JUTRA!
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 455
Sadovi nemiko-klerikaSnih
paktov
ČUDNA NAREDBA PROSVETNEGA MINISTRA ZA MARIBORSKO
OBLAST.
Nam Mariborčanom je znano, da so naši nemški politični voditelji hoteli že pred leti izsiliti, da bi smeli tudi taki stariši, ki so sicer čisto sloven skega pokolenja, ki so jih pa razmere in pa premalo razvito duševno obzorje napravile za renegate, kljub te-?ini dajati svojo deco v nemške šole.
Kdor pozna naše razmere, ve, da so pred in med vojno Nemci opravljali rabeljsko delo raznarodovanja deloma potom nemških oblasti in uradov, zlasti pa tudi potom nemškega šolstva, katero so ustanavljali v naših krajih potom »Sudmarke« in »Schulvereina«. Jasno je, da so tisoči slovenskih starišev pod pritiskom nemškega kapitalizma v tistih časili dajali svoje otroke v nemške šole in tako množili število janičarjev. Tu treba samo pogledati v naše rnagdalensko predmestje in v Studence, pa v Pobrežje, Poljčane, Celic. Rogatec in kjerkoli je bila le peščica nemštva, pa se vidijo sadovi raznarodovalnega dela nemških šol v naših kraiih v pokojni Avstriji.
Da se je moralo v naši narodni državi ustaviti to delo za vsako ceno, je za vsakega trezno mislečega človeka na dlani. Priznavamo vsem pravim Nemcem pravico, da dajo svoje otroke poučevati v nemških šolah odnosno razredih, katerih je tudi v naši mariborski oblasti več ko dovolj. Pavno tako pa moramo z vso odločnostjo odobravati ono prosvetno politiko ki je onemogočala, da bi sloven ski stariši še nadalje pripomagali k vzgajanju narodnih odpadnikov. V kali ie bilo treba zadušiti možnost, da ho modi nemški kapitalisti še nada-l.ic pritiskati na svoie po rodu slovenske uslužbence v smeri, da bi morali dajati svoje otroke v nemške šole. Prosvetni minister Pribičevič je ta-koi no voin? ta način ponemčevanja slovanske dece energično ustavil z določbo da mora biti pri vpisovanju otrok v SnJo merodajna dokazana narodnost obeh starišev. Maše nemško politično vodstvo pa ie. še popolnoma r>roi->nieno s predvojno nemško fiiep+plUfito vodilo boj v tej smeri- dl bi b:l'< nri vnisovaniu otrok v Solo merorMna samo Izjava stnrišev, ali	n	d->H	v nemško šolo.
; rln	m	rocn	*?o	prnRvet-
ni ministri čuvaji da bi tej netnSkl zabtrti/i ugodili ker so se zavedali. f 11 to noj-tipnijo i^^anie anaciinnnl-pt0'n	nh	naši meji v maribor-
ki bi mogel v gotnvem s "■-•mu ifrat' zelo usodenolno vlogo.
'mf|m° r,nvoli prilike onazovatf n a (iv!.-n mlndino. sinove v naših kra-nli nnc,-.lip»nth \iPTr)f,pv jt1 nemškutarjev. ki iih da in f; ?0|afi v inr)7pm_ ,stvii: vidimo kako nemški naraš-Ci<i «nvr«9! in zaničuj* našo državot vidimo k p V o s? nridobfva avstriisko dr?.,vMansfvo dn se Izogne voiaškl v n»*l državi, ki n-j, na v|cHnb temu ne fz?ene kot nadležnega tulca • v?din’o kako nemški vlsoko*oW iz nnšp države sodelnlelo pri naibolj zao-rf^Aniit nemških burševsklii orga-id^aeiiah v Avstriil In Nemčiji proti našim državnim Interesom.
Toda tudi v tem pogledu je začela sedaj zveza med našimi Nemci in klerikalci v vsej naši mariborski oblasti. ki se zlasti pojavlja v Mariboru, Celju, Ptuju in drugod, roditi svoje sadove. Celjski nemški listič je nedavno z velikim triumfom mogel objaviti, da je bivši prosvetni minister, obenem župan naše prestolice, g. dr. Kumanudi, tik pred svojim odstopom pod vplivom klerikalne stranke izdal naredbo, ki se je dostavila velikemu županu mariborske oblasti »v svrho ravnanja« in s katero se priznava Nemcem in Madžarom kot »narodnim manjšinam« v naši oblasti pravica, da sme pri vpisovanju otrok v ljudske šole poleg narodnosti in jezika biti merodajna tudi izjava starišev, v katero šolo ga hočejo vpisati. Da je dr. Kumanudi. ki naših razmer ne pozna, podpisal to naredbo, se toliko ne čudimo, ker vemo. da so krivci tu predvsem naši slovenski klerikalci, ki so se pač hoteli oddolžiti Nemcem za njihovo pomoč nri raznih volitvah v javne zastope. Je to ena izmed koncesij, katero so si Nemci prislužili s svojim hlapčevanjem klerikalni stranki. Lahko so zadovoljni: Pot k ponemčevanju slovenske dece v naših slovenskih pokrajinah Je zopet odprta.
Značilno je, da si liublianski »Slovenec o tem ni upal drugače poročati, nego da ie snravil s tem v zvezo načrt koroških Nemcev za takozvano kulturno avtonomijo Slovencev na Koroškem, ki ga pa koroški Slovenci sami najodločnejše odklanjajo. Izdajstvo slovenskih klerikalcev nad našimi nacijonalnimi interesi ob meji ne sme ostati nekaznovano.
Stanovanjska zailita
ZAHTEVE HIŠNIH POSESTNIKOV IN STANOVANJSKIH NAJEMNIKOV.
Realno življenje bo najbrže samo in najlepše uredilo tudi stanovanjski problem, a to šele čez daljšo dobo; neposredno, ko bo ukinjen stanovanjski zakon in žnjim sleherna zaščita, pa je pričakovati hudih zmed in morda tudi sem ter tja kake katastrofe. Hišni gospodarji so se nekako zamislili v pričakovanje na boljše čase, ko preneha stanovanjski zakon, ko bodo zopet svobodno razpolagali s svojim imetjem in lahko svobodno diktirali cene. Toda tudi najemniki so šli
v	svojem strahu pred nezaščiteno dobo predaleč, ker ne premislijo, da bo hišni lastnik končno vendarle moral oddati stanovanje in, ker ne bo našel takih, ki bi mu plačevali poljubne cene, se bo moral pač zopet zadovoljiti z najemnikom, ki bo plačal kolikor bo največ mogel. V Mariboru prevladuje uredništvo, ki ne bo zmoglo visokih stanarin, in tako bo tudi stanarina morala ostati v skladu z urad-I niškimi prejemki, ker bi višjih v skoro ! tričetrtine slučajih ne bilo doseči. Le za ; mesec maj, ko ne bodo vedeli niti lastni-
■	ki niti najemniki kako in kaj, je treba paziti, da se strune preveč ne napno. j Predvsem naj hišni Ustniki ne pričaku-i jejo preveč in ne gredo preko zlate valute! Gotovo je, da bi bila stanarina preko zlate valute pretirana in nepravična in jo je treba ali zabraniti ali pa pritegniti v komunalne namene.
2e na zadnji seji občinskega sveta je bil stavljen tak predlog, a popolnoma nepravilno odkazan mestnemu knjigovodstvu, da ugotovi efekt obdavčenja stanarin nad zlato valuto, torej stanarin, ki so llkrat vi^je od predvojne. Mestno knjigovodstvo pa tega ne bo moglo izvršiti, ker gre za stanarine, ki še niti dogovorjene niso: kaj šele prijavljene! — Misel pa je pravilna in tako se bo mora! sklep občinskega sveta glasiti: Vse čiste
Sv. Trojica v Slov. gor.
V	nedeljo 18. marca se je vršil tu jako dobro obiskan občni zbor kr. org.
