223. stevilka. f UDBUinU v nedeljo 1. oktobra 192Z. Leta W. Iih«|a ftik dan popattne, UrmftaOI a«d«l|« la prasBifc*. •ftseraN t do 9 petit vrst il D, od 10—15 petit vrit A 1 D 50 p, več}l lnaentl petit vrsta 2 D; notlce, poslano, Izjave, reklame, prekllci petit vrsta 3 D; poroke, zaroke veli kost 15 vrst 30 D; ienitne ponudbe beseda 75 p. Popust le pri naroOilih od 11 objav naprej. — Inseratnl davek posebftj. Vpraianjem glede inseratov naj se priloži znaraka sa odgovor. 0»ta?ni*tTO „SIot. Maroda" ln Jfarodna Makarna* ftaan«va ollca *t 5, prtUlćno. — Taltloa it. 304. VMrtaftttv* »Slor. »a***«" Knaflov« aliom *L S, I. nadatroat« T*Ufon stav. 34. Boplsa sprajama !• a*dpU*a« ln ladoatao franko vas** «a«r Rokoa4»ow se- n« vrata. fM ir Posamezne itevilke: ^H v Jugoslaviji vio dnl po Oln 1-— v Inozemstvu itavadna dnl Oln 1, nedelja Oln 1-25 Po&tnlna platana v gotovini. „Slovenski Narod- velja: j— . -_T_J^-tl^----- ----, v inoieam » 12 mesecev ! ! . . . , H Din IŽO— 1 Din 144"— 1 t)in 215-— 6 . ...... , 60— . 72 — - 108-- 3 , ...... . 30— . 36-— . 54'— i ....... , 10-— , n— • 13-- Pri morcbitnern povišanju se ima dat;ii naročnlna đoplačatl. Novi naročniki naj pošljejo v prvlč naročnino vedno 339" P° nafcazuicl Sa ^amadencev, ne Pru-sov. On ima direktive iz svoje centrale — Monak'ivega. Ej, rnočna je ta struja bavarskega separatizma, pa presojaj nemš.ki problem kakor hočeš milo. Berlinu bo delal še dolgo preglav' e in rnorda se polagoma uresniči karikatura monakovske »Ju-gend«: Bismarck je z monarhizmom posadil na prestol rdeče strašilo, Wirtliu pa bo posredstvom sodaliz-ma skočil iz zaboja monarhistični hu-dič. Počakajino še nekoliko, da vidimo v koliko je bilo prerokuvanje pravilno; zavrniti ga z eno samo gesto bi značilo pisati o Nemčiji lahkorni-selno in neprevidno. Sk. 0 naši zunanii in netrsnii poliilk?. Za našo državo so napočili kritični čaši. Grški poraz v Mali Aziji je potisnil orientsko vprašanje v os-predje. Turki, o katerili se je zdelo, da Jih je svetovna vojna docela izlo-čila iz evropske politike, trkajo zo-pet na vrata Evrope in zahtevajo, da se jim vrne Carigrad in ž njim vse njegovo zaledje v Trakiji. Ako bi bila naša država verna tradicijam bivše kraljevine Srbije, bi morala zastopati stališče, da se ne more za nobeno ceno dopustiti, da bi Turčija zopet zavzela v Evropi tisto pozicijo, ki Jo je imela po končani balkanski vojni. Vse pa kaže, da so naši državnikl in diplomati drugega mnenja. Dovoliti hočejo na eni strani, da se z odstopom Carigrada ke-mallstom revidira sevreska mirovna pogodba, na drugi strani pa so mne-nja, da je treba ohraniti nedotaknje-ne vse one določbe te pogodbe, ki so v korist Grški. OČividno smatrajo drško še vedno kot našo zaveznico, kateri je treba ohranfti vemost in zvestobo. Ne uvažujejo pa pri tem, da je Orška zvezno pogodbo z bivšo kraljevino Srbijo brezvestno kršila v trenutku, ko bi se morala ob Izbruhu svetovne vojne po jasnih določbah te pogodbe postaviti na našo stran. Casus foederis je bil takrat podan, toda Orška se za to ni zanimala ter Je s tem kršila zvezno pogodbo. Zvezna pogodba Orške torej za nas ne eksistira več. Zato tuđi nimamo nobenecra vzroka, da hl se v knkr-šnemkoll oziru eksponirali za Orsko, še manj pa. da bi se zavzemali za njene koristi. Čemu se potem naši dr^avniki zavzemajo za to, da na.f Orška ob-drži one teritorije v Trnkiji ln Južni Makedoniji, kl so il MH pnznanf v sevreskem miru? Menimo, da bi bilo v pnlitičnem oziru modrejše, ako bi naša država v vprašanju Trakije ne podpiraln Or^ke, marveč da bi nudila svojo pomoč sosedni Bol ga r-ski v njenem stremljenitt. da dobi v svoto posest del Trakffe in izhod na Fjrejsko morje. Takšna poli ti-ka bi bila modra In daleko- vidn a. A^:o M doMla Rofcrnriia del i---------------------------- Trakije in Egejsko obal z Dedcaga-čem in rnorda Kavalo, bi bila teritorijalno kelikortoliko n a s i č e n a, kar bi imelo za posledico, da bi se ne bavila več s toliko intenzivno s t j o z makedonskim vprašanje m, marvečbisvo-jo pozornost bolj koncentrirala na vzhod in jug, kjer bi imela polne roke dela tako na go-spodarskem kakor tuđi na politič-nem polju. Posest Trakije pa bi Bol-garijo spravil v napete odnošaje tako z Orvko, kakor s Turčijo. Na grški, kakor na turski meji bi morala nenrestsno stati bol^arska vGjsLa s puško ob nosi In bi ne dobila ne časa no volje, d? bi nas vznemirjhla s svofiml četn!šklmi akcljami v Južni Srbiji. Da bi to bilo za nas neprecen-lj!ve važnosti, mora uvideti vsakdo, tuđi vsak politični in državni slepec. A še nekaj je. kar bi nobeden dalekojzledni Jugosloverski državnik in diplomat ne smel izpnstiti iz vida: V bližnji ali daljni bodočnosti priđe vsekakor do ufedinjenja bolgarskih zemlja z našo kraljevino. To Je na-raven proces, k! jra ne more nihče zadržati. Ako torej pomagamo sosedni. sedaj od nas še sovraženi Rol-garski do tega, da dobi svoja nrista-nišča na Egejskem morju, delujemo s tem inplicite 73. nas same, ker bo-sta Pedcn^ac in Kavala v morda ne dal.fn! bodočnosti Inki na^e države. To mora danes uvideti vsak kolIČkrvi dalekovidni državnik in bi moral po tem uravnati tuđi svojo politiko. Ako dane?, ko je položaj uhođen za to, da doh!mo Slovani na 1uT!h, do^er! Če bi po pravici jrovorili .slisite, pa tud! nisem. Za vns mi ie na primer žal ... Ne de-]njre tnko ne^mre^a obraza, ker ml je 7a vrs rrs žal. Kaj vas Je tako pi-čilo v srce?« »Življenje . . .« »O, ta spaka? Takoj sem si mi-slil! In kar v srce?« »Malo v srce, malo v možgane. Toda pustimo . . .« »O, ne! O taki beštiji, kot Je življenje, vas prosim lepo, se vedno Iahko govori. Pri moji veri! Saj veselo se itak o njem ne da govoriti . . .« Neznanec se Je nekoliko na-smehnil. »Oskar Wilde pravi, da Je življenje preresna stvar, da bi srovorill o njem resno . . .« »Kdo pravi to? A. Kaj me briga, kaj misli kak zid o tem. To me ne zanima. Jaz vem samo to, da sem jezen in da se moram iztogrotiti . . .€ »TedaJ ste srečen človek,« je dejal neznanec. »Jaz!!? »Seveda. Razjezlte se, razkrt-Cite, potem pa Je zopet vse 'dobro. Toda vsak ne more tako . . .« »To se ve! Ce Je kdo tepec, vzame revolver in se poči.« Neznanec se je zdrznIL »Kaj ste rekli?* »Ako je kdo tepec In s! priđe z življenjem navskriž, pa se poči. Raz- biješ sebi nos, da klubuješ materi... Aha!« Tu je nekoliko zardel (t. j. on, Slmen Hrušt, slikar) nato pa priporn-nil blafiro: »Razun, 5e ima človek res kako težko zadevo.« Neznanec Je zaupno pogrledal slikana in vprašal, šklepetajoč z zobmi: »In če bi se vam Izneverila žena, gospod HruSt? Kaj bi tedaj? Je to težka zadeva ali ne?« »E, tedaj bi se ustrelll, toda radi popoinoma dru^ega vzroka: ne zato, ker se mi je Izneverila, temveč zato, ker sem se sploh oženfl.« »A, tako!« »Seveda je tako.« Tu Je poriedal slikar izpod oči nornanca ln ga vprašal nežno: »Žena nm Je postala oezve-sta?« »Da! . . .« Je stoknil neznanec. »O, pasja krt!« Je končal slikar. Jesenski dež je padaj ousto V MlžJnl ni bilo žive du5e. Neznane se je primaknfl k rfni-stu, ki se mu je pmchčalo srce kot vosck ob osrnju. Cllcdal je nesrečne-pa samomoril-a sočutno in prisrčno. Hru^t Je v ta kn i I roke v 2ep. V eni je drznl svoj velikanski samokres. Svoje činjenje je pokazal slikar z grlobokimi vzdihi. kot povodnji konj, ko se splazi na obalo reke. Na-posled je vprašal z glasom, kot bi Ra na svetu nobena stvar več ne brigala: »In vi se hočete na vsak način ustreliti?« »Da.« »In ravno na tej klopi?« »Ker sem že tu, se bom tu ... Nimam moči, da bi šel naprej.« »E, potem sem vam pa res na-potl. Orem . . .« Neznanec ga je pogleđal prese-nečeno. Oba samomorilca sta molčala nekaj časa. Prevarani mož je kašljal nekaj vsled mraza, nekaj vsled solz, ki so se mu utrinjale Iz oči. To je ne-navadno vplivalo na slikarja, člo-veka, ki razume človeške solze in nesrečo. »Nikarfte! Ostanite sama . . .« »Boji se!« je pomislil slikar in dodal. glasno: i »Zelo razburjeni ste ... To ni dobro ... Kadar se hoČe človQk iistreliti, mora biti mfren . , .« »Tri noči že nlsem za^Isn?! očeša!« Slikar se jo začiičlil ':' »Kako? Tri noči ste se mučili in sedaj Sele se hočete ustreliti? To res ni lepo, Rospod! In radi kosa? Radi žene! Tuđi besede ne bi črhntl, če bi si po nesrečl zlomill roko, ali bi vas zob bolel ali kaj podobnega ... Ali ste imeli lepo ženo?« »O, kajpak, lepo . . .« »Pa rudi če bi bila lepa, kaj potem? Goljufala vas Je in basta. Vr*£ ž njo! To pa, da ste zvedeli o tem, to Je vaš dobiček, ker sicer bi vas goljufala še naprej, in vi bi jej vero-vali. Kaj hočete še več? Naposled pa, morebiti jo tudl dobro, da se vam je žena izneverila.« »Kaj?« »Enostavna stvar! Vičleti ste prepošten, da rečem tako ... za moža.« Samomorllec se je nasmehjiil skozi sohe. (Dalje prihj Stran 2 »SLOVENSKI NAROD« dne 1- oktobra isi'2. Stev. 223. 'globlje. ZgolJ s osebnimi spremerr*-bami se krize ne dado odstraniti, treba bo v temelju sprpmenUi tud! ilosedanji vladnl sistem. Spoinlnr«ijjeia"lir Lliti po raznih drlavah so prtoell DtfV C>b8«vati memoare prejinjtga nemilkega pesar]a# katerl Izidejo v saložbl K. P, Ko- £lerja T Lipskem kot knjiga. Is toh pnbU-«U potnemarno glavne]*« strarl. / Prvo poglarje knjige nosi nasJo*: Bis* Afafck. Cesar se obširno bavi t knezom Bismartkom in izvaja, da je zelo zlobna •Jecenda, da on ni priznaval y«4ičine kneza Blsmarcka. Ravno nasprotno Je resnično. On sa je člslal in oboževal To tuđi ne mole đrugač* biti. Cesar J« vzrastel i gene-jfacljo DIsmarckovih Cestilccv. Oa Je bll [fistverltelj nemlk© državo, paladln njego-;Vega deda In vsi «o ga smatrali za največ-^ga državnika one dobe. Bismarck je bll Jtnallk V njegovom templju aU Bismarck Ja ]i svojim bojem proti njemu s silniini udarci jrarbll tega mallka. Spo&tovanje cesarievo do veljkega državnika Blamarcka pa je radi tega oitalo popolnoma nedotaknjeno. |C««af meni, da Je bll berlinski kongres l«ta J1876 napaka, kakor tuđi kulturni boj. Nato H Prlfiio cakontko varetro ra đalaToe. Ra-.Gi tega nastali konflikt med njim In Bte-fharckom je cesar cbšalovaU ali moral Je (i&s topiti pot sprave, kl je bila veđno nj*flo-'*a DoLtako v notranH. kakor v »unanjl po-litikl. Otvorjenega boja proti socijalni d&-tnokravliU kakor ga je hotel kn«e, cas&r ni tnogel Voditi. Cetarjeva tragflca v Disnuir-tkorem sluftaju UH v tem, da je bfl naslcd-tik svojega ćada tu Je tako nekako pre»ko-Eii eno generacijo. V Movem hamburlkem fcfUtanJISu je knee itfi*den vzkllknll: Drugi svet, novi svet! Ko Je Dltmarck Vfijema poslal t Brest 1. 1886., Je rekel o njem: »Ta bo nekoC sam ivof haocl#r!« Vltjem Jo đaloval V prvi polovi«! osemd»s«tfli let v jrunanjern vradov kl )• Ml v rokah grofa herberta Blsmareka. Cestr pravi, da se je kmalu prepričal, da Je ta sunaili urad »amo plsarna vt!fk»sa kafići er Ja, v ka ter em se đela fakljuCno po njegovih BftvodJlih. Kolo-hijilne politiko knea Bitmarck ni mami in jEato se tuđi ni ogrdl mi nasvet, da se ima ggraditt mornarica V ttirst-ro nemlkla Vrednoitl V inoi«Trt»i*1i. Om se fe ometeval blstvenc) riA evfopski irofitlngeat, bi delal Večiaoii* I Rusijo, Avstrtlo, ItalUo 2n Ro-fituntiO} M^erih faaraef je do Kemclle in med ^jlmf fd stalno kontrctlral. Tako je bll *u* Sanji tifad fgf&jen na kontinentalni koriste* jaci; 1 lu nj imat potrsbnega interesa in U-Kustvi £a kolonije, mornarUo ali AnglHo. I^oarelefto jd bilo, da se ni purtft? RutoV 1#ia 1877/78 v CArlgtad. jnaxv0C »e ]im J* U* 1 Hl svetoliefanakl sporacurm Vaied le$ir H JA rarvllo V ruski firmao^ nrttbrteno ^6yra8tvo proti Nemc«n. Ko Jf nrnorjenl 'ćaf NtkolaJ JJ. postal polnoletcn, Je bil po* ^a4 Vlljem V ^etrograd, da iml liroCI red jjrnega orla. Prj nasvetovanjlh kako s© Ima ravnati prestonaslednlk v Rusiji, }e knez IBlsm^rck svoje informacije zaključil z opaz-ito:.V Orijentu so vsi Ijtedje, kl nosilo sraj-,^il Ižven hlac, ^podobni ljudje, kakor hitro 'p4 ]0 ytaknejO v hlače in dob« še kak red ' \i Vfat ŠO pa f5chwelnehundo«. Viljem se i! b preprlčal, kako se Je ohladilo staro dobro ! lisko-prusko razmerjo, Ko Je govorfl |, 1886 1 carjetfl Aleksandrom IH. glede JA Ga-;|telnskf aestanek m©4 CiwJem ViUamom Velikim, Bismarckom (ti Cf9Myem Franc«ra Joželom, je naletel pri cariU na nejtrpno :Wadnos( In ko je Viljtm po Blmtfckovih inttrukcflah spregovorll o raaki žeHt pritl V Carigrad, katerl knez ne bo delal cikaklh lelkoč, Je odvrnfl car odklonllno, rekoč: »Ako bora hotel Imttl Carigrad, si ga vza-iftem sam, kadar se m4 bo zljubllo. Dovo-Uenja ali prlvoljcnla kneza Dismarcka pa ne potrtbujem^ Leta 1S90 )e pri manevrlh % Narvl cesar govorti s carjem o odhodu kneza Blsmarcka. Car }e Izvaial: V trenot-ku, ko se Je Dlsmarck branil, ravnati se po fvojlh ukaalh, je moral slediti odpust. Jaz mu nisem nlkdar zaupal In mu nisem nl-(esar verjel. Za razmerje med nama bo Imel padec kneza najbolji« postsdlce. He-»aupanje bo Iz^lnllo In name se lahko za-neiefi. Car se ]e sicer držal svojih beised ali na sploSni politiki Rusije S4 ni nič spre-fnenilo. Cesar nadalje naglafta, da se te kot princ vzdržeral vsake strankarske politike. -Vlljem je nastopil cesarstvo, TakoJ se Je obdal na vseh merodajnih moatlh a mofmi, kl so mu osebno ugajali in Je bil prepričan 0 njih, da bodo najbolji« vodili poverjene Hm važne posle. Sledila pa Je tako, kakor Je ž« naglalal, generacija n*taka na generacijo deda. QUde razm«r|a do parlamentarnih strank pravi, da ni atal napram no-beni na odklonllntm stalllOu in di m bll protillbtralen, )c pokazala n|«guva po-meJSa vladna doba. Nape ara kont»rvativ-cem je večkrat povdarjal, da ao nacijonal-ni liberale! svesti državi, ceaarsktga mišljenja in b| jih bilo torej pozdraviti kot za-veznike konservatlvcev. Tuđi s raznimi pomLinbnej&lmi možrni centruma, kl je bil vsled kulturnoga boja zelo protiprotestan-tlčen, je Imel dobre sirez« In Jih Jo mogel Interesirati sa praktično todelovanje. De-lovanje mot okoli njega pa je ovirai knei Bismarck. kl si je prldrževal v vseh zade-vah glavno odločltev. Ministrstvo je bilo v re&nid izključno instrument v Bi&mar-ckovih rokah in je poslovalo edinole po njegovem ukazu. Ministri so rekali cesarju v obraz: Tega noče bismarck, to se ne da pri njem doseči, to Je proti tradiciji itd. Vlljem Je kmalu spoanal, da nlma pravza-prav na rturpolago nlkakoga driavndgm minlatrstva, marveč da se vsi gospodje ćutijo samo nradnike kneza Đtomarcka. Leta 1SS9. je Iz br uh tili veliki weatfalski rudarski štrajk. Vse je kričalo po vojaiklh č«tah, Značiloa je bila braojavka« kat#ro >e poaUU c#tarju njegov nekdanjl polkovnj tovariJ v. Mkrhaelis, ki je bll poslan na Westfalsko in katera •« )• gla»Ua: Vse mirno, tzvztmll oblasti. Mlch&ella se )« namre^ prfbližal delavcem In je brez oroija 1 njlmi občeval In se pognjal, vslod česar ao mu »aupali. rlujsk&ls ao le oblasti. Na-9protje v naiiraniu ctaarja ia kanelerja o »oclialnoifi vpra&anju, t. J. o po»p«*«Yaniii blagostanja d«lavskega ljudstva 5 soude-ležbo driaTe, je bU pravi vzrok, da Je prišlo čo preloma med cesarjem in Blsmar- I ckom. C«sar ne trdi, da bi bll morda BU-! marck delavcem sovrainlk, ampak o41ta mu, da Je po!moral vso sadevo ftialo s staliiča driavne urne*tno»ll Vlljem govort nadalje zelo priznalno o nemfikJh socljai-i nfn rsformah in raaikrl^a svoje sroe, ki i« baje selo