KNJIŽNICA DOMŽALE 1.230 DOMŽALE J -- — DOMŽALE, 23. julija 1999 • ŠT. 7-8 • LETNIK 38 Kot imate oči, da gledate svetlobo, in uSesa, da poslušate zvoke, tako imate tudi srce, da z njim dojemate čas. A vsak čas, ki ni dojet v srcu, je zapravljen kot mavrične barve za slepca in ptičje petje za glusca. GLASILO OBČIN DOMŽALE, LUKOVICA IN MORAVČE fm Michael Ende: Momo STRAN 2 OSREDNJA OBČINSKA PRIREDITEV OB DNEVU DRŽAVNOSTI V spomin na najsvetlejše trenutke naše zgodovine Dramski igralec Jurij Souček kot nepozabni skladatelj Matija Tome: »Moja mati je govorila, da je sem in tja dobro, da na kaj pozabiš, da te ne stiska in žge, da imaš prostor za lepe, nove vtise.« Tekst: V. VOJSKA, Letošnja osrednja občinska prireditev ob dnevu državnosti je bila namenjena spominom na najsvetlejše trenutke naše zgodovine, pa tudi spominom na nekatere nepozabne može, saj smo se 24. junija na Krumperku spominjali Adama Ravbarja, Matije Tomca, pa tudi v lanskem letu umrlega Staneta Stražarja. Prijetno prizorišče pod Jamarskim domom, za katerega je sceno pripravil jože Napot-nik, se je napolnilo, ko se je znočilo. SLOVESNOST OB POMNIKU V DOBU V težkih časih sem veroval, upal in ljubil Hura, počitnice! Že skoraj mesec dni smo jih preživeli in si že kar malo oddahnili od šolskih naporov, mogoče starši še bolj kot otroci. Otroci, zlasti mlajši, se še ne zavedajo, kaj v tem preveč »hitečem« času pomeni beseda »težave v šoli«; različni otroci imajo različne težave, prav gotovo ni nilu e brez njih, tudi tisti otrok / najboljši mi ocenami v spričevalu jih kdaj pa kdaj ima. Hudo je, kadar za te težave starši zvemo prepozno. Zakaj nam otmi i ovojih težav ne zaupajo, p.i ve rtu edino otroci sami, včasih so ta bremena za njihovu starost preveli k.i in pod njimi tdonijo. Velikokrat se starši, ki poznamo otrokove težave, sprašujemo, ali smo storili dovolj v dobro svojega otroka, < fdgovora, ki bi nas povsem pomiril, nam ne more dati nihče. Svojega Otroka lahko le opazujemo in preverjamo, kje in koliko je upošteval naša navodila. Če so bila posredovana prijetno, v igri, s prijazno besedo, so se prav gotovo vsaj nekoliko »prijela*. Stalil se težko vživ-Ij.imo v silu.u i je svojih otrok; mogoče smo prehitro pozabili, kako nas naši starši v naših rosno mladih letih niso prav nič razumeli; še huje, pozabili smo, kako neradi smo upoštevali različne ukaze, zapovedi in prepovedi. Ali Se kdaj -.pomnimo '•voiih »slalomov« med to ne smeš, to se ne spodobi; kar naenkrat smo odrasli in življenje nam kaže tako, da postopamo podobno s svojimi otroki, kot so naši starši z nami. Nekaj smo prav gotovo spremenili, opustili, saj čas, in svet zahtevata svoje, Spremembam, ki jih narekuje čas smo se pri bgodili, toda ali smo kdaj pomislili, da Marjane a ni in ne more biti taka, kot sta bila njena mami ali ati, ko sta bila še otroka. Tudi v šoli, ko se zaključujejo ot e ne m nastajajo spričevala, ki nam jih otrot i z lahkim ali m-koliko težjim si i em prinesejo domov, so Marjani, e Marjance in Boštjani Boštjani. Taki samosvoji, ampak naši, ne damo jih nikomur m nikamor, ne glede na to, kaj piše v spričevalu, tem presnetem papirju, kije lahko tako usoden v našem življenju. Kadarkoli pa iz mladih ust slišim besede: »Se bom kar ubil«, me vedno prevzame strah, da otrok, ki pomisli na tako dejanje, tisti trenutek nima ob sebi osebe, ki bi ji svoje stiske zaupal; boji se oditi domov, sti.ih ga je, ne ve, kako naprej. Mogoče se otrok tisti trenutek ne mara zato, ker ni tako uspešen, kot so starši od njega pričakovali. Ali se starši teh otrok kdaj vprašajo: »Sem se vživel v Otrokove težave ali sem mu le od daleč solil pamet?« Težko se je vživeti v otroka, ki ni t.ik, kot smo sami, ki ni od nas po šolskem uspehu boljši, z njim se ne moremo hvaliti pri prijateljih; nasprotno, v spričevalu ima dvojke, en-ke, neopravičene ure, kakšen opomin, pa mogoče še kaj. Tudi tak oi rok je naš, naj ima možnost priti domov veselega srca in jasnih oči; mogoče nam bo prav on čez leto ali dve na avtomobilskem sejmu uspel prodati »našo kripo«, za katero smo menili, da je zrela edino še za od-pad. Kaj bomo naredili takrat! Se mu bomo za naše grde misli opravičili? la, opravičimo se otrokom in jim po-vejrflo, da jih imamo radi, karkoli že počnejo. Poskrbimo, da bodo imeli prijetnepočitnice s prijaznimi starši, ki gTbodo razumeli, ki se bodo skupaj z njim v mirnem kotičku naučili! snov, ki je ostala za popravni izpit za oceno zadostno. Fiziko se lahko učimo tudi tako, da opazujemo, koliko časa in zakaj se je muha peljala na našem vetro-brsrtskem steklu, ko smo se peljali z izleta domov. Pesnik Zlobec je rekel: »Težko je biti Slovenec, ampak je lepo!« Lepo in odgovorno in hkrati težko je biti oče ali mama, poskušajmo biti najboljši, saj nas take naši otroci potrebujejo vse svoje življenje. MIC A KAVKA U STRAN 2 \ 5 9 "- Hvala vsem Ob dnevu državnosti je bila ob pomniku v Dobu tradicionalna slovesnost, s katero se v KS Dob od postavitve pomnika slovenske državnosti v parku pod Močilnikom spominjajo dogodkov v letu 1991 ter poklonijo spominu na žrtve vojne za Slovenijo. Letos je na prireditvi sodelovalo tudi Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Domžale, ki združuje veterane vojne za Slovenijo (1990-1991) iz občin Domžale, Mengeš, Moravče, Lukovica in Trzin, ki je predstavilo svoje simbole in dejavnost, njihov predsednik, g. Dominik Grmek, pa je spregovoril tudi o pomenu osamosvojitve. ČESTITAMO! 100 let gospe Marije Drčar 75 let z Godbo Moravče Moravče od 25. do 27. junija 1999. V teh prazničnih junijskih dneh je Godba Moravče praznovala dva velika dogodka: jubilej ob 75. obletnici ustanovitve Godbe Moravče in uradno otvoritev novega godbene-ga doma, ki je prizidek h kulturnemu domu, a je povsem ločen od njega. Vse prireditve so bile dobro obiskane, kar je bilo godbenikom v še posebno veselje, saj so številni obiskovalci dokazali, da je godba nepogrešljivi in nenadomestljivi kulturni element v kraju, ki s svojimi nastopi daje kraju poseben pečat. Moravče so prepoznavne tudi po njej. trn G. Lojze Stražar, ki je teti Micki že pred leti obljubil praznovanje ob stoletnici, je ob tej priložnosti slavijenko tudi povprašal po njenem počutju. 1. julija 1999 je gospa Marija Drčar, Trznarjeva Micka iz Škocjana, praznovala jubilej, ki je za večino smrtnikov nedosegljiv. Minilo je namreč 100 let, odkar se je, še v prejšnjem stoletju, v številni družini v Skocjanu rodila gospa Marija Drčar. Kot je pred leti povedala sedaj že pokojnemu domžalskemu kronistu g. Stanetu Stražarju, je prvi dve loti hodila v šolo v Šentvid, od leta 1908, ko so v Krtini zgradili novo šolsko poslopje, pa je z drugimi otroki iz soseske hodila v krtinsko šolo. Spominja se, da so v šolo nosili kamnite tablice, kamenčke in gobo, da so lahko tudi izbrisali, če so se kaj zmotili in na novo napisali. Gospa Marija je ena redkih, ki se dobro spominja obrti, na kateri so zrasle Domžale. Že od otroških let je veliko pletla kite iz pšenične slame za slamnike in cekarje. Kite je pletla iz sedmih slam in za eno je morala naplesti 46 komolcev. Najbolj so ji živo v spominu kitarski večeri, ko so se otroci in odrasli na pleji zbirali vsak večer v drugi hiši. Že s štirinajstimi leti je morala služit, t.iko da med prvo vojno nI bila v Skocjanu. Njena prva služba je bila na kmetiji pri Panger-cu na Gorjuši, nato je bila leto dni pri Mavsarju v Dobu, potem pa je odšla na grad Krumperk. S Krumperka se je vrnila domov in v Skocjanu ostala vse do leta 1965, ko se je na povabilo nečakinje preselila na Brezovico in tam ostala do leta 1978, Ponosni pred delom svojih rok - godbenim i Vse ima svoj začetek in tudi svoj konec, kajne? Pa čeprav predčasen, vendar v meni ni zdaj niti trohice maščevalnosti, ampak ena sama iskrena hvaležnost. Ko neko življenjsko obdobje še traja, se pravzaprav niti ne zavedamo, da se bliža tudi njegovo dokončno slovo. Ki je zmerom težko. Če se omejim le na Slamnik, to, kako težko je prenehati z urednikovanjem časopisa, ki si ga na poseben način vzljubil, vedo ali so vedeli zagotovo vsi njegovi dosedanji glavni in odgovorni uredniki: g. Milan Flerin, g. Matjaž Brojan, ga. Vera Vojska, pokojni g. Stane Stražar in ga. Dada Brejc. Sedaj vem tudi jaz. V veliko čast mi je, da sem se znašel v tako eminentni (odlični) družbi! Vsem naštetim sem hvaležen za vsako njihovo dobronamerno mnenje in spodbudo. Če bi hotel našteti vse ljudi, ki so na kakršen koli način soustvarjali in sooblikovali Slamnik, bi jih ne mogel prešteti, kajti bilo jih je zares zelo veliko. Vseeno pa bi se rad vsaj poskusil zahvaliti tistim ljudem, s katerimi sem bil zaradi Slamnika tesneje (»časopisno«) povezan. Seveda pa sem najpoprej hvaležen Bogu, da mi je po svoji neskončni milosti omogočil dragoceno življenjsko izkustvo - biti odgovorni urednik Slamnilča. Oh, kje je že tisti december leta 1997, ko se je začela ta čudovita zgodba! Nikoli mi ne bo žal, da seje začela. In ničesar ne obžalujem. Sicer pa so najbolj človeška dejanja - napake... Za vse, ki sem jih storil, se kolegom oziroma kolegicam in bralcem iskreno opravičujem. Po svojih močeh in znanju sem se več kot dve leti in pol trudil, da bi glasilo Slamnik zvesto izpolnjevalo svoje poslanstvo. Končno, beseda zahvale: hvala moji pomočnici Mici Kavki, hvala Moniki Mohar, urednici lukovških strani, hvala Nadi Mal, urednici moravskih strani, hvala vsem članom uredništva: Dadi Brejc, Francetu Ce-rarju, Bogdanu Dolencu, Veri Vojska in Martinu Grošlju. Hvala tudi tehničnemu uredniku Janezu Demšarju, lektorju Avguštinu Pirnatu in »tajnici« Erni Žabjek Kočar. Hvala vsem avtorjem člankov in »fotoreporterjem«. Vse bi rad naštel, pa žal ne morem. Posebno se zahvaljujem neutrudnemu piscu Janezu Stibriču in fotografu Roku Majheniču. Hvala vsem prijateljem pa tudi vsem, ki ste glede njegove vse-bin(sk)e (zasnove) ali oblike izrekali svojo iskreno kritiko. Na tem mestu mi dovolite, da se iskreno zahvalim tudi kolegici županji za vso njeno naklonjenost: hvala, Cveta Zalokar Oražem. Besedo hvala namenjam vsem zvestim bralkam in bralcem Slamnika. Tudi tistim iz drugih občin, pa tudi iz tujine oziroma zamejstva. Njim še posebej-hvala. Hvala velja tudi prijaznim ljudem v »delavnici« Delove stolpnice, s katerimi smo g. Demšar, ga. Kavka, g. Cerar in jaz ponavadi ob sredah popoldne skupaj oblikovali zunanjo podobo Slamnika, ko smo delali t.i. »prelom«. Prosim vas, ne zamerite mi, če sem koga pozabil. Zato hvala čisto vsem in vsakemu posebej! Ne smem pa pozabiti na tiste, ki so mi vedno stali ob strani in me ves čas urednikovanja nenehno tako in drugače podpirali pri mojem delu. To so seveda moja žena Marjeta in najini otroci: Klara, Sabina in Primož. Najlepša vam HVALA. Čisto na koncu pa je po moji vesti prav, da zaželim novima urednicama in novemu uredniškemu odboru s sodelavci veliko dobrih številk Slamnika in obilo božjega blagoslova. Hvala Bogu za vse! BOGDAN OSOLIN, odgovorni urednik Slamnika Ustanovljeno Združenje ekoloških kmetov »Zdravo življenje« Združenje ekoloških kmetov »ZDRAVO ŽIVLJENJE« je društvo, ki se ukvarja z ekološko-bio loškim načinom kmetovanja ■ pridelave zdrave hrane. Vanj so vključeni predvsem kmetje iz območja UE - Domžale. Ustanovni občni zbor združenja je bil 2r>. i. 1999 v l.ukovir i. SIRAN 1 /bmnik Domžale — OSREDNJA OBČINSKA PRIREDITEV OB DNEVU DRŽAVNOSTI V spomin na najsvetlejše trenutke naše zgodovine Po himni je v imenu Društva za raziskovanje jam Simon Robič, ki je bilo poleg Občine Domžale organizator slovesnosti, prisotne pozdravil njegov predsednik g. Edvard Špendl, nato pa je zbranim spregovorila županja Cveta Zalokar Oražem. Z minuto molka so se prisotni poklonili spominu vseh padlih za svobodno in samostojno Slovenijo, nato pa prisluhnili županji, ki se je spomnila dni, ko se je začela vojna za Slovenijo, vojna, v kateri smo svojo neodvisnost tudi obranili - enotni in ponosni, da bomo dobili svojo državo in sami odločali o svoji usodi, svoji prihodnosti in o tem, kako bomo živeli. Spregovorila je o uspešnih osmih letih samostojne države, pa tudi o tem, da ne smemo obstati na mestu. Združiti moramo vse sile, znanje in modrost ter svoj pogled usmeriti v prihodnost. Okrepiti moramo vse institucije demokratične oblasti, se pripraviti na vstop v Evropo in najti največjo možno mero notranjega konsenza različnih političnih strank in interesov. Pri tem nam ne more pomagati nihče, te stvari so po njenem mnenju v naših rokah in odvisne le od nas samih. Spomnila je na Adama Ravbarja in Matijo Tomca, dva moža, ki sta v naši zgodovini zgled in primer velikih ljudi, pa tudi na Staneta Stražarja, kronista, jamarja, kulturnika in organizatorja, ki je več kot tri desetletja držal niti tradicionalnih prireditev v dolini pod Krumperkom. Zbranim je čestitala ob prazniku, se zahvalila nastopajočim ter organizatorjem, posebej g. Alojzu Stražarju in nato prepustila besedo dramskemu igralcu Juriju Součku, ki nas je kot Matija Tome skozi besede Silva Terška popeljal skozi svoje življenje. S sprehodom po svoji življenjski poti je potrdil vse tisto, kar smo Domžalčani o njem že vedeli. Da je bil duhovnik in skladatelj, od čigar rojstva letos mineva 100 let. Da je čutil, da je glasba najčistejša oblika umetnosti in da je zato najbolj neposreden izraz lepote in vzgib mnogim duhovnim predstavam. Bil je možak z izostrenim posluhom za človekaov vsakdanji utrip. Bil je dostojanstven, natančen in zahteven do sebe in onih, ki so vstopali v njegov vsakdanji in duhovni svet. Bil je človek, ki se je v zgodovinski spomin slovenskega naroda zapisal predvsem kot zborovski skladatelj, ki je z žarom pomagal graditi slovensko glasbeno kulturo in več kot pol stoletja preproste ljudske melodije plemenitil s samosvojo skladateljsko invencijo in jih vračal tja, od koder so prišle. Tomčevo glasbeno pot so ilustrirali združeni mešani pevski zbori Svežina, Šentviški Zvon in Groblje pod vodstvom zborovodje Karla Les-kovca in sodelovanjem solistov Bernarde Ser-ša in Primoža Krta, Oktet bratov Pirnat pod umetniškim vodstvom Toneta Juvana ter Tro bilni orkester Glasbene šole Domžale, vmes pa smo poslušali tudi orgelska dela Matije Tomca. Slovesnost se je začela in končala s poudarkom na državnosti. Povezovalka Nataša Dolenc je namreč pred ognjemetom, ki je pomenil zaključek veličastne prireditve, režiral jo je Alojz Stražar ob pomoči asistenta Edvarda Špendla, prebrala besede, ki bi si jih morali vsi zapomniti: »Nič več nam ni treba sanjati o svoji, slovenski državi. Morda bi le morali vedeti, da je s sanjami kakor s spomini; ko izgubijo realno podlago, valovijo z bolečino in hrepenenjem, kradejo sedanjost in zastrupljajo bodočnost. Slovesne besede pravijo, da je danes čas strpnosti, sobivanja v različnosti, ki nam ob medsebojnem spoštovanju ustvarja nov pros- Na osrednji občinski prireditvi ob dnevu državnosti ADAM RAVBAR, posvečeni 100. obletnici rojstva skladatelja Matije Tomca, je bila slavnostna govornica županja Cveta Zalokar Oražem. tor. V tem prostoru naj bi posameznikovo in skupno življenje dobilo nove kvalitete. Morali bi storiti vse, da bi se med nami oblikoval izostren čut za pravice, ki jih imamo kot državljani, saj bomo le tako zares suvereno ljudstvo. In če smo bili nekoč narod pesnikov, danes ne bi smeli postati narod politikov. Naj bo zadnja misel namenjena vsem tistim, za narod dragocenih posameznikov, ki so kot besedni in glasbeni ustvarjalci oplemenitili naše zavedanje, naš ponos, da smo in da bomo ostali kulturen narod. Vsekakor potrebujemo budno, uravnovešeno, samozavestno in trezno misel o sebi.