tako da so nekatere reke prestopile bregove, med temi Tilment in Chiarso Restavracija Tivoli vzbuja različne komentarje ltt‘ibli7n'leiJ0zc? Hoteli Palače > zadal 'a m‘I‘jonov dinarjev luksuzni b* I°kal postal eno na stične®-T i zai)avišč sredi tega lokal razril^3' Naj P°vemo- d kokta n u e jen nekako na tri < Ure zinfr?a-r nai bi bil odprt oc trai b4 vse do tretie ure °d 18 ritaXracija od 11. do 11 bi polet/L3; ^ zjutraj- s tem še nleJ-?estavraci-ie ob 22. uri o uri bo 6 z 8'asbo s plošč. Pi odšteti srn JStop. v Tivoli P°tr konzurr.Z0. dmarjev, kar bo v c Uri Za r-!ja' Pijača pa bo pc Uri hn W odstotkov dražja. Pc jedi L 05, naročiti tudi še r 1.10Ò .i- brunor tatarski biftek 500 dinaru!?eV za P°rcii0' pršu nmarjev, palačinke po 270, 1 po 600, telečji medaljon z gobami po 650 dinarjev. V lokal bo smelo največ 270 gostov, kolikor je tudi sedežev, računajoč tudi koktajl bar. Delavci Tivolija pa so že napovedali, da bodo dovolili vstop le urejenim., gostom, da torej ne bodo dovolili tistim, ki ne bodo primemo oblečeni. Namen lokala ni toliko zaslužek, bolj smo hoteli ponuditi turistom kvalitetnejši zabaviščni prostor, ki pa bo čezdan predvsem restavracija, je povedal vodja obrata Šime Juraga. O samem lokalu, o notranji opremi, o poslovni upravičenosti naložbe, bo najbrž še veliko komentarjev, različnih pripomb in mnenj. Nekaterim bo lokal bolj, drugim pa manj všeč. Vsekakor je naložba poživila turistično ponudbo sredi Portoroža, saj gre za lokal z nekoliko drugačno vsebino. B. Š. V Piranu obravnavali osnutek odloka o morskem ribištvu PIRAN — člani piranskega izvršnega sveta so včeraj obravnavali osnutek novega odloka o morskem ribištvu, ki bo zanimiv za vse, tako poklicne kot tudi športne ljubiteljske ribiče. Teh pa je iz leta v leto več. Glede na prve pripombe lahko rečemo, da v osnutku res ne manjka napak in nejasnosti, vendar naj bi te odpravili v javni razpravi. Občinski odlok med drugim prepoveduje lov jastogov in rarogov med 1. septembrom in 1. junijem. Dovoljuje sicer nabiranje školjk, vendar ne na območju gojišč školjk, na območjih, kjer se stekajo kanalizacijske in industrijske odplake, za posamezne vrste školjk, kot so prstaci ali datelji, leščurji, pokrovače vseh vrst in za polža astrea pa odlok prepoveduje nabiranje za dobo treh let v pasu ene morske milje od obale. V odloku je tudi določen poseben prostor, to je sto metrov obalnega pasu pod piransko cerkvijo proti Fjesi, kjer je dovoljeno razbijanje kamenja s školjkami. Tako naj bi smeli razbijati kamenje le na tem košču obale piranske občine, vendar ne s pnevmatskim kladivom, kompresorjem, zračno pištolo ali podobnimi napravami. V morju je nabiranje školjk dovoljeno le s potapljanjem na dah brez jeklenk s kisikom. Odlok prepoveduje ribolov s parangali v morju, ki je nižje od petih metrov. Brancine in orade je prepovedano loviti s podvodno puško, s stoječimi mrežami in z ostjo v času vrstenja, to je decembra in januarja, sipe pa v februarju in marcu. Športni ribič lahko na dan ulovi največ pet kilogramov rib. Ta prepoved ne velja za trofejne primerke. Odlok predvideva tudi dva ribolovna rezervata. Portoroški rezervat je razdeljen na dva dela: gojitveni, od stolpa na polotoku Seča do kamnoloma Kanegra ter do jezer v ustju reke Dragonje: tu je prepovedana vsaka vrsta ribolova in vožnja s čolni nad petimi miljami na uro; in intenzivni del, ki ga omejuje črta od skladišča soli Monfort v Portorožu do kamnoloma Kanegra ter do meje z gojitvenim delom. V tem intenzivnem delu je dovoljen lov cipljev s krožno mrežo, mrežo plivarico in potegalko, pa tudi lov drugih vrst rib in morskih živali, vendar je za ta ribolov potrebno dovoljenje upravnega organa. Strunjanski rezervat pa omejuje namišljena črta med Pacugom in Vilo Tartini, kjer pa je prepovedana vsaka vrsta ribolova in hitra vožnja s čolni. BORIS ŠULIGOJ S srečanja turističnih novinarjev v Tučepih Poskrbeti za dvojezične kažipote Kše % v Italiji nikj hio 'p]Ueka ab 'Koper', pač haj tuli1*?6 • !" ’Capodistria’. Italijo Turisti' ki so namenj kraje Br Jugo?lavijo, vedo, za tah teh •’ saj na avtomobilski Siriji ^ ni? Podobno je Piše u vT na Primer pred Šei '"arala 7ugoslawien’. Menim, sPorav, 3Ug0slaviia z dvostra *i. da bi1 k^i - ^aUjo in Avstrijo To • kažipoti dvojezič tošnjem 25 tiskovni konferenci rim.;- tajskem srečanju turi srečaniu * dežel v t iz Jugoslavije in Mahr nvla fPih Predlagal H a°nernškn„CStavnik največjegt ADap , ga avtomobilističnee ---- “ajvet-jegi — avtomobilističneg ?ekmkr " dobU zagotovilo z Wsketj., ,za ‘^formacije Mi sanje ,a gre za pomembr JUg°siovanskiterem si bodo i vansk1 organi prizade' seči dogovor z oblastmi sosednjih dežel. Predlog predstavnika ADAC vsekakor kaže na to, da ima dvojezičnost razen svoje — dovolj poudarjane — politične in etične plati tudi povsem praktično plat, manj zaznavno za prebivalce in politične strukture sosednjih dežel, pa toliko bolj za motorizirane nomade iz oddaljenih dežel, za katere je dešifriranje oznak na kažipotih pač lahko le vzrok za slabo voljo. Od nerazumljivih oznak na kažipotih (poudariti velja, da so ti vendar namenjeni tudi in morda predvsem tujcem, ki območja ne poznajo) ne more imeti koristi nobena od sosednjih dežel, ki so v turističnem smislu — kar velja zlasti za italijanski in jugoslovanski Jadran — v marsičem enoten prostor, vsaj za avtomobilista, ki se odpravlja na primer iz Hamburga proti jugu. In če že komu v neki deželi pač politično ustrezajo enojezični napisi, bo vendarle težko trdil, da koristijo tudi turizmu njegove lastne dežele. Turist zaradi nerazumljivih kažipotov ne bo odnehal na poti proti svojemu cilju v sosedni deželi, kvečjemu bo odnesel kakšen slab vtis več v škodo celotnemu prostoru, na kar je opozoril tudi _ predstavnik ADAC. Medtem ko so se na primer izdelovalci zemljevidov v svetovnem merilu že pred časom dogovorili, da je treba krajevna imena obvezno pisati tako, kot je v rabi v kraju samem, se uveljavljanje tega jasnega praktičnega načela v prosvetljeni Evropi konec dvajsetega stoletja zatika ob vrsti političnih igric, nacionalnih re-sentimentov in ponosa. Tako ni samo ob mejah treh sosednih dežel, ki sicer rade sodelujejo v skupnosti Alpe - Adria. Srečno, Evropa! VITKO KOGOJ V začetku avgusta v Bovcu Obnovitev srečanja letalcev alpskih in jadranskih dežel BOVEC — Na bovškem letališču se že pripravljajo na vrsto poletnih prireditev, med katerimi je gotovo najpomembnejša srečanje letalcev alpskih in jadranskih dežel, ki bo od 10. do 12. avgusta. Gre pravzaprav za oživljanje' tradicije, ki so jo prekinili pred kakimi 20. leti, ko so se v Bovcu zadnjič srečali piloti treh dežel, Jugoslavije, Italije in Avstrije. Letos pa bodo povabili na srečanje pilote iz širšega območja od Bavarske do Jadrana. Namen prireditve je namreč zbliževanje, izmenjava izkušenj, iskanje možnosti za letalsko povezavo alpskih in jadranskih krajev. Bovško srečanje pa bo tudi priložnost za poziv k miru v Evropi. Na bovškem letališču, ki bo v dneh avgustovske prireditve tudi prizori- šče prikaza letalskih veščin, naj bi letalci nepoenotene obmejne formalnosti. Želja vseh je namreč, da bi kriterije preletanja državnih meja čim bolje in čim prej poenotili. Na letošnjem srečanju letalcev iz alpskih in jadranskih dežel bodo razgrnili tudi načrt razvoja bovškega turističnega gospodarstva. Gre za projekt »Gornji Jadran«, po katerem naj bi poleg smučišč v kaninskem pogorju in obronkih Polovnika, hotelov in druge turistične infrastrukture usposobili za športno-turistično letenje tudi bovško letališče. To naj bi bilo v končni fazi podobno opremljeno, kot je sedaj letališče-v Portorožu. KATJA ROŠ V Trstu mednarodni natečaj za simfonične kompozicije Devinsko - nabrežinski občinski svet poudaril pomen goriške manifestacije Podžupan Caldi izrazil ogorčenje, ker so skrajneži premazali slovenske napise na dvojezičnih tablah V torek se je ponovno sestal občinski svet devinskonabrežinske občine, ki je odobril vrsto upravnih sklepov predvsem v zvezi s posojili za kanalizacijo v Sesljanu. Ob začetku seje je podžupan Vittorino Caldi v imenu celotnega občinskega sveta zaželel županu Albinu Škerku čimprejšnje okrevanje po bolezni, ki jo je pravkar premostil Caldi je nato izrazil ogorčenje in obžalovanje, ker so običajni skrajneži premazali slovenske napise na dvojezičnih tablah in smerokazih v Nabrežini in nekaterih drugih vaseh. Caldi je tudi poudaril pomen enotne nedeljske manifestacije v Gorici, katere se je občinska uprava uradno udeležila ter je izrazil upanje, da bi v čimkrajšem času prišlo do odobritve zakona za globalno zaščito slovenske manjšine v deželi Furlaniji Julijski krajini. O nedeljski manifestaciji je na svoji ponedeljkovi seji razpravljal tudi občinski odbor devinsko - nabrežinske občine. Ocenili so, da je imela manifestacija, poleg prizadevanj za do sego globalnega zaščitnega zakona, tudi širši moralni in družbeni pomen kot spodbuda k popolnemu izvajanju ustavne listine ter da so ti'cilji med prebivalstvom občine zelo občuteni, o čemer priča že sama množična udeležba občanov na goriškem shodu. Zato so na seji odobrili sklep, s katerim je občina namenila pobudnikom manifestacije prispevek v višini 350 tisoč lir kot prispevek za kritje stroškov enega od avtobusov, ki so popeljali udeležence iz te občine na goriško manifestacijo. Sklep bodo potrdili na prihodnji seji občinskega sveta. • ASTAD - Združenje Maria Nora Economo za zaščito domačih živali bo imelo svoj redni občni zbor v torek, 29. maja, ob 18.30 na sedežu kulturnega krožka »II Carso« v Ulici Mazzini 12. Odbor za Glasbeno nagrado mesta Trst je tudi letos razpisal mednarodni natečaj za simfonične kompozicije; natečaj bo letos prirejen že enaintridesetič ; rok za predstavitev kompozicij se bo zaključil 10. septembra. Natečaj je letos namenjen kompozicijam za pevca solista in orkester, ki še niso bile predvajane in objavljene: trajale bodo lahko od najmanj 15 do največ 25 minut. Odbor je o-hranil dosedanjo porazdelitev nagrad, ki so naslednje: prva nagrada v višini treh milijonov lir, čemur je treba dodati tudi izvajanje kompozicijé v okviru spomladanske simfonične sezone gledališča G. Verdi, druga nagrada v višni enega milijona lir in tretja nagrada v višni pol milijona lir. Mednarodna žirija bo poleg tega imela možnost opozoriti na druge kompozicije, ki bodo omembe vredne. Mednarodni žiriji bo predsedoval direktor državnega konservatorija Tartini iz Trsta, sestavljali pa jo bodo Luis de Pablo (Španija), Milko Kelemen (Jugoslavija), Francesco Perniisi (I-talija), Werner Seiss (ZRN), Giinther Theuring (Avstrija) in Camillo Togni (Italija). Medtem sta se vmila iz Miinchna, kjer sta se udeležila 28. skupščine delegatov Federacije mednarodnih glasbenih natečajev umetniški direktor Valdombrini in generalni tajnik natečaja Buffulini. število hate-čajev, ki so vpisani v mednarodno federacijo (članico mednarodnega sveta za glasbo pri UNESCO) je trenutno 71, od katerih enajst italijan- skih; zastopanih je 29 držav z vseh kontinentov z izjemo Afrike. V veliki večini gre za natečaje glasbenega izvajanja: tržaški je trenutno najvažnejši natečaj simfoničnih komp°' žicij. Vodstvo natečaja je tudi navezalo neposredne stike po direktorju Sangigliu z ministrstvom za turizem in prireditve, da bi razčistilo razloge, zaradi katerih Glasbena nagrao® mesta Trst ni deležna finančne P04;' pore s strani ministrstva kot predvideva državni zakon, ki pa jih nasprotno prejemajo manj važni_ na'*' čaji tudi samo deželnega značaja. Posvet o proizvodnji elektrike in toplote z dizelskimi motorji V-četrtek, 31. maja, ob 10. uri se bo v avli A Inštituta za tehnično f*' ziko v Ul. Valerio 10 začelo zasedanje o hkratnem proizvajanju elektrike in toplote z dizelskimi motorji-Priredita ga CESID in ENEA (največ ji italijanski podjetji, ki deluje» na' področju dizelskih motorjev) ® sodelovanjem odseka za energetiko P tržaški univerzi, oziroma tukajšnje inženirske fakultete. Z raziskavami n® področju omenjene dvojne proizvodnje se že delj časa bavijo, kot znan-tudi v laboratorijih Tovarne velika1 motorjev (GMT) pri Boljuncu. Obvestilo občine o načrtu PEEP (Opčine) Na tajništvu tržaške občine so od 18. maja do 2. junija na ogled zainteresiranim vsi akti, ki se nanašajo na razlastitve zemljišč, na katerih bosta gradbeni zadrugi CELO in ANTA gradili ljudska stanovanja, na Opčinah v okviru načrta PEEP (BI. del). Na ogled so v delovnem urniku: poročilo posega, podroben načrt razlastitev in pa letiziaci ja, omenjenih zemljišč. Tržaška občina s tem v zvezi sporoča, da interesenti lahko v roku 15 dni od objave naslednjega sporočila v listu pravnih obvestil (FAL) v’ožijo ugovore na omenjene akte in jih izročilo tajništvu občine. Stanje omenjenih zemljišč pa bodo občinski izvedenci ugotavljali vsak delavnik od 9. do 13. ure od 4. do 16. junija. Tržaški občinski odbor sprejel skoraj 200 sklepov V " V okviru redne upravne dejavnosti je tržaški občinski odbor na svoji zadnji seji sprejel skoraj 200 sklepov, ki pa jih bo moral odobriti tudi občinski svet. Sprejel je več sklepov, ki se nanašajo na sektor javnih del: med temi je nakazal 410 milijonov lir za nekatera dela v športni palači. Skrbstvena politika dežele na zasedanju Ustanova ERSA zagotovila pomoč Zadružni kraški mlekarni s Cola Na sedežu tržaške pokrajinske u-prave je bilo včeraj srečanje, na katerem so orisali sektorialno politiko dežele glede skrbstva. Predsedoval mu je predsednik Clarici, sodelovali pa so predstavniki krajevnih ustanov in socio-skrbstvenih združenj; na njem - je bil zarisan okvir operativnih smernic, na osnovi katerih namerava ukrepati deželna uprava pri pripravi —■ v povezavi z zdravstvenim in razvojnim načrtom — posegov skrbstvene politike. Iz, dokumentov, ki jih nameravata pripraviti deželna uprava in pristojno ravnateljstvo, ho morala izhajati globalna analiza obstoječega položaja rta teritoriju. Občinam, ki trenutno opravljajo vlogo organizacije in nudijo skrbstvene usluge, je bila poverjena naloga, da pripravijo obrazce o ugotavljanju podatkov, ki bodo omogočili načrtovanje in razčlenitev programa v posamezne načrte. Socioskrbstveno poročilo pa bo v bistvu operativni instrument programa. Predvideno je tudi, da bodo pri tem sodelovale nekatere skrbstvene organizacije, ki delujejo koi. zasebni subjekti. Potem ko se je na sedežu pokrajinske uprave zaključil prvi ciklus pred stavitev pobude, se bo sedaj odprl še drugi s krajevnimi zdravstvenimi e-notami, pokrajinami in gorskimi skup- na pokrajini nos trni. Sestava programa — je bilo podčrtano — je bistvenega pomena za resnično poznavanje skrbstvenega sektorja, ki je zelo zapleten ter neposredno in takoj občuti gospo-darsko-kultumc spremembe v naši družbi, ki se naglo razvija. Kipar Celiberti drevi v CCA Drevi ob 18.30 bo v Krožku za kulturo in umetnost v Ul. San Carlo 2 kritik Luigi Danelutti ob spremljavi diapozitivov govoril o umetniškem opusu kiparja Celibertija. Težišče njegovega predavanja bo slonelo na veliki razstavi skulptur, ki jih mojster prav sedaj razstavlja v našem mestu, na gradu Sv. Justa in v mi-ramarskem parku. O svojem delu bo spregovoril tudi umetnik sam. • Škedenjsko folklorno združenje Pro Loco je zaradi organizacijskih zapletijajev prisiljeno odložiti prireditev »Pancogola d’argento 1984» (narečna poezija, novelistika in narečna komedija), ki bi morala biti septembra letos. Avtorji pa naj svoje elaborate vseeno posredujejo, in to do 31. avgusta zadolženi osebi v kavami Demarchi v Škedenjski ulici 110. Nagraditev bo predvidoma konec septembra. Predsednik Kraške zadružne mlekarne s Cola Alojz Križmančič ter kmetijski izvedenec in sodelavec dr. Marjan Gregorič sta bila včeraj na obisku pri deželni ustanovi za razvoj kmetijstva — ERSA —, k jet sta ju sprejela predsednik Emilio Del Gobbo in direktor ustanove Giorgio Gion-chetti. . •' Na srečanju je bil seveda govor o kraški mlekarni, ki je kot znano začela obratovati ■ v teku lanskega leta, potem ko je bila formalno u-stanovljena že pred približno trinajstimi leti. Predstavnika mlekarne sta obiskala ustanovo ERSA, da bi njenega predsednika in direktorja zaprosila za finančno pomoč za lanskoletno poslovno dobo. Znano je, da je vsak začetek obratovanja katerekoli zadruge ali druge podobne ustanove težak, ker se srečuje z vrsto nepredvidenih problemov, ki jih je moč od praviti le z izkušnjami in s pomočjo strokovnjakov, ki že dolga leta delajo na tem področju. Predstavnika kraške mlekarne sta ustanovo ERSA praktično zaprosila, če bi le ta na osnovi kakšnega deželnega zakona lahko sanirala eventualne izgube v poslovanju minulega leta. Deželno ustanovo za razvoj kmetij stva sta tudi zaprosila, da bi s svojimi strokovnjaki pomagala kraški mlekarni pri njenem vodenju, dokler ne bi mlekarna našla primerne mlade osebe, ki bi mlekarno vodila tako s tehničnega kot komercialnega vidika. V sedanjem trenutku je za sirarne problemov