toplo bilo »a del&vskt stan. Ne-kaj let pred vojno so se na Angleikem za-£eii prepričavati, da treba sa delavce bolje skrbiti. Prihajale so komisije v Ntmčijo. Pri noK«m takem veliktm oblaku •© \e obr-nU angUški voditelj delavsklh deputaclj do D«bla s konfino opazko: Po v«ea tem, kar smo videll. da je NemCIja storfla za do-lavce, Va« rprašam: a!l »te tudl Je socijalisti? ftekemu strokorniaku so Izjavili AngleŽL da ako dosežeio v svojem parlamentu deseti del tega, kar ima Nemčlja, bodo ćelo sadovoIjnL Med dobrodvloimi đeli, !ti Jih je nstvaril VBjera, omenja po-S*i>no »ICalser WIlhelm - Klderh«tsi«, kl Je sprajemal vsako lato veOe Sttvflo dtrok mettnih delavcev. V lad)ed«ln!d v SUttlna Je pretila brerposelnost Brem«kl Lloyd Je bfl odklonll stettinako pomidbo sa pasažlrskl parnik z opazko, da Angležl kn\ takega vse boljSe narede. Cesar je 5el k Bismamku in mu |e povedaU kaj se hoče zgoditi. Kancler ie bil razburjen in hitro je brzojavfl v Hamburg na poslanika, da mora Lloyđ v Bremnu dati zaraditi svojo naj-novejio ladjo v Stettlnu. To se Je tjrodUo. Ko Je leta 1888. cetar priSel v Stettln, so se ma delavet glnienl zahvalM za takratno pomoć In ma teročili lavorjev veaeo. »D4rltn«r Tageblatt« pravi 0 muno* flcrih VtUema IL, da se naJKajajo ▼ prvem poglavlu, k]«r je govora v slavnom o Bis-marcidt, tuđi neka ure sodbe, ki nfeo po-vsom oespametne, vedno pa a« ponavlja stremljenje bivšega cesar Ja, da bi pokazai samesa sebe v najbolili luči, da bi se smatralo njega za mola, ki je pojmoval rasvoi velike politike mnojro ostrovidnejle kot drugi. Rad naglala tudl svoje nagnjonje do nekakega političnoga liberalizma, dočlm pravi 0 konscTvativcih, da jlm je večkrat manjkalo dobrih vodttaljev in pogottoma priđe do izraza antipatija, kl Jo J« občutll za demokratičnoga duha )uime Nemčlie. Kakih izrednih pot«bnostl v pnrem delu knjige ni In Ima ta bol] Mača] polltiCnega predavanja kakor pa m«mr>arne«:a dela. Spominjajte se Družbe su. Orila In Metodo. Kako se vlada v sovjetski Rusiji 1 Tampatu Čitamo v časoplsih »sovjetska vlada«, »sovjetu, »narodni koml-sar« itcL, malokdo pa ve pri nas, kaj to pravzaprav pomenl In kakSna je ta aovjetska vlada v resnicL Ruska sovjetska republika ima ofi-cijelen naslov R. S. F. S. R., to je ruska socijallstična federativna sovjetska republika. Sociialistična iato, ker vlada levo krilo 1. 1caj5. razcepljenc socijalde-mokratlčne delavske stranke, ki je imelo takrat večino (»veče v ruskem jeziku »boliše«), In tvori danes v Rusiji edino priznano stranko RKP (b) t. j. rusV:o komunistlčno stranko (boljScvikov). Federativna zato, ker sestoji republika iz manjših republik, ki so v federaciji z Moskvo in te so: Ukrajina, Belurusija, Armenija, Adzejbeidžan, Gruzija, Tatarska, BaSMrska, Kir^lska, Jakutska in republika Daljncga Vzhoda, kl pa je v notranjih zadevah avtonomna in tvori takoimenovani »Buffer«, t. i. ozcmlje, ki ima nalogo, da prepreci eventualni konflikt med Japonsko in sovjetsko Rusi.o in i« zato vsaj na papirju le »demokratična« republika, no i»a sovjetska. Sovjetska zato, ker vladajo sovjeti, ki si Uh hočemo ogledati malo boli natančnu. Deseda sovjet se je pojavila v Rusiji prvič v oktobru 1. 1917, ko je te-danjl ministrki predsednik, mini-ter vojne in mornarice ter vrhovni povelj-nik ruske annade Kjerenskii izgubil pod seboj t!a in je stopil na areno politič-nega življenja Ljenin. Ta je izstopil in izjavil, da naj se vlada izroči sovjetu delavskih, kmetskih, vojaških in koza-ških deputatov in je odločno odbil vsako misel o kaki koaliciji ali kompromisu s drugim! strankami. Moment, ki ga je izbral Ljenin, je bil zelo ugoden. Mase, ki jih je bila knrupcija in izdajstvo na fronti privedlo do obupa, so z nav-duienjem spreicle geslo Ljcnina: čast-niki v grob, vojaki domov in mir bo, Garnizon Petrograda je zapustll takoi-menovano začasr.o vlado Kjerenskega, stopil Je na stran Ljenina. ruska revolucija je krenila na levo, sovjet je vzel krmilo države v svoje roke. V administrativnem pogledu je Rusija razdeljena na gubernije, ujezde in volosti. Gubernija bi odgovarjala po našem pokrajini, ujezd okrajem, volost ob-Clni. Vrhovni organ sovjetske vlade s se-dežem v Moskvi :c VCIK, t. j vsenski centralni izvrSevalni komite. Ta vrhovni organ boljševiske vlade voli vse-ruski sjezd (shod) sovjetov, l:i se zbira v Moskvi dvakrat na leto. Ste vilo čla-nov vrhovnoga izvrševalnega organa je okroglo tristo. Ti člani pa se ne naha-jajo stalno v Moskvi, temveč izbirajo med seboj takozvane narodne koniisar-je (odgovarja na§im ministrom), ki tvo-rijo celokupno sovjet narednih komisar-jev, čigar predsednik je Ljenin. Ta sovjet narodnih komisarjev je pravzaprav pravi eksekutivni organ vrhovne vlade, vrhovnoga izvršovalnega odbora, ki se zbira v Moskvi v izrednih slučajih v svrho razpravliania vprašanj, ki so valna za celokupno republiko. Odredbe tega vrhovnega organ so obvezne za republiko v dobi od preteldcsa do pri-hodnjega sjezda sovjetov. Sjezd sovic-tov dvakrat na leto raspravlja o delo-vanju Izvrševalnega odbora, voli nov odbor In mu daje direktive za nadaljne delovanie. Analogičen proces se vrši v guber-nUah in ujezdih. Tuđi v Rtibernijah se zbira dvakrat na leto, navadno pred volitvami v vseruskl siezd, gu'neruski f.'czd sovjetov, ki je vrhovni (,rff.m vlade v dotični guberniji. Ta sjezd izliira izvrSevalni odbor, ki vlada v gubeniji do prihodnjega sjezda svojetov, raz- pravlja o delovanju prednjega odbora in voli delegate na vseruski siezd sov-jntov. Clani gubernskega izvrSevaluejca (odbora zavzemajo predscdr.iSka nesta odgo\ arjajočih narodnim kop.isan-atr^m gubernskih admlnistrilivraii uradev. Isto je v ujezdih in volostih, ki imajo tuđi s^ ojc izvrševaliie od:)or«. Torej čc rezimiramo v kratkem, izgleda ogrodja sovjetske vlado taUolc: \serr.ski centralni i/vr&cvalni odbor kot vrhovni (^rgan vlade, podrejeni mu «;u-bcrnsUi Izvrševalni odbori, tem pt.dru-jeni ujezdni izvr^evalni odbori in sled-n;ič tem podrejenl volostnl IzvrScvalnl cdbo-1. Druge republike, kl so z Moskvo sari'p f rcdcraciji, jih.h:o svojo sam«>-stojno notranjo administracijo, viada v teli rcpublikah se konstituira piav tako kot ruska. Notrunic z:i-Jevc rus sejo te lepublike neodvisno od Mo^kv*, v zunanjih zadevah in v prašanjih ki se ti-čejo celokupne republike, pa so podre-jeni Moskvi. Te rcpu!)!ike po^iljajo svoje delegate na vseruski s:ezd sovjetov, k'er pa imajo pravico gladovanja satno v vprašanjih, ki so merodajna za celokupno federacijo. Komunlsti'-na stranVa kot ta!:a ne vlada v Rusiji, kot se pri nas večkr&t misli, vsaj oficijelno ne. Ona samo Jaja vladi direktive, nasvete in kontrolira vse nienc odredbe posebno v političnem pogledu. Ona je politični kontrolni organ. Ćlani stranke zavzemaio obenem odgovorna administrativna mesta, tako da je stranka vedno v teBnem kontaktu 7. vlado. Pred volltvam! delegatov na vse-mskl sjezd sovjetov postaja stranka nervozna. Odgovarja>oči centralnemu komiteju stranke v Moskvi, gnbernski in ujezdn! komiteji dobivajo iz Moskve vse tozadevne direktive za agitacijo pred volitvami. V posamnih gubernijah in ujezdih sidi ćute stranka »hode, tu se razpravlja o kandldaturah delegatov, sestavlja se sez^am onih. kl jih stranka namerava poslati na sjezd sovjetov, na-kar stranka sklicuje shode onih, ki ne pripađajo nobeni stranki. Na teh shodih nastopajo komunisti kot močan blok, vsaka agitacija katerekoli druže stranke je najstrožje prepovedana. Končno so vrše vnlitve delegatov na vseruski sjezd sovjetov. Na gube ruske in ujezd-ne sjezde, kjer je včasih mnogo dele-gatov, ki ne pripađajo n^beni stranki, z\\ pa se boje to povedati, prihajajo komunisti z gotovim seznamom delesa-tov na vseruski sjezd, nastopajo kot dobro organiziran blok, predlagajo svoje kandidate, glasuje se javno in gorje tistemu, ki glasuje proti temu sezna-mu. Tako je ogromna većina delegatov na \*seruskem sjezdu sovjetov komuni-etična in evropski javnosti se prezen-il!? to kot volja ruskega naroda. = Pašić in povratek Turkov na Halkan. Napram dopisniku »Preporoda« se je mini.strski predsednik Pasič pred svojim odhodom iz Pariza izrazil o ori-entskem vpraSnnju takole: »Od staliŠČa naši!: predstavitcljev je zavisno, ako borno zapleteni v vojno, ki bi se lahko raztcgnila na ves svet. Ako bi mi stali odločno na anglcški strani, bi bilo zma-galo anglcSko stališče oboroženo akcije z našo udelezbo. Ta akcija bi pov-zročila vojne zapletljaje z nedoglednimi posledicami, a nas bi stala velikoga truda in težkih žrtcv. Naši predstavnik! so piistali samo na to, da se ekspedicije za obrambo Dardancl udeleži samo mal oddelek naše vojske, toda samo radi manifestacije naše solidarnosti z zave-zniki. Ob koncu koncev je zmagalo fiancosko stali^Če tn to ie bUo po Pa-Sičevem mnenju najboljši izliod iz današnje situnciie. = Namestnlk Hrlbar pri trgnvln-skem ministru. Poročali smo že, da je pokr. namestnik Ivan Hribar odpotoval v Beograd. Kakor poročajo beogradski listi, je na'Tiestnik y četrtek posetil ministra xa trgovino in industrijo Vilo vica in z njim kcnferlral nad eno uro. 3= Kongres zem!Jor*dni£k© stranke. Srhska zemljoradnička stranka sklicujo svoj letošn.H ^trankarski zbor v Banjaluke v Bosni. Zbor se prične dne 27. oktobra In bo trajal tri dni. ItalHansko odllkoranjo naJUh dr-imrnlkov. Odprtvnik poslov itaiiianske-ca poslaniitva, Sumonte, je izročil v čo-trtak ministrstvu v«r, dr. K r s t e 1 j u, red itnlijanske krone I. vrsto, Š«fu kabineta trgovskega ministsrtva, dr. Milanu Lazarcvi ću, isti red III. vrste. Oba sta dobila ta red že meseca oktobra lan-skega leta. = Poiiične borbe t SIovenifL Pod tem naslovom prlobčuje Protlćevo glasilo »Radikal« dopis Iz Slovcniie, v katerem slika p~!;ttCne razmere v SloveniM in pravi, da bodo pri prihodr.Mli voltvah n^ vsi crti zmn^li klerika!:!. Dopisni-; z'Jtriu'c, da b^ pri prihodn;!h volitvah v rvrcc'no skt!p-§čino Samosto'na kmetljska stranki i7?:u-bila poloviro svo'fh mnndatov, socijalisti bodo rcSili k veĆJcmu dva mandata v ma* riborskem okrnju, a narodni socijalisti bo-io Uvuljevali morda 1 mandat, najbrže pa nobenega; Izmed vseh strank bo edino napredovala klcitKulna, ki si bo pri prihod-njih voiitvah v parlament izvoievala ne samo relativno, marveč tuđi ubsolutno većino vseh parlamentarnih mandatov. 2e iz navedeno vsebine dopisa )e razvidno, iz kate-re^a tabora je izšjl. Prknavamo, da so se Šanse za klerikalce v la^niem času vspri-ćo slabo politike v vseh naprednih strujali znatno zboijšaie, vendar pa dvomlm \ da hi bile tako ugodne, kakor jih slika »Radi-ttuiov« dopisnik, = Kaj jo nara nudila Anglija, ako S© udc'eilnio e'Aspccli^lje v Carigrad, Na konferenci v Parizu je Angllia, kakor je znano, zalitcvela, naj se udeleži tuđi naša država obrambe Carigrada proti Ken aluvim četam. Za ta slučaj so se nam ponujale tele kompenzacije: 1.) Razorožcnje Madžarske In Dclgarske v smislu mirovne pogodbe. (Razoroženje odreja mirovna pi;godba, kako more biti to koncesija?. 2.) Stratezi?na ratifikacija mej napram Madžarski in Bol-garski na korist Jugoslavije in Roriuin-ske in 3.) Koncesije JugoslavlU s strani — Italije. Na neki preišnji konferenci v Parizu p^ se je baje n?.ši državi s kompLt^ntn'j strani ponudila pnsest Soluna, in to baje z znanjem Grškc. Tako poroča beo?rrads'-a »Pravda.« = Cičerln so vrača v Rusljo. Tz Berlina poroča;o, da jo niski narodni kormsar za zunanic zaJeve Čičerin, ki se je muLil v inozemstvu od začetka genovske konference, v sredo odpotoval Iz Berlina preko VarSave v Moskvo. kjcr prevzame zf pet svoje po^le. Njegov zastopnlk Karahan pa je že do-bil od sovjeta narodnih koir:isar;ev na-logo odpotovati s posebnim naročilora za Kemal paSo v Angoro. ™ Ruski dokovi Frandj!. Po po-datklhf ki i ili je predložila skupina iran-coskih trgovcev sovjetu narodnoga gospodarstva znaša celokupni ruski dolg Franciji 17.591 milijonov frankov. Iz to vse te pripada ra zajamčene državne obligacije 15 2oS rriilij:--ncv frankov, ostalo pa na banke, železnice in Industrijska pod; u t ja. = Amerlške zahrevo od Ncmčiie. »Kuricr Polski* jo prejel iz Ke\vyorka vest, da je prezidcr.t Hardlrg imenoval nevvycr5kcga advokata R. Morrisa za ameriškega zastopr.ika niešaivj komisije, ki naj dolo.i veličino ameriških preten-zij do NcmČije, ki znaŠajo okroglo 300 milijonov dolarjev. = Japonska prizna sovjetsko vlade? »\VcI:f« poroča iz Moskve, da je japenska delegacija predložila svoji vladi, naj prizna združeno rusko delegacijo za zastopnico cole Rusije. »Nishi« poroča, da je japonska vlada rnzprav-ljala o tem vprašanju in odločila skloniti s sovjetsko Rusijo trgovinsko pogodbo in priznati Jciicja za zastopnika Cite in Moskve. Listi smatrajo, da je to korak k faktičrcmu priznanju sovjetske vlade od strani Japonsko. = Amerlške cdik;)dn!nsko zahtevo za Slovenke žrtve rslcd napadov r^i'^'orskih Colnov. Iz Newyorka poroCajo, da je predsednik Hardlnff imenovii cdvetnika Robcr-ta Morrisa ta ameriškega člana moSane komisije, kl bo odločevala o vlšln! In raz-delitvi amsriških rahtev napram Nemčjji. T^ zahteve »o preračunjene sedal na 300 mi'ijonov dr>SarJ*v. Med temi je 5tevi!no tahtev a.T.er!4klh družin za človaSke izdube pri potopu »Lv.zitiini'e« in drugih ladii, katere so potopili nemški podmorski čolnl. Kot odloCfllnl sodnik bo fungiral v tej mc-šani komlsli W. P. Day. kot član najvišega sodi&cn v Z'e^inlen'h državnh. = Boljševiki o Carigradu. Čičerfn je izjnvll v prffovoru z zastopniki »Ber-lincr Tagh'atta« o položaju na vzhndu slcdefe: Mi smatramo osvoboditev azijskih nnrodov za eno najva?nejSih vpra§anj. Azijske narode teže sedaj politične in jr^spodarske neprilike, ki so grožale tuđi samostojnost Rusije. Sov-jetsK'i Rusija se nnhala v na}n?.iem pri-jateljskem stiku z mlado TurČijo, ki se bori za svojo svobodo. Tuđi o vpraša-nju o morskih ožinah obstoji med Turpijo in nami sporazum. V poslodnjl noti an^lcSki vladi se je Izjavila ruska vlada v smislu soglasja s TurČijo. Pravico do-ločati končni mednarodni Statut ožln imajo edlnr.le države. ložcČe na pobrež-]u Črnega morja. Iz Šestih obrežnih dr-Žav Crnesa morja stoje na tem stališču štiri: Rusija, Ukrajina, Gruzija in Tur-čiia. Carigrad ir>ora postati slavno nie-8to TurClie, to je naie neomajano stali- ta Albarija *• republika. »Narodni Llsty« prinašaio iz Beograda vest, da razpravlja v tem času albarskl parlament o ustavi. Većino v parlameniu, ki štejo 87 Članov, imajo nacionalisti pod vodstvom ministra za notranje zadeve Ahmet - bega. manjšina stoji pod itali-janskim vpHvom. V debati se je zahte-vala da se odstrani Iz ustave odstavek o albanski momrhri. Gre za to, da ob-drži Albanija republikansko ustavo in da Amet bes: postane predsednik. = »Sveta vrjna boljševikom. »Rote Fahnc« je preela iz Moskve ve-t, da Enver paSa kl.iub svoiemu porazu kliče musulmansko pr?bivalstvo Turkcstana na boj proti bi Scvikom, kl jlm je napu-vcdal »sveto vojno«. List pravi, da je borba krvava, ker je Pnver paša dobil izdatno ponioč od AngleŠko čez Afgaui-ston in Perzijo, Vladimir Logari i* , -^- iBtoo Vodnik: \M\ ie. 1922*) », . * V gugalnici blodna zasanja-ft<5stl gledamo čudna znamenjac (str. 43) zato si iščemo »čudeznih potl v zrcalne sanjane strani . . .