SDS, Iz poročila tajnika je bilo po-
sneti. da se organizacija kljub vsej nrotiagltaclii krepko razvila in da Je že vse okoliške vasi. Politično poročilo je podal delegat Oblastnega odbora g. Kejžar, ter so vsi navzoči odo-
v pretečenem letu pristopilo 10 novih članov, na občnem zboru pa zopet 10. tako, da so v novem odboru zastopane bravali taktiko KDK. ki se neustrašeno in uspešno bori za enakost in enakopravnost vseh treh olemen. V odbor so bili Izvoljeni stari izkušeni odborniki s pocestnikom Krambergerjem na čelu. Sklenilo se je prirediti na belo nedeljo javen shod, na katerem bi poročal narodni poslanec dr. Pivko.
Sola ra avtomobiliste.
Veliko županstvo je podelilo g. ing. Ferdu Frledau-u koncesijo za avtomobilsko šolo, ki bo v 4tedenskih tečajih vežhala avtomobiliste po pravilniku, ki ie bil izdan od politične uprave. Šola, ki ie pri nas prva te vrste, se nahaja na Aleksandrovi cesti. —
Otvoritev brzolava In telefona v Puconcih.
Dne 15. marca je bila pri pošti Puconci (vPrekmurju) otvorjena brzojavna in telefonska služba. —
najemnine, ki presegajo Hkratno čisto najemnino 1. 1914, zapadejo v korist gradbenega fonda mestne občine. Mestna blagajna, to stoji, takih presežkov ne bo mnogo kasirala, a dosegel se bo v zade-
vi	stanovanjske zaščite efekt, da se bodo hišni lastniki in najemniki sporazumeli vsaj na bazi zlate valute.
*
BEOGRAD, 21. marca. Zastopniki Zveze hišnih posestnikov so te dni po-setili ministra za socijalno politiko Tedo Radoviča in mu predložili zahtevo, da naj se s 1. majem v starih hišah računa najemnina v zlati pariteti na podlagi predvojnih cen in po relaciji: ena predvojna krona enaka 20 Din. S tem vprašanjem se je sinoči bavil ministrski svet. vendar pa še ni padla odločitev.
Tudi Zveza stanovanjskih najemnikov je predložila vladi zahteve, ki obstojajo v glavnem v sledečem:
1.) Stanarina naj se maksimira na podlagi zlate paritete in predvojnih cen tako v starih kakor v novih stanovanjskih hišah. Vsako povišanje najemnine preko zlate paritete naj se kaznuje kot oderu-štvo z globo 10 —30.000 Din na korist fonda za zgradbo cenenih stanovanj. 2. Zajamči naj se neodpovedljivost stanovanj v smislu stanovanjskega zakona z dne 15. maja 1925 pod čl. 10 točke d, e, f in g. 3. Vse stanovanjske odpovedi, izrečene potom rednih sodišč radi povišanja najemnine ali brez povoda, naj se u-stavijo za vse one najemnike, ki pristanejo na povišanje do zlate paritete. 4.
V	vseh večjih centrih naj se ustanove mešane komisije, obstoječe iz zastopnikov občine, najemnikov in hišnih posestnikov, ki naj vodijo evidenco o praznih stanovanjih in skrbe za pravično dodelitev.
Prvi pomladanski dan
preživljamo danes. Že sinoči ob 21.45 je namreč dospela zemlja na svoji poti okoli solnca do one točke, ko sta dan in hoč enako dolga. Saj pa je to letos tudi edino znamenje prihajajoče Vesne, če izvzamemo veselo ptičje žvrgolenjc po naših parkih: mraz pritiska huje kot v februarju in na Pohorju, ki je odeto v debelo snežno odejo prav v dolino, imajo smučarji še najlepšo sezono. Stoletni koledar pravi, da bo danes zamrzlo, jutri pa da bo topel dež. Prvo ie res držalo, če bo drugo, bomo videli jutri. Za prihodnje tedne pa nam je po istem proroku pričakovati še takega mraza, da pomrznejo nageljni in rožmarin po vrtovih. Kakor vsaka dobra reč, tako se torei tudi lepo in toplo vreme nad vse težko privadi, četudi ga že skrajno težko pričakujemo.
Lastniki kinematografov,
ki so zaprli dne 12. t. m. v znak protesta proti petežnim davčnim obremenitvam kinematografe v vsej državi, so po večjih mestih po navodilih iz Beograda pričeli zopet obratovati. Po izjavi pristojnega ministrstva je namreč pričakovati, Ha bo vlada najbrže ugodila zahtevam lastnikov kinematografov. Kakor se nam poroča, pa ostanejo kinematografi v Mariboru kljub temu zaprti še do sobote 31. marca. —	^	v"
Obdukcija trupla Kelčeve
se je izvršila včeraj popoldne na pobreškem pokopališču. Ob navzočnosti sodne komisije sta raztelesila pokojnico, ki ie že skoro enajst mesecev ležala v grobu, sodna zdravnika gg. dr. Jurečko in dr. Zorjan. Ker se vidni sledovi nekaterih strupov n. pr. strihnina izgubijo v kratkem, se ni dalo na licu mesta ugotoviti nič posebnega. Pač pa so nekatere notranje dele telesa pokojnice poslali kemičnemu preizkuševališču v Ljubljano, če ho utegnilo ono najti kake sumljive znake. Krojaški mojster Jakob Kelc, ki je v preiskovalnem zaporu radi suma u-mora svoje soproge, dejanje odločno zanika. Upati je, da preiskava v kratkem ugotovi, je li mož kriv ali ne. —
Velik požar blizu Ptuja.
Danes zjutraj ob petih je začelo goreti med Ptujem in Št. Janžem. Požar, ki je nastal na doslej še neznan način, je ipe* pelil 12 objektov, lastnino štirih posestnikov. Gasilci iz Maribora in drugod so sicer hitro prišli na pomoč, gasiti pa *iiso mogli, ker ni bilo vode. Delo se je moralo omejiti na razdiranje gorečih objektov. —
Prireditelji koncertov/plesov in vsakovrstnih predstav* sc ‘ opozarjajo, da morajo odfJej * predložiti s tekočimi številkami opremljene vstopnice najkasneje tri dni pred prireditvijo v mestnemu knjigovodstvu v svsrhol,opren^z*unidno
štampiljko,	‘slujS^.^kale-
rih ie mesttll magistrat’ prit$(ii$p<c že oredčasno;,aq«^,^Dlaj§^^^ davka.,—!
Mcuiborsltl
Poštnina plačana v gotovini
Cena 1 Din
Leto II. (IX.), štev. 66
Maribor, sreda 21. marca 1928
izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani št. tl.409 Velja mesečno, prejeman v uprav! ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13
Oglasi po tarifu
Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova utic& it. A
jW>	V	^	<**	f	m	|	{»	i	>*fa
——MtMH—gririn——^—
Z veUtUm s?*Si©!!? iz Beograda
domov
POTOVANJE MARIBORČANA IZ BEOGRADA V ZAGREB Z AVI JONOM.
Mnogo so že čuli čitatelji »Večernika o potovanjih v zračnih višavah v tuzem-stvu in inozemstvu. Limbuška gruda in ptujsko polje sta ponovno gostoljubno sprejela v svoje naročje radi megle in vremenskih neprilik zašlega ptiča-velikana in palčke-potnike, ki so s pomočjo njegovih kril pluli iz kraja v kraj. Marsikatero vojaško letalo je brnelo nai Mariborom, a nikdo ni javno hotel govo f!tl o občutkih, ki navdajajo navadnega zemljana, pešca, kolesarja, pa makar tudi avtomobilista, ko se dvigne prvič v sinji zrak, med oblake, ko se mu izpolni želja, za katero je stremelo tisočletja človeštvo, od pradob sem, ko je legendarni Ikarus skušal svoje sile v boju za zmago nad tretjim elementom — zrakom.
Mariborski zdravnik, g. dr. Vilko M a-rin, je pred nedavnim potoval z avijo-nom iz Beograda v Zagreb; poprosil sem ga za intervju, ki mi ga je drage volje dovolil.