nič koliko, saj je tržišče, na pr., preplavljeno z raznimi vrstami sira, ki prihajajo iz Francije, tako da je konkurenca zelo o-stra. Pri tem pa gre podčrtati, da je sir, ki ga proizvaja Kraška zadružna mlekarna naletel na zelo dober sprejem na tržišču, ker predstavlja povsem karakteristični proizvod s posebnimi značilnostmi, ki ga odjemalci zelo cenijo in po katerem je veliko povpraševanje. V prijaznem pogovoru sta predsednik in direktor deželne ustanove za razvoj kmetijstva Del Gobbo in Gion-chetti predstavnikoma kraške mlekarne zagotovila, da bo ustanova v okviru svojih moči in možnosti priskočila na pomoč mlekarni za reševanje njenih začetnih problemov ; praktično sta pokazala odprtost za premostitev začetnih težav, s katerimi se srečuje kraška mlekarna in pripravljenost sodelovanja, da bi zadruga lahko izpolnila cilje, zaradi katerih je bila pred trinajstimi leti z velikim zadovoljstvom krajevnih živinorejcev ustanovljena. S kakšnimi težavami in problemi se je Zadružna kraška mlekarna sr čevala pri začetku svojega °*,rala vanja v minulem poslovnem letu 1» bo gotovo govor v soboto zvečer, j bo zadruga na svojem sedežu U'1C redni letni občili zbor. Priložnost tudi za razpravo o vseh tistih vpT“ j šanjih, katerih rešitev je neobhod potrebna, da bi delo v mlekarni steklo brez težav in uspešno, kar si se" veda v veliki meri zaslužijo vsi sti, ki so v vseh teh Ictih veU^ žrtvovali za konkretno uresničitev pobude. Tečaj i o spoznavanju otroške motorike Združenje »Trieste Popolare«. °r[r.0 ne. motorike, ki ga bo vodila _ PS1 dagoginja Nelly Quette. Tečaj s ; -jj I 35 tisoč lir, lahko pa sprejme ■ oseb. Vpisovanje in informacije ? tajništvu »Centra za kulturne * ,g ; njave« v Ul. Valdirivo 30 od Tl-19. ure. Pogovor s Srečkom Pavlino, članom vodstva Konzorcija za jamstvo nad krediti CON. GA. FI. nudi obrtnikom lepe kreditne olajšave Pred poldrugim mesecem smo priobčili vest o občnem zboru Konzorcija za jamstva nad krediti v prid obrt nikom tržaške pokrajine CON.GA.Fl. (Consorzio garanzia fidi fra le imprese artigiane della provincia di Trieste). Na skupščini so z vidnim zadovoljstvom iznesli podatek, de je v letu 1983 konzorcij izdal 166 jamstev v vrednosti 400 milijonov lir, kar znaša 100 od sto več kot predlanskim. Z zadoščenjem so tudi povedali, da je število članov konzorcija lani naraslo kar za 24 od sto. Konzorcij igra torej pomembno vlo go v zagotavljanju likvidnosti obrtniškim mojstrom in njegove usluge bi zato bilo treba še v večji meri izkoristiti, zlasti še v vrstah obrtnikov, ki pripadajo naši narodnostni skupnosti. Da bi se nekoliko podrobneje seznanili z delom konzorcija, smo se obrnili na slovenskega člana vodilnega odbora CON.GA.Fl. Srečka Pavlino, ki je na tem položaju že od ustanovitve konzorcija pred kakšnimi tremi leti in pol in ki je bil na tem me stu med nedavnim občnim zborom potrjen za nadaljnja tri leta. Srečko Pavlina je v vodstvu konzorcija kot zastopnik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja ozi- roma njegove tržaške sekcije za obrt, drugi člani vodilnega odbora pa za stopajo krajevno organizacijo Associazione degli artigiani iz sklopa CGIA (Confederazione generale italiana del l'artigianato) in pokrajinsko združenje vsedržavne zveze obrtnikov CNA (Confederazione nazionale dell’artigianato). Vsega jih je sedem. »Koliko članov ima danes konzorcij?« smo najprej vprašali Pavlino, visokega, postavnega in temnolasega Nabrežinca, ko smo ga obiskali v njegovi avtomehanični delavnici v Ul. Palladio št. 3 tik za poslopjem glavne mestne bolnišnice. »Članov je 380.« »Koliko pa je med njimi Slovencev?« »Skupno jih je okrog 40, če pa upoštevamo samo člane SDGZ, potem se njih število suče okoli 25.« Malo, torej. Pavlina je povedal, cfg ie vod stvo konzorcija izvršilo med obrtniki kapilarno akcijo s pozivom, naj se vpišejo v CON.GA.FL, namen tega našega sestavka pa je tudi javno pozvati slovenske obrtnike k vpisu, saj bodo potem deležni lepih kreditnih olajšav, razen tega jim v denarni stiski ne bo treba tvegati lastnih dobrin in premoženja. Kako jamstveni mehanizem pravzaprav deluje? Zelo preprosto. Če bi si obrtnik rad preuredil ali povečal ali posodobil delavnico, če potrebuje kak nov stroj ali nekaj sveže opreme, če — skratka načrtuje nekaj, za kar mu je treba večje vsote de narja v gotovini, s katero pa sam ne razpolaga, se mora zateči k bančnemu posojilu. Brez ustreznega jamstva pa to seveda ne gre in tedaj nastopi CON .GA.FI. Obrtnik vloži pri denarnem zavodu prošnjo za kredit, banka (ali hranilnica) se z zadevno dokumentacijo obme po informacije na konzorcij, ta preveri premoženjsko stanje in solidnost prosilca in zagotovi garancijo, tako da pride dotični do naprošenega posojila v najkrajšem. Lahko celo v dveh tednih. Kot rečeno, velja ta ugodnost le za člane konzorcija, o član postaneš, ko najmanj že eno leto opravljaš obrt. Za vpis je potrebnih 50.000 lir, pozneje ni treba konzorciju odšteti niti lire več. Vpisni znesek gre v sklad za rizike. Konzorcij jamči 70 od sto prejetega posojila. Kot nam je pojasnil Pavlina, ni konzorcij pri izdajanju jamstev doslej imel nobenih sitnosti, vse je teklo kot po olju. Toda prednosti, ki jih daje obrtnikom CON.GA.FL, niso le v jamstvu kot takem, ampak tudi v dejstvu, da jrrej-meš posojilo po nižji obrestni men, kot če bi ga na lastno pest zaprosil v denarnem zavodu: s pomočjo konzorcija uživaš 18,75 od sto obresti, drugače bi ti zaračunali okrog 22 od sto. Sicer pa je naslonitev na konzorcij pametna, tudi če nimaš težav z garancije): čemu bi tvegal svoje? Konzorcij je bil ustanovljen s po sebnim deželnim zakonom in s sode lovanjem Trgovinske zbornice kot poroka nasproti denarnim zavodom, s katerimi je CON.GA.Fl. podpisal sporazum. Ti denarni zavodi so: Tržaška hranilnica (Cassa di risparmio di Trieste), Hranilnica in posojilnica na Opčinah, Banca del Friuli in Banca Antoniana di Padova e Trieste. Za vpis v konzorcij in za siceršnja pojasnila se naši obrtniki lahko obrnejo tako na SDGZ kakor neposredno na sedež CON.GA.Fl. v Ul. Cassa di risparmio št. 2, tel. 60445 (notr. 254). ’ še nekaj besedi o Srečku Pavlini. Rojen je bil leta 1946 v Nabrežini ( prvi nabrežinski novorojenček po vojni) v družini Jožefa Pavline iz Prečnika (kmetovalca, mizarja in na posled železničarja) i~t Tončke Milič iz Saleža. Po osnovni šoli v šempo-laju je obiskoval nižjo srednjo šolo pri Sv. Jakobu. Za avtomehanika ss je izučil na večernih tečajih vodu Volta (tri leta), a že rne ' je delal kot vajenec. Samostojno ■. nik je postal leta 1970. OžeMe ^ z Emo Križmančič iz Bazovice, ^g tudi stanuje, zakonca imata .jc0 ga sinka Deana in 12 letno hc JÉriko, ki obiskujeta nižjo sredrii lo »S. Kosovel« na Opčinah. ^ je tudi član nadzornega odbora škega tehničnega konzorcija *n krajevnega konzorcija avlomeha DRAGO GAŠPErL,N Jutri in v soboto koncerta v Verdij11 h J*' Jutri ob 20.30 in v soboto oo^ uri sta na programu sedmi m* sg-koncert Spomladanske simfonte 7n dirigentski pult 0 ,)re1t, vrača mojster Danten bi- zone. Za Verdi se ki mu je bil nekaj časa stt“?a P. Tomažič« Predstavitev Klopčičeve knjige r-..e m delovanja Krožka tič« je Jetične vede »Pink, toiina T** ,v dvorani v L nar . slovenski novinar, n Ustavil g0d®vinar Francò > le pr^nV^” tajig v°m »o nekaj meseci, — Preteklosti drugače« jih Tinsko C8ajo Pa siztna na°jdobje 0(1 nastal nao». današnJih dr Cosrr ?r™&č ’’ torej širše vzeto lotil »drugače«, torej kritično do »sebe in drugih«, kot je sam izjavil predvsem pa iz m artistične ga zornega kota. V tem zborniku se Klopčič loteva mnogih bistvenih zgodovinskih in teoretičnih trenutkov, ki so odločilno vplivali na slovensko zgodovino, kot je npr. Engelsova teoretična »zmota« o slovanskih narodih, boji za slovenske meje v letih 1918 -19, Leninov nacionalni program in še drugo. Na sliki: predstavnik društva »P. Tomažič« Ravel Kodrič in zgodovinar Francò Klopčič. Življenjski stroški v Trstu v enem letu poskočili skoraj za 12 od sto Statistična služba Tržaške občine je objavila podatke o gibanju življenjskih stroškov v našem mestu v tekočem maju. Jasno je, da so podatki začasni, saj nam do konca meseca manjka še dober teden. Izraženi so v odstotkih, nanašajo pa se na nihanje nadrobnih cen in tarif, s katerimi ima opraviti poprečna delavska ali uradniška družina v prizadevanjih, da čimbolje uravnovesi svojo mesečno bilanco, Omenjena služba je postregla tudi s primerjavo, koliko so letošnji majski življenjski izdatki večji od tistih v lanskem maju. Statistiki so ugotovili, da bodo ta mesec življenjski izdatki nasproti onim v aprilu za 0,7 od sto večji: prehrana bo dražja za 0,8 od sto in oblačila za 0,2 od sto, stanovanjski stroški bodo za 0,1 od sto večji, razni drugi izdatki pa za 0,9 od sto, le stroški za energijo bodo tokrat manjši, in to za okrogli odstotek. Primerjava maj 1983 - maj 1984 pa kaže naslednje: živež se je v enem letu podražil za 11,7 od sto, stroški za obleke so narasli za 12,1 od sto, za energijo v razmerju 9,7 od sto, za stanovanje nič manj kot za 37,3 od sto, a pri postavki »razni stroški« ugotovimo povečanje stroškov za 10,3 od sto. Ta mesec so torej življenjski izdatki v Trstu za 11,9 od sto večji, kot so bili v lanskem maju. KPI obsoja zadržanje župana glede vozlišča pri Valmauri Svetovalska skupina KPI v občinskem svetu je naslovila pismo županu Richettiju glede gradnje vozlišča pri Valmauri. V njem KPI piše, da se je gradnja vozlišča začela ne da bi prej prišlo do preliminarnega preverjanja z občinskim svetom, rajonskimi sveti in predstavniki prebivalstva o možnosti variante k sedanjemu načrtu, kot je župan zagotovil 17. marca na srečanju na sedežu občinske uprave. KPI nadalje poudarja, da so bile nakazane variante primerne in izvedljive in so upoštevale, čeprav ne v polni meri, zahteve prebivalstva. S tem da ni držal obveze, pravi komunistična skupina v občinskem svetu, je župan zakrivil hudo dejanje, ki ga KPI ne razume in odločno obsoja. • Javna podporna in dobrodelna služba (Istituzioni pubbliche di assitenza e beneficenza, poprej ECA) razpisuje 18 študijskih podpor po 500.000 lir iz sklada Babette WaVmann za dijake in dijakinje višjih srednjih šol v Trstu. Prošnjo zia prejetje podpore je treba vložiti najpozneje do 12. ure dne 30. junija. Za nadaljnja pojasnila se interesenti lahko obrnejo na omenjeno službo v Ul. Pascoli 31 vsak dan med 8. in 13. uro, oziroma na tajništva šol. razna obvestila V soboto, 26. t.m., bo v Domu Ivan Gfbec v Skednju dijaški ples. Vabila so na razpolago na slovenskih višjih srednjih šolah. Slovenska gobarska družina - Trst priredi jutri, 25. maja, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah redni letni občni zbor. Predvajali bomo tudi diapozitive pomladanskih gob. Vabljeni vsi člani! Obvestilo zadruge »Naš Kras« Zadruga Naš Kras ponovno vabi svoje člane na redni letni občni zbor, ki bo v drugem sklicanju jutri, 25. maja, ob 20.30 v prostorih Kraške hiše v Repnu. UPRAVNI ODBOR T V miru je zaspala naša I draga Francka Sedmak vd. Košuta Pogreb bo d zmes, 24. maja, ob 11.30 iz hiše žalosti v Križu št. 44. Žalostno vest sporočajo: sin Rudi, hčeri Miroslava in Panica z družinami, brat, sestra, nečaki in drugo sorodstvo. Križ, 24. maja 1984 (Pogrebno podjetje Zimolo) Tabor mladih v znamenju novih pobud Eden od tolikih »delovnih« sestankov mladine, ki »tuhta« in »izbira ideje« za bližajoči se Tabor mladih Čevlji za čevlje, zaradi čevljev, tudi brez čevljev ali v čevljih, glavno je le, da so to veseli čevlji na mladih nogah. In prav ti čevlji so neke vrste simbol »Tabora mladih«, ki bo v soboto in nedeljo potekal v prostorih openskega kulturnega društva Tabor in katerega že več mesecev pripravlja mladina z Opčin, z drugih kraških vasi in iz mesta. Pobudo za praznik je dalo kulturno društvo Tabor, zanimiva zamisel, ki je bila odprta vsem, pa je na tedenske pripravljalne sestanke kmalu privabila na desetine mladih od vsepovsod. To je vsekakor dokaz, da se mladina navdušuje za kulturno udejstvovanje ter da take praznike, kot bo nedeljski Tabor mladih, dejansko potrebuje. Toda poglejmo pobliže, kaj vse nam obeta program: praznik se bo začel v soboto popoldne, točneje ob 16.00, ko bodo na sporedu tekmovalne igre za odrasle z naslovom »Ne bodimo nori«. Igre, ki se bodo nadaljevale tudi v nedeljo zgodaj po- poldne, so namenjene mladim, pa tudi manj mladih, ki se želijo skupaj nasmejati in zabavati. Igram bo sledila otvoritev fotografske razstave, razstave slik ter razstave obrtnih izdelkov in čevljev. Naj omenimo, da so slike in fotografije pripravili mladi umetniki, prav tako nekatere izobešene poezije. Otvoritev sama, pa je vsekakor vredna pozamosti... Uro po otvoritvi si bodo mladi udeleženci Tabora, .lahko ogledali nastop dramske skupine iz Doberdoba, ki bo predstavila šaljivo spevoigro v treh dejanjih Kovačev študent. Do-berdobci bodo s to uspelo predstavo prvič gostovali na Tržaškem, krstni pa je pri nas tudi nastop njihovega čarodeja, ki bo med odmorom zabaval vse prisotne. V soboto popoldne bodo na sporedu še nastop baletne skupine iz Izole z modernim plesom, anatolska glasba ter košarkarska tekma, ki po pestrosti in organizaciji ne bo zaostajala za navdušujočimi tekmami v tržaški športni palači. Po krepki večerji, bodo prišli v soboto zvečer na svoj račun ljubitelji dobrega rocka, saj bo tedaj nastopil prizna ni rock ansambel iz Nove Gorice Avtomobili. Večer, oziroma sobotna noč, se bosta zaključila s plesnim maratonom, ki bo trajal do onemoglosti. Vpis na plesni maraton bo mogoč le, če bo par lahko zadovoljil določene predpogoje, v tolažbo pa naj povemo, da bo onemogla zmagalo-valca čakala tako strokovna zdravniška oskrba kot dragocena nagrada. Naj povemo, da so mladi organizatorji Tabora poskrbeli tudi za vse tiste, ki jim ni za koncerte ali druge nastope. Te bodo v prvi vrsti čakali natrpani kioski, ko bodo siti in napojeni pa bodo lahko prijeli v roke čopič in se lotili barvanja mu-ralesov. Svoje občutke bodo lahko beležili na tazebaoju, če bo dolgčas še vztrajal, pa se bodo lahko udeležili cestnega turnirja v dami. Sobotni program Tabora mladih, se bo zaključil šele v nedeljo zjutraj z budnico in čajem, kmalu za zajtrkom, pa sc- bodo začeli v prostorih društva Tabor zbirati otroci. Toda o tem kaj več jutri... SUZI PERTOT SLOVENSKO ^GLEDALIŠČE V TRSTU KULTURNI DOM DUŠAN KOVAČEVIČ RADOVAN TRETJI Danes, 24. t.m., ob Ì6. uri — abonma red J » » * BALETNI VEČER ob desetletnici Baletne šole S S G Nastopajo gojenke in gojenci Baletne šole SSG ter solisti Ljubljanskega baletnega ansambla. V soboto, 26. maja, ob 19.00. Dolinski učenci na poučnem izletu v prelepi Toscani Učenci srednje šole Simon Gregorčič iz Doline so prejšnji teden opravili poučni izlet v Toskano. Učence so spremljali ravnatelj A'do Štefančič in profesorji Nelida Ukmar, Boris Zuljan in Boris Pangerc. Tridnevno potovanje po Italiji je zapustilo tako v učencih kot njihovih spremljevalcih veliko lepih in prijetnih vtisov. Poleg tega pa so naši živahni učenci ustvarili zelo prisrčno vzdušje, ki ga naporna vožnja in hitri, a učinkoviti pohodi po znamenitih zgodovinskih krajih, niso strli, temveč samo pripomogli k temu, da se je koristno in zabavno zlilo v popotno celoto; in ob povratku so si bili vsi edini, da je čas prehitro minil in da bi bilo lepo še ostati skupaj in potovati naprej in naprej. Prvi dan, 17. maja, so si učenci ogledali znamenito mesto srednjeveških stolpov San Geminiano in delno Sieno. Po namestitvi v mladinskem zavetišču (OsteTo della gioventù) v Sieni so se deklice in dečli sprostili v disko klubu v stari mestni trdnjavi. Naslednjega dne, 18. maja, pa so si pod strokovno neoporečnim vodstvom prof. Zuljana, ki se je izkazal kot odličen vodič, ogledali še stolnico, mestno hišo in muzej. Sieno so naši dijaki zapustili sredi belega dne z ubrano pesmijo iz repertoarja slovenskega kantavtorja Andreja Šifrerja, kar je izzvalo buren aplavz mimoidočih turistov in meščanov. Pred prihodom v Pizo je skupina za krajši čas obiskala prestolnico a-labastra in staro etruščansko trdnjavo Vo'terro. V neki delavnici znamenite kamenine so naleteli na ustrežljivega obrtnika, ki jim je natanko razložil postopek izdelovanja umetnih in okrasnih predmetov iz tega čudovitega prozornega kamna. V Pizi je učence iz Doline sprejel prijazni in gosposki upravitelj penziona Garden, ki jim je vneto in skrbno stregel piri večerji in naslednjega dne piri kosilu. Ob odhodu pa ni mogel prehvaliti njihove discipliniranosti in urejenosti. Večerni ogled Piazza dei Miracoli nam je postregel z ganljivim doživetjem. Naši dijaki so se pred visečim stolpom ob-ja'i v polkrog in zelo lepo zapeli ne- kaj solvenskih pesmi, da se je okrog njih zgrnila množica nočnih turistov in jim toplo zaploskala. Policijska izvidnica, ki jo je priklical vesel in razposajen trušč, se je kmalu umaknila. Refren »Vse manj je dobrih gostiln, vse manj je dobrih ljudi...