GRADIS Iz današnje vsebine: S Pred sprejemom zakona o delovnih razmerjih (2. str.) • Sodobna in učinkovita priprava dela — da ali ne? (5. str) • Razpisa za tečaje, seminarje in strokovne izpite (7. in 12. str.) Leto XIX — 236 Ljubljana, december 1971 GLASILO GRADISA Janžekoviču v slovo Izteklo se je življenje predsednika delavskega sveta podjetja GIP GRADIS Lada Janžekoviča. Z njim odhaja iz naše sredine eden izmed stebrov Gradisa, ki je v zadnjih »2 letih iz temeljev pomagal graditi to, kar danes imamo. 27. decembra 1977 so se ob njegovem odprtem grobu zbrali vsi delegati, da se na njegovi zadnji seji poslednjič poklonijo svojemu predsedniku. Ironija usode je hotela, da je prav na ta dan sklical sejo delavskega sveta, na kateri bi sprejeli vrsto pomembnih ukrepov v zvezi z izvajanjem zakona o združenem delu. Kljub temu, da se je pred par dnevi vrnil iz zdravilišča, je hotel to sejo sam voditi. Vsi smo bili veseli njegove vrnitve, in nihče, pa tudi sam ne, ni slutil krute in neizbežne tesnice, da ga danes ne bo več med nami. Čeprav vemo, da je smrt neizogibna nujnost življenja, smo bili vsi, (še posebno tvoji Prijatelji, ki jih ni bilo malo) globoko pretreseni ob njegovi nenadni in nepričakovani smrti. Resnično nismo mogli dojeti tega, kar se je zgodilo. Preveč turobna in nesmiselna Je bila ta vest, ki je kot ledena roka posegla med naše vrste Nastala je praznina, ki jo bomo težko nadoknadili. Dvaintrideset najbolj ustvarjalnih let je delil z nami. Veliko je prispeval k rasti in razvoju podjetja. Žeka je živel . z Gradisom — izgoreval zanj Bil je izjemna osebnost, do skrajnosti pošten do samega sebe in do vseh, ki so z njim delali in sodelovali. Ver-j6: ■i® v Lindi, kot je tudi ver '* v m°e delavskega razreda. Kot zavesten član zveze komunistov. prvi sindikalni funkcionar v Gradisu in kot predsednik delavskega sveta podjetja je bil vselej zagovornik poštenih medsebojnih odnosov ter se vseskozi boril za solidarnost in za spoštovanje drug drugega. Vedno je skrbel za izboljšanje delovnih in Ziv-ljenskih pogojev delavcev na gradbišču. Kot predsednik delavskega sveta in tudi na njegovem delovnem mestu je bil dosleden, oster in zahteven, vendar istočasno tovariški, razumevajoč in pripravljen pomagati vsakomur, ki se je nanj obrnil. Kot sindikalni funkcionar pa je bil vseskozi borec za uresničevanje socialističnih idealov, za novo samoupravno družbo. Vedno mi je dejal, težko je postati in ostati vzravnan celovit človek, toda on je to bil in ostal do zadnjega diha. Tvoje mesto bo ostalo prazno in ob nas ne bo več tvojega zvestega in tovariškega koraka in ne zanesljive besede 'n nasveta, ob tveganih rešitvah. Takšen je bil naš Žeka in takšnega bomo ohranili v spominu. Živel je življenje polnega človeka, ki pa je istočasno tu di naporno in izčrpajoče, na kar nas je opozorila njegova prezgodnja smrt. Dragi Žeka, hvala Ti za Tvoje iskreno prijateljstvo, za tvojo nesebično pomoč, za tvojo vero v človeka, in vse kar fi dobrega storil poedincem — Gradisu in celotni naši samoupravni družbi. Tvojim najdražjim naše iskreno sožalje. Lojze Cepuš S':: Obeti za leto 1978 niso slabi _ Zbrali smo prve, še ne potrjene podatke o predvidenem obsegu in uspehu Gradisa v letu 1978 — po osnutku gospodarskega načrta za leto 1978 — GN 78. ® Umirjena rast obsega del Vrednost lastne proizvodnje — brez obrtniških del in brez del kooperantov — naj bi znašala 3248 mio din, to je 635 mio din ali 24 % več kot se predvideva za leto 1977. Povečanje se računa iz treh sestavin: 1. povečanje števila zaposlenih za 4,0 % in sicer od 7066 (brez vajencev in tujine) na 7350 delavcev; vseh opravljenih ur naj bi bilo točno 17 milijonov; 2. povečanje produktivnosti za 3,9 "Ai. merjeno z realno vrednostjo lastne proizvodnje na efektivno uro — VLP/EU — ki naj bi znašala v letu 1978 228 din; 3. predvideno povišanje cen za okoli 15 "/o. Obrtniška dela, ki se cenijo v letu 1 S. 77 na 664 mio din, naj bi znašala v letu 1978 785 mio din ali 18% več. Kooperanti — tako gradbena podjetja kot privatne grupe (GG) — naj bi opravili v letu 1978 vsega 216 mio din, v tem ko bodo v letu 1977 kar 508 mio din. Razlog za tolikšno zmanjšanje del kooperantov je predvsem v zaključevanju del na gradnji HE Srednja Drava II, kjer se njihov delež znižuje od 353 mio din v letu 1977 na 56 mio din. Zavestno bi se morali tudi odločati za zmanjšanje sodelovanja predvsem s privatnimi gradbenimi grupami. V letu 1978 naj bi njihov delež znašal 160 mio din, v letu 1977 pa 155 mio din. Vidimo, da je 16 starih milijard še vedno velik denar, ki ga odštevamo za usluge privatnikov (gradbenih grup in šoferjev), saj predstavlja skoraj 4 % ali približno toliko kot realizira ena naša enota (Ravne, KO)! Vrednost proizvodnje naj bi se v letu 1978 povečala za 463 mio din na 4250 mio din, to je za 12% Približno toliko naj bi se povečal tudi celotni prihodek — za 527 mio din ali 13 % — in naj bi znašal 4480 mio din. Najprej smo računali z višjim porastom celotnega prihodka, saj so nekatere TOZD polno zasedene z deli. Vendar so druge TOZD predvidele zelo nizko rast. Ce upoštevamo še izpad že omenjenih kooperantov (na SD II), potem se nam želenih 5 milijard novih dinarjev »usnje« za 10 % na 4,50 mia ali kot že navedeno, na 4480 mio din celotnega prihodka. • V letu 1978 še naprej hitrejša rast uspeha kot obsega Bolj kot obseg nas zanima predviden uspeh. Ta je v veliki meri odvisen od gibanja stroškov. Le-ti bodo znašali v letu 1977 predvidoma 70 %, vtem ko bi se njihov delež v celot- nem prihodku znižal v letu 1978 na 66 % — po osnutku GN 78. Naše TOZD torej planirajo bistveno zboljšanje ekonomičnosti poslovanja. Tedaj bi se (skupni) dohodek povečal od predvidenih 1171 mio din v letu 1977 za 355 mio din ali 30,4 % na 1526 mio din — torej na dobro poldrugo milijardo novih dinarjev! Nadpoprečno porast predvidevajo enote tudi v obveznostih, ki naj 'oi se povečale od 330 mio din v letu 1977 na 416 mio din v letu 1978. Njihov delež v celotnem prihodku bi se s tem povečal od 8,3 % na 9,3 %; gre za obveznosti samo iz dohodka, katerim je treba dodati še nekaj odstotni delež iz ostanka dohodka! Osebni dohodki (in prejemki) naj bi se povečali od 594 mio din v letu 1977 na 757 mio din, kar je 27,5 %. Glede na porast dohodka predstavlja predviden porast osebnih dohodkov skoraj natančno 90 % porast dohodka, kot narekuje določilo skupščinske resolucije. Ostanek dohodka, ki je znašal leta 1976 210 mio din, leta 1977 po oceni 248 mio din, naj bi znašal leta 1978 353 mio din ali 42,6% več. Glede na skromno predviden porast ob- Gradili pa nismo samo objekte, temveč izgrajevali tudi samega sebe. Rezultati celotne družbene preobrazbe se občutijo na vsakem koraku. Usklajevali smo medsebojne odnose, bodrili pa tudi kritizirali drug drugega in končno pripeljali vse skupaj do prvih konkretnih rezultatov izvajanja zakona o združenem delu. Akcijo in cilje in kako doseči spremembe v ekonomskem položaju delavca bomo tudi v letu 1978 nadaljevali. Pri tem je zlasti pomembna opredelitev dohodkovnih odnosov, ki izvirajo iz združevanja dela in sredstev ter odnosov po načelih svobodne menjave dela. Pri izvajanju tega Ima vsak na svojem področju določene naloge in odgovornosti. V letu, ki bo kmalu poteklo, smo skupno praznovali tudi vrsto Titovih in naših jubilejev. Tito, to ime nam je dajalo in daje moč, smelost in za- sega dela je tolikšno povečanje načrtovanega ostanka dohodka, ki bi predstavljal 7,9 % celotnega prihodka ali 23,1 % skupnega dohodka, vsekakor izjemno dober dosežek! Kvalifikacijski sestav naj bi se izboljšal vsega za 1 %. Kvalifikacijski količnik, po katerem sodimo o strukturi zaposlenih, naj bi znašal 1,88. To pomeni, da bi en poprečen gradiso-vec po strokovnosti »zalegel« skoraj za dva nekvalificirana delavca. Ali še drugače, kvalificiran delavec (zidar, kjučavničar) je v poprečnem ni- -voju Gradisove kvalifikacijske strukture. © Ustrezna delitev dohodka Na koncu še nekaj kazalnikov. Dejali smo že. da se načrtuje zboljšanje produktivnosti in ekonomičnosti. Podatkov o gibanju rentabilnosti v letu 1978 doslej še ni bilo možno zbrati. Ve se le to, da se bo rentabilnost najbrž znižala, ker se bodo močno povečala poprečno uporab jena sredstva, tako spričo revalorizacije osnovnih sredstev kot vpliva dviga cen — na nivo potrebnih obratnih sredstev. Naš glavni kazalnik — dohodek na pogojno uro — D/ph naj bi se £ o (nadaljevanje na 2. str ) vest. To sta le dva zloga, ki sta t-ko majhna, da bi lahko stala v zenici vsakega človeka, toda tako velika, da je v njih združena preteklost, sedanjost in bodočnost. Mnogo smo n p-ravili pod Titovim vodstvom in mnogo dela nas še čaka. Na vseh področjih gradimo nove samoupravne odnose, se borimo za dvig produktivnosti dela, za mir, za bratstvo in enotnost vseh narodov. Prav zaradi Tita in njegove neuvrščene in miroljubne politike nas pozna ves svet. Z njim smo si na njegovi 30 000 kilometrski dolgi poti mira pridobili milijone in milijone novih prijateljev. Tito je del nas samih in s!m-bol naše bodočnosti. Zato je prav, da se ga tudi ob tej prelomnici leta radi spomnimo in mu če že ne moremo osebno, pa vsaj v duhu zaželimo, srečno 1978. (nadaljevanje na 2. str.) Preteklost, sedanjost In bodočnost Ko na Silvestrovo odbije dvanajsta ura, ostane za nami še ero leto dni mira, svobode in uspehov, ki smo jih skupno dosegli. Gsla-ne pa tudi zavest, da smo veliko delali, gradili in tudi dokončali. Anhovo, Šoštanj IV, Srednja Drava II, Luka Bar, ter desetine drugih večjih ali manjših objektov. Ivan Maček-Matija, član sveta federacije je pred zaključkom leta obiskal skupaj z bivšim glavnim direktorjem ing. Hugom Ker^anom naše podjetje in se zanimal za uspeh poslovanja in načrte za prihodnje leto dlktuažno- ■ Pred sprejemom Zakona o delovnih razmerjih Iz naših osnovnih organizacij sindikata Ta sestavek naj bi pomenil začetek stalne rubrike pod tem naslovom, v kateri bomo predstavljali posamezne sindikalne organizacije v naših temeljnih organizacijah. Prikazati želimo njihovo delo, probleme s katerimi se srečujejo, spregovoriti o tem z delavci ter na ta način omogočiti širšemu krogu, da spozna sindikalno delo in včasih tudi nedelo. Za začetek smo se odločili obiskati sindikalno organizacijo v TOZD OGP Ljubljana. To pa ne slučajno, saj sodi njihova sindikalna organizacija med najaktivnejše. Ta naša ocena je bila v kasnejših razgovorih tudi potrjena. Najprej je pogovor stekel s predsednikom osnovne organizacije sindikata Štefanom Racom. Sam je takole ocenil delo sindikata v njihovi TOZD: »Sindikalna organizacija oz. njen izvršni odbor si prizadeva, da so obravnavana vsa aktualna vprašanja in to tista, ki zadevajo delo in življenje znotraj TOZD, kakor tudi tista, ki se nanašajo na urejanje širših družbenih vprašanj. V sindikatu dajemo velik poudarek urejanju standarda delavcev. Pred nedavnim je pričela obratovati nova menza (GV je o tem že pisal), prav sedaj pa potekajo dela pri ureditvi garderob in umivalnic. V vsem tem želimo nuditi delavcem čim ugodnejše pogoje dela v TOZD. Seveda pa je predmet naših obravnav tudi proizvodnja, disciplina, odnosi, delitev osebnih dohodkov po učinku ipd. Velik poudarek moramo dati predvsem zadnjemu vprašanju. Delavci v proizvodnji so nagrajevani po učinku, medtem ko ostali delavci pri osebnih dohodkih zaostajajo. V proizvodnji so veliki presežki in menim, da bo potrebno pregledati normative, med drugim tudi zato, ker ti presežki niso enakomerni v posameznih delih proizvodnje. To pa ne zato, ker eni delavci manj in slabše delajo od drugih, ampak se postavlja vprašanje realnosti normativov. Predvsem pa moramo ta vprašanja reševati sproti, ne pa čakati in pričakovati, da bo nov sistem delitve osebnih dohodkov rešil vse sam od sebe.« Med tem se nama je v razgovoru pridružil še tov. Praček, vodja kadrovskega oddelka, ki je tudi soglašal z oceno predsednika sindikata. Omenili smo tudi nadure in poudarjeno je bilo, da je potrebno več pozornosti posvečati realizaciji sklepov konference OOS v zvezi z nadurami. Beseda je nanesla tudi na sodelovanje sindikata z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami. S strani sindikata prihajajo določene pobude, vendar ostaja vtis, da se druge organizacije zapirajo vase. Sicer pa sindikalna organizacija uživa precejšen ugled med delavci, kar je bilo potrjeno tudi v kasnejšem razgovoru z delavci. Ob koncu najinega razgovora je tov. Rac poudaril: »V sindikatu bi morali predvsem poživiti aktivnost pri uresničevanju programa stabilizacije. Doslej je sindikat aktivno sodeloval pri tej akciji, vendar je opaziti, da smo na tem področju popustili. Mislili smo tudi, da bo odhod bivšega direktorja vplival na rezultate poslovanja, vendar tričetrtletni rezultati kažejo dobro in bomo plan lahko dosegli. Sindikat si prizadeva tudi pri izboljšanju delovnih pogojev, vendar to zahteva tudi velika materialna sredstva pa Trinoge iniciative tudi sindikata ne morejo biti takoj uresničene. Skrbimo tudi za izobraževanje svojih kadrov, saj bomo tudi letos poslali na dvomesečni politični tečaj, ki ga prireja Republiški svet ZSS, svojega člana. Moram poudariti, da smo pri vodstvu TOZD vselej naleteli na razumevanje za tovrstno izobraževanje naših članov.« Nato smo se napotili »dol«, kot temu včasih pravimo, v proizvodne hale, da bi neposredno od delavcev slišali kaj oni menijo o delu svoje sindikalne organizacije. »Sindikat je v kolektivu prisoten tudi med delavci. Velikokrat pa se zadeve, ki jih sindikat predlaga, ne uresničujejo. Za to so tudi objektivni razlogi, pobude sindikata pač uresničujemo v okviru možnosti. Sicer pa sindikat skrbi za delavce, za njihovo počutje, za pogoje dela. Predvsem je spodbudno, da je vzpostavljena vez med izvršnim odborom in delavci člani sindikata. Delavci se zanimajo za delo sindikata, saj ta resnično obravnava bistvena vprašanja, daje vsaj nekaj od tega, kar delavci od sindikalne organizacije pričakujejo.« Tako so govorili Štefan Markovič, Jože Virant in Franc Sinkovič, ko smo se z njimi pogovarjali kar pred eno izmed proizvodnih hal. Približno enako je povedal tudi Rudi Kraker in dodal: »Veliko govorimo o delovnih pogojih. Delavci pa tudi sindikat mnogokrat postavljamo določene zahteve, a večkrat ni potrebnih učinkov.« To pa je problem, ki ga je nakazal tudi predsednik, saj vsak odločnejši poseg v tehnologijo, terja veliko finančnih sredstev, ki pa vedno niso na razpolago. Da v sindikatu v OGP niso pozabili na kulturo je potrdil tov. Kraker: »Kulturna komisija je pričela delovati, vendar je vse vezano na določena sredstva. Teh za kulturno udejstvovanje v sindikalnem predračunu nismo predvideli. Sicer pa prirejamo izlete, srečanja ipd.« Takšen približno je utrip sindikalnega delovanja v TOZD OGP Ljubljana. Prihodnjič se bomo o podobni problematiki pogovarjali v neki drugi sindikalni organizaciji in tudi na ta način poskušali spodbuditi boljše delo sindikata v Gradisu. V rubriko pa naj se oglašajo tudi sindikalne organizacije z vsebino in problematiko svojega delovanja, da bi ta »naša sindikalna« rubrika res postala zrcalo sindikalne aktivnosti v Gradisu. Valter Masten Na zadnji seji upravnega odbora centra za izobraževanje, kateri so prisostvovali tudi vsi vodje kadrovskih služb TOZD, smo obravnavali predlog zakona o delovnih razmerjih. Z ozirom na aktualnost vsebine v nadaljevanju objavljamo nekaj misli tov. Galeta in pripomb k obrazložitvi samega zakona. Predlog zakona ima sedem delov. V prvem delu na novo uvaja predlog zakona za urejanje delovnih razmerij delavcev v TOZD, oziroma delovnih skupnosti z majhnim številom zaposlenih. V drugem delu obravnava predlog zakona medsebojna delovna razmerja delavcev v združenem delu in obsega devet poglavij. V prvem poglavju so določbe, ki se nanašajo na sklenitev delovnega razmerja. Predlog zakona je predvidel novo redakcijo določbe o razvidu del, oziroma nalog, s katero so bile odpravljene nekatere nejasnosti in dileme, na katere je opozorila javna razprava. Iz predloga zakona sedaj povsem jasno izhaja, da delavci sprejmejo razvid del, oziroma nalog v obliki samoupravnega splošnega akta (pravilnika). Uvedena je v predlogu zakona enotna definicija o strokovni izobrazbi, oziroma z delom pridobljeni delovni zmožnosti. • 15-dnevni rok za prijavo na oglas V predlogu zakona je predviden najmanjši, 15-dnevni rok za prijavo na oglas oziroma javni razpis temeljne organizacije za opravljanje določenih del, oziroma nalog. Oglas, oziroma javni razpis pa je treba poslati pristojni skupnosti za zaposlovanje najpozneje v roku osmih dni (v osnutku pet dni) od dneva, ko je bil sprejet sklep pristojnega organa v temeljni organizaciji združenega dela, da je treba v delovnem procesu, oziroma v proizvodnji povečati število delavcev za opravljanje določenih del, oziroma nalog ali nadomestiti delavce, ki so prenehali z de-lom.i Ker v osnutku zakona niso bili dosledno uporabljeni izrazi »objava«, »razpis« in »javni razpis«, kar bi v praksi lahko povzročilo nejasnosti, se v predlogu zakona uporabljata enotna izraza za »oglas«, ki naj se uporablja, za vsa dela, oziroma naloge, za katere delavci v temeljnih organizaciji sklenejo, da jih zasedejo z novimi delavci, in za »javni razpis«, ki naj se uporablja za dela, oziroma naloge s posebnimi pooblastili, oziroma odgovornostmi. • Pripravniku se lahko pripravniška doba skrajša V predlogu zakona je spremenjena določba o pripravnikih. Delovno razmerje sklene za dela svoje stroke kot pripravnik tista oseba, ki prvič začne opravljati dela, oziroma naloge, pa v okyiru programa izobraževanja za poklic ni imela programa praktičnega pouka, proizvodnega dela ali proizvodne prakse v takem obsegu, da bi lahko samostojno opravljala delo v svoji stroki. Lastnost pripravnika je s tem razširjena na vse kategorije izobrazbe, hkrati pa omejena na primere, da si delavec ni pridobil potrebnih delovnih izkušenj v takšni vzgojnoizobraževalni organizaciji, ki vključuje v sistem izobraževanja program praktičnega pouka, proizvodnega dela ali proizvodne prakse. V osnutku zakona pa je bilo predvideno, da sklene delovno razmerje svoje stroke kot pripravnik, kdor po končani visoki, višji ali srednji šoli prvič začne opravljati dela, oziroma naloge, za katere je predpisano pripravništvo s strokovnim izpitom itd Predlog zakona ima novo določbo, da se lahko pripravniku pod določenimi pogoji skrajša prirpavniška doba in da