« SLOVESNOST OB POMNIKU V DOBU V težkih časih sem veroval, upal in ljubil (Nadaljevanje s prve strani) Slavnostni govornik je bil g. Pavel Ce-rar, predsednik Sveta KS Dob, ki se je spomnil dni, pomembnih za zgodovino Slovenije, in med drugim dejal: Leto za letom se zbiramo krajani naše krajevne skupnosti pred njo in obujamo spomin na preteklost, predvsem pa gradimo svojo sedanjost, ki nam potrjuje, da smo se pred leti pravilno odločili in začeli graditi samostojnost in neodvisnost. Sprva nam ni bilo lahko, tudi sedaj se srečujemo s težavami, vendar je vsak začetek težak in prinaša vedno nove in nove nepričakovane težave, ki jih moramo reševati z razumevanjem in strpnostjo. Tega nam včasih manjka tudi v krajevni skupnosti. Novoizvoljeni svet krajevne skupnosti si prizadeva, da bi se enakomerno razvijala vsa območja, da bi napredek v obliki moderniziranih cest, urejenih vodovodnih omrežij, kanalizacije in javne razsvetljave prišel v vsakega izmed naših krajev, predvsem pa si želimo, da bi bili z Slavnostni govornik g nik sveta KS Dob. našim delom zadovoljni krajani. Pri svojem delu skušamo upoštevati njihove želje in potrebe, pri tem pa pričakujemo tudi njihovo pripravljenost in zaupanje, da bomo dogovorjeno uresničili. Upam in verjamem, da bomo tako v okviru krajevne skupnosti, kjer moram pohvaliti tudi zelo dobro delo društev in organizacij, kot v celotni Republiki Sloveniji zmogli zbrati več moči za boljši jutri vseh nas. Pri tem se prav ob današnjem prazniku hvaležno spomnimo na vse, ki so žrtvovali življenja za samostojno svobodno Slovenijo. V naših spominih ostajajo zapisani tudi za pri- Nastopajoči med pozdravnim nagovorom Edvarda Špendla, predsednika Društva za raziskovanje jam Simon Robič Domžale. Slovesnost ob pomniku je bila kar dobro obiskana. Pavle Cerar, predsed- hodnje generacije, ki nikoli ne bi smele po zabiti žrtev in poti, po kateri smo Slovenci uresničili svoje sanje in si priborili današnjo samostojno Slovenijo. Zato iskrena hvala vsem borcem za samostojno domovino, zlasti in posebej pa še tistim, ki so svoja življenja, zdravje in prizadevanja vtkali v vojno za samostojno Slo venijo. Ob spremljanju vojn v naši bližini pa najbrž lahko v imenu vseh nas ugotovim, da so vse vojne nesmiselne in moramo vsi na svetu storiti vse, da do njih ne bo nikdar več prišlo. V kulturnem programu so nastopili člani Kulturnega društva jožeJ Virk Dob lei < >i h'i i i >sa MA, ob koncu pa je g. Dominik Grmek v imenu Združenja žu panom občin podelil ZAHVALE za njihov prispevek pri razvoju in delovanju Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo. V. V. 7. SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE DOMŽALE Člani svetniških skupin SDS in SKD so po sprejemu dnevnega reda zapustili sejo 7. seja Občinskega sveta Občine Domžale je bila v sredo, 30. junija 1999 ob 16. uri, v sejni sobi Občine Domžale, po pooblastilu županje pa jo je vodi mag. Milan Pirman (podžupan) in 27 prisotnih članov Občinskega sveta je brez razprave sprejelo zapisnik izredne seje Občinskega sveta Občine Domžale z dne 12. maja 1999 in zapisnik 6. seje Občinskega sveta z dne 26. maja 1999 v predloženem besedilu. Po obrazložitvi dopolnitve dnevnega reda, za kar so svetniki gradivo prejeli tri dni pred sejo, so se prisotni lotili predloga dnevnega reda. Tako je Janez Stibrič (SDS) zaradi kršenja Statuta in Poslovnika predlagal umik točke VOLITVE IN IMENOVANJA. O njegovem predlogu so razpravljali: dr. Miha Brejc (SDS), Pavel Pevec (ZLSD), Janez Stibrič (SDS), dr. Marko Starbek (SKD), županja Cveta Zalokar-Oražem, Franci Cer-bec (ZLSD), Bogdan Osolin (SKD). Po glasovanju je točka ostala na dnevnem redu (ZA umik 10glasov), sprejet pa je bil predlog Fmilijane Srebotnjak (SLS), da Pravilnik o ugodnem kreditiranju likvidnostnih težav zasebnikov in malih podjetnikov sprejmejo po hitrem postopku (18 ZA). Z večino glasov je bil nato določen naslednji dnevni red 7. seje: 1. Obravnava in sprejem okvirnega delovnega programa Občinskega sveta za drugo polletje 1999 2. Obravnava in sprejem Odloka o občinskih cestah - druga obravnava 3. Obravnava in sprejem Odloka o kategorizaciji občinskih cest in kolesarskih poti v občini Domžale - druga obravnava 4. Obravnava in sprejem sklepa o ukinitvi javnega dobra 5. Obravnava in sprejem terminskega plana porabe sredstev, ki jih je občina Domžale prejela iz naslova spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč zaradi gradnje avtoceste ter začasna prerazporeditev teh sredstev v investicijske namene 6. Obravnava in sprejem stališč do pripomb in predlogov iz javne razgrnitve in javne obravnave osnutka Odloka o lokacijskem načrtu za vodovodno zanko Domžale - južni krak 7. Obravnava in sprejem stališč do pripomb in predlogov z javne razgrnitve in javne obravnave osnutka Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urejanja J 3 Srednje Jarše »Ob razbremenilniku« in J 4 Jarše Center ter osnutka Odloka o lokacijskem načrtu za območju povezovalne ceste I 5 (Severni podaljšek Trdinove) 8. Obravnava in sprejem stališč do pripomb in predlogov z javne razgrnitve in javne obravnave osnutka Odloka o lokacijskem načrtu za rekonstrukcijo lokalne ceste skozi Drago-melj na odseku most čez Pšato - priključek na regionalno cesto 9. Obravnava in sprejem informacije in izdaja soglasja Občinskega sveta v zvezi z nakupom zemljišč in gradnjo osnovne šole Dragomelj 10. Obravnava in sprejem sklepa o pričetku postopka ustanovitve skupnega inšpekcijskega organa 11. Obravnava in sprejem Pravilnika o ugodnem kreditiranju likvidnostnih težav zasebnikov in malih podjetnikov - hitri postopek 12. Obravnava in izdaja soglasja k Pravilniku o kriterijih in načinu sprejemanja predšolskih otrok v Vrtec Urša 13. Obravnava in sprejem poročila in programa dejavnosti Centra za mlade Domžale za leto 1999 14. Obravnava in sprejem sklepa o določitvi cen dimnikarskih storitev 15. Obravnava in sprejem poročila o poslovanju glasila »Slamnik« za leto 1998 16. Obravnava in sprejem ugotovitvenega sklepa o odstopu predsednice Nadzornega odbora z mesta predsednice Nadzornega odbora 17. Volitve in imenovanja: • Predlog za imenovanje odgovornega urednika, pomočnika odgovornega urednika, članov uredništva in izdajateljskega sveta glasila »Slamnik« • Predlog za izdajo soglasja h kandidaturam za ravnatelja OŠ Dob • Predlog za imenovanje predstavnikov občine v organih upravljanja nekaterih javnih podjetij in javnih zavodov • Predlog za razrešitev predsednika in imenovanje namestnika predsednika Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja 18. Vprašanja, pobude, predlogi in zahleve članov sveta Po sprejemu dnevnega reda v celoti je janež Stibrič (SDS) v imenu svetniške skupine SDS zahteval 15 minutni odmor, po njem pa je dr. Miha Brejc (SDS) Občinski svet seznanil, da člani svetniških skupin SDS in SKD zaradi kršenja Statuta in Poslovnika v primeru 1 7. tč. dnevnega reda zapuščajo sejo, 18 prisolnih svetnikov pa je nadaljevalo z delom. Sprejet delovni program, oba odloka o cestah ter program porabe sredstev... Po uvodni informaciji direktorja Občinske uprave Edvarda ješelnika je bil brez razprave sprejel okvirni program dela Občinskega sveta Občine Domžale za drugo polletje 1999, enako hitro pa sta bila sprejeta tudi Odlok o občinskih cestah ter Odlok o kategorizaciji občinskih in kolesarskih poti v občini Domžale. Po sprejemu sklepa o ukinitvi javnega dobra so se svetniki lotili terminskega plana porabe sredstev iz naslova spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč zaradi gradnje avtoceste. Po razpravah Emilijane Srebotnjak (SLS), Jurija Ber-lota (SLS), Francija Gerbca (ZLSD) in Antona Preskarja (LDS) ter pojasnilih županje so bili sprejeti naslednji sklepi: 1. Občinski svet Občine Domžale sprejema terminski plan porabe sredstev, prejetih iz naslova spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč zaradi gradnje avtoceste v skupni višini 115 mio SIT, ki se bodo v celoti porabila za namene, določe ne v 16. čl Zakona 0 kmetijskih zemljišč, v obdobju 1999-2004, kot sledi: PRORAČUNSKO LETO ZNESEK 1999 25 mio SIT 2000 20 mio SIT 2001 20 mio SIT 2002 20 mio SIT 2003 20 mio SIT 2004 10 mio SIT SKUPAJ 115 mio SIT Pri tem se zagotovi realna vrednost teh sredstev za porabo za namene v skladu z zakonom v obdobju njihove porabe. 2. Zaradi gospodarnosti pri izvrševanju proračuna se sredstva v višini 90,0 mio SIT iz segmenta 17 (sredstva iz naslova spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč zaradi gradnje avtoceste) v letu 1999 porabijo za naslednje namene: - kanalizacija Krtina 20 mio SIT - kanalizacija Dragomelj-Pšata 20 mio SIT - zamenjava vodovodnih cevi (Clubčeva ul. v Dobu, Studa, odsek Šumberk - Ihan, odsek brv Kamniška Bistrica - Pot pod hribom, Bišče-Mala Loka, Dragomelj) 36 mio SIT - izgradnja vodovoda Goropeče 5 mio SIT I irotipoplavni ukrepi 9 mio SIT 3. Prenos sredstev med posameznimi proračuskimi postavkami, ki so predmet drugega sklepa, bo opravljen ob rebalansu proračuna. Urbanistični akti Občinski svet Občine Domžale sprejema informacijo, da med javno razgrnitvijo in javno obravnavo osnutka Odloka 0 lokacijskem načrtu za vodovodno zanko Domžale - južni krak ni bilo pripomb in sprejem,i sklep, d,i se lahko nadaljuje po stopek sprejam odloka. V nadaljevanju postopka pa naj upoštevajo tudi pripombe glede poteka trase, ki jo je oblikoval Odbora za prostor in varstvo okolja. Svetniki so sprejeli ludi stališča do pripomb in predlogov iz javne razgrnitve in javne obravnave osnutka ( )or opravi nadzor finančnega poslovanja v letu 1998 v Centralni čistilni napravi Domžale-Kamnik, Jurij Berlot (SLS) pa, da Občinska uprava pripravi Pravilnik 0 kratkoročnem kreditiranju kmetov in drugih kmetijskih pioizva|alcev. Dnevni red je bil i/črpan in seja sklenjena ob 20.1(1 Odsevi... Prejšnji mesec je bil pri nas na obisku ameriški predsednik Bili Clinton in spet smo lahko videli, kako ob takih prilikah deluje naša oblast, to pa je, najkrajše rečeno, tako kot vedno - zmedeno. Če zanemarimo Kučanovo in Drnovškovo prerivanje okrog Clintona, hude spodrsljaje našega protokola, slavnostno večerjo, ta je trajala kar tri ure in se je zato hrana ohladila, skrajno neprimerno obnašanje Kučana, ko je imel ob sprejemu gosta na letališču roko v žepu suknjiča ali pa sije roki mel kot po dobrem poslu, je bilo opazno navdušenje ljudi, Clinton je bil tudi vseskozi dobre volje, samo naša dva predsednika sta kar tekmovala, kdo se bo bolj grdo držal. Očitno jima je to okrog grdega držanja kdo omenil, saj sta se naslednji dan že bolje obnašala. Pridna. Da se je BiH Clinton zmotil, ko je rekel, da nikdar ne bo več tako, kot je bilo, očitno drži. Če sodimo namreč po nekaterih dogodkih v Sloveniji in seveda v Domžalah, se stari časi vračajo. Nekdanji partijski aparatčiki se spet pojavljajo na sceni in z enako vnemo, kot so nekoč sledili velikemu vodji, danes poskušajo uveljavljati voljo tistih, ki so nekoč vladali. Lahko pa so ceh napredovali do te stopnje, ko imajo že svoje mnenje in voljo, vendar pa jim pri vsem tem ni prav nič mar drugi člen slovenske ustave, ki pravi, da je Slovenija pravna in socialna država. Kot se jim namreč zahoče, si pravo enkrat razlagajo tako, drugič drugače. Tu še posebej blesti domžalski svetnik in nekdanji jugufunkcionar Fran-J Gerbec. Na junijski seji občinskega sveta so svetniki SDS in SKD opozorili na nezakonit in etično sporen postopek pri oblikovanju predloga novega uredništva Slamnika (med drugim so predsednika komisije za volitve in imenovanja pript -Ijali iz bolnice in ga po seji komisije odpeljali nazaj). Ker ni mogel oporekati argumentom, sije Gerbec fjomagal z boljševistično razlago prava, na koncu pa je svetnike še poučil, da si lahko pomagajo tudi s pravnimi sredstvi, to je s tožbo na sodišču. Vsakomur je jasno, da po sodni poti v tej državi nikamor ne prideš, če pa že, pa to traja in traja. Kot vedno v tem mandatu so Gerbcu ob njegovem početju zvesto stali ob strani poleg ZL in LDS še vsi njegovi sateliti, to je Demokrati, Desus, Polšak in Počivavšek in seveda predsednica SLS v Domžalah Srebotnjakova. Svetnica in svetniki SDS in SKD so nato protestno zapustili sejo. Naslednji dan so sklicali tiskovno konferenco in javnosti pojasnili razloge za svoje ravnanje, toda mediji so se tej temi večinoma izognili. 7unija smo praznovali Dan državnosti. Po Sloveniji je bilo veliko proslav, goreli so kresovi, ljudje so se veselili in praznovali. Bila sem na Prežganjah, v Radovljici, Trnovem in povsod je bilo zelo prijetno. Bila sem tudi v Cankarjevem domu, kjer pa je bila osrednja državna proslava v običajnem mučnem slogu, kot da rojstni dan domovine ni vesel, ampak žalosten dogodek. Predsednik Kučan je povedal nekaj fraz in kritičnih besed o politiki in politikih in o tem, da se ljudje preveč ukvarjamo s politiko. Kar zdrznila sem se. Se mu je zareklo, sem slabo slišala? je mogoče, da bi predsednik pozabil, da so politične stranke ena temeljnih sestavin demokratične države, da je politika stvar tistih, kijih to zanima in kadarkoli jih to zanima, ne pa zadeva ozkih političnih krogov, ki so v cekajevskih manirah mislili in odločali namesto ljudi. Način mišljenja (in ravnanjaj.se tako ujema z domžalskimi razmerami, da se ne bi prav nič čudila, če bi županja naslednje leto predlagala Kučana za častnega občana Domžal. junija je odstopil tudi šolski minister Gaber, češ da je bist-J vene projekte v šolstvu zaključil, da je nekoliko utrujen in da se bo posvetil volilni kampanji stranke za volitve 2000. Da so to samo prazne besede, ki jim javnost ni nasedla, se je pokazalo tudi v radijski oddaji »izjava tedna*, kjer je velika večina povedala o Gabru kar precej krepkih. Nekateri trdijo, da je Gaber odstopil zaradi nesoglasij v LDS, drugi da zato, ker je v šolskem ministrstvu nekaj hudo narobe, da šolska reforma nič dobrega ne obeta itd. Meni pa je prišlo na misel, da je Gaber morda naredil korak nazaj, da bi lahko nato naredil dva naprej. V'preteklih letih sem v Slamniku objavila kar precej mojih pogledov na dogajanja v Sloveniji, odzivi bralcev pa so dokazovali, da še veliko ljudi misli podobno kot jaz. Seveda sem bila tudi tarča napadov in dobila kar nekaj žaljivih pisem in precej groženj po telefonu. Ko na vse grožnje sedaj gledam nazaj, se mi ne zdijo več nič posebnega, zelo vesela pa sem, da je Slamnik iz občinskega trobila postajal časopis, v katerem so prišla do veljave tudi drugačna mnenja, časopis, kije kritično vrednotil ravnanje občinskih oblasti. Naj govori kdorkoli, kar hoče, vendar eno drži kot pribito, in sicer, da oblast, ki ne razume, da so mediji v demokratični državi četrta veja oblasti, ne sodi v Evropo, ampak v muzej. Kakšno naključje, v Domžalah se ravno pripravljajo na ustanovitev muzeja in ne bi se čudila, če bi v njem videla nekdanjega direktorja propadlega Majčevega dvora Pevca iz ZL, seveda kot direktorja in ne kot eksponat. DADA BKT)< /bmnik Domžale Udeleženci kolesarskega izleta na »startu« v Domžalah.. Delovni tabor mladih Slovenske ljudske stranke in na »cilju« v Kamniški Bistrici (foto Janez Stibrič) Kolesarski izlet v Kamniško Bistrico V počastitev 25. junija, Dneva državnosti, smo člani Socialdemokratske mladine (SDM) iz Domžal organizirali kolesarski izlet v Kamniško Bistrico. Ker je bil to praznični dan, ko je marsikdo odšel na morje ali pa si privoščil daljši počitek v postelji, nismo pričakovali prevelikega odziva. Bili pa smo pozitivno presenečeni. Zato smo se z manjšo zamudo v veseli druščini odpravili do našega kolesarskega cilja, Kamniške Bistrice. Tja smo prispeli malce izmučeni, vendar dobre volje, saj nam 23 km kolesarjenja nt pobralo vseh moči. Po krajšem počitku in razgovoru ob osvežilni pijači smo se napotili nazaj do izhodiščne točke v Domžalah. Vsak udeleženec je prejel majico z našim znakom in upajmo, da se bomo prihodnje leto, ko bomo kolesarski izlet ponovili, vsi letošnji udeleženci videli ponovno. Vsekakor pa bomo veseli, če se boste tega izleta prihodnje leto udeležili tudi vi. SDM na rolerjih V prelepi sončni nedelji letošnjega 27. junija je SDM Ig priredil tekmovanje v rolanju. Udeležili smo se ga tudi člani SDM Domžale. Tekmovanje je potekalo v prelepem naravnem okolju na cesti od Tomišlja do Vrbljanov. Dolžina dveh kilometrov ni delala posebnih problemov rolarjem in tekmovalci so bili enotnega mnenja, da je bila proga (pre)kratka. Naši dve tekmovalki nas nista razočarali, saj je Ksenija Pavlic dosegla odlično drugo mesto, Tjaša (ančigaj pa je celo dobila nagrado za fair play. Po tekmovanj nas je z odličnim koncertom navdušila priljubljena slovenska ročk skupina Big foot mama. V prihodnje si želimo še veliko tovrstnih Športnih prireditev za mlade, saj le tako lahko usmerimo mlade na pot brez drog in nasilja. SDM Domžale Ne pozabi '91 Dan državnosti je za vse Slovence velik praznik. Takrat se nam v spomin prikrade občutek veselja ob misli, da živimo v lastni državi. Kljub temu pa je v naših mislih še vedno prisoten tudi strah iz časov naše 10 dnevne vojne. Vsako leto se ta strah manjša, saj se dogodki in neljubi spomini na 10 dnevno vojno za Slovenijo oddaljujejo. Ob tem pa tudi pozabljamo na žrtve te vojne in ravno njim smo mladi Socialdemokrati namenili akcijo NE POZABI '91, ki je bila izvedena po vsej Sloveniji tik pred Dnevom državnosti. SDM-ovci smo tako 23. junija pred blagovnico Vele v Domžalah postavili stojnico in delili razglednice z naslovom Ne pozabi 91 ter številko žiro računa, kamor ste lahko nakazali sredstva za žrtve vojne za Slovenijo. Akci- ja je v celoti uspela, odziv ljudi je bit presenetljivo pozitiven. S tem smo tudi SDM-ovci delno pomagali družinam in svojcem tistih, ki so ob 10 dnevni vojni za našo domovino dali življenje. SDM Domžale Mladi domžalski Socialdemokrati so pripravili odmevno akcijo »Ne pozabi '91« (foto Janez Stibrič) Po koncu intenzivnega učenja in prehodu v dopustniške tedne smo si tudi člani podmladka SLS zaželeli bolj sproščeno delo, združeno z zabavo. V ta namen je od 9. do 11. julija potekal delovni tabor Mladih SLS v kampu Kot v Poljanski dolini ob Kolpi. Kot predstavnik podružnice SLS Domžale sem se ga udeležil tudi sam. Navdušeni mladi, preko petdeset z vseh koncev Slovenije, smo se že zgodaj dopoldne začeli zbirati v kampu, hkrati pa je začelo tudi neusmiljeno deževati in tako vreme nas je spremljalo skoraj ves vikend. Po začetnem spoznavanju smo kar hitro pričeli z resnim dopoldanskim delom, katerega glavni del je zajemal seminar na temo organizacije mladih po podružnicah. Predstavitvi teme in izkušenj, ki jih imajo aktivne podružnice po Sloveniji, je sledilo še delo po skupinah in na koncu izdelava tematskih plakatov. Največji problem, ki se pojavlja pri organizaciji mladih, je prisoten podobno po vsej Sloveniji ter na žalost ne samo pri političnih podmladkih, in to je nezainteresiranost in nemotiviranost mladih. Veliko večino slovenske mladine, žal, ne skrbi zase, za soljudi in svoje okolje, kot je tudi ne zanima širše družbeno udejstvovanje. Poskusi množične motivacije v obliki zastonjskih žu-rov so dolgoročno seveda brezplodni in škodljivi, zato bo delovanje mladine še naprej slonelo na aktivnih posameznikih, ki jih je tudi potrebno poiskati. Po kosilu smo se v bližnji športni dvorani"pomerili še v malem nogometu, nato pa je sledil težko pričakovani zabavni večer. Ta je bil najlepša priložnost za navezovanje novih stikov in poznanstev. Najbolj me je zagotovo presenetila ugotovitev, da kar nekaj mladih sploh ni bilo pripadnikov stranke, ampak so prišli iz radovednosti, po'tem ko so prebrali povabilo v časopisih. Vztrajnost in navdušenost mladih se je tokrat pokazala tudi v nadaljevanju do jutra, z uradno navedenim razlogom, da se ob nalivu v šotorih res ne da spati. No, bolj pustolovski tipi pa so si privoščili mehkejšo različico ležišč na seniku. Naslednji dan v vremenu in okolici ni bilo opaziti večjih sprememb, razen reke Kolpe, ki se je iz romantičnega večjega »potoka« za poganjanje mlinov, prelevila v mogočno blatno vodno silo, ki se je grozeče dvigala k našemu taborišču. Na take stvari ni bilo mogoče predolgo misliti, saj se je kmalu po zajtrku razširila novica, da prihaja na obisk Stojan Auer, znani medijski zvezdnik, ki bo tudi vodil seminar z naslovom Kako javno nastopati. Kmalu se je zares pojavil med nami in nam predstavil nekaj tem s svojega področja: komuniciranje z javnostjo, izgradnja in vzdrževanje javne podobe, pojavljanje v medijih... Na koncu nam je predstavil še nekaj aktualnih projektov, ki jih trenutno vodi, in nas vse povabil k sodelovanju. Vmes se nam je pridružil še predsednik SLS Marjan Podobnik z ženo Tatjano in otroki. Po prisrčnem neformalnem srečanju z njimi smo se spustili s čolni (rafting) po narasli Kolpi. Nekajurno bližnje srečanje z mogočno naravo in usklajeno ravnanje z vesli sta nas zagotovo še dodatno usposobila za dobro skupinsko delo. Sledil je še uraden zaključek srečanja ter prepotrebna večerja, zatem pa smo se nekateri že