»Imel sem 4. t. m. nujnega posla v Beogradu,« je rekel g. zdravnik, »a mudilo se mi je domu, ker so me tamkaj čakali neodložljivi opravki. Zato sem se odločil, da se po-siužim za potovanje v Maribor do Zagreba najnovejšega in naj hitrejšega prometnega sredstva, potniškega avijona. Sicer pa me je vleklo tudi z neodoljivo silo k poletu z aeropla-nom, hoteč iz lastne izkušnje spoznati ta nov način potovanja, vse njegove čare in makar grozote. Kupil sem si torej karto, ki jo mrdi »Putnik« kakor tudi družba »Wagon lits« (600 Din, oziroma 300 Din za drž. uradnika), udobno zajtrkoval okoli pol sedmih v Beogradu ter šel nato v pristanišče, od koder me je mali prevozni parnik povedel v Zemun. Tam sem stopil v avto, ki me je prepeljal na letaiišče, na veliki ravnini približno 3 km izven mesta.
Avto se ustavi pred hangarji. Ravnatelj pozdravlja došle potnike, — pet se nas je zbralo za potovanje, — razkazuje inozemska potniška letala, ki počivajo v hangarjih, pripravljajoč se za polete preko Sofije v Carigrad, oziroma preko Dunaja v Nemčijo. Naenkrat stoji pred nami »naš« veliki ptič, pripravljen, da nas ponese tja v daljni Zagreb. Lep strojček je to, 450 HP, dvigne sebe, pet potnikov, pilota, mehanika in nekaj prtlja ge tja nad oblake. Tako nežna, mehka se mi zdijo krila, ogrodje kakor iz lepenke, žičje, ki veže posamezne dele, šibko, filigranasto...!
Ali si ti, stvor človeškega uma in roke vreden, da ti zaupam svojega rojstva kosti? »Potez«! Svetovno znana francoska firma!! Nadaljno razvijanje in naraščanje čudnih občutkov, ki groze, da mi napolnijo dušo in obisti, pretrga glas ravnatelja, ki nas vabi v čakalnico, kjer nam nudijo usnjate obleke, ki naj bi nas varovale mraza. »Toaleta,« si mislim, »za potovanje domu ali pa na oni svet...« Nekak nemir se me je polaščal, nekako mrzlično pričakovanje nečesa neznanega, velikega, nekaj sličnega onemu, kar navdaja vojaka, ko sliši od daleč grmenje topov; na vsak način doživlja človek v takem slučaju trenotke, ki mu nudijo, ako je avtopsiholog, široko polje za opazovanje samega sebe.
Uslužbenci tehtajo našo prtljago (za vsak kg nad 10 kg je plačati 10 Din), jo merijo, odgovarja li oblika predpisom, in spet stojimo pred ptičem, čegar motor jame — nekaj minut manjka do osmih — grozno, urnebesno ,oglušujoČe ropotati. Čudno vpliva to grmenje na človeško notranjost! Akoravno junak, stoji ob meni sopotnik, bled, morda drhteč; jaz samega sebe sicer ne vidim, a najbrže se tudi mene loteva vidno razburjenje. Vrata v ptičjem telesu se odprejo, potisnejo nas na mehke usnjate sedeže, še enkratno prijazno mahanje od strani leta-liščnega ravnatelja, njegove besede so neslišne radi divjanja motorja, nato »resk, resk« v ključavnici in zaklenjeni smo v ozki kabini, kjer nas za silo vseh pet sedi. Hm! Zaklenjeni!! Močnejši va! krvi je udaril proti srcu... Ura kaže točno 8.
Skozi okence v steni, ki loči kabino od prostora za pilota, vidimo, kako !e ta
nekaj onegavi, skozi stranska okenca vidimo dva mehanika ob desnem in levem krilu; signal, gas 12 cilinderskemu motorju, z brzino 70 km zdrknemo po betonski plošči aerodroma, potem po zemlji in naenkrat — stojimo: zemlja bm nazaj, in z njo aerodrom, Zemun, Dunav, Sava in Beograd. Zemlja se vedno bclj poglablja pod nami, letimo s hitrostjo 175—200 km na uro proti zapadu v višini 900 do 1000 metrov, ki smo jo dosegli v nekaterih minutah. Zares so to bili nebeško lepi občutki!!
Udobno sedim; na obeh straneh kabine so za vsakega potnika okenca, za potnike v kotu na koncu kabine je za zaveso žrtvenik, na katerega (bolje v katerega) more na 'želodcu šibek človek polagati nekrvavo daritev bogu Neptunu — bi se reklo, ako bi bili na morju. Toda proč s takimi mislimi, ne poznam morske bolezni! Solnce sije, razgled diven! Žal, da nisem imel karte s seboj, da bi bil mogel določevati imena vsaj večjih mest in trgov in vasi, ki so drvele pod nami proti vzhodu. Na najmanj 10 kin gledam naprej in nazaj tok Save, ki se v velikih lokih vije po ogromni Slavoniji, popolnoma obdelani, čakajoč le še toplejših vetrov, da vzklije iz nje morje zlatega žitnega klasja; in vso to nepregledno rr.vnino so obdelale pridne roke tisočev in tisočev, ki so tako majhni, tako ae-znatni, da jih ne razlikujem globoko pod seboj. Toda tam na levi pred menoj most! Tostran in onstran mesto! Vas pa poznam, Bosanski Brod, Slavonski Brod! Zopet nepregledno polje, nad gozdovi plavamo, naenkrat — nič, v sivo meglo smo zašli, razgleda nimamo nobenega, motor prične počasneje delovati, pilot vozi v nižino. Kmalu vidimo zopet, toda ne več polja^ pač pa nizko griče /-je, ki sem ga primerjal našim Slovenskim goricam. Najbrže je to gorata pokrajina vzhodno od Zagreba. Mar se !i bližamo cilju? Ura kaže 9.45. Res, kmalu bomo pristali. Vedno niže plovemo hi vztrajamo slednjič v višini 200 metrov. Iz te višine razločno vidimo železniške pragove, okna na hišah, ljudi na polju, grobne kamne na pokopališčih — ki se nam škodoželjno režijo...
Tam v daljavi leži, v gosto meglo zavit, Zagreb. Le še par tren6tkov in zo^et padamo in že drčimo po zagrebškem aerodromu, toda malo prenaglo. Trese nas strahovito, imam občutek, da se silno hitro vozim z avtomobilom, čegar colesa so brez zraka, po debelo nasuti . cesti. Pilotu ta vožnja očividno tudi ne : ugaja, zopet se dvigne aeroplan v zrak. kjer napravi še en širok lok in se spusti zopet na letališče, kjer se po mnogo manj hitrem drčanju po tleh kakor rrej ustavi pred zagrebškimi hangarji.
Takoj nas obsuje množica mehanikov in uslužbencev, v ključavnici se zasuče ključ in ravnatelj zagrebškega letališča nam z vidnim zadovoljstvom čestita k lepo uspelemu potovanju v docela' polnem avijonu. Redkokdaj se namreč zgodi, da bi bil aeroplan popolnoma zaseden, saj je privozil baje že dvakrat iz Beograda prazen. Nekaj minut po desetih stopimo iz kabine, sedemo v avto in zdrčimo 7 km daleč v Zagreb na Jelačičev trg, kjer je avijonska postaja. Naglo sem se malo okrepčal, nakar sem točno ob 11. sedel v dunajski brzovlak, ki me je privedel ob 14.30 v Maribor. Ob 15. uri sem sprejemal pacijentc v svoji ordinaciji, prej pa vrgel v peč testament, ne da bi ga odprl.«
Zahvalil sem se g. zdravniku za podatke in na potu domov ugotovil; Potnik rabi torej z avijonom iz Beograda v Zagreb 2 uri, z brzovlakorrf 10 ur; iz Beograda v Maribor z brsovlakom 17
Mariborski in dnemi drobiš
Ljučska uniuerza u fiDariboru
»Srbi v svetovni vojni« je naslov predavanju, ki ga bo imel komandant mesta Maribor g. general Dim. Spasič v petek, 23. marca ob S. zvečer. Orisal bo potek vseh orjaških naporov in junaških bojev naših bratov Srbov za osamosvojitev zasužnjene domovine. Koga ne bi najži-vahneje zanimalo slišati to najslavnejšo junaško pesem iz ust.vojaka, ki se je sam tako odlično udeležil teh gigantskih usodepolnih bojev, ki so v največji meri vplivali na razvoj dogodkov, da bivamo tudi mi Slovenci na svobodnih tleh!