€ (str. 5). Vseh trideset pesmic te odlične zbirke je u-branih na ta ton: proč, proč odtod v daljavo, kjer ie beaeda — kruh In zarai-kanje v večerne zarje Jeruzalema edi-lio delo. Klicar in oznanjevalec tega mi-stičnega hrepenenja je mogel priti le te vrst najmlajšega rodu, ki ga je doce-la izoblikovala in usmerila vojna in po-; vojna doba. Duhovna fiziognomija ta-;kega klicarla mora izražati naivnost (Otroka, ki se viakl stvari ČudU ki mu je Lvsak hip nekaj novega, obenem pa mora ležati v očeh brezdanje globine su-gettivni odsev, kot ga vidiš pri samo-tarjih. ki molijo. Najrahlejši d v o m razbije tako ubranost in je kot slana, ki aamori cvetje prebujaiočih se mistiC-nih sil, o katerih se človeku lindesid-clovskega ozračja niti sanja ne, saj ie tak intelektualce lesuženj miljeja In. vet zaslepljen s filozofskim materijalizmom le nasonsko bitje v boju za ob-stanek. * Dobi se v vseh knjl^arnah. Cena lavodu 10 Din* --■" - Evropski požar je v predvojnem Človeku upepelil vso navidei lepo, v re-snici pa do temelja trhlo stnvbo pozlti-vizma in jasno je, da se je ponosni sve-tovljan moral udati v trudno mlačnost ali pa je zapal v otopelost brezbrižno-sti, če ne ćelo v obup nad razsulom Ideologije, ki jo ie mehanično živel vse življenje. Pri naJmlajSlh (kot tudl seveda pri Sfrokosrčnih) pa je svetovni vihar le potrdil. kar so ti »otroci« slutili: ojačil je v njih religijoinost. Pri teh Je torej čisto razumljivo, da gre vse njihovo stremljenje za notranji preporod, za ve-čno očiščevanje. saj so žanje ideali pov-precne družbe (narodnost, civilizacija itd.) le mrtvi maliki in jlm Je boseda besed: Clovek. Primerjaj slične glasnike pri drugih narodih: Hasenclever, Werfel, Paul ClaudeL Peguy, . . . Kr« leža itd. Pri nas so to stremljenje izrazito povdarili labodovcl, ki so pa zame-njall bistvo % zunanjostjo, s formo, tako, da se je zazdelo, da so pod vplivom literarne mode. ProC od javnega hru-pa in dnevnega Suma, lzven kavaml-ških debat in sofistike pa Je živel in Živi Anton Vodnik, ki je, obdarjen z nenavadno finim čutom za obliko in pla-Sitlko Izraza, stopil zdaj pred obč'nstvo z »2 a 1 o s t n i m i rokamU drobno BesniSko knjigo, U Jo vse preveva res- nično religijozno občutje. Pri njem je Se erotika osvobojeno zemeljske teže in je postala sredstvo za dviganje v sfere onstranosti. Značilno je, da r.i v knjigi nobenih oddelkov — vse jo neskončno nežno, melodično valovanje, ki ga ne prekriči nikjer hladni, račiinajoč razum, tako, da presenećen občudiiješ prvotno vedrino in idravje, ki odr>eva i vsake-ga stiha. 5Hno bi se motll da so U »bratje in sestr«« otroci dekadentske dobe, tuđi s MaettrTInckovi lutkaml ni-majo skupnosti; slednje sn namrtC igra-£ke mrtvooke Usode, Vodnikove dekli-ce in »bolniki« pa so »bledi In bolni« od slasti zemske sproičenosti. Ce bi analisiral vsako pfts»m pose-bti, bi U labrital ctloten utis. Zato naj velja ta flanok 1« kot uvod. ki naj čitatelja, ki tma morebiti ie kake predsod-ke do takega idealizma, pripravi dostop-nega za dožlvljanje tega svojevrstnega očiščevanja. Poglavltno je, da ne vza-ineš knjige v roke v želji, da bi se opa-jal samo nad lepimi verz!, temveč, da podoživljaš s pesnikom vred hrepene-nje po »daljnem zvonenjj«. Potern boS obilo poplaćan za svojo dobro volio in opazil boš*. da si zbudil v sebi morda že davno utihle strune otr >ške prisrčnosti ln priprostosti, ter boš zavzct spoznal, da si v tem dobil neko novo m o č za življenje. Knjiga bi se morala udomačiti y vsaki hiši. šiev. 22a .SI OVfNSKI N A M i I i« dru- 1. oktobra 1922. Snaii & NACRT NOVEOA ZAKONA O NEPOSREDNIH DAVKIH. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani je dne 28. septembra 1922 po-vabila razne korporacije in organizacijo na zborovanje, da zavzamejo stališče k nacrtu zakona o neposrednih davkih. Po daljši razpravl se je na Stevilno obiska-nem shodu soglasno sklenilo na odločii-na mesta predložiti naslednjo spomenico: »Dne 11. t m. je sopodpisana Trgovska in obrtniška zbornica prejela od generalne direkcije neposrednih poreza en iztis »predloga zakona o neposrednim porezima« na vpogled z opombo, da se je predložil parlamentu na odobrenje. Podpisane korporacije in organizacije, zbrane po svojih zastopnikih na zboro-vanju dne 2. septembra 1922 pri Trgjv-ski in obrtniški zbornici v Ljubljani, se usojajo predvsem izraziti veliko obžalo-vanje, da se je proti izrccni določbi zakona o trgovskih in obrtniških zborni-cah, po kateri se je zbornicam o pred-lugih zakonov, ki se tičejo komercljel-nih ali obrtnih interesov, izjaviti prej, ne^o jih vlada predloži parlamentu v obravnavo, ta za trgovstvo, industrijo in obrt ter sploh vse pridobitne kroge tako izredno važen predlog zakona Že predložil parlamentu, ne da bi bile imele zbornice prej priliko, izjaviti se o n;em. Ob napominani izredni važnosti tega zakona, ki bo globoko posegel v gospodarsko življenje ćele države, so zatega-đelj podpisane korporacije in organizacije primorane, nujno prositi primerne ukrenitve, da se zakon ne obravnava v parlamentu, dokler ne dojdejo od trgovskih in obrtničkih zbornic izjave o njem, ter obenem prositi, da se jim da za te izjave prirneren čas. da morejo za-slišati organizacije prizadetih krogov in na pođlagi vsestranske prouCitve pred-luga podati svoje izjave. Priznavamo, da je enotna đavčna reforma nujno potrebna kakor iz političnih, tako tuđi iz narodnogospodarskih ozirov. Dosedanje davčne razmere, osobito uporaba petero bistveno si naspro-tujočih davčnih sistemov In neenako-merna administracija mora na eni strani nujno manjšati, Če ne nlčiti čut in zavest državne in politične enotnosti, na drugi strani pa vsestrajisko ovirati gospodarski razvoj. Kakor pa je vsega priznanja vredna težnja Rnančne uprave, kar najbolj pospešlti dosego enotne davčne reforme, pa je vendar smatrati za hujše zlo, če bi se ta reforma izvršila nepopolno in kvarno narodnemu gospodarstvu, kakor pa, ako se z reformo še počaka dotlej, da tuđi oni krogi, ki naj v prvi vrsti nosijo bremena, ki jim jih naloži novi zakon, temeljito raz-pravilo predlog, pretresejo načela, na katerih sloni, ugotove ali so časovne za-hteve našle pravilen odmev v davčni reformi in katerih sprememb in dopolni-tev je treba, presoditi vpliv. ki ga uteg-ne imeti novi zakon na gospodarstvo, preudarijo, ali so bremena prav razde-Ijena na razne gospodarske sloje In zmogljiva, brez škode za nadaljni razvoj gospodarstva in zbog tega tuđi brez škode za erar, ki mu mora biti na tem, da davčni zakoni ne ovirajo gospodar-skega razvoja in s tem ne preprečujejo jačitve sedanjih davčnih virov in otvar-janja novih. V tem kratkem Času, kar je nacrt na razpolago, neogibno potrebni temeljiti studij predloga na podlagi zaslišanja interesentov ni bil v toliko mogoč, da bi zbornice že danes mogle podati vsestransko izčrpno izjavo. Že prvi pregled predloga pa kaže vso na-glico, s katero se je predlog sestavljal, na kar kaže tuđi popolen nedostatek ali vsaj neobjava vladnega komentarja ali motivnega poročila, kl je potreben in običajen Že pri manj važnih zakonih, tembolj pa neogibno potreben za tako važen zakon, kakor je ta, ki naj trajno uredi enotni davčni sistem za ćelo državo. Tako pa je studij predloga silno težaven. Ni nobenih pojasnil, kakšne smernice je vlada vpoštevala pri sesta-vi, kakšne namene je zasledovala, na podlagi kakšnega statističnega gradiva, brez katerega si sploh ne moremo misliti, da se da temeljito in brez škode za gospodarstvo in erar to težko vpraša-nje resiti, temelji predlog reforme. Ob takih okolnostih je premotrivanje silno nteženo. Zategadelj je treba, da se da zbornicam zadosten čas, to je vsaj do 31. oktobra, za zasllšanje interesentov in za sestavo kolikor mogoče izčrpne Izjave. Usojamo se potemtakem ponoviti nujno prošnjo, da se zakon prej ne obravnava v parlamentu, dokler ne dojdejo podrobne izjave zbornic. K tej prošnji pa pristavljamo se drugo nujno prošnjo. Čuje se, da se name-rava ta predlog v naikraiSem času uza-koniti, in sicer po zakonodauiem odboru. Skoro ne moremo verjeti, da bi se tako važen zakon obravnaval In rešil po skrajšanem potu; ako pa ta namera v resnici obstoii. nujno prosimo, da se ta namera opusti in zakon razpravlja in resi po rednem parlamentarnem potu. Gospođtirctvo. Trgovska in obrrniSka zbornica v Ljubljani. Zveza industrijcev na sloven-skem ozemlju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Deželna zveza kranjskih obrtnih zadrug v Ljubljani. Zveza trgov-j skih gremijev in zadrug za Slovenijo v Ljubljani. Gremij trgovcev v Ljubljani. Slovensko trgovsko društvo »Merkuri v Ljubljani. Zadružna zveza v Ljubljani. Društvo bančnih zavodov v Ljubljani Kmetijska družba za Slovenijo v Ljubljani. Pokrajinska zveza hiSnih posest-nikov v Ljubljani. Odvetniška zbornica v Ljubljani. Notarska zbornica v Ljubljani. Dr. š. Žlbert: GOSPODARSKA BODOCNOST SLOVENIJE- (Konec.) Večji del obrtništva je tesno navezan na kmetski stan, zato je ugojen prospeh kmetijske ekonomije predpo-goj blagostanju naših podeželskih obrt-nikov. Trgovina In prekupčevanje imata danes svoje blažene čaše. DokleJ še? Prekupčevanje se je po vojni razpaslo kot nalezljiva bolezen. če se je pomnožilo neprimerno že število koncesijo-niranih trgovcev vseh branž, koliko več pa je Še takih, ki trgujejo in barantajo na skrivaj, posebno z živino in lesom. ObČine se potegujejo za nove sejme, ko je takih že dosedaj daleko preveČ. Tuđi za to bolezen bi bilo uspešno samo radikalno sredstvo omejitve, če ne popolne prepovedl. Dobiček od sejmov imajo itak le mešetarji« kramarji in krčmarji, kmet pa poleg denarne tuđi časovno lzgubo. V kmetijsko bogatih deželah so omejeni sejmi v splošnem le na vzorčne sejme in razstave. Bančna in trsovska podjetja so postala odločujoč faktor s skoro neome-jenim gospodstvom. Cas bo pokaza!, da-H ima ta v povojnih letih nesoraz-merno naglo narastla gospodarska stroka res solidno podlago. S socialnc-ga stališča je kupičenje kapitala ražen v produktivne in torej splošnosti ko-ristne svrhe večini ljudskih slojev škodljivo, ker je zvezano i njim osiromašenje šibkejših konsumentov. Zdravo in jako pa je le ono narodno gospodarstvo, kjer je pretežna večina naroda v ugodnih življenskUi okolšči-nah in ne, kjer se nahaja glavni del kapitala v rokah peščice posamnikov. Banke in trgovine so sicer današnjemu družabneiru ustroju potrebne, vendar ne srne njih število presegati faktičnih potreb, ker se % ten» pomno^uje samo neproduktivni stan; na drugi strani je solidno poslovanie rcobho'ina zahteva. Za kooperative in kon«nme ćoba ?e ni dozorela v toliki rr.eri kot bi bilo s stališča konsumentov želeti. Naloga sedanje generacije je zbolj-šati življenske pogoje sebi, še bolj pa bodoČemu pokoljenju. Dosedaj Slovenija kot gospodarska enota ni mogla preživeti vseh svojih otrok, mogočno izseljevanje je bila posledica pasivnosti. AH pa naj bo to tuđi v bodočc? Pasivne so bile pred Časom mnoge danes gospodarsko močne države. Danska je doživela 1. 1813. bankerot, katerega je zacelila popolnoma Sele 1. 1867. Iz Skandinavije so romali še pred 50 leti stotisoči v Ameriko, iz NemČIJe ćelo milijoni izseljencev, danes pa je padlo število istih vkljub ogromnemu Ijudskemu prirastku na nekaj tisocev letno. Ni nikakršnega dvoma, da bi pre-živela lahko tuđi slovenska dežela v slučaju razumnega gospodarjenja vse svoje prebivalstvo. Odpovcdati se je seveda treba nekaterim težkim pogreškom na eni strani, poglobiti fn razširiti nekatere gospodarske panoge na drugi strani. Da resumiram na kratko: Sedaj še gospodarsko pas»vna Slovenija postane lafiko v desetfetlu zmer-no aktivna, ako sledi zerfedu kmetljsko visoko stoječih držav. Po svoji legi in podnebju ima naša zemlja vse pogoje za uspešen razvoj moderne živinoreje vseh vrst, perutninarstva in deToma poljedelstva. VinogradništvTo se ima čim preje tem bolje omejiti, isto velja za produkcijo žganja. Večji del gostilen naj se likvidira. Ljudsko izobraževalno delo se ima organizirati na čim širšl podlagf; v tem oziru nišo nobeni Izdat-ki pretirani. V industriji se ima pod-pirati predvsem ona podjetja, ki pre-delavajo kmetijske tvarine; semkaj spada tuđi lesna tn slarmilkarska industrija. Neupravlčeno prekupčevanje kakor tud! vsako drugo pretirano Izžema-nje širokih slojev se ima pobijati z energičnim* odredbami. Kdo more dvo-miti, da bi se le tem potom »vremena nam zjasnila«? Od teorije do prakse je seveda Se dolga pot in tud! Jaz nisem tako naiven, da M veroval v skorašnje eliminiranje na*1h razvad. Oobro in zabavno je vča-sih vseeno prižgati za trenotek v te-mini ^vfpienko, da se pokažejo konture dalinega pota. —f Ljubljanski trg> Ljubljanski trs te v letosnji jesenski scziji precej ujjoden. Množina sadja in grb je letos izredna. Glede mesa Je trg dobro založen. Konzurn svlnjskega mesa je zelo reduciran vsled visoke cene 94 do 100 K za kg. Goveje meso prve vrste 60 do 64 K. druge vrste 42 do 50 K, tretje 36 K. Ohčlnstvo v Ljubljani kaže mnogo premalo kritične presoje kvalitete blaga- Vsako meso, čigar kvaliteta ne odeovarja prodajni cenl, naj se dosledno zavrne. Prodajalci se moralo strogo držati cen, katere imajo vidno označene. Telečje meso prve vrste 60 K, druge 58 K. Slanina in mast se vztrajno drži na stari ceni. Riba in sa! 140 K, mast 160 K. Upliv konkurence amerikanske masti, ki se v detajlu predala v Ljubljani po 120 K kg, bi bil izredno učinkovit, če bi se preskrhelo večjo množino; posamni vagoni pridejo premalo v poštev. Analiza amerikanske masti je izkazala ćl-sto svinjsko mast, v^led tega se more to blago občinstvu pop.. 1 j11 ma priporočati. Pre-knjeno meso stoji na starih cenah. Šunka 130 do 150 K po kvaliteti, preknjeno meso prve vrste 120 K, dnmo 110 K. Kvaliteta mesnih izdelknv je zadnje čaše zopet zelo nazadovala. Vzrok le/i v nesposobnosti In malomarnosti na^lh producentov, ker Jim manjka za to potrebne strokovne Izobrazbe. Od ttijcev, ki prihajajo v Ljubljano, od katerih nal bi se učili, dobimo običajno le izmeček. Pvig produkcije mesnih izdelkov bi bil zelo priporočljiv, ker se s tem konzumentu zelo olajša in poceni prehrana. Samo ob sebi umevno se srne spraviti v tržni promet samo prvovrstno blago vsled velike opasnosti teh izdelkov za ČloveSko zdravje. Glede klobas se priporoča občinstvu radi velikega preostajanja mesa na trgu, veliko pozornost. Perutnin-kl trg je primeren, kvaliteta blaga pa slaba, ker ni pri nas 5e razvita vzoma reja perutnine v prvi vrsti zbog pomanjkanja in dragtnje krmil. Divja-člne in rib letos na tr?u ni skoro nič. Cena mleku 12 K llter. Glede kvalitete vlada stara mirerlla. Moka se konstantno drži na ceni 30 K za 5t. 0 v detailni razprodnjl. Kon-kurenca amerikanske moke bi bila tu Izredno občtitna, ko bi se p^srečilo spraviti večjo množino blaea v IJubltano. —g Svinjski scjem ▼ Mariboru. Zndnii svinjski sejem dne 29. sept. Je bil vsled negotovnsti sejma boli slabo obiskan. Prlpeljalo se je samo 173 svinj. Nasrotno pa je bilo toliko kupčev, da se je vse prodalo. Ccne so zopet poskočile, posebno pri starejših svinjah. Izvozne kiipčijc ni bilo. 5—6 tednov stari komad 350—600 K, 7—9 9H0—1500 K. 8—4 mesece stari 1600—1S00 K. 4—6 2600—3400 K, 8—10 3500—4600 K, 1 le-to 6000—6800 K. —g Jesenski praški velesclm. Leto§njl praski velesejem od 3. do 10. septembra se je vršil vsled nafclega stopanja če^ke krone na tujih borzah pod neoblčajno težkimi po-jrojl. DomaČi km^ći sn. pričakujoč, da brxJo cene blac:a vendar padle, naročali le z nai-večjo opreznostjo ,tuji kupci pa. katere smo videll ttikaj v mnosrnrojnem številu, zaradi visokega kurza češke krone pri najbolj §1 volji nišo mogli skleniti zaželjcnih kupčii, vsled česar je bil njihov obisk več ali manj informativnega značaja. Kljub vsemu temu se Je vendarle v mnogih strokah prav živo trgovalo In razstavljalci so dosegli v mnogih slučajnih lepših uspehov kakor so sami pričakovalu o čemur priča ce!a vrsta novih prijav za spomladni velesejem 1923. K je-senskemu velesejmu se je priglasilo 2706 razstavljalcev, kateri so zalitevali 38.742 kvad .metrov razstavne ploščine. Ustremio pa se je le 2186 razstavljalcem, katerim je bilo pridcljcno 19.320 kvad. metrcv rszstav-ne ploSčine. Razstavljalo je 19S0 doinnčinov In 206 tujcev. Izmcd domačih razstavljal-cev jih je bilo 1S06 iz Če^ke. 152 Iz Mo-rave In Slezije ter 22 iz Slovaškega. Od tujih razstavljalcev jih je bilo 22 Iz Fran-coske, 7 Iz Anc:le5kejra. 