odpravili proti domu, drugi, predvsem z bolj oddaljenih koncev Slovenije, pa so poskušali ponoviti prejšnji večer in so se šele naslednji dan vrnili domov. Vsem nam so ostali lepi vtisi, bolj popisani telefonski imeniki ter dodatna volja za nadaljnje delo. tekst&foto: ROK RAVNIKAR Ekipa (še suha) pred spustom po Kolpi Predsednik SLS Marjan Podobnik, Stojan Auer in vodstvo Mladi SLS na sobotnem seminarju Odbor 00 SDS za družbene dejavnosti Odbor za družbene dejavnosti OO SDS sestavljamo člani, ki nas družbene dejavnosti zanimajo, večinoma pa imamo tudi izkušnje s tega področja. Ni nam vseeno, kaj se dogaja v naši občini na področju šolstva, sociale, predšolskega varstva, varstva ostarelih in invalidov. Zavedamo se, da te dejavnosti bistveno vplivajo na naše bivanje vse življenje. Pred vsako sejo občinskega sveta se seznanimo z gradivom, ki se tiče družbenih dejavnosti, in podamo pripombe in predloge, ki jih naši svetniki posredujejo na seji sveta. Članstvo v odboru je odprto, zato se nam lahko pridružite kadarkoli. V letošnjem letu smo se najprej »spopadli« s proračunom za leto 1999. Podali smo precej vsebinskih pripomb, od katerih je bila upoštevana le naša zahteva po sofinanciranju avtomobila za potrebe pomoči na domu, katero izvaja Center za socialno delo. V pripombah smo med drugim ugotavljali: - da je potrebno nameniti sredstva za izgradnjo vrtca in doma ostarelih v Dobu, - da občinska uprava namenja premalo sredstev za izgradnjo hodnikov za pešce in kolesarskih stez, - da še arhitekturne ovire niso odpravljene, - da je potrebno sredstva društvom dodeljevati na podlagi razpisa, - da je potrebno znižati sredstva, namenjena sodelovanju z drugimi občinami in združenji (pobratenja, jubileji, pokroviteljstva, sponzorstva), za informiranje javnosti, za promocijo občine, - da je za izvajanje občinskih socialnih programov (pomoč na domu, občinske socialne pomoči, socialno učenje) potrebno zaposliti delavca, ki bo izvajal in koordiniral ta dela, - da je potrebno povečati sredstva za preventivne socialne programe, za pomoč ostarelim na domu, za socialno učenje, za izobraževanje voditeljev samopomočnih skupin, - da so zagonska sredstva za Univerzo za tretje življenjsko obdobje bila dodeljena v letu 1998, sedaj se naj univerza financira sama, - da je potrebno bolj poskrbeti za prometno varnost in vzgojo v cestnem prometu ter dodeliti več sredstev za prevoze učencev, - da sredstva za športno dejavnost preveč: drobimo z majhnimi investicijami, kar ne prinaša učinka; zanima nas vizija razvoja športa in športne infrastrukture v Občini Domžale, - da je potreben nakup protipožarne lestve ... Glasovalni stroj deluje brezhibno, mi pa ugotavljamo, da za večino pripomb nismo dobili korektnih odgovorov, da se SKD SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI OBČINSKI ODBOR DOMŽALE vabi vse svoje člane, članice in simpatizerje (vse seveda z družinami in sorodniki) na 10. jubilejni tabor Slovenskih krščanskih demokratov ki bo v nedeljo. 29. avgusta 1999. na Prevaljah na Koroškem. Prijave sprejemamo V ČASU URADNIH UR vsako sredo od 17. do 19. ure na Ljubljanski 70/11. nadstropje (nasproti domžalske avtobusne postaje) PODROBNEJŠE INFORMACIJE BOSTE DOBILI OSEBNO ALI PO TELEFONU: (061) 711-234. Ker gre za jubilejni tabor, ki ga bomo organizirali samostojno, je prav, da nas na tabor pride največ dosedaj. Še to: avtobusni prevoz bo zastonj. S TISKOVNE KONFERENCE SDS IN SKD »Županjim« svetniki ponovno zavestno kršili zakonodajo Svetniki SDS in SKD Domžale so bili proti uvrstitvi točke Imenovanje uredniškega odbora glasila Slamnik na 7. redni seji Občinskega sveta Občine Domžale, saj je bilo gradivo po njihovem mnenju pripravljeno nezakonito. Ko so svetniki, ki podpirajo županjo, po dobri uri sprejemanja dnevnega reda s preglasovanjem sporno točko le uvrstili na dnevni red, so svetniki SDS in SDK zaradi očitnih zakonskih kršitev protestno zapustili sejo. Naslednji dan so sklicali tiskovno konferenco, na kateri so pojasnili protestni odhod. Kot glavni razlog so navedli večkratne ponavljajoče se kršitve Poslovnika o delu Občinskega sveta Občine Domžale in Statuta Občine Domžale s strani županje, občinske uprave in svetnikov Združene liste, LDSa, Demokratov (Jože Cuzak), Liste obrtnikov (Zoran Poljšak, Andrej Počivavšek), Zelenih (Franc Čemagoj), Desusa (Franc Poznič) in svetnice SLS Milene Srebotnjak. Navedene svetniške skupine in svetnica SLS, ki podpirajo županjo Zalokar-Oražem (Združena lista), so preglasovale predlog SDS in SKD, naj se zaradi več. kot očitno poslovniško spornega sklica Komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve (komisijo je ob odsotnosti predsednika samovoljno sklical član komisije iz Združene liste) ter gradiva v zvezi z imenovanjem novega uredniškega odbora občinskega glasila »Slamnik« ta točka umakne z dnevnega reda. Kršitve so se začele že takoj po lokalnih volitvah, ko je Združena lista s pomočjo strank, ki podpirajo županjo, pričela izvajati revanšistično politiko in se ni ozirala na poslovniške, statutarne in zakonske določbe. V zadevi Slamnik je sporno tudi sodelovanje z ostalima občinama, saj so prvotni odlok o skupnem občinskem glasilu podpisale tri občine (Domžale, Lukovica, Moravče), novi odlok, ki so ga kljub očitnim kršitvam zakonskih določil s preglasovanjem sprejeli svetniki, ki podpirajo domžalsko županjo, pa ostali dve občini enostavno izloča. Pa čeprav v prvotnem odloku jasno piše, da so morebitne spremembe odloka možne šele takrat, ko z njimi soglašajo vse tri občine. Občinski svet Občine Lukovica ni dal soglasja na predlog sprememb odloka, po informacijah, ki jih imajo svetniki SDS in SKD, tudi Občina Moravče ni zadovoljna z nedavno enostransko sprejetim odlokom in zdi se, da se zgodba o Slamniku nikakor ne bo končala mirno in brez pravnih posledic. Žalostno je tudi dejstvo, da je »župa-njine svetnike« (predvsem iz vrst LDS in Združene liste) polna usta hvale o tem, kako so za povezovanje občin in za ustanavljanje regij, ob tem pa zaradi Slamnika posredno izničujejo možnost kakršne koli povezave in reševanja skupinih problemov s sosednjimi občinami. SDS in SKD sta kot eno od možnih potez omenili, da bosta v primeru, če domžalska županja ne bo zadržala izvajanja sklepov s točke Volitve in imenovanja, ki so jih predlagali in sprejeli svetniki, ki podpirajo županjo, iz vseh delovnih teles Občine Domžale odpoklicali svoje člane, ravno tako se svetniki SDS in SKD ne bodo več udeleževali sej Občinskega sveta Občine Domžale. O vseh kršitvah, ki jih načrtno in zavestno izvajajo županja, občinska uprava in svetniki, ki podpirajo županjo, bodo obvestili ustrezne državne organe, o nezaslišanih kršitvah pa bodo obvestili tudi pristojne na sedežu Evropske skupnosti v Bruslju. Ob koncu skupne tiskovne konference SDS in SKD so napovedali še sklic izredne seje Občinskega sveta Občine Domžale za 14. julij, na katerem bodo obravnavali realizacijo sklepov, sprejetih na lanski novembrski izredni seji. Ta izredna seja je bila sklicana zaradi katastrofalnih poplav, ki so prizadele Občino Domžale. Občinska uprava in županja se obravnavi te točke že dlje časa izmikajo, saj ni bil realiziran še noben od 23 sklepov za preprečitev poplav in je tako možnost, da bodo poplave že ob manjših nalivih ponovno povzročile velikansko škodo, izredno velika. Domžalski županji in svetnikom, ki jo podpirajo, je očitno bolj pomemben Slamnik kot reševanje problematike občanov. JANEZ STIBRIČ je občinska uprava premalo posvetila zahtevam in potrebam občanov. Pogrešamo politično kulturo dogovarjanja z argumenti, kjer bi kot avtoriteta morala sodelovati stroka. Dogaja pa se, da so projekti, ki jih izvaja občinska uprava, sredstvo za merjenje politične moči. K strategiji razvoja Občine Domžale je občinska uprava pristopila v prejšnjem mandatu občinskega sveta, na pobudo svetniške skupine SDS, proces strateškega planiranja pa je vodil takratni predsednik Občinskega sveta, dr. Miha Brejc. Sedaj pogrešamo povratno informacijo, kako se izvajajo v strateškem načrtu planirani projekti, kakšno vlogo bi naj pri tem odigral letošnji proračun - da bi se lahko občani orientirali, da bi vedeli, kako se upoštevajo in kako so zadovoljene naše potrebe ter kako se dograjuje strategija razvoja Občine Domžale. Na zadnji seji smo obravnavali Pravilnik o kriterijih in načinu sprejemanja predšolskih otrok v Vrtec Urša, poročilo in program dejavnosti Centra za mlade Domžale za leto 1999 in Odlok o dimnikarskih storitvah ter podali naslednje pobude: - Občinska uprava naj pripravi pravilnik, po katerem bi sofinancirala predšolsko varstvo tudi tistim staršem, katerih otroci so bili odklonjeni zaradi prostorske stiske v vrtcih, čeprav za sprejem izpolnjujejo vse pogoje. - Center za mlade, ki po naši oceni opravlja preventivno dejavnost uspešno, naj razširi svojo dejavnost tako,, da bi ob preventivnem in svetovalnem delu na področju preprečevanja drog in drugih zasvojenosti izvajal še terapevtsko delo z odvisniki in njihovimi družinami. - Cene dimnikarskih storitev so previsoke. Dimnikar naj najavi svoj prihod. Želim vam lep dan, MAJDA PUČNIK RUDL NE PREZRITE Nove oz. dopolnjene pravice žrtev vojnega nasilja Kol ste lahko prebrali žc v prejšnji številki SLAMNIKA, je Državni zbor sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o žrtvah vojnega nasilja. Tako smo vas že seznanili z novimi kategorijami žrtev vojnega nasilja (begunci ter otroci, katerih starši (oba starša) so bili ubiti zaradi sodelovanja v NOB ali pa so bili ubiti kot talci. Ob tem bi radi pozorili vse, ki še nimate dokončno rešenih zahtevkov, kar pomeni, da ste VLOGO oddali, pa še niste prejeli odločbe, ali je odločba v reviziji ali ste se nanjo pritožili in še niste prejeli odgovora, je potrebno pri Upravni enoti Domžale oddati le izjavo. Izjavo podpišite na Referatu za žrtve vojnega nasilja in z njo izjavite, da se vam status in pravice priznajo s 1. julijem 1999 - po sprejemu novele zakona. Vsi, ki imate že dokončno negativno rešen zahtevek, pa izpolnjujete pogoje spremenjenega zakona, pa morate ponovno vložiti zahtevek. Vse žrtve vojnega nasilja, ki so bili v italijanskih koncentracijskih taborišč (Gonars, Padova, Renicci, Treviso, Visco, Cairo Montenotte, Frascette, Alatri), v ustaških taboriščih (Stara Gradiška, Lobor in Lepoglava) in madžarskem taborišču Sarvar ter ukradeni otroci morajo vložiti ponovne zahtevke za priznanje statusa in rente taboriščnika. Upravna enota Domžale je že obvestila omenjene upravičence. Če pa obvestila niste prejeli, vas prosimo, da se sami oglasite na Upravni enoti. Vsem žrtvam vojne, ki imajo že uveljavljene pravice, pa sporočamo, da se jim v skladu z spremenjenim zakonom pokojninska doba za čas izgnanstva upošteva od datuma vložitve zahtevka pri Upravni enoti in ne več samo šest mesecev po vložitvi zahtevka pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kjer morate vložiti zahtevek za upoštevanje pokojninske dobe za nazaj. Ker je bilo v teh dneh tako na Referat kot na društvo naslovljenih veliko vprašanj v zvezi z zagotavljanjem varstva družinskim članom osebe, ki je izgubila življenje, umrla ali bila pogrešana v okoliščinah za priznanje statusa žrtev vojnega nasilja v obdobju od 6. 4. 1941 do 15. 5.194S, na kratko odgovarjamo, da ima večina družinskih članov teh oseb že zagotovljeno varstvo po Zakonu o vojnih invalidih. Če pa menite, da ste upravičeni do te pravice, se prav tako oglasite na Upravni enoti, kjer dobili' tudi vse druge potrebne informacije. PO NOVELI ZAKC )NA JE ZAHTEVO ZA UVELJAVLJANJE STATUSA IN PRAVIC ŽRTEV VOJNEGA NASILJA MOGOČE VLOŽITI NAJKASNEJE V ŠESTIH MESECIH OD UVELJAVITVE TEGA ZAK( )NA • NA| KASNEJE DO 19. I 2. 1999. Če česarkoli ne vesle, pokličitel Društvo izgnancev Domžale Domžale /lamnik JULIJ-AVGUST MALI SRPAN-VELIKI SRPAN v Nova glavna cesta Zelodnik-Vodice in industrijska cona Ustanovljeni iniciativni odbor proti predlagani trasi Turnše, (oso nik in Želodnik se povezuje s podobnim iniciativnim odborom v Preser-jah, ki prav tako nasprotuje predlagani trasi. Ta naj bi potekala naravnost skozi sredino Preserij. Omenjeni odbor Turnše, Češenik in Želodnik nasprotuje omenjeni trasi najbolj zaradi predlagane rešitve, ki poteka po najboljših njivah, (ravnikih, rekreacijskih terenih in po neokrnjeni haravi v naši neposredni bližini naselij in razširja področje cest. Že nova avtocesta nam je vzela zelo veliko lepih področij, zato še toliko bolj Dom-žalčani potrebujemo neokrnjeno naravo s funkcijo zaščite življenjskega okolja. Ali smo slepi za klimatske spremembe, ki jih srečujemo vsak rlan, poplave, visoke temperature in tudi spremembe v našem kraju. Predlagana trasa je bila sprejeta po dosedanjih podalkib po hitrem, verjet- no po nepravilnem postopku, saj občinski svetniki niso imeli pred seboj strokovnih presoj in skoraj brez dela javnosti. Svojo trditev gradim na tem, rja ni bilo skoraj nobene javne razprave o omenjeni trasi po KS, razen v Preserjah. O kategoriji te ceste, ali bo samo regijska obvoznica ali avtocestna povezava in/ali drugi ljubljanski ol> vozni obroč pa še danes ni jasno. Potrebna je tehtna presoja, ali zares po-Itebujemo še eno glavno cesto ali ne bi bilo bolj tehtno pretehtati potrebnost nove ceste in bi obstoječo cestno mrežo tako preuredili, da bi sprejela lokalni promet brez večjih prometnih zastojev. Upravičenost lake gradnje mora biti zares velika, zato ne razumem občine, ki se brez razprav po krajevnih skupnostih spušča v tako velik poseg v našo krajino, Človek mo-ra biti zares brez srca, da dopušča tak poseg brez prisotnosti strokovne javnosti, ki izraža dvom o takih posegih Koliko časa bodo gostje v središču Domžal še lačni informacij? Kdor ve, naj brž pove. FOTO: BOGDAN OSOLIN in javnosti na lokalni ravni. Celo še več, upravičenost gradnje se argumentira, da bo nova cesta rešila ob stoječe ceste prevelikega prometa v naših naseljih, kar pa drži le delno. Na teh cestah bo vedno ostal lokalni promet, saj so za to narejene, regionalni pa bo potekal po novi avtocesti. Ni razumljiva neverjetna naglica ()bč:ine Domžale pri pripravi omenjene ceste in pri geodetskem delu na terenu, ko so ljudje prvič seznanjeni z namerami, da se bo po njihovi zemlji gradila cesta, kjer naj bi kasneje potekal tranzitni promet med avtocestama štajerko in Gorenjko. To je še huje, k«r je bilo to področje Prevojskih in Češeniških gmajn začasno razglašeno, za naravni rezervat z odločbo Občine Domžale št.: 61 (,00-1/92-11 z dne 17. 3. 1992. Danes bi moralo biti to območje za vedno razglašeno kot naravni rezervat. Posledica te < osle pa bo, da se bo to področje po srednjeročnih planih začelo intenzivno poseljevati in graditi obrtna in industrijska cona, ki bo za seboj potegnila intenzivno gradnjo druge infrastrukture, povečanega prometa zaradi gospodarskih dejavnosti in novih ekoloških problemov. Pri tem ne smemo pozabiti, da intenzivna pozidava nujno sproži vprašanje priseljevanja. Od kje bodo prišli ljudje, otrok imamo premalo, saj so vsako leto bolj prazni razredi, torej ne bo ne delavcev ne ljudi, ki bi naselili nove domove ir) zasedli nova delovna mesta. Ta nova urbana področja bodo morala vključevati tuje priseljence iz že demografsko ogroženih področij. Kaj ne bi bilo bolje, da bi namenili ta denar najprej za demografsko ogrožena ■ področja in ustavili izseljevanje. Sicer bo pa kmalu demografsko ogrožena tudi naša občina. O tej temi pa tudi niso govorili v srednjeročnem razvoju naše občine, kako bi pomagali ljudem, da bi zopet radi imeli več otrok, da bi se raje poročali. Drugi problem, ki bo nastal pri tako intenzivnem poseljevanju naše zemlje, bo preskrba s pitno vodo, ki jo sicer vključuje srednjeročni plan, a posledica tega bo drastičen upad že tako ogroženih.površinskih vodotokov in posledično negativen vpliv na mikro in makro klimo. Skratka, ne smemo graditi na tem prostoru vele-mesla, ki se s tako intenzivno urbanizacijo bliža, če bi se ti srednjeročni projekti uresničevali. Menim, da je vedno več ljudi, ki želijo sonaraven razvoj urbanizacije in nikoli več na račun narave. To so mnogi narodi že spoznali in danes že popravljajo naravna okolja, kot so mokrišča, gozdove in vodotoke in to za veliko denarja. Ne moremo naravi vzeti več, kot nam zmore ona sama podariti, vse, kar je več, gre na račun našega počutja in zdravja. Ob tem predlogu gradnje glavne ceste ne moremo mimo srednjeročnega plana naše občine. Ta cesta se gradi za prihodnost in v tej prihodnosti se bo gotovo še veliko naredilo za zmanjšanje tako tovornega kot tudi osebnega prometa. Poznani so projekti za prevoz tovornega prometa z vlakom. Torej kazalci bodo pričeli kmalu kazati upad prometa. Poleg tega bo kmalu pri nas prevzela ves tranzitni promet nova avtocesta, na naših (estah bo ostal le lokalni promet, ki ga bomo z lahkoto uredili. Problematičen bi lahko bil še promet, ki poteka sever jug in obratno pa tudi tu so projekti priključkov na novo avtocesto, ki bodo veliko prometa skozi centre preusmerili na te priključke. Vse kaže, da bodo obstoječe cestne povezave s smiselnimi popravki ves lokalni promet sprejele. Obstaja možnost nadaljevanja intenzivnega pritiska na začetek gradnje te ceste tudi z visokimi odkupnimi cenarmi lastnikom zemljišč samo zato, da bi se omenjena gradnja izsilila. Poleg tega pa so nekateri že na omenjenem območju kupili zemljišča in sedaj verjetno težko čakajo na začetek gradnje. Še je čas za pametno odločitev v prid zanamcem, katerim želimo pustiti čim več lepote narave in domovine. PEREGRIN STEGNAR OPOZICIJSKI POGLED NA 7. REDNO SEJO OBČINSKEGA SVETA OBČINE DOMŽALE Mi bomo sklepe sprejeli, vi jih pa potem sodno izpodbijajte, če želite... Tako nekako je izzvenel medklic na seji, ki ga je izustil svetnik Združene liste, g. Franci Gerbec, ob ugotovitvi svetnikov SDS in SKD, da so ga svetniki nekdanjega totalitarnega režima, ki podpirajo sedanjo županjo iz Združene liste, ponovno močno polomili. Kot je to že nekako v njihovi navadi, so šli mimo poslovniških in zakonskih dikcij in so (ponovno) zavestno kršili občinske akte. O čem je tokrat tekla beseda? Verjetno ste ugotovili, da zopet o Slamniku. Svetniki, ki podpirajo županjo, že več mesecev javno izkazujejo njihovo lastno nesposobnost, da bi po redni in pravno formalno