Naša častna zadeva je, da se udeležimo predavanja v največjem številu! — Uvodoma se bodo svirale primerne srbske pesmi na najboljšem gramofonu tvrdke g. Hoferja.
V pondeljek 26. marca: g. Perič predava o srbskih narodnih bračnih običajih. —
Kurz iz psihologije, obsegajoč kakih 6 ur, se bo vršil vsak četrtek in pondeljek ob 18.15 v gimnaziji (II. nadstropje, levo). —
Napoleon Bonaparte
Ko je ta največji mož vseh časov še živel, je napisal: »Rad bi vedel, kako bo nekoč neki pesnik prikazal moje misli in čuvstva, in katere besede mi bo položil v usta. Mnogo del se je že napisalo o Napoleonu in o njegovem času, izvleček iz te bogate literature pa je historični film »Napoleon Bonaparte«. Najgenijalneiši filmski režiser evropskega kontinenta Abel Gance je izrežiral to gigantsko delo. Da pokaže Napoleonovo dobo izza njegovega detinstva do razvoja v junaka velikana, se je poslužil A.bel Gance 260 solistov, 12.000 statistov in 8.000 konj. Samo v eni bitki, ki jo vidite na platnu, se je izstrelilo 50.000 patron. 500 krojačev je izdelalo na teden do 7000 kostumov; 6.000 kg soli so pretvorili nebrojni aeroplanski motorji v sneg, da so se mogle napraviti zimske scene v ateljejih; 12. posebnih vlakov je prevažalo ljudi, prtljago in živali, 3 leta je rabil Albert Gance, da je dovršil ta največji kulturni film. Zveza kulturnih društev bo predvajala Napoleon Bonaparte v dveh delih: I. del od četrtka dne 22. do nedelje 25. tm, in II. del od pondeljka 26. do četrtka 29. tm. Predstave dnevno ob 2„ 4., lA7. in H 9. uri. Pri popoldanskih predstavah plačajo otroci, dijaki in vojaki po 3, 4 in 5 Din za sedež, za vse ostale kljub ogromnim nabavnim stroškom običajne cene. —
mariborsko gledališče
REPERTOAR:
Sreda, 21. marca. Zaprto.'
Četrtek, 22. marca ob 20. uri »Dva bre» gova« ab. D. Kuponi.
Petek, 23. marca. Zaprto.
Sobota, 24. marca ob 20. uri »Orlo^*.
ab. C. Kuponi.
Nedelja, 25. marca ob 15. uri »Dobri vojak Svejk«, Kuponi. — Ob 20. uri »Urh grof celjski«. Prvič. Izven.
Za Parmov spomenik v mariborskem gledališču je namenjena polovica inkasa premijere najlepše Parmove opere »Urh, grof celjski«, ki se bo vršila v nedeljo, 25. marca zvečer. Pred predstavo kratko predavanje opernega ravnatelja g. Mitroviča o Parmi. Opozarjamo že danes na ta glasbeno - geldališki dogodek prve vrste.
Schonherr:
□er UJeibsteufel!
Sinoči so gostovali v nemškem jeziku člani dunajskega Burgteatra gg. Lotte Medelski, Walter Huber in Hans Marr v režiji zadnjega. So to polnokrvni do skrajnosti rutinirani umetniki, ki, kot zlasti ga. Medelski zadenejo in neprestano drže čisto bistvo umetnine. Razvoj žene iz neke dremajoče resignacije v sproščeno žensko silo, vse vplive nanjo in zopet vse iz nje izhajajoče impulze, ki naj dovedejo katastrofo, je podala ga. Medelski s toliko plastično resničnostjo, da je bila njena kreacija lep užitek, do-čim mi g. Marr ni ustvaril iluzije ljubezni še neveščega mladiča. Gostje so dobili vence in cvetje in so z uspehom svojega gostovanja pri nas lahko zadovoljni.
Cisto drugo, od oseb gostov ločeno pa je vprašanje, kaj smo pridobili. Pričakovanega nismo doživeli. Dobra volja u-prave se ni. obnesla. Hudožestveniki so nam bili odkrili tak neslušen, nezaslišan svet umetniškega podviga, da smo “Strmeli v njih, čeprav smo razumeli komaj vsako deseto besedo. Nič nam ni sinočnje gostovanje dalo sličnega. Polnokrvne umetnike, kot so oni, ima tudi Slovenija in njih izražanje, tehnika in pojmovanje je povsem staro, naturalistično. V Zagrebu sem videl isto igro leta 1920 v nič manj rutinirano dovršeni obliki. Igro samo smo tudi že videli v Mariboru. Mislim, da nam v kulturnem pogledu sinočnje gostovanje ni prineslo pozitivnih, novih rezultatov, (kakor nam Ljud. univerza s kultom nemštva ne doprinaša k izgraditvi naše kulturnosti). Tem manj, ker nas je'bilo Slovencev v dvorani jed-UčiteHska vest. _	va peščica, je silna vstopnina še povečala
Učitelj Jernej Čebul je iz zdrav- desinteresement Slovencev na gostova-stvenih ozirov prestavljen iz Ccrneč njih iz krogov, od koder so dvomljivi 0-
I beti. Moglo bi se reči, da je nek rezultat ■ta, da smo reprezentantom nemške
u-
na III. deško šolo v Mariboru. —
Smrtna kosa.
Včeraj zjutraj je umrla upokojene- metnosti pokazali našo ljubezen do nje, mu stražniku g. Francu Bizjaku 12 tedaj znatno stopnjo civilizacije? Za na-letna hčerkica Rozika, učenka 5. raz- sprotno že poskrbi lojalnost drugorod-reda ljudske šole. Pogreb bo jutri ob cev, ki je dosegla, da so po obisku nem-17. iz mrtvašnice magdalenskega po- škili novinarjev nemški listi naravnost
kopališča na Pobrežju. —
I< neljubim dogodkom,
j smešili naše prilike. Za deželo Hammel-; diebov je vsak import vojne odškodnine.
ki so se pripetili v pondeljek po nogo- čeprav v kulturni dajatvi predober, kajti metni tekmi v Ljudskem vrtu. noče- mi se še vedno ne zavedamo, da impo-ma namenoma pred izidom preiskave nira v mednarodnem tonu le brezmeren ničesar pisati, čeprav je bil naš poro- ponos na svoje in 1 e diskreten rešpekt čevalec priča celega poteka tekme in do tujega, ne pa naša prokleta, oriental-domala vsega. kar ji je sledilo. Iz te-:s,,:a servilnost!
ga pa naj nikar ne sklepajo oni, ki „ Dvorana je bila natlačena z Nemci, ki so smatrali za potrebno pisati v vče- M sicer ni videti v našem gledališču, rajšnjem drugem mariborskem dnev-j kakor jih ni bilo nikoli v še nemškem niku, da so Informacije, ki so jih pre-! Mestnem gledališču v Mariboru. Ko pa jeli, absolutno točne. Tudi za nas jlil & vkljub temu kar šumelo po dvora-pride čas, ko objavimo vsa lastna opa ni in ie zunaj brnela dolga vrsta razsvet-zovanja o ponašanju Nemcev in tako-,ljenih avtomobilov, smo spoznali pravi
ur, a bi z avijonom rabil pičli 2 uri 111 pol. V današnjih časih, ko se tudi riinas uveljavlja angleški pregovor, ki pravi »čas je denar«, ne pride do veljavo razlika v ceni med potovanjem z vlakom In' avijonom. Pogumno držimo v raši domovini korak z razvojem tehnike na zapadu.
zvanih Nemcev v poslednjem času tako na športnih igriščih in drugod, kjer nastopajo ne dosti drugače kot v letih pred ustanovitvijo naše države. — Novinarski klub.