57 iz Nemčije, 5 iz Hnlandlje, 39 iz Ukrajine, 8 iz Švi^e, 6 iz Italije, 5 Iz Kraljevine SHS, 28 iz Avstrije, f Iz Romunlje. 5 iz Belcije, 5 iz Amerike. 5 Iz Španije, 1 Iz Or?kega in 7 Iz Svedskega. Od navedenih 206 tujih razstavljalcev je razstavlialo direktno 68, po svojih zastopnikih pa 138 tvrdk. Med njimi je bilo 2D34 iz-delovalcev, 21 m«Tnipulantov, 13i grosistov, kateri so vsi zaposlili 16.201 uradnikov in 286.125 delavcev. V posameznih skupinah so se udeležili sledeče: I. Stavbe 71 razstavljalcev, II . Kovine, sport 521. III. Elektrotehnika, mehanika in optika 87, IV. Lcsna obrtnija 77, V. Tkanine 301, VI. Oblcke 151, VII. Galanterija 118. VITT. Ko?e in obutev 112, IX. Steklo, porcelan in fina keramika 103! X. Umetnine 32, XT. Kemija Jn zdravstvo 76, XII. Prehrana in poljcdelstvo 132, XIII. Godala 15. XIV. Igrače 44. XV. Grafika, papir, Solske In pisnrniSke porcbSčine 160, XVI. PrasulH, zlanina, srebro in ure 32, XVII. Mehana skupina 154 razstavljalcev. Kakor pri minolih je obiskala tuđi Jesenski velesejem ćela vrsta odličnih oscb Iz tnjine. PrlSU so jrostje Iz najbližnjctra so-scc'stva: Iz Rrmtinlle, Avstrije. Kraljevine SHS. O-rske. Nemčije, Poljske In Bolsra-riie, prfSU so pa tud! v mnofobrojnem šte-vllu Iz naJnddalJene^ih krajev kakor iz An-ele^ke. Beleile. Danskoga. Francoske, rTston-skera, Finskeea, Holandije, Irskepa. Italije, I.otiSkega. Luk^emburSkejja, Norskeca, Reke. OriHcega, Ruskeea, 5vedskega, Spa-n!Je In UkrnJIne: dalje so prišli ćelo Iz prek-morsklh pokrailn. kakor li AreentlTi?Je. Av-stralije, Alžira. Seveme Amerike, Brazilije, Kanade, EjrfPta. Indije, Japonske, Maroka, Perzije In T«r«kew. \% Llp^ke, Ctiiiba in Dntiaia so prišli posebni vlaW s skurtnfm! oblskl. Od 4. do fi. septembra so se vrSHa pod pokroviteljstvom veleselmu posvetovn-nja med če?koslova?ko In Romunijo, pri katerih so bfle določene smernice, po katerih bodo obe države v prihodnfe »lede med-srbolnejra travanja postojale. Da le pra^kf velesejem vcllkecra pomena za vse evropske fn ćelo prekmor^ke drfave. fe dokarnH dej-stvo, da se sa le ndttele^ila ćelo Ukrajinska sovjetska republika, dalje trgovskl od- delek lotiškega poslaništva, zastopnfkl trjfo- viu iz Tunisa za franeoske k^lcnije v Afriki in zastopništvo Paraguajske republike. Ker razstavljalci sklcnienlh kupčij veletržnerrra uradu ne javijo, je popolnoma nemogf)če podati viSino doseženih gmotnih uspehov. Kolikor smo imeli priliko se zasebno Informirati, moremo soditi, da so se kljub vsem tc-žkočam na jesenskem velesejmu sklepala dosti velike in zadovoljive kupilje, katero se ne dajo prezreti ali pa pnde^niti. Upaj-mo, da bode do prihodnjega pra?keza vele-sejma. ki se vr5i od 12. do 20. marca 1023 razre^ena vsaj večina onih mnogobrojnih problemov, ki stoje gospodarskemu razevi-tu Ce^k"' lovačke republike do sedaj na piti. Potem se pokaže, da so praški vzorčni velesejmi ne samo za d maco če5koslf,va-§ko industrijo, obrt In kupčijo, ampak \vA\ prav gotovo za medsebojno mcdnarGdno trgovino ne samo Srednje Pvrope, temvci tuđi celega sveta največio In merodajno važnosti. —g. Dobava bakcM. Ravnateljstvo državnih železnic v S'ibotici razpi^uie na dan 7. nktobra t. 1. ponovno ofer-falno licitacijo slede dobave 5000 ba-kclj od smnlc. Predmetni o^las je v pi-sarnl trgovske in obrtnike zbornice v Ljubljani interoscntnui na vpogled. —g Američka žetev. Ugodno vreme je povzro^ilo izboren razvoj žita v Ze-dinjenih državah. Letošr.'a žetev pšenice, koruze, ovsa rži in ječirena je za 2iJ' milijonov buslilov večja nego lansko le-to in za 37 milijonov bu^hlov vcČ'a nad povprečno žetvljo zadnjih desetih lot. Poletna pšenica je dala več za 15 milijonov bushlov nes:o se je prej cenilo pri-delek. Skupna žetev pšenice se računa na 805 milronov bushlov in tako je lan-ska žetev pšenice presežena za 10 milijonov busklov. Žetev koruze se računa na 3 milijarde 17 milijonov bushlov in se pri?teva štirim najboljsim žetvam zad. njih desetih let. Žetev rži izkazuje rekord, namreč 80 milijonov bushlov. Tuđi ječmena se bo pridelalo mnojjo več nego lani, pričakuje pa se tuđi izredno velika množina krompirja. — Posebnosti živinjskesa sejma v Mariboru. Na zadnjem živinskem seimu v Mariboru, dne 26. t. m. se je poznalo, da je zadnje deževje ugodno vplivalo na živinorejo, da se je jesenska paša zelo opomo^la. Marsikateri, ki je bil še pred 14 dnevi pripravljen prodati živino, je ni prodal, nasprotno. Še dokupil jo ie. Ker se v nekaterih dosedanjih občinah nahaja slinovka in je vsak izvoz iz Maribora ukinjen, tuđi ni bilo izvozniške kup-Čije. Prodala se ie le tretjina prignane živine, večinoma za domaco rejo, malo za domače mesarje. Čene bo!:§i živini so za par kron poskočile, cene za klav-ne bike pa so padle za 5 K. Priznalo se je: 119 volov, 5 bikov. 339 krav, 1 konj, skupaj 464 glav. Cene za kg žive teže: debeli voli 32 —34 K, poldebeli 2S—31 K, plemenski voli 2S K, biki za klanje 17— 20 K, klavne krave 25—29 K, plemenske krave 19—22 K, krave za klobasarje 14 —1S K. niolzne in breie krave 19—25 K, mlada živina 21—33 K. Mesarji se sku-šajo odskodovati za ukinjen izvoz na ca način, da so za boljše meso v ceni poskočili od 64 na 68 K, ker dobro vedo, da smejo v Mariboru poljubno diktirati cene, ne da bi jih kdo prijel za vrat. — K Dobava brzojavnih drogov. Mornarica v Boki kotorski na znanja trgovski in obrtnički zbornici v Ljublian, da potre-bu!e hitro 400 teesjrafskih drogov In sicer: dvesto drocov 9 rn in dvesto drogov 12 m dolfih. Stebla moralo biti borova ter imetl na vrhu debelino od 12—15 cm premer. Borovec mora biti zdrav. Drogi ncimpre?-nirani. Rok dobave čini preje franko vagon čelezniika posta!a. V ceno kalkulirati 41-2%, katere treba plača ti za državne takse. S kolkom za 3 Din kolkovane ponud-be je poslati naravnost Oddeljcnju za mornarico v Zemun. —g Ogromno število ir.ladoletnfli v američkih tovarnah in rudniklh. Števni iirad v Zedinjenih državah poroča. da je zapr.slcnih po američkih tovarnah, rud-nikih, kamnolomih in raznih drugih de-lavnicah milijon šestdeset tisoč in osem-sto sedeminpctdcset ameriških otrok v starosti 10 do 15 let. To dej^tvo ^prem-Ijajo ameriski listi z zgražanjem in strahu polniini izvajanji za bodočnost ame-riSkcga naroda in države. Tako je v de-žcli zlate svobode. »To kriči, ne, to smrdi do neba!« Tako zaključuje »Amcriška Domovina« svoje tozadevno poročilo. Inž. M. Klodlč: ProleRtfrana Zelenića ¥m]iM Mora- liR in interesi Csb?rskc doline *) Nočcm prežvekovati stotikrat ene In Iste stvari glede nameravane nove železni-5ke zvtze Slovenije z morjem — zdi se ml samo, da tekom dosedanje borbe za izbiro trase ni bilo dovolj pretreseno razmerje, ki ga označujem v naslovu tega Članka. Zato nekaj besedl o tem vpraSanju. Vzemimo najprej Čabar kot Izho'dno srediSče. Daljava Cabar-Delnicc mimo Broda na Kulpi meri po cesti približno 41 tn pol km. Vozimo naprej od viSine 523 m na 223 (visina m^sta pri Brodu na Kolpi), t. j. 3tX) m navzdol, od mosta naprej na Delnice po mestoma zelo strmi in slabi cesti pa 507 m navzsor na 730 m visoko ležečo postajo. Ako bi se izgradila železnica Kočevie-Brod Moravice, bi iznašala daljava Čabar- • Priobčuiemo ta članek na izrečno Želio, ne da bi hoteli s tem prevzetl odgovornost za njega. — Uredniitvo, nova postala Brod na Kofpi ekrofiio 32 km, prihranilo bi se t<;rcj na dulj?.%i 9 i:i v^ km, na cesrni vofnji na\Tja:or po okroglo 500 m. To so glavni razlomi, ear:icH katerih naj bi se po rr.nrienju Cabranaav afi njih »a-stopnlk^v zgTadHa leleznica Kočcvje-Brod Moravica ako ravno odsjDvarfa rroga Ko-čevje In Crnomeli-Severin-Vrbovsko sirSfin Uuere5om negr> prvo Imonnvano. A!i se čabrancem res no da pomairatJ na noben druz način? Da vidimo. G!avria blajro ra Izvoz iz teh krajev }e les, in siecf pejdo veJUrjoma v smeri nvi m^rls. ne pa proti Ljubljani. 2e ako se hj ibnll^a eejta j na Delnice, postane pomen takozvane Mn-silove proge za Čabar prob'ematičen. H Ku^elja do vhoda vasl Delnice Kj namret mogoče napravili novo cesto, dol20 približno 14 km. kateri bi lahko dali uspon *e 30/«*. S tem bi bila v osebnem prometu prefi mw-ju novi postaji Brod na Kulpi vreta vim važnost, ker ne smemo pozabltl, da b! trt-jala vo?nja osebncKa vlaka Brod nn Kuloi-Brcd-Moravicc-Pelnlce najmanj 1 rn r>ol are. 2e'ezni?ka vožnja Pelnlce-SuSak M bila na-pram razdalji Brod na K-lpi-SuSak tuđi 2a 16 Din cenej^a. Kdo torej bi delal rajii ovfc-nek Kužclj-Brod na Kulpi-Brod iMore^rico-D*jlnice po cesti in železnlc!, skupa] 43 km pota. za kar bi rabil 2 In pol ure, ko bi pri-šel Iz Kupelj a po novi cesti pr?i r.aravnnst na Delnice? Mislim, da nikdo! V blasovnem 1 prometu z nr.vo cesto važnost postaje Bt*& na Kulpi glede dela čabarsko doline Cabar-Kuželj res ne bi bila popolnoma tmičena. vseknkrr pa bi se tovor vozilo naravrost na Delnice, posebno blazo z višjo tarifo. ?aj izda Že pri lesu razlika v tarifi na Su-Šak zaradi vcfje daljave Brod na K'.iiri-Dol-nice 40 do 1,c0 Din pri vagonu, po kakovosti lesncra izdelka . Toda les v Kla\rnetn ne prlhaja Iz okolice Kužclia, ampak iz ozadja doline. Iz Čabra moremo pa. napraviti 5e drugo novo cesto, dolgo tuđi 14 km, kl bi vodila mimo Okrlvja, maledane horizontalno v blizino Oerova: cd t^d bi vozili po stari cesti, ki bi se lo imelo v dolžlnl 10 km nanovo zaraditi naravnost do postaje Delnice. Skupna daljava Cabar-Delniee bi bila 39 kra ! brez večje izgubljena visine, ako bi se ob-stoje>!a cesta izmed Gerova In Bilievine tiidi šo mestoma preložila. VpraSam ropet: Kdo bi 5e vozil svoj les potem iz čabra ua Brcd na Kulpi, ko bi ga rnogel z Istim trudom in stroSkl spraviti po novih cestah na-ra\Fnr.st na Delnice? Tuđi gotovo nlkđo. Ogleimo si 5c položaj Prezida, kl leS 7f)5 m visoko. RacHinaJoč s prej navedenim novim cesrnlm delom Btljevlna-Delnlce, bi znaSala daljava Prezid-Delnlce 41 km z rw-pretirano izzubo viSin. dolžina obstole5$ c&-sta Prezid-Cabar-postaJa Brod na Kulpt pa 44 km. Stoji torei, da bi tuđi U prezida ne bilo niti tuvera niti osebnega prometa za postajo Brod na Kulpi! Ondotnlm kralerh bi bilo torej poma?^no. z zcrađbo približno 45 km novih ćest, kar bi stalo dartes okrogTb 20 tnIHJonov dlnarjev; ta vsota le dosegrljl-va, tem več, ako porrtlslimo, da bi take težnje gotovo podpirala vojaSka oblast, k'a-; teri Je na tem ležeče, razpolagati ob mel! s kolikor mogoče gostim In dobrim cestflim omrežjem. Gotovo bi se to dalo pre] 'doseći;' kakor železnlco, kl stane več kakor milijardo kron in ki naj je privatna konkurentna proza proti ozakonjeni državni železni-d Kočevje-Vrbovsko. Druga manj enostavna in dražja rešltav;! vprašanje zveze krajev okrog Prezida *' svetom bi bila potom ozkotirne železnlce na Delnice, Lokve, ali najbolje v smeri naravnost na Bakar. Ta zadnja trasa bi bila naj-boliSa, ker bi prvič prečila naravnost srce pragozdov med Kcčevjem In Kvarnerskim zalivom, drujrić pa zaradi tega. ker bi tamošnja industrija ne bi bila več odvisna od dostave vaponov In sploh od obrata dr2. žcleznlce. ampak bi dobila neodvtsen Iz-hod za. ukrcavanje direktno ob morski obali. Usponi In padci bi moRll biti 30°/w In več (slej takozvana Stelnbelsova cozđna želernica v Bosni); denar za tako Seleznico bi se gotovo drbil prej, kakor za Musllovo proso, kor bi bila prav gotovo rentabilna. Toda 0 podrobnosti teh variant morda I dmgiS. I Končno Se nekaj beseđlj gle^le boj?., fc ; so ga vodi le vedno ob Musllovl progi proti uzakonJenJ zvezi na Vrbovsko. Hoče so za Musilovo proco kljub vsemu Izposlovaii koncesijo In delatl na to, da sa začno graditi. G. dr. Musil predloži v kratkem izđe-lani podrobni projekt, ki bode, 0 tem ni dvoma, strokovno na prvovr*ten ta na zuntiJ najlcpSi način izdelan. Ako tu dl Je detailni projekt za Musilovo proso glede stanja del trenutno, kakor stvari danes stojijo, v tem ali onem oziru ugodnost, je tak projekt vendar Sele papir. Vprašam: AH je verjetno* da Izda država koncesijo za privatno želer-nico, ki naj dela konkurenco lastnl državi? Morda se misli, da državna nprava to 3tori s stallSČa, čeS potem ni treba da srradim svojo železnico, ker zeradi privatni kapiti! svojo železnico In prihranim si tako telke milijone. Proti tej (lomnavi vpraganio «npet: 411 Je verjetno, da pogazi državna oprava zakon, »klenjen t parlamenta ta podplsan od kralja? In ako bi se to neverfetno početi* vendar nameravalo, ali si bodo pustili in*»-resentie okroz proee na VrbovsKo to dopasti? Mislim, da ne! In k zs:radbr> Mufillova proge naj se baje na vsak način sačnt. Ali misli kdo res, da bode CobitI sa Musilovo proso milijardo kron (ali 5e vcfl) ođ itrani privatnega kanitala, ki vendar vq, da so mJ-sli s tem denarjem đelatl konhttrenco driav-ni projri? Ako pomislimo, da privatni kapital tuđi dobro re. da za eksploatacijo 8am zapadno Kočevja ni treba .MasfloTe Drowe, ampak da se da to doseći aa drugi, cenotfl in bofISI način. Mi prlstaS ozakonjen« prose na Vrbovsko gledamo mimo razvoj za'deve. Afo se misli z mallmi sredsrvi aaCett z graiinio Mnsilove proge, samo da se zaCne, nal se It; to bodo t zemljo zabit denar. Si ga i*9a-vatcIH rt'koli več vldeli ne bodo! MI B4otfmQ. oa t«moljn zakona! Stran ~*T •SLOVENSKI NAROD* đn- 1. oktobra 19!22. štev. 223 Julijska Krajina. ,iK ^ Z GorKkega. Olasbenlk Mattf Cozoi se je nastanil ▼ Gorici kjer bo rodil glasbeno solo, kl se otvori 1. okt . L poleg njega bo poučeval planlst (um&ft ••» Dne f. okt prenet ejo na slo- ^esen način Li Gorice na Sveto goro frodobo Matera božje« kl je bila v roh fiem Cattt »hranjena pri frančISkanih f UublJanL Na Sveti gori je dograjena ftačasna cerkvica« ** »Prosvetna zro- ka« bo imela 5. oki V Gorici svoj občni fcbor, na katerega so rabljeni zastopnlkl GrufctdV po deželL Treba močne kultur- j*e podlage, •— Podbrdo dobi italljan- Sko Solo! TamkajSnji postajenačelnik Le^a Curi a strahuje Železniške uradni- ie iA, druge fcelezniSke uslužbence ka- ftof ttldl vdove želesnlčarjer, da morajo pVčlO 6torka poslati v italijansko Solo. fAko ftt tega ne hoteli storitl, se preme- Itijo f elecnlčarH kam flrcgam In vdovam •tfc odvBame pokojnlna. Tako je seeta- •Vjl poetajenačelnik