lahko v določenem roku ponovi strokovni izpit, ki ga prvikrat ni opravil. • Odgovornost delavcev v delovnem razmerju V drugem poglavju ureja predlog zakona pravice obveznosti in odgovornosti ter ima pet podpoglavij. Prvo podpoglavje, ki obravnava | »samoupravno združevanje dela ter t" določanje pravic, obveznosti in od- j govornosti delavcev v delovnem raz-merju« dopolnjuje vsebino samoupravnega sporazuma o združevanju ® dela delavcev V temeljni organizaciji in izhaja iz njenih značilnosti in posebnosti s področja delovnih razmerij. Ustrezna določba o samoupravnem sporazumu podrobneje navaja in opredeljuje, kaj je treba v tem sporazumu urediti, da bi delavec, ko pristopa k temu samoupravnemu sporazumu, spoznal vse bistvene elemente za svoj družbenoekonomski položaj in za urejanje svojega delovnega razmerja. Dopolnjevanje je v predlogu zakona določba o zadevah, o katerih lahko odločajo delavci v delovnih enotah (skupinah), delovnih ali proizvajalnih oddelkih, izmenah in drugih oblikah opravljanja dela. Iz tega odločanja predlog zakona izrecno izvzema odločanje o sklepanju in prenehanju delovnega razmerja, o razporejanju delavcev izven delovne enote ter o ugotavljanju odgovornosti in izrekanju ukrepov zaradi kršitve delovnih obveznosti ali drugih kršitev delovne discipline. Predlog zakona je dopolnjen z določbo zakona o združenem delu o delavcih, ki iz določenih razlogov ne delajo določen čas v temeljni organizaciji (začasna odsotnost z dela, vendar pa ohranjajo položaj delavca v delovnem razmerju, pravice pri delu in iz dela pa mu v tem času mirujejo. Ne glede na mirovanje pravic in obveznosti, se nadaljuje postopek pred disciplinsko komisijo zoper delavca, ki je bil že zaslišan pred disciplinsko komisijo in mu je bila omogočena obramba. • Delovni čas mora biti razviden v planu izrabe letnega delovnega časa Drugo poglavje ureja pravice, odgovornosti in obveznosti delavca v zvezi z delovnim časom. V zvezi z razporeditvijo delovnega časa je predlog zakona dopolnjen s tem, da delavci podrobneje razporedijo delovni čas v planu izrabe letnega delovnega časa, ki ga morajo delavci temeljne organizacije poslati pristojnemu organu skupščine občine. Če ta upravni organ morebiti ugotovi, da plan izrabe ni v skladu z zakonom o delovnih razmerjih, po zove temeljno organizacijo, da ga uskladi. S Ostrejši kriteriji za nadurno delo Predlog zakona je dopolnjen z določbo, da sme izjemoma trajati delo prek polnega delovnega časa (nadurno delo) tudi za delavce tistih temeljnih organizacij, ki jih sicer ne zadenejo elementarne nesreče, vendar lahko glede na svojo dejavnost (nadaljevanje na 10. str.). NADALJEVANJE S 1. STRANI NADALJEVANJE S 1. S Obeti za leto... čal od predvidenega 38,90 din v letu 1977 na 46,80 din ali za 20,3 #/e v letu 1978. Osebni dohodek na pogojno uro bi se iz navedenega dohodka (na pogojno uro) povišal od 19,70 din na 23.20 din, to je za 17,6 °/e, torej manj kot za 90 Vo povišanja dohodka (na pogojno uro). V programu razvoja do leta 1980 smo zapisali, da bi moral znašati cte-lež osebnih dohodkov največ 50 "/o. To pomeni v delilnem obrazcu: OD D X 0.50 -!- s da je stalnica s enaka ničli. In res. V letu 1977 bo znašal de- lež OD v D okoli 51 e/e, kar da stalnico v višini + 0,30. Za leto 1978 pa se načrtuje delež OD že pod 50 '*/# (49,6 •/«), kar da že tudi negativno stalnico v višini —0,20. Taka delitev zagotavlja Gradisu pospešeno rast in vlaganje sredstev v razširjeno reprodukcijo in s tem v višjo mehanoopremlj enost, ki zagotavlja jutri višjo produktivnost in osebne dohodke (konkretno v letu 1978 poprečno 5550 din na mesec) — pri pogoju, da ne bo treba odštevati ■še naprej pretirano visokih družbenih obveznosti. Stane Uhan Preteklost, sedanjost... Srečno želimo tudi vsem delavcem in njihovim družinam. Naj vsak doma v krogu svoje družine, svojih najdražjih, veselo praznuje ta prelomni dan. V zavest in ponos pa naj mu bo opravljeno delo na delovnem mestu, v samoupravnih organih, v krajevni skupnosti. V mislih naj pregleda opravljeno delo in ponosno reče, da, tudi tu je del mene, del mojega in skupnega truda. In v prihodnje? Tudi v letu 1978 bomo nadaljevali z uresničevanjem razvojnih ciljev srednjeročnega plana ter v prvi program postavili nadaljnje utrjevanje samoupravnih odnosov in razvijanje kvalitativnih in kvantitativnih elementov gospodarjenja, se borili za dvig produktivnosti dela ob večjem izkoriščanju mehanizacije in smotrnejših vlaganjih v delovne naprave. Vsi razpoložljivi in zgodaj objavljeni podatki kažejo na še bolj spodbudne poglede v prihodnost. Mnogo pozornosti bomo posvetili izobraževanju, vzgoji in šolanju obstoječih kadrov, posebno mladim strokovnjakom in celotni kadrovski politiki. Vložili še več sredstev v družbeni standard ter pričeli z gradnjo novih samskih domov v Mariboru in Ljubljani. Izboljšali prehrano in pričeli z gradnjo novega počitniškega doma v Biogradu na morju. Posvetili več pozornosti vlaganju in razvoju obratov ter sploh skrbeli za skupen razvoj vseh temeljnih organizacij združenega dela. Ponovno bomo proučili lastna investicijska vlaganja ter jih usklajevali z razpoložljivimi sredstvi in prioritetnimi nalogami.^ Več sredstev bo potrebno vlagati tudi v kadrovska stanovanja. Dokončno bomo tudi uvedli sistem nagrajevanja v smislu že sprejetih osnov in meril in tako dosegli, da bo vsak resnično plačan po svojem delu, kvaliteti in po doseženih skupnih rezultatih. Dela nam torej tudi v letu 1978 ne bo zmanjkalo. Složno bomo nadaljevali začeto pot. Se enkrat srečno, zdravo in uspehov polno novo leto 1978. Lojze Cepuš Edvard Kardelj: Manj papirja in resolucij, ampak več živih stikov z ljudmi Forumsko dele moramo omejiti na minimum. Res, da precej pišemo proti forumskemu delu, toda ne spomnim se, da bi kdo zapisal, ali pa morda je, kaj je te f or umsko delo, marveč samo govorimo preti njemu, ferumsko početje pa se še kar nadaljuje in to na tistih forumih, ki sprejemajo resolucije proti forumskemu delovanju. Priznati moramo tudi in se odločiti, naj bo v naših demokratičnih komunikacijah manj papirja, manj resolucij, manj deklaracij. manj cirkulacij, pa zato več živih demokratičnih stikov med ljudmi, več zbiranja širokega kroga ljudi v zvezi z reševanjem posameznih vprašanj, ne pa da isti ljudje posedajo v devetih forumih in kajpak ne morejo na vse strani, potem pa imamo seje, ki ne morejo za svoje delo zagotoviti kvoruma. Bolj moramo, da tako rečem, razširiti to naše delo, predvsem v soeialistični zvi zi sami, in tako omogočiti mnogo širšemu krogu ljudi, da bi sodelovali v delu socialistične zveze. Reči moram, da ni poglaviten sklep, ki ga bo sprejela socialistična zveza. Od časa do časa bo sprejemala takšne politične sklepe, ki jih bodo sprejeli na forumu — bodisi v konferenci ali v predsedstvu — toda te sklepe hi morali lrejemati samo tedaj, ko je občutiti večjo politično, idejno ati kakšno drugo potrebo po takšnem sklepu. Mnogo pomembnejša je izmenjav* mnenj, postavljanje alternativ pri reševanju posameznih zadev. ■ ................‘jr. -J za vnaprej. Ca3 i ne. Vse je odvisno i sprejemanju gospo-ro optimizma priča-aključkom pa nam ' Celotni doho-i sliki izpred realiziranih cije. Tu sta ---- izostankov z ,i dela. Planiranje za go-....... ker imamo za naslednje kar je ngjvišji odstotek do sedaj, pianistično planirano nam že pove |F planirane za leto 1980 v progra-" da smo naredili rebalans pro-78—1982. ‘.v programa razvoja 1982 so , jski občini in izven nje. Do leta roizvodnjo s 60—65 % v stanovanj-- stalih objektih. rogramu razvoja smo si zadali lizirani program iz leta z investicije iz tega progra- 1181 g#?. Silosi za novo cementarno Anhovo (še med izgradnjo) Leto 1978 — leto kvalitete > glede t. ....... , smo se za real fa, betonarna), tki obrat v prosto-iničnim predpisom, no prestavili glede posebno je za nas 'e težave s krajevno Ko razmišljamo o preteklosti se nehote raje spominjamo uspehov in lepih dogodkov kot neuspehov. Predvsem radi tako razmišljamo ob prehodu v novo leto. Skrito v nas, v naši podzavesti pa že raste skrb za bodočnost. Kako načrtovati naše življenje, delo za naprej, kaj vse nas čaka, ali bo leto za nas zdravo in uspešno in podobno. Mislim, da se tako dogaja z nami vsemi brez ozira na velikost odgovornosti, ki jo nosimo. zakona o zdr mrntm delu anja rt m Pr načrte ‘""ž.rL™ h 36&i 4 ■_______ TOZD organizacija ki do sedaj nizacija, kateri --- ----------j smislu vloge, mogoče nekoliko več ideolo-■r v naši osnovni organizaciji 1 XXIII. športnih iger Gradisa in pa izjav kolektivov so ■ nam je vsekakor v ponos. 1 načrt in z njim vse ostale objekte končali kvalitetno ne. iželeli obilo uspehov v letu Uši K. E. Novi gasilski dom v Ptuju pred dograditvijo Člani kolektiva kritično in s skrb-spremljajo razvoj in delo v podrtju- To njihovo brigo in njihov po-“os ob prilikah težav in praznovanj elovnih uspehov premalo poznamo, [enimo. in upoštevamo. Mislim, da io pri razgovorih na zborih delov-iih ljudi in s posamezniki premalo neposredni, odkriti in demokratični, premalo je v nas razvit čut, da smo |s* skupaj celovita ena sama velika iružina, v kateri morajo biti osebni 'rteresi podrejeni interesom skupnost da so pravice in dolžnosti do te :upnosti enakovredne. Tako naj bi iiio v slabem in dobrem. Angažiranost našega TOZD-a za •to 1978 in pogoje za pridobitev no-ih del ocenjujemo za srednje ugod-[e. Neugodno je predvsem na pod-,‘čju Gorenjske, ki v investicijskih jlaganjih znatno zaostaja za predvi-jevanji v srednjeročnem načrtu. Po-;g tega zaključujemo v letu 1977 radnjo stanovanj na Planini pri .ranju, kar predstavlja izpad prihodka v višini 80 milijonov N. din. Prenehanje gradnje stanovanj ima za nas mimo ostalega posledico prekinitev večletne kontinuitete stanovanjske graditve, v kateri smo v tehnološko organizacijskem smislu dosegli že dobre rezultate. To je za poznavalce te problematike velikega pomena. Do prekinitve je prišlo zaradi kasnitve izdelave in potrditve nove urbanistične dokumentacije. Upamo, da bo stanovanjska skupnost Kranj upoštevala, da je bil GRADIS pomemben in pozitiven činitelj pri dosedanji stanovanjski gradnji in da nam bo za prehodno obdobje uspela zagotoviti vsaj minimalno angažiranost. Ugodnejša je tržna situacija na Tolminskem, kjer bomo v letu 1978 lahko zaposlili naše kopacitete, ki so tam instalirane. V zadnjem obdobju praviloma vsi bodoči investitorji iščejo kredit iz- nikoli niso gnali buldožerjev na pa« So, samo to je že druga zgodba. Vidite tudi mi se radi hvalimo, saj j« novo leto in hvalimo se za nazaj i Skrbeti moramo, da se bomo lahko hvalili tudi v naprej. Tehnični kader našega TOZD proglaša leto 1978 za leto kvaliteta. Kmalu bo prišlo obdobje, ko bo to vajalcev, kar še dodatno otežkoča pridobitev novih del. Naš TOZD je z nudenjem kreditov pridobil nekatera dela, vendar so v tem naše možnosti omejene. Sedaj občutimo kaj pomeni obseg trajnih obratnih sredstev, za katera smo v preteklosti premalo skrbeli. Za leto 1978 načrtujemo v gospodarskem načrtu, da bomo celotni prihodek povečali za 2 % dohodek za 11 %, ostanek dohodka za 17 %. Število zaposlenih planiramo nespremenjeno, vendar nameravamo izboljšati kvalifikacijski sestav. Ker že do sedaj odstopamo od nekaterih predvidevanj po srednjeročnem načrtu, bo potrebno v letu 1978 pristopiti k rebalansu posameznih elementov načrta. Za leto 1978 imamo že sklenjenih gradbenih pogodb v višini 53% letnega načrta. Pridobitev novih del mora biti tudi v naprej naša prva skrb. Tudi leto 1977 smo zaključili z nekaterimi pomembnimi delovnimi uspehi, na katere smo lahko vsi ponosni. Dogradili smo industrijski gigant CEMENTARNO ANHOVO. V roku smo predali v uporabo SOLSKI CENTER TOLMIN, ki je pravi lepotec med tovrstnimi objekti. V izredno kratkem času smo dogradili HOTEL KOMPAS na Bledu, pri katerem v pogodbeni rok dovršitve ob prevzemu del še sami nismo verjeli. V Kranju na PLANINI smo dogradili 216 stanovanj v skupni neto površini 11670 m2. Lahko se pohvalimo, da smo imeli letos najvišje gradbišče v GRADISU v prelepem gorskem svetu na Kaninu na višini 2200 m. Večkrat sem bil tem našim delavcem nevoščljiv za to ugodje, vendar se z mano niso strinjali. Je že tako, da bi vedno radi imeli to kar nimamo. Tudi naš TOZD SPO Ljubljana se je na Kaninu proslavil. Saj tako visoko še Božo Lakt.fi zelo pomembno, To velja za naša dela in dela naših kooperantov. Za lastne potrebe smo pričeli z gradnjo tesarskega obrata na Jesenicah Sedanji obrat ne ustreza več namenu, saj ne izpolnjuje minimalnih sanitarnih in požarnovarnostnih pogojev. Da bi združili in s tem izboljšali poslovanje TOZD pripravljamo program adaptacije in razširitve upravne zgradbe na Jesenicah. Na področju samoupravljanja je vzdušje proti koncu leta zelo delovno in mrzlično. Živimo pod pritiskom obveznih rokov iz zakona o združenem delu. Vsi želimo, da bi sprejeti sporazumi in pravilniki vsebinsko izpolnili pričakovanja nas vseh. Vsem članom kolektiva želim zdravja in uspehov. Božo Lukač Z več optimizma v novo leto Osnovna ugotovitev za leto 1977 v naši TOZD je, da je bilo inve-sttcij na tem področju zelo malo, zato je bila konkurenca izredno ouda. Vecmo svojih del smo morali opravljati v oddaljenejših krajih, po neugodnih cenah vendar pa z znatno višjimi stroški. — Zaključili smo dela pri hotelu Pečina v Portorožu in s tem odpravili »negativno žarišče«. — Naše največje gradbišče pa je bilo v Krškem, kjer je skoraj 40 % naših ljudi sodelovalo pri gradnji nuklearne elektrarne. Zelo zahtevno in večkrat rokovno zelo napeto delo smo opravili v zadovoljstvo investitorja, ki nam je dal za to tudi pismeno priznanje. Zal pa je bil uspeh tega gradbišča »obremenjen« z vračili od preveč zaračunanega v preteklih letih in tako to delo ni dalo ustreznega rezultata. V Sladkem vrhu je pred dovr-šitvijo tehnično zelo zahteven objekt Za Papirni stroj VI in ostali spremljajoči objekti. Tudi osnovna šola je že končana. — V Ptuju smo dokončali Ptujske Ing. Prane Gačnik toplice, silose pri tovarni močnih kr- mil, obrat družbene prehrane v Agi- su. Market v Gorišnici. Sedaj pa je v zaključnem delu nova valilnica. — V Rušah smo, poleg 50 novih stanovanj, zgradili še novo kisikarno ter številne manjše objekte v tovarni dušika. — Impolu smo poleg ostalih objektov postavili še 45 m visok dimnik za potrebe tovarne in stanovanjskega naselja. — V središču ob Dravi smo zaključili proizvodno skladiščni objekt za Drogo iz Portoroža, kjer smo prvič uporabili novo montažno halo GH 6. — V Mariboru smo zgradili za Strojkoplast novo proizvodnjo halo z aneksi za naš Kovinski obrat. Zase smo zgradili novo glavno skladišče na Studencih. Tudi OS v Dupleku je že v zaključni fazi. — Največje gradbišče v Mariboru pa je bila izgradnja stanovanjske soseske S-31 na Pobrežju, kjer že letos predajamo 110 stanovanj. — Po vsej Sloveniji pa smo zmontirali __ približno 20.000 m2 naših montažnih konstrukcij za različne investitorje. Naš plan 530 milijonov din za leto 1977 zaradi kritične situacije na našem področju ne bomo dosegli. V leto 1978 gremo z več optimizma, saj nam analiza kaže, da imamo že sedaj za skoraj 90% plana sklenjene pogodbe. Seveda je k temu največ doprinesla izgradnja Tovarne sladkorja v Ormožu, kjer bo potrebno v pičlih 21 mesecih realizirali skoraj 500 milijonov din. Zelo smo po- Polaganje temeljne plošče za izgradnjo tovarne sladkorja v Ormožu nosni, da nam je podjetje zaupalo tako veliko in zahtevno nalogo. Prav tako smo pred kratkim pričeli z gradnjo na letališču v Mariboru, v Bohovi, v Ljutomeru in Gornji Radgoni itd. Največjo skrb pa bomo morali posvetiti kadrom, kajti ta problem je že bolj pereč, kot si sami predstavljamo. Z ustrezno kadrovsko politiko, pravilnim nagrajevanjem ter zaupanjem v mlajše ljudi, bomo tudi na tem področju napravili vsaj korak naprej. Zakon o združenem delu prinaša v naše samoupravljanje veliko novosti. Želim si le to, da pri iskanju naj« boljših in najpravičnejših meril za delitev dohodka, ne bi pozabili na to* da je potrebno tega prvo ustvariti. Zato morajo tudi načela kot varče« vanje, izraba delovnega časa, tehnologija proizvodnje, dvig produktivno« sti itd. — postati last vsakega gradU sovca. Vsem članom kolektiva Gradis želim uspešno leto 1978 i ing. Franc Gačnik Eden od številnih mostov, ki smo jih že zgradili v Ljubljani Tudi pri gradnji lial smo bili uspešni V Mariboru gradimo tudi stanovanja V Mariboru imamo našo največjo gradbeno enoto, ki danes zaposluje že več kot tisoč delavcev. Seveda to ni prav nič čudnega, saj je Maribor drugo največje mesto v Sloveniji, ki za svojo industrijsko in stanovanjsko gradnjo potrebuje močno gradbeno opera- tivo. Lahko se pohvalimo, da smo prav v tem mestu Gradisovci 1 spravili pod streho in predali uporabi marsikateri objekt, ki nam še danes lahko služi v ponos. Dobre perspektive za gradnji na območju Ljubljane Planirani obseg gradenj na naši enoti v preteklem letu nismo v celoti dosegli in to iz razlogov, ker posamezni investitorji niso pravočasno preskrbeli finančnih sredstev, potrebnih za gradnjo (za vozlišče Karlovškega mostu, za zimski bazen v Ribnici ter za upravno stavbo pri JE Krško), drugi zopet niso razpolagali s kompletno tehnično dokumentacijo; kot tipičen primer za to je gradnja poslovnega centra za Bežigradom, ki je bila v glavni gradbeni sezoni prekinjena in smo z gradnjo nadaljevali šele konec preteklega leta. Tudi gradnja mostu čez Savo v Šentjakobu bi hitreje napredovala, če bi investitor uspel pravočasno odstraniti stanovanjsko hišo, ki stoji v trasi mostu. Poleg gradnje mostov (Karlovški, Šentjakobski, Mali graben) je bila za nas v lanskem letu tehnično najbolj zahtevna gradnja II. faza (nadzemne etaže) poslovno prodajnega centra SLOVENIJALES na Titovi cesti. Pri vseh teh gradnjah sodelujemo z našim projektivnim birojem v Mariboru ter našo enoto Nizke gradnje iz Maribora. Nosilni sistem pri teh objektih je iz prednapete armiranobetonske konstrukcije; pri gradnji mostov so to montažni nosilci, izdelani na obratu v Mariboru iz več delov, ki se na gradbišču pred montažo zlepijo in napno. Pri gradnji PPG SLOVENIJALES so pa prednapeti nosilci v II. nadstropju zgradbe, ki služijo obenem kot strešni nosilci, izdelani na licu mesta in pri betoniranju teh nosilcev vgrajujemo prvič (vsaj na naši enoti) marko betona 600! Kletni etaži tega objekta smo predali v uporabo investitorju že v lanskem letu, in je bila 26. decembra 1977 v I. kleti otvoritev razstavnih prostorov za pohištvo. Tudi predavalniški del nove medicinske fakultete, ki smo ga zgradili do III, faze smo sredi preteklega leta predali investitorju. Na naših zunanjih gradbiščih je omembe vredno, da smo v glavnem dokončali dela na primarnem sklopu objektov jedrske elektrarne v Krškem in dogradili objekte novega obrata anhidridne ftalne kisline v sklopu Koprskega IPLASA Pri gradnji športne dvorane in zimskega bazena v Ribnici smo le delno uspeli; športno dvorano smo predali v uporabo 18 decembra lanskega leta, na zimskem bazenu smo pa morali dela prekiniti, ker investitor ni uspel dobaviti opreme za bazen iz uvoza. Kar se lastnih investicij GRADISA tiče smo lani predali v uporabo objekt za avtomatsko obdelavo podatkov in pričeli z deli na rekonstrukciji centralne železokrivnice. Ing. Štefan Mesarič V 1. 