Jutri, ob 17. uri se bo vršila v Grajski kleti klubova seja. —
Kdor ne verjame ta naj se prepriča, da ima tvrdka L. Ornik. Koroška cesta 9, krasno izbiro moških cefir- popelin, in svilenih srajc.
VI
Prevoz s splavi.
Prevoz s splavi je z današnjim dnem zopet dovoljen in lahko pasirajo splavi neovirano jez elektrarne Fale.
rezultat tega gostovanja: demonstracija, quod dixi. — M. Š.
Ribarsko društvo, Maribor
naznanja, da je bil na občnem zboru dne 10. t. m. izvoljen sledeči odbor: predsed. prof. Cotič, odborniki: dr. Drnovšek. Drosg, dr. Fludernik, Felber Norbert, Fischer, Greiner, Krenncr. Kopič, Liningcr Aleksander, Novak, dr. Poljanec, •štoreh. Zidanšek. Ker se morata glasom pravil izvoliti dva preglednika računov, sldJcu-je društvo za petek dne 30. marca ob * . in pol sejo v gostilni Tschelligi, Koroška cesta 2, na kutero se vabi vse članstvo. —»
Razorožitev
PETI POSKUS. — SLABE NADE.
V	Ženevi se je te dni sestala peta pripravljalna razorožitvena konferenca. Človek bi si mislil, da pričakujejo narodi to konferenco z veliko pozornostjo in da se je že več mesecev po vseh deželah, v parlamentu in med ljudstvom mnogo razpravljalo o razorožitvi. Tako bi si mislil človek, ki b! prišel med nas recimo z Marsa. Mi smo pa že navajeni, da nam parlament razburjajo dolgotrajne debate o raznih aferah in osebnih sade-vah. Vprašanju razorožitve se posveča jako malo pozornosti.
Pred nekaj meseci je eden najuglednejših generalov sveta, maršal Robertson na skupščini trgovskih zbornic v Lincolnu dejal, da je plod 50letnega njegovega vojaškega delovanja, spoznanje velike potrebe razorožitve. V primer in potrdilo je'pa navedel, da je med svetovno vojno samo pri treh važnih bitkah samo artiljerijska municija stala nič več In nič manj kakor 1248 milijonov. Pri Ypernu se je pa v devetih tednih porabilo 480 tisoč ton smodnika. Potrebo razorožitve kažejo hladno in jasno tudi podatki, ki se nahajajo v glasilu »Headway«, katero izdaja angleška unija za Društvo narodov v Londonu. V njem se navaja na:->rej, koliko ljudi služi v Evropi pod orožjem. Leta 1913. jih je bilo 37.70, leta 1927. pa 35.52 milijonov. Zaključek s veto vn'' vojne je razorožil tri velike državne celote, stanje oborožitve se je pa kljub temu in tolikim mirovnim izjavam in pogodbam le znatno znižalo. Vznemiri iv e so iudi številke, ki kažejo, koliko odpade v posameznih državah od celokupnih državnih izdatkov za oboroževanje. Statistika od leta 1927. je sledeča: V Angliji 5, Nemčiji 5, Avstraliji 5, Švici 10.55, Rusiji 14.4, Madžarski 16.6, Češkoslovaški 17.3, Franciji 17.9, Jugoslaviji 19,
Italiji 23.7, Poljski 35 odstotkov. Te številke najbrž niso točne, gotovo je pa to, da niso po tej statistiki manjše, kakor v resnici.
V	nobeni od teh držav ni gospodarsko in socialno stanje širokih ljudskih slojev enako predvojnemu. Pri večini teh držav je mnogo slabše. Vse države se oboro-žujejo, sosed se boji soseda, narodno gospodarstvo pa trpi ne samo vsled velikih izdatkov za oboroževanje, marveč tudi vsled carinskih sistemov, ki so v tesni zvezi z nezaupljivostjo in strahom pred napadi. Kakor je carinsko zapiranje mej zvezano z vojno politiko, tako je seveda tudi vprašanje razorožitve v najtesnejši zvezi s svetovno gospodarsko politiko na temelju vzajemnosti.
Konec svetovne vojne je dokazal, da ljudstvo ne mara vojne. Ljudske mn<vice so se v zadnji vojni vojskovale vsied obljub, da je to zadnja vojna, kateri bo sledil trajen mir s pravičnimi mednarodnimi razsodišči za eventuelne spore. Obljube boljše in mirne bodočnosti, ki so se dajale med vojno in ob njenem sklepu, se morajo uresničiti. To je zahteva vseh narodov in tej zahtevi hoče kolikortoli-ko ustreči peta razorožitvena konferenca. Pri dosedanjih razorožitvenih konferencah Društva narodov so se vrstile same težave in zapreke. Nekateri državniki delajo težave sami, drugi pa naletijo na zapreke, nastale vsled pomanjkanja enotnega naziranja o vojni in miru Predlog, da naj se prouči varnostno razmerje posameznih držav, ter njemu primerno dovoli odgovarjajoča vojna sila, ne bo človeštvu nosil koristi. Razmotri-vanje o varnosti in nevarnosti se lahko raztegne v brezkrajnost, oboroževanje pa nadaljuje.
Jz kulinaričnega sueta
Svetovni potniki, ki dajo mnogo na jed, pravijo, da se najboljše kuha tam, kjer se‘križa dvoje kultur. Tujci hvalijo v srednji Evropi najbolj kuhinje Strasbourga, Dunaja in Prage. Neki nemški pisatelj v Pragi je večkrat zatrjeval, da je enako dobra kuhinja temelj dobrega sožitja med Čehi in Nemci na Češkem. Veliko kulinaričnega poleta imajo tudi Rusi, nekdaj najbrž več, kakor pa danes.
V	»Mrtvih dušah« opisuje Gogolj z veliko slastjo kulinarične užitke. Tako n. pr. pripoveduje pisatelj, kako sta dva podeželska gospoda potovala od enega posestnika do drugega ter povsod v veliki meri zavživala dobrote kuhinje. Nazadnje nista mogla več jesti. Gostitelj je pa povedal sledečo zgodbo: »Ob bogati svatbi je cerkev nabito polna. Gneča, da se ne da ganiti. Naenkrat pa pride komandant mesta. In glej —• vsi mu napravijo prostor. Za komandanta je še vedno dovolj prostora. In krača, gospoda moja, ki sem jo za Vaju pripravil — to je komandant med jedili. Za komandanta je pa vedno dovolj prostora«.
Pod naslovom »Kuhinja in značaj ljudstva« pripoveduje neki ruski učenjak sledeče: »Pred vojno je znamenita nemška tvrdka Brockhaus za svojo enciklopedijo naročila prispevke pri raznih ruskih učenjakih in pisateljih. Tiskovna založba je napravila seveda natančno pogodbo, pri kateri je igral glavno ulogo rok za dostavo prispevkov. Rok poteče, večine prispevkov pa ni od nikoder. Gospod Brockhaus, silno natančen in strog Nemec, piše takoj ob poteku roka svojemu zastopniku v Moskvo, naj pridobi za sodelovanje druge ruske učenjake, prvim pa naj sporoči, da tvrdka noče imeti z njimi opravka, ker se niso držali obveznega roka. Zastopnik v Moskvi pa piše tvrdki, da tega naročila ne kaže izvršiti, ker so prvotno najeti sotrudniki veličine prve vrste in da bi končno tudi druge, slabejše, če bi se jih že najelo, ne mogei pripraviti do točnega upoštevanja pogodbenega roka. Ko dobi ta odgovor, se g. Brockhaus vsede kratkomalo v vlak ter odpelje v Moskvo, da si čudne ruske uče njake od blizu ogleda. Obišče prvega ter ga obsuje z očitki. Učenjak se skesano opravičuje ter povabi gospoda iz Berlina na obed. Obed je trajal od 12. do 6. zvečer. Drugi dan obišče nemški gospod drugega profesorja in ostane pri njem pri večerji, ki je trajala od 7. zvečer do 6.
ure zjutraj. Nekaj podobnega je bilo pri tretjem in četrtem. Končno je pa še mladi univerzitetni docent povabil starega gospoda na preprosto južino, ki se je začela ob 10. dopoldne in je trajala do polnoči. Nato se je pa gospod Brockhaus napotil domov v Nemčijo z besedami: »Sedaj pa vse razumem«.