potrebno 5 te vilo ot- fok in otvori se Italijanska lolal r. **• * Tpralanjem ladjedelnlo se je Blt'll tri alki mestni svet v svoji aadnji lejLStavljenih je bilo več re«olucij, ki so caglašale grolnjp* da se v kratkem za* 0ro ladjedelnlce ? Julijsk! krajini, kar bi jiaielo silno £alo*ttie poslediee sa mesto 'ili Vio pokrajino. Zahteva se od ministr-■|tva nujna odredba, da se to ne zgodi, s sredstvi če tuđi začasnimi. Komunisti so :šahtavall da se Imajo vpoltevati pri nastavljanju domaCi tržaški delavci Naj-aanlmiveiši govornik je bfl svetnik 5a-maja, kl je izvajal, da Je ob odreienju Obstojalo 56 ladjedelnlc, od teh 18 v Ju-Mjski BenečijL Naslalal je, da med onimi ladjftdelnicaml, ki morajo dalje delo vati, so one v JulUski krajini, ker so najbolj-5c in imajo tuđi najboljSe delavstvo. Na-to pa je nasvetoval navzočlm komunisti-čnirn zastopnikom, da naj vpllvajo na de-lavske mase, da bi se povrnile h kme-tijskem delu. Italija ima zelo plodonosno Kolonijo Clrcnajiko, kamor naj bi šli delavci na kmetijsko delo in dotična zemlja bi postala njihova Iast Italijani pač pomajo koliko js vredna njihova afri-ika kolonija, zato pa je zavlada! ob Sa-majtvem nasvetu splošen smeh v zbornici. Sedanji tržaSki mestni svet kale vedno občutneje, da ne ume sedanjih nalog in teženj fržaškega mesta !n đk aafo ne bo mogel dati Trstu Jn pokrajini nlkake koristi Čudno to ni, jar' Je sastavljen iz raznih skupin, ki se pobljajo med seboj in je bil župan od šte-vila 80 članov izvoljen a 41 glasovilt j. f |Vojim lastnim glasom), *£ >l» Na Reki imajo prfbežaliSče razni iflmljivi indlviduji iz Italije. Vse polno je [takih, katere išče Italijanska sodna oblast radi tatvin, razbojništva ali drugih alo&nov. Zločince in potepuhe iz Italije [•bfejemajđ rta Reki organi, ki imajo fckrbeti za red in mir, z odprtimi rokami; % Varnostni organi pa preganjajo do pašine in marsikak pošten reski de-laveo frpi po krivici ob teh raz-Stišrafi* Tako pribegli lumpi imajo zavetje tuđi pri fašlstih. Eni in drugi se drže gesla: Jesti hočemo, delafi nočemo! Doma-fiine ćelo izganjajo, italijanski potepuhi pa se nemoteno sprehaiaip ao Ralu. Res, nesnosne razmtrel i. * ^ V Puli je »iCfrel delarsl^ dom. ŽflSfiali so ga laiisti. Nedeljsko $tevilko >Lavoratorac iz Trsta io zaplenili in za-agali. Komunisti so jim plaćali to i za-llgom njihovega lista »Istria Nuova«. Fa. listi so aklenili maJčevanjo hi zažgall de. lavski dom. Da so faJisti to nemoteno lahko iavriili, so pridrli karabinjeri! pred hjiml V delavski dom in aretirali tam ftavso^e komuniste. Ko je vae zgorelo, |6 prišli ognjegaiđ gasit večji oddelek Vojaštva je prUel pa delat mir in red. Velik požar je v ulici Promontoro uničil salogo petroleja neke Italijansko družbe. V itlosri je bilo okoll SO ton petroleja, Itafte in bencina. Skoda je velika. Nada-|>q Je bil velik požar na Kupelwiepcrje-Vtm posestvil blizu trdnjave Sv. Danijela. Požar je segel tuđi v gozdiče. Skoda ie anatna* Najbrie >e kdo sažgal. i — K lallfltoTskemu poTru ▼ Renčah. J^)roSali smo, da so goriiki fašisti za-^flall hišo, v kateri k> imelo prostore društvo »Svoboda«. Neki mlad človek jd ¥ veliki pljanostl raar«Eal dve itali-janskf sastavi. Ta mladeniS ni iz Renč. iupan je to stvar takoj naznanll oroŠ-nlkom Ib ▼ Gorico Je Sla deputacija t Županom na čelu, in sicer naravnost k tajnik« falistov, vedoč, da so oni vrhovna oblast Tajnik Je obljubll, da se vati pe sffodl nič* in se sadovoljuje z izjavo, ila deputacija obialuje, kar se je zgodilo. Kljub temu, fašist ne more biti mož - be-seda — so pridrveli fašisti v Renče, oko-\\ 30 po številu, zaprlt vas na vso strani, kupili petrolej In Sli v prostore pev-skcga društva »Svoboda«. Tam so znesli na kup knjige, miže, stole, omare, klavir Itd., zaprli okna iz zažgall. Škode je okoli 25.000 lir. Ko je vse dobro izgo-relo, so odhajajoč rekli županu, da naj pokliče ognjegasce. Županu so nadalje ukazali, do mora nabaviti novo zastavo, ki mora vUeti mttfo dni na iupanski Kradbj, ^ ^ J I Knlfnra. f IUR0DNO GLEDALISČE V LJUB-1 LJANL Sfcored xa prvi tedem Drama. ffeMfe 1» okt Hlapd OtTorttrm pfi4- stara. Izven. Pr3fledeljek 2. okt HlapcL A Torck $, okt Zaprto. 8reda 4. okt. R. U. R. Izven Cetrtek 6. okt. R. U. R. B Petek 6. okt. Romantične duša. Izvcn, Sobota 7. olct Romantične duše C Nedelja 8. okt. R. U. R. Izven Ponedeije* 9. okt. Hlapd D Torek 10. okt. Zaprto. Začelek vseki ob 20. uri z\xčcr* • « » mm JULiv. ttmitDOttiNi razstava v Jako-ple%iem paviUonn se zaključi v nedetio 1. Oktobra ob 6. uri zvečer. — Sopbokle6, Krali Oldipos, tragedija v petih dejanjih, prevedel Anton Sovre* Cena broširani knjigi Din 16, ve-sani Din 22. lzila je v »Novi ZaložbU v Ljubliani io se dobiva po v*eh knii-garnah. — *W«ia Ot«t!Sbttia«. List rm crpUovaaje ftnrfjevtne Srbov, Hrvaiov ta Slovencev. R*rija tehaja v Karlovcu. Pred seboj Imamo 4U 7^ 8. 11, ki tvori nekako eeloto lase. Lc?i ivtsek je opremi jeo e 19 kratnlni slikani, ikmed kat eri h naj omenlmo slike krajeva flvojice, posltd na Bled, grad Suvo-bor, oJHiK) Vlntgarja, slike zdravllUča To-irasfto Itd. Sllk« spremi i a vcC opisor najlcp-iih Jugotiorcnskih krajev. Troltevilka stane 15 Din in se dobiva po ljubljanskih knjigar-nah. Abonma tu št V!.—XII. Je J8 Din. V slučaju abr»niran]a do konca leta, stane torej ta troltevilka Din 12. 2e izi?He ItevUke I. do V. se dobe v uredništvu »Nale Otadžbine*, Karlovac, Rahoračka uL 27. (Prof. Dufon JakSić.) — Kooccrtna perka ga. Beria 3o Pat>-Stockert. ki priredi koncert dne 2. oktobra v dvorani Filharmonije ie koncertirala z najbolJ5imi uspehi v Berlinu, Llcskem, Du-naju. Gradcu itd. in namerava koncem me-seca oktobra repet nastopitl daljša koncert-na pntovarja s slovensklml skladbami v NtmCiji. Vstopnlce za koncert te dobljo v pUarni Glasbene Matice. — »Nova Evropa« z dne 21. septembra prfnaSa to-le vsebino: Misterij narodne muzike (Ev. Ziharov). — Psihološki problem u muzici (K. P. Manojlović). — Narodne melodije (J. P. Krstić). — Nevolje naie narodne muzike (VIad. R. Gjorejević). — Organizacija naSe melografije (V. Zganec). — Medjimurska narodna popijevka (V. Žimmc). — Vinko 2ganec i njegove zbir^ ke (F. Dušan). — O hrvatskoj crkvenoj glasbi (J. Barle). — Sveslovanski pjevački Savez (B. Širola). — Jevrejski glazbenici i JevTeiska narodna pesma (D. S. i 2. Hlršler). ~ Muzička sezona 1921/22 (L. Sairanck-Kavić). — Wagnerov »Parsival« u Zagrebu (V. Novak). — Naši muzički listovi — Politički pregled. — Ekonomski pregled. — »Srpsfr! Književni Glasnik« z dne ffi septembra prtnaša to-le vsebino: Crvene maele (DragiSa VaSlć). — Tri priie 0 drmsome Boeu (Panler Maria Pllke). — Februarska cicala (Danica Marković). — Uspomena (Rlkard Nikolić). — Mcdjuzve-zdani igraC (Božldar KovaCević). — Napisano n rado proleće (V. Vordsvort). — Ve-limir J. Palić (Ja5a M. Prodanović). — Društvo naroda 1 jednakost država (dr. GjorzJe Ta§ić). — Anketa o srpsko-hnrat-sklm odnosima (Rikard Katallnić-Jerctnv, — dr. A- Tresić-PaviCić). — O jasnom i tamnom u književnosti (Mldelton Mari). — Politički precled. — Naučni pregled. — Ooenc I prikazi. — Beleike. — Rablndranat Taprores »Z e t o v«. Preložfl A. Oradnrk, založrt L. 5ehwe«tner. Cena: brol. Din. Io, v platno vezan Dti. 24. Po poS^i: brol. Din. 17, v platno vezan Din 27. Priporočcno Din. 1 več. Knjigo, o kateri 5e spregovorimo, toplo prlporoča-mo. Rublndranat Tagore slove ne samo kot eden prvih indijskih pssnfkov, marveč )€ na glasu tuđi kot eden odHčneiših pU«tv * moderni literaturi. Ce se ne motirno, ie t« prvo niegovo delo, kl J« pr«T«deiio na tlo« venKino. — Anton Vodni* «2a1oitiie rok««. Izlla )e pesnlSka zbirka Antona Vodnika: »2a-iottae rt>ke«, Cena 10 Din. Dobiva se po vath knHgnrnah. — Gospoda rslrt geoiraflja. S«s*«vH dr. VlnVo Šarabon, Ljubliana, 1922. C««a 4$ D, 310 strnni. Podajamo vsfblno ie »adnMč omenjene knjige. — I. Zgodovln-«kl razvoj trgovln« In prometa. II. Naravni posoli te Ciovek. KlimatlCnl pasovi. Clovek V naravi. Razd«litev stopenj gospodarstva. Kolonizacija, Iil. Prod«k«4ja. Nabirinje ra poljedelstvo. Oozd in njegova ▼poraba. 2iv!noreja. Rudarstvo. Industrija. FV. Trgovina, V. Promet la njejrova »Ted-ttva. Promet po kopnem. Promet n* vodi: plovba, niorle. 5red«tva prnasitm, jrrađba ladIJ, priittnfSča. — Do4attk. — Ut^ratu-ta. — 6 strani. — Pouk srrbohrval««« na ieflilb n-ednflh iolah. »Narodni Listy« prinalajo vest, da je čelkoslovaško mlnlstrttr© pro-rrete Izdalo 1. avgusta odredbo, da •« avede v srednjih Šolah kot neobv««til predmet srbohrva$C!n«. Mlnlstrska naredba na-gla§a veliko važnost te akcije In pozivi!« profesorje, naj kar naltopleje prlporoč^jo dljakom studiranje Ju*o«1ovenske?:a )exlka, ki je vellkejra pnmena za ožle spoznavanje bratskega Jusoslovenske*a naroda In za kulturno zbH2an]e * n'im. 7a začetek ml-nlstrstvo dovoljule razne olabave, tako n pr. poučev«nfe srbohrvaSCfne pri mani kot 20 posluSalclh, skupno poučevanle dHakov raznih sredn'lh Sol In dr. To odredbo so sprejele srednie Sole z velikim »anlrmnitm. Na mnogih praSkih in dmgth sredniih le-lah se ie prlgiasfio im pook »rbofcrvaiGin« jftllko ItivUo (UMkov, Dopisi. — Z Mtoe pri UubUaal ~ ■*** Pisajo: Foitne prlstojbine so se ta 100% zvišile, a rauMre na naši poiti so veđno tlabic. %9 tri ledae nimamo pUmonoia, dati smo IomH pr«ie dva. ki sta poito dnevno do-•tevUala. RaMiai*mo, da s plaeo 1400 K mettAno rodi pismonoša na deieli ne more tlveti in pri tem opravljati službo v obsež* ■em poftti«m okolišu, ki obtega dva občinf Je**co in CrnuČc. Narodni smo na preetjš-Bie iUvllo dnevnikov in drugih listov in pri tako visokih po&tnik prbtolbioah moramo sami hoditi po pt šio, Če nc&emo biti po-polnoma odreiaai od sveta. Prosimo poštno ravnateljstvo, da nam posije pismono&o s plačo, da bo mogel živeti tn poskrbi. da okolliani Ljubljane na borno glede peštnih sve« na slabiam k+kor kakiao gorsko selo. — Iz Koprivnika pri Kočevju nam piSejo: Pravijo, da ?ivimo v svoji narodni, jusoslovenski državi, toda sodcč po tukajšn.ih neverjetnih dogodkih, si mora Clovek misliti, da smo kie v Avstriii, na Madiarskem ali v Italiji, kjer se laliko poljubno postupa proti Slovencem. Opo-»orili smo razne oblasti žc pred leti naravnost in potom časopisja na tuk. pro-rislovenska In prot'državr.a počeiia skrajno zacrkenih Kočevarjev. Prosili «no za vzpostavitcv miru in reda, toda vse zamnn. Kdo se spomina dosodkov, vprizorjenih proti naši državi, U. maja 1919 pod vodstvom tukajšnjejra župnika Sehauerja in učitelja Tschinklja, sedaj v KoČevski Reki. Skrivali in zaklepali smo se, ker si nismo bili varni svojega življenja, posebno ko je župnik Schauer zagrozil: »Jaz bom vse Slovence iz Koprivnika iztrebil«. Ali smo bili v Jugo-stlaviji 1. 1919? KJo se ne spominja druge koprivničke demonstracije, ko se io dne 25. marca 1921 pod oknom na mrt-vaškem odru ležeče^a gerenta vpilN! DCMORRATlCM KONORCS. — Hunti, n. «tpt. (Kn.) rn tSfrvsitTi (TtrorltTtnl tt|! »ednarodners dem^kra-t!Cn«f* kon»r*»a ic poročal «a!prH generalni tnjafk kofiffresa Oeorjr^ Hoo« • 11a«-»♦Ifh ortmniBftcllt mtd«»rotint*a d«nokr*-tlfiti«ia glbt«}t. Na to sta govorila generalni tajnik avstrliake liie DruSiva nar^dor Mttller In sfr Dlcktmon o pacHiinara cfl>a-■!■ ▼ driavah. Nar. pod. C%€ntkn fte nattopfl pro« «t-ronim pogojtin, kl ogrotalo mir. Pa«ifl-stttea stremljenja bodo Imela nspehe iet« t«da|f Cc bodo odstranjeni povodi za bodo č« voine. Delitev remlje na »magovalce in premazane mora končno prenehati. Ker dandanes narodi zapovedujeio vladam, mora biti najvažnella riihova naloga, da priđe do veljave Javno mi*^en;e, in to ?e borba, kl Jo moramo lapustitl kot nasled-ttvo nalim otrokom. Nadaljnje debate se »e udele^il državni poslanec Helle (Rerlln), ki Je izjavil, da ureditev mnorih vpraSani med Nemči'o in Prancijo obtcžuje spnrnfiim, dalie »oslsnec Mare Saugnicr (Pariz), ki Ie nailaSal potrebo, da se ustvari atmosfero med»ebo4~ oesa »»upania. t Liubtjanl, dne 30. septembra 1922. — Anketa o oblsstnl razdelltvl kl »Tftbor«. Koncem lanskega leta, ko Je postal problem razdeiitve države na oi;lasti aktualen, je naš list otvo-rU anketo o vprašanju, ali naj ostane Slovenija nerazcieijena, ali se naj deli v ljubljansko In maril^orsko ob-fast. Došle odgovore prdi delitvi in ra delitev Slovenije srno sproti ob-Javljali. Pretežna većina cnih, ki so se iidcle?evali ankete, se je izjavila proti temu, da bi se Slovenija delila. Tuđi Iz Štajerske se je Izrekla pretežna vcčina proti razdelitvi. To ni Lilo po volji dr. Kukovcu in njegovim somišljcnik.'.m, ki so se bali, da hi spravila spro/ena anketa v nevarnost njiliove nacrte, zlasti ako hi jel »Slovenski Narod« priobčevati tuđi argumente, ki so jih ankeiiiiki navajali proti nameravaiii razdelitvi slovenskih zemlja v dve ol;lastl. Zato so spravili stvar pred načclstvo demokratske stranke, ki pa o aferi ni rr.o-£lo ničesar odločiti iz enostavnc?:a razloga, ker kot tako ni imelo in^e-renc na na§ list. Da ipak preprečijo nadaljevanje ankete, so se osehno obrnili na dr. Ivana Tavčarja s prošnjo, da naj on zabrani nadaljevanje ankete v »Slov. Narodu«. Dr. Tavčar je tej prošnji ustreirel, toda pod po-i;.)jem, da se prlohčl v »Slov. Narodu« priir.erna, na stvar samo se na-na§ajoixa izjava, ki stn jo sestavila in p^dpisnla dr. Ivan Tavčar sam in davni urednik Rasto PustoslemSek. Na to izjavo je prvotno pristala tuđi dr. Kukovčeva struja. Tik pred pri-obtitvljo izjave, pa je nastopil dr. Rramer z željo, da bi na njej izostal podpis dr. Tavčar ja. Znkaj? Kcr je bilo iz izjave razvidno, da dr. Tavčar sam ne sotda^a s kamrjanjo za raz-dclitcv Slovenije v c-ve oblasti. Redakcija »Slov. Naroda« na to zahtevo ni pristala. Na to je dr. I\ramer pred-la^al, naj »Slov. Narod« ustavi nadaljevanje ankete brez vsake redakcijske izjave, na kar je uredništvo koncili ja ntno pristalo, stavilo pa je nocrrj, da istočasno tako v »Narrsdu«, kakor v »Tabora« preneha vsaka polemflca o oblasrnem v-pni^anju. Ta poproj je bil sprejet, kar pa »Tabor« ni motilo, da bi par dni kasneje zno-va ne nače! Isteka vprašanja. »Slov. Narod« pa je cstal zvest dani besedi in se je končno odlocil, da znova spresrovnri o oblnstnem problemu, ko tra je k temu opetovano iz/val dr.Ku-kovec v »Taboru«. Takšna je istina brez zari tari ja! — H konkordatu med Vatikanom In JugoslavHo. »Corriere della Sera« poroča iz Rima, da v vatikanskih krcali plcde na potrebo konkordata z Jugoslavije) nišo nasprotni uvcdbl stnroslovenskesra jezika pri službi božji, ali Vatikan se hoće odločno rpreii l^eosradski zahtevi, da bi imela JHrTosIovenski država kak vrliv na ImenoT^n*^ cerkvenih dostojanstve-nfkov, če§ da je za to dovolj razlo-£ov radi pnlitičnovcrskih doRodkov v Jugoslaviji. V Vatikanu so mnenja, da hoCe beogradska vlada vse posrbiti, tako na nacionalnem kakor na verskem polju. Zato hoČe imeti Vati-krn zatrot^vilo, da bodo bodoči Ško-fje zve*ti katolicizmu, za kar jamči edino to, da si papež pridržl imenovanje juposlovenskih škofov. -— Ako so v Vatikanu res tako zakrknjenega mnenja, notem ja pat do konkordata $e jako dolga. — Povraiek kralike Marije, Po paročilih beogradskih listov se povr-ne kraljica Marija danes v soboto rvečer \z Pariza v Beograd. r- Povraiek minlstrskega pređscd-nllia. Slnoči se je vrnil z oriicnt-ekspres-som ministrski predsednik Nikola Pašič iz Pariza v Beograd. Danes bo imel že važne konferenec z raznimi državnik i fal politiki. — Dva odlična poljska goeta. V teh dneh prideta v Ljubljano dva odlična lastopnika poljske znanosti, profesor ja krakovake univ^rze Jan Ro«wadowski in Kazimierz N 11« c h, prvi primcrjalni filolog In dmgi slavist. Oba sta urednika poljske slavlstične publikacije »Rocznik slawisticzny«. Učenjaka prihajata, da se informirata o našem znanstvenem Življenju ter naveieta ožje stike z Ba$lmi fflološkimi kroffl. V Ljubljani se ustavita par dni ter odpotujeta nato v Zagreb, Beograd In Sofljo. — Neverjetnosti. Opozarjamo na osrlas tvrdke J. Lavrenčič <5c Komp. v Strassbourgu na Francoskem. Iz teera nsrlasa je razvidno, da prodaja ta tvrdka franeoski krompir, postavljen na Jesenice, 100 kg po 23 fran-kov. Ker velja danes 1 franeoski fr*nk 10 K 80 v, stane torej 100 kg frar*co^ke-gojev s!u£bc se dobo v gaMlskera uroda vsak dan od 8.