1978 zaznamujemo veliko koncentracijo gradenj na območju Ljubljane. Našo angažiranost na tem območju pa žal omejujejo obstoječe kapacitete v samskih domovih in delavskih naseljih, ki so vse zasedene. Tudi iz tega vidika gledano je več kot nujna gradnja novih samskih domov v Ljubljani. V Ljubljani nas v 1. 1978 pogodbeno veže gradnja II. etape mednarodnega centra in gradnja poslov- nega centra za Bežigradom, dograditev PPG SLOVENIJALES, gradnja prizidka k hali B Gospodarskega razstavišča, dograditev uvodoma naštetih mostov ter dograditev onkološkega inštituta, centralne želozokriv-nice in vročevodnega omrežja na Fužinah. Kljub navedenim težavam se nameravamo angažirati v Ljubljani še pri gradnji kulturnega doma Ivana Cankarja (v sodelovanju z GP Tehniko), poslovne zgradbe na ploščadi Borisa Kraigherja, unravne stavbe SLOVENIJALESA, obratnih objektov pri INDOSU, toplarne Ljubljana ter sodelovati pri izgradnji cestnega omrežja na področju Ljubljane. Pogodbeno nas še veže v 1. 1978 izven Ljubljane gradnja novega obrata TERMOPLASTIK v sklopu IPLASA ter dograditev primarnega sklopa objektov na JE Krško. Naše angažiranje na teh področjih bi želeli še razširiti na gradnjo II. faze obrata za anhidrid. fitalno kislino pri IPLASU ter na gradnjo upravnega poslopja, garaž in delavnic na JE Krško. Poleg navedenega računamo še z našo udeležbo na gradbiščih v Zahodni Nemčiji ter pri delih, ki naj bi jih prevzeli v deželah v razvoju. Neodložljive so tudi naloge, ki nas čakajo v letošnjem letu v zvezi z ureditvijo naše baze, zagotovitvijo gramoznih agregatov za našo centralno betonarno, gradnjo novega samskega doma in upravnega poslopja itd. Predhodno se bomo pa morali v GRADISU dokončno dogovoriti o naši notranji organiziranosti v skladu z zakonom o združenem delu in tozadevnim družbenim dogovorom, ki ga pripravlja sindikat gradbenih delavcev. Ta organiziranost naj bi bila potem izhodišče za vzpostavitev dohodkovnih odnosov med TOZD v podjetju in izven njega ter izhodišče za organiziranost naših skupnih služb. V novem letu 1978 nas čaka torej obilo dela. ki mu bomo kos, tako kot vedno doslej, če bomo enotni in združeni v našem GRADISU. Srečno! Stefan Mesarič dipl. gr. ing. ""iiiiiiiii iiiin ibb^sesb IH Predstavljamo vam: ing. Mirko Hojnik — 10 let v Gradisu Med letošnjimi jubilanti, ki so že 10 let pri podjetju, je tudi Mirko Hojnik. V podjetje je prišel naravnost iz šolskih klopi kot gradbeni tehnik in se zaposlil na stolpičih Poljane, nadaljeval pa kot sektorni vodja na podpornem zidu v Melju, hladilnici Bohova, Hidro montaži, hali kovinskih obratov ter nazadnje hala glavno skladišče Studenci. Pravim nazadnje, kajti pred dvema mesecema je prevzel novo dolžnost — oddelek pokalkulacij. Izredno je končal višjo tehniško šolo in diplomiral leta 1976. Desetletna praksa v operativi in sedaj dodatni študij, vse to je polog, da bo z začetnim delom uspešno nadaljeval. Vsak začetek je težak, vendar se sadovi službe pokalkulacij že kažejo. Čeprav so to le številke, ki morda nekomu ne povedo nič, kalkulacijski službi in vodstvu podjetja pa pomenijo mnogo. Skušal sem ga presenetiti z vprašanjem, ali je morda to delo listo, ki si ga je po študiju želel opraviti, pa se ni dal, odkrit kot je, mi je priznal, da je še kot osemletkar sanjal o tem, da bi bil rad kemik. Pa se je obrnilo drugače. Postal je gradbenik z dušo in telesom. Ko sam pravi, se je v teh letih vživel v Gradisu in ima polno pohvalnih, pa tudi nekaj kritičnih pripomb na račun podjetja, Zaveda se, da se te dajo premagati z vestnim delom in zalaganje nas vseh. O svojem sedanjem delu pa meni naslednje, Ce se bo pokazalo, da je delo ustvarjalno in uporabno, se bo še bolj lotil študij polkaIkulacij. Ve, da lahko le dvignemo produktivnost enote in s sodobnim načinom poslovanja s tem celotnega Gradisa, Ko sem ga vprašal, ali se vidiva na prihodnjem srečanju jubilantov, mi je takole dejal: »Vedno sem si želel, da bi se s sodelavci dobro razumel, to sem pri Gradisu tudi našel in zakaj bi tako sredino zapustil?« Ker dobro poznam fante, s katerimi Mirko dela, mi je bilo kar malce nerodno, da bi dosegli čim boljše uspehe, da bi ime Gradisa bilo izgovorjeno, kjerkoli, s ponosom, če je temu tako. potem si želimo še več takih jubilantov, kajti kolektiv, ki ima take ljudi, je zdrav kolektiv in tak sen je Gradis. Franjo Štromajer ■ Vendar — na področju stanovanjske gradnje prav v Mariboru nismo pomenili dosti. Sprejemali smo to dejstvo kot nekaj, kar pač ni moč v enem letu spremeniti, vendar počasi smo začeli končno le dokazovati, da Gradisove TOZD v Mariboru niso tujci ampak enakopravni »domačini« na mariborskem območju — kot vsa tamkajšnja podjetja Skušali smo dokazati, da je naše delo prav tako sposobno premakniti marsikaj na področju stanovanjske gradnje kot delo katerekoli druge gradbene delovne organizacije. In — uspelo je! Danes gradimo skupaj z mariborskim Stavbarjem veliko stanovanjsko naselje na Pobrežju V Mariboru, imenovano S 31. Mariborski Gradis tam gradi tri stanovanjske objekte s skupno 315 stanovanji. V naselju bo tako skupaj 18.485 m2 stanovanjske površine. Z gradnjo so začeli v septembru 1976. leta. V glavnem so dela potekala v redu, le da so jih težile take težave, ki danes ne uidejo nobenemu gradbeniku — pomanjkanje armature in cementa. Na gradbišču je 140 naših delavcev Stanovanja so razvrščena v obliki treh podkev, na sosednjem zemljišču pa Stavbar prav tako gradi tri podkve svojih stanovanj. Menda ne bo izgiedalo preveč napihnjeno in bahaško, če se mimogrede pohvalimo, da kupci veliko raje hodijo ogledovat naša stanovanja, kar bi moralo biti resnična pohvala našim projektantom. Predvidoma bo pred novim letom 1978 vselitev v prvo stanovanjsko podkev, v drugo približno naslednjega aprila, tretja pa bo končana konec leta 1978. Seveda se stanovanjska gradnja na tem območju naslednjega leta ne bo ustavila, ampak se že pripravljajo projekti za gradnjo na bližnjem zemljišču. Tam bodo tudi podzemne garaže in še marsikaj. Gradis je letos prvič dobil v delo objekte iz usmerjene stanovanjske gradnje. Vse službe mariborske TOZD se zato trudijo, da to zaupano nalogo čim bolje izpeljejo in da bi gradnja us- pešno napredovala. To je gradnja, ki nam odpira možnost nadaljnje afirmacije Gradisa kot graditelja bodočih stanovanjskih sosesk, predvsem na območju Maribor—Jug. Našim gradbincem so že priznali, da znajo graditi, seveda pa bodo končno oceno dali stanovalci prvih objektov. @ Delo učencev odlično opravljeno Na gradbišču stanovanj na Pobrežju dela tudi 35 učencev tesarske in zidarske stroke. Tja so prišli z različnim predznanjem, saj nekateri obiskujejo prvi, drugi spet tretji letnik šole, nekaj pa.jih je tudi iz drugega letnika, Danes pravzaprav že težko najdemo gradbišče, kjer bi se naši učenci lahko praktično seznanili z dobrim, starim zidanjem z opeko. Povsod je le beton, železo in spet beton. Navadne opeke že ni več videti. Gradbišče na Pobrežju pa je pravi delovni »raj« in učenci se lahko tu seznanijo z večino del, ki jih bodo kasneje opravljali. Največ so zidali obodne stene s siporeksom, izdelovali pa so tudi fine omete. Potem je prišla na vrsto vzidava slepih podbojev vrat in oken, krpanje betonskih površin in kratko lahko rečemo: Bilo je ogromno narejenega. Kvaliteta opravljenih del je bila dobra, celo več. Tudi kvantiteta ni bila slaba, saj so učenci presegli norme za tovrstno njihovo delo. Tesarski učenci so na objektu opravili vezanje in montažo ostrešja, delali pa so tudi staketne stene v kleti objekta. Pri tem delu so se spoznali s tesarskimi zvezami, prav tako pa so se navajali tudi na delo na višinah. Moramo povedati, da v vsem tem času, kar so učenci prisotni na gradbišču, ni bilo delovnih nezgod med njimi. Če vse to delo ilustriramo s številkami, bi lahko rekli, da so učenci naredili 3000 m2 notranjih ometov, pozidali 600 m3 siporeks zidov in postavili 3000 m* ostrešja. «* Za ta stanovanja prvi »odjemalci« že čakajo Skupina učencev na S-31 v Mariboru srn ' mmm, m. razstavnem < f J Polaganje temeljnega kamna za izgradnjo nove hale za Avto Radgono Gradis ponovno v Gornji Radgoni Julija so delavci GE Maribor pričeli z izgradnjo Carinske baze v Meleh, nato pa še halo za Avto Radgono Od naših predpostavljenih je bila naloga na kratko in jedrnato obrazložena, v 60 delovnih dnevih mora biti baza zgrajena, katera obsega dva objekta in obsežno zunanjo ureditev. Treba je bilo uporabiti vse organizacijske sposobnosti. Eden od glavnih faktorjev v osnovi je bil delovni človek. Vodstvo gradbišča je vsakemu prispelemu delavcu pojasnilo predstoječo nalogo s končnim vprašanjem, če bo kos poverjeni delovni nalogi. Presenetljivo — vsak je delovno mesto sprejel, nobeden ni odklonil. Tako se je torej delo pričelo načrtno z vsakodnevnimi dogovori za dela v naslednjem dnevu. Torej uspeli smo — držali smo besedo in baza je končana v predvidenem roku v zadovoljstvo investitorja ter nas graditeljev. V času dokonča vanj a Carinske baze nam je v istem območju zaupal delovni kolektiv Avto Radgona iz^ gradnjo hale 4600 m2. V okviru občinskega praznika Gornje Radgone dne 28. oktobra 1977 je bilo prirejeno veliko slavje v kolektivu Avto Radgona. 11. mednarodna gradbena razstava Batimat 77 Od 24. novembra do 4. decembra je bila v Parizu že 11. mednarodna gradbena razstava, na kateri je sodelovalo preko 2800 raz-stavljalcev, od tega skoraj polovica iz drugih držav. Med 33 deželami, ki so razstavljale svoje proizvode na 175.000 m2 razstavnega prostora, ni bilo nobene naše gradbene organizacije, ki bi sodelovala. Vendar bi se marsikatera lahko kosala tudi z izdelki, ki smo Im videli v 6 razstavnih prostorih, priznati je treba, da smo na razsta-videli kar precejšnje število no-°sti na vseh področjih, tako v sa-nnh sestavah materialov, kot montažah, izolacijah, sanitarnih vozlih itd. rezko bi strnili vse novosti v enem samem sestavku, zato naj se danes ®mejim le na splošen vtis o razsta-V\ medtem ko bi v nadaljevanjih ojavljal najbolj zanimive sestavke z Posameznih vej, ki so povezane z gradbeništvom. Iz tistih področij, ki Pa s° nam v večji ali manjši meri ze poznane pa bi lahko rekli, da smo rdeli vse od razkošja do kramarije. iu ne mislim samo na vložena vein Va za opremo enega štanda in “kosti prostora, temveč predvsem im ,raz.stavljene izdelke. Zato sta in i še Poseben poudarek plastika Un kcTamika. Prva zaradi vse večje jAP^abe ali souporabe pri najrazlič-materialih ali kot samostojna lih °meslrla za včasih »nenadomest-SVof« elemente. Keramika pa zaradi biro f- b?i®ča ?n zares ogromne iz-Vaie’ni "*6 nas nikakor nismo sk?vf,ledn'ia stvar’ ki našemu obi-relt n cu Pade v oči, je velik pouda-tov -3 dodelavi posameznih elementu rir.C.e se omejim na okna, vrata stannx,fe.elemente za gradnjo hiš in je h,-, anl- pri večini razstavljal cev kvalitpt=°Ptziti’ da i® v Prvi vrsti j- - ca, šele nato cena proizvo- sosesk bi ta faktorja prav gotovo lahko zamenjali, saj nam gre v pivi vrsti za ekonomski učinek, šele nato se pojavlja vprašanje kvalitete. Primerjava s kakšnim drugim sejmom, na_ katerem je zastopano tudi gradbeništvo, skorajda ni mogoče, saj vsak kaže svoje specifičnosti. Prav tako tudi Batimat 77. Vsekakor je lepa paša za oči, med izdelki, ki dajejo blišč pa je dovolj tudi zelo kvalitetnih, ki si jih je vredno ogledati. Sodobna in učinkovita priprava dela — da ali ne? Če smo brez sramu in užaljenosti dovolj pošteni in kritični do svojih včerajšnjih dejanj, smo na najboljši poti, da nam bo jutri mnogo bolje. 10. 10. 1977 je bil pri tehničnem direktorju ing. Petelnu sestanek delavcev PRIPRAVE DELA in pomočnikov tehničnega direktorja. V kolektivu priprave dela že nekaj let tli, v zadnjem času pa močno žari želja, da bi se v delu, organizaciji in vlogi priprave dela v podjetju nekaj spremenilo, spremenilo na bolje, v korist naše operative in sodobne tehnologije gradnje naših objektov. En del te proslave je bil posvečen polaganju temeljnega kamna za gradnjo že omenjene hale. Zelo malo je primerov, da bi bili bodoči graditelji povabljeni k sodelovanju pri polaganju temeljnega kamna. Sodelovala sta dva delavca Avto Radgone in dva delavca naša gradisovca. Iz našega kolektiva je bila poverjena ta nevsakdanja čast članu DS TOZD VK železokrivcu Spevan Stefanu in delavcu Klemenčič Lovru, ki je občan omenjene občine. Vse se je odvijalo v svečanem delovnem vzdušju, vrhunec k temu je prispeval naš buldožer, ki je ponosno s polnim ga-som zaril v ledino in delo se je pričelo. Za praznik nas delavcev 1. maj mora biti hala predana investitorju v uporabo. Objekt se bo imenoval Tovarna kontejnerjev, katere že izdelujejo, so zelo praktični, naš kolektiv jih z zadovoljstvom uporablja na nekaterih naših gradbiščih. Kolektivu AVTO RADGONA je upravičeno čestitati za smelost, da se je prvi v Jugoslaviji lotil izdelave omenjenih kontejnerjev. Vinko Veit Treba je vedeti, da je bila priprava dela osnovana pred več kot 15 letu Iz skromnih začetkov (ki so bili, če gledamo dovolj kritično, precej neambiciozni kljub temu, da so tedaj predstavljali določen napredek) se je ta oddelek službe močno razmahnil in je danes v marsikaterem primeru povsem nenadomestljiv člen proizvodnega postopka. Vendar pa je le treba k temu takoj dodati še naslednje: Ko je bila priprava dela oblikovana, ji ni nihče niti nakazal niti izoblikoval z nekim uradnim dokumentom njenega razvoja, kar je bila prav gotovo napaka kratkovidnosti ali omalovaževanja, s katere posledicami se otepamo danes vedno bolj. Pri tem pa so že tedaj obstojale v gradbenih podjetjih po Evropi dovolj dolgo službe s podobno ali povsem isto vlogo in ne bi bilo težko, niti tvegano uganiti, kakšno vlogo bo priprava dela imela čez nekaj let pri nas in na osnovi takih predvidevanj izdelati dovolj dober program razvoja priprave dela. Prav tako priprave dela ni nihče postavil z nekim uradnim aktom na mesto, ki ji gre in ji tudi ni organizacijsko določil njene dolgoročne vloge. Zato je priprava dela ostala vse do današnjih dni nekakšen servis operative in nič več, namesto da bi bila nedvoumna nosilka tehnološkega razvoja in napredka v podjetju. Take vloge ji doslej še niso zaupali, vsaj ne na glas. Kot je bilo že rečeno, je priprava dela ostala servis operative in kot taka je bila, če smo dovolj pošteni do sebe, tudi zasnovana. Saj smo jo tudi zasnovali tako, da smo tisti del strokovnih opravil, ki niso brezpogojno vezani na mesto gradnje, prenesli v pisarne skupnih služb in smo se s to svojo potezo tudi že zadovoljili. Tako je nastala priprava dela in s takim ne-daljnevidnim gledanjem na vlogo priprave dela, ta tudi ni mogla biti ali postati kaj več kot servis. Če je priprava dela v posameznih obdobjih na nekaterih področjih svojega dela dosegala uspehe in če je danes močno prerasla okvire, ki so ji bili postavljeni, se je to zgodilo predvsem iz dveh najvažnejših vzrokov. 1. Angažiranost nekaterih mladih strokovnjakov je bila tolikšna, da tekom let ni bilo več mogoče spregledati sadov njihovega truda," ki največkrat ni bil poplačan niti moralno niti materialno. Ti sadovi so lahko obrodili zaradi samoiniciative posameznikov ne pa tudi zaradi neke organizirane politike vodstva podjetja, ki bi temeljila na nekem programu v razvoju priprave dela. . Skoda, da nekaj od teh mladih ljudi ni več v našem podjetju. Niso zdržali psihoze, ki je vladala vsa ta leta v zvezi s pripravo dela, ostali so le najupornejši. 2. Krivulja razvoja gradbene tehnologije se je v teh letih tako zelo strmo dvigala, da je to presenetilo celo najbolj napredno misleče izmed nas. In tako s klasičnimi pristopi pri gradnji zahtevnejših objektov kmalu ni bilo več mogoče opraviti nič. Iz tega razloga se je vsak dan bolj kazala nuja po vedno več strokovnem delu v zvezi s pripravo na gradnjo. Vodje gradbišč preprosto niso več zmogli niti časovno niti po svojih kvalifikacijah opraviti vsega dela, ki je bilo potrebno, da bi gradnja lahko nemoteno potekala brez večjih zastojev in še v mejah ekonomičnosti. Ekonomičnost gradnje je bila seveda tudi zelo važen činitelj pri uveljavitvi priprave dela. Prisotni so bili sicer še drugi razlogi, med katerimi ne smemo zanemariti vpliva posameznikov v vodstvu podjetja, ki so gotovo dali svoj pozitiven prispevek k temu, da je priprava dela pomagala naši operativk da se je tako zelo uveljavila na slovenskem tržišču. Še vedno pa ostaja dejstvo, da je bil razvoj priprave dela pri nas vse do današnjih dni stihijski. S čim lahko to trditev podkrepimo? Vsaj z dvema bistvenima postavkama: 1. Vse do danes v našem podjetju ne obstaja niti en napisan okvirni program razvoja priprave dela, ne kratkoročni ne dolgoročni, na podlagi katerega bi se lahko priprava dela razvijala v skladu z zahtevami sodobne tehnologije. 