« je razgibal togo in resno ozračje, ki je lebdelo nad Pizo in njenimi stoletnimi spomeniki in mimoidočim so se odpirala usta v nasmeh... Tudi tretji, zadnji dan izleta, je bil naporen in to še bolj, ker nas je čaka'a dolga vožnja do doma, a to se na razpoloženju razposajenih deklet in fantov sploh ni poznalo. Po dopoldanskem ogledu Pize in poslovilnem kosilu v penzionu Garden je avtobus ubral smer poroti Firencam in ob vesoem vzdušju, ki je vladalo v njem, se je na obzorju kmalu prikazala sloka kupola florentinske stolnice. Zaradi pomanjkanja časa je bil o-gled zgodovinskega središča Firenc kratkotrajen, !e toliko, da je človek dobil bežen, vtis, da je bil v toskanski prestolnici. Ko je simpatični šofer Gianni obiral križišča proti avtocesti, se je v mesto zlila reka »Gira d’Italia«. Kmalu za tem je začel avtobus grizti apeninsko strmino, ki je v tem pomladanskem času nedopovedljivo lepo in bujno razcvetena, pokrita z živimi zelenimi barvami vseh odtenkov. Pa še neprijetna dogodivščina — malo naprej od Bologne je pri brzini skoro 100 kilometrov na uro, eksplodirala desna sprednja zračnica. Avtobus je zapletal in se zatresel, a ga je spretiti in prisebni šofer že naslednji trenutek ukrotil. Imeli smo srečo. Odnesli smo jo samo z nekoliko strahu in preplaha, pa kakšna krepka je padla, na račun scefrane gume. Kljub utrujenosti je zadnja k’op vzdržala pojoči ritem do zadnje po-staje pred zadružno gostilno v Dolini; pri Eziotu pia se je »vrhovni štab« poslovil z zadnjim kozarcem vina, tokrat na zdravje prof. Zuljana, ki je že čez dobro uro po px>vratku v Dolino stopil v novo desetletje življenja. | ' gledališča STÀLNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU E. Albee - GOSPA IZ DUBUQUA danes, 24. maja, v Drami SNG v Ljubljani; v soboto, 26. t.m., ob 18. uri v Portorožu. J. in W. Grimm - RDEČA KAPICA v ponedeljek, 28. Cm., ob 14.30 v osnovni šoli v Ukvah. ROSSETTI Danes, 24. maja, ob 20. uri (izven abonmaja) bo gledališka skupina »Teatro Eliseo« gostovala z delom »Don Carlos«. Nastopali bodo: Gabriele La-via, Ivo Garrani in Monica Guerritore. Režiser: Gabriele Lavia. V abonmaju odrezek št. 10. Predstava traja 4 ure. VERDI Spomladanska simfonična sezona 1984 - Jutri, 25. t.m., sedmi koncert. CANKARJEV DOM - Ljubljana Mala dvorana Danes, 24. maja, ob 18. in 20. uri: Slovenski ljubiteljski film. Velika dvorana Jutri, 25. maja, ob 19.30: Simfonični orkester Slovenske filharmonije. kino Ariston Danes zaprto. Jutri 17.00 — 22.00 »Carmen Story«. Režija Carlos Saura. Antonio Gades. Eden 17.00 — 22.15 »L'ascensore«. Prepovedan mladini pod 14. letom. Fenice 17.00 — 22.15 »Fratelli nella notte». Ted Kotcheff. Igrata: Jane Hack-man, Fred Ward. Nazionale Dvorana št. 1 15.30 — 22.15 »Shkin slicks Johanna«, Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 2 15.30 — 22.00 »Racconti erotici di una cameriera«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 3 15.30 — 22.00 »Cristiana F. - Noi i ragazzi dello zoo di Berlino«. Grattacielo 16.30 — 22.00 »La finestra sul cortile«. Mignon 16.30 — 22.15 »II grande freddo«. Capitol 16.30 — 22.15 »L’ultima sfida«, barvni film. Aurora 16.30 — 22.00 »Baby blue«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Moderno 16.45 — 22.00 »Papà sei una frana«, Za vsakogar. Vittorio Veneto 16.30 — 22.00 »I guerrieri della palude silenziosa«. Keit Carradine. Lumiere 16.30 — 22.00 »Tutto quello che avreste voluto sapere sul sesso«. W. Alan. Prepovedan mladini pod 18. letom. Radio 15.30 — 21.30 »Delizie erotiche«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Alcione 16.00 — 22.00 »Chi osa vince«. R. Vidmar. čestitke 7. maja je praznoval JAKOB RENKO 38 let. Vse najboljše mu voščijo sorodniki in prijatelji. Danes praznuje 60. rojstni dan naš NANDI. Vse najboljše mu kličeta žena Zela in hči Helena z možem, vnukinja Kristina pa mu pošilja koš poljubčkov. ZttD pod pokroviteljstvom občine DEVIN - NABREŽINA Zaplešimo, zapojmo V soboto, 26. maja, ob 18. uri v telovadnici v NABREŽINI XXIII. razstava in pokušnja domačih vin v Nabrežini Občinska uprava in pridelovalci vin občine Devin Nabrežina prirejajo XXIII. razstavo in pokušnjo domačih vin, ki bo v Nabrežini 6., 7. in 8. julija. Lahko sodelujejo vsi pridelovalci v občini, ki so v zadnji letini pridelali najmanj 1.00U litrov vina s svojega posestva. Posebna komisija bo poskrbela za izbiro vin, ki naj bodo pripuščena na razstavo. Vpisovanja in vzorci se sprejemajo pri občinskih uradih do vključno 31. maja (soba št. 12). Strožji higienski nadzor nad živili Pokrajinsko vodstvo stanovske organizacije Confesercenti (trgovina in turizem) bo sporazumno s Krajevno zdravstveno enoto in Pokrajinskim kemijskim laboratorijem v kratkem priredilo študijsko zasedanje o izvajanju odlokov predsednika republike štev. 322 in 327 o higieni surovih in pripravljenih jedi v prodaji. Živila v razsutem stanju morajo po novem biti opremljena s seznamom o sestavi prehrane. Kršilci tega predpisa so podvrženi, kot pravi zakonodajalec, globi od enega do pet milijonov lir. včeraj-danes Danes, ČETRTEK, 24. maja CVETKA Sonce vzide ob 5.24 in zatone ob 20.39 — Dolžina dneva 15.15 — Luna vzide ob 3. uri in zatone ob 14.06. Jutri, PETEK, 25. maja NASTRO Vreme včeraj: temperatura zraka 13 stopinj, zračni tlak 1005,6 mb ustaljen, veter jugo-jugozahodnik 17 km na uro, vlaga 88-odstotna, nebo oblačno, padlo je 3,4 mm dežja, morje razgibano, temperatura morja 15,6 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Stefano Cavezze, Daniele Bosich, Andrea Salvini, Jernej Milič, Alessandro Vascotto. UMRLI SO: 75-letni Silvio Palazzi, 71-letna Francesca Baldas vd. Piol, 75-letni Giorgio Zogovich, 80-letna Maria Debenjak, 53-letna Luigia Giotti, 74-letni Antonio Zanetti, 77-letna Maria Deretich vd. Prisco, 63-letni Brunone Sassu, 86-letni Vito Cassata, 69-letna Sabina Mlac vd. Malini, 76-letna Antonia Svanzer. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Dante 7, Istrska ulica 18, Zgonik, Milje (Drevored Mazzini 1). DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Ul. Alpi Giulie 2, Ul. S. Citino 36, Zgonik, Milje (Drevored Mazzini 1). (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Dante 7, Istrska ulica 7. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: .tel. 209-197. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. mali oglasi Tj telefon 040 - 775275 — vsak dan od 8. do 13. ure PRODAM dve kravi, stari eno leto ij1 pol in štiri leta, za rejo ati v zakol-Telefonirati na št. 227-240. HIŠNO POMOČNICO s priporočiti, 9.00 ' 12.00, razen nedelj, iščemo - Sv. Kj"12 ob morju. Telefonirati na št. 224-338- KUPIM strešni šotor (canadese) za dve osebi. Tel. 53160. - PRODAM motorno kolo »Ciao« v odličnem stanju: 500.000 tir. Telefonirati 00 18. do 19. ure na št. 414-668. »LA BORA« v Briščikih, nova uprava od jutri, 25. t.m., dalje. Restavracij» pianobar - diskoteka - zmerne cene• ■ v torek revival 60. let, brezplačen vstop za dame. Tel. 227-311. . SPREJMEMO v službo hišno pomočnico, veščo kuhanja, srednje starosti, samo, družinsko neodvisno, eventuein tudi s sistemacijo stanovanja. Telefonirati na št. 69-110 od 8. do 20. ure. PRODAM Golf GTI v dobrem stanju-Tel. (0481) 21097. OSMICO je odprl Emil Mučič v Ru», ’ jevi utici v Štandrežu, kjer toči beto vino lastne proizvodnje. ZAVAROVALNICA LATINA redno P°»; luje v novem sedežu na Opčinah - N»' rodna utica 28 (blizu openskega tramvaja), tel. 213-939. Agent Anton Fen- PRODAM Renault 5 v dobrem stanju-Tel. 040/228-390. u ., PRODAM Fiat 850 z opravljenim tehm<> nim pregledom po dobri ceni. Tel. n» št. 040/814-212 od 15. do 21. ure. PRODAM Volvo 244 GLE letnik 1979 za 9.000. 000 tir. Tel. 040/820-182. PRODAM Fiat 127/900 v dobrem stanju- Tel. 040/228-370. . 12. MAJA sem v Domu A. Sirk v Kri žu izgubil moško torbico z dokumenu in denarjem. Poštenega najditelja P^f sim, naj se telefonsko javi na Sl" 0481/884-110. IŠČEM kakršnokoli poldnevno zaposu tev; dokončala sem tečaj tipkanja-TpI 040/777-404 STROKOVNI DELAVEC postavlja hidro-sanitame instalacije. Opravlja ysaK vrstna popravila, nudi brezplačni Prtr dračun. Tel. 040/910-150. ZLATO, zlate kovance kupi ali ugodn zamenja zlatarna Sosič - Narodna tu-44, Opčine - Trst. Prireditve in sporočilo kulturnih društev in organizacij Slovensko kulturno društvo BarkovlJ vabi vse člane in prijatelje na ponn novanje domačega mešanega pevske«; zbora po MILANU PERTOTU, ki bo nedeljo, 27. t.m., ob 19. uri. Amaterski oder Jaka Štoka vabi premiero Tavčarjeve igre PARIZ •> PAČ PARIZ, ki bo v soboto, 26. t.m-ob 20.30 v dvorani na Kontovelu. KD F. Venturini obvešča, da bo sej-* odbora danes, 24. t.m., ob 20. uri v turnem centru A. Ukmar - Miro pn mju. .. o«, Prosvetno društvo Mačkolje va À. 27. in 28. maja na tradicionalni F” ZNIK ČEŠENJ v Mačkoljah. . . KD 1. Cankar sporoča, da bo sej» bora v ponedeljek, 28. t.m., ob 1"-3V društvenih prostorih. - . Ansambel TPPZ P. Tomažič in.»1®, niki v ZSSR. POZOR! Vaja jutn. t.m., odpade. V soboto, 26. t.m., oD . uri v Bazovici v prostorih Partizan» _ ga doma bo skupni sestanek vseh m nikov koncertne turneje TPPZ P. * ,'ke Žič v ZSSR. Slednji naj prinesejo 4 su* in fotokopijo strani potnega lista, ■ se nahaja stika; če je potni list pon šan, pa naj prinesejo še fotokopijo » ni, kjer je navedeno, da je podaUffjjj Na tem sestanku so bomo tudi zme za vse ostalo. . nb KD Vesna prireja jutri, 25. maja' n. 20. uri v Domu A. Sirk v Križu K .n cert dua Marko Bitežnik (violinai Mojca šiškovič (klavir). Pred končen, bodo odprti razstavo hobbijev, ki J° * * * * v reja mladinski odsek KD Vesna. menjalnica 23. 5. 84 Ameriški dolar 1.675,— Kanadski dolar 1.290.— švicarski frank 744.50 Danska krona , 166,— Norveška krona 214.50 švedska krona 207.50 Holandski fiorini 545.50 Francoski frank 199.— Belgijski frank . 27.50 Funt šterting . 2.330.— Irski šterting . 1.860,— Nemška marka 614.50 Avstrijski šiling 87.— Portugalski eskudo 11.— Japonski jen . 6,- španska pezeta 10.- Avstralski dolar 1.425.- Grška drahma . 14.50 Debeli dinar . 10.50 Drobni dinar 11.— WS BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA darovi in prispew V spomin na Marčela Kralja darllja Miro Kralj (Trebče 180) 20.000 Ur KD Primorec. Namesto cvetja na grob Amalije n» te darujejo Mirela in Darko 10.000 tir, Zorka Perčič 10.000 im. : bina Kosmina 10.000 tir in Fani Ko , na 10.000 tir za KD Vigred - Sem^ V spomin na svaka Pepija TenceJ,ja njegove brate Maria, Nandija in ter sestro Doro darujeta družina A .. in Milka Švab 30.000 tir za Dijaško Ob smrti tete Amalije Škrk daruJ6^ nečaka Danica in Janko 50.000 u »g KD Rdeča zvezda in 50.000 lir za Kras. osliček Ob 1. maju je daroval Ernest °r-n()flO (gostilna pri Šklausu - Opčine) 0 ' tir za Godbo V. Parma iz Trebč. y Ob 1. maju je darovala Miranda 25.000 tir v isti namen. , rUje Mario (Konjušnica Rosandra) °a 50.000 lir za Zvezo borcev Boljunec- pg. Namesto cvetja na grob Dinoto sl) nevu darujeta Darka in Guerrino 30.000 tir za ŠD Primorje. . tfe- V isti namen darujeta Oskar m lida Rustja 10.000 lir. Coop GLAVINA — ZASTEKLITVE SCHuCO — BLINDIRANA VRATA PO MERI — ZLOŽLJIVE VERANDE MILJE — UL. FRAUSIN 9 — Tel 271061 primorski dnevnik — 24, maja 1904 programi rtv n 7 Predavanja za animatorke poletnih centrov V kratkem času bodo v naših k;u-J*h ponovno zaživeli poletni centri ?? naše najmfajše. V devinsko-nabre-z|nski občini se SKD Igo Gruden vestno pripravlja na to pobudo in prireja za bodoče animatorke teh centrov predavanja, ki jih vodi Alenka Kobula - Tuta. Kaj pravzaprav prebava in kakšna je ta metoda nam je Kar sama objasnila v kratkem razgovoru. Vpr.: Kdaj si prišla v stik s problemi otrok, oziroma kdaj si ta pro-B ru prv*č poglobila? ,.ydg.: Že med univerzitetnim štu-™jem sem obiskala nekaj seminar-ki so obravnavali problem demokratičnega ravnanja z mladino, n^roma temeljna vzgojna vprašanja. biskovala pa sem tudi mnoge teča-Je j “vodi la poletni center, ki je bil v Dijaškem domu. Med vsem tem bila vedno v stikih z ljudmi, ki o obravnavali komunikacijo z otro-r1. Vsekakor ni lahko spoprijemati 9? tem področjem, saj prevladuje glede teh problemov še stana tradicionalna mentaliteta avtomatičnega a vnanja z otroki, ki ne bo nikoli vpa'e<^a usPešnih rezultatov. Za-edati se je treba namreč, da z o-okom ni lahko delati in je treba za 10 mieti temeljito podlago. Vpr. : Kako potekajo tvoja preda-®nja v Nabrežini, oziroma kaj prav-aprav predavaš dekletom? ^.^dg. : Ravnam se po običajni oblici sicer najprej prvo uro razvi-, misli, nato pa skušamo v prak-d i*.2 uščiti zaključke. Glavno je, da dat' a ,razumej° kaj hočem pove-„,7- Animator mora imeti z otrokom g obok, pristen in pošten odnos, ne P°narejenega in lažnivega, skrat-a' mora postaviti otroka v zdrav odnos tako, da se otrok ne odtuji. 0-drasli niso nikoli upoštevali dejstva, eia lahko prav ob otroku razkrijejo in opazijo lastne pomanjkljivosti in tudi, da navsezadnje še bolj razvijejo svojo osebnost in jo s tem dopolnjujejo. Ni mogoče razumeti otroške misli rsa način: jaz dajem in on sprejema. S takim pristopom ne bomo pritegnili otrokovega zanimanja, nasprotno ustvarili bomo nekako mejo, ki je ne bo lahko odpreti. Moja osnovna ideja je torej, da če bi kdo hotel ravnati in delati z otroki na najboljši način, bi moral najprej spoznati samega sebe, skratka, doseči, veliko osebnostno zrelost. Vpr.: Ali razpolagajo dekleta na teh predavanjih s kakšnim strokovnim materialom ali si navodila zapisujejo? Odg.: Vse animatorke razpolagajo s seznamom, v katerem so opisane reči, ki jih človek z malenkostjo fantazije lahko spremeni v igrače. Torej namen je, da bi animatorke v centrih uporabljale neobičajne stvari in to so predvsem naravni elementi, kajti tudi tradicionalne igrače čestokrat ne pritegnejo zanimanja o-trok. Seveda ne moremo sedaj posplošiti, da imajo prav vsi otroci take probleme. Obstajajo tudi tisti, ki i-majo dovolj materialnih in čustvenih sredstev in si znajo sami organizirati zabavo. Vsekakor bosta v Nabrežini delovali tudi likovna dejavnost in animacija, ne bo mogoče pa izpeljati vseh načrtov, kot npr. uprizoriti trgovino, banko ali podobno, kjer bi otrok prišel v stik s vsakdanjim praktičnim življenjem. Boris Devetak Ženska in njena stvarnost Številne pomanjkljivosti zakona o razporoki Obletnice so seveda tudi najpri-priložnost za obračune: v oh, Prispevku smo predvsem ujali spomine na težak boj, ki ga ko 7nora^ za SV0J obstanek biti za-n o razporoki, tokrat pa bomo tr-slr,eV’ zakonska določila niso vne L . Tazdejanja v italijanske družine, znr,l s statističnimi podatki. Prav-prau bi se morali odločiti, kateri BaJ°3Stni datum zakona Fortuna -. . tni\ zakon o razporoki je nam-„ zaČel veljali leta 1971, toda še mn em^neišo prelomnico je nedvo-kon pre.dstavljal referendum o za-bii °Proma proti njemu, ki pa je ^pred desetimi leti. sarn>S°(3e3c P° ie zet° pomemben ne konU ^ara(ii zmage zagovornikov za nost ’ ™ 3B tuc3t v dalijo vnesel mož-Zv p° ^razveljavitvi neke zakonske žil e’.temyeč predvsem, ker je spro niihi° ^r°k° razpravo o vpraša-Cejx' .. 80 bila do takrat še v pre- Ko/1y7ner* tabu, vsaj v javnosti, di n Ze re^eno se strašilne napove-le v razpadu družine niso uresniči leto ienajstih letih in sicer od je j.1 (vključno) do leta 1981 se rov razporočilo 168 tisoč pa- tisočdtem k° se iih je ločil° 260 Pelin Ze-i° raz$irjenem mnenju sedaj Potno!11 zcfk°n sploh ne ustreza več vič ' aTn zantevam Italijanov: pr-Prprfivvi razP°r°ka zelo draga, ker kar „ -a ueč sodnih razprav, za je pa 'talijanski državljan potrebu-galnJi!ka’ potem je treba od le-preve -, toeitve do razporoke čakati odneh 6t' marsikdo se naveliča in Vamnr ’ razP°r°či pa se tisti, ki se se rtJbV? spet poročiti; ter končno možen' era določila o delitvi pre-ska v-' oztroma o določevanju zne-ner ' ;? \ ®.