—12. ure. — Konsrr«s abfitlneniov. Upr^vn rveze irezne mladine v Beogradu je sklenila. da se ša latos skllče konjjres vseh đruStev tremosti naše države. Kongres nai bi se zbra! v Sarajevu in Izposloval končno zje-dln)enje vseh abstfnentsklh orpanlzaci}. Ta za »ccljelno življenje važni pokret pa 2all-bo« do dnnes 5e ni nalel pravega odmeva V naši Javnosti. — Popravila žcleznlških vagonov. Žclezniško ministrstvo ie žo meseca aprila sklenilo z madžarskim! tovarnaml v Budimpešti pogodbo za popravilo JO00 tovornih» 500 osebnih vagonov, 200 lokomotiv 2a normalnotirne in 100 loknmotiv za ozkotirne proge. Ta ro-godba je bila sedaj ratificirana. — Zapadna državna meja povzroSa obžalovanja vredne posledlee na narodni lavcstl In morali obmejnega prebivalstva. Zato Je z veseljem pozdraviti vsako ob-mejno prosvetno druStvo. Citalnlca v Ho tedršČI pri Lojtatoti obnavlja sedaf svojo med TO;'no popolnoma unlčeno knjižnico In prosi rsa fdcalnc rodoljube, da }( pomagalo pri nfenem narodno-kulturnem delu $ tem, da n daroj©|o prečitane slovenske knjige, katere »prelema UpravnIStvo »Siov. Nar.«. — Rusko dljaštro, k! prelivlja pri nas dneve prognanstva In caka trenotka, ko se bo lahko vrnllo v svojo veliko, tako ne«re5-■0 domovino ter ponese seboj spomine na iloventko Ro«toljubnost, ljub«enjlvost iil pripravijenost povsod pomagati, to dllaštvo stoji danes tik pred Solsklm letom, a kar je še hniše, pred zimo. Ne sanjalo pa oni 0 zimskih suknjah, škornjih in toplem perilu — saj marsikaterl Se pokrivala ne bo imel, temveč slcrb za šolske potreb5člne In nn'-potrebne'So hrano ie, ki jih tnre. Zima je t'-in zaslužek pri raznih stavbenih pndjetllli kler so nosili malto, opeko, deske in dnu materijal, bo ponehal. Tud! je većina mec1 njimi posebno tehnikl, ki radi zadtrlh se-mestrov, ne mnrejo sp^h misliti na kak za-služek, če hočejo dovrSitl studije. Da pa do-bijo »irroS za silo« v začetku šohkega leta, prirede v nedeljo neka] zabave, kjer nasto-pUo kot p*vci, pieaaki, kupUtlsU Ud. pod štev. 223. »SI. OVPNS'Rl NATJOi)« da* *• OMtonra itr«. o. Stran, vodstvom g. Putjate ln tx> v areni društva >Ja«iran« na vrtu Nar. doma. V veliki dvorani pa priredljo ples za našo mladinu, kl rbeta kakor doscdai kaže, lepo udeležbo. .ver znaša ▼itopnina k obema priredi tvarna te 10 Din. Ui |e gori m doli prc§krbljcno za dobra jedila in Uvrstao kapljico, pričaku-iercc ud ti. ©bčln«tva da se teh pciroiiitav v čim »tt/rfiietn štcvliu nćel««. — Raepf« dcl za mestne dek MSe. V s«islu sklepa cbčin*kega sv«ta se Jamo razpisiijejo stavbinska, tesarska .mizarska ln vsa druga obratniška dela ln dt bave za izradbo mestne delavske stanovanjske hl-še za Bežigradom na stavbišču polcg voj-nesa arrenala. Nacrti, proračuni, sploSni ln podrobni stavbni pogoji so na ogled v mest-nem stavbnem nradu, Llngarjeva ulica št. 1. Pravilno sestavljcne in kolkovane ponudbe Js vložitl v zapcčater.em ovoju pri Imenova-nem uradu najpozneje do 3. oktora 1922. opoldne, — Gledalište! abonmafl se sprejemaio v gledališkem knjigovodstvu (dramsko glc-daHšče) še t ponedeljek dne 2. oktobra *. J. popoldne od 4. do 6., v torek dne 3. i. m. dopoldne ln popoldne ta enako v sre-do 4. t. m. — Državna borza dela. Delo Iščejo: fcflučavničarji, kovači, mlzarji, krojači, ši-vilje, krojači, peki, mllnarji, natakarice, ua-tekarii, tkale!, kočijaži, šoferjl, majarji, vi-ničarji, dninarjl, dninarlce, tov. delavci, de-lavke, pis. moči, vajencl, vajenke Itd. — V delo se sprejmejo: rudarji, kleparjl, elek-tromcnt&rji, mlzarjl »koscit zidarji. tesarjl, Bilinaril, potlovodja za žago in skladišče, Iivarji, pleskarji, sluikiBie. kuharice, vajen-d, vajenke Itd. — Draginia mesa v Norctn mostu, Pi-Stio nam iz Novoga raesta: Kljub temu, da ]e cena živini silno paula, prodajajo naši inesarji govedino še vedno po 4S K. Pozivamo cblast,, da napravi red. Okraino g4a-varstvo in mestno županstvo aa aoge! — O smrtni nesreći na TrizlaTU. Dflo ml je, kot da se mi le odvalil težak kam«n od srca, ko sem čltal v vi«rajS«jem »51o-venskem Naroda« v porodu g. duhovn-in svetnika Aljaža stavek: »vselej imo storill planinsko svojo dolžnost in Se već gtede rešilne akdje .. .* Toda Itmvi cpravHkvail staro, res dobro in prav ČloveSko fcntečo Vahico, kl je vendar v polni merl storfla svojo človeško dolžnost pri vseh svojih 68 letih, s tem, da je avlilrala še isti v e 6 o r nesrećo v Aljafevetn d^ma m s tem da }e obvestila o tem tuđi dva vojaka. Toda k a i je ukrenilo oskrbništvo Aljaževega doma? Kaj sta surila vojaka? Ali so tudl slednji storll! svojo dolžnost?! — O tem nam članek ne pove ničesar... In ta slučaj nam da tem več misliti. — Od nedelje rveCer pa tja do pol 10. dopoldne v ponedeljek, do žalostnega konca nesrečnega turista Kusvja je bilo časa najmanj 14 u r ! Od Aljaževega doma pa tja do Mojstrane Je k večjemu 2.30 hoda! Da se Je, kot bi bilo treba, pokllcalo takol naše vodnike iz Mojstrane, dospeli bi ti v Allažev dom Že pred dnevom v ponedellek! Toda to se žal ni storllo, kakor posnemimo iz orr.enjenega poročila. Poznamo Triglav in trislavska pota, vemo tud! k a i zmoreio naši strumni vodniki, zato nikakor nismo še prepričani: da bi se — ne mogla reše-valna akcija, o pravem času poleta, uspeš-no Izvesti. Ako Je mogla oskrbnica ali oskrbnik AljaŽevega doma, potem, ko je bila obveščena o klicih na pomoč, mirno spati tisto ćelo dolgo noč, ko je pokojni Kusy trepetal v smrtnem strahu !n mrazu ia klical in upal zaman na človežko pomofi, potem jima povemo turisti, da T nje n i -mamo več zaupanja. — Gospod župnik Al:'až je nam dal ljubezn7rvo na raz-polago pismo, ki so mu ga pisali turisti iz Dohinja. Iz tega pisma posnemamo: Naša družba je obstomla iz štirih mož, med temi en vodnik in nadalje dve gospodični. OćŠli amo dne 14. sept po novourejeni Ravnik-Hodmkov! potl k Aleksandrovi in Vodnikovi koči. Vreme je bilo strašno. Padal je gost sneg in vsak hip smo pričakovall, da nas silovita burja pomede. Sneg je zapadel 80 cm visoko. Od Kredarice smo jo mnhnlli Uz ledenik proti Pragn. Bila je tako go«ta niegla, da nismo videli nobene markacije. Plezali smo sem ter tja, vendar nam je bila sreča mila ta nismo imeli nobene neigode. Nikdar več »e grem v takem vrtmemt na Triglav. Od Kredarice skozi Prag do Alja-ževega doma smo hodfli celih osem ur. Tam so nam je pridružll neznan mladeniS s češkim sokolskim znakom. Med pogovorom mi je pravfl, da Je namenjen na Triglav* Povedal mi je, tuđi da je Študiral na Dunaju Ker je bil za turo na Triglav premalo opremljen, sem postal pozoren nanj. Bil Je brez nahrbtnika, provijanta in bret palice. Imei je tudl naradne čevlje. Opozoril s«m gn, da se naj dobro opremi in založi s pro-Tijantotn. Tuđi sem mu svetovnl naj ne ho-di sam, in na] se pridruži kaki skupini turi-stov, odnosno naj si vzame vodnika. Od-vr«U je, da je »pot tako dobra, da se lahko vozi s kolesom na vrh Trlclarac. Kot turist mu nlsem hotel nitesar odvrnltl in sem se mu samo smejal. Drugo Jutro (▼ neđeljo 17. scptJ ob 8. uri je v«tal. Sprehaiala sva se neka] insa »unaj In sem mu ob tej prlli-ki natsnko razkaEOval niarkaelje potov. Sveto val sem še enkrat odlolno, da naj opusti drino mlsel ln se naj pridnižl nara, odaosno maj gre po nali sladi gkotl Prag. kjer ne more igreS!« poti do Kredarice. Opozorfl setn 2a na uevarnost prepador, Ied«n!kov in jametor. Smejal se mi je ln odšcl breK .palice in nahrbtnika. Izrasil sem proti družbi bojazen: »Verjemite ml, ta fant se ne bo vrnil s Triglava.« Pot je moral zKrešiti po mojem mnenju pri raipotiu proti Kotu.« — Tihotapatvo t Baknt U Bakra po-ročajo, da se je posrećilo bakrski cbmejnl po!kl I skupno s carinsko komisijo »apleni-tl 16 tisoč kg grSkcga olja, kl sta ga rtlho-tapiln Iz OrSke Parić In njegova žena Vesela. Olie je bilo pripeljano najprej ▼ Ba-K-ar, nato na Reko, t Reke pa zopet nazaj v Bakar. Izgleda, da Parlč in njegova žena ▼ tem slučaju nlmata Ciste vesti niti pred grUo Tlado, iplofa )t HU ttT« »tom n* jasna, kajti olje }• bilo pripeljapo z Reke na lasini ladil Parica ln se j© javno istovarjulu v skladiSČ«, ladja pa je imela od carinske^a uradnika podptaan maniiest. Mtsoda gre tu za pt>stranske lasluike. — Starinski ivon. ?^»««vskl listi pri-naiajajo vmt, da »o naJU v Novetn Paaaru v vaši DinkoTid okrog 900 let srar avo«, kl ga )e pokloni sv. Stjepan, ogrski krali, nekentu samostaati na Ogrskem. Zanimivu bo, kaJto M u ivon prilei U mad*ar«k«ga samostana v sadžaiko diamilo, — TatTkio. 22. i. m. sta doputovala v Beograd A. Jovanović i* Beograda ln A. Popović, sin polkovnlka ls Valjeva, ter izjavila, da sta bila med voinjo iz Belgije preko Ljubljane v Beograd na postaji Novo me«to okrog 2. ponoći okraderu. Ukradeno je bilo njima: 2 koiarl francuskih kn.i^, ki sta Jih peljala ministrstvu za no-tranje zadeve, zimska suknja, rujave hlače, vet perlla in drugih stvari v sk;:pni vrednosti do 2000 D. Varnostnl organi uaj slede za zločinci. — KandidatluJa smrtL Kuharica Rado. slara Debelak pri kleparju Jakobu Fliaelnu na TrŽaSki ceeti se jo naveliiala življenja. Vzela je stellenico lizola ui napravila već poiirkor « nje. PrepeljaH so jo nezavest-no v bolnico, kjer so jj Uprali »eiuddc Ur H resili življenje. — N.»prije£no slovo Je napravfl neki čevljarski poiuoCnik svoienra mojstru Antt->-nu Rogaču. Za »spomin« mu je namrtč os\-ncsel ra okrog a».«»tx» K usnja in donarja. Policija je uzmoviča že zasačila. — Pobofi'l kaziH'onee. Iz iaporov »a-grebškcga sodlSča je pobegnfl na pet let težke )eče obsojeni kaznjenec Josip Jazbec — Tatrlne, PrančlSki Vrtačnlk na Viču Je bilo akradano v©4 pe/Ua, vredne^a 1600 krofl. — KobOa, rredna 25.0M K* je ulia po-sestniku Antoau Rozmanu s Horlula oa Oo-spo«vetskl cesti i votfm vred. — Kam pa t oeđeljo? V a«deljo 1. oktobra na vinsko trgatev f fllharmonlCno dvorano, kjer se bo točila 1»borna kapljica snanaga vinskega trgovea Bona in kjer sf bo vBflk lahko »arnbutal polhibno kollfit-bo najboijlega grosdja. Za sabavo bo skr-bel pevski zbor m izvr»tcn salonski orke-ster. Pletaletjni pa se bodo hhko navrtell do onemoglostt Lepe gospodične naj pa prldeio po darflo, ti ga bo Župan podard — ta naJlepSi. — Koncert ▼ ZrecđL Promenađnl koncert godbe Zvez jugosloven?klh Že-lezničarj€v v Zvesđi se bo vr§U v ne-deljo 1. oktobra ob 11. uri dop. — Ciganska godba koncerti ra v nede-ljo, 1. oktobra v vrtnem salonu gostilne »DrašCckt, Bohoriieva ulica 9. Zatetek ob 19. Vstnr« prost. — Preselila se je staroznana, vsled soHdnosti in reelnosti splošno poznnna tvrdka Gričar & Mejač, trgovina z izgotovljenimi oblekami za moske, dame ln otroke, iz Prešernove ulice v Selenburgov ulico Št. 3* na vo-galu Knafljeve ulice. — Radlura d Francosko žjrunje »Eleva-tor« preiskušeno sredstvo proti protinu, tr-ganhi, živčnim boleznim ta prehlajenju. Dobi se povsod. — Klub kolesarj^v in niotoc»iii&;ov »mrlja« v Ljubljani priredi kot zaključne ob priliki iportnega tedna sleJeče motoclkli-stiČne in kolesarske dirke; V nedeljo, dne 1. oktobra ob 10. dopcldne: Motociklistično ln kolesarsko prvenstvo na 1 km. Proga: Du-najska cesta cd 2—4 km in sicer motocikii-stična z letečira startom. Popoldne cb 15. M otoci k li stidno in kolesarsko prvenstvo »Ljubljanac na progi: Karlovški most — Ljubljanski grad km 0.960. Prijavnlna za motociklists Din. 20.—, za kolesarje Din 2.— se sprejemajo ▼ klubovi ka var »i >Pro-šereo«. V slučalu skrajno neugodnega vremena se prenese na pocnejU ćas. V sobotn, 80. t. rl ob S. ireier sestanek vseh woto-ciklistov in koltsarjev v mali s< hl rtsrav-racilo »Slonc. J^adi vainosei je potrebna sigurna ndelcfba- — CorpcnHers sopet porelen. flavnf svetovni boksar Carpentlers, »notre Oenr-ge«, kakor jca Proncorl s ponosom imenu-}e je bil «sdn}o nedeljo v Partat potol6»n od trtica HattllnK Slk!ja. CarpenMers je »nan lica svojega boks-matseha proti D«mp'mf;i-Ju, pri katerem hidl pogorel, N«d CkO.000 Uudl je prieoetvovalo seneaeftonelHemtt boju. V prvih tren kroifih je bil boj neodl^e«. V Cetrtem kror« pa le začel Carpentlers na srroco vseh 60.0001H omahovatl. Iz nosa uro je tekla krt in njtiovo levo oko je btlo oteklo. V petein kroju Je postal tudl Sikl energlčen In Tnineos )• padel. Ker pa je padel tuđi deloma radi spotikljaja ma )e irnec potradll roko. Toda C*rpentl«rs je Barrnll pomoč tn se Trge4 t«s divji na S4-ktja. To pa je poeialo san] ueodepolno. Si1d ara )e ndarll s tako silo. da je obletal. Pnb-lika, kl se je pred neka] minviami tresla m »ljubljene* Jttrlka« )e tibruhnila sedaj t enhifl(]astl6ao pioskan!« iei na ramah so o4-neeH PlkUa. CasopUfe ne piše pnmit^Talmo o Carpentierhi. Jaaek dn#rn je Slki. Kakor »nano Je bil Carpentlcrs zadnje iaee k(-ao-licreJe«. Ali bo le nadalje igral Je vpre-lanie? NJe«oro poaiitnie Je jrroc«o. Tran* eoskl naeijonalsi bit Je pretresel tetak uda* rec, Tendar gre J*xnoe< tmehJUk preko njega. Glas&enl vestnik. — Na piakatlta kooeerta ge, Pap-Stot-kert, ki te rrSl dne 2. oktobra je pomotom9 stavljena na spored Vilharjeva »Ncsakon-ska mati«. Skladbo je na novo Izdat in priredi! profesor Mlchl. kakor tuđi »Da Te ljubim.« Omenjene skladbe prof. Mlchla »e bodejo pri tem koncertu prvlč lEvaiale. Pri koncertu sodeluje tuđi eperaa pevka ga. Ribičeva. — Persko đruStro »L[nbQaii«kl Zrtm«, Vaja moškega »bora v poo*deJiek arreiear 0M li oktobra e4os4^ _• Telefonska in brzojavna psroclla. KREDITI NARODNE BANKE VLADI. — Beograd, 30. sept. (Izv.) Narodna banka je na podlagi p tgč 1 ministr-etstva fina ne dovolila kredit za pruhra-ad j^uivnili krajev. GRŠKA — REPL'CLIKA? — Beograd, 30. sept. (Izv.) Po poročlliii U Aiaa }3 prafiki^aa republika. — Beograd, 30. sept. P.ivgi mi-nistrskl pre*isednik Cunaris je bil aretiran. v Atenah. — Beograd, 30. sept. (Izv.) Po poročilih iz Aten je Ml na £r;*ki narod izdan od revolucijonanie^a ko-miteja poschen manifest, v katerem se zagr.tavlja, da se ho-^e OrCIja po-polnoma nasloniti na Francijd. Tekom včeraj^njega dneva so bile v Atenth velike rnanifestadje naroda, ki je lahteval, da se tak* j povrne \'e-nfielot: v domovino. ZaC:anso so vb-čo prevrr'i polkovnik Oonata« in pa gen«ra! Plastrlas. — Pariz, 20. cept (]r.v.) Po no-ro?!!^ !z Atea $o v Gr^ki pro^lašcia reptfhlfkr!. — At#ne, 2°. Eeptem?)ra. (Izv.) Sterilne ninf"-?lce so d.tncs rv.rrife^rale za ivobodo Cirike. 