2. Še vedno ni v podjetju nobene-ga^ programa specializacije kadrov v pripravi dela ali z drugimi besedami: nihče ne skrbi za usposabljanje strokovnjakov za posebne gradbene tehnologije, kar je danes postalo že prava mora. To je bilo vse do danes prepuščeno na milost in nemilost posameznim strokovnjakom v pri- pravi dela, da so iz entuziazma ali iz nekih drugih nagibov vsak zase utirali pot posebnim gradbenim tehnologijam. Takih primerov je bilo doslej v pripravi dela dovolj in ne kaže jih posebej naštevati. V nekaterih primerih je treba tudi pohvaliti pravilen in inteligenten odnos operative do problematike priprave dela, kar je v marsičem tudi pripomoglo k boljšim uspehom. Osnovna misel sestanka pri tehničnem direktorju je bila torej, da bi kolektiv priprave dela poskusil premakniti zarjavelo kolesje v pravo smer. Vedeti je treba, da so za-t hteve sodobne tehnologije v gradbeništvu že tolikšne, da v sedanji obliki organizacije, s sedanjim nači-> nom dela, s sedanjim odnosom do priprave dela in s sedanjim načinom usposabljanja kadra priprave dela ne bo več predstavljala konice tehnološkega napredka, ampak bo počasi začela z njim capljati, kar pa bi imelo za našo operativo in sploh za ugled podjetja dovolj boleče posledice, da tega ne smemo dovoliti. Tega se najbolj zavedajo prav delavci priprave dela. Seveda je bila tema sestanka taka, da bi prav gotovo spadala po svoji razsežnosti na nek drug, višji nivo razprave, toda člani priprave dela so sklenili začeti uveljavljati svoje zamisli in stališča počasi, brez večjih pretresov. Program sestanka A. Stanje: Naraščajoče pomanjkanje tehnološkega znanja šefov sektorjev: — absolutno padanje tehnološkega znanja šefov gradbišč (vzroki: obračuni, management, obrtniki, standardi), — vedno večje potrebno znanje (novi postopki, oprema, predpisi, vedno zahtevnejši objekti) B. Rešitev: koncentracija kom- pletnega tehnološkega znanja v pri-< (nadaljevanje na 12. str.) N4fMo£etne> £e£/e <3a pr- a’ ^ele nato cena proizvo- ] 1 gradniah naših stanovanjskih porne konstrukcije, naprave za dviganje in še razni drugi elementi'"" Alojz Hreščanec: »V letu 1978 si želim predvsem, da bi naše podjetje imelo dosti poslovnega uspeha, oziroma, da bi vsaj normalno gospodarili. To je moja največja želja, saj je prav od nje odvisno tudi vse ostalo, kar sodi v moje »privatno« življenje. Ce bo v podjetju v redu, bodo dohodki v redu in tako možno tudi uresničevanje lastnih želja. Na področju dela v mladinski organizaciji imam seveda tudi svoje želje. Po pohorskem seminarju bi morali dati veliko od sebe. Veliko nalog smo si zastavili. V prvi vrsti je uspešna uveljavitev sprememb po zakonu o združenem delu, pri kateri imamo tudi mladinci močno vlogo. V samem našem delu pa bomo morali posvetiti več pozornosti delu z učenci. Tako bom kasneje po končani šoli lahko dobili že zgrajenega samoupravljavca in človeka, ki bo lahko enakopravno sodeloval pri delu v naši delovni organizaciji.« Srečko Friš: »Pred kratkim smo imeli volilno konferenco v OOZK in še naprej sem ostal sekretar OO. Tako so moje prve želje vezane za področje političnega dela. Rad bi, da bi steklo dosledno uresničevanje programa, ki smo si ga postavili na konferenci OO. Prav tako si bomo še naprej prizadevali aktivno sodelovati z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami, samoupravnimi organi in ostalimi akterji našega življenja v delovni organizaciji. Z doslednim uresničevanjem zakona o združenem delu in predvsem povečano produktivnostjo dela bomo lahko vsakemu omogočili osebne dohodke primerne njegovemu delu. V novem letu 1978 pa bi najraje doživel še naprej veliko razumevanje med nami v kolektivu.« Humek Josip: »Tudi v novem letu si želim, da bi se vsi sodelavci dobro razumeli in da bi naše delo temeljilo na dobrih odnosih. Seveda pa bi najraje, da bi uspešno končal študij na VEKS. Upam, da bo uspela tudi uresničitev novega načina nagra- jevanja po delu. Imam še kup želja — rad bi, da bi dobili prostor za strelišče, vzgojiti pa bo potrebno tudi mlado ekipo strelcev, ki bi lahko z uspehom nastopala tudi izven Gradisa. Moja osebna želja pa je, da se čimprej vselim v novo stanovanje.« Srečko Friš ■ H®; .. Josip Humek •'.Meeeooji' nase: w ^ Recital partizanske poezije učencev OŠ Draga Sonata iz Maribora Nastop malega pevskega zbora Ponosni smo na prehojeno pot Iz proslave TOZD GE Maribor Slavnostni govornik je bil direktor TOZD ing. Franc Gačnik V obratih TOZD Gradbene enote Maribor na Pobrežju smo v četrtek, 24. novembra letos nadvse svečano počastili obletnico naše domovine. V preurejenem delavniškem prostoru, za to svečanost skrbno opremljenem in okrašenem, se je zbralo okrog 600 delavcev z vseh mariborskih delovišč in uprave TOZD. Direktor TOZD dipl. inž. Gačnik Franc je v svojem govoru orisal zgodovinski razvoj Jugoslavije, v katerem je posebej poudaril značil- igli nejša dogajanja vse od herojskih dni narodnoosvobodilnega boja, skozi težka leta povojne obnove do danes, ko ob velikih delovnih zmagah z uresničevanjem načel nove ustave in zakona o združenem delu samoupravljanje delovnih ljudi dobiva vse večji pomen in omogoča uveljavljanje njihove volje na vseh področjih življenja in dela. Nadvse bogat je bil tudi pregled dosedanih delovnih dosežkov temeljne organizacije. Slavnostni govor direktorja TOZD GE Maribor ing. Franca Gačnika pred polnim avditorijem »Ponosni smo na doslej prehojeno pot,« je ob koncu pripomnil direktor TOZD, »in složni v veliki družini Gradisa bomo nedvomno tudi v prihodnje smelo premagali morebitne težave, s katerimi se bomo srečali pri opravljanju svojih delovnih nalog.« Naše praznično razpoloženje so s kulturnim programom popestrili učenci osnovne šole Draga Kobala s Pobrežja z recitalom partizanske poezije, nastopom malega pevskega zbora in folklorne skupine. Prisrčni nastop otrok je marsikomu od navzočnih privabil solze v oči. Praznovali smo v znamenju velikih jubilejev našega nadvse dragega predsednika republike tovariša Tita in komunistične partije, zato smo se odločili s proslave tov. Titu poslati pozdravno brzojavko. Po uradnem delu svečanosti se je nadaljevalo srečanje članov kolektiva. Pozno v popoldan se je prijateljski pomenek prepletal s pesmijo, obujanjem spominov, šalo in smehom. Razšli smo se v upanju, da se bomo v prihodnje ob podobni priložnosti srečali še kdaj vsaj v tolikšnem številu. Prizadevnim organizatorjem proslave in vsem, ki so k pripravi kakorkoli prispevali, gre brez dvoma pohvala za opravljeno delo. A. Košti Preberite ‘ g I in premislite! V prvih devetih mesecih letošnjega leta je bilo v Sloveniji 105 primerov z večjo materialno škodo, od katerih so nekatere zahtevale tudi smrtne žrtve. Največ je bilo požarov (53), sledijo pa lomi strojev (23), eksplozije (14), izlitja industrijskih tekočin (9) in drugo. Nevestnost in malomarnost je še vedno najpogostejši vzrok požarov in drugih škod, do katerih prihaja v organizacijah združenega dela. V posameznih primerih gre že za pojave grobe brezbrižnosti. Tako so kljub široki publiciteti o velikih požarih, povzročenih z neprevidnim ravnanjem pri varjenju v preteklem letu, v obravnavanem obdobju neprevidni varilci, oz. tisti, ki so bili dolžni zagotoviti varjenje v varnih pogojih, ponovno povzročili 7 požarov s škodo okoli 3,5 milijona din. Površnost pri manipulaciji s stroji in drugimi napravami, zlasti z raznimi stikali in ventili, merilnimi instrumenti in drugim, so dokaj pogost pojav in se zanje praviloma ne zve, dokler ne pride do večje škode. Pri čiščenju ali kontroli merilnih instrumentov so pomote ali pa celo odsotnost kontrole, včasih usodne. Tako je na primer v enem obratu Gradisa v Ljubljani eksplodiral kotel za centralno ogrevanje. Varnostna naprava je opozorila na pregretje, vendar je odgovorni delavec ni nadzoroval. Sodimo, da je potrebno posebej opozoriti na nevaren pojav malomarnega ali vsaj ne dovolj vestnega odnosa do vzdrževanja raznih signalno varnostnih in merilnih naprav nasploh. Ob raziskovanju vzrokov nesreč in škod organi za notranje zadeve ugotavljajo, da v večini primerov ni mogoče govoriti samo o odgovornosti delavcev, ki delajo neposredno ob stroju, oziroma so neposredno odgovorni za vzdrževanje določenega stroja, naprave in podobno, ampak se postavlja tudi vprašanje, kako so opravljali svoje funkcije tudi vodstveni delavci, ki bi morali že po svojem položaju skrbeti tudi za ustrezno varnost. Pravilno hi bilo, »la vodstveni in Vodilni delavci ne dopuščajo takih stanj. Tudi Mariborčani smo bili v Trstu Gradisove! v Mariboru smo si želeli, da bi si ogledali v Stalnem slovenskem gledališču v Trstu komedijo »Benečanka«. Sprva je kazalo, da ideja ne bo izvedljiva. Z dobro voljo, nekoliko truda, z lastno finančno udeležbo in pomoči, ki so nam jo dale skupne službe, nam je zamisel uspela. Tako smo se 5. novembra ob petih zjutraj odepljali s šestimi avtobusi iz Maribora. Z vmesnimi postanki smo že ob polenajstih prestopili jugoslovansko-italijansko mejo v Fernetičih. Nato smo si v predmestju Trsta pri sveti Soboti ogledali taborišče »Rižarno«, ki je imelo tudi krematorij. Bežeči nacisti so krematorij in dimnik uničili, da bi zabrisali dokaze svojih zločinov. Na kovinskem podstavku, dimnika stoji danes simbolična »Pieta«, sestavljena iz treh modeliranih kovinskih prečnikov kot podoba spirale dima, ki se je valil iz dimnika. Od dvanajstih do sedmih, zvečer smo »nakupovali«, brez česar si obisk Trsta skoraj ne moremo zamisliti. Ob osmih zvečer smo si ogledali v kulturnem domu, ki je v Ul. Pe-tronio, »Benečanko«. To je komedija anonimnega avtorja iz prve polovice šestnajstega stoletja. Pripoveduje o tem kako se dve bogati ženski, starejša vdova, mlajša poročena, zaljubita v lepega tujca Julija. Obe si omogočita sečanje z njim preko svojih služkinj in uslužnega nosača. Julio prevzame to vlogo nekoliko iz radovednosti, pa tudi iz materialnih koristi. S tem pa postane mladi pustolovec ujetnik, zapleten v zlato mrežo, iz katere ne bo mogel z lahkoto uiti. Komedija nima konca, ker bi se lahko nadaljevala v nedogled. Predstavo si je ogledalo 300 Gra-disovcev iz Maribora, kar dokazuje, da naši delavci gredo radi v gledališče. Vsi smo bili z obiskom zelo zadovoljni. Lepota in urejenost slovenskega kulturnega doma sta nas prijetno presenetili. Zato smo se odločili, da prihodnje leto organiziramo podoben »sindikalni.,izlet«. Organizator kult. življenja Slava Oberleit »Mama, posodi mi 10 dinarjev.« »Nimam jih, kar na očeta se obrni.« »Sem že bil pri njem, pa je rekel, naj grem k tebi, ker si ti naša interna banka.« 1 Junakom borbe naj slede junaki dela Delavski svet podjetja »GRADIS« je na svoji seji dne 7. junija 1977 sklenil, da prevzame GIF »GRADIS« patronat nad I. gradbeno brigado VII. korpusa NOV in PO Jugoslavije. Bivši borci in starešine bivše I. gradbene brigade VII. korpusa NOV in PO Jugoslavije se najlepše zahvaljujemo delavskemu svetu in vsem družbenopolitičnim organizacijam za podelitev patronata nad našo brigado. Vaša pripravljenost sodelovanju razumemo kot nadaljevanje naših najožjih stikov, ki smo jih imeli z vašim kolektivom takoj po osvoboditvi, od ustanovitve vašega podjetja, ko smo obnavljali, od okupatorja porušeno domovino. Naša brigada je bila ustanovljena v Črnomlju spomladi leta 1945 z nalogo, da se formira v operativno — Inženirsko — gradbeno enoto, ki bo sposobna prevzeti večja dela, kot izgradnjo aerodromov, cest, mostov in uspostavitve železniških prog. Nalog za ustanovitev brigade je dal komandant glavnega štaba NOV in POS pokojni general Dušan Kve-der-Tomaž, ki je bil pri formiranju brigade v Črnomlju tudi osebno prisoten. Vsi 4 bataljoni brigade so bili v času borbe angažirani na raznih Pomembnih objektih na osvobojenem ozemlju v Beli krajini, Dolenjski in Notranjski, v glavnem na usposabljanju cest, mostov in aerodromov, na Otoku in Krasincu, cest na osvobojenem ozemlju, mostov na reki Lahinji v Primostku, Gradacu, mostu čez Krko v Soteski in drugod. Med tedaj najpomembnejšimi objekti, ki jih je brigada napravila pa so: mostovi čez Kolpo v Brodu na Kolpi in v Vinici. Z izgradnjo teh mostov, ki so jih naši bataljoni gradili pod točo ustaških, domobranskih m nemških krogel, je bila uspostav-Lena strateško izredno pomembna komunikacija, po kateri so prišle enote IV.. armije, hrana in vojni material i.z Barija preko Dalmacije. Brigada je imela tudi to častno nalogo, da je od Broda na Kolpi do Ljubljane usposobila cesto za motorizirane enote, ki so prodirale proti Ljubljani, ter 9. maja dopoldne, ka- kor tudi brigada sama, vkorakale v Ljubljano. Ob osvoboditvi, ko je bilo večina cest, mostov in železniških prog porušenih, so brigado čakale velike in odgovorne naloge. Do prihoda v Ptuj so naši bataljoni gradili mostove v Medvodah, Preserju, Šempetru na Krasu in usposabljale druge važne objekte ob pomembnih komunikacijah. Junija meseca pa je brigada dobila nalogo od glavnega štaba Slovenije, da takoj pristopi k obnavljanju oz. rekonstrukciji železniške proge in objektov na relaciji Pragersko—Ko-toriba. Zadnji železniški most je bil že na madžarskem ozemlju v Mura —Keresturu. Ni bilo niti projektov, niti materiala. Les za mostove je do prihoda naše brigade v Ptuj še ra-stel na Vurbergu in Pohorju. Pričeli smo z geslom: »Junakom borbe naj slede junaki dela!« Sedemdeset dni in noči je prevevalo to geslo med našimi brigadirji na triintridesetih objektih — železniških mostov, vzdolž proge Pragersko — Ko-toriba in dvigalo delovno, moralno in politično zavest brigade na zavidljivo višino. Borci brigade, belokranjski tesarji, dolenjski, štajerski, in notranjski kmetje, rudarji, delavca iz industrijskih središč, ki so tvorili srž brigade, so s polnim razumevanjem in velikim delovnim eTanom opravljali to nalogo. — Čeprav je bila že svoboda in je vsak bil delno z mislimi Pfihod inŽMiirske brigade v Ljubija- Musi preit reite resnice Nova hala za Cimos ^ Buzetu so delavci TOZD GE Koper pripravili že vse Potrebno za predajo nove hale za koprski Cimos hii^ ^aostalih predelih tako v Slove-Ji kot p0 vsej naši državi je vse np 31 interes, da s pridobitvijo kakšna .industrijskega obrata dvigneta v-2-vl;ien:,’sko raven Mudi, ki na snih območjih živijo. Tako je tudi .notranjostjo Istre, kjer pusta kra-a zemlja ne daje dovolj za nor-dei° Preživljanje družine. Večje ovne organizacije, med katerimi stavi- tudi koPrski CIMOS, so poro?-al6 obrate prav na taka podli- 3a z daljnosežnim pozitivnimi ci-do™ katerih bi imela koristi tako VT,°yna organizacija kot tudi prebi-hio ti da spavaš Ko da te kontro-se i da ti utvrduje učinak. Ne trebaj u nam ni kandidati koma u manevarskom prostoru smeta svetlost — opet usaglasi stavove ži-votinjski svet. — A orao . . . ? Njegov karijeri-zam je nadaleko i navisoko poznat. On začas nešto ščepa pa pobegne a zatim se u višini kreše u krogu svojih ideja. A ko če se za to vreme prizemljiti umesto njega i ko če se znojiti tokom celog mandata. — Dole orao, neka sleti dole dok ni j e napravic vazdušni most sa davno očrnjenim ga vranom — ču se opet iz životinjskog sveta. — A šta tek da kažem o istaknu-toj kandidaturi papagaja — nastavi sa svojim argumentima slon. — On posle završenog početnog kursa papagaj skog jezika misli da če daleko dogurati. Osim toga, on uživa reputacij u gramofona koji vergla šta ga drugi nauče. Mi hočemo sopstvene inicijative .., — Tako je! Ne trebaju nam obr-taji u papagajskem izdanju. I tako je jedan po jedan kandidat za slonovu fotelju otpadao. Ježu je prebačeno da mu uvek treba iči biz dlaku. Glisti da je u smislu stare biološke istine nepopravljivi beški čmen jak. Pužu da je spor na duč-nosti ali da brzo dolazi do vrha stambene liste zahval) ujuči svom Jji-gavom putu. Detlič je kritikovim zbog razbijačkih sklonosti i buškanja i lupanja kad to ni j e potrebno. A rak vuče nazad i time dovodi predu-zeče u stanje hronične nelikvidnosti... A slon se, rasterečen pritiska ostalih kandidata, samo smeškao. On je imao svoju stara fotelju, novi mandat i nepromen j enu praksu. Samo ... Pored starih greha sebi je natovorio i nove, koji zajedno sa njegovem apsolutnom težinom toliko opterešiše preduzeče, da ono poče nepovratno da tone. Pošto je i teren bio finansijski nestabilan, preduzeče je ubrzo potonulo u likvidacij u. I ko sada može da kaže da slon ni j e bio likvidan. Pitate šta je sa ostalim predstavnicima životinjskog sveta? Pa oni i dalje pišu molbe i nadaju se da ce jednog dana ipak izatii kon-kursni bon-ton i to bez klauzule: - NE KONKURIŠI SLONU AKO PORED APSOLUTNE NEHAŠ I SPECIFICNU TEŽINU. konkretnog angažovanja društveno političkih snaga sa Savezom komunista na čelu, na neophodnost razvijanja dohodkovnih odnosa i zakona o udruženom radu, omogučuju da se u nastupajučoj 1978. godini, uz pojavne napore svakog poj edinca, po-stignu još veči radni uspjesi i ost-vare samoupravno dogovoren! parametri rasta u prve tri od pet godi-na tekučeg srednjoročnog planskog perioda. Delegati republiške skupštine na poslednjim ovogodišnjim zasjedanji-ma dali su punu podršku planiranim proporcijama rasta i založili se za brže samoupravno transformisanje udruženog rada i društva u ejelini na principima novih ustava i sistemskih zakona u idučoj godini. Činjenica da se s ovakvim usjesima ulazi u novu plansku godinu i to u periodu stvaralačkih priprema svih društvenih struktura za predstoječe kongrese SK BiH i SKJ svakako če pozitivno uticati na realizovanje cilj eva još od samog starta nove godine. Osnovni parametri su visoki ali, kako je pokazala i 1977. godina, realni i ost vari ji vi. Društveni proizvod ukupne privrede treba da raste za 7 do 8 odsto, koliko treba da iznosi i rast društvene privrede. Fi-zički cbim industrijske proizvodnje porašče za 8 do 9, poljoprivrede 3,7, šumarstva 4, gradjevinarstva iz-medju 7,5 i 8,5, saobračaja 7 do 8 a prometa roba na malo 8 odsto. Ove procente rasta u 1978 godini biče, kako je predvidjeno, moguče ostva-riti uz porast zaposlenih od oko 3,5 odsto i produktivnosti rada u društveno) privredi za 4,3 odsto. Prosječ-ni realni lični dohoci trebalo bi da za 3,7 odsto budu veči od onih u 1977. godini. zeljezničke pruge Bosanski Samac-Sarajevo. Naravno, u 1978. godini, posebno na nerazvijenom področju nastaviče se ubrzan industrijski i pri v redni razvoj, prije svega, izgradnjorn novih preradjivaških kapaciteta koji če u znatnoj m j eri finalizirati sirovine i repro-materijale. To če, uz hrži razvoj pol j oprivrede na brdsko-planin-skom področju, čemu znatno doprinose i krediti »zelenog plana« dopri-nijeti bržem materija'nom i ukup-nom razvoju bosans’^hervegovačkog sela. U ovoj Socijaiistiek-jj republici obezbijedjeni su uslovi za izgradnju 38.000 stanova a posao če dobiti blizu 25.000 mladiča i djevojaka koji završavaju škole i fakultete ne samo u Sarajevu, več i na mladim univerzi tetima u Banja Luci, Mosiaru i Tuzli. Svi ovi i drugi podaci koje je te-ško pobrojati, nedvosmiselno ukazu-ju na snažan pri vredni razvoj SR BiH koja, u uslovima teškog istorij-skog nasledja i teških posl jed ica rat-nih razaranja, postepeno, uz velika odri ca nj a njenih radnih ljudi i gra-djana, prevazilazi nerazvi.ienost i smanjuje razliku koja je dijeli od materijalno razvijenijih republika. 