° mora premožnejši part-točnpi place,,a(i drugemu, zapletena, gi velikokrat krivična. Po dru PovspJ?1 ?a italijanska družba danes kot or , drugače gleda na ločenca Uti neh, >et*’ tc‘^° da ni več obču-kdaj akšne moralne prisile kot nettici ?seh teh razlogov je zato Ita-poročn 3° ocenluiemo z vidika »razlili a - uspešnosti«, na repu razvijaj Jzau' Za ljubitelje primerjav llaliir,aVederno' da se v povprečju manj T razPoročujejo dvanajstkrat Fran,.. Švedi, osemkrat manj kot kot ?,Zl in kar petnajstkrat manj špico ,leomatični Britanci. Najvišjo ko °° TazPoroke dosegle leta 1972, je t,o,Prese0le mei° 30 tisoč; to pa so urpJo™ razumljivo, kajti takrat aih veliko primerov iz let, ko je bila razporoka še prepovedana. Potem je število letnih sodnih odločitev s tem v zvezi strmo padalo do leta 1978 (okoli 11 tisoč), nato pa se je postopoma višalo, leta 1982 je preseglo 13 tisoč, primerov. Kljub temu pa se za razporoko odloči samo 1 par na dva para in pol, ki sta se legalno ločila, statistično vzeto seveda. To pa lahko tolmačimo na dva načina, učijo strokovnjaki: mogoče so Italijani še ved no navezani na staro prepričanje o zakonski zvezi, ki je ni mogoče dokončno razdreti in legalna ločitev ni, s pravnega vidika, dokončna; verjetneje pa je, pripominjajo, da je za neposredno prizadete ločitev zelo sprejemljiva rešitev, ker v razmeroma kratkem času sanira nastale neprijetne in zato težko sprejemljive situacije. Prošnjo za razporoko pa lahko interesenti v najboljšem primeru vložijo šele pet let po ločit vi; večkrat pa se zgodi, da se nekdanji partnerji sploh ne videvajo več, da so si ustvarili druge družine in velikokrat razporoke »ne potrebujejo«, zlasti ne tako drage. Analize podatkov o razporokah in razporočencih so med drugim privedle do nekakšnega »vzorčnega primerka« razporočenca, oziroma raz-poročenke. Moški so v povprečju ‘stari od 30 clo 49 let, s srednjo ali višjo izobrazbo, so precej premožni, bili so v povprečju poročeni osem let, raje s tujko, višji odstotek jih živi v Severni Italiji in to pretežno glavnih mestih pokrajin, ženska, ki se razporoči je v. povprečju mlajša, kar je tudi razumljivo, saj se tudi poroči mlajša (vedno za statistiko seveda), živi seveda tam, kjer njen bivši soprog, tudi ona je precej izobražena in večkrat gospodarsko neodvisna. Ob desetletnici referenduma pa se veliko govori tudi o spremembah, ki bi jih bilo treba vnesti v sedaj ve Ijavni zakon. Po zelo razširjenem mnenju bi bilo treba skrajšati dobo od ločitve, ki je lahko legalna ali dejanska, do razporoke. Socialisti in komunistične parlamentarke zagova rjajo tezo, da sta dovolj dve leti, ko sta partnerja legalno ločena, oziroma tri ali štiri, če gre za dejansko ločitev, ki nepretrgoma traja. Drugi (PRI, MSI) r javljajo podobne roke razen KD, ki zagovarja nekoliko daljša obdobja. Nato laično-sociali stične stranke in KPl zagovarjajo uvedbo sporazumne razporoke, ki bi skrajšala in poenostavila celoten postopek. radiotelevizija ITALIJANSKA Prvi kanal 10.00 Televideo 12.00 Dnevnik 1 - Kratke vesti 12.05 Pronto... Raffaella? 13.25 Vremenske razmere 13.30 Dnevnik 14.00 Pronto... Raffaella? - zadnji poziv 14.05 Politična tribuna za evropske volitve 14.15 Potovanje Charlesa Darwina, dokumentarec 15.05 Italijanske kronike - Kronike motorjev 15.30 Šola in vzgoja 16.00 Cartoni magici: Predniki, risanke 16.50 Danes v parlamentu 17.00 Dnevnik 1 - Kratke vesti 17.05 Forte fortissimo TV top, vodi Corinne Clery 18.00 Knjižne novosti 18.30 II gran teatro del West - TV film 19.00 Italia sera: dogodki in osebnosti 19.40 Almanah - Vremenske razmere 20.00 Dnevnik 20.30 Scorpio, film - 1. del 21.50 Dnevnik 22.00 Sropio, 2. del filma 23.45 Dnevnik - Zadnje vesti Danes v parlamentu - Vremenske razmere Drugi kanal 10.00 Televideo 12.00 Che fai, mangi? oddaja o prehrani Ljubljana 8.05 TV v šoli: TV koledar, Kaj potrebujem, da zraslem. Otroci u-stvarjajo, Doba zorenja, Poklicna zorenja, Poklicna usmeritev 10.35 TV v šoli: Kemija, Fosfor, Izobraževalna reportaža 14.40 Teletekst RTV Ljubljana 14.55 Šolska TV: Galaktična enciklopedija 15.55 Poročila 16.00 Igrajmo se gledališče: Kaj je igranje 16.25 Beograd : Finale jugoslovanskega nogometnega pokala 18.25 Koroški obzornik 18.40 Na sedmi stezi 19.15 Risanka 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 Dnevnik in Vreme 20.00 Tednik 21.05 R. Gadney: Kennedy, nadalj. 22.00 Dnevnik Zagreb 14.25 Videostrani 14.35 TV v šoli 15.20 Poročila 15.25 Pešec v avtomobilu 15.55 TV koledar 16.05 Kronika občine Split 16.25 Beograd: nogomet 18.30 Mali koncert CANALE 5 10.30 Alice - TV film 11.00 Rubrike 11.40 Help!, glasbena igra 12.15 Bis, nagradno tekmovanje 12.45 II pranzo è servito 13.25 Sentieri, TV roman 14.25 General Hospital - TV film 15.25 Una vita da vivere - TV roman 16.50 Hazzard - TV film 18.00 L’albero delle mele - TV film 18.30 Popcom, glasbena oddaja 19.00 1 Jefferson - TV film 19.30 Zig Zag, kviz 20.25 Superflash, vodi Mike Bongiorno 23.00 II ricco e il povero (ponovitev 2. nadalj.) RETEQUATTRO 10.00 I giorni di Bryan - TV film 11.00 Ancora una volta con amore -film 12.30 Superamici - risanke 13.30 Fiore selvaggio - TV novela 14.15 Magia - TV novela 15.00 II segreto, film 16.50 II magico mondo di Gigi, ri sanke 17.20 Masters, i dominatori dell’universo 17.50 La famiglia Bradford - TV film 18.50 Marron Glacé - TV novela 19.30 M’ama non m’ama, nagradno tekmovanje 20.30 Sponsor City 22.00 Rubrika o modi 22.30 Terrore dello spazio profondo, film ITALIA 1 11.30 Maude - TV film 12.00 Gli eroi di Hogan - TV film 12.30 Lucy show - TV film 13.00 Bim Bum Barn 14.00 Devlin & Devlin - TV film 15.00 Agenzia Rockford - TV film 16.00 Bim Bum Barn 17.30 Una famiglia americana - TV film 18.30 II principe delle stelle - TV film 19.40 Italia 1 - kratke vesti TELEVIZIJA 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.30 La dinastia del potere, 9. nadalj. 14.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti 14.35 Tandem : aktualnosti, igre, gostje Il gamberetto, nagradno tek. 15.45 67. Giro d’Italia 17.00 Vediamoci sul due, iz studia 3 17.30 Dnevnik 2 - ' Kratke vesti 17.35 Iz parlamenta 18.30 Dnevnik 2 - Šport 18.40 Le strade di San Francisco -TV film Meteo 2 - Vremenske napovedi 19.45 Dnevnik 2 - Poročila 20.30 Fanny in Alexander, 2. del filma 21.50 Tribuna elettorale europea 22.20 Dnevnik 2 - Večerne vesti 22.30 Dnevnik 2 - Šport Dnenik 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 11.45 Televideo 16.00 Šola in vzgoja : Botanika 16.30 šola in vzgoja : Literatura 17.00 Processi a porte aperte - Il caso dei tre giudici, detektivke 18.15 Sto italijanskih mest 18.25 L’orecchiocchio, glasbena odd. 19.00 Dnevnik 3 19.30 Dnevnik 3 - Deželni programi 20.05 Šola in vzgoja: Človekove korenine 20.30 n ritorno di Billi e Riva, 5. nadaljevanje 21.30 Dnevnik 3 22.05 La signora di mezzanotte, film 18.45 Danes v skupščini 19.30 Dnevnik 20.00 Monitor, politični magazin 21.05 Ne tako davno, humoristična serija 21 50 Dnevnik Koper 14.00 Odprta meja - Videoteleks Danes bodo v oddaji ODPRTA MEJA tudi naslednji prispevki : TRST — Intervju z Jožetom Korenom ob podelitvi Tomšičeve nagrade TRST — Predstavitev lika Stanislava Renka TRST — Začetek volilne kampanje KPI za evropske volitve TRST — Razstava Ane Paparelle 16.30 Odprta meja - Videoteleks 16.55 TVD Poročila 17.00 Nogomet: Finale Jugoslovanskega pokala 18.30 Prekupčevanje heroina - TV film 19.15 Risanke 19.30 Stičišče 19.50 Z nami pred kamero 20.30 Lovec - TV film 21.20 Turistični vodič 21.30 TVD vse danes 21.40 Videomix, glasbena oddaja 19.50 II mio amico Arnold - TV film 20.25 Vieni avanti tu che mi vien da ridere, film 22.30 Be Bop a Lula, glasbena oddaja 23.30 Tu sei l’unica donna per me, film TELEPADOVA 14.00 Marna Linda - TV film 14.45 Diario Italia, rubrika 15.00 Gli emigranti, TV priredba 16.00 Peyton Place - TV film 17.00 Shogun, risanke 17.30 Risani filmi 18.00 Lupin III, risanke 18 30 Sampei, risanke 19.00 TV film 19.00 TV film 20.00 Anche i ricchi piangono - TV film 20.20 Travolto dagli affetti familiari, film 22.30 Charlie’s Angels - TV film 23.20 Hawaii Squadra Cinque Zero -TV film TRIVENETA 12.45 Affari di cuore - TV film 13.30 Voghi, risanke 14.00 Jabberjaw, risanke 14.30 II testamento del dottor Mabuse, film 16.00 Filmski spored 16.30 TV film 17.30 Top Cat, risanke 18.00 Voghi, risanke 18.30 TV film 19.00 Govorimo o ribolovu, rubrika 20.30 La doppia vita di Theophraste Longuet - TV priredba 22.00 II re del quartiere - TV film TELEFRIULI 15.30 Cara cara - TV film 16.30 Ho sentito il gufo gridare, film 18.00 Starzinger, risanke 19.00 Cara cara - TV film 20.25 Mariana, il diritto di nascere -TV film 21.30 L'insegnante viene a casa, film Ob koncu športna rubrika in dražba preprog RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes: (7.40) Pravljica; 8.10 - 13.00 Dopoldanski zbornik: Trim za vsakogar - (8.45) Glasbeni potpuri - 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja - 11.00 Oddaja za drugo stopnjo osnovne šole - (11.30) Beležka - 12.00 Zdravniški nasveti - (12.15) Glasbeni potpuri; 13.20 Glasba po željah; 14.10 - 17.00 Radijsko popoldne: Pisani otroški svet - (14.30) Naš jezik - (14.35) Tja in nazaj - (16.00) Na goriškem valu -(16.30) Tja in nazaj; 17.10 Mi in glasba: lanski 15. mladinski pevski festival v Celju; 18.00 Četrtkova srečanja; 18.30 Glasbene raznolikosti. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00 O-tvoritev - glasba za dobro jutro; Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved, cestne razmere, EP; 6.45 Prometni servis; 7.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev - Danes na valu Radia Koper; 13.45 Glasbeni utrinek iz zamejstva 14.40 Zanimivost; 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Pesem tedna Radia Koper; 17.00 Neposredni prenos proslave iz Portoroškega avditorija: 35-letnica Radia Koper -Capodistria; 18.30 Zaključek. RADIO KOPER (ltall|anskl program) 7.15, 12.30, 14.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 18.30 Poročila; 6.00 Glasbeno jutro: Koledarček; 7.00 Dober dan; 7.50 Velika nagrada; 8.45 Radijska priredba; 9.15 Glasba ; 9.32 Luciano vi dopisnild ; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Zmaj; 10.35 La girandola; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Popoldanski spored; 14.35 Popevka tedna; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Zmaj, ponovitev; 16.00 Počitnice v Jugoslaviji; 17.00 Direktni prenos iz Portoroža: Proslava 35-letnice Radia Koper. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.00 Agenda; 6.05 Glasbena kombinacija; 6.15 Napotki za avtomobiliste; 6.46 Včeraj v parlamentu ; 9.00 Glasbeno govorni program; 10.30 Oddaja o kolesarski dirki »Giro d’Italia«; 10.40 Popevke; 11.10 Radijska nadaljevanka; 11.30 Vse o rock glasbi; 12.03 Ul. Asiago Tenda ; 13.20 Poštna kočija; 13.56 Informacije za turiste; 15.03 67. Giro d’Italia; 17.00 Popoldanski program; 17.30 Radio 1 Ellington; 18.05 Popevke; 18.30 Večerna glasba: Operni ar-naših trgih; 19.25 Audiobox Deser-hiv; 19.15 Verska rubrika; 19.20 Na tum; 20.00 Bilancio provvisorio, povest; 20.25 Varietejski spored; 22.00 Tvoj glas za lahko noč; 22.45 Autoradio flash; 22.50 Danes v parlamentu. RADIO 2 6 30, 7 30, 8 30 11 30. 12 30. 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poro-či'a: 6 00 Dnevi; 7.05 Dogodki in o-sebnosti »gira«; 7.20 Verska oddaja; u.au Politična tribuna za evropske volitve; 8.15 Napoved programov; 8.45 Radijska nadaljevanka; 9.10 Saj je samo igra; 10.30 Glasbeno govorni program ; 12.10 in 14.00 Deželni programi; 12.45 Discogame; 15.00 Radio-tabloid ; 16.35 Ob dveh popoldne; 18.32 Glasbena oddaja; 19.50 Osnovna šola; 20.10 Ko pride večer .. . srečanje z melodramo; 21.00 Jazz glasba; 21.30 Glasbeno govorni program. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00 Poročila ; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.35 Prometne informacije; 7.50 Iz na- ' ših sporedov; 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Glasbena matineja ; 10.05 Rezervirano za ... ; 11.05 Ali poznate opero Pank Ban?; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Znane melodije; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev -• Iz naših sporedov; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Enajsta šala; 14.20 Koncert za mlade poslušalce; 14.45 Naš gost; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Z ansamblom Janeza Jeršinovca; 18.15 Jezikovni pogovori; 18.30 Violončelist Danijel Šafran igra Prvo sonato za čelo Johannesa Brahmsa ; 19.00 Radijski dnevnik; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Večerna podoknica ; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev; 00.05 - 4.30 Nočni program - glasba. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA ZASEBNE POSTAJE Na seji pokrajinskega sveta Odmevi na nedeljsko manifestacijo in razprava o gospodarski krizi Odmevi na enotno manifestacijo Slovencev na Travniku so bili skupaj s težko gospodarsko krizo v podjetjih z državno udeležbo glavna točka razprave na seji goričkega pokrajinskega sveta v torek zvečer. O manifestaciji je takoj po sporočilih predsednika spregovoril načelnik svetovalske skupine KPI Silvino Reietto, ki je z velikim zadovoljstvom ocenil velik uspeh manifestacije. Povedal je, da so zahteve Slovencev povsem upravičene in bil zato dokaj kritičen do zadržanja pokrajinske uprave. Zlasti je očital pokrajini, da ni spoštovala svojih obvez glede javnega srečanja s prisotnostjo tukajšnjih parlamentarcev o problematiki globalne zaščite Slovencev. Manifestacija je bila po njegovem mnenju odlična priložnost, da bi pokrajina odigrala aktivno vlogo, medtem ko je v resnici prepustila nekemu Guidu Fomasieru ustanovitev »superkomisariato«, ki je klical stranke na odgovor glede zadržanje do manifestacije. Na Polettov poseg se je navezala tudi slovenska komunistična predstavnica Aleksandra Devetak, ki je obžalovala, da predsednik Cumpeta ni niti z besedico ob začetku seje omenil velikega demokratičnega dogodka, kakršna je bila nedeljska manifestacija. Svetovalec Jože Čej (PSI) je dejal, da na Goriškem še ni bilo tako spontane in mogočne manifestacije. Kot upravičene je utemeljil slovenske zahteve in dejal, da je manifestacija postavila na laž vse, ki so nam očitali kaljenje miru in zaostrovanje vprašanj. Kritiziral je nejasnost v stališčih pokrajinske uprave, zlasti nesprejemljiva stališča goričke občine. Cej je tudi poudaril, da ne zahtevamo nobenega bilingui-zma ali privilegijev, pač pa samo pravice, ki nam pripadajo. Da ta razlaga o naših zahtevah ni bila odveč je takoj pokazal poseg demokristjana Tornata, ki je označil kot »nespodobno« uvajanje diskriminacij med ljudmi, ki poznajo določen jezik in ljudmi, ki ga ne poznajo ter dejal, da je prav, da se v javnem življenju uporablja samo italijanščina, ki je »dominantni jezik«, ker je to najbolj hitra, ekonomska in enostavna rešitev. Tako je Tomat naredil slabo uslugo tudi furlanski narodnostni skupnosti, kateri pravi, da pripada. Predsednik Cumpeta je v odgovoru ponovil dvoumna stališča, o katerih smo poročali že včeraj. Dejal je, da ima manjšina pravico do zaščite, po drugi strani pa izjavil, da bi ne smeli strumentalizirati teh problemov, kvariti vzdušja v naši pokrajini, pač pa bi morali vsi pokazati večjo strpnost. Pokrajina želi pri tem biti pomemben in nepristranski sogovornik — je še dejal — zato bo čimprej priredila javno srečanje s parlamentarci. Druga pomembna točka predvčerajšnje seje je zadevala gospodarsko krizo v podjetjih z državno udeležbo. Predsednik Cumpeta je poročal o sestanku 18. t.m. na sedežu IRI. Sta- Prapor goriškega Sokola se bo jutri vrnil v Gorico Pred točno 80 leti je bilo za gori-ško slovensko narodnostno skupnost v Trgovskem domu veliko slavje. Telovadno društvo Sokol, ki so ga ustanovili leta 1887 in ki je skoraj 20 let več ali manj uspešno delovalo ter vplivalo na ustanavljanje drugih podružnic na Primorskem, je razvilo svoj prapor. Na zunanje simbole in zlasti na zastave so takratne organizacije in društva dajala veliko važ-. nost. Ker pa je telovadba pri Sokolu bila le najvažnejši del delovnega načrta, ne pa edini, saj so zraven spadali tudi zborovsko petje, tamburaški zbori, plesi in praznovanja, lahko razumemo, zakaj je razvitje prapora predstavljalo praznik za širši krog ljudi in ne le za telovadce. Ob nastopu .in uveljavljanju nam smrtno nevarnih sil, so prapor pre1 mestili v varnejše okolje, saj so sokolska društva prva prišla pod udar, še preden je fašizem prevzel oblast in ukinil ostala društva. Sled se je za praporom zgubila, čeprav je zabeleženo, da so ga nosili na nekaterih zborovanjih ored drugo svetovno vojno. Po objavi knjige »Telesna kultura med Slovenci v Italiji«, se je po telefonu oglasil v Gorico ljubiteljski zbiratelj in zgodovinar iz Ilirske Bistrice in opozoril, da se nahaja gorički sokolski prapor v Ljubljani pri telovadnem društvu »Partizan« (Narodni dom), kjer ga skrbno hrani arhivar tov. Vrhovec. Jutri, 25. maja, ob 20. uri bodo prapor med telovadno akademijo spet izročili domačemu kraju. Po 80 letih in po tolikšni odsotnosti, ga bomo ponovno razvili. V telovadnici Kulturnega doma bomo priče vsebinsko bogatemu dogodku. Lastnik bo odslej Združenje slovenskih športnih društev v Italiji, medtem ko ga bo v varstvo prejelo ŠS Dom. Ročno in umetniško izdelana zastava bo odslej na ogled v posebnem izložbenem oknu v zgornjem hodniku Kulturnega doma. Vsa javnost je na to prireditev prisrčno vabljena. Program obsega nastop godbe na pihala iz Doberdoba, nastop otroškega pevskega zbora, priložnostni govor, nastop telovadnih skupin in posameznikov iz Gorice, Ljubljane, Trsta in Nove Gorice in seveda izročitev prapora, njegovo razvitje ob prisotnosti nekaterih drugih praporov, ki jih imajo sedanja društva in organizacije na Goriškem. Za to priliko je Združenje slovenskih športnih društev v Italiji dalo izdelati tudi razglednico, na kateri sta slikani obe strani prapora in priložnostni napis — prava poslastica za zbiratelje pa tudi za