5M»revod manifc-Mantov H dospel pred farnrn^ki konzulat, kjer je posebna denulad'a revr lu !;nnarcev »•prosila frantoakcjia posln^Jka, da vzame na antnje simpatije Orš'e na-pram Franci]!. V«niie!os ic bil br^oj.iv-rn pozvan, da se pnvrne v domovino, da sestavi novi kabinet. Venizel«--s nnj b4 tuđi «astopal Orčljo na bodoč! konfe-rend nreditre orfjentskeja:« vpra§an}a. Kralj Kon?itantr?r^e-na za repixh!iko» Dalle poroča:o listi, da Venizalos v najkrajlem času dospe v At.rtr>e. Venteelos ima nalrjjjo, da o-irani Orški Trakilo in da začne voditi poga-janja z zaveznikL ZACASNA VLADA NA GRSKEiVL — Atene» 29. sept. (Izv.) Ustanovljena je začasna vlada. Vojaška komisija je prevzela vladne porlo. Tej komisiji načelujeta polkovnika Plastrias in Gonatas. Ta komisija je prevzela vso odgovornost javnih oblasti in je stopila v slike z verezcli-sti. Ciede restave nove^ kabineta narodne obrambe >e ni priolo do sporazuma. Glede odpotovanja bivšega kralja Konstantina se ne ve še n:če-sar defmitivnepra. Kralj Konstantin doslej ?e ni bil prošlašen za vjetrika. Bivši ministri O u n a ri s, S t r ato s. P r o t o p a p a d a k i s, Gndas in Theodokis so bili aretin>ni. Javno mnenje zahteva, da se vsl ti ministri cbtočfjo, ker so odgovorni za dogodke v Mali Ariji. — Beograd, ?0. septertibra. (Izv.) Po poročii;h Iz Atcn je v resnici revolucija na GrSkem potekla brez krvopre-litja in se je tako tuđi koncala. V Atenah vlada popolen mir in red. (jfedaH-šča so nanolnlena. IzpuJčcni so bili vsi politični kaznjenci, med drnsimi tiuH vsi republikanci. Kakor smo že včera« javili, ro bile velike manifestacije za svn-bodno Grško. Manifestanti so prireJiii ovacije franco5kemu poslaništvu. — Arene, 29. septembra. (Izv.) Re-volucijonarni glavni od!)or je pozval brzojavno Venizelosa. da brani narodne pravice pri zaveznlkih in da zastopa Grško na mirovni konfercnef. — Atene, 29. septembra. (Tzv.) Re-volncijtjnarcl bodo pozvali bivšega kra-lia Konstantina, da zapusti $ svojo so-progo in rodbino Grško. — Lo*donf 28. sept. (KB.) Reutcr po-roča ir Atin, da je vest o vjetništvu četr-tega tfna kralia Konitantina« princa Pavia, na krovu ntko ladje, neresnlCna. VEN1ZELOS NA POTU V DOMOVINO. — Pariz, 29. sept (Havas) Ve-nt««1os dospe jutri v Pariz iz Normandije, kjer Je bil na Utovišču. Iz Pariza odpotute bfiia imr&vnoet v Attne. VPRAiANJE *MFJ V PRECMURJU. — ZmnTm* &. »tptembra. (l*y.) Sr«t druStva mirodor j« zasliial našega dtltfmtm poslanik n dr. Milju ti na Jova-*ovi(Ja ia madltrsketa delegata grofa Danffria gled« mtj t Prtkmurju. NaS delegat jo laitopol staJllče, da se mora y celotl lavestl trianomka mirovna po-icodbn. Z ozirom na to bo svet Društva narodov odklonll posredovanje in stvar Miročil velcposlaniSki konferenci. GIOLITTI PREVZAMC VLADO. — Rim, 30. septembra. (Izv.) V parlamentarnih krogih računajo po odsiopu »edanje vlade % tem, da prevzame Qio-litti sestavo nove vlade. Giolitti bi imei mandat da ustvari koalicijsko vlado, kateri bi pripadali centrum in desrt so-clalistl. Giolittijeve vlade program Li bU arapoftUTitar notranjega reda li mini. ! iNTTPVENCIJA DR. NA^SfTNA V j GP1LNTSKEM VPRASA.NJU. — 2enovat 30. sert. (Izv.) Vir.ji ko- ' ifltoar dr. Nansta »anierava odpc.ovnti ; v Carigrad, kjer bo vodil akcito v ko-rt»C maioaziiikim bejunom^. I2PRAZVITEV Č \\AKA. — Par;^ 50. sept. (,'zv.) Po poro-čiHh iz Carigrada namuvavaj') A; ^!c>J izpra^niti Čanak. TrancIJa \n Itnllja od-klanjste vsrUo r-l;oYonu*t za nadiino dorodke v Mali AzIIL i KEMA1.OVE tPTF NF I?ODO DALJE PRODIRALE. j — London, 29. sept. (Tzv.) Kakor , javlja Reuterjev u rad, ie izjavil Kemal >, t>usa na vpra^anje generala ilarrir;;t »- -ra, da ne bodo kenialistićne čcio daljs prodirale in da dd puvcije za unuka- : aje iz ne vt ral ne conc. j ZNIŽANJE ĆE« SLADKORJU. i — Prcga, 30. §ept. (liv.) ?!-.Jkorn! ■ iindikat Javlja sklep. da >e zni'/al cene sladkorju od 560 na 450 €K. 1\> \ei}a . za stare zaloga sladkorja. ANCiLESKA VOJSKA V CARIGRADU. — BsrHn, 9). septembra. (Izv.) i'o poroCllih iz Carigrada j-s ija dospeio Itf •uinic anskške artiljerije. POLOŽAJ fU MM.OAZUS^r.M rojižCu. — London, 30. septembra. Ozv.) t*o Fornčillli iz Carigrada je p':!o:^ftj na rr.a-Ioazijskem bojišču, oziroma v nevtraini ćori neizpreinenjcn. Kcmalove čeic ne Izvišjjcjo nikake r.ferzivc. Po scJbi An-ulezcv kna Kcmal paia na rstftpoi&£G 11 dlvizij. — London, 30. septembra. (Izv.) Minlstrski svet »o je r zadnjih Siirih j gejah p-jS veto val edinele o položaju i pred Carigradom. Splošno prevladala prepričan je, da se Čanak na more držati. SOVJETSKA VL\DA IN ANGUJA. — Lcndon, 29. sept. Ozv.) Kakot j Javlja peuterjev urad, je verjetno, da bo britanska vlada pripravljena odgovoriti na noto sovjetske riiskc v!^-de ^lec'e sklicanja orte::tske ntirov-ne konferenec. O tem, da se pozove Rusija na kenferenco, s e anpleška vlada prihodnje dai posvetuje s Frr.ncijo. FRANCOSKO POSP"7>OVA?OT V21 KZKALV. — P£7iz, 20. sept. (Wolff.) Nefca »*et!- tnra prinosa vest, da je prisrel f*r?.nklln Bouillon 21. t. m. zveler v Smirno In ]s ie presovarjal z Mnitafo Kemal palo. RES£N POLOŽAJ V ORIENTU. — Lcndoo, 29. sept CAVcIff.) Vsi jutra-nff Hsti pišejo o nevarnost! na blifniem Vzhodu. »Times« pišejo: š;!ri ali pet mini-strskfh konfere.T/. kl so bile sklicar? ob udeleiirrl vcjasklh posvetovalcev tekom Z2dn]ih 48 irr, so naibcl.'Si dr»Vazf da io po* Ir/cj na ^?Tž^/^^^l Vrti oda res režifc. Vse ka^.e nn to, da yc po!cSaf, t knter<*m &s aa-h«?a rlada, boH r«&en koi si io tnisE Sseok* LK3LCĆITET ZAČAS7JE NH\TRA2-KE CONE. — Lofldon. 79. sept. (KP.) Renterj*^ ured poročs iz C*ri^rada. da r* poslal Kemal p.iia senernlu Pe!!5Jn isti preJI^t kot M^rrinKtonu. nomrefi c!a se sklize med tur* *kjm ia anskM.Im poveljstvm kemferenca r irrbo doloCJtve provlzorlčfKJ ucvtralruj cone. Na obnT ParJancl je oraSr.'i Jlvnhna cibanje turskih čet. Kem^Ust! ge drže strofe korcklnosii, puš\e nusilo cbrn'cne ih clvf^^Jo pred on£icl!:imi čf.^rni roke. Ven»-dar pa se je bali spopatlov med AngltH ia Tmki. ANOLUA S£ JWPnA>-UA PROTI KB- MALU. — LoB^en. 29. i*pt (T?eotw) Mfnis(rsW TV9t Je fmrl rčeraj tri icje, na katerih ]e razprtirljal o ortjcntsk«n vpraianjn. V vo-jaško bolnfSnfco v NeMy }m te sa todna morn vUuia pripraviti v*č tl&oč tovornih vozov. POLO2AJ V ORT!!NTU- — London, 29. sept. (Reutcr.) Kabinet )« d?.nes dop/ldne pretr^^l prlož^i v Ori- Bih čet pri Isnflda se nadaljuje. Nacrt o pripastitvi kcm^listov t Tracijo se ne sine smatrati xa r«g«cfa, kr^iri nasprotoio poli-tMaoimi stalR^ti nr.z!«il?e risds. SPO«? MEO Ce£KO3LOVAŠXQ IN POLJSKO. — Prene, 29. s«f>t (CTU3 P6 itairtiiŽlrf koađstje bc ws>*«ovltrv m*^ jtUd« Javo* ri«e )« ^dv*«l niiaistrski pređisd^Hc dr, D«5«l t Parim energične krrakc. Pc?!nrik Octidsfcjr ]e ojunudoma »4potovaJ v Pariš. reuNCra KKeorr avbtrijt. j ♦v p«Hc ». s«P^ (KHJ Listi s t&i* j ^6H^o«Ot5 p*adr*Tij«*o vest, da te )e pd* } sreCilo r>n»žtvn »arodor tećtlati natrt sa- I nacije, ki obeta «*p«h v fin«r.tUii vsp^fta-vltvi Avstrije in ojačnje mirne odnežaje v Srednji Evropi. »Eclafr« pravi, da ta rezultat dela čait Društvu narod^v. »Cablo-sramme« Izvaia, da ]e potrpcžljivost mar-ljlvc^a avstrijskega naroda lepo znameni« br^dočnosti zemlje, kl bo imela prilfVo zbratl v sebi vse ivoje moči. V na:t^«:jili okcliSčiriah, pravi list, je dokaz*! krneler di. Setpel »ensvadno Izurienost In voliVo jiio vo'ie. Zdaj ere za to, da avstnj*!:! narod složno podpira kanclcria kak>r tudl akcijo Društva narodov in tako oiiiša sa- j nacijo. Inozemski denar ie ne za i mujc za j ipoirlv«ra!no »a?w*o im>m i i i m» r j^ Corzna poročlla. — Curlfc, 29. sept. (I)!r*iann.) Z?«r«6' 1^0, Dunaj U.'■*Olh\ Budbnpeeta 0.21, DerllA 0.*J, I^n^a 16.56, Milan 22.ii). Pariz 4J.o7a% Lukli.>n *:-AW, Ne«york i.H2i, ; — Pr«;:a. %,. stpt. Zagreb 48..S7, ^tftTtfi { 2,'US, Lob^o« 1-U.7&, favijotk SUfffi, Cl* ' — AUlan« 39V šcr^cftlira. Zfcfrtb flK), | Berlin 1.4 i. Praga T3.75, Paria 179.50, Lod* \ doc lJjf/\ Newyr.rk 2i.H\ Crnih 439.-^ ! — CerUn, 2&. si4> .mbrt. E«< irttd ; JT9',*^ i-'rajaa 5236,—s .V.i>.n TU0O»—, PtrM 12.5 ».^., Lr.n-'.-.u 74i'5.-^ KewyorM ; U§7^>, Curib *f\900.-s | — Dttcaj, 2V. sapiciubr-v Dcvlfcei ^)n • jrreb 2-u).:5. 2i .25, iie-aj 9&.~\ : l^KJl^—, Praga 2^7.-^ 22PJ.—, Curin 1 Ić.m-, 13.915.—. Vn!i;tc: c'inarli 9SS.—, V92.—, češke kror.e 2^75.-, 22i6^^ ivlcaf^ . skl Iranki 13.790.—, li.850.—. Zasrrebika brvna dane« %l poelovuTa. Orziitoene uasti.^ i — ?.-^zi r«kQ*. ptftrfeTifkoT l?«H?ttn> i sJce iirfru:;e prfricl t nečiji 1. oki.-brA i dve r.tbnvi in si cr Ij t raHk.1 ćmrtMl Nar. ! d->ma pics (1 p!rs V Ietcini stroni). 2.) Y I ar«sr!, na vrta Nar. doma pa rs*Irt aaba^l i večer e debro z*.'»no Pvr.ctcvo »^rvttiJ. j d^isio« pri pofrnieaih rrJral}, Tjnpnlna ft; \ obema priredi:vama U Din. Vsti.pni^a prodaju rus'ro tlliaštv"). knr J[\i bo Š3 oitaio j»o bodo dobile ▼ nedc'jo od 7. napr^ pri bia-» i sainah. — Na 5vft'en;e v Bsdr«ialcft V Lj^ib«. j Uanl, opoisrja tovarile »TriaiaTcnc« * t^sK I rem na priietck rredavar.j v zinuke-m i& i mcBim na ljubljanski unlvrrti na sJcJež^V : Mtnza xc otvri i«le okolf %\ oktobra V, ; Academskern kolegiju, rxto niimr »o priftO* i lajte, če niaiatc važnih ra*!o'*cv, 5^ petpi ' « ste Ino t L?:ib!Un\ temveS pekli u» 1« t-; inskribciji ln «o potem vttAkC čo otvoiitvd rr.tnre r-7ij domov. L*i«ivtrikatr.a irpravil i Ie do danes nlr.i rA^ikrinfh lavc^H \t Leozrađa ra("i driRvnih Ž:I;)tn.!n. veu^if y* pričak'^vati, da fih d"» lnskrib-IJs dobl» xato prlrcrf'c t Irskr^c:;! š seb^l vso m I stine, ki b"-do ev«ntul&no potrebne kr>t prN; j \rze k pr?sn.'am ri drlivaa ŠtlpenrfUtV | uboini list, ercio-stno spri!eva!n» kolokvij* I ska in izpima sr>r!jevaia. zdravnltlco sprP-., i čevalo, zći tovarile, katerih brat je rn s^' i;ro te ob-skujejo k ko Solo, bo pCKrcbtO r~trd!!o Šoisl;e oblasti o r.'lh obisVu, nada*, ljc reverr, da bn prosile dvakrat takol i dclro aluZH T đrSar^i službi kot uZivi Nt-, [ peidi*o (pr! mla&r.t.ctrfh mnfh;o ta re\**vi: j podpiMtt fitarli), evmt, ie krs*nl ln domp-vi?!ski lUt. Ker fe prlčakovat!, da so b^ r$-i šcvT.nje pro««r«t in Jzpiačanjo Štipcndi] pro-; j cej časa iavlckio» priskrbite s! ea najrran|J ; dva messca kU drnsJe t;Tr:~tnvh srr.c'^tojir^ posebno 7. ciirom na delst\*o, da je POJJL* ki no ckibi več drlivne Rtibv^ncli^ Iq 2šL septembra i 1, 7.?r\rori!o rr.«nro I:: bn moral letos v%*k k>tari5 rlacr.H tein hrafta v m*nx!. ki bo staJa okroc 3S K cnevno, TSrJ-ln]e za spreiem t akadem. kolegti bodp Oko!i 10. oktobra. \. ^ ^ *t mesecrta seja Zvcsđ ur&JnišrJh vdrv &, sh-ot se vrS! v sredo 4. t. m. ob 1S. pop, y" navadnlh prostorth, Piori^nska ti!!r«i t5. Poriv rio tern potoni vse u?fltei'sko iii nr.ul^iSte vilnvc ter sirote v Ljubi;at! b^t vav-^c, katere rživnjo milcstna poko/Ki^ da so zclojc ob 15» uri p.ipoldan na »Kor^l^ omen.'cnem mesto. Poriva se tem potoM tnd! v*^ č'anije, da so v c^f'rejn 5tevi!u ud-teže s«'o» posebno hSši, )rt iniala po€a^r natl zaostale prispsvke. — Odbor. _" , — československi O>eo v LI«fe^(l-ni poradi v so!x»tu 20. t. m. VQ velk6 dvorane KArodnlho domu » posvlcen-sko« zabavu« fecnanje). Začntck o %\ hodine. Vstupnd dobrovc»!ne. Hudba. —» Tanec — Atrakcc. Narodni kroie viUo& Zabavni odbor ćs. .0 Glavni urednik: R.MT0 PUSTOSLEUŠEK. O^"'Tvorni Kredn:kt Velentin Kopitr^ prtant! pume se \tiol« Ponudbe pod aPfcs1* Siiaa iiaU Slcc^o loko r«sUatat rt-vbno To4*U*i Mi V4t* uSica piM»M ift b^ w m irMkovMtna Vi40W Stnm 6. »SLOVENSKI NAROD« dne 1. oktobra i«22 srev. 2_3, Vinska prrta t «em> «i prodaj. — A. Boikin, Dofariffca ; c-fai it. 4a. ____________ ifci *^i premesttti mut© h ksfeemu vttte-mn pod)et)ti. Ponudbe pod .Z*ntsty!v* na anonteo druftbo Aloma Companv, Ljubljana. 8 i OS Isce se poStem in pametna prodaj alka, mol- Ina slovenifcine in neinščine za Špece-rijsko trgovino. Naitop do 1. novembra, plača po dogovoru. Ponudbe pod »Stalna sluib*« poitno kleče Ljubljana. 8194 molana krova in dve tellcl po eno leto start ta rejo, radi pomanjkanja krme. Poizve se v gostilol na Zgor-njem Rožniku pri Ljubljani. 8223 Sobo na razpolaso za kako pisarno oxir. podjetje, pri ka-terem ta udeleiujem kot nadzorovalna moć s nekaj kapitalom. Ponudbe pod .Solidno 5000—8197* na upravo Slov Naroda. 8107 se šivilja na dom za mala nova dela in ttara popravila oblcke in peri!a. Plača po dopovoru. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 8195 Zginsninar izmjena, spretna mlaj5a moč, ki bi imel tuđi veselje za potovanje, se ište za takojlen nas top v Ljubljani. Reflek-tanti i dobri mi referencami naj stavijo ponudbe i lahtevo plače pod .Merkur 8214" na opravo Slov. Naroda. £214 tružina se sprejme na kmečlso posestro, H M obdelala ne-kaj za gospodarja proti prostemu stanovanju, kurivo in n«kaj njiv po dogovora. — Živina, orodje pri niši. Ponudbe pod „Kmečs© pocessvo 8303* na upravo Slov. Naroda. 8202 itradttlk la pemoina dola od 2 do 6 sire papoldan« Ponndbe na poitni preda! St. 136, Ljabtjana. Kolarshga pomoćnika (kasemaherja) za ftjakar;ke kočije !n avtomobilske karoserije potrebu^em. — Mcsto stalno, otaca dobra. Vlastim Pctrovlć, Beograd, R.itaxska 21. Za-časno prelio biroja ^ciklama", Beograd. lepo in mimo, čisto, solnee dopoldne in popoldne, v L nadstr., 3 sobe in pri-ti kit ne, elektr. razkvetljava, blzu kavarne Evrope, za enako ali večje, če mogočc s kopainico. Vnok in pogoj: možnost 5o!nčenja preko opoidanskih ur. Dam rad denarno odškodnino. Ponudbe pod „Odikođnina 8206" ni uprivo Sioven. Naroda. 8206 Ođda se postelja In brana. Fj<)il 8189'. Mmem tako] ibogo pridno mlad • deklico, kat era ima veselje za natakarteo in domači dela. Naslon pove up«. Siov. Nar. 8186 NSin skora] nov, za moko in drobljenje žita (domač mlin se proda P. Kova^, Zpo a p. Begunje. 8180 Parne cevi premer 80 mm (Schlangenrohre) ca 21 se prodajo. F. Kov«/1, Zgoia p. Begunje. 8179 Sprejmem s 1. oktobrom bolj prlpr^stega gospoda na hrano in stanovanje. Sprejmt-rn tud! 20 akademikov na dobro domačo ceno hrano. Naslov v upr. SI. Nar. 8187 Gospodična uradn ca, išče meblovano sobo v sredini mesta Ponudbe na upravo Sloveo. Naroda pod .M. V. 8185V Trgovci, naročitB tobo]! zrezke .riopoleon4 M nudljo trajno najboljši zaslužek. — 1 karton 120 kosov Din. 22-50, 10 kartonom franko. Brasisttp Ljubljana 7. Mina Mu i3te meblovano sobo z dvema posteljama in »ouporabo kuhinje. Ponudbe na upr. Slov. Naroda pod »J. S. 8177". Preprosto stanovanje Č« raopoče s potebnlm vhodom, l*če diiak. Eventualno bi da;al instrukcije za nižje razrede rcalke ali me&čanske sole. Ponudbe pod , Maturant 8176* na upravo Slov. Naroda. Potrebnim 25.000 dinarjev za otvoritev trgovine. Za posejilo se jamči ali iada menica. Posojeni denar bi vrnil v roku treh let proti dogovorje-nim obrestim. Ponudbe pod „Tigovma 8183" na upravo Slov. Naroda. dobro obranjene, od žganja in vina, od. 100 Utr »v naprej, prodam po u odu cenf. Ivan Perdan, trgovec. Liubljan -.. gospodična državna uradnica, ve&ta vscb plsamiški del, l$^e dela za popeldanske ere. E vzame ddo tuđi na di»m. Dopisi *i ro dstki pod .Drž. urad >ica 8*81" na u r Siov. N roda 81 1 Žtenitna ponudba 1 Gospod z akademsko izobrazbo, zasl-gursno eksistenco, z lastnim stanovanjem In posfstvom, se Želi tem potom-seznaniti v »• ;ho ženitve z gospodično 18 do 26 let starosti in primernim nre-moženjetn. Resne ponudbe pod .Ta'-nost 81%' na upravo Slov. Nar. 8196 Kupim lamsUl les mrekov aM borov, oboljeli, na tankem oncu od 8 cm naprej, sednja debe-tna (medi a) najmanj 14 cm franko a gon po zelo visoki ceni vs*ko množino. Ponudbe na upravo Slov. Naroda od ^ifro „NajviSje cene 8198". Kupi se 4ynamo 110 Volt za 3 H?, Dls«-lOV nottr 10 5 HP. sik. b»t«*Hja s 60 elementi, lokomobll« 35 50 HP. Ponudbe a navedbo fabrikata, dubav-nega roka in natnižjt cene pod itfro .Kid" na Aloma Companj d. z o. z. Ljubljana.