zapisani proceduri imenovali nov uredniški odbor glasila Slamnik. Zato uporabljajo nezakonita dejanja ter dejanja, ki so na robu zakonitosti. In to baje samo zaradi tega, ker so člani Združene liste na njihovih predvolilnih shodih javno obljubljali, da bodo takoj po volitvah zamenjali uredniški odbor. Čez nekaj mesecev bo naokoli že leto dni od volitev. Združena lista pa se še vedno zaletava okoli Slamnika in ob tem zatrjuje, da to ni politična zadeva. vimiim Le kaj počne ta zala »hiša« med železniško postajo in bloki v SPB-ju? Bo res, kot pravijo govorice, služila kot vhod v lokal, ki se bo nahajal v (že prodanem?) Zaklonišču? Ima res tudi tu prste vmes stara komunistično obarvana garnitura? Foto |anez Stibrič Svetniki SDS in SKD so na 7. seji predlagali, naj se umakne sporna točka imenovanja novega uredniškega odbora glasila Slamnik. Predstavniki županjinih strank so namreč nelegalno sklicali sejo Komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve, samovoljno jo je namreč sklical član te komisije, g. Pavle Pevec (Združena lista). Predsednik g. Martin Grošelj je bil namreč zaradi bolezni odsoten in ker gre Združeni listi očitno za nohte in je Slamnik očitno njihov edini cilj (za druge probleme občanov naj se raje brigajo kar drugi, je verjetno njihovo novo geslo), so se dogovorili, da bodo zamenjali uredniški odbor, pa naj stane, kar hoče in stalo jih bo očitno precej, saj bosta SDS in SKD zadevo pričela urejati po sodni pot, kajti kršitev je bilo mnogo in vse so bile v nebo vpijoče, lako da se mimo tega preprosto ne bo dalo iti. Po mnogih replikah in številnih proceduralnih vprašanjih se je v enourni razpravi izkazalo, da naj bi baje g. Grošelj kot predsednik Komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve pooblastil g. Pev( ,1, da lahko sklicuje in vodi seje. Po veljavnih aktih to nikakor ni možno (razen če jih seveda med tem že niso spremenili in o tem pozabili obvestiti javnosti), .1 fo županjinih strank očitno ne moti. Pravilen postopek bi namreč bil (tako je zapisano in bi se morali tega tudi držati), da namestnika predsednika člani imenujejo izmed svojih na seji. Do tega ni prišlo, pač pa je g. Grošelj meni nič tebi nič baje kar pooblastil g. Pevca. In to še preden je zbolel. Sedaj pa ne vem, ali naj verjamemo temu, o čemer čivkajo že vrabci, da je bilo pooblastilo napisano precej kasneje, seveda z datumom »za nazaj«, da bi se izkazala kasnejša morebitna datumska legalnost tega pooblastila (poslovniško je to povsem nelegalno), ali temu, da je g. Grošelj kot izreden jasnovidec vnaprej pred- videl, da bo zbolel in podpisal bianco pooblastilo g. Pevcu, ta pa je o tem »pozabil« obvestili druge člane komisije ter svetnike Občinskega sveta. Karkoli od tega naj bi že bilo, vse je v celoti nelegitimno in nelegalno. Ker svetniki, ki podpirajo županjo, nikakor niso hoteli priznati, da so ga ponovno polomili in so izglasovali tudi sprejem sporne točke na uvrstitev v dnevni red, so svetniki SDS in SKD zahtevali krajši odmor. Po posvetovanju so se odločili, da jim ne preostane drugega, kot da protestno zapustijo dvorano, saj ne želijo sodelovati na sejah, na katerih se zavestno kršijo veljavni akti in sprejemajo nelegalni sklepi. Svetniki so izvoljeni namreč zato, da v imenu volivcev veljavno sprejemajo lokalno zakonodajo in sklepe. A po volitvah je tiste svetnike, ki podpirajo županjo, spomin v tem delu delovanja očitno zapustil... Ob imenovanju uredniškega odbora, le-tega so svetniki, ki podpirajo županjo, seveda sprejeli, pa je sporno še marsikaj. Recimo sklep Občine Lukovica, da ne soglašajo z uporabo imena glasila Slamnik, saj je to po odloku glasilo treh občin in ne samo ene, domžalske, kot so to sprejeli oz. si ga prisvojili »žu-panjini« svetniki. Potem, recimo, kdo je novi urednik. To je oseba, ki je zadolžena za promocijo županje oz. za njene stike z javnostjo. Izredno nemoralno sprejet sklep, saj tudi županja vseskozi ponavlja, da glasilo Slamnik ne bo politično, kar pa se je ob tej odločitvi vse skupaj postavilo povsem na glavo. Naslednja zadeva, ki je (tudi) moralno sporna, je število članov Združene liste v uredniškem odboru. Kljub temu da je Združena lista prejela manj glasov na volitvah, kol letal 994, imajo sedaj kar dva člana v uredniškem odboru, od katere je eden celo na mestu pomočnika odgovornega urednika. Milni mehurček, ki je nastal na podlagi trditev in »prizadevanj«, da Slamnik ne bo političen časopis, se je ob tem popolnoma razblinil. Kajti če Združena lista že ima člana v uredništvu, to po analogiji sprejetih dogovorov o delitvi mest nikakor ne bi smel biti na mestu pomočnika odgovornega urednika. Skratka, zadeva Slamnik se bo razpletala na sodiš ču in ne čudite se, če bo, zaradi dobesedno »šlam pastih« postopkov, ki so jih ob tem izvajali svetniki, ki podpirajo županjo, končni efekt »Zadeve Slamnik« povrnitev na prejšnje stanje, to pa seveda pomeni, da bo sedanji novoimenovani uredniški odbor zaradi županjinih nezakonitih postopkov, občinske uprave in svetnikov, ki podpirajo županjo, po sodni poti razrešen in bo do imenovanja novega (kar bo zagotovo zopet trajalo več mesecev, mogoče celo let, če sodim po »šlampastih« postopkih »županjinih« svetnikov), urejal glasilo Slamnik uredniški odbor, ki je zapisan v kofofonu tega izvoda Slamnika. JANEZ STIBRIČ Zidovi so spet beli Pred kratkim me je za rokav pocukal Boris, prometnik železniške postaje v Domžalah. »Poglej zidove naše stavbe. Spet so beli. Boš dal kaj v Slamnik?« je dejal zadovoljno moj stari dobri znanec »Seveda,« sem mu odvrnil, »zakaj pa ne?« In obljuba dela dolg. Upam, da bodo takšni (brez nepotrebnih grafitov in zmazkov) »zdržali« vsaj pol šolskega leta. Že držim pesti za to. Kdaj bo v Domžalah nova »kulturna« avtobusna postaja? Preprosto vprašanje že dolgo čaka na odgovor. FOTO: BOGDAN OSOLIN Po Domžalah se govori, da bo s prodajo zemljišča, na katerem je sedaj parkirišče za blagovnico Vele, zaslužil največ neki znani politik iz nekdanje zveze komunistov. Foto Janez Stibrič Borci NOB so lani prejeli za skoraj 15 mio SIT priveligiranih pokojnin Problematika izplačil privilegiranih pokojnin, ki so plod komunističnega režima, javno poteka že od leta 1990. Do takrat smo ljudje sicer kdaj pri sebi malo »pošinfali« te privilegiran« o, vendar smo morali biti tiho, druga če smo bili lahko ob osebno svobodo (se pravi, da so nas lahko celo strpali v zapor). Sedaj, v času demokracije, pa se podatki o privilegiranih pokojninah vztrajno prikrivajo in je do njih zelo težko priti. Tudi število borcev, ki prejemajo privilegirane pokojnine, je zavito v tančico skrivnosti. Pa vendarle se more, sicer z velikimi težavami, le priti do nekaterih podatkov. Podatki so vam na voljo v posebni tabeli. Zadeva pa, kljub temu da je /govorna sama po sebi, kar kliče po kratkem komentarju. Kot prvo - te privilegirane pokojnine bi morali odpraviti že pred mnogo leti ali vsaj leta 1990, saj se vlečejo še iz časa Jugoslavije in so bile podeljene kot »prispevek« za borbo za »lepše« življenje v diktaturi, imenovani komunizem. Seveda so imeli te dodatke samo nekateri, ki so se pač znašli in z dvema pričama ali na kakšen drugačen nepošten način prišli do teh privilegijev. Pošteni borci za svobodo pa iz najrazličnejših razlogov (še največkrat zato, ker naj bi bili »mo ralno-politično neprimerni«) niso prišli niti v »širši izbor« za »dodelitev« teh privilegijev oz. če so bili pošteni, so kaj takšnega zavrnili (in bili ponovno »moral-no-politično neprimerni«). Torej te pokojnine oz. dodatki so bili že v času komunizma neprimerni in so kazili notranji red znotraj države (če me spomin ne vara, naj bi bili v komunizmu vsi enakopravni in enakovredni - tako so nas učili), kar pa so prvi negirali ravno komunistični borci NOB in zahtevali privilegije in velikanske pokojnine za to, če so slučajno kdaj komu nesli kanglico mleka v gozd ali natrosili nekaj letakov, s katerimi so razjezili nemško vojsko (ki je potem odgovorila s protiukrepi in zaradi izzivanja s strani komunističnih partizanov ustrelila mnogo nedolžnih talcev). Kot drugo - število borcev, ki prejemajo privilegirane pokojnine, se je pred leti izredno povečalo. Na žalost imam podatke samo od leta 1995 dalje, vendar bom kmalu prejel podatke tudi za precej let nazaj. Iz tabele je tako lepo razvidno, da je bilo privilegiranih borcev NOB leta 1995 kar 47.443. To je fascinantna številka in kmalu se bo verjetno lahko pokazalo, da uradno borcev ni bilo toliko niti ob koncu 2. svetovne vojne leta 1945. Torej so se v teh letih kar precej namnožili ali pa gredo ti privilegiji pri številnih komunističnih družinah kar iz roda v rod... Je mar možno, da koristi privilegirano komunistično pokojnino za udeležbo v NOB tudi mnogo oseb, ki se takrat niso še niti rodili oz. so bili stari 2, 3 ali 4 leta? Očitno je, to pa zato, ker imamo na oblasti še vedno predstavnike komunizma (Kučana in Drnovška). Kot tretje - finančna sredstva, ki so prikazana v tabeli, so zgolj vrh ledene gore. Ker gre ogromno sredstev za najrazličnejše borčevske zadeve (proslave, pogrebe, prireditve ...) iz proračunov po krajevnih skupnostih, občinah in tudi država je zelo radodarna do njih (spet zaradi Kučana in Drnovška), se ta sredstva povečajo kar za precejkrat in končna vsota je takšna, da se nam kar zavrti v glavi. Kako bi nam ta sredstva prišla prav pri obnovi našega gospodarstva, pri pomoči socialno šibkih družin, ki jih je iz leta v leto več! A kaj, ko ravno so< talno šibki volijo Kučana in Drnovška (oz. Združeno listo in LDS) in si tako sami /a gajo vejo, na kateri sedijo! Se bodo končno zdramili in s[>regledali? Naj torej povzamem. V lanskem letu je iz državnega proračuna za privilegirane borčevske pokojnine šlo skoraj 1 5 mio SIT. Ta sredstva so zgolj vrh ledene gore in če seštejemo vse skupaj, pridemo do gromozanske številke. Z njimi bi z lahkoto dvignili nivo socialne varnosti, našli zaposlitve za nezaposlene in mnogo mladih družin bi si s temi sredstvi lahko rešilo stanovanjski problem. Kajti lugoslavije je konec oz. mi na srečo nismo več v njej, borci s komunističnimi privilegiranimi pokojninami pa s«; bili proti osamosvojitvi Slovenije (takt; kol dolgo časa tudi Kučan in Drnovšek). Sedaj pa kljub temu še vedno »vleče|o« privilegije na račun države, ki je ni več. In da bo paradoks še večji, število bore ev s privilegiji občasno kar narašča, čeprav jih vsako leto mnogo umre in bi lorej morali biti organizar ija, ki se ji število članov vsako leto zmanjša. |e pa še neka za nimivost. Kljub temu, da se število borcev manjša, so zneski vsako leto večji. Oglejte si podatke v tabeli in se zamislite ... JANEZ STIBRIČ leto št. privilegiranih borcev znesek (v mio SIT) indeks it. borcev 1995 47.443 9.509 1990 48.995 13.166 103,27% 1997 47.365 14.055 96,67% 1998 45.467 14.722 95,99% 6JULIJ-AVGUST MALI SRPAN-VELIKI SRPAN /bmnik Domžale Ge. Mariji Drčar je nazdravila tudi županja. Pevski zbor Doma upokojencev Domžale SPOMINČICE, ki je na sračanju uspešnih slovenskih zborov socialnih ustanov dosegel četrto mesto, se je veselil skupaj s slavljenko. ČESTITAMO! 100 let gospe Marije Drčar (Nadaljevanje s prve strani) Ko sta zakonca Angelca in Janez Jeras podedovala domačijo v Škoc-janu, se je vrnila domov. Rada je postorila to in ono v hiši in zunaj nje. V pogovoru z Jerasovimi smo zvedeli, da je gospa Marija zelo odkritosrčna gospa, vse življenje zelo skromna in dobra, zadovoljna z malim, hkrati pa zelo skrbna, pa naj je šlo le za urejeno njeno sobo ali skrb za otroke, ki so jo vedno imeli zelo radi. Njeno življenje je bilo zmerno, brez velikih pretresov, pa vselej spremljano s skromnostjo, poštenostjo in redoljubnostjo. Rada pohvali, če ji je kaj všeč. Vse okoli sebe ima zelo rada, z vsemi v Škocjanu se dobro razume, na kar kažejo tudi pogosti obiski domačih in sosedov v Domu upokojencev v Domžalah, kamor je gospa Drčar leta 1996 odšla na lastno željo. Kot vedno je sama ugotovila, da njeno zdravstveno stanje zahteva veliko pozornosti in skrbi, ki jo bodo lažje nudili v domu kot doma, kjer je vedno veliko dela. Gospa Marija je rada v družbi, rada se pogovarja, obuja spomine in Jerasovi ne pozabijo povedati, da je kljub pozni starosti zelo lepo pisala. In še na nekaj je treba opozoriti: ga. Marija je vedno mislila najprej na druge, šele nato nase. Na to kaže tudi to, da zelo rada moli, in to za vse, ki jo imajo radi. V Domu upokojencev se gospa Marija, ki je bila pred leti najstarejša občanka naše občine, potem pa jo je »prehitela« ga. Marija Juvan, dobro počuti, rada je v družbi, veseli se proslav in drugih prireditev, ki jih v Domu upokojencev Domžale nikoli ne zmanjka. Veseli se družbe otrok, z njimi se rada pogovarja, rada ima obiske, pa tudi samoto svoje sobe. Slovesno v Domu upokojencev Domžale Ob življenjskem jubileju so prijetno slovesnost z veliko torto pripravili v Domu upokojencev Domžale. Domski zbor Spominčice je slavljen-ki zapel nekaj pesmi, slišali smo nekaj recitacij in skupaj s številnimi gosti in mlado pevko Bernardo zaželeli stoletnici veliko zdravja. Na slovesnosti sta ge. Drčarjevi čestitala tudi direktor doma g. Franc Gostinčar in županja Cveta Zalokar Oražem, ki je v svojem voščilu dejala: »V pripravah na današnjo slovesnost ob va- šem stotem rojstnem dnevu smo slišali veliko lepega o življenjski poti, ki ste jo prehodili. Veliko dobrih del je na njej, veliko vaše ljubezni, ki ste jo dajali vsem okoli vas. Vse to se vam danes vrača kot iskrena zahvala vseh, ki vas imajo radi. In ker je teh veliko, je veliko tudi sreče in veselja ob vaši stoletnici. Ob njej vam v imenu Občine Domžale iskreno čestitam. Želim vam predvsem veliko zdravja in prijetnih trenutkov v Domu upokojencev v Domžalah, kjer vam bo v prihodnje delalo družbo naše darilo: umetniška slika Mojce Vilar, ki prikazuje cerkev v Škocjanu. Naj vas pogled nanjo vedno znova spomni, da se s hvaležnostjo spominjamo vsega, kar ste v stotin letih dali svojim najblijžim ter vsem nam. Želim vam prijetno praznovanje ter veliko prijetnih dni v novem stoletju.« Praznik v Škocjanu Posebno prireditev so teti Micki pripravili člani Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan in njeni sovašča-ni v Škocjanu. Po sv. maši, kjer je slavljenki čestital dobski župnik g. Vlado Pečnik, je bila slovesnost na njenem domu. Polepšali so jo števil- Na dvorišču rojstne hiše Trznarje-ve Micke se je zbralo veliko števi- ' lo domačinov in gostov, ki so skupaj z Oktetom bratov Pirnat čestitali slavljenki. ni domačini, predvsem pa povezo-valka Draga Jeretina Anžin, člani Okteta bratov Pirnat, ki so ji zapeli že v crkvi, harmonikar Božo Matičič in pevec Janez Majcenovič, ga. Marija pa je dobila tudi čestitke in šopke od društva in KS Krtina, v imenu vašča-nov pa ji je čestitala ga. Ivanka Ogo-revc, ki je povedala, da so vsi vašča-ni ponosni na svojo sovaščanko. V imenu njenih sorodnikov se je zahvalil g. Janez Cerar, g. Alojz Stražar pa se je s stoletnico razgovarjala Povedala je, da najraje sedi, rada vidi, če jo kdo zapelje naokoli in hodi tudi na terapijo. V spominih na mladost je povedala, da ni nikoli mislila, da bo dočakala tako visoko starost. Zahvalila se je vsem, ki so ji omogočili tako lepo praznovanje, še posebej pa je bila vesela obiska rojstne hiše v Škocjanu. Rada bi ostala zdrava in vesela tudi v prihodnje in da se čez nekaj let spet vidimo. Gospe Mariji Drčar ob stoletnici iskreno čestitamo z delom pesmi, ki jo je ob tej priložnosti posebej zanjo napisal g. France Stražar: »Oj, Micka, ostani nam zdrava in bog naj te dolgo živi!« BISERNA POROKA Zakonca Cilka in Gregor Rifl iz Nožic S sklenitvijo zakonske zveze človek povezuje cilj, da bi s svojim življenjskim sopotnikom skupno in v slogi preživel lepe in težke trenutke, ki jih prinaša življenje. Mož in žena skupaj stopata po življenjski poti, z razumevanjem, strpnostjo in potrpljenjem drug do drugega sprejemata preizkušnje, jih premagujeta z ljubeznijo in spoštovanjem, predvsem pa tudi z ljubeznijo do otrok in se veselita skupne pomladi, poletja in jeseni življenja. Ta rojeva sadove, prinaša dneve počitka, pa tudi dneve veselja ob pomembnih jubilejih. Zakonca Cilka in Gregor Rifl sta se 8. julija 1999 spominjala istega dne pred šestimi desetletji, kot sta si v cerkvi na Homcu obljubila večno zvestobo. Življenje zanju ni bilo lahko, vendar sta po njegovi poti stopala polna poguma, veselja do življenja, predvsem pa velika razumevanja drug do drugega, ki jima še sedaj pomaga, da sta srečna bi-seroporočenca, ki jima ni težko povedati, da se imata rada, da drug drugega potrebujeta, predvsem pa se tudi spoštujeta zaradi vsega, kar sta na svoji skupni poti premagala in še premagujeta. Gospodar Gregor Rifl se je rodil 14. marca 1915 v Novi Štifti pri Gornjem Gradu. Komaj leto dni staremu je umrla mama Francka, ki je nikoli ni pozabil in ji je še danes hvaležen, da mu je poslala tako dobro ženo, kot je gospa Cilka. Vzgajala ga je teta Francka in delo je bilo njegov spremljevalec vse življenje. Gospa Cilka se je rodila 24. septembra 1920 kot edina na Gori pri Komendi in se pri 1 7. letih s starši preselila v Nožice, kjer so zgradili novo hišo. Učila se je za šiviljo, vmes pa je v sezoni hodila na Golnik, kjer je stregla gostom. Medtem je gospod Gregor, ki sam pravi, da je vse življenje delal s krampom in lopato, s pridnim delom kupil zemljišče ob bratovi domačiji v Nožicah in se zagledal v prikupno in pridno sosedo Cilko. Rad se spominja »snubljenja«, ko je mlademu dekletu govoril, kako mu je všeč in ji ponujal roko. Ona pa se je le smejala, se končno vdala in pred dobrimi šestimi desetletji sta stopila na skupno življenjsko pot. Priči sta bila Matevž Rifl in Tomaž Rifl in kar precej svatov. Gospod Gregor še danes hrani rjavo poročno obleko, ki bi bila danes malo ležna prav nobene pomrjči. Po vojni se jima je leta 1948 rodil sin Gregor in leta 1956 najmlajši sin Janez. Mama Cilka je bila vse življenje gospodinja, skrbna in ljubeča žena in mati in to gospod Grega, kot kliče moža, še danes rad pove: »Zmerom je bila pridna in rada me je imela.