Mogoče je to samo anekdota, značilno je pa vendarle. V kuhinji je dosti kulturne psihologije. Že srednjeveški redovniki so dejali: »Bona cusina, bona disciplina« — dobra kuhinja, dober red.
ibssnou duojnik
Veliki pisatelj Ibsen ni postal slaven šele po svoji smrti. Slavili so ga, ko je še živel iti zlasti v tujih krajih, katere je obiskal, je vzbujal veliko pozornost. Ko je bival v Miinchenu, je zahajal popoldne od dveh do treh stalno v kavarno »Maksimilijan«. Ta obisk je bil ka-varnarju v velik dobiček. Ob drugače tako mirnem času je bila kavarna polna častilccv velikega pisatelja. Ibsen pa je moral odpotovati in ko so številni častilci našli njegovo stalno mesto prazno, končno pa še zvedeli, da ga ne bo dolgih šest tednov, je postala kavarna zopet prazna, kakor nekdaj. V stiski je pa prišel kavarnar na sijajno idejo: Najel si je nekega dobrega gledališkega igralca in drugi dan je že sedel od dveh do treh na starem mestu gospod razmršene bele brade, zlatih naočnikov, staromodne temne obleke z norveškimi časopisi v roki — Ibsen, pravi Ibsen. V par dneh je bila kavarna zopet polna. Ibsen je pa svoje zadeve rešil prej, nego je sam pričakoval, in nepričakovano se je pojavil ob običajni uri v kavarni. Vse je strme gledalo dva Ibsena: enega sedečega pri mizi, drugega pa na. poti proti stalnemu mestu. Pravi Ibsen je ves za-čuden obstal blizu vhoda ter sc zopet zgubil ven, igralec je pa mojsterski dovrši! svojo ulogo. Drugi dan so pisatelju komaj pojasnili zadevo njegovega dvoj nika ter ga preprosili, da je začel zopet zahajati v kavarno. Igralec se je pa podal v Ameriko in tam je ob uprizoritvi Ibsenovih dram z velikim uspehom predstavljal »osebno navzočega avtorja«. Ket so imele Ibsenove drame velik uspeh, so ameriški gledališki podjetniki navduševali svojo publiko z »osebno navzočim avtorjem« šc kakih osem let po Ibsenovi snirtf
Ob stoletnici rojstua Ibsena
Letos praznujemo stoletnico rojstva norveškega velikana Henrika Ibsena, ki si je s svojimi dramami pridobil svetoven sloves.
Henrik Ibsen se je rodil 20. marca 1828. v Skienu, majhnem mestecu ob ristijanijskem zalivu. Njegovi pradedje so bili pomorščaki, oče bogat trgovec v Skienu, mati hči trgovca Altenburga. Detinska leta je preživel mirno. Ko pa je L 1836. zadela očeta velika trgovinska nesreča, je rodbina obubožala in se preselila v bližnjo vas. Radi neugodnih gmotnih razmer starišev ni mogel dovršiti študij. Zato je 1. 1844. vstopil kot u-čenec v lekarnico v mestecu Griinstadtu kjer je imel dovolj prilike, da je spoznaval ljudi in njihove značaje; kajti lekar-nica je bila zbirališče vseh pohajkovalcev.
Revolucionarno gibanje, ki se je takrat širilo po Evropi, je tudi Ibsena navdušilo za svobodo, da je napisal prvo dramo »Katilina«.
L. 1850. je Ibsen vstopil v Heltbergovo pripravnico v Kristijaniji, da se pripravi za sprejemni izpit na vseučilišče; razen tega se je tudi udeleževal političnega življenja. Da bi si zboljšal svoj gmotni položaj, je vstopil v uredništvo nekega opozicijonalnega tednika. Kot žurnalist in pisatelj je kmalu tako zaslovel, da mu je novoustanovljeno gledališče v Bergiu ponudilo vodstvo pod pogojem, da napiše vsako leto eno dramo. Nadalje dobi štipendijo za trimesečno potovanje v inozemstvo, da prouči praktično gledališko vodstvo. Zveza z gledališčem je postala zanj usodna, pač pa pomembna za njegovo književno delovanje.
Za Ibsenovega bivanja v Bergnu seje povsod širilo veliko narodno navdušenje. Baš pod tem vplivom je Ibsen izbiral snov za svoja dramatična dela iz preteklosti in zgodovine svojega naroda. Te drame pa niso žele posebnega priznanja.
L. 1857. se je Ibsen vrnil iz Bergna v Kristijanijo, kamor je bil poklican, da vodi norveško geldališče, ki so ga ustanovili norveški rodoljubi; dotlej je bilo namreč v Kristijaniji dansko gledališče. Da bi zavrnil razne ovire, ki jih je imelo norveško gledališče, je ustanovil »Norveško društvo«, ki bi se naj borilo proti vsaki tuji premoči ter delalo za napredek domačega življa na umetnostnem polju. Vendar so bili vsi napori društva zaman; norveško gledališče je bankrotiralo.
Te neprilike so gnale Ibsena v tuji svet; prosil je državne ustanove za-poto-vanje ter odrinil v Italijo.
Rim mu je dal novih idej. Tu je pričel pisati drame, katerih ost je naperjena proti družbi in njeni morali. Šele tedaj so postali nanj zelo pozorni v domovini in izven domovine.
2e drami »Komedija ljubezni« (1862.) in »Kandidatinje za prestol« (1863.) sta vzbujali veliko pozornost, še več pa drame, ki so nastale v Rimu 1. 1866. »Brand« in 1. 1863. »Peer Gyndt« ter veseloigra »Zveza mladine«.
Leta 1868. je zapustil Rim ter šel v Draždane, kjer je dogotovil mistično-zgodovinsk° ter° v dveh delih »Cezar in Galilejec«. Pozneje se je naselil v Mona-kovem, a okoli leta 1895. se je vrnil v domovino, kjer je umrl v visoki starosti 1. 1906.
V	teh letih je napisal celo vrsto so cijalnih dram. Brezobziren boj proti vsemu, kar' je nezdravo in gnilo v našem družinskem in družabnem življenju, je stožer Ibsenovih socijalnih dram. Ibsen je apostol resnice, zato trga brez pomisleka in usmiljenja krinko z obraza lice merstvu ter kaže vse podlosti in pregre he, ki se šopirijo v našem zasebnem in javnem življenju.
Te drame so pridobile Ibsenu mnogo vdanih častilcev in strastnih nasprotni kov in ga proslavile po vsem svetu. Ibsenove drame so brez besednega lepo tičja z zahtevo naravnega in učinkovitega igranja. Najvažnejše so: Stebri naše družbe, Nora, Strahovi, Sovražnik svojega ljudstva, Divja raca (1884.), Ros mersholm, Gospa z morja, Hedda Gab-ler, Stavbar Solness, Mali Eyolf in Ivan Gabriel Borkman.
Ibsen ne slika samo slabih in pregrešnih prilik, temveč tudi krepostne in i značajne. Grešnike nam sliko, da uvidi-
mo nesrečo in bedo in da se povzpnemo do boljših in častnejših razmer. Ibsen je idealist in ne, kakor so bila mnenja, pesimist.