______________________81*7 Zenitna ponudba. Veletrgovec in industrijalac, «amee, pri knpnlve zunamiosti, z velikim lepim posestvom, ?ell zaradi dnižinskih r«z mer znanja s prixupljivof dobro sr «J no In 'zobiaženo gospod čno z večj m Imet jem. v -tarosti od 20 d> 30 let v sviho čimprej^nje ženicve. Ponudbe Ce mo^oCe s sliko, fod .Vele'rgov na <;, industrija 8174* na upravo SI. Nar d<. Tajnost ic zagotovljena. SI 74 I Kupilo se dobro otiranjem rtefUni • troII- — Ponudbe pod .f^tettlni stroj 8156« na «pr. Hov. Naroda. 8155 lićeia službe sa«K>9SD|se gospodinje k man $1 dra-lini ali k samostojnemu gospodu. Ponudbe pod .Samostojnost 8149* na upravo Slov. Naroda. 8149 takoj ijurjena modigMnja za rrvovistno roćno delo v »alonu Mirni Sark, Prr-icrnovtt ni. 14. 8170 za barvanje oMeke, črf;o n modro, 100 zavitkuv K 140. razp^'-ilia dokter tra-a zaloga, Karol Lolbner, CHje. 8141 Kupim stavbno parctlo na prometnem kraju, pripra.no za trpovino v mes'u aii na deželi, najiaje na Stajerskeni. Ponudbe ^< d „Parcela 8135* na upr. Slov. Naroda. 8135 Oppsfnljeno solio I5če mirna strankn v blizini poš*c v orltllčju ali 1. nadstropju z 2 posteljama od 1. novembra dalje proti dobri n.v jernnini. Ponudbe pod .Mesečna soba 8168* na upravo Siov. Naroda. ftanovunle: t velika soba kuhinja (2 sobi pozneje), !ep vrt, v vili v Sp. ŠiSki, zamenjam in 5e nagrado 3000 K dam za stanovanje z dvema ali več sobami v mestu. Ponudbe pod .Stan 8146' na upravo S!. Naroda. 8146 Oiiliriili posojlla 2a več let proti dobrim obrestim na nove stavbe v Ljubljani prot -rvi intabulacijL Naslov pove nprava Slov. Naroda. 8133 Službo lš*če absolvent trgovske vlsoVe Jole pr! Industrijskem, trgo\skem podjetju ali pri denamem zavoda. Ponudbe pod .Tr-govec 8147' na upravo S!ov. Naroda. Proda se lepa hlša brtjz pohiStva ali s poh!5tvom v kra«-n*m trgu Samobor, obstoječa iz 4 sob, kuhinje, 2 kleti, zraven lep krasen vrt. Hi5a je v prometni ulici na trgu in prikladna za trgovino ali gostilno. Kupee se lahko takoi vseli. uena nmerjena. Ponudbe na Juro Jamsek, Samobor kiaj Zagreba, Samostan, ulica. Simnikrsh koncesija se je podelila rodpisanrmu s stajalištem v Zgomji ŠiSki št. 8fi za Ztjornjo SrSko, St. Vid, Medvodc in Smartno. Ivsn Tohlnc, dimn'Kr.rski mojster Pota?eia v Varšivo in na Dunaj 4. oktoura na 1 te-ina in spreje-ra-rt trgo^ska i:i vsa-Uovrs^nn druea naro*l!a. PomidDe p^d .Naroćila ^134" na upravo Slovenske >a Naroda. SI. 4 s poseb-iini vhodom na per feriji mtsta so l^oe> Pismene ponudo^ roJ .Soba 8150" na upravo Slovenskega N'.i-r.'da. 8150 wt ii;'43 ^ Vi & i) '** ^ pripravno za dcžclne p:id>.!ke, se i§če. Ponudbe rod .Skladišče 80jy- na uj>r. Siov. Narodn. za tako šnji naatoo iiče tvrd>ca A. &.. E. S'-!1 Half 1^ *§? ki zna tuđi delati kopta in brininiti, jobi trajnega dela. Ponudbe z zahtevo plače na Au Z. Eoregsz^s*?, Vr- -.,-. P.n-.r.r. 7i:24 Bl/čffffO B13SIS ZUB! /AMO f OD ZU9N£ PASTE i DOBIJE se JVAGDJeSJ ^ I Shvnemu občinstvu vljudno nazna- | nJHva, da sva otvorila v ?rd^TireM j At. 48 n i Liubijaai (Triaš&i ce- \ sta pri 6 hm) UIuLUsiiUillii in se priporočavt za prijazna naročila, | katera bodeva iivrSevala točno ia po ! nizkih cenah. j Smole & Malln. Hbv. 223. »SLOVENSKI NAR OD« dne 1- oktobra 1922. Stran 7 „VOLTA" tov&raa žarnte v Maribora, SCoroška cesto šf. S? Isdeluje arattopraane iarniM • kovl»ko nHJo v veoh v *•*»*• In oMIhah ob najnliji o«nl In najboijži, vsak« tMJa konkurent smočnl ^ kako»o«tl. V kawaml Union, kl Jo i»M»v«t|J«J«Jo ianriM MVaM»« •• tofclto »«a(t! a ;n v$ak.>-v*tni de'i. F. Sa*jel, Ljubljana, Stari trg 23. S rejema o se v pt»-roino popiavo za em.^jllrunje i ognjem in pomklznl? dvokolesa, otroški v^i^kl, šivalni in razni stroji in deli. Karlovska cesta 4. 7vj69 F8šč esoežsž stro'ev aa psralla in elebtrIČĐl!i žsgsli, dobi cSslo pri D. D. CSOATIA, Ljiljana, Osspcsvetska o. 2 dobro ohranjen, 3 motorji 24 HP, 2 motorja 9 HP, 4 vodne črpalke s 24 m visokim tlakom ter parna brizgalnica, vse y do- brem, porabnem stanju se proda radi prevelikoga Stevila. MiSH&SL S3A7B, ManfesoAco, &vs*rffs. *£^j' mm ^* ^"^ ^~ mm^ ^ w """"^ ^ Jm *" w ^""^ vseh vrsi, boe, mula, railičae ovTahi^e, bdle nremvj^e, ^aki.r tad-: alaska in plave lisice im-i Feuno ▼ sr^eri Filli3 CisJa^t knasr. W^i Gmpom!^ c. li/1 ^M W WH J^^^ al «&&€ ^ kupnje vsako mneiico po D&jvišji ceni fnđi leics VIST. FANHOLZEB, Llubliiuia, ■*. Praialiova ulica* t*. E8I1 ^L11^ ^^l*Ja l2m¥uimmtttQ pOCyiC|3. Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem se g!g? preseiU "^pa iz Hrenove ulice ŠL 18 v lastno novo hišo letd pel Žg. f^, v blizini tobačne torarne, kjer sem si uredil tuđi povo e?e!g^n'eo, Priporočam se za vsa v žgoraj navedeno stroko spadajoča dela ter sera s spoStovanjem Ivan ISIfeoTčIč, elektrotehnik. ^»gPjj^^VTi^aa^irtattEMa^BTBaaaai^a^^T^^T^^lFS^BFTf^P J ^»yJ '^^^^^BfEr^SJkSP^BP^a^a^aaaaaaaaaBaaBaaBaaaaaaBBBHH^ Prispjela veU&a kolićlaa cslkih blačsvina, emir, zola tefl i raiHa plstea, &ra- P2 svilen^ kor^a&e I barhentasta marame I ns tt SQl|aŽka manufakturna roba« Cijene po nafjeftiiilfem _ $*&* dnevnom te&sfo« ^ssSI Prodaje na veliko ¥ILIM PICK, ZAGREB f^^T—■^^i^^i^^MM^^iTTMM*i~tTT~^B~^Mft~M-MM^BMrM^B"^rTW^"*'^raTW!^aT^^^^i!a1^aTl^a^^^^^^FJi<^i'™ft f^w¥?twT^ai i Jf"* - p*^«^E»^m^^a^^^Lf*gy^jj Uli Tnrk Liubliana Pr*i«ni*M mL 4S. Proela se ■ov moderni zima kl damski reami i4a»l. Nuiov pove upMv« Slovsnskega NarođA. 8154 ^bsolventinja r»mUcga konsefvatori)a ima i« nekaj i:r prostih za k a\lr. Ponudbe p°-.Konservatorij S1OC»- na upr. Slov. Nar. Vžsokošolka išČe za takoj ali s 15» oktobri ra M'bo v lližini univence. Punudbe pod .VI-sokc»5olka* ro:.tao leteće Litija. SOdb xa takoj ali pozneje ilCe mlad, oienfen nx>škl brt*i otrok, zidu, tiezceja ina faja. rismene po^udt>e r<»d ^HiSntk 8033« na upravo Slov. Naroda. 8033 nor^t, enodružSnska, i vi ton"1, ■« ugodno proda. Sianovanjt* tikoj na r^ipolago, vodovod v hi5i. REBOLJ, Novi Voc^mat, Ribnl ka ulica 2 1, Ljubljana. 80)1 perfektna kontr>r!«*ln'a, imoJua lamo-tojne korespondoa^e i« knjigovodstva. Oz!ra st samo na t^rvovrsfno moč. Ofprtc poklati na uprav. Slov. Naroda pod .Perfektna 78(XK jflbsolvent skivenske trgorsk« ftote f?J« me«ta ▼ ir^ov sketa ali md-jsttij-.kom podj«t}u v Ljubljani. Ponudbe po5Jamz, Cradalka ulica 32 TELEFON ŠT. 513. 5Wi5 velika dvon^dstropna hiša s trg. lokali, vciikimi skiadišči ste rovanjem. Tel'kim dvc*rišć".m in \Ttom. V hili j« izde'o-v^nje iitne kave i. električn m cbrctm, da!;-kim gosp/'darsUim potlopjam, gojttil-nfSkfn't in zel%nj,Td-Itn vrtom i vodovodom tu ei«k4.iCno rairveUjavo st proda pod l.^odnHnl pogojL Naslov pov« oprava 5k>v. ^artda. 8131 v 2agr?be, rta dobrera m-ista, liče o^roina prevtcma >*rei kompanjona mo-5k?i, žen.ka in rohJS'vera b^a v ko-misijsko rasprodajo. Povora*«v8ni* veli ko, sigurnost zajamŠcttt. lMt*lov pr! upravi Slov. Naroda. 7r-95 Eianirap^iirJBEli žajnice Tuno^ram, vse elektro-tehnične potrcbftćine v zalogi po ugodnih cenah. EkktrotehniCna tvrdka Karol Florjan5i6f Celje* Proračnoi brezplačno. ____________^_________6044 Razpls službe otačlnskesa talnika. ObĆina Dol pii Hrastni^u razpistiic s tem službo obćlnakaga tajnika za takojšnj! nastop. Stanovanje, lurjava in razsvetljava proita, »ilede vi-sokostl plače naj le proSnjikl sami izjavi jo v svo;i proinji. lapantvo Dol pri Hrastniku, 22. sept. 1922. 1 župan; Jakob Draikaa«r. Dva vaienca M tefcoj tnrejmtta za ^evljarsko obrt pr. R. J°siP11 We5cren, Cdovlka cc»ta hl Siika Lju ljana. Jh'i^ Blanajmcarka se »prejnie takoj v tfgovini al. Tičar, Ljubljana, Seienburgova ulica. iioi^ ».i -—-----------^^-^^___^_____^^_^_____^_-^___ g đaljio prakso Uče službe pri v^irn. ir^. pod je ; u v m-std ali na d^žJ.. Nastop s 15. noveiiibrom. Pouudbe pth jcatklh na poštni pr--dal 133. 7y33 v manufnLturni in snecerPski stroki dt)-nro »zurit-u trj }«skl pomoćnik 2fl prodajalka, ne pod 21 lci st.va, zmf'na ^.ll»vt-n$ e^n in n^mSkep^ je7lk.-». za Ukoj. Tvrdk;t Franc Iglič, P!uj. za lagante i!rv, n^i -.ovi-jsi mode', se proda. Vpr šti na Stjreiu lr;^j štev. 5 pri ISiha Kut. Ce.je, alt pa v T'voli pri Rugainlci v L:uh! ani. 801 j Sslia tTiw na r>fj^1r.j vsak."> rnito?bio *IURUA", le«na družba Ljnblj^ana, KU'ja rttra i:g »tev, 8. £01- *eli pren^n.tl me«to in sicer lake]. Pismene ponutibe pod ,S?*'ii4aa &O79" na upravo Si«v. Naroda. 8079 4 hteus&l žSSsui 'Z TI*"^t železa (Pferdcfutrermnschelnj brez^ibne I .ikovosti, skoraj nov, v di-m?nzfjah 58X30X^ cm. — Domobranska cesta 1. SOOG (redom Ćeh), «bso!vt?nt strokovne kefa-mčne sole v Bfcbynl Č. S. R., že ! prc-meniti službo in sicr- lice u-leđno službo tu v Jugo«lavi;l. Vcšč v vsei obrti pekarstva In lončarstva in spioi vsemu le'ti pod keram ko snadajnčemu. — Zni če^ko tn ma'o nemško. Informacije p-o »Kefa", Vrtinika, pu4:no lezečc. 7909 S^mostojen horaapondtnt ^nj^ovodja-bilsncist, absolvcnf polj. .?•■>■ e *n t-fčaja ra k: ..Mtjotods o, zrno jer. -»;ovcn«Ke|ja, srbo-hrvatskeea in n?rv-Skcpa j*rJflc« y govoru in pisav*, p'Se lnt:nic\ criHco in gotico. 14 ietne ilu-ibe % zadevniml dokumrnti, iSče pfim«nie aiužbe Nastop lnhko tak « ni i p>in«ie. Ponudbe pod „Kn.govodjfl 810*" na tircavo SIct. Naroda. w% dH n« *«* let v n«J«mt l«ži rra Oo-r«ti tU«m bi ini meje In poste je v do-brern stanju, dobr* voila. 6 m naden. tuihkw, v»r:ccianer (2 I sti\ kroiru iflgpi, r.a m«h4i«m hi trtkm lesa bo^^t-, oKotrvs. DopM pod »Slmport U?' ji' poStao ltJte<^ Cei]«. 728'* ?il!i8 iSliB ^ tr*- dobavljam v v?aki mti^ii"i nn cc--Cje. L JygT*jQ¥o»sta toomfta Bako!« Jos. R, Puh, LJohUsn^, Oradafifca MiUe 23. T«4«f. 313. Jam~težftB~~ te bo vrtilA v are do. 4. oktobra t. 1. ob 10. dop, v tkUdlftču .Daikan1, Du-na»»ka cttta 63. — Pohatrvo )q mogočc ogic^toa vuk dao od 8.—U. in od 2.-6. _______7^80 kap uje vcČje množine tvrdka Prenio Resnik Maribor« Vzorce In ceao je doposlatl. 8033 dobavlja brzo i najpovoljnije trs£ ;l03, si^'nlca, š^r*!3j ČlvlG| Bltre n'ce, o-r cice ijločc, ijiao si^giivei i«ta)e9 hola, Ijlismai^ zn šumske icleznice, ciglane, ruJ-:ike i ostala industrijska poduzeća. - 1'. PRVA JOLS^O^a^a C;.;.^^;3WSK^ Pft^MA Zas!"E3nlfe: A^oS^f ICord?^, Macana, DacShovnova 9« •i au£^tia^a£fial '^- ^-.uii V*^ bu uu ** k*M . - 2 novi, 3osni, 50 HP za 600 mm razteč:n2 ; 2 rabljeni jednakih t'p; ; 3 rabljene G0—80 HP za 7C0 mm raztečine, X 3 in 4osne; daljd 50 novih prekucnikov (Muldenkippv/agcn) 1 ms vstLine, za t00 raq> raztečine; zgrajenih pr?»v molno; 25 rabljenih prekucnikov (M;ilder.kippw.)l t::di jako moćnih^ za 1 V» ni* vsebine, za 760 mm razicčir.c; 30 rabljenih nalcžnikov (Kastenwa^en) za 600 min razt^dne, vse^ bina 1 '/i m8; 2 vagooa normalnih železni^h traćaič 2 o^bališči. Vpmg-iTija pod „PrHožnostni kup 7S03" na upravo S!CV, Naroda," ^iir-- 5 n r .5 .;, 1 *-?«# I^M^l Kl f: ■ ■ ' < c ■ ■ ! SLMSBiJaCi-SaUTSAKPTCHa trs CSS33B3UnGa vHSw Y03Z£/ Vozn^ listke ter vsa potrebna pojasnila izdaja: 2zasiopnik za Sliovenijo, 6043_______________________LR;i)Ij3n3, Ko!cd!/orska ui-ca 25, 5as&£8t Sicfrig^a 2£}S23f lili cot"p 8h, slrsZna lepec!iEb ^azllčaa Br£ć|a, r-r.-^?t m z^rg&^? fer ruse hiSng In 5flSo5erJ« cseSj orst sa psrra z hcnc!aain. ssnst^lns ofjcar Cr!!2 KSgčrsEBB sa fods^srfe c5!na frt brfkcfDtJ. - ££&2 sa i?3đss3Đđe iis ^-i^ tsr usfi zadsons sriaafiirau RSiBScdr^ša nabaca prilika za Jrgovca _______\n h^jsirljte ?ms hormškl esnu |fl prije tš: \\ šscoDBNS zr/joai y plznju h |; -j (spojoni sa „Sjodinir.Jcm tvornicama strojeva d. d. prij^ i -* v' 3 Skoda, Ruston, Bromov$ky i Ringffhocxfi>1r1i tfs!«na, paffn kkidhM, lomila, kompresori, "r;J traktoryf vci>:ivc ar^mobHsKc rrdlon!cef motorni i parni plugovi, lokomo -3 blii na t H8TDP3TVA: ^ |;^ Pajmiiit br. 63 SAu^ZB Tc'clcn br. 14 — 07 &§ |^7 Zorta* nHca tt2 ftfi"6aAĐ Telitoa br. 5-73. BI te? ^■j^-.f*,.1--^':'- ■'-?■* '"vv-t*: '^'t'Jl^^f^^.M- "y-.»*^'-^w?'W" "" m^-.ttt-1*-*- "• —*!-v*.».vr^ ^ C*-'.-£ .'v^ ■'*-■;■ " *_ir^Urjw-- »A> ■- v • - ■'■?♦''" ■■'/ •• *n ■ ■ ■.'•** . j|f Strat) 8* tSLOVENSK I NAROD« dne 1 oktobra 1922______ stev. 22$. frstje za strope *WnJt^to prodala na đcbetD ta drobno pp Tffjmnjft Ccfian Pri vcfjlh množinah Kajfttarejfta slovenska pleftonka m iiforsta đelavnlca IVAN ĐRfCELJ, Dmajska o. 19, A.e priponpftft- lsntfttv točna, cen« •amertuu 1001 • _.._____»^_J________^..__ ._ . _^_». * ■—■!■■■■■ ■ ■■ ■ ST Trgovina z ždeznino „pri Zlati lopati" Eriavec & Turk (prsi Hammeraohmldt) tfrbljana, Valvazoriev trg 7 t* as proti Iri4levaildke oerkve. Kaleg a tMBtnia tu karbida. ■i « ■' ■> w||p^pjp zepestnioe, Kil j^Sbattst-blnze BPafaWEja| ne obleke pere in ^l^gggj^ svetlolika tovama Jos. Reiđi, lioDUana. SprejenutHSče: Selenburgova ulica at. 4» Podrnfnlce: ^arft»oi*i Zagreb, Kočevja M ovom« sto. Modni salon Marija Gotzl, Ljubljana, | ■-"" ■—' ** Židovska ulica St. 8 In 7. | • Damski ktobnkl oseh orsi. - modeli zadn e ncaesfl. - — na)o?£1a Izbira. —— TURDKE3 aaaaaaa* «_am W _____ _____________________ W zaloga oblek za gospode, dama in oireke se ie preselila iz Prešerasos Ezlics iisa. 9 M^EBBMC]^M|??^^^^^-,^^^33^^B^B8|3aSKaaa5aaaaa{^^a^ jtfr affK^BI^LBBBBBBBBBBBaOBMlaBBBBBBBB^aBaPaB^ :—: usgaS Knafils^z safilce. :—: usgaS Kii2fii&3)2 safilce. sa danie, gospođe m cle^o priporoča tvrdka H.fi &. aflflJ-jIViiJ a£$iaiJlriJ_B Prva for^oslor. bsrvarija, brodarstvo ia stro-arnica P.Seih:ui, Ls3fel]3fi3. EliriK 233 je otvorila delrvn'co in prcdajalm v iP-Kii ii^a fe[! ! Zimo Zfl ž rr.n re vsn!;e vrste ;z 'e i:;e ir, nfnfla a tvn!-a poG^ v bliifal Karr^^rs, ^r.-rs^a ie^ia ob ^avai cesti, približni 50 cr*!ev, aronćfrnao, lo^i yinr*?fradi, n|iV9. rozđ, iz^-r^s-no ejtrs^Ijssa relika Bt^co^sss sfea btša, n^sp^ars :a posiepia s fenđusoza, enot^r 3 Pil, se i&hoj s vsesa le-toSnii^ priđelUora pro^a- HesIsv v ?i^?r- SL Kar. 8932 Židovska y|ica :,t. 3. Priporoča zadnje novosti klobukov (modelov) iz baržuna klobučevine, veiour ja. Naj večja izbira GSSt^eniSl ČepiC in iz druzega blaga. ^^^|^ ilvalni strofi vozna holesa pSaž^a !n cevl /J^j^ VSgT^© za rodbino In obrt In posamezni deSI fer drugi prsdmetl (^/ V^; nsicgneie pri tvrdki ION. ¥@IC, LlufeSj^^g, %ođn^ ul. 7. U U I U liv 1% U w 18 i 6 lm 4fl Oav w ^# ^S S %y %i# Deinlfka glmuiia: Dia 60jn- taa: Sia IS1.1.- Blftđ, Cavtat, Gvll«, Dul^rovni-^ H*rco^iovf, Jelss, JesenJoc, Eorčula, Eetor, Ermaf, Libija*«, Ifarlber, tZcikević, PrcvalJ©, Sarajevo, Split, Šibenik, Tri:č] Zagreb« Amerikanski Oddtltk. Naslov za brzojave: Jadranska. AffiliErani zavodi: Jadranska ban'iai Trst, Opatija, Wien, Zadar. rrank Sakser State Bank, Cortlandt Street 82, New-York City. B-nko Tagoslavo de Cbtle, Vafparaiso, Antcfogasta, Punta Arcnas, Puerto Natalcs, i Porvcnir. I .flftpina |n tj^ •Mflfi^ofl tj^frarnc*