« Gospod Gregor je bil kurjač pri slovenskih železnicah, v popoldanskem času je kopal jame na pokopališču na Homcu in izkopal jih je več kot 1 50. Mama je skrbela tudi za druge otroke, zraven pa imela velik vrt in redila kar tri prašiče. Življenje je bilo polno dela, trpljenja in odrekanj, pa tudi sreče in veselja. Za mamo posebej, ko je lahko šla na katero od božjih poti, za oba pa njuno največje bogastvo - otroci. Žal so s to veliko Ijubezni- 60 let skupnega življenja. Zakonca Cilka in Gregor Rifl v krogu svojih otrok in županje Cvete Zalokar Oražem premajhna, žena Cilka pa se spominja šopka belih nageljev, od katerih je bil eden tudi v njenih laseh. Skupno življenje je prineslo veliko veselja in radosti, zlasti ko se je v letu 1939 rodila prva hčerka, ki je na željo očeta nosila ime njegove mnogo prezgodja umrle matere France. Dobro leto kasneje se je rodila druga hči Marica, nato pa je prišla druga svetovna vojna. Čas med vojno je bil najtežji za mlada zakonca. Gospod Gregor je bil partizan, gospa Cilka pa je doma, kot je vedela in znala, skrbela za tri majhne deklice. Francki in Marici se je namreč leta 1943 pridružila še Cilka. Gospa Cilka je redila prašiča in ga zamenjala za moko in druga živila, hkrati pa, kolikor je le mogla, skrbela tudi za moža, ki je bil v partizanih. Še danes se z grenkobo spominjata, da nista bila de- jo povezane tudi tragedije, ki mami in očetu še danes privabijo solze v oči. To so smrti njunih otrok - zlasti hčerke Francke, ki jo je pri 25-le-tih povozil avto in sina Gregorja, ki ga je pri 26-letih vzela huda bolezen. Žalostni dogodki so današnja biseroporočenca še bolj združili v njuni veliki ljubezni do drugih otrok, ki so ju razveselili s šestimi vnuki in štirimi pravnuki. Ti so stara starša obiskali na dan njune biserne poroke in ju razveselil z rožicami in darili. Otroke imata zakonca Rifl zelo rada. Še in še poudarjata, da so njuno največje bogastvo, da so zelo pridni, da sta jih vzgajala v ljubezni in spoštovanju in da so lepo vzgojeni in ju imajo »hudo« radi. Velikokrat so pri očetu in mami v Nožicah na Pionirski 4, kjer živita skupaj s sinom Janezom. Obe hčerki sta upokojeni in kolikor le moreta z družinama prihajata pomagat svojim staršem. Sin Janez jima kuha, saj sta starost in bolezen opravila svoje. Tudi sicer bolezni ni manjkalo in gospod Gregor se spo minja, kako ga je bolezen skoraj za desetletje prikovala na posteljo in kako ljubeče so zanj skrbeli vsi domači. Enake skrbi je bila deležna tudi mami Cilka, ko je obležala zaradi infarkta. Danes sam stopi do trgovine, saj se mama zaradi hudega infarkta drži bolj v hiši. Oskrbuje tudi vrt in okolico hiše ter se raci pošali. In kaj bi svetovala biseroporočenca mladim? Veliko potrpljenja, in to prav vsak dan. Danes se mladi ločujejo, ker se premalo zavedajo, da je življenje potrpljenje, da veliko denarja ni vedno sreča in da je potrebno vedeti, da v primeru ločitve največ trpijo otroci. Tega pa zakonca Rifl nikoli ne bi dopustila. Če je bilo že kdaj kaj narobe, sta skupaj rešila in pri tem vedno mislila na otroke. Šest desetletij skupnega življenja sta preživela v Nožicah, kjer za svoje sosede in prijatelje najdeta le dobre besede. »V Nožicah so sami 'fejst' ljudje, pravita, lepo se 'zasfopimo' in rada živiva tod.« Zlato poroko sta praznovala skupaj s številnimi sorodniki, kar 80 jih je bilo na gostiji. Tedaj nista razmišljala o biserni poroki. Sedaj sta tega jubileja iskreno vesela in skupaj z njima so bili veseli vsi, ki sta jib povabila na praznovanje jubileja, ki je zelo redek. O tem je na slovesnosti v krogu najbližjih spregovorila tudi županja Cveta Zalokar Ora žem, županja občine Domžale. V svoji čestitki je poudarila, da sta si biserno poroko zaslužila s svojo skromnostjo, svojimi odrekanji, predvsem pa z veliko ljubeznijo in razumevanjem ter nadaljevala: »Veselim se z vama in vajinimi najbližjimi in vama želim, da bi se znova srečali - na vajini diamantni poroki. Do tedaj pa vama želim, da vaju spremljajo trdno zdravje, sreča in ljubezen vajinih najbližjih.« To so jima v pesmici napisani za biserno poroko, zaželeli njuni sorodniki, posebej pa jima je pri sv. maši v cerkvi na Homcu, kjer sta si pred šestimi desetletji obljubila zvestobo in jo 10. julija ponovno potrdila, čestital in zaželel vse dobro domači gospod župnik Alojz Golob. Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo. V. VOJSKA Zanimivosti o imenih in priimkih Se enkrat se pomudimo ob izjemno bogati knjigi prof. Janeza Kebra z naslovom Leksikon imen (Mohorjeva družba, 1996) ki med drugim piše tudi o pomenu in izvoru imen. Pomen imen je med dejavniki, ki so nekdaj močno vplivali na izbiranje ali dajanje imen. Daru« pa osebno ime (tj. ime in priimek) skoraj nima več svojega pomena. Znana je samo njegova funkcija: z imenom in priimkom lahko razpoznamo, identificiramo določeno osebo. Namesto imena in priimka bi za to rnogli uporabiti znak ali številki), V današnji dobi računalnikov se je lo že zgodilo. Vsak Slovenec ima svojo enotno matično številko (EMSO), znak, po katerem ga je mogoče identifii irali. Ko se sprašujemo, kakšen je pomen določenega imena, mislimo na njegov nekdanji pomen. Zato nas zanima izvor imen, ki nam poleg nekdanjega pomena po ve, od kod - iz katerega jezika - izhaja določeno ime. Danes je večina imen pri nas tujega izvora. Po uveljavitvi krščanstva je Cerkev v nekaj stoletjih uvedla svetniška imena. Ta izhajajo i/ hebrejšnne, grščine, latinici ne, iz germanskih jezikov in redko še i/ slovanskih ali kakšnega drugega jezika, Po drugi svetovni vojni so v Slovenijo s priseljevanjem muslimanov prišla tudi muslimanska imena, ki so pretežno turškega in arabskega izvora. Slovanska imena Slovanska imena imajo pri nas pomemben delež; med prvimi sto najpogostejšimi jih je kar četrtina slovanskih: Milan, Stanislav, Branko, Bojan, Ljudmila, Mile na, Igor, Olga, Dušan, Boris, Drago, Mojca, Nada, Dragica, Mirko, Slavko, Zdenka, Vladimir, Srečko, Miran, Darko, Darja, Dejan, Uroš, Vesna in še kakšnih sto drugih. Pomen zloženih imen se da ugotoviti iz sestavin. Naštejmo nekaj primerov: Vladi-slav (vladali, slaven), Branimir (tisti, ki se brani ali bori /a mir), Borislav ali Boris (lis ti, ki se bori /a slavo), Stanislav (tisli, ki ima željo poslali slaven), /elo pogosta sestavina slovanskih imen je Muli »ljub«, »mil« ler »drag" (I jubomir, Milan, Dragoljub). Pogostnost teh sestavin so nekateri razlagali kot izraz »široke slovanske duše«. Po drugi strani pa je veliko imen, ki izražajo slovansko bojevitosl, prepirljivost in željo po slavi (Borislav, Vojislav). Do 1 S. stoletja so večino slovanskih imen izpodrinila krščanska. Večino danes najbolj pogostih smo v zadnjih sto letih sprejeli od drugih slovanskih narodov. Hebrejska imena Prva skupina (ujih krščanskih imen so hebrejska. Njihov nastanek sega več tisoč let v preteklost. Ker jih omenja Svelo pismo (biblija), jih imenujemo tudi svclopisem-ska (biblijska). Navadno izražajo neko misel z versko vsebino. Večinoma so povezana z božjim imenom. Staro ime /a Boga je »El«, ki ga srečujemo npr. v naslednjih imenih: Fmanuel (.Bon je / nami«), I *anijel (»Bog je moj sodnik«), Mihael (»Kdo je kakor Bog?«) Rafael (»Bog zdravi«), Elizabeta, Eleazar (Lazar), Elija, Gabrijel, Samuel itd. Bog je ludi sam razodel svoje ime Mojzesu; to ime je Jahve. Judje si ga iz spoštovanja niso upali izgovarjati, ampak so ga nadomeščali npr. z »Adonai« (moj Gospod). V zloženih imenih pa se kot prva sestavina uporablja skrajšana oblika za lah-vo, npr. imena / začetnim Jo-: lohanan (»Bog je milostljiv«, grško: lohannes, lalinsko: loannes, slovensko: lanez); Jožef (»Bog lahko pomnoži«) itd. Jahve se pojavlja tudi kol druga sestavina imena. To velja za mnoga imena, ki se v slovenščini končujejo na -ja: npr. Elija (Elijah, »Jahve je moj Bog«), Jeremija, Matija itd. Tudi ime Jezus (hebr. (ehošua) vsebuje božje Ime in pomeni: Jahve (Bog) je rešitelj. Nekatera hebrejska imena so bila prevedena v latinščino ali arabščino. Marija je grško-latinska oblika za hebrejsko Miriam, Abraham je arabsko Ibrahim, Jožef pa Jusuf. Hebrejska imena so pri nas zelo razširjena. Imeni Janez in Ivan sta na Slovenskem izpričani že v 10. stoletju. Zaradi svetosti imen sta se precej pozno (v 16. stol.) širše uveljavili imeni Marija in Jožef. Imena iz Stare zaveze (Abraham, Benjamin, David, Izak, Suzana) so bila precej v rabi v dobi protestantizma. Svoja hebrejska imena dosledno uporabljajo Židje, kjerkoli v svetu pač so; poleg v Izraelu jih je največ v ZDA in Veliki Britaniji. Naj pritaknem k temu odstavku še pregovor, ki pravi: Otrok ne razume božjega imena, a ga Bog vseeno ljubi. Grška in latinska imena Imena, ki izhajajo iz grškega (tj. starogrškega) jezika, so pri nas kar pogostna. Najbolj razširjena so: Terezija, Andrej, Štefan, Irena, Katarina, Helena, Sonja, Kristina, Marjeta, Ciril, Boštjan, Barbara, Aleš. I npr. Alexandros (»ki odbija sovražnike žajo različne lastnosti (Agata - »dobra«), | ska«), Evgen (»plemenitega rodu«), poklic Tudi delež imen latinskega izvora je i so: Anton, Marko, Nataša, Martin, Rozali va, Tina, Urška. Rimljani so najprej imeli samo eno ime je dobil Rim svoje ime Roma. »Romanus man. Popotnik, ki je šel v Rim na božjo eus, odtod ime Rome več imen, sužnji pa k Marcus). Včasih so dajali sinovom za ime kar v samo Primus, Primož (»prvi«), in lo verjetno za ;ostna so imena s simboličnim pomenom, Philippos (»ki ima rad konje«). Druga izra-rjoreklo (Barbara - »barbarka, nogrška žen-, (Jurij/Georgios »krnel«) ild. pri nas zelo opazen. Med najpogostejšimi ija, Tatjana, Tanja, Vida, Pavla, Primož, Sil- Takšno je bilo npr. Romulus, po katerem pomeni rimski državljan, odtod ime Ro-jt, se je imenoval romar, latinsko roma-:>. Kasneje so imeli svobodni Rimljani po dvoje, troje ali celo po eno. Latinsko ime se je navadno končevalo na -us (Julius, stilne številke, pri nas se je uveljavil adi pomembnosti prvorojenca. Germanska imena Ta so se okrog tisoč let uporabljala na slovenskem ozemlju. Njihov prodor k nam je povezan z izgubo politične svobode, s prihodom nemških oblastnikov in s pokristjanjevanjem. Najpogostejša so: Alojz, Robert, Rok, Ludvik, Amalija, Karel, Leopold, Matilda, Albert, Alfonz, Bernarda, Oton, Edvard, Tilen, Erna, Ema, Ferdinand, Henrik, Herman, Ida, Jera, Jošt, Konrad, Rudolf, Kupcrt, Um, Viljem, Žiga. Zelo znano je ime Kari (Karel). Po mogočnem vladarju Karlu Velikem je ime v obl stalo sinonim /a »vladar«, podobno kot Julij Cezar v vladarskih nazivih > •Kaiser. Večina germanskih imen je zloženih iz pojmov, ki izražajo moč, s vo, boj, orožje, božje varstvo npr. Bernharl, Bernard (»medved«, »mo? de, ledrt, i(»k( :i »kralj« po-esar«, »car«, ivo, bogast-n«); Gerlru- O ženskih imenih Večina ženskih imen je nastala iz moških (Andrej - Andreja). Okoli polovica najbolj razširjenih pa nima ustrezne moške oblike (npr. Marija, Ana, Terezija). To kaze, da obsi.ijajo izvirna ženska imena in jo znamenje enakopravnosti, v starejših virih izpred nekaj stoletij (urbarji, kronike, lislino) pa je zelo malo ženskih imen. lo raz lagajO z majhno družbeno vlogo žensk v tistem času. Slika je podobna v vsej t vro pi. Eno naših najstarejših ženskih imen je Mojca, ki je izpričano že v (0. Stoletju m naj hi pomenilo »dekle, ljubica«. Mojce godujejo skupaj z Marijami, Marija je n.ij bolj znano krščansko žensko ime. Močneje se je uveljavilo šele v 16. stoletju. Kot drugo ime se je dodajalo celo moškim imenom npr. Kari Maria von VVeber, lucijan Marija Škerjanc. BOGDAN DOLENC Domžale /lamnik GOSPODU MAKSU KARBI - ZLATI ZNAK ZASLUG ZA VARNOST Domžale so še vedno varno mesto! Ob letošnjem Dnevu policije je kar nekaj delavcev Policijske postaje Domžale prejelo priznanja. Najprej je to MAKS KARBA, ki je dobil ZLATI ZNAK ZASLUG ZA VARNOST. Ga. IRENCA PUČNIK, kriminalistka, je za strokovno, vestno in dosledno opravljanje dela ter prenašanje svojih izkušenj na mlajše dobila SREBRNI ZNAK ZASLUG ZA VARNOST. G. IGOR AJDNIK, pomočnik komandirja, policist in vodja okoliša, ki koordinira in vodi delo lokalnih kriminalistov na področju raziskovanja kriminalnih dejanj, je za strokovno natančno delo, ki je omogočilo, da je Policijska postaja v preteklih letih dosegla nadpovprečno dobre rezultate pri raziskavah kriminalnih dejanj, dobil BRONASTI ZNAK; zaradi dobrih delovnih rezultatov in s tem svojega prispevka za dvig varnostne kulture pa sta PISNI POHVALI Ministra za notranje zadeve prejela tudi MARKO PLANTAN in MARTIN TERGLAV. Danes predstavljamo g. Maksa Karbo, za katerega je g. Alojz Sen-čar, komandir Policijske postaje Domžale, dejal, da je ZLATI ZNAK ZALUG ZA VARNOST prejel za polnih 28 let opravljanja nalog policista in [)omočnika komandirja. S svojimi dolgoletnimi izkušnjami in bogatim poznavanjem prebivalstva ter s strokovnim znanjem in profesionalnim odnosom je prispeval k varnosti ter dvigu ugleda domžalske policije. Vselej vesten, natančen, dosleden, marljiv, strokoven policist je bistveno prispeval k dvigu varnostne kulture na našem območju. Od prvega do zadnjega dne je moj današnji sogovornik g. Maks Karba delal na Policijski postaji v Domžalah. Tja je prišel v službo po opravljeni tedanji vojaški dolžnosti, pred katero je opravljal gostinski poklic v Induplati. V vojski pa je sprejel odločitev, da začne delati kot miličnik in mladega fanta, rojenega v bližini Gornje Radgone, je življenjska pot pripeljala na Policijsko postajo Domžale, ki ji je ostal zvest vseh 28 let. Ob stalni skrbi za izpopolnjevanje in strokovno usposobljenost je dočakal upokojitev, pa tudi ZLATI ZNAK ZASLUG ZA VARNOST, ki so mu ga ob letošnjem Dnevu slovenske policije dodelili za življenjsko delo na področju varnosti. To je bila hkrati priložnost za kratek pogovor. Kakšne so razlike med vašimi prvimi dnevi na policijski postaji in danes? Danes je bistveno več dela in tudi dosti več kriminala, prometnih nesreč, problematike, povezane z drogo, ki je zlasti v zadnjih letih zelo prisotna na našem ob močju. Spremenili pa so so tudi ljudje, ki so včasih policiji bistveno več zaupali, kot danes. Polk isl je bil nekoč dosti bolj spoštovan in če je kaj rekel, je to tudi držalo. Danes so časi povsem drugačni, vsak se ne glede na ravnanje policistov lahko priloži in včasih se prav zaradi tega policisti izogibajo ukrepom, saj se velikokrat /godi, da so pritožitelji bolj zaščiteni kot policija. Veliko ste delali na področju prometa? V okviru svojih zadolžitev sem vsa leta skrbel tudi za področje prometa, ki danes za naše območje pomeni največji problem. Dolgoročno ga bo rešila šele avtocesta. Vsako leto sem obiskal vse vrtce in šole ter skušal skupaj z vzgojitelj, učitelji in starši poskrbeti za večjo varnost naših najmlajših. Z varnostjo otrok je povezano tudi moje bli/u 20-letno delo v Komisiji za vzgojo in varnost v cestnem prometu, kje delam še sedaj. V osemindvajsetih letih se je nabralo veliko žalostnih, najbrž pa tudi kakšen vesel dogodek? Najbolj žalostni so trenutki, ko mora policist z mrtvaškim prtom pokriti otroka in o tem obvestiti starše. Z vsakim v nesreči umrlim otrokom je odšel tudi košček mojega srca in takih dogodkov nikoli ne pozabiš. Spremljajo te vse življenje, kakor tudi želja, da bi jih bilo čim manj. Od veselih pa se ta trenutek spominja le enega, ki je hkrati tudi tragičen. Ko smo pred leti našli pozimi utopljenca in skupaj s pristojnim sodnikom odšli na kraj dogodka, je pod sodnikom počil led in nato smo reševali oba. Žalosti se je pridružil tudi smeh. Aktivno ste sodelovali v vojni za Slovenijo? Ko so tanki tedanje armade iz kasarn prišli na cesto, sem bil prvi, ki se je pojavil v Trzinu in delal barikade, s katerimi bi preprečili prehod tankom. Barikada v Trzinu je bila uspešna, medtem ko so barikado v Mengšu sovražniki prebili. So Domžale varno mesto? Glede na dolgoletne izkušnje lahko zatrdim, da so, ne glede na to, da je v zadnjem času več hujših prekrškov in kaznivih dejanj, Domžale še vedno varno mesto. Še varnejše pa bo, če se bomo vsi trudili in za varno življenje vzgajali otroke od majhnega in če se bomo zavedali, da ni le policija odgovorna za varnost. Za njo smo poklicani vsi, saj policija kljub preventivnim dejavnostim, ki jih opravlja, največkrat nastopi šele, ko se kaj zgodi. Bi se še enkrat odločil za ta poklic? Kljub odgovornosti, odpovedovanju in nenehni pripravljenosti, kar življenje policista napravi drugačno od navadnih ljudi, je ta poklic lep, vendar bi premislil, preden bi se zanj še enkrat odločil. Najbrž upokojitev za vas ne pomeni konca dela? Tudi če bi hotel, mi to ne bi uspelo, saj me ne pustijo pri miru. S svojimi izkušnjami pomagam na področju varovanja zasebnega življenja, vendar bom skušal najti čas tudi za stvari, za katere v 28-letih ni bilo časa. Kaj ti pomeni najvišje slovensko priznanje na področju varnosti? Veliko zadovoljstvo in prepričanje, da ga ne bi dobil, če ga ne bi zaslužil. Hvala in iskrene častitke! VERA VOJSKA Predlogi za nasvete o varčevanju z energijo Agencija Republike Slovenije za učinkovito rabo energije svetuje: 1. Če gradite, naj bo optimalna razporeditev prostorov takšna, da bodo bivalni prostori, kjer je potrebna višja temperatura, obrnjeni k soncu in se bodo nahajali v zgornjem nadstropju, pomožni prostori pa naj bodo obrnjeni na sever in se naj nahajajo v spodnjem prostoru; spalnica naj bo obrnjena na vzhod za jutranje sonce in kuhinja na zahod za popoldansko ogrevanje s soncem skozi okna. ' 2. Če gradite, bodite pozorni, da boste velika hišna okna namestili na južni strani zgradbe, manjša pa na vzhodni in zahodni. Oknom na severni strani se raje izogibajte. 3. Toplotno izolirati hišo pomeni zaščititi lupino zgradbe - podstrešje ali streho, zunanje stene, okna, vrata in strop nad kletjo oz. vse stene, tla in strope, ki mejijo na neo-grevane prostore, garažo ali shram- 4. Če na zunanji strani fasade nimate izolacije, namestite toplotno izolacijo z refleksijsko folijo za grelnimi telesi. 5. Preprosto in hitro prihranite energijo, če izolirate podstrešje, 100 mm debela plast izolacije se v povprečju izplača v treh letih. 6. Centralni ogrevalni sistem dimenzionirajte na milejše zunanje klimatske pogoje. Ko nastopijo ostrejše razmere, ki ponavadi trajajo največ nekaj dni v ogrevalni sezoni, vključite posamezne peči kot dodatni vir ogrevanja. 7. Poleg centralnega ogrevanja uporabljajte tudi posamezne peči (lončene peči, kamini), ki nudijo dodatno možnost ogrevanja. Posebej je to pomembno v prehodnem obdobju, ko dnevne temperature še ne zahtevajo celodnevnega ogrevanja vseh prostorov. 