vse ostale, ki jim taka zgoščena simbolika nekaj pomeni. Razglednica bo za nekaj drobiža ha razpolago pred in po telovadni akademiji. Opis vsebine in oblike prireditve je izpopolnjeni še z naslednjim obvestilom: na spodnjem hodniku Kulturnega doma je na ogled razstava o sokolskem gibanju v Gorici, Trstu in ožjem območju Primorske. Na dvanajstih površinah izložbenih okvirjev si lahko obiskovalec s pomočjo slik, listin, člankov in napisov ustvari vtis društvenega utripa v začetku tega stoletja. Sokolski Nazdar! R. A. Jutri v Gradišču odprtje 19. deželne razstave vin V Gradišču zaključujejo priprave na skorajšnjo 19. deželno razstavo vin Gran premio Noe. Prireditev botto uradno odprli jutri zvečer s slovesnostjo, ki bo ob 18. uri na županstvu ter ob 19. uri v enoteki La Serenissima. Kakor smo že poročali, bo na letošnji razstavi 243 vzorcev vin 67 vinogradnikov iz naše dežele. Razstava vin bo odprta do 3. junija. V tem času pa bo v Gradišču in v okoliških krajih še vrsta vzporednih prireditev različnega značaja. Sedem gostišč pripravlja teden domače kuhinje, začel se bo 28. maja, v nedeljo 27. maja bo v športni dvorani državno tekmovanje judoistov, v soboto, 2. junija pa bo na obširnem prostoru pred gradom deželna razstava goveje živine. Omeniti velja tudi dve slovesnosti, ki bosta v enoteki La Sere- nissima : 26. maja ocenjevanje in pokušnja vin s strani občinstva, 28. maja slovesnost ob podelitvi nagrad in priznanj pridelovalcem. Sestanek predstavnikov tovornih postajališč V Gorici se bo danes sestal odbor za tovorna postajališča na območju alpskega loka. Gre za organizem, ki je nastal pred dvema letoma in v katerem so najvišji predstavniki petih tovornih postajališč (Aosta - Pol-lein, Sterzing - Vipiteno, Kokovo -Trbiž, štandrež in Fernetiči). Na današnjem zborovanju bodo razpravljali predvsem o ukrepih za čimvečjo operativnost teh obmejnih struktur. nje je zelo zaskrbljujoče, ladjedelnici v Tržiču se obeta prekinitev dela za dobo dveh let, IRI pa ne kaže razumevanja za hude zaposlitvene probleme. V imenu KPI je nato svetovalec Blasutti prebral osnutek resolucije, s katero naj bi se pokrajina zavzela za prekinitev izvajanja načrta IRI o prekinitvi proizvodnje prav v času, ko se kažejo znaki izboljšanja s perspektivo novih naročil. KPI je zato pozvala predsednika naj skliče izredno sejo sveta v Tržiču ob jutrišnji splošni stavki. Predsednik se je zato sestal s predsedniki svetovalskih skupin, s katerimi so sklenili, da se bo protestne manifestacije v Tržiču udeležilo tudi uradno predstavništvo pokrajinske uprave. Turnir Mladinskega centra V začetku junija bo v Gorici turnir Mladinskega centra. Gre za priljubljeno športnorekreacijsko prireditev, ki je bila v prejšnjih letih deležna velikega zanimanja in množičnega odziva. Tudi letos bodo priredili tekmovanja v moški in ženski odbojki ter moški košarki. Kot v prejšnjih letih turnir ni namenjen športnim društvom, pač pa ekipam, ki jih predstavijo razni mladinski krožki, kulturna društva in druge organizacije. Omejeno bo število članov ekip vpisanih v vsedržavne zveze raznih športnih panog. Podrobneje bomo o tem poročali z objavo pravilnika v prihodnjih dneh. Vpisovanje za turnir se pričenja danes in se bo zaključilo 31. t.m., na sedežu ZSŠDI (Ul. Malta 2) v uradnih urah. Ob Vpisu mora vsaka ekipa poravnati vpisnino, ki letos znaša 10 tisoč lir. JUTRI V AVDITORIJU Predstavitev knjige o goriškem Krasu S predstavitvijo dveh knjig ter s skupinsko slikarsko razstavo v deželnem Avditoriju v Gorici, zaključuje goriška sekcija italijanskega al pinističnega kluba (CAI) prireditve v počastitev 100-letnice delovanja. Obe prireditvi bosta jutri zvečer v deželnem Avditoriju. Ob 18.30 bodo odprli razstavo slikarskih del enajstih avtorjev. Tematsko je razstava ubrana na k raške motive. Ob 20.30 pa bo v veliki dvorani Avditorija predstavitev knjig »II Carso Isontino« in »Un secolo di alpinismo goriziano«. Danes v Gorici pogreb nadškofa Jožeta B. Žabkarja V Rimu je prejšnjo soboto umrl Jože B. Žabkar, slovenski nadškof, ki je bil dolga leta v vatikanski diplomaciji in ki je ob počitnicah večkrat prihajal v Gorico na obisk k sorodnikom, Abujevim in Sardočevim, ter številnim prijateljem, ki jih je imel v našem mestu. Rojen leta 1914 v družini lekarnarja mag. Jožeta in Justine Sardoč (oče je bil med vojnama lekarnar v Ljubljani in na Jesenicah, v tem mestu v tridesetih letih tudi župan, po vojni pa je poučeval na srednjih šolah v Gorici in v Kopru), je študiral na gimnaziji v Ljubljani, potem pa na visoki šoli in semenišču v Innsbrucku. V Avstriji je potem služboval do Anschlussa te države s Hitlerjevo Nemčijo. Takrat se je preselil v Rim. Do izbruha vojne in nemške zasedbe Gorenjske je bil nekaj časa prefekt na nadškofijski gimnaziji v Šentvidu nad Ljubljano. Takrat se je ponovno preselil v Rim, kjer je imel možnost vključiti se v vatikansko diplomacijo ter v tamkajšnjo visoko šolo za diplomate, ki je bila precej nedopustna za mlade duhovnike, ki niso pripadali vatikanskemu plemstvu. Povzpel se je zaradi zmožnosti in prizadevnosti (poznal je več jezikov) na zelo visok položaj. Tri leta je bil na glavnem sedežu UNESCO v Parizu'kot zastopnik - ambasador Vatikana. Od leta 1969 pa do leta 198L torej polnih dvanajst let pa je živel v Kjobenhavnu, kjer je bil papeški pronuncij za Finsko in Islandijo ter apostolski delegat za Dansko, Švedsko in Norveško, torej ambasador Vatikana v vseh skandinavskih deželah. V tem svojstvu je tudi načeloval delegaciji Vatikana na vseh pogajanjih konference za evropsko varnost, ki je bila pred nekaj leti v Helsinkih (bil je edini Slovenec na čelu e-ne državne delegacije na tej konferenci). Imel je nadškofijski naslov, bil je naslovni škof Virunum, t j. Go-spesvete na Koroškem. Njegov brat Jošt je dobro znan v goriških krogih, saj je na goriškem klasičnem liceju doštudiral leta 1951, sedaj pa poučuje romanistiko na univerzi v Heidelbergu. Pokojnega nadškofa Jožeta B. Žabkarja bodo pokopali v družinski grobnici Abujevih na glavnem goriškem pokopališču. Pogreb bo danes popoldne ob 15. uri iz goriške stolnice. (mw) Jubilejni koncert mešanega pevskega zbora Rupa - Peč S samostojnim koncertom v Katoliškem domu v Gorici, prejšnjo soboto, je zbor Rupa - Peč» ki ga že dve desetletji vodi Zdravko Klanjšček, počastil petdesetletnico delovanja. Zbor je namreč nastal leta 1934 kot izrazito cerkveni zbor, vendar je spričo takratnih razmer kaj kmalu pričel gojiti tudi slovensko umetno in narodno pesem. V letih neposredno pred in med vojno je delovanje precej zamrlo, živahno pa se je pričelo obnavljati po leto 1945. V povojnem obdobju sta zbor vodila Janez in Niko Pavletič, od leta 1964 pa je vod- SLOVENSKO •STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev in Zvezo slovenske katoliške prosvete v Kulturnem domu v Gorici BRENDAN BEH AN TALEC v nedeljo, 27. maja, ob 16. uri — abonma red A v ponedeljek, 28. maja, ob 20.30 — abonma red B v torek, 29. maja, ob 20.30 — abonma red C SSk ugodno ocenjuje izid nedeljskega shoda I iskovno poročilo pokrajinskega tajništva SSk Pokrajinsko tajništvo SSk je na zadnji seji v torek zvečer razpravljalo o nedeljski manifestaciji v Gorici, kakor tudi o zadržanju dveh največjih ustanov in nekaterih strank. O poteku in zaključkih seje so nam poslali sledeče tiskovno sporočilo: »V torek se je v Gorici na svojem sedežu zbralo pokrajinsko tajništvo Slovenske skupnosti na svoji redni seji. Po uvodnem poročilu pokrajinskega tajnika Marjana Terpina, ki se je v glavnem zaustavil ob nedeljski javni manifestaciji Slovencev v Italiji, je pokrajinsko tajništvo soglasno ugotovilo, da je manifestacija na Travniku v Gorici uspela. Slovenci so enodušno odgovorili na poziv enotne delegacije in s svojim množičnim nastopom zavrnili vsak poskus izkrivljanja namena in cilja, ki si ga je enotna delegacija zastavila. S to manifestacijo smo Slovenci zahtevali in zahtevamo takojšnje sprejetje zaščitnega zakona s strani italijanskega parlamenta in vlade. Dostojno in nadvse zavzeto zadržanje slovenske množice je dokazalo, kako resno in odločno zahtevamo naše pravice. Slovenska skupnost je brezpogojno sodelovala v taki obliki zahtev in je z rezultatom povsem zadovoljna. Odklanja seveda nizke poskuse italijanskih desničarskih krogov, ki so ob manifestaciji hoteli razvneti mrž-njo med tu živečima narodoma, kar se pa jim ni posrečilo. Izraža pa svoje obžalovanje in zaprepaščenost nad zadržanjem občinskega goriškega odbora in goriškega pokrajinskega predsednika. Prvi je izdal neumesten in nepošten proglas, kateremu se je u-prl naš predstavnik v goriškem odboru dr. Mamjan Paulin, drugi pa kljub obljubam se iz enakih nagibov ni u-deležil manifestacije. Ko izražamo zaprepaščenost nad zadržanjem strank DC, PRI in PSDI, ne moremo mimo dvoličnega stališča, ki so ga zavzeli socialisti. Medtem ko so namreč slovenski predstavniki bili sklicatelji v okviru enotne delegacije manifestativ-nega shoda (v imenu PSI je namreč govoril Jože Cej), so njih italijanski sostrankarji odločno podpirali neprimerno izjavo in jo seveda s prepričanjem podpisali. Slovenska skupnost zato obsoja zadržanje predstavnikov PSI in zahteva razčiščen je s strankami večine, nakar bo seveda pod vzela svoje zaključke. V razpravo so posegli člani tajništva Mirko Špacapan, Damjan Paulin, Grad im ir Gradnik, Hadrijan Corsi, Emil Valentinčič, Branko Černič in Renzo Frandolič.« razna obvestila Odbor za doraščajočo mladino pri SKGZ bo izjemoma še do konca meseca vpisoval otroke med 7. in 13. letom starosti za letovanje v Savudriji od 10. do 24. junija. Vpisovanje v uradu SKGZ, Ulica Malta 2, telefon 84-644. stvo sprejel Zdravko Klanjšček. Prav v zadnjih letih se je dejavnost zbora še bolj razdelila in obenem popestrila. Poleg cerkvenega petja u-spešno goji tudi slovensko narodno in umetno pesem in nastopa na pevskih revijah, in tudi skrbi za kulturno dejavnost v Rupi. Predsednik zbora je Ivo Kovic. Na sobotnem jubilejnem koncertu so se zbrali predvsem prebivalci Rupe in Peči, precej pa je bilo tudi Goričanov. Na slovesnosti je predsednik zbora izročil priznanje dirigentoma Janezu in Nikotu Pavletiču in posebno priznanje Zdravku Klanjščku, medtem ko je zbor ob jubileju prejel spominsko plaketo ZSKP-K jubileju so čestitali župan sovo-denjske občine Vid Primožič, pokrajinski odbornik Mirko Spazzapan, deželni svetovalec Drago Štoka in predstavnik dekliškega zbora in zbora Fantje izpod Grmade. Ob pol stoletnem jubileju je ebor poskrbel tudi za priložnostno brošuro. V Sassariju podpisali listino o pobratenju Iz Sassarija so se v začetku tedna vrnili, polni najlepših vtisov, člani goriškega občinskega odbora in Pre°; stavniki drugih krajevnih ustanov, ki so se udeležili slovesnosti ob podpisu listine o pobratenju med Gorico in Sa ss ari jem. Predstavniki sardinskega mesta bodo vrnili obisk v septembru, ko bo v Gorici drugi del slovesnosti. kino Gorica VITTORIA 17.00-22.00 »Le confessioni intime di Cloudine«. Prepovedan mladini pod 18. letom. CORSO 18.00—22.00 »Cento giorni a Palermo«. VERDI 17.30—22.00 »Gorky park«. Tržič EXCELSIOR 18.00-22.00 »La capra«- PRINCIPE 18.00-22.00 »Scarface«. COMUNALE 21.00 Koncert sezone valčka. Nastopa pianist Francois Joèl Thiollier. Nova Gorica in okolica SOČA 18.30—20.30 »Boksar za dolarje«. SVOBODA 18.30—20.30 »Tootsie«. DESKLE Danes zaprto. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Marzini, Corso Italia 89, tel. 8444J DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Alla Salute, Ul. C. Cosulich H'» 16 ' 72480. POGREBI Ob 9.30 Paimira Feletto iz bolnišnice sv. Justa: ob 10. uri Viviana H* De Hannebeck por. Gallo na » pokopališču ; ob 12.30 Amorina M3" feri vd. Culot iz splošne bolnišm • ob 15. uri msgr. Jožef Žabkar iz st u niče (pridoh iz Vatikana v stolnico 11.30). ( Ekslibrisi za otrokovo domišljijo Leta 1974 se je Društvo Exlibiis Slovenke odločilo, da začne podpirati zanimanje za ekslibris med otroki, Na razpis je prišlo kar 806 eksli-brisov iz 52 slovenskih šol, med katerimi so bile zastopane tudi slovenske šole v Italiji. Žirija je izbrala za razstavo 235 ekaibrisov. Takrat smo prvič videli, kako zelo se zanimajo otroci za ekslibris kot grafično tehniko in kako imenitne izdelke so poslali. Udeleženci mednarodnega ekslibris kongresa leta 1974 na Bledu so videli to razstavo in so ji da’d vse priznanje. Opogumljeno nad uspehom je društvo eksllibristov pritegnilo k na a slednji akciji revijo Pionir iz Ljubljane in osnovno šolo Komenda Moste nedaleč od Kamnika. Leta 1978 so skupaj pripravili akcijo v jugoslovanskem merilu. Sodelova'-o je 61 šol. Učenci so poslali 1300 eksjibri-sov, od katerih jih je bilo 370 razstavljenih. Isti trije organizatorji so leta 1981 razpisali natečaj aa med narodni otroški eka’ibris. Pri tem so sodelovale 104 šole. Učenci so izdelali malo manj kot 3000 ekslibrisov, od katerih jih je bilo 460 razstavljenih. Ob deseti obletnici podpiranja zanimanja za otroški ekslibris so se Društvo Exlibris Sloveniae, osnovna šola Komenda Moste in revija Pionir odločili, da na jubilejni razstavi pokažejo najzanimivejše ekslibrise iz vseh treh dosedanjih akcij. Žirija je izbrala okrog 160 ekslibrisov iz 75 šol, med katerimi so zastopane tudi slovenske šole v Italiji: srednja Soia Simon Gregorčič iz Doline pri Trstu, državno učiteljišče Simon Gregorčič iz Gorice, srednja šola Ivan Trinko iz Gorice in srednja šola Ivan Cankar iz Trsta. Razstava je izredno zanimiva in je ta čas na osnovni šoli Komenda Moste. Pozneje jo bodo pre- -nesli še v druge kraje. Na razstavi je mogoče videti, da otroci zelo ljubijo maio grafiko, da izdelujejo zelo kvalitetne grafike in da je podpiranje zanimanja za ' otroški ekslibris padlo res na plodna tla. Poznamo številne primere, da so učenci za sebe izdelali ekslibris in ga potem tudi lepili v svoje knjige. To pa je pravi rumen eksubrisa, ki izredno lepo povezuje grafično umetnost in zanimanje za knjigo, s tem pa tudi poglablja med mladimi zanimanje za knjigo in kulturo sploh. Rajko Pavlovec Ekslibris na sliki je leta 1978 naredila Slavica Maček iz Centra za korekcijo sluha in govora v Mariboru Jutri v Ljubljani odprejo pomembne likovno razstavo Jutri ob 12. uri bodo v razstavnem salonu Rihard Jakopič na Kardeljevi cesti v Ljubljani, slovesno odprli razstavo »Umetnost geografskega prostora Alpe-Jadran med dvema vojnama«, ki jo je na pobudo kulturne komisije skupnosti Alpe-Jadran pri pravila ljubljanska Moderna galerija. Razstava obsega več kot sto slikarskih in grafičnih del, ki so jih 'samostojno izbrali muzeji v Ljubljani, Gradcu, Linzu, Salzburgu, Celovcu, Trstu, Benetkah in na Reki. Gre za prvo mednarodno umetnostno manifestacijo, ki združuje in analizira ne katere umetnostne smeri, kakor so se razvile po posameznih območjih prostora med Alpami in Jadranom ' in ki pomenijo izrdz različnih orientacij v iskanju in potrjevanju posameznih kulturnih identitet. Ljubljanska razstava bo odprta do 25. junija, nakar bo v letu dni obiskala vsa mesta, ki na njej sodelujejo. Živijenjski ju b i lej pisateljice B. Jurca Primorska rojakinja, priljubljena mladinska pisateljica in pripovednica Branka {zurca, slavi danes svoj 70. življenjski jubilej. Vsa čila je z ne usahljivo mladostno živahnostjo pretekli teden obiskala tržaške šolarje in jim podelila bralne značke. S svojo izvirno in bogato osebnostjo, ki jo prav najmlajši takoj zaznajo povsod, koder jih sreča, jim je zapustila močan vtis. Takšnega, kakršnega jim zapuščajo njene pripovedi, ki po pisateljičinih besedah osvetljujejo vse pojavne oblike življenja, le da na poseben, otroku dojemljiv način. Branka Jurca se je rodila 24. maja 1914 v Koprivi pri Dutovljah, učiteljišče je obiskovala v Mariboru in po 4 letih čakanja na službo v stroki leta 1938 končno dobila učiteljsko mesto v Slovenskih goricah. Med drugo svetovno vojno je od vsega začetka aktivno sodelovala v narodnoosvobodilni borbi kot organizatorka Osvobodilne fronte in bila internirana v različnih taboriščih, med njimi tudi v Gonarsu. Branka Jurca je nosilka Partizanske spomenice iz leta 1941. Po vojni se je zaposlila na področju socialnega skrbstva, v letih 1960/61 je bila tudi odgovorna urednica otroškega lista Ciciban. Literarno pot je začela leta 1938 z novelami Kristina. Na Krasu in Vrnitev, težišče njenega ustvarjanja pa sodi v povojno obdobje, ko je v številnih revijah in časopisih redno objavljala prozne prispevke, pripovedke in pravljice, ki so leasneje izšli zbrani v knjigah. Naj omenimo le nekatera najbolj znana dela Branke Jurca: V pasti, Bratec in sestrica. Hišnikov dan. Lizike za vse, S helikopterjem k stricu Tintinu, Gregec Kobilica, Do zvezd, Rodiš se samo enkrat, Čuj in Katka, Ko zorijo jagode. Nekatera njena dela so bila prevedena v tuje jezike in prirejena za radijske izvedbe. novost na knjižni polici BOJEVNIKI ZA MIR zu' ^ je zlasti v prvem povojnem obdobju izšlo veliko knjig, ki prika-jejo