1 Sečerkadič Sa izgradnjorn stanova obezbedit če mo i bolji standard 0 JEDNOJ cipeli Da bi ličila na čizmu i živela na isoltoj noži, jedna cipela dade da J udara visoke potpetice. Uz to. a 0 ov°m svom uspehu naširoko i nadugačko razveza jezik. Ali ka ko je uz štiklu stekla i nestabilnost, okliznu se i pade. I ON A J KO ŽIVI NA VISOKOJ NOŽI MOŽE JOŠ KAKO DA SE OKLIZNE. Nove tone Čelika ali i finalnih proizvoda Svi ovi procenti ne govore mnogo onom ko nije vičan ekonomskim finesama. Mnogo je shvatijivije ako kažemo da če SR Bosna i Hercegovina i cijela naša socijalistička samoupravna zajednica u 1978. godini biti bogatija za novih 300.000 tona Čelika što če se dobiti završavanjem izgradnje II faze zeničke Željezare, 130.000 hladno valjanih traka, koliko če jugoslovenskom tržištu pri-stiči iz Banja Luke, za 45.000 tona glinice iz Z vernika i novih 70.000 tona glinice iz Mostara, a Kombinat »Soda-so« iz Tuzle osigurače novih 40.000 tona lužine. Iz istorijske Foče tržište če dobiti 650.000 žičanih kompleta, a gradjevinarstvo — koje se tako brzo razvija u cijeioj zemlji — imače na raspolaganju i novih 60.000 tona cementa iz nove fabrike u Kakanju. Termoelektrana Tuzla, instalisane snage 215 i hidrocentrala Čapljina snage 427 megavata osigurače ju- Armiraci kod svog posla 0 POJASU ZA SPASAVANJE Jedan pojas za spasavanje, koga su suviše naduvali, puče usred vode 1 potopi i one koji mu dadoše daleko veču dozu vazduha nego što je pojas mogao da podnese. AKO SI SUVIŠE NADUVAN NE POMAŽEŠ NI SEBI NI ONIMA KOJI SU TE NADUVALI. O BUKETU Jedno bure koje su dugo pritiski-vali obručevi, ali mu istovremeno I život održavali nezadovoljno lom si-tuacijoni nape se i puče. Bure se raspadoše OCEN! MOGUCNOST SVOG STO-MAKA PA ONDA PUCAJ! V Červarju predali že preko 300 stanovanj Gradnja stanovanjskih enot v novem turističnem naselju v Červarju pri Poreču se nadaljuje Čeprav je bilo v novem turističnem naselju preko sezone že kar precej živahno, o kakšnem mrtvilu tudi sedaj ni moč govoriti. Gradbeniki motijo zimsko idilo, ki bi bila lahko tudi poletna, tako je bilo toplo ob našem obisku. Med gradbinci, ki ustvarjajo to novo turistično me-ko, je tudi Gradisovo zastopstvo iz TOZD GE Koper, ki je zgradilo in jm ■ Objekt stanovanjskih enot. ki bodo predana decembra Uličice so še prazne predalo svojemu namenu že kar precejšnje število stanovanj oz. stanovanjskih enot. Na lokaciji 3-1 je bilo oddanih 81 enot, 2-1 72 enot 4-2 48 enot skupaj 201 enota Ob upoštevanju, da je v letošnjem letu oddanih še dodatnih 66 na enem delu lokacije 2-4 in da bo v decembru na tem delu še dodatnih 66 stanovanjskih enot, je torej do sedaj zgrajenih in oddanih že 333 stanovanjskih enot. Ker celoten kompleks še ni gotov, bodo tudi v prihodnjem letu nadaljevali z izgradnjo in sicer na lokaciji 7, kjer bo zgrajenih 112 stanovanjskih enot. Pri gradnji turističnega naselja nastopijo delne težave šele z nastopom turistične sezone, ko investitor zahteva, da se de- lo s stroji lahko opravlja le od 9.—13. ure zaradi hrupa. Seveda pa je delo v zimskem času tu ob mediteranski klimi mnogo bolj ugodno kot na celinskem področju, saj mrtve sezone tu praktično ni, niti ni omejitev za delo s stroji. Pohvalno za našo enoto v Červarju je tudi to, da so vse stanovanjske enote, tudi tiste, ki bodo predane šele decembra, že vse prodane, saj zanimanje za nakup stanovanjskih vveekendov ne pojenjuje. »... in veste gospa, naše otroke nam bodo v šolah popolnoma pokvarili. Sedaj jih že uče o razmerju med neko Hipotenuzo in dvema Kadetoma ...« NADALJEVANJE Z 2. STRANI - NADALJEVANJE Z 2. STRANI - Pred sprejemom prispevajo k hitrejšemu in učinkovitejšemu odpravljanju posledic teh nesreč. Nadurno delo se lahko tudi uvede v primerih pomanjkanja energije in v primeru vojaških potreb, ne pa tudi v primeru pomanjkanja surovin in repromateriala, kot je bilo predvideno v osnutku zakona, kajti v tem primeru bi se lahko nadurno delo izrabljajo iz subjektivnih razlogov. Predlog zakona na novo uvaja »dežurstvo«, ki bi bilo možno samo v primerih, ko bi splošni družbeni interes in narava dejavnosti terjala, da se nepretrgoma opravljajo določena dela, oziroma naloge, vendar ob pogoju, da tega ni mogoče zagotoviti z ustrezno racionalno organizacijo in delitvijo dela ter razporeditvijo delovnega časa. Takšna dela pa bi morala biti določena v samoupravnem splošnem aktu v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo ustrezne dejavnosti. 9 Delavcem nad 50 let dodatnih 7 dni dopusta Tretje podpoglavje ureja odmore, počitke in dopuste. Na novo predlog zakona predvideva, da se polurni ali enourni odmor med delom lahko deli tudi na več delov, če je glede na vpliv dela na delavčevo zdravje in sposobnost taka delitev dela primernejša. Odmor pa mora biti organiziran tako, da se delo ne prekinja v času, ki je vnaprej določen za nepretrgano delo s strankami. Polnoletni delavec, ki opravlja sezonska dela, ima med dvema zaporednima dnevoma samo pravico do nepretrganega dnevnega počitka najmanj 10 ur (nova določba), medtem ko imajo drugi delavci, ki ne opravljajo sezonskega dela, pravico do nepretrganega dnevnega počitka najmanj 12 ur. Glede izrabe letnega dopusta predlog zakona predvideva, da mora en del dopusta trajati najmanj 12 delovnih dni, medtem ko preostali del dopusta lahko delavec izrabi tudi v več delih, vendar le v primerih, ki morajo biti vnaprej določeni v samoupravnem splošnem aktu (novo), s čimer je omiljeno sedanje preveč togo pravilo, po katerem se lahko letni dopust izrabi največ v dveh delih. Nova določba v predlogu zakona je povečanje letnega dopusta še za sedem delovnih dni delavcem, ki imajo najmanj 50 let starosti, to je, ne glede na spol, medtem ko je bilo v osnutku zakona predvideno, da imajo pravico do povečanja letnega dopusta delavci, ki imajo najmanj 30 let pokojninske dobe ali 55 let starosti, oziroma delavke, ki imajo najmanj 25 let pokojninske dobe ali 50 let starosti. Predvidena starost 50 let je namreč že taka doba, ko se je delavec v delovnem razmerju že deloma izčrpal. Četrto podpoglavje ureja osebne dohodke delavcev. Predlog zakona na novo opisno opredeljuje pojma »osnove« in »merila« za delitev sredstev za osebne dohodke. Peto poglavje ima samo dve značilni določbi o zajamčenem osebnem dohodku. Višino z zakonom zajamčenega osebnega dohodka bo določil posebni zakon. S Vso pravico do izobraževanja Šesto podpoglavje na novo ureja izobraževanje delavcev v tem smislu, naj zakon o delovnih razmerjih uveljavi samo pravice in obveznosti delavcev, da se izobražujejo ob delu in da izpolnjujejo svoje znanje in z delom pridobljene delovne zmožnosti v skladu z delovnimi potrebami in potrebami razvoja temeljne organizacije združenega dela, delavci v temeljni organizaciji pa so dolžni v sporazumu z izobraževalnimi organizacijami in skupnostmi za izobraževanje omogočati uresničevati to pravico, oziroma obveznost. Zakon o delovnih razmerjih naj bi torej imel le načelne določbe, ker je izobraževanje delavcev sestavni del sistema usmerjenega izobraževanja. Tretje poglavje ureja med drugim tudi varstvo materinstva in pravice delavcev, ki skrbijo za otroka. Nova je določba, da je treba zagotoviti ustrezno varstvo materinstva tudi v primerih, ko delavka rodi dvojčke ali hkrati več živo rojenih otrok in sicer, da ima taka delavka daljši porodniški dopust, kot bo določen z zakonom o delovnih razmerjih. Delavci v temeljni organizaciji s samoupravnim splošnim aktom v skladu s samoupravnim sporazumom, ki ga sklenejo skupnosti otroškega varstva, določijo daljši porodniški dopust. Pri varstvu materinstva je tudi uveljavljeno pravilo, da je pravic, ki jih ima delavka — mati, deležen tudi oče otroka, če se roditelja tako sporazumeta, oziroma če mati umre ali zapusti otroka. Nova je tudi določba, da kadar terjajo koristi otroka, lahko delavka sklene delovno razmerje s krajšim delovnim časom od polnega, vendar ne manj od polovice polnega delovnega časa. Izvajanje te pravice določijo delavci s samoupravnim splošnim aktom. 9 Delavci invalidi imajo pravico do prekvalifikacije Pri varstvu invalidnih oseb ima predlog zakona novo določbo, po kateri imajo delavci v temeljni organizaciji pravico in dolžnost, da v skladu s samoupravnim sporazumom o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji, z zakonom, družbenim dogovorom in s samoupravnimi sporazumi zagotovijo varstvo delovnih invalidov in drugih invalidnih oseb s tem, da se jim zagotovijo prekvalifikacija, oziroma dokvalifikacija ter dela, oziroma naloge, pri katerih bodo lahko delali po prekvalifikaciji oziroma dokvalifikacij L Četrto poglavje ureja odgovornosti za delovne obveznosti. V pregledu so odpadle določbe o odgovornosti za opravljanje samoupravljalskih funkcij, kar ne spada v ta zakon. Ureditev te odgovornosti ureja zakon o združenem delu (566. do 572. člen). © Vsak delavec ima pravico, da da pobudo za uvedbo disciplinskega postopka Nova je določba, da ima delavec, ki zve za kršitev delovne obveznosti ali drugo kršitev delovne discipline, pravico, da da pismeno pobudo za uvedbo disciplinskega postopka. V predlogu je natančneje opredeljen disciplinski ukrep razporeditve na druga dela, oziroma naloge za določen čas. Predvideno je namreč, da se ta ukrep izreče, kadar je potrebno, da se prepreči disciplinski ukrep. Med hujše kršitve delovne obveznosti, za katere se lahko izreče disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja, spada neupravičeno izostajanje z dela najmanj pet delovnih dni v razdobju treh mesecev. Nova je določba, da delavec pri procesualni ureditvi postopka uveljavljanja odškodninske odgovornosti lahko uveljavlja odškodninsko odgovornost neposredno pred sodiščem združenega dela brez poprejšnjega postopka v temeljni organizaciji združenega dela, s čimer je dana možnost, da se postopek ne bi po nepotrebnem zavlačeval. Peto poglavje ureja prenehanje delovnega razmerja. Predlog zakona ima novo določbo o prenehanju delovnega razmerja delavcev, ki izpolnjujejo pogoje za polno osebno pokojnino. Predvideva se namreč, da v primeru, ko delavec izpolni pogoje za polno osebno pokojnino, pristojni organ temeljne organizacije s sklepom ugotovi, da sta temeljna organizacija in delavec soglasna, da tak delavec nadaljuje delovno razmerje, kar pa ne pride v poštev v dejavnostih in poklicih, za katere je s posebnim zakonom drugače določeno. Glede prenehanja delovnega razmerja pripravniku, ki je sklenil delovno razmerje za nedoločen čas, predlog zakona predvideva, da pripravniku preneha delovno razmerje, če po preteku pripravniške dobe tudi po ponovitvi ne napravi strokovnega izpita. Šesto poglavje obravnava varstvo pravic. V tem poglavju je dopolnjena določba, da je treba pri odločanju o delavčevi pravici, obveznosti, oziroma odgovornosti zagotoviti načelo neprizadetosti in nepristranosti, zato pri takem odločanju ne smejo sodelovati tisti delavci, ki so s prizadetim delavcem v ožjem sorodstvu ali z njim v kakšnem drugem razmerju. Sedmo poglavje obravnava delo na domu. ® DeUgal ima pravico, biti določen čas odsoten iz dela Osmo poglavje je dopolnjeno v tem smislu, da ima pravico, biti v svoj stvu delegata za določen čas odsoten z dela ne samo delavec, ki je izbran za delegata ali člana delegacije skupščine družbenopolitične skupnosti, temveč tudi delavec, ki je izbran za delegata ali člana delegacije samoupravne interesne skupnosti. Tretji del ureja delovna razmerja delavcev z delovnimi ljudmi, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov, oziroma civilnopravnimi osebami (delodajalec). Četrti del obravnava začasno ali občasno delo. Predlog zakona predvideva po-daljšanje občasnih ali začasnih del praviloma na največ 60 dni v posameznem koledarskem letu. Predvideni 60-dnevni rok v posameznem koledarskem letu pa se lahko podaljša na 90 dni, če gre za opravljanje posameznih začasnih ali občasnih del, ki so potrebna pri delovanju raznih občasnih ali stalnih kolegijskih teles, industrijskega oblikovanja, nalog pedagoške, andragoške, oziroma kulturno-umetniške narave, pri prirejanju iger na srečo, za opravljanje raznih začasnih ali občasnih del raziskovalne ali analitične narave. Pogodbe o delu pa ni mogoče skleniti za navedena začasna ali občasna dela, če gre za dela, oziroma naloge, za katere je treba skleniti delovno razmerje za določen čas ali za delovni čas, krajši od polnega delovnega časa, ali če gre za avtorska dela po posebnem zakonu. Peti del obravnava nadzorstvo. V predlog zakona ni sprejeta v osnutku zakona predvidena določba o nalogah organov samoupravne delavske kontrole pri nadziranju izvajanja določb zakona o delovnih razmerjih in samoupravnih splošnih aktov o delovnih razmerjih, in ja predmet posebnega zakona, oziroma samoupravne regulative. V šestem delu (kazenske določbe) in v sedmem delu (prehodne in končne določbe), pa ni bistvenih razlik v primerjavi z osnutkom zakona. Posamezna določila zakona bomo še objavljali. Tudi na kovinskih obratih v Ljubljani so počastili jubilante Delavci Kovinskih obratov so tudi letos pripravili prijetno svečanost svojim »obletnikom« — tovarišem, ki praznujejo 10, 20 in 30 let v kolektivu »Nekaj mehanizacije pa je ostalo še iz mojih časov« S srečanj upokojencev V decembru 1977 so se v Mariboru zbrali upokojenci gradbene enote Maribor, da bi tako kot vsako leto izvedeli, kaj se je v zadnjem času novega zgodilo pri Gradisu. Bilo jih je le malo manj kot 150. Kako so se počutili pa naj kar sami povedo: Upokojenska GRADIS, GRADIS, le poglej! 2e ime ti vse pove; GRADIS gradi stavbo močno, evo bratje, to je točno! Tako zasidrano stoji naš mili dom — to res dvoma ni; daleč čez meje GRADIS je poznan pa tud’ spoštovan! Odličen je in prav tako precizen deluje tale celi Gradisovi mehanizem. Odlično dela Gradisovi štab in tujec reče: nur Hut ab! Nekoč smo tudi stari mi z veseljem pri GRADISU delali; danes pač, ko stari smo, tako rekoč lenuharimo. Al’ danes duše, sem res vesel, najrajši bi vriskal in pel. Pozabljen še nisi — veš, kaj to pomeni? Nisi ad acta, na kupu smeti! Kot nekdanjega delavca velepotezno te cenijo vsi, ti si ponosen, vesel, najraje bi še enkrat k GRADISU šel. Mlad se počutiš, ni pa vinček za to kriv, ti si bogu hvaležen, da si že živ. Kdo pa, vprašujem, nam vse to da? Da smo v krogu kakor doma? Dokler bodo še dobri ljudje živeli, bomo mi upokojenci naš srečni dan n imeli. Dvignimo naše čaše in kličimo vsi: Cenjeno vodstvo GRADISA naj še dolgo, dolgo let zdravo in srečno živi! Ivo Mahajnc Avtor Ivo Mahajnc prikupne pesmi »Upokojenska« je s svojim nastopom razveselil vse prisotne. Prav na dan srečanja je praznoval svoj 85. rojstni dan Ivan, ali je to mogoče? Take druščine jubilantov, kot se je zbrala 3. decembra v prostorih samskega doma v Mariboru, že dolgo ne. Kar 9 gradisovcev je slavilo redek jubilej 30 let neprekinjenega dela Pri podjetju, 26 članov je bilo v družbi 20-Ietnikov, 10 let dela pri Gradisu pa je proslavljalo 21 delavcev To so številke, ki dovolj zgovorno Povedo privrženost, matičnemu kolektivu, v katerem se kot vsi zatrjujejo, dobro počutijo. Ko sem tako opazoval prisrčne stiske rok delavcev med seboj in potem, ko so iz rok direktorja dipl. ing. Gačnika in predsednika delavskega sveta tov. Petra Ileca prejemali spominska darila, verjetno kar niso mogli verjeti, da čas tako hiti. Z obraza si jim lahko bral, da so obenem ponosni na prehojeno pot, na uspehe, ki so jih dosegli od časa, ko so prišli h Gradisu. Posebno ponosni so bili ljudje, ki že 30 let de-,a.l° pri podjetju Ko sem jih prosil, jih skupaj fotografiram, so bili ta-ko3 za to, saj se to ne dogaja vsak ^®n. pa tudi redki so ti delavci v gradbeništvu, ki zdržijo 30 let lake-napora Nenehno so izpostavljeni ®°ncu, dežju, mrazu in snegu Nema-°krat se ne zmenijo za sobote in Plaznike Roki so kratki, treba je 0 Jekt končati in se seliti na drugega S'adbisča. Kam? Tega gradbenik ne ye nikoli naprej. Danes je tu, jutri Je tam. Zato me je zanimalo, kaj je tisto, zaradi česar ljudje ostajajo v podjetju 10, 20 ali celo 30 let? Ko sem jih povprašal, so mi skoraj vsi do vrsti odgovorili enako »Če se počutiš med svojimi delovnimi tovariši prijetno, poleg tega pa vidiš nenehno skrb vodstva podjetja, da skupaj s tabo ustvarjajo boljši jutri, potem res ni razloga, da zapustiš podjetje in si iščeš delo drugje.« Toda kot vedno jih je tudi tokrat preganjal čas. Kar nekako nerodno so se počutili praznično oblečeni dve, tri ure sedeč pri polni mizi. Kakor da jim je žal za ta čas, da ga niso koristneje uporabili. Navajeni so ti ljudje dela, lopat, mešalcev, risalnih desk, samokolnic ali kakšnega drugega gradbenega stroja. Drug za drugim so se poslovili in odhiteli proti domu. Doma jih čaka zopet delo. Le malo časa imajo za počitek. V ponedeljek zarana je že treba zopet na pot. Danes Maribor, jutri Portorož, nato Sladki vrh, Ptuj, Ruše in ne vem še kje pričakujejo njegove pridne roka, Gradi tovarne, stanovanjska naselja, vrtce, šole, ter pušča za seboj dograjene zgradbe kakor kipar svoja dela Hiti, nenehno hiti. Čas pa teče in ni čudno, če sem ob srečanju jubilantov slišal nekoga, ki je dejal: »ČUJ, IVAN, ALI JE TO MOGOČE DA SVA ŽE 30 LET SKUPAJ?« Franjo Štromajer S srečanja upokojencev v Mariboru, ki se ga je udeležil tudi ing. Borut Maister Srečanje dveh generacij — »Ja, ja 13 let je že mimo, odkar sem nehal d-’''" "o '»m strelu« Iz obrata v obrat, vmes pa še prijeten klepet o dobrih časih 30-letniki iz Maribora: od leve proti desni — Ivan Hajdarovič. Tomo Da-miš, Alojz Sinko. Elizabeta Požgan, Alojz Lisjak. Martin Zajšek in Maks Peruš Frane Greifoner Ko sem se oziral, kdo od teh postavnih možakov, ki so se zbrali na vsakoletnem srečanju upokojencev v Mariboru, bi mi lahko kaj povedal, sem opazil nasmejanega in vedrega moža, katerega so vsi po vrsti pozdravljali kar z »zdravo Franc«. Ta bo pravi, sem si mislil. Čeprav bi mi verjetno vsak od njih lahko postregel s kašno zgodbo. Tov. Greifoner je status upokojenca dobil pred 10 leti. Pred tem časom pa je bil kar 22 let neprekinjeno pri Gradisu. Začel je takoj prve dni po vojni pri takratni Obnovi. Prenašal je vreče in razni vojni material iz tedanjih vojnih skladišč, kasneje je bil dodeljen skupini, ki je popravljala pročelja mariborskih hiš. Spominja se, da so delali tedaj vse ročno. Prišlo je leto 1946 Odšli so v Kidričevo. Ime Gradis je kmalu postalo znano. Polnih 12 let je delal v Kidričevem. Spominja se številnih delavcev in svojih nadrejenih Ing. Maister, ing. Sever vsi ti so bili njegovi sodelavci kot pravi sam. »Ja takrat se je res delalo. Ni bilo take mehanizacije kot danes. Vse ročno. Uspehov pa smo bili vsi strašansko veseli.