8. Če je vaš stari kotel za ogrevanje precej izrabljen, ima slab i/ko ristek in je predimenzioniran, se od- Če vas zanima kaj v zvezi s prometom kličite 080 20 20! Z namenom, da vsem državljankam in državljanom ter njihovim vprašanjem s področja dela Ministrstva zj promet in zveze omogočijo, da se seznanijo z njihovim delom, je omenjeno ministrstvo odprlo brezplačno telefonsko linijo štev. 080 2020. Linija je odprta dvakrat tedensko, in sicer ob torkih od 10. do 12. ure in ob sredah od 15. do 1 7. ure! Dobrodošli! Foto: BOGDAN OSOLIN ločite za zamenjavo s sodobnim. 9. Bodite pozorni, da ne boste zastirali ogreval, še posebej na njihovi spodnji in zgornji strani ter da pred ogrevala ne boste namestili pohištva. To namreč onemogoča razširjanje toplote. 10. Doma se topleje oblecite! Pri znižanju temperature zraka v prostorih za 1 stopinjo je poraba energije za ogrevanje manjša do 6%. 11. Dnevno sobo ogrejte do 20 stopinj, medtem ko naj bo spalnica nekoliko hladnejša, okoli 18 stopinj. Različne temperature v prostorih nudijo boljše ugodje in hkrati prihranek energije. 12. Stanovanje prezračujte tako, da v vsakem prostoru po trikrat na dan zaprete ventil na radiatorju in za nekaj minut na stežaj odprite okno. 13. Vsak večer na oknih namestite nočno zaščito - zavese in polk-na (zunanje rolete). 14. Člane svoje družine navadite, da bodo izključili TV in radio, ko jih ne gledajo oz. poslušajo. 15. spreminjajte svoje življenjske navade; med posameznimi opravili, kot so: pomivanje posode, umivanje, itd., zapirajte vodo. 16. Odvadite se pripravljati sendvič pri odprtih vratih hladilnika. 1 7. Perite vedno šele, ko imate poln pralni stroj, sicer izberite program za pranje manjše količine perila ali pa ga operite kar na roko. 18. Opuščajte predpranje, saj zaradi splošno spremenjenih higienskih navad pogostoje perete. 19. Perilo pred sušenjem dobro ocedite s centrifugo. 20. Perila ne osušite povsem do kom a, temveč le toliko, da je primerno za likanje. 21. Vrat pečice ne odpirajte po nepotrebnem, saj s tem znižujete temperaturo v pečici in povečujete porabo energije. 22. Kuhajte v pokrili posodi s pokrovi, ki dobro tesnijo ter v čim manjši količini tekočine. 23. Uporabljajte kuhalno posodo, katere dno je ravno in se ujema s premerom kuhalne plošče ali ku halnega polja. 24. Za kuhanje uporabljajte lonec na zvišan tlak, predvsem za jedi, ki sicer potrebujejo dolgotrajno kuhanje. 25. Preden spravite jedi v skrinjo ali hladilnik, jih ohladite, pozimi lahko tudi na halkonu ali na okenski polici. 26. Namesto kopanja v kadi ve- činoma uporabljajte prho. V polno kad steče trikrat toliko vode, kot je potrebno za pet minutno prhanje. 27. Poskrbite, da bodo vodovodne pipe tesnile in da straniščni spla-kovalniki ne bodo spuščali. Z vzdrževanjem vodovodnih naprav in napeljav lahko prihranite preneka-teri liter tople ali hladne vode 28. Na vodovodne pipe namestite varčne prsne nastavke in zmanjšali boste porabo vode. 29. Pred spuščenimi železniškimi zapornicami, v prometnih zastojih, skratka, pri vsakem daljšem čakanju vedno ugasnite motor v avtomobilu. 30. Pretirana obtežitev, nepotreben prtljažnik na strehi in prenizek tlak v pnevmatikah pomenijo izredno veliko porabo goriva. Celo malenkosti, kot je odstranitev polne rezervne posode z gorivom iz avta in odstranitev nepotrebnih ogledal na zunanji strani vozila, prinašajo prihranke. Nasveti so nastali v sodelovanju z informacijskimi pisarnami, ki delujejo v okviru projekta ENSVET. Več informacij o učinkoviti rabi energije lahko dobite v svetovalni pisarni. ESP DOMŽALE-KAMNIK ČAS DOPUSTOV IN POČITNIC Nasveti policije za samozaščitno ravnanje občanov Prihaja čas dopustov in počitnic, ko se odpravljate na dopuste, letovanja in različna potovanja. Da bi bil vaš oddih bolj sproščen, smo se na Policijski postaji Domžale odločili, da vas pred odhodom opozorimo tudi na neprijetnosti, ki vas lahko zaradi odsotnosti od doma doletijo, saj vašo daljšo odsotnost radi izrabijo tudi tako imenovani nepridipravi - tatici in vlomilci v stanovanjske hiše in stanovanja. Kako storilci izberejo objekt napada: Skozi male oglase, različne časopise in revije, s telefonskim imenikom, z infor macijami, ki krožijo med kriminalno populacijo in skozi opazovanje. Opazujejo ljudi v lokalih in na cesti. Opazujejo s kakšnimi dejavnostmi se ukvarjajo občani, kje živijo, kakšna stanovanja in stanovanjske hiše imajo, kakšne so njihove navade, s kakšnimi vozili se vozijo, kdaj se odpravijo na dopust in podobno Kriminalna populacija ima za to časa na pretek, in to kar prevečkrat dobro izkoristijo Kako vstopajo storilci v objekt: - skozi vhodna vrata, kletna vrata, balkonska vrata ali druga stranska vrata (lomljenje cilindrične ključavnice, odklepanje z vitrihom, snemanje vrat s podbojev na vzvod, vrtanje cilindričnega vložka itd.) - skozi nezavarovana okna v kleti stanovanja ali skozi strešna okna in strešne line (razbijanje stekel, odpiranje oken na vzvod). - skozi streho (odkrivanje kritine) Nasveti policije za preprečitev takih dejanj: - vrata zavarujte z dodatno ključavnico - vgrajujte cilindrične vložke, ki so varovani proti vrtanju in lomljeniu: ključav niče Titan K2, VVinckHaus, Babba itd. - cilindrične vložke, ki gledajo iz vrat, ustrezno zavaruje s ščitom, da preprečite lomljenje vložka - svetlobna in kletna okna pri tleh zavarujte z mrežnimi konstrukcijami - na izpostavljenih mestih lahko okenska stekla zavarujete tudi s folijo, ki se nalepi in preprečuje razbijanje okenskega stekla - vgradite senzorske zunanje svetlite in zvočne signalnovarnostne naprave. Kaj je dobro postoriti, preden zapustimo stanovanjsko hišo ali stanovanje za dalj časa? 1. Svojo odsotnost zaupamo sorodnikom, sosedu, prijateljem, ki naj bi večkrat popazili na našo stanovanjsko hišo ali stanovanje. Prav tako se z njimi dogovorimo tudi za pobiranje pošte, ki se nam nabira v nabiralniku, kar nakazuje našo odsotnost. Nekdo, ki mu zaupate, naj v različnih časih prihaja v vašo stanovanjsko hišo, dviga rolete, roloje, prižiga luči, radio, TV in podobno 2. Iz dvorišča odstranimo vse stvari, katere bi morebitni vlomil« lahko uporabil (lestve, podstavki, drogovi, vrtno orodje) 3. ključev ne puščamo v različnih skrivališčih, kot so: cvetlični lončki, pisemski nabiralniki, predpražniki, robovi podbojev in podobno 4. preverimo, če so zaprta vsa okna in zračniki in zaklenjena vsa vrata tudi v notranjosti stanovanja. 5. dragocenosti in gotovino hranimo v zaklenjenih blagajnah ali bančnih šefih 6. opravimo svoj popis vrednostnih predmetov ter stvari, jih po možnosti tudi označimo, da bi ob morebitnem vlomu lahko dali podroben opis teh stvari 7. preverimo električno, plinsko in vodovodno napeljavo, da se izognemo neprijetnostim. 8.0 odsotnosti lahko seznanite tudi Policijsko postajo Domžale na tel. št. 721-222 ali 721-218 za opravljanje občasnih kontrol. Ker se na dopuste odpravljate v večini primerov s svojimi osebnimi in drugimi vozili, izrabljamo priložnost, da vam Policija posreduje tudi nekaj preventivnih nasvetov: - Pred odhodom preverite, ali je vozilo registrirano in tehnično v redu (zavore, luči, krmilni mehanizem ali imamo v vozilu vso potrebno opremo, rezervno kolo). - Med potovanjem uporabljajte varnostne pasove, tudi na zadnjih sedežih, če so vgrajeni v vozilu. - Upoštevajte prometne predpise (omejitve hitrosti v naselju 50 km/h, zunaj naselja 90 km/h in avtocestah 130 km/h). - Med potovanjem oziroma med postanki v vozilih ne puščajte nenadzorovano na vidnih mestih torbice, denarnice in druge vredne predmete, saj to s pridom izkoristijo priložnostni tatovi. Vedno tudi preverite, če je vaše vozilo zaklenjeno. - Varujte svoje osebne dokumente predvsem pri odhodih v tujino in jih ne puščajte v vozilih. Z nasveti vam želimo varen dopust in razigrane počitnice vaših otrok ter vašo prijetno brezskrbno vrnitev domov. POLICISTI PPMOM/AII Foto: BOGDAN OSOLIN SVET ZA VARNOST OBČANOV Povabilo k sodelovanju Svet za varnost občanov v občini Domžale je na svoji drugi seji sprejel program, v katerem si je začrtal najpomembnejše naloge za letošnje leto. Med njimi je bilo tudi predavanje oz. razgovor / vaditelji, vodniki in vsemi drugimi, ki bodo letošnje poletje vodili počitniške aktivnosti. Predavanje, ki sla ga v okviru Centra za mlade Domžale pripravila ga. Lili Jazbec in g. MiJia Rotar, je zelo lepo uspelo. V programu pa je Svet za varnost občanov posebno skrb namenil zlasti sodelovanju sveta z občani občankami. Zato vabimo vse, vam ni vseeno, kako varna je na občina, da nas obveščate o prob mih s tega področja. Naš naslov OBČINA DOMŽALE, Urad /up nje - SVET ZA VARNOST OBČ. NOV, Domžale, Ljubljanska 69, 1230 Domžale. Pričakujemo vaša opozorila, pripombe, pobude in predloge. Želimo vam varne in prijetne po čitnice! Svet za varnost občan Foto: BOGDAN OSOLI /lamnik Domžale POMOČNICA ODGOVORNEGA UREDNIKA SLAMNIKA Marija Kavka Pred več leti še vzgojiteljica v otroškem vrtcu, danes pa ravnateljica Vrtca Mengeš. Da pridni, vztrajni in delavni ljudje v življenju lahko veliko dosežejo, dokazuje tudi naša živahna sogovornica Marija, ki je polna življenjske energije, srčnosti in prijaznosti. Ima tri poročene hčere in tri vnuke. Višjo šolo je naredila ob delu, kar zahteva veliko odrekanja. Učečemu vzame vsako uro prostega časa - celo moškim, za zaposleno žensko in mater pa je to kar dvojno breme. Za začetek, prosim, da se bralcem Slamnika predstavite. Od kod ste doma, kakšni so vaši spomini na otroška leta. Rodila sem se v Tržiču. Živela sem s starši, bratom in staro mamo. Ona me je drobno, kakršna sem bila ob rojstvu, tudi ohranila pri življenju. Ata in mama sta bila zaposlena in tako je bila skrb zame, dojenčka, v glavnem naložena na staro mamo. Z otroki je imela veliko izkušenj, saj je sama rodila deset otrok. Imeli smo majhno stanovanje in malo prostora, toda stara mama je znala naši otroški druščini pričarati zanimiv svet; s sosedovimi nas je bilo večkrat osem ali deset. Igrali smo se predvsem na dvorišču, kjer različnih veselih in zabavnih igric ni bilo ne konca ne kraja. Skratka - veselo otroštvo. S staro mamo smo domači otroci hodili v trgovino in po drugih opravkih. Z bratom pa sva imela tudi drobne otroške obveznosti, prinesti drva za štedilnik, pospravljati igrače in drugo. Osnovna šola - od zunaj in znotraj. Moj oče je bil Domžalčan in leta 1951 smo se preselili v Domžale, kjer sem hodila tudi v osnovno šolo. Moja prva učiteljica je bila Vida lanežič, ta je bila vsem šolarč-kom kar druga mama. Imela je zelo izdelano metodo - to je, kako otroka naučiti brati, pisati in računati, in to tako, da še sam ni vedel kdaj. Po končani osnovni šoli smo začeli obiskovati nižjo gimnazijo v Domžalah, ki je imela prostore v nekdanji meščanski šoli, to je ob gostilni Keber. Ko smo končali s prvim razredom, se je pojavila takrat »tako imenovana osemletka«. Naslednje leto smo torej začeli hoditi v šesti razred obvezne osemletne osnovne šole. V šoli je bilo zanimivo, veselo in zabavno, učitelji pa so bili zelo zahtevni. Ker je bil ravnatelj in matematik "prof. Milan Flerin, je bila vsa šola vzorno urejena. Veliko je bilo tudi dodatne dejavnosti - to so bili razni krožki. Mladinski pevski zbor pod vodstvom Staneta Habeta je na tekmovanjih večkrat dosegel 1. mesto, dobival pa je tudi priznanja in pohvale. Ob osnovni šoli sem obiskovala tudi glasbeno šolo - klavir. Prve note in akorde sem se učila prebirati in igrati ob že pokojnih muzikih domžalske fare, organistu ložetu lezeršku in župniku prof. Matiju Tomcu. Srednja šola in izbira poklica. Vpisala sem se na šolo za zobne tehnike. Kljub uspešno opravljenemu izpitu nisem dobila mesta, ker nas je bilo preveč iz ljubljanskega okraja, štipendije iz drugih okrajev pa ni bilo mogoče dobiti. Vpisala sem se na gimnazijo v Kamnik in končala tri razrede. Proti koncu četrtega letnika sem rodila drugega otroka in šole nisem dokončala. Kaj vas je napeljalo, da ste se odločili za lep in naporen poklic vzgojiteljice! Ali drži, da je ta poklic dobrim vzgojiteljem že kar prirojen! Mogoče, da je res prirojen. Za poklic vzgojitelja moraš imeti na zalogi neizmerno količino duhovne energije in sposobnost empati-je. Ravnatelj vrtca v Domžalah Raj-ko Radmelič me je spodbudil, da sem kvalitetno uporabila svoje znanje in z odličnim uspehom končala takratno Vzgojiteljsko šolo v Ljubljani. Kje in kako so potekala vaša prva delovna leta! Ko je bila hčerka Tadeja stara šest let, sem se po treh letih gimnazije zaposlila kot pomočnica vzgojiteljice v vrtcu na Zgornjem Viru. Skupaj sva delali s sedanjo ravnateljico vrtca v Domžalah Mileno Peterka, ki mi je bila in mi je še ved- no vzor ter je dobra življenjska prijateljica. Po treh letih zaposlitve sem se vpisala na že omenjeno srednjo vzgojiteljsko šolo v Ljubljani, ki je trajala dve leti. Pri delu z dojenčki in predšolskimi otroki sem spoznala, da mi to delo ugaja in da ob otrocih uživam, neprestano rastem in tudi dozorevam. Dopustimo, da nas učijo tudi otroci. Kaj vas je spodbudilo za nadaljnje izobraževanje! Po končani vzgojiteljski šoli sem bila nekaj let zaposlena v na novo zgrajenem vrtcu ob zdajšnji Slam-nikarski ulici v Domžalah. V nadaljnje izobraževanje me je vlekla radovednost, obenem pa tudi skrb za zagotovitev in ohranitev delovnega mesta v vzgojiteljskem poklicu. V tistih letih je ministrstvo predpisalo za ta delovna mesta vzgojiteljsko šolo in dvajset let prakse. Kdor tega ni imel, si je moral zagotoviti višješolsko izobrazbo. Tako sem se pri 40 letih in treh otrocih vpisala na Pedagoško akademijo, smer vzgojitelj predšolskih otrok. Kako se spominjate let, ko so hčerke odraščale! Moji starejši hčerki sta doživljali podobno otroštvo kot jaz sama, le da za pomoč in druščino poleg mene nista imeli še stare mame. Ona je takrat namreč zbolela za akutnim artritisom in je precej let preživela v bolnici. Tudi v tistem času je bila stiska s prostorom v vrtcih, zato sem deklici že s štirimi leti vpisala v glasbeno šolo - prav z namenom, da sta se seznanjali z drugimi vrstniki in drugim prostorom. Ko sta z mano začeli obiskovati tudi vrtec, jima ta prehod ni povzročal nobenih težav. Danes so hčerke pri svojem kruhu oziroma zaslužku. Vse tri deklice so ob osnovni šoli z lahkoto obiskovale tudi glasbeno šolo. Vključene so bile v številne krožke obšolske dejavnosti. Imele so veliko prijateljev; velikokrat so se zbirali kar pri nas. S tako tradicijo so nadaljevale tudi v srednji šoli, tako da smo ob doma pečeni piči reševali in rešili številne pubertet-ne in šolske težave. Danes so vse zaposlene in imajo svoje družine. Več let ste vodili vrtec v Ihanu. V šolskem letu 1970/71 sem se zaposlila v ihanskem vrtcu, v katerem je bilo nadvse lepo. Imela sem čudovite sodelavke, prijetne otroke in prijazne starše. Tam sem bila kakšnih petnajst let. V tem času smo zelo dobro sodelovali z Osnovno šolo Ihan in z vsemi krajevnimi organizacijami. Ob rojstvu prve vnukinje sem prevzela delo v popoldanski mali šoli, kjer sem se zlasti v Osnovni šoli Dragomelj veliko naučila o sodelovanju med učiteljico in vzgojiteljico. Pod OŠ Dragomelj spada tudi vas Šentpavel, v kateri je bil rojen moj stari ata. S tem sem reševala varstveni problem pri hčerki, ki je takrat še obiskovala Višjo šolo za fizioterapevte v Ljubljani. Ko sta vnučki odrasli in nista več potrebovali dopoldanskega varstva, sta se pokazala izziv in priložnost v Trzinu. Tako sem tudi tam prevzela delo vzgojiteljice v celoletni mali šoli in bila hkrati tudi vodja vrtca. To je trajalo dve leti in pol. In takrat vas je začel privabljati starodavni Mengeš. V šolskem letu 1996/97 sem bila izbrana za delovno mesto pomočnika ravnatelja VVZ Domžale s sedežem v enoti Gobica v Mengšu. Tako mi tukaj pod prijazno Go-bavico teče že tretje šolsko leto. V tem času je naš Vrtec v skladu z zakonodajo postal samostojen. Prevzela sem delo vršilca dolžnosti ravnateljice na novo ustanovljenega javnega zavoda Vrtec Mengeš. Vodstveno delo brez dobrih organizacijskih sposobnosti včasih peša. Vse kaže, da vam to delo »leži* in dobro teče. Res je. Za vodstveno delo moraš imeti veliko vsestranskega znanja, sposobnost empatije ter spretnosti v dogovarjanju s kolegicami v službi in pristojnimi uslužbenci na mengeški občini. Slednji čutijo skrb in odgovornost do mladega mengeškega rodu, saj vseskozi sodelujemo ter različne zaplete ustvarjalno in plodno sproti rešujemo. Ste s kadrom in delovnimi močmi v vrtcu zadovoljni! Vrtec je hiša, kamor hodi MIŠA. »U naš' velik' hiš'« je več majhnih in velikih MIŠ. Z vsemi se je treba vsak dan pogovarjati. Na osnovi takih pogovorov vzgojni program lahko poteka v zadovoljstvo zaposlenih, otrok in staršev. Delujete tudi politično in ste članica Slovenske ljudske stranke. Se vam zdi koalicija LDS, SLS in DESUS uspešna! In še - ali se bo zgodba o uspehu spremenila v zgodbo o nepravni državi! Vladati se naučiš, če si v vladi. Dokler si v opoziciji, je težko vedeti, kakšna vsakdanja bremena prenašajo člani vladnih strank. Na svetu ni idealne vlade. Tudi pri nas veliko stvari škriplje. Poglejmo samo DDV in neurejene podražitve. Vsak državni sistem pa potrebuje čas, da se uči načina, kako najbolje poskrbeti za svoje državljane. Učna doba naše demokracije je še zelo kratka. V tej dobi so bili učenci različni in v različnih strankah. Lastniki pozitivnega znanja starih struktur premalo skrbijo, da bi to znanje prenašali na mlade rodove in na druge politične stranke. Ko bo prenos znanja na tako visoki in kvalitetni ravni, kot ga zahteva demokratična ureditev države, bodo lahko vladne stranke vodile politiko tako, da bodo državljani z njimi zadovoljni. Zadovoljstvo se bo mogoče izkazalo po volitvah leta 2000. Takrat bomo tudi državljani o politiki vedeli več. Kakršnakoli sprememba volilnega sistema bo pripomogla k boljšemu počutju dr- žavljanov. Danes je vse preveč takih, ki ne gredo na volitve in s tem dovolijo ter prepuščajo drugim, da odločajo v njihovem imenu. Imate v stranki kakšno funkci-jo! Trenutno nobene. Zagovarjate združitev dveh pomladnih strank - SLS in SKD! Da. Kako ste prišli v stranko SLS! Ob ustanovitvi Slovenske kmečke zveze 12. maja 1988 sem podprla to prvo politično organizacijo v času obnavljanja političnega