delovanje raznih obveščevalnih in protiobveščevalnih služb, delovanje ^terorističnih enot, razne procese proti vojnim izdajalcem in podobnih del. tv, uPri nas smo nekaj teh knjig prevedli, čeprav v slovenščini teh del ni sebno veliko. Malo pa iz domačega življenja. sn Posameznih revijah so-izšli razni tovrstni priložnostni zapisi, ki so to d ,v obravnavali fragmentarno in površno. Zdaj pa smo tudi v slovenščini stn'h temeljitejše delo, ki na široko obravnava delo jugoslovanskih varno-n lh organov med vojno in zlasti po njej, ki ob štiridesetletnici službe var-Drfk ^ s^’ obnavlja spomin na te navadno neznane junake in širši javnosti vM]ZU'*e razna dogajanja, od katerih smo sicer nekatera poznali, nismo pa n | 1 7-a ozadja in podrobnosti. Knjigi posvečeni varnostnim organom nosita Mu °V BOJEVNIKI ZA MIR, napisali pa so ju Dragan Markovič, Nikola g ovanovič in D juro Rebič. Dve zajetni knjigi, ki sta v originalu izšli v J^odu smo zdaj dopolnjeni dobili tudi v slovenskem prevodu in izdaji naložbe Mladinska knjiga. Vo-^e*° Bojevniki za mir obsega dve knjigi. Prva obravnava čas do konca ^J c, druga zajema povojni čas. Zato ima prva naslov V plamenih vojne, jueol H*adna in posebna vojna. Prva knjiga se začenja z nastajanjem g slovanskih varnostnih sil, pri čemer bodo za slovenske bralce zanimivi za f* °. VOS, varnostno obveščevalni službi Osvobodilne fronte, čeprav gre jugo 1 ri' 50 v Sloveniji več ali manj znane, manj pa jih pozna širša p k slovanska javnost. Nekaj naslovov razdelkov knjige, razdeljenih še na val mczna Poglavja, nam pove vsebino prve knjige. Od množične obvešče-OdDriS'.užbe do OZNE. V sovražnikovem zaledju, Na osvobojenem ozemlju, Prot' rU^tv°’ Meščanske stranke, Protirevolucija v znamenju križa, Zarota Sa; , osvobojeni Sloveniji. Druga knjiga pa prinaša še bolj zanimivo snov, nje Se®a .0<* Prvega povojnega časa pa do leta 1981. Tako obravnava prihaja-jl^i razn’b sovražnih formacij na naše ozemlje, borbo proti tovrstnim ustali ln oetniškim elementom. Obravnava tudi razne poskuse sabotaž, raz-zvezi 3 razn'b zločincev v službi tujih sil. Posebej obravnava dogajanja v bitev } fresolucij° Mormbiroja, napade na naše predstavnike v tujini, ugra-letal in na koncu še dogajanja na Kosovu v letu 1981. * Sl. Ru. Gordijski vozli Trsta Človek popolnoma razume nekoga, ki seže v zgodovino, da bi zasledil tloris, ki opredeljuje določeno identiteto skupnosti v kateri iskalec živi. Ker ne gre pač samo za skupnost, gre tudi za lastne korenine. Zgodovina prav gotovo ne daje odgovor na vse, zgodovina je le del našega obraza. No, kakorkoli že se mi pogled nazaj zdi večkrat potreben, pa tudi če se ne odprejo samo ljubke fotografije. Ne razumem pa ljudi, ki si spotoma ustvarijo neke psevdozgodovinske resnice, da jih poljubno uporabijo za to ali ono tezo. Taki ljudje, ni da nimajo spoštovanja do zgodovine, ali vsaj problem ni v tem. Taki ljudje si predvsem želijo manipulirati sedanjost na najbolj bo nalen način; s tem da skušajo s psevdozgodovinskimi resnicami podkrepiti današnje laži. Dvojna perverznost torej. V tej luči lahko beremo razprave in nekatere članke v italijanskem tržaškem tisku, ki skušajo Slovence prikazati kot nove prišleke v naše kraje. Trditev, da smo Slovenci le sto let na Tržaškem se naslanja torej na omenjeno shemo: Lažni podatek, ki naj bi bil zgodovinsko resničen, potrjuje dejstvo, da po krivici zahtevajo Slovenci neke pravice, saj si morajo šele pridobiti domovinsko pravico, kaj šele, da bi jim dajali privilegije, ki jih le ti zahtevajo. Trditev pa predpostavlja naslednje: Misel, da bralci ničesar ne vedo o zgodovini naših krajev. Zavest, da ne poznajo sedanje stvarnosti. Prepričanje, da jim je ta neznana stvarnost vsekakor neprijetna in da jo torej odklanjajo. Voljo, da bralci sprejmejo lažne informacije in s tem podkrepijo lastno prepričanje, da je njim neznana stvarnost vsekakor nevarna, ali vsaj nadležna in da jo je treba v tem smislu odkloniti. Takšna skrotovičena logika, naj bi torej krojila na tem končku sveta resnico. Trst je vsekakor veliko svoje usode krojil in kroji na takšni podlagi, pa ne samo ko gre za Slovence. Kdo pa.se lahko udinja takšnim mislim, kdo lahko verjame podobnim tezam? Prepričani smo, da predvsem ljudje brez identitete. Ljudje, prež minimalne zgodovinske zavesti, saj ni potreba brati knjig za to, da vemo, da so Slovenci več kot sto let na teh tleh. Vsaka družina lahko to ve kar iz lastnega spominskega arhiva (dedje, pradedje itd.). Ljudje torej, ki so se odtujili od sedanje stvarnosti in so predmet čiste manipulacije. Ljudje, ki ne vidijo prihodnosti. Res je, da obstajata v naših krajih močni tradiciji nacionalizma in iredentizma, vendar je za nadaljnjo življenje obeh tradicij nujno potrebna iskrivljena podoba sedanjosti. Kdo si lahko drugače predstavlja, da bo na primer manjšina »pogoltnila« večino? In potem je tu še nezaupanje v lastne moči. Spominjam se pogovora s politikom liberalne stranke, ki je trdil, da je italijanski del Gorice popolnoma inerten, Slovenci pa da postajajo s svojo vitalnostjo protagonisti, med vrsticami torej na svoj način nevarni. Teza o strahu, ki jo je zagovarjal v našem dnevniku Pavel Strajn ima svojo podlago. Gre pa za strah ljudi, ki izgubljajo identiteto. Rekel bi, da tudi, če že ne predvsem, nacionalno identiteto. To je seveda huda bolezen, saj človek brez identitete težko pogleda vase, ker pač te potrebe ne čuti, saj bi bilo čutenje te potrebe že dokaz, da »čuti« v sebi neko skrito bistvo in ga torej išče. Ježa na lažnem konju pa vsekakor pomeni, da tega skritega bistva še zdaleč ni čutiti in da bo ostalo vprašanje identitete še dolgo odprto: predvsem za tiste, ki so predmet lažnjivih sulic. Kajti dejstvo je, da če so zlagane propagande sad pomanjkanja identitete, je prav tako res, da ni mogoče o identiteti nekega mesta razmišljati z lažmi. Zdi se mi, da je to eden izmed gordijskih vozlov Trsta. A. M. TONE SVETINA Mecf nebom in peJrlom —------ 149.______ bik -Sedai na) se izkažejo drugi!« si je mislil poroč-srn^la ukazal streljati iz vsega orožja na nevidnega Baznika v skalah. se ip ° .ko spodaj so se oglasili težki minometi. Vrh *n k uavd v bobneče eksplozije, rdeče žolti prebliski dilj c, razbitega jekla v skalovju so si ritmično slepi^ H ,nai bi omajal odločnost branilcev, ki jim v^in .volili napredovanja. Njihov zaporni ogenj z očitn ni kH gost, zato pa je bil bolj natančen; bilo je Vreč°' da nasprotnik varčuje z municijo in se ne da rijnjl z obvladajočih višin v kremplje zased, s kate-pa .j® bila obdana vsa gora in jih je samo slutil, ne °dlie 0ro^nik Fulvio si je izbral za poveljniško mesto kjer zaklon med dvema skalama nekoliko za črto, preč ,e niegova četa obstala in z gostim ognjem pre-lzhoc|Vala’ da ki si na njenem odseku partizani izsilili Idžie 1Z ?kr°ča. Za prvimi mrtvimi so imeli še nekaj ranjenih. Kadar je rjovenje orožja za hip pone- halo, je bilo slišati stoke vojakov, ki so jih zadele krogle, in partizanov, ki so jih zmrcvarile mine. Prišel je kurir z ukazom, naj se četa pomakne naprej in zoži obroč. Fulvio, že rahlo zvotljen od strahu, je zarobantil, ker se mu je zdel ukaz nesmiseln. Vojska je prodrla najbliže sovražniku, karabinjerji so ostali niže — kar nje naj poženejo naprej ! Seveda jih ne bodo. Zato ker je načrt napada izdelal brigadni general kraljevih karabinjerjev Beato, poveljnik goriške vojne cone. Svoj načrt je tako visoko cenil, da je menil, da bo partizanska enota s prvim udarom poražena, njeni borci pa pobiti ali ujeti. Fulvio, ki ni za seboj imel fronte, je v teh trenutkih dojel, da so načrti eno, njihovo uresničenje pa drugo. Če bi general Beato čepel za to skalo in bi mu krogle piskale okoli ušes, bi nemara mislil drugače. Na sestanku z vodji napadajočih oddelkov je govoril, da je vojskovanje umetnost. Seveda je to umetnost z njegovega izhodišča, ko se drži nekaj kilometrov daleč proč spodaj na cesti ter gleda z daljnogledom, kako se vsi pomikajo naprej proti cevem mitraljezov, in se mu ni treba bati, da bo umrl s kroglo v trebuhu! Izdal je povelje, da se četa pomika naprej od skale k skali. Ubogalo ga je nekaj bolj pogumnih in nekaj plašljivih. Toda ko je kriknilo še nekaj ranjenih, je zaman vpil »Avanti, ragazzi! Avanti, ragazzi!« — nikogar ni spravil izza skal. Smrt je preveč surovo go- spodarila po strminah. Vojaki so jo vohali že mnogo prej, preden je začela kositi med njimi. Fulvio, ki je bil poklicni vojak, je razmišljal o nesmiselnosti svoje odločitve. Romantika besed, filmov in propagande o dolžnostih do domovine je pred obličjem smrti bledela. Lahko je žrtvovati življenje drugih, teže pa žrtvuješ svoje. Vedel je, da bi se kdaj moral sam dvigniti izza skale in s pištolo v rokah potegniti druge za sabo. Tega ni storil; v želodcu mu je ležala svinčena teža, hotel se je dvigniti, pa se ni mogel. Imel je občutek, da ga bo zadela prva krogla. V vojski je preživel že nekaj let. Imel je očeta in mater, sestre in brate pa dekle v Trstu, s katero se namerava poročiti v maju. Že plameni ljubezni, ki so blagoslovili njuno zvezo, so ga pripravili do tega, da je začel razmišljati, ali je ubral pravo pot. Ona ni hotela za njim in on ni mogel k njej. Zastavila mu je vprašanje, ali se je boril za to, da bo vse življenje marširal po blatnih in kamnitih poteh planeta, kamor ga bodo pošiljali. Bo še naprej 'ubijal, kot mu bodo ukazali? General je dejal, da bo gora njihov grob in slava. V teh trenutkih pa se ni vedelo, ne čigav grob bo in ne čigava bo slava. »Morda naš grob in generalova slava,« si je dejal. Seveda se vsak bojuje za zmago, nihče za poraz, vsak si misli, da bo preživel. Zabijejo človeku v glavo, da je čast umreti za domovino. Zdaj pa se mu poraja vprašanje, kaj je domovina in komu gre čast, da umre. O tem misli najbrž vsak po svoje, pač glede na položaj. Košarka: v drugi tekmi za državni naslov SIMAC BOLJŠI V BOLOGNI komentar trenerja andreja žagarja Naši navijači so edinstveni Sinoči v pokalu UEFA Po streljanju enajstmetrovk slavje Tottenhama Tottenham — Anderlecht 5:4 (0:1, 1:1, 1:1, 1:1) po streljanju enajstmetrovk LONDON — Tottenham je osvojil letošnji evropski nogometni pokal UEFA. Sinoči je namreč po streljanju e-najstmetrovk premagal belgijsko moštvo Anderlechta, ki je celo prvo povedlo s Czemiatynskim v 15. min. Angleži pa so se nato vrgli v napad in v 83. min. stanje izenačili z Millerjem. Ker se je prvo srečanje v Bruslju končalo z enakim izidom (1:1), so zato morali igrati podaljška. Rezultat pa je ostal nespremenjen in pri streljanju enajstmetrovk so bili spretnejši Angleži, ki so od petih enajstmetrovk uspešno izvedli štiri, Belgijci pa so dvakrat zgrešili, ali bolje dvakrat je uspešno posegel vratar Tottenhama Parks. FOGGIA — Včerajšnja etapa od Chietija do Foggie je bila dokaj mirna in dolgočasna. Razživela se je le na koncu, tik pred ciljem, ko je v ospredje znova in nepričakovano stopil Moser, ki letos ne štedi s presenečenji. Potem ko je zmagal na pred-etapi in se predvčerajšnjim izkazal tudi v gorski vožnji, je v Foggii pustil za sabo vse ostale še v sprintu in tako še bolj utrdil svoje prvo mesto na lestvici. V bistvu je bila torej etapa le prehodnega značaja. Oviral jo je sicer precej močan veter, kar je morda še dodatno pogojevalo tekmovalce, ki itak niso kazali posebne vneme in prizadevnosti. Vozili so vseskozi v skupini, ki se je le proti koncu razdelila na štiri dele, najboljši pa so ostali v ospredju in tudi skupno prišli do cilja. Granarolo - Simac 71:75 (36:33) GRANAROLO BOLOGNA: Bruna-monti 16, Fantin 4, Valenti 2, Lanza, Van Breda Kolff 11, Villalta 15, Bi-nelli, Rolle 11, Daniele, Bonamico 12. SIMAC MILAN : Boselli 10, Lam-perti, D'Antoni 11, Premier 24, Me-neghin 8, Gallinari, De Piccoli, Riva, Carr 17, Bari vi era 6. SODNIKA : Vitolo in Duranti iz Pize. BOLOGNA — Pred nabito polno dvorano v Bologni je milanskemu Si-macu uspel podvig, da je v drugi tekmi za italijanski državni košarkarski naslov premagal domače moštvo Granarola in tako popravil spodrsljaj iz Milana, ko je proti Solon jčanom izgubil. Rezultat med obema ekipama je sedaj po dveh tekmah izenačen 1:1 in za državnega prvaka bo tako odločilno tretje srečanje, ki bo v nedeljo ponovno v Milanu. Včerajšnja tekma je bila izredno izenačena, napeta. V začetku je že kazalo, da bodo domačini zlahka odpravili Milančane (vodili so tudi z VRSTNI RED 1. Moser (It.), ki je 193 km od Chietija do Foggie prevozil v 5.28’08" s poprečno hitrostjo 35,290 km na uro; 2. Glaus (Švi.), 3. Bincoletto (It.), 4. Ravanello (It.), 5. Fignon (Fr.); 6. Argentin (It.), 7. Da Silva (Šp.), 8. Rosola (It.), 9. Freuler (Š/i.), 10. Van Der Velele (Niz.), vsi v istem času. SKUPNA LESTVICA 1. Moser (It.) 24.15’4”; 2. Argentin (It.) po 29”; 3. Visentini (It.) 39; 4. Fignon (Fr.) 1’03; 5. Lejarre-ta (šp.) 1T5”; 6. Brni (švi.) 1’49; 7. Van Der Velde (Niz.) 1'54”; 8. Silva (Por.) 1’56”; 9. Seccia (It.) 2’06; 10. Battaglin (It.); 2’08”; 11. Panizza (It.) 2’18; 12. Saronni (It.) 2’51”. Danes bo na vrsti 7. etapa od Fog- 10 točkami razlike). Simac pa ni popustil in je celo bolje zaigral, ko je moral že v začetku drugega polčasa zapustiti igrišče Meneghin zaradi petih osebnih napak. Tedaj je namreč Boselli s točnimi meti od daleč povsem »razbil« consko obrambo domačinov, ki so v zadnjih minutah napravili še nekaj naivnih napak, kar je seveda Simac z D’Antonijem na čelu izkoristil, in Milančani so tako zasluženo zmagali. Jugoslovanski nogometni pokal Druga finalna tekma C. zvezda - Hajduk BEOGRAD — V Beogradu bo danes ob 16.30 (tudi po TV) druga finalna tekma jugoslovanskega nogometnega pokala med Crveno zvezdo in Hajdukom. V prvi tekmi v Splitu so zmagali domačini 2:1. gie do Marconie di Pisticci za skupnih 221 km. Plavalno prvenstvo NDR Nova svetovna rekorda MAGDEBURG — Na vzhodnonemškem državnem plavalnem prvenstvu sta že prvi dan padla nova svetovna in en evropski rekord. Na 400 m mešano je Janš Peter Bemdt dosegel čas 4’19”61, medtem ko je prejšnja znamka 4’19”78 pripadala Brazilcu Ricardu Pradu. Bemdt je obenem popravil evropski rekord Italijana Franceschi ja (4’20”42). Drugi svetovni rekord je dosegla Kristin Otto, ki je 200 m prosto preplavala v 1’57”75 (prejšnji svetovni rekord Američanke Cynthie Woodhead minuta 58”23). Moram priznati, da pisati o Maltin-tiju ni več prav nič lahka naloga, kajti prelitega je bilo že toliko črnila, da je skoraj nemogoče poveda-dati kaj novega. Če se povrnem na naloge, ki smo si jih zadali pred tekmo v Trstu, lahko zatrdim, da smo jih skoraj v celoti izpolnili. 1. Učinkovitost napada sicer v številu košev v primerjavi s prvo tekmo »play-offa ni bila presežena, saj smo v Pistoi dosegli 74 točk, doma pa samo 70. Toda odstotek metov je bil boljši, poleg tega pa smo primanjkljaj košev nadoknadili z res solidno obrambo v drugem polčasu, ko smo prejeli samo 25 točk. 2. Napak v korakih, dvojnem vodenju m podajah je sicer še bilo nekaj. Toda neprimerno manj kot na tekmi v Pistoii. Po mojem je prav v teh elementih izbojevana zmaga. 3. Skok v napadu je bil bistveno boljši, saj smo nasprotniku pobrali kar 14 žog in tako dobili priliko za doseganje košev in druge ali celo tretje akcije. Verjetno mi bo kdo o-porekelu, češ da je tekmo odločil res odličen skok v obrambi, zlasti od 5. do 17. minute drugega polčasa. Povedati moram, da je skok v obrambi v tesni povezavi z odstotkom meta nasprotnika. V Pistoii ni bilo kaj skakati, saj so domači skoraj vse mete zadeli. V Trstu je prav slabši odstotek meta Maltintija omogočil tako visoko število skokov v napadu (23). Treba pa je bilo seveda skakati in skakali smo in to celo zelo dobro. Za ta element igralcem res vso pohvalo. 4. Maltintijevemu metu od daleč smo posvetili večjo pozornost in prav zato prejeli veliko košev iz rakete. Dokaz za to je Giuntijevih 17 točk v prvem polčasu. Moram pa priznati, da še zdaleč niso bili tako precizni v metu iz razdalje kot v Pistoii. 5. Usmerjanje igre v levo nam ni najbolj uspelo, saj so še vedno veliko večino košev dosegli z desne strani napada. 