« Med delom si je pridobil kvalifikacijo, bil nekaj časa tudi predsednik sindikata in še in še bi lahko naštevali. Pomagal je graditi Vinagove kleti, postal delovodja in bil »posojen« na tehniško šoio kot učitelj praktičnega pouka Tam, kjer je vrgel malto, še danes drži — pravi. Je odločen in šegav hkrati. Vesele zgodbice iz njegovega službovanja pri Gradisu mi je kar iztresel iz rokava. Tisto žalostno ležavno pot vajenca iz Slivnice, kjer je bil doma, mi je skoraj zamolčal. Kot. sina viničarja so ga že zgodaj dali v uk gradbenikom. Tu se je prebijal kakor je vedel in znal — več lačen kot sit. Rekel je, da tega ne rabi za zapisati, napišem naj raje, da je bil en dan tudi direktor. Ja. prav ste prebrali, pravi Gradisov direktor. Pred leti je bilo, so so se Gradisove! odpravili na izlet v Logarsko dolino. Franc je bil tisti, ki je držal družbo pokonci, pa tudi del organizacije izleta je prevzel. Istočasno se je tam mudila tudi skupina žensk, ki so hotele peš do slapa. Nekdo je Francu v šali dejal: »Nov tov. direktor, kaj jih ne bi ti zapeljal z avtobusom?« Franc je takoj prevzel novo vlogo direktorja in v zadovoljstvo vseh gradisovcev organiziral prevoz žensk do slapa Vsega mi seveda ni povedal, pravi pa, da je bilo strašansko smešno, ko so mu čisto resno ob slovesu dejale: »Pa hvala lepa, tovadiš direktor.« Franjo Štromajer 20-letnik — tov- Mernik (na sliki desni) 20-letnik Štefan Maiašič-Pišta prejema spominsko diplomo Strokovno rekreativni izlet v Krško Ze zdavnaj načrtovani izlet se je končno uresničil. Namreč 22. oktobra smo se zbrali, Džuro, Mujo, Štefan, Jovo, Zika, Tadija in drugi ter se odpravili proti končnemu cilju, NE Krško. Preko Škofljice, Trebnja, Otočca, smo prišli do Kostanjevice, kjer smo se ustavili, da bi zajtrkovali. Moram reči, da smo z zajtrkom bili več kot zadovoljni — tako okusnega pasulja z ogromnim kosom mesa že dolgo časa nismo jedli, posebej, ker smo ga na koncu zalili s pravim domačim »šnopcom«. Imeli smo tudi svojega vodiča, simpatično Marino Prislan, ki nam je spotoma razkazovala posamezne značilnosti in znamenitosti prelepe Dolenjske. Številne gradove smo pustili za sabo, med drugimi tudi znameniti Otočec, ki je značilen zaradi svojega položaja in stare arhitekture, saj leži na rečnem otoku, ki je povezan s kopnim z dvema mostovoma. Grad je še danes pomemben za bližnjo in daljno okolico, saj je turistično središče domačih in tujih gostov, nudi pa izredno veliko svežega zraka, saj je skoraj obdan z ' gozdom in je prav zaradi tega primeren tudi kot okrevališče. Po zajtrku v Kostanjevici smo si ogledali Forma Vivo. Tam je star grad z edinstveno cerkvijo v Evropi, Se spominski posnetek pred gigantom v Krškem saj je v njeni zgradbi možno opaziti prepletenost gotskega in romanskega sloga oziroma prehod iz enega sloga v drugi. Tamkajšnji uslužbenec nam je med drugim povedal tudi zgodbico iz turških časov, ko niso mogli Turki vdreti v grad, in so na nek način pretihotapili enega svojega vojaka, preoblečenega v meniško obleko v grad, da bi ob priliki odprl grajska vrata. Takrat so Turki vdrli, v veliki naglici odsekali menihu glavo, ob tem pa spoznali, da so svojega človeka uničili. V začasni zmedi so se ustrašili, domačinom je uspelo zapreti vrata in rešiti grad roparsko razpoloženih Turkov. Ta grad je bil samostan vse do srede preteklega stoletja, ko je avstrijski cesar z dekretom zaprl številne samostane. V času vojne je grad bil dobesedno porušen, nakar so ga obnovili in danes služi svojemu namenu. V gradu je galerija Jakac, ki je dobila ime po še živečem Božidaru Jakcu, kateri razstavlja tu svoja dela poleg številnih slovenskih umetnikov. Po ogledu galerije smo se odpravili v Krško, da bi si ogledali nuklearno elektrarno. Sprejel nas je tov. Miro Kranjc, sektorski vodja, ki nam je razkazal velikansko gradbišče. Seveda. pred tem smo morali vzeti čelade zaradi varnosti. Tov. Kranjc nam je povedal osnovne značilnosti te velikanke, med"drugimi tudi to. da znaša vrednost vseh del 1300 milijard din, vendar to še ni -končna številka, po njegovem se bo-še za kakšnih par sto milijard podražilo! Moram povedati, da je tov. Kranjc bil zelo prijazen, saj je na številna naša vprašanja tako podrobno odgovoril, da si kaj več nismo mogli želeti. Padlo je tudi vprašanje, glede odnosov med GIP Gradisom in GP Hidromontažo iz Zagreba, takoj je tov. Kranjc odgovoril: »Mi smo bolj delavni, oni pa so večji lisjaki«, kar nam je v tolažbo. Gradbena dela pa imajo približno enakovredno prevzeta. Imajo pa na gradbišču stalnega zdravnika in reševalni avto. Na koncu smo se skupaj fotografirali ter se zahvalili tov. Kranjcu na zares veliki ljubeznivosti. Po dvournem ogledu elektrarne smo se napotili v Cateške Toplice, kjer nas je čakalo okusno kosilo, ki smo ga zalili s še boljšim kraškim teranom. Po končanem kosilu smo se dogovorili, da bi šli jahat, kar smo enoglasno sprejeli, toda žal od tega ni bilo nič, češ da nismo vajeni jahanja, oni pa nimajo vodiča, ki bi nam razkazal teren. To, da ne znamo jahati je prav gotovo res, ni mi pa jasno, zakaj se ni poročeni Džura edini strinjal s to ugotovitvijo, menda zato, ker je poročen?! Sonce se je počasi odpravljalo na zahod in je bil čas, da bi se pripravili nazaj v Ljubljano, kar smo tudi storili. Skoraj smo bili prepričani, da bomo prišli tja brez težav, vendar ni bilo tako, avtobus nam je začel nagajati, tako da smo morali vsake toliko časa ustavljati. Enkrat so se spravili skupaj šofer ter več mladincev ter skupaj odpravili napako, posebej pa Zika. Ostali so odnekod prinesli vodo, tako da je zopet bilo vse v najboljšem redu. V Ljubljano smo prišli okrog 19. ure. Vredno je omeniti, da so vodilne osebnosti TOZD Ljubljana okolica pokazale zelo veliko razumevanje za ta izlet, saj je predsednik sindikata ing. Turenšek odobril sredstva, direktor TOZD tov. Jože Zajc pa celo delovno soboto premestil za naslednji mesec. Obenem pa so to poteze, ki nas vse skupaj obvezujejo, da pokažemo in dokažemo, da smo si kaj takega zaslužili ter da bomo s svojim delom opravičili vse tisto, kar smo zapravili. Želimo si, da bi takšnih izletov v bodoče ne manjkalo, ter da zagrabimo še resnejše za delo v bodočem obdobju, ki je pred nami. Rajko Ivič TOZD Ljubljana okolica NADALJEVANJE S 5. STRANI NADALJEVANJE S 5. STRANI Priprava dela.. pravi dela s specializacijo posameznikov na očja delovna področja C. Cilj: usposobljenost priprave dela za kvalitetno in merodajno postavitev tehnologije vseh objektov. Celotno delovno področje priprave dela obsega: 1. obdelava celotne tehnologije za konkretne objekte od fundiranja, zemeljskih del do tehnologije gradnje — opažni sistemi, podpiranje, organizacija notranjih transportov, pomožni objekti, naprave in konstrukcije, 2. strokovno izpopolnjejanje delavcev v pripravi dela s pasivnim in aktivnim delovanjem na seminarjih, simpozijih izven podjetja republike, države, 3. izobraževanje operativnega strokovnega kadra in predavanja na seminarjih v Portorožu itd., 4. priprava tehnoloških elaboratov za potrebe komerciale (Baugera-teliste), 5. obdelava sistemskih nalog (opažni sistemi, organizacija naselij, izdelava navodil), 6. uvajanje aplikacij in delno tudi razvoj novih delovnih postopkov in tehnologij. Da bi cilje dosegli, moramo imeti vrhunske strokovnjake na posameznih področjih (npr. zemeljska dela, fundiranje, predori, mesta gradnje, opažni in podporni sistemi, kontrola izvedbe projektov). Tu takoj propade miselnost nekaterih celo vidnih strokovnjakov v podjetju, ki so mnenja, naj bi kadrovali v pripravi dela ljudi, ki so v operativi zaradi tega ali onega razloga že odslužili svoje. Ti ljudje bi morali vedeti, da priprava dela rabi mlade, sveže moči, katerih znanje še ni zastarelo in katerih ambicije v poklicu in želje po uspehih so še dovolj sveže. Iz raznoraznih študij in tudi praktičnih ugotovitev v razvitih državah pa je že dolgo znano, da visokošolska izobrazba zastara v 5 letih in pade na raven srednješolske, če je medtem nismo ustrezno dopolnjevali in razvijali naprej. Torej nima nikake-ga smisla, da bi napravili iz priprave dela nekak »dom za onemogle«. Prav gotovo pa operativa zahteva 'danes od svojih strokovnjakov vrsto dejavnosti, ki so zelo daleč od njihove strokovne usposobljenosti in od Zahtev, ki bi jim jih zastavile pri- prave dela, kakor hitro bi se v njej znašli. D. Način reševanja: a) omogočiti napredovanje projektantom priprave dela in sicer: 1. sprememba sheme oddelka priprave dela — izenačenje vodilnih projektantov s šefom oddelka po dohodkih in možnostih odločanja. Šef priprave dela je samo prvi med enakimi. Skupina vodilnih projektantov tvori skupaj s šefom priprave dela team, ki se enkrat tedensko sestaja in usklajuje delo ter izmenjuje informacije, 2. z izenačenjem dohodkov glavnih projektantov s šefom priprave dela se odpira možnost za stimula-tivnejše nagrajevanje obdelovalcev s tem pa tudi možnost povečanja zahtev do teh delavcev. 3. s pospešenim kadrovanjem delno razbremeniti glavne projektante, da bi lahko poleg dela na konkretnih projektih (točka C 1) delali tudi na točkah C2—6. b) s strokovno rastjo priprave dela bi rastla tudi njena avtoriteta, kar v končni fazi tudi da možnost čimvečjega poenotenja tehnologije v podjetju in boljšega izkoriščanja zmogljivosti, c) priprava dela edina lahko omogoči kvalitetno kalkuliranje po di-rect costing sistemu (Baugerateli-ste). Povratne informacije, ki jih zbira GFS, postanejo primerljive s kalkulacij skimi izhodišči, s čimer se povečajo izkušnje in zanesljivost kalkuliranja (večja konkurenčnost). E. Čas za celotni razvoj: Poglavje D: točka a) 1 in 2 sprememba sheme priprave dela takoj točka a) 3—6 mesecev točka b) postopoma skozi 2 leti točka c) postopoma in trajno — začetki sodelovanja s komercialo takoj na področjih, ki jih priprava dela že obvlada F. Cilji današnjega sestanka: 1. dogovor o spremembi organizacijske sheme priprave dela z rokom 2. dogovor o evidentiranju možnih področij dela priprave dela (priprava dela, gr. operativa, str. opera-tiv, ROS) z rokom Po pripravi materiala iz točke 1 in 2 ponovni sestanek, na katerem se: a) rangirajo evidentirana področja dela (sodelujejo tudi ROS, stroj- na operativa, strojne konstrukcije) b) določijo člani teama priprave dela 3. Nadaljnje delo in sodelovanje po potrebi in tekočih razmerah. No, problematika priprave dela je bila z zgornjo vsebino sestanka dovolj jasno in široko odprta, da bi bili lahko zadovoljni, če bi se le začela reševati. Seveda moramo takoj ugotoviti, da priprava dela vseh težav, ki so sedaj pred njo in na katere bo naletela, ne bo mogla reševati sama. Potrebovala bo zelo široko pomoč na vseh ravneh posebej pa operative in vodstva podjetja. Sadov, ki bi tekom let gotovo obrodili, bomo lahko prav vsi iz srca veseli in lahko bomo tudi ponosni nanje. Delo priprave dela je tako zelo prepleteno s procesom realizacije ciljev podjetja na vseh nivojih, da je nemogoče zahtevati od njenih delavcev, naj kar sami rešujejo svoje težave. To bi pomenilo toliko, kakor če bi kmet dejal svoji materi naravi: »Skrbi za moje pridelke, kakor veš in znaš! Mene zanima samo, koliko bom lahko v kaščo spravni.« In prav kmalu bi ta kmet ugotovil, da v kaščo ne bo imel kaj spraviti. V zadnjih 15 letih so delavci priprave dela večkrat poskusili sami reševati svojo problematiko, a so vedno znova ugotovili, da brez pomoči »od zunaj« ne gre. Kljub temu so pa prvi rezultati sestanka že tu. Sestal se je team delavcev priprave dela in izdelal dokaj obširen popis nalog, ki naj bi jih priprava dela izvrševala v okviru ciljev razvojnega programa podjetja. V tem popisu je seveda vloga priprave dela že opazno drugačna, kot je bila doslej. To je sicer le osnutek nekega elaborata o dejavnosti priprave dela in ki bo gotovo moral biti sestavni del programa razvoja priprave dela. Ta osnutek dejavnosti priprave dela smo razdelili v 10 poglavij: 1. Razvojne in sistemske naloge 2. Naloge s področja vodenja tehnologije gradnje večjih oziroma zahtevnejših objektov 3. Projektiranje začasnih objektov 4. Konstrukcijske naloge v zvezi z izvedbo objektov 5. Naloge s področja organizacije gradnje Razpis strokovnih izpitov za tehnične kadre I. IZPITNI TERMINI ZA STROKOVNE IZPITE GRADBENE STROKE V LETU 1978 Zap. št. Prijave do Pismeni del Ustni del i — Gin II — G/78 III — G/78 IV — G/78 V—G/78 VI — G/78 VII — G/78 VIII — G/78 IX — G/78 19. XII. 1977 23.1. 1978 23. II. 1978 15.111. 1978 20. IV. 1978 22. V. 1978 20. IX. 1978 18. X. 1978 15. XI. 1978 30. XII. 1977 4. II. 1978 4. III. 1978 1. IV. 1978 5. V. 1978 3. VI. 1978 7. X. 1978 4. XI. 1978 2. XII. 1978 9., 10., 11., 12.1. 1978 14., 15., 16. II. 1978 14., 15., 16. III. 1978 11., 12., 13. IV. ms 16., 17., 18. V. 1978 13., 14., 15. VI. 1978 17., 18.. 19. X. 1978 14., 15., 16. XI. 1978 12., 13., 14. XII. 1978 2. IZPITNI TERMINI ZA STROKOVNE IZPITE STROJNE STROKE V LETU 1978 Zap. št. Prijave do Pismeni del Ustni del 1 — S/78 30.1. 1978 11.11. 1978 21., 22., 23. 11. 1978 n — S/78 30. III. 1978 8. IV. 1978 18., 19., 20. IV. 1978 lil — S/78 30. V. 1978 10. VI. 1978 20., 21., 22. V. 1978 IV —S/78 2. X. 1978 14. X. 1978 24., 25., 26. X. 1978 V — S/78 4. XII. 1978 16. XII. 1978 26., 27., 28. XII. 1978 3. IZPITNI TERMINI ZA STROKOVNE IZPITE ELEKTRO STROKE V LETU 1978 Zap. št. Prijave do Oddaja pismene nalest; na daljši rok I — E/78 15. XII. 1977 20. XII. 1977 11 — E/78 IS. I. 1978 23. I. 1978 Ul— E/78 13. II. 1978 23. II. 1978 IV — E/78 13. III. 1978 20. Ul. 1978 V — E/78 IV. IV. 1978 17. IV. 1978 VI — E/78 10. V. 1978 15. V. 1978 VII — E/78 1. VI. 1978 12. VI. 1978 Vlil — E/78 11. IX. 1978 is. ix. ms IX — E/78 9. X. 1978 16. X. 1978 X— -E/78 6. XI. 1978 13. XI. 1S78 I — E/78 II — E/78 III — E/78 IV —E/78 V —E/78 ' VI — E/78 VII — E/78 VIII — E/78 IX — E/78 X — E/78 Ji j ' < j.V, Klavztirna naloga 7. i. ms 28. I. 1978 25. 1L 197 S 25. UL 1978 22. IV. 19 78 20. V. 1978 17. VI. 1978 23. IX. ms 21. X. 1978 18. XI. 1978 Ustni del 17., 18., 19. L 7973 7., 8., 9. II. 19 73 7., 8.. 9. III. 9„, i9., li. y. vf n r,..8 vi mi 5., s.. 6. Vtl. 132* v.- 10., il., 12. X. 1978 7., 8., 9. XI. 1975 4:, Ut 1978- v./;.. ;;U* . «.:- 4. IZPITNI TERMINI ZA STROKOVNE IZPITE KEJIlCNE STROKI. V LETU 1978 ... Zet*' Prijave do Pismeni del Ustni del .ZV .V. ’ * f I — K/78 4.1.1978 14.1.197$ 24., 25., 26.1. 1978 II — K/78 1. Ul. 1978 11. III. 1978 21. 22., 23. UL. 1578 lil — K/78 27. IV. 1978 13. V. 1978 23., 24., 25. V. 1973 IV — K/78 4. IX. 1978 IS. 1X. mii 26,, 27., 22. IX. 1978 V —K/78 30. X. 1978 U. ZU f/fti 21. '2., 23. XI. 1978 Vsak, ki se pri.jb.vi za izpit, si mora predhodno priskrbeti potrdile centra za .izobraževanje-. oz. TOŽp, da plača stroške izpita. Potrdilo centra za -izobraževanje je priložiti prijavi. , Prošnje rta predpisanih obrazcih pošljite centra za Izobraževanje 15 dni pred pričet kqvi tečaja. 6. Naloge s področja montaže 7. Naloge s področja kontrole izvedbe objektov (plani) 8. Naloge s področja zemeljskitl del ; 9. Naloge s področja tehnologije vgrajev. betona 10. Naloge _sv področja projektiranja gradb. mehanizacije’ Vsako od zgoraj naštetih poglavij obsega precej velik in podroben opis dela v sklopu programa razvoja podjetja. Brez takega programa same za sebe nič ne pomenijo. Ce pa bo se-vetih zopet vse krenilo po starem, po poteh stihije, se bomo čez nekaj let zopet lahko spraševali, kdo je kriv,. da imamo težave. Vprašamo se pa lahko že sedaj, ali bo tedaj v kolektivu priprave dela še dovolj optimizma in pripravljenosti za reševanje težav. Konec koncev ima nalog, ki ga tu ne navajamo, ker je - vsak- izmed nas svojo mejo potrpež- obseg za javna občila prevelik. Možno pa je ta osnutek popisa dostaviti vsem, ki jih to zanima. Vse naloge v tem osnutku so okvalificirane po težavnostni stopnji od 1 do 6 tako, da bo mogoče ta osnutek uporabiti tudi v novem sistemu nagrajevanja po delu, ki je v pripravi v našem podjetju in ki ga zakon o združenem delu.predpisuje. V fazi priprave je tudi OSNUTEK PROGRAMA O SPECIALIZACIJI IN DOPOLNILNEM IZOBRAŽEVANJU strokovnjakov v pripravi dela. To bo sicer še vedno le predlog, ki ga bodo izdelali delavci priprave dela sami, toda gotovo bo vseboval dovolj zdrave zamisli, daj jih bo verjetno pametno resno upoštevati. Od tu naprej seveda delavci priprave dela ne morejo več kaj dosti vplivati na nadaljni potek dogodkov. Predvideno je nadalje sicer še, da priprava dela sama izdela PREDLOG NOVE ORGANIZACIJE DELA ZA POSAMEZNE NALOGE. To bo nek team gotovo tudi storil, vendar pa je to strokovno in tehnično zelo obsežna in zahtevna naloga, zato bo tu potrebno sodelovanje specialistov za organizacijo dela. Upoštevati je treba, da delavci v pripravi dela že tako časovno težko opravljajo tekoče naloge, za daljši čas se v sedanjem položaj o sploh ne morejo posvetiti organizacijskim problemom, ker bi preveč trpelo redno delo v pripravi dela. Vse zgoraj naštete naloge so seveda šele začetek, bi rekli, neke »renesanse« priprave dela, vsekakor pa naj bi bile neobhoden sestavni del nekega programa razvoja priprave Ijivosti in vere v boljši jutri, ne smemo se čuditi, če bodo ljudje čez Čas postali povsem neobčutljivi za probleme, za rešitev katerih so še do nedavnega vlagali sve svoje moči, pa pri tem niso uspeli niti prvič, niti drugič, niti tretjič. Človeku je pač prirojen nek obrambni mehanizem, ki mu omogoča, da preživi v raznih kriznih trenutkih brez večjih posledic za zdravje. Če tega ne stori, se lahko zgodi to, čemur . smo danes vse prepogosteje priče: primeri prekomerne in nekontrolirane angažiranosti rodijo resne in trajne posledica za prizadetega in njegove svojce. Od tu večji del neobčutljivosti, ki jo nekateri začnejo sčasoma kazati do sicer zelo perečih problemov. Kolektiv priprave dela je še pripravljen v naj večji možni meri prispevati svoj delež k reševanju problematike, ki smo jo v tem sestavku navedli. Zavedati pa se moramo, da to ni le dolžnost priprave dela, ampak tudi vseh sicer prizadetih. Prav tako ni samo dolžnost, ampak tudi pravica delavcev priprave dela, da se ta problematika reši. Drugače ne smemo biti začudeni, če se bomo morali soočiti z žalostno