pluralizma. V juliju 1992 pa se je preoblikovala v Slovensko ljudsko stranko, jaz pa sem ostala njena članica. Všeč so mi strankarska izhodišča ter način komunikacije med člani in vodstvom stranke. Zadnje čase pa na žalost opažam, da je v stranki vedno več trojanskih konj. Kako ocenjujete delo predstavnikov vaše stranke v vladi in parlamentu! Upam, da bo to delo v naslednjih letih boljše in uspešnejše tudi v tem pogledu, da bosta poseljenost in kultura Slovencev ter slovenskega jezika nudili možnost našim zanamcem živeti na tako lepem delu Evrope, v svoji državi in s tem na svojih zakladih. Uredniški odbor Slamnika je v zadnjem času deležen številnih kritik. Kaj vi porečete o delovanju našega odbora! Na rednih sejah uredniškega odbora premeljemo kritične prispevke in se dogovorimo o njihovi objavi ali neobjavi. Različna žaljiva pisma ne morejo in ne smejo slabiti ugleda Slamnika. Naš odbor je bil imenovan na KVIAZu za mandatno dobo štirih let. Normalno bi bilo, da odbor konča svoje delo ob poteku mandata. To je omenil tudi dopisnik Janez Petkovšek v Delu 2. julija 1999 in to pod naslovom Sporno imenovanje uredništva Slamnika. Ko sem bila imenovana za pomočnico odgovornega urednika, so se strani v Slamniku močno povečale; prizadevala sem se, da so bili vsi kvalitetni članki objavljeni. Kot pomočnica urednika poleg drugega hodite za vsako številko v tiskarno opravljat revizijo pred tiskom, je to le zanimivo delo, ali pa je obenem tudi naporno! Oboje. Spoznaš veliko novih ljudi, novih pravil in načina dela. To je, kako se rojeva časopis, ki kljub skrbni kontroli in nazadnje reviziji še vedno prinese kakšnega tiskarskega škrata. Ste se strinjali in soglašate z zasnovo in vsebino Slamnika! Seveda se strinjam. Kakšno občinsko glasilo si predstavljate pod novim uredniškim odborom! Če odkrito povem, sem žalostna, ker ne bom mogla več sodelovati v odboru, v katerem bi se mogoče spet naučila kaj novega. Lahko bi sodelovala in opazovala, kako se krešejo mnenja novih članov ki iščejo poti, kako urediti prispevke različne vsebine v tako celoto, da bi se rojevalo pestro in nevtralno občinsko glasilo. Boste v novem Slamniku sodelovali s svojimi zelo zanimivimi prispevki! Bom. Hvala za pogovor. FRANCE CERAR TISKOVNA KONFERENCA Predstavljene novosti Študentskega servisa Domžale V prostorih Študentskega servisa Domžale so 6. julija 1999 na tiskovni konferenci predstavili nekatere novosti ter pojasnili spremembe, ki so se v zadnjih mesecih dogajale v servisu, kjer imajo prav sedaj največ dela, saj je poletje čas za delo študentov in dijakov. Pohvalijo pa se lahko tudi s povečanjem števila članov za 30% in številom sodelujočih podjetij za 20 odstotkov. Nova celostna grafična podoba Največ pozornosti je bila deležna nova celostna grafična podoba, ki potrjuje, da Študentski servis ni le posredovanje dela temveč tudi posredovanje raznovrstnih informacij. Kombinacija dveh kock izraža stabilnost, trdnost, zaupanje v organizacijo, razgibana Š in S v modri in sveži zeleni barvi pa mladost in dinamičnost. Poleg osnovnega logotipa pa se pojavlja še pet znakov, ki kažejo na prijaznost (kava), turizem, informacije o popotovanjih (nahrbtnik), naročanje napotnic, zalaganje (kovanec), informacije o inštrukcijah (knjiga) ter posredovanje dela (žepar). Preurejeni prostori Preurejeni prostori so delo mladega Uroša Brojanajn omogočajo boljše počutje, tako zaposlenim kot vsem obiskovalcem, pa tudi večjo preglednost. Pool parti Pool parti na kopališču, namenjen spoznavanju članov in predstavitvi nove podobe, je kljub začetnim organizacijskim težavam lepo uspel. Zadovoljni so bili vsi, najbolj tisti, ki so se domov vračali z brisačami z novo podobo ŠS. Prijetno presenečenje pripravljajo novim članom s predstavitveno mapo. Vse, ki bodo pripeljali nove člane, pa čaka nagradna majčka. Prenova internet strani Na njej je več grafike, pohvalijo pa se lahko tudi z možnostjo pregleda zaslužkov, naročanjem napotnic po inter-netu ter pregledom prostih del. Zastužkoton To je avtomatski telefonski odzivnik, na katerem lahko člani ne glede na čas preverjajo izplačilo zaslužkov in je namenjen predvsem tistim brez interneta. DDV - ni sprememb Delo študentov in dijakov je oproščeno DDVja, saj je obdavčena le 10-odstotna koncesijska dajatev. Študentski servis Domžale vas vabi, da se jim pridružite in skupaj z njimi poskrbite za svojo lepšo prihodnost. V. SPREJEM ZA NAJBOLJŠE UČENCE IN UČENKE V OBČINI DOMŽALE Z ljubeznijo do besed, glasbe, plesa Z ljubeznijo do besed, glasbe, plesa je bilo naslov programa, ki so ga ob letošnjem sprejemu najboljših učencev in učenk osnovnih šol in glasbene šole Domžale pripravili gostitelji učenci in učenke Osnovne šole venclja Perka. Na prisrčnem sprejemu, kamor je ob najboljših učencih županja Cveta Zalokar Oražem povabila tudi njihove ravnatelje, pridružili pa so se jim tudi nekateri starši, so bila spominska darila izročena več kot 150 učencem in učenkam osnovnih šol in glasbene šole Domžale, ki so se odlikovali v letošnjem šolskem letu, vsi pa bodo vpisani tudi V ZLATO KNJIGO. »Ponosna sem na vse vas, najboljše učence in učenke osnovnih in glasbene šole v Občini Domžale. Ponosna na dosežene uspehe vas in vaših sošolcev in sošolk na različnih področjih, pa naj bo to na področju matematike, materinščine, katerega od tehničnih predmetov ali pa športnih dosežkov. Vseh teh uspehov je bilo v tem šolskem letu veliko. Iskreno čestitam vsem, ne le zmagovalcem, saj ste vsak po svojih močeh prispevali k temu, da tudi letošnje šolsko leto ocenimo kot odlično. Hvala tudi vašim učiteljem, mentorjem, ravnateljem ter vsem drugim, ki so prispevali k uspešnosti letošnjega šolskega leta. Ko vam čestitam ob doseženem uspehu in vam v spomin podarjam knjigo, vam želim, da bi bili tudi v prihodnje delavnost in iskrenost način vašega življenja. Naj vam vpis v zlato knjigo najboljših učencev os- novnih in glasbene šole ter nam današnji sprejem ostaneta v spominu ter spodbuda za dosego še večjih uspehov,« je poudarila županja Cveta Zalokar Oražem in vsem zaželela prijetne in varne počitnice, ki naj bi se jih vsi zelo radi spominjali. Prireditev je dopadljivo vodila Reza z Radia Hit in skupaj z županjo našla vselej pravšnjo besedo za majhne in velike najbolj pridne učence in učenke. Še posebej sta poklepetali z učenci in učenkami, ki odhajajo na srednje šole. Kot je mogoče sklepati iz odgovorov, največ najboljših osnošolcev iz naše občine odhaja na gimnazije, kjer jim želimo veliko uspeha. Spričevalo je prikaz našega znanja, kaže nam, kaj smo prav storili, kaj narobe, kaj bi lahko še bolje, da bi živeli v sreči in veselju, so se spraševali nastopajoči v kulturnem programu in si želeli, da bi besed odrasli ne poslušali tako, da jih ne bi slišali; da besed ne bi pisali, ne da bi jih razumeli in da bi bil prav vsak dan DAN LJUBEZNI. Željam se pridružuje tudi uredništvo in, želi vsem prijetne, radožive, predvsem pa varne počitnice? v. vojska Med najboljšimi učenci je bila tudi Katarina Grajzar iz OŠ Dob. Učenke in učenci Osnovne šole Venclja Perka Domžale so za najboljše pripravili pester kulturni program. CENTER ZA MLADE - DOMŽALE pripravlja študijsko ekskurzijo v večno mesto RIM Namen projekta je spoznavanje kulturnih in turističnih znamenitosti Rima ter Italije, spoznavanje komunikacijskih modelov, ki jih uporabljajo mladi obeh dežel, odvračanje mladih od brezciljnega in nezdravega življenjskega stila, odkrivanje možnosti za medsebojno druženje in izpolnjevanje prostega časa. Za sodelovanje v projektu se lahko prijavi oseba, ki: • je stara od 16 do 26 let; • je aktivno vključena in sodeluje v mladinski organizaciji ali skupini (delo z mladimi); • je seznanjena s cilji organizacije in je pripravljena delo organizacije predstavitvi drugim udeleženkam in udeležencem; • je visoko motivirana, da izkoristi ekskurzijo s sodelovanjem v vseh aktivnostih med celotim trajanjem ter prispevanjem k razvoju programa in življenja'celotne skupine; • je pripravljena delati v skupini, sposobna samoiniciativnosti, delitve odgovornosti z drugimi ter razvijanja mednarodnih projektov; • se je pripravljena učiti osnov italijanskega jezika; • je svoj delež stroškov pripravljena participirati v vrednosti 20% Rok za prijavo je petek, 20. avgust 1999. Ker je število udeležencev omejeno na 1 5, bo v primeru večjega števila prijav opravljen i/bor. Kot prijavo bomo upoštevali motivacijsko pismo, v katerem napišite, zakaj ste se odločili za sodelovanje. Dodatne informacije lahko dobite na tel. 713-421 ali e-mailu:CZM@siol.net. Center za mlade Lukovica /lamnik m os Sklepi 5. seje občinskega sveta Svetniki so na 5. redni seji, 15. julija 1999 obravnavali in sprejeli: 1. Programsko zasnovo javnega glasila občine Lukovica, to je glasila Rokovnjač. Prva številka bo izšla v okviru praznovanja drugega občinskega praznika občine Lukovica, 4. septembra letos. Odslej bodo tako naši občani namesto glasila Slamnik brezplačno prejemali glasilo RokovnjaČ. 2. Proračun občine Lukovica za leto 1999. 3. Sklep o ukinitvi pravne sub-jektivitete krajevnih skupnosti, ki bodo tako odslej delovale naprej, vendar ne bodo imele statusa pravnih oseb. Za vse njihove pravice in obveznosti bo neposredno odgovarjala občina. Svet je naložil statutarno pravni komisiji, da do naslednje seje uskladi predlog statuta za drugo obravnavo. 4. Pravilnik o štipendiranju, ki razveljavlja prejšnjega in prinaša nekaj sprememb glede meril in kriterijev za pridobitev pravice do štipendije. Odslej bo namreč odločilni kriteriji dohodek na družinskega člana; če se bo le-ta v času prejemanja štipendije spremenil, se bo lahko spremenila tudi višina štipendije. 5. Program priprave za zazidalni načrt L8 v Lukovici. 6. Sklep o sofinanciranju dela cene enotne vozovnice za dijake in študente iz občine Lukovica, na podlagi katerega bo občina sofinancirala del v višini 10%, in sir ei za dijake in študente, ki se vozijo s KAM-BUS-om in vlakom. Tistim, ki se vozijo v druge kraje in tega sistema prevoza ne morejo uporabljati, bo občina ravno tako sofinancirala prevoz v enaki višini. 7. Informacijo o aktivnostih za izgradnjo Centra za ravnanje z odpadki v gorenjski regiji - CERO Gorenjska. 8. Sklep o vložitvi zahteve Državnemu zboru RS za takojšen sprejem posebnega Zakona o načinih in pogojih, s katerimi se povrnejo vlaganja lokalnih skupnosti in ppsameznih investitorjev v javno telekomunikacijsko omrežje. Zakon je sicer že v pripravi, omogočil pa bo vračilo vloženih sredstev lokalnih skupnosti ozirorna njihovo udeležbo v procesu privatizacije državnega dela kapitala. 9. Sklep o sofinanciranju intervencijskega vozila Zdravstvenega doma Domžale, in sicer za potrebe na območju občin Lukovica, Mengeš, Moravče, Trzin in Domžale. 10. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra in prenosu na Republiko Slovenijo. Gre za ceste in poti, ki jih bo prekinila trasa bodoče avtoceste. Investitor bo vse te poti in ceste nadomestil z novimi ter opravil izmere in zemljiškoknjižne vpise na svoje stroške. MOJCA S. Obvestilo Občina Lukovica obvešča občane, da je podaljšan razpisni rok za predložitev vlog za kredite iz naslova kmetijstva. Tako občani lahko še vložijo vloge za pridobitev tega kredita do porabe sredstev (5.800.000,00 SIT). Vse prosilce za pridobitev kredita iz naslova razvoja obrti, podjetništva in turizma v občini Lukovica pa obveščamo, da je spremenjena obrestna mera, in sicer na TOM +1%. Razpisna vsota znaša 84.000.000,00 SIT, zato objavljamo tudi za te kredite podaljšanje razpisnega roka do porabe sredstev (54.500.000,00 SIT). Pogoji obeh razpisov so objavljeni v 5. številki glasila Slamnik (z dne 28. 5. 1999). OBČINA LUKOVICA Obvestilo Občina Lukovica ponovno naproša vse občane, ki karkoli vedo o doslej zamolčanih vojnih in povojnih žrtvah, padlih na katerikoli strani, da to sporočijo občinski upravi. Ker še vedno skušamo zbrati čim popolnejše podatke o padlih, ki doslej še niso navedeni na nobenem spominskem obeležju, prosimo, da nam pomagate s svojimi informacijami. Vsem, ki ste doslej posredovali podatke, se najlepše zahvaljujemo! OBČINA LUKOVICA Blagoslov Pengerčeve kapelice Vrh nad Krašnjo leži v občini Lukovica. To je majhna hribovska vasica v Črnem grabnu, oddaljena slabih pet kilometrov od magistralne ceste Ljubljana - Celje. Za družino Urankar, po domače Pengerčeve, je bila nedelja 27. junija prav poseben dogodek. Na ta dan je g. župnik Anton Potokar blagoslovil družinsko kapelico in kip Marije Kraljice, da je bil blagoslov nepozabno doživetje, so pripomogli pevci cerkvenega zbora iz Krašnje. Zbrala se je velika množica ljudi, ki so s svojim obiskom počastili nebeško kraljico, zaščitnico slovenskega naroda. Pengerčeva kapelica je bila zgra- jena okrog leta 1905, vendar je bi la potrebna obnove, danes pa jo lahko občudujemo v vsej njeni le poti. Znamenje je družina obnavljala sama. Večina delavcev za delo ni hotela plačila, delali so za božji Ion. Veseli smo, da v času računalnikov in pehanja za materialnimi dobrinami obstajajo še takšni ljudje. Zaradi njih je svet lepši. Vsem dobrotnikom se je družina Urankar še posebej zahvalila. Vse, ki vas bo pot peljala skozi vrh nad Krašnjo, vabimo, da se ustavite za trenutek in si ogledate Marijino kapelico. DANICA URANKAR Praznovanje osme obletnice samostojne države na Prežganju 1999 V četrtek zvečer, 24. junija 1999 je bila na Prežganju v cerkvici sv. Marjete slavnostna maša za domovino. Na bližnjem hribčku se je ob bogatem kulturnem programu, ki ga je vodil g. Tone Kuntncr, in ob veličastnem kresu ter ognjemetu zbralo več tisoč zavednih Slovenk in Slovencev. Praznovanja smo se udeležili tudi simpa-tizerji in člani iz OO SDS Lukovica. S Prevoj smo se odpeljali z avtobusom, katerega je organiziral KO SDS Pre-voje. / >an državnosti 25. junij zaznamuje tisti il.m It't.i i')1) i. Lu je takratna slovenska skupščina uzakonila Terheljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republiki' Slovenije tet i irkl.a.a ijo o neodvisnosti. I >.m kasne je je bila suverena slovenska država slovesno razglašena, s čimer so se končala prizadevanja za njeno osamosvojitev. Ob veselju nad razglasitvijo neodvisnosti smo ob kresovih ali v enotah K) po Sloveniji v noči na 27. junij 199 I šišali žalostno novico - agresorske enote JLA zapustile vojašnice in se napotile na mejne prehode, da bi Slovenijo odrezale od sveta in preprečile njeno neodvisnost. 27. junija je predsedstvo Slovenije v razširjeni sestavi ugotovilo, da je Slovenijo napadla JI A in da je treba sprožiti vse pripravljene obrambne ukrepe. Moram še dodati, da se je dejansko agresija jLA na Slovenijo pričela na dan, ko je Ljudska armada razorožila občinske štabe TO. K) je kot člen )LA v SFR) imela nalogo zaščite enouTnnega komunistič- nega sistema. Zato se je po razorožitvi TO Slovenije morala formirati nova •Struktura slovenskih oboroženih sil za /,iš( iio večstrankarskega sistema in same demokracije. »Ukrepanje slovenskih oboroženih sil, ki so takoj blokira le vse Vojašnice in jiostavile barikade na cestah, se je množično prjdruževa lo civilno slovensko prebivalstvo in prostovoljci. Začela se je prava desetdnevna vojna, katera je terjala žrtve: na strani JLA je padlo 39 in bilo ranjenih 139 vojakov, slovenske oborožene sile pa so imele 8 mrtvih in 89 ranjenih, ubitih pa je bilo tudi 13 civilistov. Če bi vojne uspehe i cnili po številu mrtvih, bi lu vsekakor zmagala voj.išk.i logika, toda v naši osamosvojitveni vojni je bilo pomembno vsako človeško življenje, kar pa nekateri pojasnjujejo z otroško lahkoto in v posmeh vsem, ki smo stali na branikih domovine!