V	zadnjih Ibsenovih delih povzročuje misticizem nekatere nejasnosti. Ibsen hoče biti reformator človeštva, fiiozor, kakršnega nam kažejo njegove drame, ki so nevenljive radi življenske važnosti. Baš zato zaslužijo svetovno priznanje.
Nekaj rezultatov nogometnih tekem.
Ljubljana: Ilirija—Slavija 7:1	(5:0),
rimorje—Hermes 3:0 (1:0).
Zagreb:	Gradjanski—Viktorija 7:1
(1:1), Concordia—Croatia 4:1 (1:0)* iašk—Derby 2:0 (2:0).
Gradec:	Sturm—Austria akademiki
Dunaj) 5:2, GAK—Hakoah 5:1	(3:1),
Strassenbahn—Ostmark 13:0 (7:0).
Dunaj: Admira—Slavija iz Prage 2:1» lertha—Austria 1:0, Rapid FAC 5:4, Simmering—Sportklub 4:2, Hahoah— Wacker 1:0, Nicholson Sportfreunde) 2:0,
Rapid v Gradcu.
V	nedeljo 25. tm. bo gostoval mariborski Rapid v Gradcu, kjer odigra prijateljsko tekmo z Grazer Athletik klubom.
Ptujska hazena v Mariboru.
Prihodnjo nedeljo prispčjo ptujske ha-zenašice v Maribor, da odigrajo prijateljsko revanžno tekmo z družino IS^SK-Maribora.
Los Angeles—Newyork.
Pri transkontinentalnem teku, k! se vrši že dva tedna v Severni Ameriki, je dosegel enajsto etapno postajo Južni Afrikanec Jndn. Za seboj ima sedaj 638.7, km, za kar je potreboval 61 ur 23 minut.
Speri
Čičerin 10 let zunanji komisar
Povodom desetletnice Čičerinovega rusko-sovjetskega zunanjega komisari-jata prinaša berlinska revija »Ost-Euro-' pa« sledeči pregled Čičerinove karije-r, re: Čičerin izhaja iz ruskega plemstva/ Oče je bil diplomat in tudi sin se je posvetil diplomaciji Ko je bil že v diplo-j matski službi, se je pa pridružil revolucionarnim socialistom in je moral radi' tega bežati iz domovine. V dobi revo-, lucije se je vrnil ter stavil vse svoje moči sovjetom na razpolago. Dne it januarja 1918 je postal namestnik Troc-1 kega v zunanjepolitičnih zadevah. Zu-i nanji komisarijat je pa sam prevzel sre-; di marca istega leta. Čičerin, ki v aktiv-, ni strankini politiki ne nastopa kot go-j vornik, niti drugače, je diplomat stran-1 ke in države. Iz njegovega peresa izha-j ja večina spomenic, ki predstavljajo novo vrsto zunanje-politične diplomacije. Njegove spomenice so diplomatične, pro pagandistične in dialektične obenem. Nikdar pa ne zataji, da zastopa v prvi vrsti rusko državno misel, seveda na socialistični podlagi. S tem je tudi pojasnjeno, kdo je njegov največji nasprotnik.
V	središču njegovega političnega sistema je nasprotovanje Angliji
Zastopniki moških in ženskih prauic
Na Dunaju je dvoje društev nasprotnih, kakor ogenj in voda. Na eni strani društvo za dosego moških pravic in svoboščin, na drugi pa enako društvo za žene. Te dni so v neki dunajski kavarni zborovali odborniki prvega društva, da se posvetujejo glede spomenice, ki se bo predložila vladi za spremembo določil zakonskega prava. Odbornice ženskega društva so pa prišle v isto kavarno kot poslušalke in je pravi čudež, da si pra-vaši obeh spolov niso skočili v lase. Možje so nekaj časa protestirali proti navzočnosti vodstva najbolj nasprotnega društva, nazadnje so pa priznali, da ima vsakdo pravico poslušati. Ob sklepu konfcrence se je medsebojno debatiralo in celo sporazum se je dosegel v tem, da je sedanje zakonsko pravo — zanič. Ko je predsednik moškega društva spremljal iz^ kavarne nasprotniško predsednico 111 njene spremljevalke, je dejal: »Škoda, da moramo iti. Mogoče bi se še popolnoma sporazumeli.« — Da bi se te pro-roške besede predsednika izpolnile, so sklenili moški pravaši sklicati veliko zborovanje, na katero bo povabljeno tudi društvo za ženske pravice*
Mariborski V F Č F R N I K Jutra
Haas Dominik:
Oblast treti
Podeseteril je povečavo in reguliral mikrometerske vijake.
Kuhinja... v njej gospa Termole-nova... salon... v njem Jana. Njej naproti druga postav^.
Silvester Bursfeld je še enkrat po-desetoril povečavo.
Sedaj so se nahajale podobe na sliki pred njim skoro v naravni velikosti. Jana bleda, prepadena, nezavesti blizu. Pred njo dr. .Glossin.
Silvester je pustil sliko in tekel v sobo, kjer je ležal Atma.
Indijec se je dvignil s svojega ležišča, hitel k žarilu in pogledal sliko. Leta se je med tem izpremenila. Jana je ležala nepremično na tleh. Poleg nje kos časopisa. Dr. Glossin se je motal okoli ležeče, jo poskušal dvigniti in je vsiljivo govoril vanjo.
Soma Atma je obstal v kataleptični otrpnosti. Njegove očesne punčice so se zožile, da jih skoro ni bilo več videti. Njegova duša je zapustila telo in se je podala na potovanje.
Zopet se je izpremenila slika na motni plošči.
Silvester je videl, kako je rdečica znova zaplala po licih njegove mlade žene. Vzdignila se je. Samozavestno je stala pred dr. Glossinom, se prezirljivo smehljala in posmehljivo pokazala na tleh ležeči kos časopisa.
In dr. Glossin je zapustil sobo z vsemi znaki razočaranja in jeze.
Dolgo je trajalo, dokler se ni Indijec osvobodil svoje otrplosti. Potem je izpregovoril mirno in brezstrastno. ko vselej:
»Tvoja žena ve, da živiš.«
Vrni! se je v svojo sobo in sc zopet zatonil v svojo zamaknjenost, počivanje in razmišljanje, v katerem je prebil dneve in tedne.
1'oda delo je klicalo. Krik Truwoi je predlagal izpopolnitve, potom katerih bi bila omogočena še natančnejša usmeritev energije. Silvester Bursfeld pa je prinesel s svojega že-nitovanjskega potovanja popolnoma
novo idejo. Zamisel usmerjevalne naprave, s katero bi bilo mogoče operirati tudi proti naglo gibajočim se ciljem pri polni energiji.
To izpopolnitev je smatral Silvester za najvažnejšo in Erik Truwor se je strinjal z njim. Z dosedanjo na-, pravo je bilo sicer mogoče koncentrirati energijo popolnoma točno na poljubno točko zemeljske oble. Toda ni bilo še mogoče popolnoma točno slediti gibajočim se ciljem, medtem ko bi energija delovala z vso svojo silo. Erik Tnrvvor pa je zahteval, da se aparat izpopolni tako, da bo mogoče prijeti tudi naglo bežeče cilje, medtem ko bo delovalo vseh deset milijonov kilovatov v svetovaem pro štoru.
Zato je bilo treba izpremeniti spoje. Energijski tok, ki se je reflektiral od cilja in povzročil sliko na motni plošči, se je moral oddvojiti od glavne energije. Treba je bilo vstaviti oviralke, ki bi ta postranski tok avtomatično tako slabile, da ne bi v nobenem slučaju mogel razgnati slike in požreti daljnovidne naprave same. Treba je bilo mnogo dni, predno so bile nove ideje izpeljane.
Erik Tnnvor je bil priganjalna sila. Stal je pred nakovalom, ves ožarjen od ognja, in je koval za nove naprave potrebne kose. Iskre so ga obkrožale, ko je vihtel kladivo in oblikoval žareče železo. Kot ključavničar, strugar in mehanik v eni osebi je deloval Silvester. Pilil je. rezal ter brusil in pri tem so mu zvenele v ušesih Erikove besede.