ugotovitvijo, da strokovnjaki iz priprave dela vedno pogosteje odhajajo v druga podjetja, čeprav si tega sami verjetno'najmanj želijo. Delavci priprave dela smo prepričani, da bomo lahko v Gradisovem vestniku stalno poročali o spodbudnem napredku v reševanju problematike priprave dela in s tem načrtnega razvoja sodobne gradbene tehnologije v našem podjetju. Rajko Kogej, dipl. gr. inž. Kaj so povedali naši terenci Občasno obišče določena skupina delavce na terenu z nalogo, da izve predvsem problematiko bivanja in prehrane. Ob tej priliki je možno tudi videti bivališče in prehrano. Posamezne enote, kjer delajo naši delavci, imajo zelo urejene samske domove, kuhinje, jedilnice ter tu in tam dokaj urejene nove provizorije (barake). Koriščenje bivalnih uslug v omenjenih domovih so minimalne, kapacitete so premajhne. Le redki imajo srečo, da pridejo pod to streho od naših delavcev. Za prehrano iz domačih kuhinj je nekoliko lažje, vendar so večkrat ovire zaradi od- — previsoka cena v primerjavi s kvaliteto in kalorično vrednost. Tudi dostava prehrane na delovišča, posebno iz oddaljenih krajev, ima svojo negativno stran. Čeravno je na razpolago ustrezna posoda, se prehrana zlije, posebno če niso posode polne. Vendar prehrane ne bi dajali kot glavni problem, ker je dokaj velika izbira v domačih menzah ali gostinstvu. Kot glavni in zelo pereč problem za delavce SPO, ki delajo na terenu, je bivanje oziroma prenočevanje. Bivanje je gotovo eden izmed važnih faktorjev za počutje delavcev benega sektorja pa je, da koristnik ostane več časa ter uporablja nočitveno uslugo, zato pa največkrat ni možno našim delavcem dobiti prenočišče. Vprašljive so tudi cene, posebno v privatnem sektorju, kjer cene z ozirom na veliko povpraševanje pridno povišujejo. Torej, s takimi problemi bivanja na terenu se srečujejo naši delavci. Nismo osamljeni primeri, da so morali posamezniki prenočevati v kabinah strojev, verjetno, da to tudi vpliva na storilnost in še kaj. Nekdo bi tudi rekel, (kar je tudi v praksi): »Nas nič ne brigaš, saj nisi naš; naj m ■^ kier se nahaja sedež ®- Mladinske organizacije naj v svojih organizacijah združena dela zahtevajo programe svojih društev. Nocii6' Smumari' naj se prirejajo vsaj enkrat letno v taki obliki, osiiec organizacije in financiranja je Center za izobraževanje, ladmci pa naj predlagajo teme. da ljubljanskega bazena naj se povežejo med seboj, akcije CUPn° reSevali Prob!eme organiziranosti in načrtovali skupne krpt„8'. Mladinci naj se ob problemih obrnejo na tov. Mastena, se-retarJa konference OOS Gradisa. no - Pr? referendumu, ki bo konec decembra, naj mladina aktiv-djarni Je’ n°Sllec razPrave skupaj s sindikatom, ZK in delega- se i7!Y, V 9° ZSMS naj organizirajo programske konference, kjer zdelajo tudi predlogi za predsednike KS ZSMS Gradisa, boru r,’ , ZSMS Gradisa naj se posvetuje na OK ZSMS v Marinovih, V. 1 ln Porr|enu aktivov mladih komunistov ter poteku ustave ‘n organizacije le-teh. kovnih mladinci se strinjamo, da bi lahko bilo še več takih stro-upravn serninarjev, kjer bi se seznanili s tekočimi novostmi v samo-izvaiwm,SIStemu naše družbe> da bi lahko aktivno sodelovali pri janju le-teh v naši delovni organizaciji. Bralcem SPO kotička Dnevi leta 1977 se že iztekajo, na pragu pa je že novo 1978. Vsak se bo v naglici ozrl v minuli čas starega leta ter obudil prijetne in žalostne spomine. V temeljnih organizacijah bomo skupno pregledali uspehe ali neuspehe dela in naloge za bodoče. Razšli se bomo le za kratek čas, morda k morju, v hribe ali med ožje sorodnike, kjer bo vsak po svo- je dočakal novo leto. Pred slovesom si bomo stisnili še roke z željo, da bi bilo naslednje zdravo in uspešno leto ali pa vsaj enako staremu. Ob tej priložnosti želim vsem delavcem SPO enako tudi ostalim kolektivom naše velike Gradisove družine zdravo in uspehov polno novo leto 1978. Dopisnik SPO kotička Ludvik Šnajder Martin Kalšan na svojem stroju ti poskrbi tisti, ki te je poslal.« Tudi tisti iz SPO je v trenutnih situacijah nemočen, edina pomoč je lahko s strani naročnika stroja, ki ima večkrat mnogo večje možnosti rešitve. Starejše generacije pripovedujejo, da takih problemov glede bivanja prej ni bilo na gradbiščih, vedno je bilo poleg ostalih poskrbljeno tudi za te maloštevilneže. Zakaj se je to v zadnjih letih spremenilo, jim ni jasno, pa še marsikomu ne. Nujno bo pristopiti k reševanju tega problema, ki ni nov. Opozorjeni smo bili tudi, da določeni kooperanti pogodbeno vežejo naše gradbene enote, da jim preskrbijo garderobe in prenočišča. Rešitev tega problema ni niti najmanj težka, potrebno je samo malo razumevanja in s tem bo rešeno še marsikaj več. MŠOVOietni kosmiči V Peklu je kar precej tudi zemeljskih del Kdo trdi da ne sprejemamo novih, mladih kadrov? Saj smo vendar sprejeli Novo leto! © Kaj bi se zgodilo, če bi se staro leto uprlo rotaciji? © Otroci pričakujejo darila, dedek Mraz pričakuje dotacije. © V novoletni zatemnitvi je krepko objel fotelj. © Novoletna denarnica je kol snežen kosmič. V hipu se staja. ® Ce mešate vino in žganje, pazite da ne pomešate kdo je vaš šef in kdo kurir! © Ko je videl cene novoletnih daril, je dedek Mraz še bolj posivel. Ce je ugasnila luč, to še ne pomeni. da je že polnoč. Mogoče se vam je le zameglilo pred očmi zaradi prazne denarnice. Na zahtevnih gradbiščih (tak je tudi v Reklu) poleg delavcev trpijo tudi *. L Romunija - Jugoslavija 4:6 Kako je šal »Stari« na tekmo — »Si bil res na tisti tekmi?« — »Kako je bilo?« — »Ti je žal? Toliko golov, kaj!« — »Kaj pa Romunke?« — Toliko je bilo teh vprašanj, da že ne morem vsakem posebej vse reči, prav zato in zaradi naše novinarke vam vsem povem in opišem vsaj del tistega, kar sem na tej poti videl, doživel, morda bo koga to zanimalo in mu bo to moje pisanje celo všeč? Kako greš na tekmo tako daleč? Joj, to je pa sila enostavno. Iz knjige vzameš nekaj malega denarja, dva kolega, ker greš po »bližnjici« skozi Bolgarijo in kreneš. Prijatelja morata biti »ta prava«, edini pogoj pa je, da nobeden ne zna niti besedice ne bolgarsko, še manj pa romunsko, tako enakopravni smo bili in odšli na pot. V Mariboru greš z letalsko vozovnico na letališče, pardon vstati je treba že ob petih, da ti potem na letališču z zakasnitvijo pol ure povedo, da zaradi megle ta dan poleta v Beograd ne bo. Morda je tako bolje, saj bi z letalom bil že ob pol osmih v našem glavnem mestu; prehitro. Ona druga varianta, da potem sedeš malo čez sedem na brzi vlak in si v Beogradu ob petih popoldne, se mi zdi boljša. Zato sem zaradi tiste megle, ki se je ta dan dvignila že dve uri pred malico izbral torej to sodobnejšo za naše razmere bolj običajno obliko potovanja. Vesel sem, da ni več pravih prijateljev na tem moderno-pokvar j enem svetu, tudi ta moj »pravi« me je razočaral in me ni cel dan čakal na letališču, morda je obupal? On že, jaz pa ne, ker sem se mu že ob šestih zvečer pojavil na pragu, razdirajoč mu družinsko idilo. Kakor veste so naši prijatelji »tam spodaj« zelo, zelo gostoljubni. Skoda, tudi ta-Ie moj in vsi njegovi niso bili nič drugačni, vse v stilu — škoda! Prišel sem prav na tekmo Brest : Bosna, smo jih na-mahali kaj, že takrat sem vedel, da je to neke vrste predtekma. Po kratkem kramljanju, točno določitvijo maršrute, je minila tista sreda pred dnevom »D«, mi pa vsi veselo razpoloženi pozno ponoči »v krpe!« Četrtek, potem ko smo vzeli dvojno dozo mamil (čitaj črna kava), napolnili tank našega GOLFA, mu nadihali v gume domačega zraka, ta baje ni tako oster, kakor vzhodni, smo krenili proti Nišu. Del nove avtoceste ca. 40 km je že gotov, v ostalem delu pa več naših gradbenih podjetij gradi spodnji ustroj drugega pasu, ki bo baje jeseni 1979 že nared? Rahlo valovita Šumadija, te spominja na Dolenjsko, črna zemlja skrbno obdelana, ti daje vtis, da tu raste vse, tudi kamen, če bi ga vsadil. Pridelki so pobrani, sekajo še koruzno slamo ter spravljajo sladkorno peso. Niš! Lepo mesto, veliko novega med starimi zgradbami. Ogledali smo si tudi Čele-kulo, ta v vsem svetu edinstveni spomenik, ki so ga iz 952 lobanj srbskih vojakov postavili Turki in stoji v spomin-opomin, na prvo Srbsko vstajo leta 1809 in bitko na Čegru. Tu je Stefan Sin-delič, potem, ko je videl, da ne more več braniti obleganega mesta, vrgel v zrak skladišče smodnika, sebe, del svojih vojakov in veliko število Turkov. Se v Nišu, ob cesti za Dimitro-grad, malo pred Niško Banjo, smo se ustavili pri »Sestici«. To je gostilna v privatni lasti, sestra naše ljubljanske, po imenu namreč, ki nam je ponudila edinstveno meso na žaru. Prvič v življenju sem namreč poleg drugih specialitet jedel vješaiico, prameni mase visijo nad žarom hm, hm... vino ni bilo najboljše, sicer pa zakaj kritika, saj tudi cena ni bila pretirana. Pa spet na pot skozi prijetno pokrajino, Sičuričko klisu-ro, smo bili po slabi uri že v Dimita) vgradu, še žeja golfa in smo že na meji. Ni mi bilo žal še tiste zadnje kavice v bifeju KOMPASA, predno smo krenili preko meje, saj take potem ni bilo vse do vrnitve v Beograd. Zelo me je razočaral prehod pri Dimitrovgradu, oddaljen je namreč dobrih 5 km iz mesta. Velikokrat sem namreč čital, da so na tem prehodu, skozi katerega poteka najbližja pot na bližnji Orient že velikokrat prijeli kakšno večjo šver-cersko ribo. Prav zato sem si ga predstavljal nekaj sličnega kot Škofije ali Šentilj, joj kakšna zmota, cesta navadne širine, prehod nič večji, kakor recimo Podkoren ali Gornja Radgona, poleg tega pa še precej neurejen. No sedaj širijo cesto na naši strani na bolgarski pa je le za spoznanje boljše. Potreba je kakor že rečemo, da se vsaj na meji napravijo širša, če že ne dvokrilna vrata. Potni list sem nesel k okencu, čakanja ni, carinik z veščo roko »pospravi« kovček, pa nič več. Ko povemo da gremo na tekmo so hoteli le naši cariniki, da bi do tekme debatirali o nogometu z njimi. Slabo uro vožnje, po še kar lepi cesti in ravnini pa smo v Sofiji. Lepo mesto. Najprej smo povprašali za spanje v najelegantnejšem res že malo starejše gradnje, hotelu BALKAN, 30 levov za enega. Adijo! Ponovili smo cirilico in par sto metrov dalje v dobrem hotelu »SLAVJANSKA BESEDA« vse v stilu patriotov vsi spali v troposteljni sobi za 29 levov. Po tem, ko smo odložili prtljago, se nastanili »vrgli v gala« se podamo na oglede. Malo smo pregledali izložbe, kontrolirali menjavo straže pred mavzolejem Georgija Dimitrova. Vse v redu fantje v zelo pisanih uniformah, toda drže, prihoda in koraka se ne da primerjati s stražo pred mavzolejem Lenina na Rdečem trgu v Moskvi. Pouk! Še bo treba vaje z vzhoda, fantje pred vami je še trdo delo, korak še ni pravi... Cene! Presodite sami 4 X del vodke (žganih pijač se tu manj ne toči) tonick, 2 buteljki boljšega vina,_ 2 steklenici mineralne vode, 3 porcije mešanega mesa na žaru in hlebec kruha (kruh in meso sta bila enkratna), je stalo 17 levov. Pri sosedih dobiš za 80 DM, 118 levov, torej naša večerja je stala ca. 12.000 SD. Mesečna plača od 130 levov naprej, no k večerji sem preje pozabil prišteti še tri turške kave, to pa ver j eno zaradi tega, ker si kava tega imena ni zaslužila? Ljudje prijazni, oblečeni dokaj skrbno, moški v kavbojkah je že fra-jer, ni jih videti dosti. Zenske, kakor pri nas v indijanskih barvah okoli oči, usten, le-te barve niso tako močne, upadi ji ve in dolgotrajne, ka-kakor »Color« Medvode. Kupiš lahko vse, le da ni take izbire in dobre izdelave, no spomnil sem se na naša brigadirska leta. Mi smo prestali verjetno bodo oni tudi, le bolj počasi jim gre in bo zato trajalo dalj časa. Taksi poceni, v baru, ki smo ga obiskali zvečer pa so bile cene kar na višini, buteljka 17 levov — ca. 12.000 SD. Zasedba v glavnem le moška, muzika enkratna, nepozabni jazz, orkester 8 članov, ki igra vse, ker je sploh možno spomniti se. Program bolj revijski s kakšnimi 20 nastopajočimi, bolj revija s plesom, nič ritk, golih beder in popkov, vse solidno, verjetno zaradi, mene, ko sem bil misleč na vse vas presoliden. Še to, v baru vseskozi skoraj popolna tema, tako, da mi še danes ni in mi nikoli ne bo jasno, kako je eden od osmih natakarjev, ta me je najbolj zanimal, ker je bil naš, v tisti temi napravil račun, vse v redu, preživeli smo. Po kavici, pardon vodici, nakupu spominkov, v dokajšnji izbiri vezenih bluz, izdelkov iz lesa, gline, kože in enournem sprehodu po mestu, nalit ju benzina po 0,54 leva — liter krenemo v petek zjutraj proti kraju dogajanja naproti. Potovali smo proti severozahodu, skozi bolj revne vasi in mesta, po zelo lepo obdelani ravnini, potem ko smo kmalu iz Sofije prešli preko hribovitega predela Stare planine. Vasi enolične, vse hiše popolnoma enake, pritlične in neometane z obvezano ograjo med hišami in ob cesti. Privatnih novih gradenj ni razen blokov v mestu. Ceste približno enake našim ne preširoke, ne preozke, le asfaltiranje bolj po domače, asfalt so v glavnem ravnali z lopatami. Kakor že rečeno zemlja črna in po moji neagronomski presoji zelo, zelo rodovitna, v glavnem posejana s pšenico levo in desno od ceste v nedogled. Da se pa obdelajo take površine je potrebno ob bolj skromni mehanizaciji veliko število pridnih rok, katerih po bolgarskih zadrugah izgleda ne manjka? V 300.00C glavnem mestu Ruse smo se preko Donave podali v Romunijo. Dokaj čudna meja, na bolgarski strani smo čakali deset minut, povedali, da gremo na tekmo, bežen pregled v avto in gremo. Iz bloka se pelješ dober kilometer ob železniškem nasipu, nato na most čez Donavo, kjer te na sredini mostu v čuvajnici, do zob oborožen romunski vojak spomni, da si na polovici reke, na kar še, kakšna 2 km ob nasipu levo in desno stražni stolp na romunsko mejo. Kakor na bolgarski meji, smo bili tudi tu edini, če ne upoštevamo turški tovornjak pred nami. Začelo se 'je. Po desetminutnem čakanju pride mož postave in nam pobere potne liste, čakamo nato v avtu pol ure, ko nas pride isti mož pogledati, če smo pravi, spet odide in žigosa potne liste ter nam pride povedati, da naj gremo menjati denar, gremo iz avta, menjamo 600 ND, rekli so čim več, pa smo rekli, da več nimamo. Nato nam vrne tisti prvi mož potne liste in nas da »v paco« cariniku. Pogleda v avto, pod avto, na avto v prtljažnik, ob avto, nakar veli tov. vojaku, da dvigne rampo. Torej po dobri uri čakanja na meji, s cirilico na ustih se podamo v 72 km oddaljeno Bukarešto, mračilo se je že. Ali mislite, da je sedaj po porazu s Španci, oni drugi del še zanimiv? Stari »Se tl ne zdi, da Francelj že mlati prazno slamo?« »Ja, verjetno še vedno misli, da je na sestanku!« Gradisovo diplomo je za TOZD Ljubljana okolico prevzel tov. Vinko Damjan SKUPNE SLUŽBE »Saj je res lep ta naš otrok vendar njegova skrb ni naš problem...« v Nalazim se na odslužen ju vojnog roka u Beogradu, odakle želim da pozdravim sve drogove iz GRADISA, a posebno one, koji rade na Jesenicah. Mehmedagič Mu j o V. P. 4101/50 11002 Beograd Nahajam se na odslužen ju vojnega roka v Karlovcu in od tam vsem Gradisovcem pošiljam naj lepše pozdrave. Radomir Delič V. P. 3713/BI-VE 11 47002 Kariovac Ob prerani smrti mojega dragega moža Feliksa se iskreno zahvaljujem sindikalni podružnici za vso pomoč in lajšanje bolečin. Posebna zahvala tov. Stovičku z.a izrečene besede ob zadnjem slovesu ter članom kolektiva OGP in KO za številno spremstvo na zadnji poti. Še enkrat lepa hvala vsem, ki ste moža tako številno pospremili in darovali toliko cvetja. Žalujoča Eržen Marija Nezgode nas opozarjajo!! PENEZIC Želko, kovinostrugar FRELIH Milan, gaterist Ob priliki čiščenja stroja si je imeno- Pri prestopanju čez klop mu je spodrS-. vani prerezal sredinec desne roke. nilo in je padel na hlod. Pri tem si j| poškodoval levo stran telesa nad trebu-November hom. V mesecu oktobru in novembru 1977 se je pri delu poškodovalo 73 delavcev. Na poti z dela in na delo pa 5 delavcev, to je skupaj 73 delavcev. TOZD GE CELJE (4+7 poškodb) Oktober 1977 ST ANI VUKOVI C Svetko, NK delavec Pri betoniranju sten stanovanjskega bloka B3 si je pri padcu z opažnega elementa poškodoval levo stran kolka. LUKAČIČ Ivan, KV zidar Imenovani je postavljal cevi za kanalizacijo, ko je nameščal cev se je iz roba izkopanega kanala odkrušil kamen in mu padel na palec leve roke. HRAPIČ Hasan, NK delavec Imenovani je držal za ročico kompresorja, mislil ga je priklopiti na kamion. Pri tem se je ročica izmaknila poškodovancu iz težišča in mu stisnila sredinec desne roke. KUKANOVIČ Fadiš, NK delavec Pri ravnanju bet. železa 0 22 ga je udarila kljuka po levi roki. Zaradi udarca je lahko še delal, vendar ga je roka začela boleti naslednji dan. November 1977 ALIČ Kasim, KV tesar Pri hoji po stopnicah navzdol je nerodno stopil in si zvil nogo v gležnju. IBRAHIMOVIC Salif, KV tesar Pri montaži fasadnega odra je stopil iz odra na ploščo pri tem mu je spodrsnilo tako, da si je zvil desno nogo v gležnju. NIKOLIČ Vladimir, KV tesar Pri montaži cevnega odra je imenovanemu padla na levo roko cev in mu jo poškodovala v zapestju. DROPIČ Mustafa, PU zidar Imenovani je na gradbišču nerodno stopil in si zvil desno nogo v gležnju. ZIDAR Stefan, VK tesar Imenovani je šel v klet, kjer je imel spravljeno kolo, da se pelje v službo. Stopniščni avtomat je prekinil razsvetljavo, v temi je stopil mimo stopnice in padel. DZAFIČ Mahmut, pu tesar Imenovani je na krožni žagi rezal opažno ploščo in takrat mu je desna roka umaknila na list žage, kjer si je ranil sredinec in mazinec na desni roki. tozd gradnje ptuj (1 + 0 poškodb) Oktober : NEMEC Ivan, PK tesar Med delovnim časom se je peljal z osebnim avtomobilom, katerega je upravljal Regina Franc, imela sta prometno nesrečo, v kateri je imenovani dobil hujše telesne poškodbe po obrazu, glavi ln telesu. November V tem mesecu ni bilo zabeleženih nezgod pri delu. HADŽIČ DŽEMAL, PU tesar Pri dviganju tramov za smučarsko iz-kopno rampo je imenovanemu spodrsnilo tako, da je padel 1,30 m v globino ter se opraskal po obrazu in udaril na desno stran prsnega koša. VIDAKOVIČ Savo, PU tesar Ko je peljal samokolnico, mu je spodrsnilo in z desno nogo je udaril ob rob samokolnice ter si poškodoval nogo nad kolenom. MEHINOVIČ Saban, vajenec Pri izrezavanju utora je imenovanemu spodrsnilo dleto in se je urezal v palec leve roke. TOZD GE KOPER (— + 1 poškodba) Oktober V tem mesecu ni bilo zabeleženih nesreč pri delu. November KOPČALIČ Faijk, PK zidar Imenovani je prijel za žleb avtomikser-ja, da ga bi izpraznil. V tem času pa je sodelavec zaradi nepazljivosti