6. Dosojena ni bila niti ena teh- nična napaka, kar kaže, da smo to nalogo v celoti izpolnili. Kaj in koliko sedaj od teh ugotovitev uporabiti v Pistoii? Menim, da bi za zmago v Pistoii sigurno zadostovalo 75 do 80 doseženih točk. če tega ne dosežemo, nam za dosego zmage preostane trdnejša obramba. Seveda pa je Maltinti na domačih tleh le bolj nevaren kot na gostujočem igrišču. Naloga za Pistoio je vsaj 4 od 5 uspešno zaključenih protinapadov več. število napak obdržaM ti na ravni tekme v Trstu bi tudi pp~, menilo sigurnost v igri in prisilil domačine, da več časa igrajo v o-brambi. To bi od njih zahtevalo dodatne fizične napore, kar se potem odraža v slabši igri v napadu, če uspemo zadržati tako dober skok v napadu kot na tekmi v Trstu, Pa je po mojem mnenju poleg psihološke stabilnosti ključna postavka v igr} skupaj seveda s skokom v obrambi, če bo Maltinti toliko grešil v metih kot je v Trstu. Poleg vsega }e' ga je treba upoštevati še naslednje-Doslej v »pla-off« ni igral zaradi poškodbe njihov kapetan št. 14 De-stradis. V tej zadnji tekmi pričakujem njegov nastop, saj ima ob eventualni ponovni poškodbi potem dovolj časa za rehabilitacijo. To nas ne- bt smelo vreči iz tira. saj je nemogoče, da je v polni formi. Za konec pa še tole: širom Jugoslavije sem sedel na trenerski klopi od pionirskih tekmovanj pa vse do A-l lige. Z gotovostjo lahko trdim, da take publike, kot je Jadranova, nt nikjer in prav v tej tekmi v Pistoi* vsi igralci z velikim zaupanjem računajo na pomoč s tribun, ker bo prav to v srečanju dveh tako izenačenih tekmecev najbolj pomembno. Obvestilo navijačem Vpisovanje za izlet v Pistoio je končano. Pet avtobusov je že polnih, na razpolago pa je še nekaj mest za navijače iz Brega (vpisovanje pri kemični čistilnici Vilma v Dolini 19® aU po tel. 228-530). Vsi, ki so se že prijavili za izle*i v Pistoio, naj sledijo navodilom, ki jih bomo objavili jutri in v soboto v našem dnevniku. Na 6. etapi kolesarske dirke po Italiji Moser najboljši tudi v sprintu Poprvenstveni nogometni turnirji Že drevi Kras - Edile Adriatica V ponedeljek se je na igrišču v Ul. Sanzio pri Sv. Ivanu pričel v organizaciji športnega društva San Giovanni turnir za tretji pokal San Giovanni. To je obenem prvi tovrstni turnir, odkar so se zaključila vsa amaterska prvenstva. Na tem turnirju" sodelujejo tudi tri slovenske enajsterice in sicer Kras, Zarja in Primorje, poleg teh pa še trinajst ekip s Tržaškega. Turnir bo potekal po izločilnem sistemu, žreb pa je bil naklonjen predvsem Zarji in Primorju. Nastopi slovenskih ekip: danes, 24. maja, ob 20.30: Kras - Edile Adriatica. V ponedeljek, 28. maja, ob 20.30: San Luigi For You - Zarja. V četrtek, 31. maja, ob 20.30: S. Sergio - Primorje. (Z.S.) Tudi naši ekipi za 10. kraški pokal Na tekmovanju za 10. kraški pokal, ki se v organizaciji Pol. Opicine prične v ponedel^k, bosta nastopili tudi dve naši enajsterici, in sicer Zarja ter Primorec. Tekme bodo na igrišču »Nere» Rocco«, spored pa je naslednji: 26. 5. ob 20.00 Muggesana - Primorec; 29. 5. ob 20.00 Op. Supercaffè -S. Andrea; 31. 5. ob 20.00 Portuale -Zarja; 2. 6. ob 20.00 Pol. Opicina -S. Sergio; 5. 6. in 7. 6. ob 20.00 polfinala; 9. 6. ob 19.30 finale za 1. mesto. Polisportiva Opicina prireja tudi tekmovanje za 4. kraški pokal za začetnike. Turnir se je pričel v torek, na njem pa nastopa tudi Breg, ki igra v A skupini v kateri so še Pol. Opicina, S. Vito in S. Andrea. MLADINSKE IGRE - ODBOJKA Tri slovenske ekipe v finalu Danes bo v Gorici deželni finale mladinskih iger v odbojki za nižje srednje šole v moški in ženski konkurenci. Med dekleti sta v finalu tudi šola Kosovel z Opčin, ki zastopa Trst in nižja srednja šola Ivan Trin-ko, kot predstavnik Gorice, pri fantih pa je v finalu spet Kosovel. De- kleta bodo tekmovala v telovadnici Kulturnega doma, fantje pa v dvora ni Stella Matutina. RAZPORED TEKEM DEKLETA 9.30: Videm - Gorica; 10.30: Por-denon - "Trst; 15.00: finale za 3. mesto; 16.00: finale za 1. mesto. FANTJE 9.30: Videm - Gorica; 10.30: Por-denon - Trst; 15.00: finale za 3. mesto; 16.00: finale za 1. mesto. • UDINESE BO JUTRI ODPOTOVAL v New York, kjer se bo udeležil 28. maja in 3. junija nogometnega turnirja, na katerem bodo nastopili še Barcelona, Cosmos ter Fluminense ali Corinthias. Videmsko e-najsterico bo vodil Ciso Soldan, odpotovala pa bo brez Žica. Domov se bo vrnila 5. junija, kjer jo dva dni kasneje čaka četrtfinalno srečanje i-talijanskega nogometnega pokala proti Veroni. Kajakaši in kanuisti na brzicah Soče Za EP tekmujejo vsi najboljši Najboljši veslači sveta - kajakaši in kanuisti na divjih vodah bodo 2. in 3. junija tekmovali v spustu na brzicah reke Soče. Tekmovanje velja za evropski pokal, ki ga mednarodna kajak kanu federacija (IFC) prireja vsako drugo leto (v letih ko ni svetovnih prvienstev). Organizacijo je prevzel novogoriški klub Soške elektrarne, ki je bil gostitelj tekme za evropski pokal tudi 1976. leta. Tekmovalno progo, dolgo 6 ki’ome-troy, bodo pripravili med vasmi Žaga in Trnovo ob Soči, rezervna pa je med Sočo in Čezsočo. Oba odseka reke una ta četrto do peto težavnostno stopnjo in so ju preizkusili že na številnih tekmovanjih. Ta del Soče poznajo tudi številni rekreativci, ki prihajajo sem iz vse Evrope. Organizatorji pričakujejo v Bovcu, kjer bo sedež organizacijskega odbora, tu bodo nastanjeni tudi tekmovalci, veslače iz 20 držav. Doslej so se že prijavi’e reprezentance Velike Britanije, Francije, ZRN, Belgije, Švice, Nove Zelandije in seveda Jugoslavije, v kratkem pa bo spisek udeležen cev popoln. 2. junija bo uradni trening, naslednji dan pa tekmovanje. Na sporedu bodo discipline kajakov enosedov za moške in ženske, kanujev enosedov in dvosedov za moške in mešanih kanujev dvosedov. V jugoslovanski reprezentanci je večina slovenskih veslačev, med njimi so tudi štirje Novogoričani: Andrej Grobiša in Zlatko Ob’okar bosta tekmovala v kajakih enosedih ter Jožko Kancler in Zlatko Oblokar, ki bosta nastopila v kanujih enosedih. Predstavniki organizacijskega odbora so pred kratkim novinarjem povedali, da priprave na to veliko tekmovanje tečejo po načrtih. To bo hkrati prireditev, pomembna za turizem v tem delu Soške doline. Pri vsem pa ne gre pozabiti, da s progo pri Bovcu Jugoslavija kandidira za organizacijo svetovnega prvenstva v spustu (sla'om naj bi bil v Tacnu) 1989. leta. Davorin Koron UGG odstopil košarkarsko sekcijo Upravni odbor goriškega telovad; nega združenja UGG je na svoji zadnji seji sklenil, da prepusti novoustanovljeni družbi svojo avtonomno košarkarsko sekcijo, ki že vrsto let z večjim ali manjšim uspehom sodeluje v najvišjih italijanskih Ligah. Kot kaže, bo novo družbo, ki si bo prevzela tudi težo 700 milijonov lir deficita, sestavljala skuP|' na goriških podjetnikov in industrij-cev. Sklep upravnega odbora UGG j® torej zaključil daljšo razpravo okoli te sekcije, ki je v zadnjem času Pre" cej bremenila celotno delovanje g®" riškega telovadnega združenja. Nov» družba pa si ni naložila samo finančna bremena, pač pa ji pripadajo vsi igralci dosedanje ekipe San Benedetta, kar vsekakor predstavlj lep kapital. • V LIGNANU SE JE PRIČELO 1®- svetovno mladinsko prvenstvo v dviganju uteži, na katerem nastopa kar 200 tekmovalcev iz 45 držav. Košarka: zadnje kolo 1. ženske divizije Najboljša tekma poletovk Polet - SGT Gefidi 19:57 (2:31) POLET: Veronika Martelanc 2, Kuk 5 (1:3), Malalan, Jana Martelanc 2, Danieli, Hlabjan 10 (4:8), Pieri. z V zadnji prvenstveni tekmi so Polete va dekleta, kljub zelo okrnjeni postavi, verjetno odigrala najboljšo tekmo letos proti solidni peterki Gefidi, ki se je s to zmago uvrstila v končnico prvenstva prve divizije. Po začaranem prvem polčasu, ko žoga ni in ni hotela skozi obroč, so poleto v-ke v drugem delu tekme zaigrale povsem enakovredno nasprotnicam in pokazale veliko jasnejših pojmov, tako v napadu kot v obrambi. (Sergij Tavčar) KADETI Inter Milje — Polet 70:44 (32:19) POLET: Žetko 4, škerlavaj 1 (1:3), Persi 14 (6:11), Fonda, Fabčič (kapetan) 4, Košuta 2, Seri 18 (6:11), Gomizelj. Poleto vi kadeti so v Miljah igrali proti najboljši ekipi prvenstva in po predvidevanjih tudi izgubili, vendar so zapustili slab vtis in niso gotovo ponovili dobrih iger iz zadnjih kol. Pozna se pomanjkanje kvalitetnega treninga v zadnjih tednih in to zaradi slabega vremena. Proti Interju sta odpovedala Košuta ter v napadu tudi Fabčič in Žetko in ob odsotnosti kapetana Gra-nierja je bil visok poraz neizbežen. Dodali bi pa v uteho poletovcem, da so bili nasprotniki res dobri. (Sergij Tavčar) ODBOJKA 1. ŽENSKA DIVIZIJA Corridoni — Sovodnje 0:3 (1:15, 11:15, 13:15) obvestila Nogometna komisija ZSŠDI obvešča, da bo trening združene ekipe naraščajnikov jutri, 25. maja, v Trebčah, ob 18. uri. TO ZSŠDI za Goriško vabi za jutri, 25. t,m., ob 20. uri v telovadnico goriškega Kulturnega doma na slavnostno telovadno akademijo ob ponovnem razvitju prapora goriškega Sokola. TO ZSŠDI za Goriško organizira v nedeljo, 27. t.m., balinarski turnir v počastitev 20-letnice ustanovitve BD Gradina iz Doberdoba. Turnir se bo odvijal v Gorici (gostilna Vid Primožič) in Doberdobu (gostilna Peric). Pod pokroviteljstvom krajevne skupščine za Revmo, Oslav-je in Štmaver organizira TO ZSŠDI za Goriško kolesarsko dirko, ki bo na sporedu v nedeljo, 27. t.m. Prireditev bo ob- segala tekmovalni in rekreacijski |je * Udeleženci naj se zberejo pred »• pred spomenikom NOB v Pevmi. ŠZ Gaja sklicuje danes, 24. t.m., REDNI OBČNI ZBOR v prostorih osnovne šole K. D. Kaj ob 20. uri v prvem sklicanju in , 20.30 v drugem sklicanju. Vabljen*" Chiarenza (Triestina) izključen za eno kolo MILAN — italijanske nogometne zveze Disciplinska drugi italijanski nogometni bgi ,0 ključila med drugim za eno B j tudi Chiarenzo (Triestina). Dve prepovedi igranja pa je dobil Mag cavallo (Atalanta). • KOT POROČA SOVJETSKA £ GENCIJA TASS, je nenadoma ka niso pojasnili) umrl Valerij . ronin, eden najboljših sovjetskin gralcev šestdesetih let. Voronin J mel 44 let. Na občnem zboru Primorja so kritično ocenili delovanje Za boljše rezultate potrebne nove sile Kadrovski problemi so imeli za posledico slabe tekmovalne rezultate Brez sodelovanja vseh članov ne bo uspehov V ponedeljek, 21. maja, je bil na roseku v »Soščevi-hiši« 19. redni let-™ občni zbor F.C. Primorje. V letu, Ko P0 društvo praznovalo 60. obletnico svojega delovanja, se je Primorje recalo z mnogimi kadrovskimi in tekmovalnimi problemi in posledica tega Je bil izpad njihove prve ekipe iz 2. rbaterske nogometne lige. Neuspeha prve ekipe se je v svo-Jtf11 Poročilu podrobno lotil predsed-oik Primorja Danilo žužič, ki je prisotnim članom orisal vse probleme, katerimi se je prva ekipa srečevala letošnji tekmovalni sezoni. Tako jih Jo pred prvenstvom zapustilo precej ogotnetašev in trener, v lastnih mla-_ inskih vrstah pa niso imeli moči, katerimi bi lahko zapolnili nastale nrf-r ^ov* igralci in trener, ki so 7, n V Pcteni, niso dali zaželjenih re-tutatov in so tako pred koncem pr- venstva tudi menjali trenerja. Bolj u-spešno pa sta nastopali ekipi začetnikov in cicibanov, ki so v svojih kategorijah dosegli zadovoljive rezultate, za kar imajo velike zasluge trenerji, ki so jih vodili. Ob koncu svojega poročila je Žužič pozval vse prisotne, da se bolj aktivno vključijo v delovanje društva in s tem pripomorejo k prebroditvi tekmovalne in organizacijske krize, v kateri se je znašlo to proseško društvo v zadnjem obdobju. Sledilo je tajniško poročilo Daria Kanteta, ki je v svojem poročilu podrobno analiziral predvsem delo odbornikov in njihove težave v preteklem obdobju. Po njegovem mnenju je do krize rezultatov prišlo predvsem zato, ker je odbor društva že daljše obdobje povsem osamljen v prizadevanjih za ustvaritev močnega, zdrave- ga društva, ki bi lahko imelo tudi mnogo bolj ambiciozne načrte. V zadnjem obdobju se vedno bolj opaža nezainteresiranost članov za usodo društva, ki se ponaša z bogato 60-letno zgodovino. Da se nazadovanje ne bi nadaljevalo, je nujno potrebno, da se odbor društva okrepi z mnogimi novimi silami, ki naj bi vnesle v delo društva več zavzetosti in omogočile večini dosedanjih odbornikov, ki so še aktivni igralci, da se posvetijo predvsem igranju in na igrišču povrnejo omajani ugled Primorja. Svoje poročilo je tajnik Kante zaključil s pozivom vsem članom in simpatizerjem društva, da vstopijo v novi od bor, da pomagajo pri odražanju tra dicije nogometa na Proseku, saj je šport, kot nekdaj tudi danes, ena od oblik boja Slovencev za narodnostne pravice. Poročilom je sledila razprava v kateri so žeto kritično ocenili preteklo sezono, povdarili pomembnost dela z mladimi, ki edini zagotavljajo razvoj. Še posebej so nekateri prisotni člani opozorili na nepravilnosti iz preteklega obdobja, ki naj se ne bi več ponovile, da se Primorje ne bi znašlo še v težji situaciji kot letos. Na koncu je občni zbor izvolil še novo vodstvo in nadzorni odbor. Predsednik Primorja je postal Dario Kante, podpredsednika Danilo žužič in Dario Husu, tajnik Walter Husu, blagajnik Boris Husu, gospodar Sergij Husu in odborniki Carlo Prašelj, Danilo Matijačič, Marino Sardoč, Marjan Blaži na, Franco G barbassi in Oskar Rustja. Nadzorni odbor pa sestavljajo predsednik Silvester Umek in člana Angelo Blaži na ter Josip čuk. (rg) NOGOMET - ZAČETNIKI Dva poraza Primorja Primorje — Chiarbola B 0:2 (0:1) PRIMORJE: Blažon, Ingozzi, Ta-gtiaferri, Ukmar, Spadone, Gherbas-si, Tavčar, Trampuš, P. Štoka, Prašelj, M. Štoka. V posticipirani tekmi je proseško Primorje na domačih tleh zasluženo klonilo proti ekipi Chiarbole B. Primorje — Opicina 1:3 (0:1) PRIMORJE: Blažon, Gherbassi, Tagliaferri, Ukmar, Tavčar, M. Štoka, Praše1 j, P. Štoka. STRELEC za Primorje: M. Štoka v 28. min. V okrnjeni postavi so proti Opici-ni začetniki Primorja morali ponovno iz igrišča poraženi, čeprav so nasprotniku nudili dober odpor. CICIBANI CGS — Primorje 3:1 (1:1) PRIMORJE: Spadoni, Ligozzi, Sardoč, Škabar, B. Štoka, Trampuš, Cappelli (Tavčar). V gosteh proti solidni ekipi CGS so rdeče-rumeni vzdržali le en polčas. H. W. Množična udeležba osnovnošolcev dit- r^k'kem troboju v okviru osnovnošolske olimpiade je tekmovalo kar 371 Jakov slovenskih osnovnih šol, ki so se pomerili v teku, skoku v daljino z mesta in metu medicinke Član TPK Sirena na regati Rimini - Krf - Rimini Priznanje za slovensko jadranje Šesterica tržaških jadralcev, sestavljena iz 5 članov SVBG in 1 člana TPK Sirena, bo od 27. maja dalje sodelovala na regati od Riminija do Krfa (Grčija) in nazaj. Regata spada med najdaljše in najzahtevnejše v Evropi in na njej bo sodelovalo približno 40 posadk, ki bodo morale v največ desetih dneh prevoziti navedeno razdaljo. Tržaško posadko, v kateri bo prvič na taki regati tudi član TPK Sirena Boris Pertot, bo vodil znani tržaški jadralec Alessandro Cherssi, njegov pomočnik bo Massimiliano Duban, krmar Stefano Sprangare, Boris Pertot pa bo upravljal z jadri na pramcu in skrbel za kuhinjo na dolgi poti. Poleg teh štirih bosta člana posadke še Mauro Zanier, ki bo nekakšen pomočnik vsem in pa lastnik jadrnice odv. Frassini. Posadka je izkušena, največ izkušenj na podobnih regatah pa ima prav gotovo Chressi, ki je Boris Pertot pred kratkim uspešno nastopal tudi na regati v Splitu za pokal Dalmacije, kjer so bili zbrani nekateri najboljši jadralci sveta. Po besedah Chressija in Pertota bo v regati odločilno to, kako se bodo znašli v Otrantskih vratih, ki so znana p>o visokih valovih in v takih razmerah pride do izraza znanje komandanta, da izbere pravilen kurz, važno pa bo kako bo na dolgoletni plovbi našla sožitje prosadka, ki v tej sestavi prvič pluje skup>aj. Pred odhodom na regato smo za kratko izjavo zaprosili člana TPK Sirene Borisa Pertota, dolgoletnega jadralca in bivšega odbornika tega slovenskega pomorskega društva : »Zeto sem zadovoljen, da se mi je ponudila prilika, da lahko sodelujem na tako zahtevni regati. Mislim, da je moja udeležba tudi priznanje za slovensko jadranje, ki je v javnosti še premalo znano in cenjeno. Mnogo več pozornosti bi morali prosveti ti vzgoji mladine, kjer morajo, prolog slovenskih promor-skih klubov, imeti odločilno besedo tudi starši, ki zaenkrat še premalo sodelujejo pri razvoju tega šprorta.« Pregled 2. nogometne amaterske lige E. Fonda (Zarja) najboljši strelec ter<£!iSt^n* Pregled, ob koncu am (i,,.