Kakor kak prerok je Erik Truvvor govoril o bodočnosti, ki jo bo oblikoval po svoji volji.
■	Od polnoči oblast!«.
Več ko enkrat so zdrknile te besede iz njegovih ust, medtem ko je s silnimi udarci dajal železu v svojih rokah zaželjeno obliko. Zavest oblasti je zvenela iz teli udarcev, s katerimi ie treskal s kladivom po nakovalu. da se je razlegalo daleč po ledenih dvoranah.
Silvester ga je samo površno poslušal. Delal je nemirno in njegove
misli so se gubile v daljinah.
Sicer so ga Atrnine besede nekoliko pomirile. Toda popolnoma pomirjen bi mogel biti vendar šele tedaj, ; ko bodo eterični valovi in elektronska i gibanja prinašala zopet Janino sliko na tečaj in njegove besede v tiho sobo v Diisseldorfu.
Hrepenel je, da bi zopet mogel videti svojo mlado ženo- da bi mogel zopet z njo govoriti. Dela! je hitro, toda brez veselja na izpopolnitvah, k katerim ga je silil Erik Truwor.
Lire počitka v svetlih polarnih nočeh pa je porabljal, da je napelja-val na vrhuncu ledene gore antene za brezžično postajo.
Samo težak duševni udarec more streti hipnotične zapahe. Dr. Glossin je to vedel. ■ Zato je prinesel Jani švedski časopis s poročilom o nesreči v Linnais. Toda v zadnjem trenutku, ko so zapahi že popuščali, ko so se že lomili, je posegel Atma vmes. Njegovi telepatični sili se je posrečilo zapahe vzdržati in odbiti dr. Glos sinov vpliv.
Toda težki Glossinov napad je hipnotično zaporo vseeno zrahljal. Drug, nenaden udarec bi mogel zapahe popolnoma streti.
Zaenkrat je bila Jana pomirjena. V onem trenutku, ko je pod vplivom strašne vesti o katastrofi v Linnaisu napol nezavestna obvisela v Glossinovih rokah, je nakrat prešinila njeno duševnost trdna in neomajna zavest: Silvester živi. Nahaja se s svojima prijateljema na varnem. Kmalu bom slišala o njem.
Telepatični vpiiv Indijca jo je napolnil s to zavestjo in ji omogočil, da je smehljaje zavračala dr. Glossinove trditve.
Dr. Glossin je zapustil Termolenovo hišo. Pobit in v svoji notranjosti ves razdvojen. Občuti! je, kako se rušijo temelji njegovega obstoja.
Odkar je Cyrus Stonard pričel misliti na vojno proti britanskemu svetovnemu imperiju, se je polastilo dr. Glossina podzavestno čustvo, da stavlja prezident-diktator na kocko svojo oblast, če ne celo svojega življenja. To čustvo je ostalo nezavestno in njemu samemu pri-1
V	Mariboru, dne 21. III. 1928.
RTlUllfiJTiTI Miti I M IIII imil
krito, dokler ga ni ojačil diktatorjev strastni izbruh.
Sedaj je postajalo to čustvo od dneva do dneva jasnejše in jačje. Zvezda Cyru-sa Stonarda je pričela padati. Skrajni čas, da se loči od njega. Za značaj, kat je bil dr. Glossinov, pa je ločitev pomenila istočasno tudi izdajstvo, prestop k nasprotni stranki.
Nič več ni mislil na to. da bi izvrši! j diktatorjev ukaz. Naj si Cyrus Stonard j sam ujame ono trojico, če jo hoče imeti, j Toda Jano mora na vsak način zopet | dobiti v svojo oblast, jo spraviti na sv rjo ; stran, pa naj stane kar hoče.
! Ni se mu posrečilo streti hipnotičnega zapaha v prvem navalu. Nič čudnega, če ga je postavila hipnotična sila, kakor jo je posedoval Atma. Toda dr. Glossin je vedel, da mora vsak ponovni napad zapahe oslabiti in jih končno streti, če jih ne bo Atma stalno obnavljal. Vsled tega je sklenil, da bo ostal v Dusseldovfu, opazoval hišo, kjer se je naselila Jana in izrabil prvo priliko, ki se mu bo ponudila.
Približala se je četrta popoldanska ura, čas, v katerem je Silvester običajno govoril z Jano. Kot navadno, se je vsedla k svojemu aparatu in vzdignila v napetem pričakovanju slušalo k ušesu.
Dalje prihodnjič.
MALI OGLAS!
Iščem malo prazno sobo
v mestu ali okoiici. Grem tudi kot novalka. Naslov pove uprava.
Trgovski lokal na
vzamem v najem. Ponudbe pod na upravo lista.
Sprejme se takoj spretna likarica v tovarni perila F. Verdnik, Aleksandrova cesta 55.	6?2
Blagajničarka
zvesta in poštena, se sijrejme^katiipri! o-moč. Hrano in starw*«tfT?e v ‘Htši, — M. Berdajs, Maribor.
Kupim staro zlato
srebrni denar, umetno zobovje po najvišjih cenah. — Ilger-jev sin, urar in ju-velir, Maribor, Gosposka ulica 15. X
ANTON NOVAČAN
CklJflCA KRONIKA
dramaiski mozaik v treh delih prvi del
HERMAN CELJSKI
je pravkar izšla. Broširana knjiga velja Din 40*— v platno vezana Din 48-—
Dobi se v knjigarni
Tiskovne zadruge v Mariboru
Aleksandrova cesta št. 13
za pomladanske plašče vin po ugodnih cenah pri
I. TRPIN-U
MARIBOR, Glavni trg štev, 17
dajte si čim prej blago in obleke pri tvrdki
L. ZintSiauer, Glavni trg štev. 17
barvati ali kemično čistiti.
I. mariborska barvarna in kemiCna pralnica.
Ustanovljena 1852	376	Usnjarska	ul.	čl—23
Tužnim srcem naznanjamo vsem prijateljem in znancem pretužno vest, daje dne 20. t. m. ob J49. uri v 12. letu starosti po kratki mučni bolezni prevldena s tolažili sv. vere preminula
Rozika Bizjak
Pogreb blage pokojne se vrši dne 22. t. m. ob 17. uri iz mrtvašnice magdalen-skega pokopališča v Pobrežju. Sv. maša zadušnica bo darovana v petek dne 23. tm. v Magdalenski cerkvi.
Maribor, dne 20. marca 1928.
Franc in Evfemija
stariši.
Franc in Rihard,	Evgenija,
bratca.	sestrica.	619
v
tet/*
SEVAM IZPOLNI
IN IMELI BODETE OBLEKO IN PERILO IZ NAJBOLJŠEGA IN NOVOMODNEGA BLAGA PO ZELO NIZKIH CENAH,
AKO SI ISTO NABAVITE PRI TVRDKI
L N. ŠOŠTARIČ • MARIBOR
ALEKSANDROVA CESTA STEV. 13
Upravnlitvo ponest«, ,Jo»lpt(or Ribnica na Po-horju, postaja bieztio-Ribnic« iiče za svojo kantino stalnega
dobavitelja
s idl je ves
i mošta) išče se samo dobro, o-Uusno hUgo. ofeile % malimi > otci je nasloviti tu gornji n.• ‘lot	f,70
Izdaja Konzorcn »intra.« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik
S * nnk o
iUl£llaJ^Ll!Bti!l!lSJ!iSLl1 »jll
Mitnici!
Občinskim uradom
la rasnim podjetjem priporočamo
Občni državljanski zakonik
*
Cena v platno vezani knjigi s poštnino lo5 Din Naroča se v knjigarni
Tiskovne zadruge v Mariboru
Aleksandrova coata 1*
: F r a n Brozovlčv Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna dL (L, predstaw»ik
i	i,