spustil drugi del žleba. Pri tem si je imenovani poškodoval prste leve roke. TOZD GE LJUBLJANA (2 + 2 poškodbi) Oktober BOJIČ Drago, PU tesar Pri montaži plošč mu je klema popustila, pri tem pa mu je cev padla na levo roko. LETIČ Emir, KV tesar Pri montaži cevnega odra je naslonil cev na zid, ko se je odmaknil, da vzame spojko, je cev zdrsnila po zidu in ga udarila po podlaktu leve roke. November KLARIČ ILIJA, KV zidar Pii kontroli globine dna izkopa ko-lektorja se je utrgal del zemljine in imenovanega delno zasul. Pri tem si je poškodoval desno roko in ramo. DEBANJIČ Nikola, KV zidar Med nakladanjem bet. pokrovov mu je stisnilo palec na desni roki. TOZD GE LJUBLJANA - OKOLICA (2 + 2 poškodbi) Oktober OMEROVIČ Omer, PK tesar Imenovani je še z enim delavcem prenašal bankine. Pri hoji je najprej stopil na kamen tako, da ga je zaneslo, nato pa še na okroglo bankino, zaradi česar je padel in se poškodoval. DERONJIČ Milenki), KV zidar Pri razgrinjanju betona se je imenovani zapletel v armaturno ploščo, pri padcu se je ujel na levo roko in si pri tem zvil prst. Nov e mb e r RAKUŠ Stefan, NK delavec Imenovani je s skupino delavcev prenašal armaturne mreže in deponije v objekt. Pri prehodu čez rampo objekta, čez katero so imeli postavljen ploh na višini ca. 70 cm se je spotaknil. Zaradi tega je moral skočiti s ploha ter si pri tem poškodoval peto na levi nogi. TOZD GE NIZKE GRADNJE MARIBOR (7 + 5 poškodb) Oktober BOŽEK Josip, KV želczokrivec Imenovani je šel po bet. brežini. Pri tem mu je spodrsnilo tako, da je padel ter z levo roko udaril po železu in si jo poškodoval. SARMAN Leopold, KV tesar Imenovani je rezal okrogel les na krožni žagi. Zaradi debeline ga je moral obračati. Pri tem je en kos odneslo proti delavcu. Ta se je hotel odmakniti, pri tem pa je neprevidno zamahnil z roko po listu krožne žage in dobil poškodbe po prstih leve roke. ALIHODŽIČ Muharem, PK delavec Delavci so privzdigovali železno podporo konstrukcije (ca. 200 kg), katera se je v zgornjem delu odpela ter se nenadoma prevrnila na imenovanega. PINTER Leopold, PU tesar Pri prekladanju lesa je odskočil kos lesa in udaril imenovanega po kazalcu desne roke. SOKAČ Gabrijel, VK zidar Pri čiščenju vtoka mu je spodrsnilo po spoljskem betonu tako, da je padel ter si poškodoval rebra. MIONIČ Petko, KV tesar Imenovani je nerodno stopil ter si poškodoval levo nogo. KOTOLENKO Franjo, KV šofer Pri razkladanju vrtilne plošče z avtomobila je imenovanemu zvilo palec leve roke. November TRIFUNOVIČ Predrag, KV tesar Pri prenašanju opaža je imenovanemu stisnilo prst leve roke. PERAČ Peter, PK železokrivec Pri razlaganju armature se je imenovani spotaknil pri tem pa si je zvil desno nogo v gležnju. PANIČ Pavel, PU zidar Pri nakladanju kablov na kamion je imenovanemu padel kabel na nogo in mu jo poškodoval. ŠTUMBERGER Jože, NK delavec Pri razkladanju lesa iz posode žerjava ga je posoda zaradi nestabilnosti udarila pod levim kolenom. MOHORKO Martin, VK varilec Pri vrtanju objemke imenovani ni postavil objemko v penjalno napravo, zaradi česar si je poškodoval zapestje leve roke. V tem mesecu ni bilo zabeleženih poškodb pri delu. TOZD KO MARIBOR (2 + 6 poškodb) Oktober PERŠAK Darko, KV ključavničar Imenovani je prilegal vrvenico polnilne posode v ohišje. Pri tem delu je uporabljal brusilni stroj. Le-ta se mu je zagozdil, ohišje brusilnega stroja pa se mu je v rokah zavrtelo v nasprotno smer. Pri tem mu je zvilo roko nad zapestjem. SADIKU Ismed, PU delavec Imenovani je miniziral litoželezni venec za protitočni mešalec. Ko je bil gotov, ga je viličar naložil in hotel odpeljati. Pri tem pa je viličarist zapeljal z viličarjem imenovanemu čez levo nogo. STUHAC Frančišek, strojni ključavničar Imenovani je z rezilnim strojem hotel odrezati kvadratno cev, pri tem pa si je poškodoval oz. zarezal skozi rokavice zgornji del leve roke med palcem in kazalcem. PULKO Vinko, strojni ključavničar Imenovani je delal v skupini, katera je £ pomočjo žerjava dvigovala zobčenik težak ca. 170 kg. Pri dviganju se je tovor nagnil, imenovani ga je hotel zadržati, pri tem pa si je zvil prste na levi roki. STRELEC Anton, strojni ključavničar Pri razkladanju pločevine se je imenovani urezal v kazalec desne roke, kljub temu da je uporabljal zaščitne rokavice. MIHOCI Mato, VK ključavničar Imenovani je skupaj s sodelavci postavljal jeklene nosilce. Pri obračanju nosilca se je nosilec nagnil ter se imenovanemu naslonil na nogo. BABSEK Angela, snažilka Na poti domov je imenovana padla na spolzki ilovnati poti in se pri tem poškodovala na odvrženi razbiti steklenici. MEROVCI Belim, PU delavec Imenovani je naložil v samokolnico stremena. Pri natovarjanju je preveč naložil, tako da se je samokolnica pri dvigu obrnila. Pri tem si je poškodoval mezinec desne roke. TOZD LIO Škofja Loka (— + 2 poškodbi) Oktober V tem mesecu ni bilo zabeleženih poškodb pri delu. November MRAK Amalija, NK delavka Pri premikanju vagončka je padla, pred tem pa se je ujela na levo roko in si' jo poškodovala v zapestju. TOZD OGP LJUBLJANA (— + 2 poškodbi) Oktober V tem mesecu ni bilo zabeleženih p<|s škodb. November JURALIČ Marjan, PK betoner Imenovani je na stroju za izdelavo zidakov s sodelavci zamenjaval model. Pri potiskanju podolžne letve se je močnd nagnil in udaril z glavo ob rob stroja, pri čemer si je prebil kožo na glavi. VADAS Stjepan, KV zidar Pri preseljevanju garderobe je pri prevozu ene izmed garderobnih omar zdrsnila z vozička in padla imenovanemu n& desno nogo ter mu poškodovala palec. TOZD SPO Ljubljana (1 + 2 poškodbi) Oktober VUZEM Pavel, strojnik na valjarju Pri pogonu stroja vibratorja »Aman« t ročno ročico je imenovanega ročka udarila nazaj v levo roko tako močno, da je moral iskati zdravniško pomoč. November FRIŠ Branko, KV delavec Imenovani je šel na delo z avtobusom. Avtobus se je med potjo prevrnil in pri tem dobil lažje poškodbe. PENEZIC Jože, KV delavec Pri vzpenjanju na keson kamiona mu je zaradi spolzke stranice (zaradi dežja) spodrsnilo in je dobil udarec v golenično kost leve noge. TOZD Zelezokrivnica (3 + — poškodb) Oktober VORKAPIC Strojan, PK železokrivec Pri rezanju na železokrivskem stroju (mizi) je imenovanega udarila palica. TOMIČ Boro, PK železokrivec Pri spuščanju železa je imenovani imel roke na ogradni cevi, v trenutku ko- se je razsul snop palic mu je pritisnilo levo roko. KELEBIČ Ramis, PK delavec Imenovani je dobil udarec v glavo S kljuko od jeklene vrvi zaradi nepazljivosti žer javista. November V tem mesecu ni bilo zabeleženih nezgod pri -delu. Bojan Bambič TOZD GE RAVNE NA KOROŠKEM (6 + — poškodb) Varstvo pred požarom TOZD GE JESENICE (5 + 6 poškodb) Oktober TRIPLAT Ivanka, KV šivilja Na poti z dela se je spotaknila in padla. Pri tem si je poškodovala levo koleno. MlLIVOJAC Cveto, KV strojnik Pri rezanju in čiščenju cevnega materiala z rezalnim strojem mu je drobec kovine padel v desno oko. PRISTOLIČ Anton, VK tesar Pri stezanju opažev je s tesarskim kladivom udarjal po opažni ključavnici. Delček ključavnice se je odlomil in odletel v zgornjo stran dlani leve roke ter mu 3o poškodoval. STEVANOVIČ Ratko, PU tesar Imenovanj je opaževal steno. Preko nje-Sa pa je monter Metalne vrgel cev varilnega aparata drugemu monterju, vendar je le ta ni ujel, ter je tako cev padla °z. zadela imenovanega na levo roko in h)u poškodovala kost v zapestju. ALIVUK Murat, kV Varilec*h pri nakladanju plina na nakladalni ramPi, ki je bila že močno poškodova-na» je imenovani stopil v luknjo, pri tem si Je zvil nogo in; padel škripaj z jeklenko na cestišče z višine 'ca. 1,5 m. ^ o v;.e m b e r POPOVIČ Radoslav, PK delavec Imenovani je v jašku s kompresorskim kladivom ižsekaval bet. steno. Ko je ste-"' n° Prebil ,je kladivo ušlo v rahlo nasuto Ze mi j išče. Pri tem pa je z roko udaril ob r°h izsekane jame, ter si poškodoval sre-tiineč desne roke. ŠUŠTERŠIČ Marjan, KV zidar Imenovani je obral deske za strešni na-^ošč. Pri delu mu je deska, spodrsnila S1 je z el. obli čem poškodoval prsta-nec‘ leve roke. klAHALBAŠIČ Šefi k, KV zidar j. Pr* montaži stopnic je držal leseno Te-’ d|a se ne bi izmaknila. Sodelavec je teni trenutku s kladivom udaril po ^°Pnicj tako, da je stopnica imenova-niu Priščipnila kazalec desne roke. DEDIČ šero, NK delavec Imenovani je z el. kladivom razbijal betonski zid. Ko se je pod kladivom odlomil večji kos betona je konica kladiva zdrsnila in imenovani je omahnil naprej. Pri tem mu je železno sidro, ki je štrlelo iz zidu, razbilo steklo zaščitnih stikal in ga ranilo pod desnim očesom. LOŽNJAKOVIČ Milenko, KV zidar Imenovani je z jekleno lomilko oddva-jal opažni element od betonske stene. Ker mu je pri tem delu lomilka nenadoma spodletela, je izgubil ravnotežje in padel na tla. TOZD GE MARIBOR (3 + 3 poškodbe) Oktober JAMBROVIČ Zelimir, PU tesar Imenovani je delal na zapiranju ste dvostranskega opaža, ko je rezal opai no ploščo z ročno krožno žago ni bil dt volj pazljiv’ $.a ?i ^. za^za^. tri p; ste na levi roki. •+MSlC Iv«n' PI+tes,»J Imenovani je vozil s samokolnico beto za betoniranje temeljev. Aoh, ' po kati rem je peljal, je bil zaradi dežja moke -in spolzek, samokolnica je zdrsnila Ploha, se prevrnila in potegniti delavc za sabo. Pri padcu si je poškodoval de; no roko v ramenu. HABJAN Vilma, snažilka Pri vzpenjanju na stol se ji je zavrtel v glavi in je padla. Pri tem je zadela prsmi ob trd predmet in dobila poškodb v višini enajstega rebra. November DRVODERIČ Stjepan, KV tesar Imenovani je delal na zapiranju sten opaža. Ko si je pripravljal el. kabel z vrtanje vezi mu je nekdo od sodelavce z odra spustil moral na stegno lev noge.. . , . ,v ,v_ FIDERŠEK Elizabeta, snažilka Na prehodu za pešce, jo je podrl oseb ni avtomobil, ko je zjutraj šla na dele Dobila je zvin leve -noge v gležnju, zlon desne roke v zapestju, močan udarec r.. glavi nad desnim očesom in podpludbe. Oktober VIDOVIČ Ilira, PU tesar Pri nakladanju ruševin je imenovani izvlekel komad bet. železa, kateri je bil vpet med ruševinami. Pri izvleku se mu je železo iztrgalo iz rok ter ga udarilo nad desnim očesom. BOŽIČ Peter, KV zidar Žerjav je dvigal armaturo, katera je zadela za veliko tablasti opaž NOE, kateri je padel na drug opaž, le ta pa je padel na delavce, ki so čepeli pod opaži. TURZA Karel, KV betoner Pri hoji po stopnicah navzdol se je spotaknil in padel približno 1 m v globino. Pri tem si je poškodoval desno roko v podlahti. VOZIC Emil, PU zidar Žerjav je dvignil armaturo, katera je zapela za veliko tablasti opaž NOE, kateri je padel na drugi opaž, le-ta pa je padel na delavce, ki so čepeli pod opaži. ZEČEVIČ Dorda, PK delavec Pri raztovarjanju cementnih vreč je bila ena raztrgana iz katere se je vsipal cement in mu poškodoval levo oko. KOVAČEVIČ Hamdija, NK delavec Pri razlaganju elementov mu je le-ta zdrsnil ter mu poškodoval sredinec in prstanec leve roke. November V tem mesecu nj bilo zabeleženih poškodb pri delu. TOZD KO LJUBLJANA (4-1----poškodb) Oktober ČIŠMEŠIJA Anton, strojni ključavničar Ob priliki brušenja si je imenovani poškodoval desno oko. ŠMID Alojz, strojni ključavničar Pri brušenju zaščitnih pokrovov za RS V z ročnim brusilnim strojem je imenovanemu odletel opilek v levo oko. ROVŠEK Branko, strojni ključavničar Ob .priliki namestitve vrvenj ce na skreper je prišlo zaradi slabega vpetja s spono do padca vrvenice na nogo imenovanemu. Služba za varstvo pri delu je organizirala izobraževanje ob delu s prikazom filma in praktično vajo uporabe gasilnih aparatov Na gradbišču v Buzetu, kjer je bil prikazan film o požarnovarnostnih napravah in nato še praktična vaja gašenja z aparati, smo se o tovrstnem dodatknem izobraževanju pogovarjali s tov. Karlom Fleihtinger-jem, ki nam je o tovrstnem načinu dela povedal: »Vsekakor smo zelo veseli takšnih akcij, ki so bile izvedene že vsako leto. Tokrat se mi še posebej zdi, da je tema izredno primerna in da je tudi v prihodnje izbirati predvsem takšne teme, ki bodo vsaj malo zanimale delavce in od katere bo imel tudi nekaj praktičnih koristi. V preteklih predavanjih je bilo vse preveč številk, ki se jih delavci niso zapomnili in so se le dolgočasili. Tokrat, ko jim je član gasilske brigade iz Kopra, po zanimivem filmu še pokazal, kako se dela z napravami za gašenje požarov, so delavci kar vsi po vrsti hoteli poizkusiti, kako se sproži mehanizem. Nekateri so bili še kar priročni, medtem ko so bili drugi tako nerodni, da so ognjeni zublji uničili pripravljen kupček, še preden je bil curek usmerjen proti ognju. Pomembno za vse skupaj pa je bilo to, da so se ob koncu zavedali, na kaj morajo paziti, da do uporabe teh naprav ne b i prišlo. Prav zato predlagam, da za prihodnje leto pripravite kratek film O elektriki in nevarnostih, ki preži j d na vsakem gradbišču.« Med vajo vsem ni šlo najbolje od rok Vsako leto, ko preteče vedno se kaj novga reče iz pomembnega nam niza manjka le papirna kriza. Kar na tone smo papirja skupno letos porabili da bi naše proizvajalce lahko bolje obvestili. No pa dosti je uvoda hitro sprazne se posoda pa še tisto kar ostane naj gre med gradisovce zbrane. Januarja smo želeli da bi dela dosti imeli se je reklo pri Uhanu manj na pamet več po planu. Zakon nov je bil pred vrati sindikat zdaj več, ne more spati sestala se je grupa — tima vsak naj dela in ne — kima. Februarja že dosledno jasno in še bolj pregledno v Portorožu smo se zbrali nova znanja si nabrali. In še tole se zgodilo v GASTU se je zataknilo vsak ozira se okoli, in po svoje »boga« moli. Marca zima še pritiska vsak k svoji rad se stiska žene praznik so imele delegatke zdaj so cele. Na konferenci smo se zbrali in takole tam dejali, zdaj prisotna praksa ta kar je novo naj velja. Aprila lahko vsak se zlaže ima pravico državljan ali gorje, če se izkaže da se laže dan na dan. Res v hiši vse se zgane TOZD om strašno se mudi brez za mir e in brez kose uskladili dohodkovne smo odnose. Maja skupaj smo slavili, praznik vaš in dela dan zakon ves smo obnovili že izvaja ga občan. Nobeden ne stoji ob strani vsak upravlja, vsak gradi, ta se trudi, drug računa da nihče pi eveč ne dobi. Leta pol res hitro mine sprejeli smo naš letni plan produktivnost skoz’ se veča »perla« raste rsaki dan. f * '-Z i;s% ■ - X\OAuka Novembra zopet smo sejali koliko točk bi zidarjem dali razdelili na razrede vsaj »jc« rad iz polne sklede. Konferenca OOS in svet ZKa oceno dala sta oba kakšni so naši splošni akti za nas so to interni pakti. Kaj pa v TOZDih se je zgodilo delat pridno je bilo merilo vsak zase, vsi skupaj — to šlo bo naprej da lepše vam bode. en let obsorej TOZD Ljubljana napreduje pogodbe nove vsak dan snuje vmes bil je le majhen post to je r.aš — Karlovški most. Koper še vedno najmanjša enota Gradisa zmirnj je čvrsta celota škoda da tamkaj med sodelavce plahe pojav ajo doli, »Primorske se zdrahe«. »Raven« poln je korotan priden narod tu je zbran za delo boj je tu velik neizprosni so. kot 4rd’ »Čelik«. Oktobra našli smo merila ki bi vsem zagotovila da se cvenka več dobi če bom delal jaz — in ti Zdaj pa mnogim to ni všeč vsi bi še hoteli več delo bodi tu naš moto vsak predstavi naj svoj foto. Konec leta tako se reče voda nam že v grlo teče. Z OZD uresničiti, je v praksi pa naj bo mini ali maksi. Decembra vsi smo glasovali si novo pot v bodočnost izbrali priznanj veliko smo dobili kvalitetno v prihodnje, tudi bomo gradili. Ci Novih Jarš vse do Jcrr.cja okolica širi svoja meja investitor vsak ga rad ima ker zida dobro kar se da. Jesenice Gorenjsko čast. rešuje disciplina. red vri njem se kuje novi direktor je prišel na plan upam da stari, nadaljeval bo program Odložil sabljo general v Mariboru Gačnik je postal zdaj vodi on. kaj komu mar če gre za drlo in denar. Gradnje delajo v Ptuju če treba tudi drugod zato pa zdaj med vrste naše podre poslednji naj se plot. Celjani vedno bolj po svoje borijo se za tvoje — moje so vedno za pravično stvar velja pri njih pregovor star. Nizko gradnje — Gradis glas ponesli so v poslednjo vas mostove dobre nam gradijo čez meje naše tudi brzijo. Projektanti tudi tu so zbrani v Mariboru in Ljubljani veliko deda jih še čaka potrebna bo roka. pridna vsaka. V KO halo so zgradili se k uspehom novim napotili sežiga!vj stroj je nov »memorij« peljal nas bo v krematorij. Udarno vedno kvalitetno betonarne v svet. so šle korektno le roke včasih ne držijo čeprav v KO »vseskoz« hitijo. V OGP so sklenili tri razpise ponovili kdaj zbran bo vov direktor kdaj zasvetil bo reflektor. CFO je jedro naše cene pa. kot komu paše če pri strojih kaj zastane »Vintrr« hitro v roko vzame. Škofja Loka v širni svet izdelkov svojih cel komplet prodala je in vedno žaga ekonomska dobra je podlaga. Železo krivi se v Ljubljani najmanjši so med velikani le kadrov ni, in ne železa zastonj Kohne. se tam napreza. V tujino vsi bi radi na papirju — ne za res Frankfurt nas prijazno vabi tu začne se dela ples. Skupne službe so postale TOZDov vseh rezervni plan toda vse bi se zamajale če podre se umski hram. 3. junij dan gradbincev nas pri delu doleti lep pozdrav še vam planincem Gradis društvo ustanovi. Julija je bilo vroče kdo bo glavni? Kaj se hoče zapustil nas je naš Keržan ostal v Ljubljani je župan. Pomladili zdaj smo vrste združili vse — vezi so čvrste je Škulj prevzel — ta velik voz in ni je sile. ki b’la b’ nam kos. Sindikat nam dal priznanje za delo res in ve za spanje za nove družbene odnose za uspehe vseh in ne na kose. Avgusta smo se oddahnili, interne akte pozabili postalo morje naš je čar za tistega, ki ima denar. Septembra se je spet začelo, delavski svet je šel :ia delo je Zeka dodal še eno stvar nikar si delati utvar. Samo se nič ne naredi za delo smo odgovorni vsi poslednji to je opomin učinek naš bo šel na klin. Škulj drži se zdaj na čelu Peteln »štango« mu drži APS nam strune meša vedno on naprej drvi. Iko v banki še kraljuje k sreči nikdar prazna ni z vsemi rad se posvetuje, če kje preveč završi. Kuštrin je zdaj ta nov direktor ko komercialo gor drži cela služba kar se trudi, da se dela več dobi. Sever kadre v predalu naj bi vedno jih imel in če kdo na gumb pritisne strokovnjake ven bi snel. Programi, študij analize v ROŠU to so ekspertize Pečenko zbral je strokovnjake se loti naloge zdaj vsake. Poročila sporazumi zadnje čase Zupančiču vse bolj belijo lase in hitro on še tu pristavi na strani šest je člen ta pravi. Zdaj se v glavnem smo izpeli letu starem slovo vzeli v novem, pa veliko sreče veselja zdravja polne vreče.