- Z1 nogometnih prvenstev nad skmn°i p -2' ,AL- V tei li0i so in f;„m ,,z9role tri naše enajsteric Uste ^Tas’ Primorje in Zarja. / naj 'n~l zbiTaio statistične podatk tenn da glede prvega de 27 j Prvenstva smo o tem poroči PoaleH i- tokrat pa bomo podrob: ni wir. kako se je odvijal povre iarni 1 ln. seveda posebno, kako e nase tri ekipe. ^RUGA AMATERSKA LIGI brar)enStvo se ie začelo 18. septe 1 ja L *1: Povratni del pa 21. januc zikanaZ?0 se * 13■ maja. Ko, je ® “ je ekipa Vermegliana le v m J-J v er zrtcyuuiiu, točk i . phanih tekmah zbrala vila’ J1"1 s* J® napredovanje žagi točk ;U0,Pesana. ki je zbrala le p*"*1 Padlo 4»K°d,0,ranih tekmah je skuj 86 golov, kar pomeni, da s poprečno videli 2,02 gola na tekmo (lani 516 poprečno 2.15). V prvem delu prvenstva jih je padlo 242 (lani 257), v povratnem pa 244 (lani 259). Največ golov (24) smo videli v 24. kolu, najmanj (10) pa v 1., 20., oziroma v 28. kolu. V 120 tekmah povratnega dela prvenstva se je kar 46 končalo pri neodločenem izidu (lani 44), v prvem delu je bilo 45 remijev (lani pa kar 53). Skupno se je torej letos 91 od 240 odigranih tekem kohčalo brez zmagovalca (lani 97), kar pomeni, da pri 37,91% tekem so se morale ekipe zadovoljiti s polovičnim izkupičkom (lani pa kar 40,41%). Največ zmag (17) si je zagotovil Vermegliano, ki je dosegel tudi največ golov (43). Najmanj porazov (4) je dobila ekipa Zaule, ki je dobila tudi najmanj (17) golov. »Kraljica remijev« pa je bila Aurisina, ki je kar polovico tekem (15) igrala z neodločenim izidom. Vsi negativni rekordi pa pripadajo Primorju; najmanj zmag (4), največ porazov (18), prejelo je največ golov (55), dalo pa jih je najmanj (15). Zato ni le naključje, da je bilo Primorje že predčasno obsojeno na izpad. V povratnem delu prvenstva, čeprav je vreme precej nagajalo nogometašem, smo zabeležili le devet o-dložitev. Glede posameznikov pa bi omenili, da se je letos postavil v o-spredje eden od naših nogometašev, in sicer zarjan Egon Fonda, ki je bil s 16 zadetki najboljši strelec te skupine in s tem ponovil podvig, ki je že uspel napadalcu Primorja Rustji v sezoni 74/75, ko je bil prav tako s 16 zadetki najboljši strelec skupine. Za Egonom Fondo so se letos uvrstili s 15 zadetki Naldi (Stock), po 12 golov sta dala Caniglia (Campi Elisi) in Cerra (Domio), 11 golov pa Ba-gattin (Op. Supercaffè) in Petenel (Vermegliano). BRUNO RUPEL (SLEDI) Medšolsko odbojkarsko prvenstvo Prešeren in Slomšek že v finalu Po dveh letih premora je letos strokovni zavod za industrijo in o-brt »Jožef Stefan« zoprot organiziral medšolsko odbojkarsko prvenstvo. Na turnirju nastopajo proleg organizatorja še trgovski zavod Žiga Zois in znanstveni licej vključno s klasičnim France Prešeren, bodisi v ženski kot moški konkurenci. V ženski konkurenci nastopa še učiteljišče A. M. Slomšek, v moški p>a odda’ek zu geometre trgovskega zavoda Žiga Zois. Včeraj je bil na sproredu prvi del kvalifikacij za veliki finale tega turnirja. V moški konkurenci sta se pro-merila trgovski zavod Žiga Zois ter znanstveni licej France Prešeren. V prvem setu so se trgovci razigrali in brez težav dobili set. V drugem setu pa se je situacija obmi’a, tako da je pro izenačeni igri Prešeren zasluženo osvojil drugi set in nato brez težav še tretjega in se uvrstil v finale. V ženski konkurenci je Slomšek skoraj brez boja pweniagal ekipo J. Stefana. Bil je namreč premočan nasprotnik za neizkušene igralke Stefana, ki so se brez odprora vdale nasprotnicam. V četrtek se bodo nadaljeva’e kvalifikacije za veliki finale, ki bo v petek. V moški konkurenci se bosta promerila J. Stefan ter geometri Zoisa, v ženski pa licejke Prešerna in trgovke Zoisa. IZIDA: Prešeren - Zois 2:1 (8:15, 15:12, 15:6); Slomšek - J. Stefan 2:0 (15:2, 15:1). PREŠEREN: Sedmak, Pahor, Furlani, Milič, Simonič, Gombač, Starc, Bitežnik, Dovšak. ZOIS: Ipavec, Zgubin, Meden, Gre-gori, Zetin, Tavčar, Pelicon, Stefančič, Smot'ak. SLOMŠEK: Pertot, Malalan, Ušaj. Foraus, Klemše, Žerjal .Centazzo. J. STEFAN: Albin, Corbatto, Verginella, Gorkič, Furlan, Pizziga, Re-becchi, Calzi, Canziani. (M.K.) Odbojka: 1. moška divizija ^°ča v boju Za drugo mesto r lta|cantieri Tržič 3:2 soč 6:15/ 12:1S' 16:14' 15:1> liČ, Fajt, Giantin, Ma- Šovnn ' .“errr‘c, Pisk, Batistič, lu finaH.njS^a Je v tretjem ko-na r,rJ^a ^ela 1- moške divizije Par izbojevala svoj prvi tieni ja f r.a^un solidnega Italcan-daivišio2 Irzi®a, ki se poteguje za J lsje mesto na lestvici! UNDER 15 — moški B?1* ~ Italcantieri 2:0 "5:5. 15:10) stič Maraž, Devetak, Bati- šan’ Cotič0’ Spacapatl. Bregant, Bre- la nen?13'3 v zadnjem kolu osvoji- np Par točk in tako osvojila konč-odrn-n-jj? mesto. Plavi so brez težav p avto tekmece iz Tržiča. Pestra izletniška dejavnost SPDT Z bližajočim se poletjem se je »razbohotila« tudi izletniška dejavnost tržaškega planinskega društva. Za mesec dni se bodo sedaj zaporedoma vrstili enodnevni ali večdnevni izleti, eni avtobusni, spet drugi pa z osebnimi avtomobili. V soboto, 26., nedeljo, 27., in v ponedeljek, 28. t.m., bo na sporedu tridnevni izlet po Istarskem planinar-skem putu. Izletniki pa bodo prehodili dolgo pot od Slavnika pa do Učke. Vpisovanje na izlet je še danes direktno telefonsko pri tajniku društva Ervinu Gombaču (tel. 754742), pri katerem lahko dobijo zainteresirani vse informacije. Izlet bo potekal z različnimi prevoznimi sredstvi, izletniki pa se bodo vse podrobno sami domenili. Dva avtobusna izleta V nedeljo, 3. junija, prireja SPDT avtobusni izlet ob tradicionalnem srečanju s člani pobratenega PD Integral iz Ljubljane. Člani SPDT se bodo z avtobusom podali v Žabnice, na- iz planinskega sveta to pa se bodo povzpeli na Višarje. Po »vzponu« bo v Domu Mangart v Žabnicah družabno srečanje, obenem pa bodo v naši planinski postojanki odprli fotografsko razstavo Planinskega društva iz Zilja. Vpisovanje ne. ta izlet je do srede, 30. maja, na sedežu ZSŠD1 (Ul. sv. Frančiška 20. 2. nadst.). Vse informacije bomo še javili. Teden kasneje, 10. junija, pa se bo avtobus SPDT podal na Koroško, na 13. srečanje članov zamejskih planinskih društev s planinci iz matične domovine. Srečanje je že tradicionalno, SPDT pa ga je priredilo že trikrat (leta 1973 v Žabnicah, leta 1978 v Bazovici in lani v Nabrežini). Srečanje bo v Bilčovsu, priredilo ga bo SPD s Koroške, okvirni program pa je sledeč: ob osmi uri se bodo planinci odpravili na hrib Ruperti-berg ter se nato peš podali preko gozdov v Bilčovs, kjer jih bodo že čakali avtobusi. Osrednja proslava bo pred gostilno Miklavž v Bilčovsu, na kulturnem sporedu pa bodo med drugimi nastopili pevci SPD Bilka iz Bilčovsa in SPD Jepa - Baško jezero iz Loč, dekliški tercet in otroška folklorna skupina iz železne kaplje, nakar bodo nastopile še gostujoče skupine. Seveda je za pijačo, jedačo in ples in zabavo že preskrbljeno, organizatorji pa so prepričani, da sf bodo vsi planinci in planinski simpatizerji na tem srečanju treh dežel zabavali. Predavanja po osnovnih šolah Načelnik jamarskega odseka pri SPDT prof. Stojan Sancin nadaljuje s svojimi vzgojnimi predavanji na slovenskih osnovnih šolah na Tržaškem. Danes bo obšel šole šentjakobskega didaktičnega ravnateljstva in sicer šolo »J. Ribičič« pri Sv. Jakobu, »Grbec« v Skednju in K. Širok« v Ul. Donadoni, predaval pa bo na temo »Kraške jame in jamarska o-prema ter njena uporaba«. Svoje iz- vajanje bo obogatil z barvnimi diapozitivi. Alpinistični tečaj SPDT Letošnji alpinistični tečaj SPDT se počasi zaključuje, saj se tečajniki že odpravljajo sami na lažje plezalne ture. Drevi bo na sedežu SPDT s pričetkom ob 20.30 predavanje o vre-menoslovju, ki ga bo imel Brane Markovič iz Kopra. Vse nadaljnje praktične alpinistične akcije pa so odvisne od.. . vremena. Razstava slik ob 80-letnici SPDT SPDT prireja v okviru svojih pobud ob 80-letnici društva razstavo slik na planinsko tematiko zgodovinskega in spominskega pomena. Zato društvo poziva vse, ki imajo stare planinske slike, da jih posredujejo odbornikom društva, ki bodo to razstavo pripravili do 30. junija ali ob torkih na sedežu društva (Ul. sv. Frančiška 20. 3. nadst.) od 20. do 21. ure, ko je odborova seja ali pa v uradu podpredsednika Uga Margona v Ul. Fonderia 10/A. DUŠAN JELINČIČ Naročnina: Mesečna 10 000 lir ■ celoletna 120 000 lir. - V SFRJ številka 15.00 din. naročnina za zasebnike mesečno 180.00, letno 1800.00 din. za organizacij in podietjo mesečno 250.00. letno 2.500.00 Poštni tekoči račun za ltoll|o Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ - Ziro račun 50101 603 45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 23 mm) 43.000. Finančni in legalni oglasi 2.900 lir za mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi 550 lir beseda. Ob praznikih: pbvišek 20% IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst. Ul. Montecchi 6 tel, 775-275. tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski M dnevnik TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel (0481)83382 - 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja L in tiska ZTT Trst člen italijanske zveze Casopisml' založnikov FlEG 24. maja 1984 Ugotovitve ob robu spopadov v Pandžabu Uporne sikhe vodijo upokojeni visoki častniki indijske vojske NOVI DELHI — Napetost v indijski zvezni državi Pandžab traja že dalj časa in približno sto tisoč pripadnikov polvojaških skupin, ki jih je indijska osrednja vlada poslala na Sever doslej ni bilo moglo do živega upornim sikhom. Še zlasti uspela je bila akcija, ki so jo izvedli konec prejšnjega meseca, ko je kakih 300 gverilcev požgalo približno 40 železniških postaj širom po Pandžabu. Prav tista vojaška operacija pa je zbudila pozornost nekaterih vojaških ekspertov, ki so začeli ugotavljati, da se najbrž za gverilci skrivajo tudi zelo dobri vojaški izvedenci. Če so v začetku mislili, da sikhom nudi podporo Pakistan, ki tudi uri njihove gverilce, pa so se sedaj premislili, ugotovitev, da se za gverilci skrivajo nekdanji visoki oficirji indijske armade, pa je pretresla javnost. Sikhi so od vedno bili vojščaki, v angleški kolonialni vojski so tvorili posebne .elitne enote in marsikateri sikh je prišel tudi do visokih vojaških činov. Tako so ugotovili, da 25 upokojenih visokih častnikov pod poveljstvom Upokojenega generala Šah-bega Singa tvori glavni štab upornih sikhov. V štabu so častniki, ki so se specializirala v najrazličnejših vojaških disciplinah: v zvezah, šifriranju itd. General Šahbeg Sing pa je bil pred časom šef operativnega štaba v indijski vojski, bil pa je največji ekspert v gverilski vojni. Napad na železniške postaje in nekatere druge operacije so pokazale res vojaško natančnost pa tudi visoko stopnjo komu- niciranja, saj je gverilcem uspelo izogniti se številnim policiskim in vojaškim patruljam, ki krožijo po cestah Pandžabi. Domnevajo, da imajo gverilci v svojih vrstah približno 2.500 ekspertov v raznih vojaških specializacijah. Sedaj je že jasno, da v Pandžabu ne gre za občasne praske in spopade, pravijo v Novem Delhiju, temveč da so neredi sad skrbno planiranih akcij v okviru operacije, ki bi utegnila ogroziti logistično pripravljenost Indije v primeru pakistanskega napada na meje Kašmirja in Pandžaba. Uradnih potrdil, kar zadeva ume-šanost nekdanjih indijskih oficirjev v nerede, za sedaj sicer ni, vendar je skrajno nerodno že to, da se o tem govori na neuradni ravni. Nova velika lancia novembra na prodaj Thema je ime nove velike Iancie, za katero je v avtomobilskih krogih vladalo dokajšnje zanimanje. Gre za avto, ki je dolg 460 cm in bo na voljo tako z b<'n" tinskim kot z dizelskim motorjem. Predstavili jo bodo novembra, na letošnjem turinskem avtomobilskem salonu Prepovedano jabolko Deklica bi rada segla po sočnem jabolku, ki raste na neobičajni jablani. Prav zaradi tega pa je najbrž sadež toliko bolj vabljiv (Telefoto AP) Grška ladja zapustila sredi morja 4 Afričane ATENE — Včeraj je grški popoldanski dnevnik »Ta nea« objavil vest, o novem primeru »slepih« afriških potnikov, ki jih je neka grška ladja zapustila sredi morja. Do žalostnega dokodka je prišlo 30. januarja letos kakih 35 milj od obale Konga. Tu so na povelje kapetana tovorne ladje »Valank Thomasa Athanasiasa zapustili v rešilnem čolnu štiri Afričane, ki so se bili naskrivaj vkrcali. Atenski dnevnik piše, da so se kapetanu skušali zoprstaviti nekateri člani posadke, med temi podpoveljnik Stylianos Alexion ter prvi strojni oficir Kosta Asonitis. Predlagali so, naj bi o prisotnosti slepih potnikov obvestili plovno družbo in naj bi jih izkrcali v najbližnjem afriškem pristanišču. Ti so tudi potem obvestili grške oblasti o dogodku. Med pristanom v Barceloni so se 29. februarja obrnili na grški konzulat, kier so jim svetovali, naj predložijo pisno prijavo. To so storili že naslednjega dne. Prijavo so naslovili na grško ministrstvo za trgovsko mornarico, kot je včeraj potrdil tudi glasnik ministrstva. Glasnik je ob tem pristavil, da je pisanje atenskega dnevnika »Ta nea« v glavnem točno in da je v teku preiskava. Zgodovinski dnevnik LONDON — Dnevnik znanega argentinskega revolucionarja Che Guevare bo julija letos na dražbi. Gre dnevnik, ki ga je Che Guevara pisal leta 1967 med svojim zadnjim »podvigom« v Boliviji, kjer je izgubil ludi življenje. Znana londonska hiša Sotheby’s misli iztrzni s prodajo dnevnika približno 600 milijonov lir, čeprav ni moč reči, če bo ta številka držala. Gre namreč ra politično zgodovinski dokument, katerega vrednosti m mpč natančno določiti. Dnevnik sestoji iz treh knjig: beležke in dveh agend za zdravnike. Knjige so stoodstotno avtentične. Dnevnik se začenja 7. novembra 1966 in se zaključuje 7■ oktobr 1967, dva dni pred smrtjo revolucionarja. V dokumentu je kronika brezupnega Guevarovega poskusa, da bi dvignil bolivijske kmete proti režimu generalov. Del dnevnika je posvečen njegovim možem in tudi Regisu De-brayu, ki je danes član Mitlerrandove vlade. Med to dražbo bodo prodali tudi dnevnik edinega preživelega s tega Guevarovega poskusa. Gre za beležke komandanta »Pomba«. Španci in flamenko MADRID — Kar dobra polovica Špancev ne ljubi bikov in bikoborb. Stvar je po svoje presenetljiva, vendar verodostojna, saj je podkrepljena z anketo španskega ministrstva za kulturo. Anketa je imela namen ugotoviti odnos Špancev do kulture in prostega časa. Anketa je tako pokazala, da samb 34,6 odstotkov Špancev ljubi bike, 14,6 odstotkov je ravnodušnih, kar 54,4 odstotki pa so proti >fiesti bravi*. Ženske so še hujše, saj jih je proti koridi kar 54,4 odstotkov. Tudi kar zadeva flamenko niso stvari nič boljše. Ta temperamenten ples in glasbo globoko ljubi le 38 odstotkov Špancev, kar 45 odstotkom pa jim je flamenko deveta briga. To so vsekakor presenetljivi podatki, če pomislimo, da Španci niso podvrženi niti igram na srečo, kar je proti vsem dosedanjim teorijam... Plače za šolnike MOSKVA — Kaže, da je učno osebje na šolah samo v Italiji slabo plačano. Znano je, da so plače za te vrste službo zelo nizke* kar pa so skušali popraviti, denimo, v Sovjetski zvezi. Tam bodo učiteljem in profesorjem plače zvišali v povprečju za 30 ali 35 odstotkov, kar nikakor ni malo. Ukrep je začel veljati že včeraj in o tem poročajo vsi sovjetski časopisi. Ta poteza se vključuje tudi v široko akcijo, da bi reformirali ves vzgojni sistem in ga še bolj približali delavskemu svetu. Kot v Italiji je bila tudi v Sovjetski zvezi kategorija učnega osebja med najslabše plačanimi. Povprečna plača kakega učitelja je bila na primer okrog 120 rubljev, kar bi v našem denarju znašalo približno 250 tisoč. Povprečje ostalih plač pa je okrog 180 rubljev. Bikovo maščevanje Novinec Paco Machado sl tokrat ni priboril slave hi bo moral počakati na boljšo priložnost. Bik je bil spretnejši ud bikoborca in ga je tudi dobro nabodel... (AP) Čudna kokoš PIACENZA — »Vse svoje življenje že redim kokoši, kaj takega pa s nisem videla,« je dejala Vincenzi Carini novinarjem, ki so si Pf1® * ogledat njeno kokoš, oz. njeno bivs kokoš, Chicco po imenu. Zadnje čase je bila nekam _čudn<> mč več ni kokodakala, temveč je ® ves glas kikirikala, začel ji je ra?a tudi greben na glavi, skratka, ne <* bi sploh šla v Casablanco, je Chic spremenila spol. Še več, s popolnoma drugačni»" očmi je začela gledati svoje n**! nje kolegice, s katerimi je do P1^ kratkim složno nesla jajca, ga je gospodinja postavila v kurnr namesto starega petelina, ki mu J zavila vrat. Miki mùsterL Čudežni otok (16.) Pustolovščine Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika Strah pred jedrsko vojno V Belgiji se širi »atomski BRUSELJ — V primeru atomskega spopada bi v Evropi imeli največ jo možnost preživetja Švicaitji, medtem ko bi bila Belgija v 24 urah popolnoma zbrisana z zemljepisne karte. Tako ugotavlja neka nedavna raziskava Atlantskega zavezništva, iz katere tudi izhaja, da pribižno 250 od skupnih 650 milijonov prebivalcev starega kontinenta ne razpolaga s protiatomskimi zaklonišči. Omenjeni podatki so dokaj razburkali belgijsko javnost, tako da se zadnje čase veliko govori v Belgiji o tem, kako znižati stopnjo »atomske ranljivosti« države. Izvedenci so že zračunali, da je vsaj kratkoročno nemogoče urediti sistem zak’onišč, s kakršnim razpolagajo Švica in skan- ‘ dinavske države. Za kaj takega bi potrebovali kakih 100 milijard belgijskih frankov (približno 2.750 milijard lir), državne blagajne pa so prazne. Ob nemoči države se v Belgiji zadnje čase čedalje bo j širijo zasebna protiatomska zaklonišča. Pri tem pa prihaja tudi do pojava, ki so ga že poimenovali »atomski egoizem«: za- egoizem « sebniki gradijo protiatomska za*^ nišča na skrito iz bojezni, da ne v primeru atomskega spopada v vanje drugi. Tako se je na skem tržišču pred kratkim P?jaVL_ »Belgijska industrija za gradnjo P t‘atomski h zaklonišč«, ki 'iaf° . svojim klientom najstrožjo tajno» • Na be’gijskem tržišču pa so se' javila še druga podjetja, ki Pr vajajo in prodajajo najrazlicneJ. protiatomske naprave, kot je na I* mer protiatomska maska. Na kni nem trgu so že lep čas med bes lerji razni »atomski vodiči« z nafad-ti, kako je mogoče preurediti na no garažo ali klet v protiatomsko Izvedenci so že večkrat izrazih jo skepso nad večino omenjenih P tiatomskih naprav ter nasvetov, . da strah pred atomsko nevarne Q je tako velik, da redki pris uhn a trezni besedi. Medtem pa si se polnijo žepe s profiti podjetniki sorte, ki jim zaenkrat pomeni ne ^ nost atomske katastrofe predvsem bičkonosen posel.