/ Ves čas spopadov so potekala diplomatska prizadevanja in pripeljala do podpisa deklaracije, ki je pomenila konec vojne. Po trimesečnem moratoriju, v katerem je Slovenija dosegla mednarodno priznanje kot samostojna država, nas je 25. oktobra 1991 zapustil zadnji vojak |l A. 22. maja leta 1992 pa je Slovenija postala polnopravna članica Organizacije združenih narodov. Prizadevanja za Slovensko državnost segajo v 70-a in v začetek 80-ih let z drastičnim vzponom kulture in znanosti, ki sta prehitevali politično zrelost. Politiki in gospodarstveniki so se nas-prolovanju centralizacije in težnjam k demokratizaciji pridružili že v drugi polovic i 80. let. Nova revija (št. 57) in proces proti IBTZ ter nastanek odbora za Slovo Lukovških strani Vsi, ki ste redno prebirali m pisali za I ukovške strani v Slamniku, imate pred seboj zadnjo številko Slamnika, kakršnega ste poznali do sedaj. Lukovčani, kai brez skrbil 5e naprej boste ostali informirani, saj se Uredniški odbor novega občinskega glasila Rokovnjač, pod vodstvom glavnega in odgovornoga urednika Vilija Goloba, ob pomoči še šestih članov in občinske uprave, pripravlja na izid prve številke le-tega, ki bo predvidoma izšla 26. avgusta letos. I in-tlilii ,i i ukovških strani Mi mika Mohar (prej l )omitrovič) se v tem prispevku zahvaljujem vsem dopisnikom, s katerimi sem imela priložnost sodelovati (občinski upravi, predvsem gospe h eni, Moji i in ( enetu, < iddelku /./ komunalo, društvom, ki delujejo n.i obmdč-in (rnega grabna, osnovni in podružničnima šolama, dopisnikom s »terena« in uslužbenkam na pošti 1225). Lukovške strani ste bogatili občani. Prispevki so bili dobri, Lukov-ške strani dobro brane. Rada sem opravljala delo urednice. Vsakič sem se veselila izida nove številke. Bila pa so tudi razočaranja in slaba vpija in zamere. Se dobro, o lisiib prijaznih, svetlih rečeh. In teb je bilo v Slamniku, n.i l ukovških straneh veliko, zelo veliko. To je torej slovo, n.i misel so mi nehote prišle tele besede: • Kralj je mi iev, živel kralji«. Torej, živel Rokovnjač! (časo[)is, seveda) Urednica Lukovških strani MOMKA MOHAR varstvo človekovih pravic so težnje še okrepili in pospešili razvoj gibanj in strank. Slovenija je leta 1989 uzakonila večstankarski sistem in nato naslednje leto izvedla volitve, na katerih je zmagala opozicija nad kontinuiteto prejšnjega režima. Na plebiscitu 23. decembra je od 93,2 odstotka udeleženih upravičencev glasovalo ZA, kar 95 odstotkov. Razdružitev in ne odcepitev je bilo treba uresničiti v pol leta. To se je zgodilo 25. junija 1991, ko je bila uvedena državna samostojnost. Tudi lelos slovenski politični vrh ni pripravil skupne vseslovenske proslave oh dnevu državnosti. Osrednja prireditev naj bi bila v Cankarjevem domu, vendar so v njej sedeli le izbranci in še to v prvih vrstah tisti, ki so pred osamosvojitvijo slovenske države poti-homa ali naglas nasprotovali temu do zadnjega dne. Absurdno in žaljivo je, da je podpisani na vabilu za dan državnosti v Velenju predsednik združenja borcev NOB tov. Ivan Dolničar - kot nam je znano je vojaški in politični vrh po letu 1945 kolaboriral z jugoslovansko vojsko in slovensko državo izročil pod vodstvo FLRj. Za to se Slovenci niso borili in ne odločali s plebiscitom kakor leta 1998. Da ne govorimo, kako se je na partijskem mitingu v Velenju 25. junija 1999 ob prvem tovarišu Milanu Kučanu ter glavnem govorniku tov. dr. Matjažu Kmedju v svojem govoru trudil popačiti zgodovino na račun nas davkoplačevalcev ob rdeči ikonorafiji v ozadju. Ko je našteval nemške zločine, rekoč da so ločevali otroke od staršev, je treba povedati, da so prav takšne zločine počeli tudi partizani oziroma komunisti na Te-harjah in drugih komunističnih taboriščih smrti. Obstajajo dokazi, da so nekateri, ki so sedeli v prvih vrstah v Velenju, mučili in pobijali otroke in jih stradali do smrti. Zato, ker vedo, da zločini ne zastarajo, se trudijo, da bi iz-nič ili vrednote slovenske osamosvojitvene vojne in njenih dosežkov za bodočo demokracijo in svobodo naroda. Za zločine nad slovenskim narodom naj zločinci odgovarjajo pred zakonom in pustijo rojenim po drugi vojni, da izvemo pravo zgodovinsko resnico (naj bo dobra ali slaba, samo da se bo mo soočili z njo, in ne bomo imeli sla be vesti, ko jo bomo izgovarjali naglas) in z njo zaživimo naprej kot enoten narod. Naši otroci morajo izvedeti za zamolčane zgodovinske napake, zločine, herojstva in dejanja, ki so jih zagrešili njihovi predniki, da bi v prihodnosti Slovencev »ne vrag le sosed bil mejak«. Drugače pa je bilo na Prežganju, blizu Ljubljane, kjer smo proslavo za dan državnosti pripravili, Obljublianska regija SDS in Ljubljanski odbor SDS. Slavnostni govornik je bil Janez lanša. Med svojim govorom je obsodil ravnanje slovenskih oblasti in njihov odnos do slovenske osamosvojitve in osamosvo jiteljev, ter poudaril, da bo osrednja proslava dneva državnosti naslednje leto zagotovo v Ljubljani. Proslavljanje se je odvijalo dolgo v noč ob dobri jedači in domači glasbi. Danilo Kastelic Nova pridobitev za PGD Blagovica Dolgo časa smo blagovški gasilci čakali ta dan. Končno smo ga le dočakali. Bila je sobota, 3. julij. Sonce je pripekalo, kot bi nam hotelo reči, da se veseli z nami. Mi pa smo / veseljem čakali na prevzem novega gasilskega vozila Mercedes 1 6/ 25, ki služi kot orodno vozilo za prevoz vode pri požarih kot tudi pri elementarnih nesrečah. Začeli smo s parado, v kateri so sodelovali gasilci okoliših društev s prapori, narodne noše, naši najmlajši člani, članice aktiva podeželskih žena, planinsko društvo Blagovica in nazadnje še vsa gasilska vozila. Na častni tribuni nas je med gosti spremljal gospod nadškof, dr. Aloj zij Šuštar. Zelo smo bili veseli in počaščeni, da se je odzval našemu povabilu. Po paradi je sledil še kratek kulturni progam, OŠ Blagovica, pod vodstvom ga. Milene Iglic. Na koncu je gospod nadškof še "požegnal" novo vozilo in nam zaželel, da bi nam dobro služilo in bi ga čim manj uporabljali. Naj se na koncu zahvalim vsem delovnim organizacijam in posameznikom, ki so nam kakorkoli pomagali pri nakupu vozila, kajti sami ne bi zmogli tako velikih stroškov. Preveč je vseh, da bi vse naštevala, zato res vsakemu še enkral hvala za njegovo pomoč. Še dolgo v noč smo se gasilci, vaščani in vsi drugi zabavali s Kora dom in Brendijem. To je bila res lepa noč.... V imenu PGD Blagovica Ani Čerin 10 /Icimnik Lukovica ^ Srečanje potujočih knjižnic v Kranju Po Črnrtn grabnu vozi biblio-bus že tretje leto. Naš bibliobus je po velikosti predzadnji v skupini devetih, saj je sedem predelanih avtobusov in tovornjakov, v Tržiču pa je manjš kombi. Zveza bibliotekarskih društev Slovenije za potujoče knjižničarstvo organizira vsako leto srečanje knjižničarjev, ki izposojajo v potujočih knjižnicah. . Letos je bilo dvodnevno srečanje knjižničarjev v Kranju. V gradu Khislstein je bila priložnostna razstava, na kateri so gostje iz Hvaške in Velike Britanije preaštavili svoje potujoče knjižnice. Predstavljene so bile tudi fotografije s strokovnega izleta slovenskih potujočih knjižničarjev v Avstrijo in Nemčijo. Zanimivo je bilo predavanje gostje iz Velike Britanije, ki je predstavila delo v potujoči knjižnici za najmlajše. To se prične že v porodnišnici, ko predvsem v letošnjem letu, ki je v njihovem mestu namenjeno knjigi, obiščejo mamice z novorojenčki in jih z darilom in izkazico povabijo med bralce. Njeno izvajanje je bilo obogateno z videoposnetki. Naslednji dan so bibliobusi Kranjčanom odprli vrata. Knjižničarji smo obiskovalcem in kolegom predstavljali opremljenost bibliobu-sov in knjižnično gradivo, delo v bibliobusu, pot, po kateri vozimo. Tako smo predstavljali tudi matično knjižnico, zanimivosti svoje občine in krajev, v katerih se ustavljamo. V Sloveniji je devet bibliobusov, ki obiskujejo kraje v širši okolici AJDOVŠČINE, NOVE GORICE, TOLMINA, KOPRA, LJUBLJANE, MARIBORA, MURSKE SOBOTE, NOVEGA MESTA, POSTOJNE, TRŽIČA, DOMŽAL, KAMNIKA in LUKOVICE. Slovenski bibliobusi so bili leta 1998 bralcem na voljo v 51 občinah, in sicer v 576 vaseh, v 8 tovarnah, v 2 zaporih, v 1 domu za upokojence, v 1 centru za odvajanje od zasvojenosti od mamil. Za obiskovalce so bili odprti 5.608 ur, rednih članov je bilo 16.722, ki so bibliobus obiskali 1 14.376 krat in so si izposodili 483.261 enot knjižničnega gradiva. V povprečju obišče bralec knjižnico 7 krat in si vsakič izposodi 4 enote knjižničnega gradiva. In kako je v našem bibliobusu? V 20 vaseh (v Žicah smo začeli izposojati v decembru) je bilo ob koncu leta 511 članov, ki so bibliobus obiskali 3229 krat in so si izposodili 12.783 enot knjičničnega gradiva. V povprečju je bralec obiskal knjižnico 6,3 krat in si vsakič izpo- sodil 4 enote knjičničnega gradiva. (Podatki so le za območje Knjižnice Domžale. Največ enot so si izposodili v Zgornjih Lokah (1643), v Krašnji (1419), na Rovah (1316) in v Gradišču (1216). Z izposojo v bibliobusu bomo spet začeli drugi teden v spetem-bru. Ker prilagajamo urnik in izpo-sojevališča interesu bralcev, moramo žal opustiti izposojevališča v Čepljah, na Pšajnovici in v Radomljah. V jeseni bomo izposojali v Blagovici in v Lukovici le enkrat na štirinajst dni. Novi izposojevališči pa bosta v Trnjavi in v Spodnjem Pete-linjeku. Če bo interes v krajih, kjer je prišlo do spremembe, večji, bomo vozni red spet spremenili. % VERA BEGUŠ V jeseni bomo torej vozili po naslednjem voznem redu: PONEDELJEK 6.9, 20.9, 4.10., 18.10., 15.11., 29.11., 13.12., 27.12. PRIHOD POSTAJALIŠČE 15.00 PREVOJE (pri Gašperju) 16.15 ŠENTVID (pri cerkvi) 17.15 SP. KOSEZE (križišče) 18.00 GRADIŠČE (križišče) 19.00 TRNJAVA (novi del vasi) TOREK 7.9., 21.9., 5.10., 19.10., 2.11., 16.11., 30.11., 14.12., 28.12. PRIHOD POSTAJALIŠČE 15.00 KRAJNO BRDO(pri kapelici) 15.30 VOSČE (križišče) 16.10 MALI JELNIK (Pogačar) 16.45 BLAGOVICA 18.00 KRAŠNJA (pri trgovini) ČETRTEK: 9.9., 23.9., 7.10., 21.10., 4.11., 18.11., 2.12., 16.12., 30.12. PRIHOD POSTAJALIŠČE 15.20 VRH (pri kapelici) 16.00 ČEŠNJICE (pri cerkvi) 16.45 ŠENTOŽBOLT (pri cerkvi) 17.25 TROJANE (pri trgovini) 18.25 SP. PETELINJEK (pri Premužič) 19.15 ZG. LOKE (pri Mlakar) PETEK: 10.9., 24.9., 8.10., 22.10., 5.11., 19.11., 3.12., 17.12. PRIHOD POSTAJALIŠČE 15.30 16.45 18.00 RAFOLČE (pri Doberšek) LUKOVICA (pri občini) KRAŠNJA (pri trgovini) Mobitel: 0609 61 7 058 ODHOD 16.00 1 7.00 17.45 18.45 19.30 ODHOD 15.20 16.00 16.35 1 7.45 19.00 ODHOD 15.40 16.30 17.15 18.10 19.00 20.15 ODHOD 16.30 17.45 19.00 PRISRČNO VABLJENI K OBISKU! Vozni red za Rova in Žiče bomo objavili kasneje, še vedno pa bomo izposojali ob sredah. Vse tiste redke bralce, ki že nekaj časa niste vrnili knjig, prosimo, da to storite takoj v mesecu septembru. V bibliobus pa vabimo tudi tiste, ki nas še niste obiskali. Za vsakogar se najde kaj zanimivega. Nagrade Čeprav nas je kar pošteno močilo smo pod generalnim pokroviteljstvom SERVISA VEIT iz Vira MOTOMANIA iz DOMŽAL ter SITAR PNEVMATIC CENTRA iz Kamnika v gostišču FURMAN v Lukovici pripeljali našo nagradno igro do konca. Pravilen odgovor je bil 29. Generacija policistov. Mnogi od vas so napisali veliko več kakor pa smo zahtevali. Nekatere od njih bomo popeljali na ogled konjeniške policije v mesecu septembru. Za prevoz bo poskrbel SERVIS VEIT. Vse ostale informacije dobijo izžrebanci po pošti. Ostali izžrebani pa so: nagrado PORSCHE Slovenija dobi LAVRIČ JANKO Papirniška 14, Domžale nagrado GLEDRINGA iz Ljubljane CERAR MILAN Goričica 7a, Moravče nagrado DUNLOP iz Kamnika PETRA VRANKAR Lukovica 15, Lukovica nagrado KONSTILL iz Brezovice MOJCA ŠMON Kamniška 14 Domžale nagrado SERVISA DEBEVC iz Mengša KOROŠEC GREGOR Krašnja 48 nagrado DUNLOP iz Kamnika PESTATOR NIKA iz Zg. Prapreč, Lukovica nagrado AVTOAKUSTIKE iz Homca CERAR MILAN Goričica 7a, Moravče nagrado SERVISA VEIT iz Vira GRILJ IVANKA Trnjava 26, Lukovica nagrado KONSTILL iz Brezovice LAVRIČ TOMAŽ Papirniška 14, Domžale nagrado FUCHS zastopstva KLAVDIJA STRMŠEK Prevoje 104, Lukovica Nagrajenci lahko nagrade prevzamejo na občini Lukovica v času uradnih ur. Vsem nagrajencem še enkrat naše iskrene čestitke pokroviteljem pa naj velja še enkrat HVALA VAM. Posebej hvala pa občini Lukovica ter glasilu Slamnik. DADI •šolski kotiček • šolski kotiček • šolski kotiček • šolski kotiček • šolski kotiček • SPOZNAVAJ SVOJO DOMOVINO IN ŠE BOLJ JO BOŠ VZLJUBIL Kako je šola lahko zanimiva in privlačna Najlepši del šolskega leta so za učence, starše in učitelje počitnice. »Če ne hodiš v šolo, »pravi Pika Nogavička, »tudi počitnic nimaš.« In naši šolarji, ki so se vse leto naprezali in polnili glavice z učenostjo, so jih pošteno zaslužili, še posebno pa so počitka potrebni učitelji, ki ne opravljajo lahke službe, saj je njihovo delo neprestano iskanje novih načinov pedagoških pristopov. Mladi so vedno drugačni. Prijetno osvežitev smo doživeli starši ob koncu projekta Bogastvo slovenskih pokrajin, ki so ga vse leto izvajali učenci petih razredov pri spoznavanju družbe, z mentorico ga. Marijano Flis Lederer, ob sodelovanju učiteljice slovenskega jezika Urške Glavaš in knjižničarke Danice Ju-hart. Način, vsebino in cilj tega inovator-skega načina spoznavanja Slovenije smo lahko spoznali in ga potrdili na prireditvi, ko se je avla OŠ Janka Kersnika spreme-ila v pravo muzejsko zbirko hiš, gospodarskih poslopij in objektov, noš, ladij, kuharskih receptov z gorenjske, štajerske, prekmurske, dolenjske, primorske dežele. Učenci so vse to sami izdelali v svobodno oblikovanih skupinah, le tu in tam ali ob zaljučnih fazah se je izdelka dotaknila očetova ali dedova roka. Fantje in dekleta so na svoje izdelke resnično lahko ponosni. Bistvo takega načina pa je v neprisiljenem osvajanju znanja, v odkrivanju narodne dediščine, ki vodi k spoštovanju, v spoznavanju bogate raznolikosti naše male, a pokrajinsko tako raznovrstne dežele. S tehničnim, raziskovalnim in socialnim pristopom pa so z dopisovanjem in s pomočjo literature spoznavali svoje vrstnike iz različnih koncev Slovenije. Tako so navezali stike z več šolami in učenci iz Beltincev so bili ob skupni prireditvi ves dan njihovi gostje. Razkazali so jim domači kraj in bližnjo okolico. Sklepna prireditev je bila nadvse pestra in prisrčna. Prekmurski šolarji so sproščeno in kvalitetno prikazovali svojo deželo v pesmi, glasbi in besedi. Melanholični panonski melos cimbal, značilne noše in plesi, vse to nam je pričaralo posebnosti ravninske pokrajine in njene duše, ki jo je tako enkratno opisal pisatelj Kranjec in jo danes predstavlja Kreslinova glasba. Tudi njihove jedi smo poskusili in seveda pravo gibanico. Naši učenci pa so se predstavili z glasbenimi in recitacijskimi točkami, iz katerih je bilo čutiti mehkobo in ponos vsakega delčka naše dežele in svoje vrstnike postregli z različnimi pecivi in pravim zeliščnim čajem. Tako prisčrnost je treba doživeti. Vsi obrazi so žareli, starši pa smo izrazili organizatorjem, mentorjem in našim otrokom vse priznanje in prirpavljenost za nadaljnjo podporo. Da je takšen način učenja zanimiv in temeljit, dokazuje veselje otrok, ki s primerno motivacijo in vodenjem zmorejo čudovite stvari, in to kar tako z lahkoto, poleg vsega drugega. Spoznavanje družbe je bilo vse leto najbolj zanimiv predmet. Ta novi projekt je dostojno predstavil našo šolo že na Dnevih slovenskega izobraževanja v Cankarjevem domu, predstavljen je bil v medijih, sedaj pa ta bogata zbirka izdelkov čaka obiskovalce. Jeseni, ko bo Brdo spet zaživelo v otroškem živžavu, jo bo razkazoval turistični krožek. Do jeseni pa šolarje čakajo bistre vode, morje, hribi, gore, gozdovi in mnoge skrivnosti. Marsikdo pa bo skupno s starši na kakem nedeljskem izletu pobliže spoznal slovenske pokrajine in njihove posebnosti. Tako bi bil šolski projekt zaključen s piko na i. Vesele in sproščene počitnice tudi vam, spoštovani učitelji, učiteljice in vzgojitelji. Naj besede: Hvala za vaš trud! ne izzvenijo kot fraza, ampak kot iskrena zahvala staršev. . Mojca S. Tabori Šolski tabori učencem ponujajo možnost izkustvenega učenja v naravnem okolju. Vsebine prilagajamo področju, v katerem se z učenci nahajamo in predmetom, ki jih zastopajo udeleženi učitelji. Tako je vsak tabor zase unikat. Z izbranimi metodami dela sledimo sodobnemu cilju celostnega učenja in poučevanja. Poudarek je v tem, da učenci osvajajo učno snov z vsemi čutili (vid, sluh, gib-tip, vonj, okus) s konkretno lastno izkušnjo. To je tudi v skladu s psihološkim razvojem otroka, ki za razumevanje razlage potrebuje prav konkretno izkušnjo. Z osvajanjem znanja in različnih veščin sledimo načrtnemu razvijanju možganskih kapacitet, tako leve kot desne hemisfere (leva je zadolžena za analizo, uporabo jezika, logiko... desna pa za sintezo, uporabo simbolov, metafor, čustvovanje, estetsko izražanje (umetnost). To dosežemo z ozaveščanjem celostnega doživljanja, čustvovanja in prepoznavanja lastnih psihičnih stanj (veselja, radoživosti, prijateljstva, simpatije, odgovornosti, jeze, ljubosumja, dolgočasja, uspešnosti, zavisti, poraza...) Taborniško življenje poleg učenja v naravi, učenja sožitja z naravo, neposrednega stika z njo in ozaveščanja polnosti estetskega doživljanja vseh njenih lepot (in ekoloških zmot) naravne in kulturne dediščine, daje učencem tudi izkušnjo o različnih možnostih kvalitetnega preživljanja prostega časa, ki življenje mladega napolni s smislom. Tega pa ne smejo izgubiti, saj življenje brez smisla vodi v »bivanjsko praznino«, posledica te pa so lahko depresije, predajanje alkoholu, drogi, zapadanje v slabo družbo in pasivno preživljanje prostega časa... Tako lahko razberemo, da šolski tabori ponujajo razvoj vrednot, za katere želimo tako starši kot učitelji, da bi postale način življenja vsakega odraslega. Eden pomembnih dejavnikov prodornega in samozavestnega vstopanja v »svet« in izražanja lastnih kvalitet, predstavlja pozitivna slika o sebi in zaupanje vase. Podobo 6 sebi oblikujemo v odnosu z drugimi ljudmi. Temeljno vlogo ima pri njenem nastajanju družina, kasneje pa tudi druge socialne skupine. V obdobju mladostništva stopi družina v ozadje, mladostniku je pomembnejše druženje z vrstniki. Tako tudi ti pri mladostniku sooblikujejo podobo o sebi. Skozi različne dejavnosti v taboru in v spletanju odnosov s sošolci mora učenec nenehno usklajevati svojo sliko o sebi z zrcalom sošolcev, ki odseva njihovo videnje. Neskladja v doživljenju najpogosteje rojevajo napetosti, ki jih poskušamo razbremenjevati s sprotnimi pogovori. Prav za te pa izkoristimo sleherni trenutek, pa naj bo to v poznih večerih ali zgodnjih jutranjih urah. Poleg vsega navedenega pa življenje na taboru omogoča nujo in naravno možnost postopne cepitve mladostnika od doma in trening socialnih odnosov (navezovanje stikov z drugimi, prilagajanje skupini in skupinskim normam taborniškega življenja, razvijanje zdravega tekmovalnega duha, športnega vedenja in uveljavljanja sebe na posameznikovih močnih področjih...). Še bi lahko naštevali cilje in pojasnjevali pozitivnost obogatitve osnovnega programa šole, ki navsezadnje zahteva tudi dodatna finančna sredstva tako za starše kot za šolo. Vselej znova, ko se vrnemo domov, smo prepričani, da je vredno nadaljevati. Pomanjkljivosti, na katere naletimo, poskušamo popraviti, tudi te pa so del vsakdanjega življenja, učenci se morajo znati spopasti tudi z njimi. V spominu na tabor ostaja otroški smeh, radoživost, druženje, igre, seveda tudi mučno učenje. Predvsem pa učitelji z učenci navežemo stik, ki se plemeniti v celodnevnem druženju, spoznamo tudi bolj skrite kotičke otrokove osebnosti, otroci pa doživijo učitelja ne le kot zmaja, ki je ušel s Postojnske jame, temveč kot človeka, ki se z njimi tudi zabava, igra, smeje, zahteva, dopušča in omejuje. Ta vez vztraja najprej še v šoli, ko je tabor že daleč za nami. JULIJA PELC Tabor Bloke V sredo zjutraj sem zelo zgodaj vstala in se začela pripravljati za odhod. Se enkrat sem pogledala, če imam vse pripravljeno v potovalki. Barbara je prišla k meni in pet minut do pol sedmih naju je oči peljal v Lukovico. Odhod je bil ob sedmi uri. Med potjo sva z Barbaro jedli sladkarije in se pogovarjali o taboru. Dopoldne smo si ogledali Rakov Škocjan in grad Snežnik. V gradu se mi je zdelo najbolj zanimivo, ko sem videla medveda. Približno ob enih smo imeli ko silo, ki mi ni bilo preveč všeč. Ko smo se namestili v sobe, smo malo počile. Do malice smo bile zunaj na gugalnicah. Šli smo na dolg sprehod. V vasi pa smo si lahko kupili sladoled. Večerjo sem kar izpustila, ker mi jed ni teknila. Po večerji smo se zbrali ob tabornem ognju in se srečali z gospo Ljobo Jenče in poslušali ljudske pesmi. Ko se je stemnilo, smo šli na sprehod in videli čarovnico ter medveda. Potem smo se umile in se še pogovarjale, Teja nam je pa še brala šale. Jaz, Barbara, Tina in Nina smo zaspale šele ob dveh. Ko smo naslednji dan vstale, smo pospravile sobo in odšle ven. Po zajtrku smo imeli naravo slovni dan o travniških rastlinah in zdravilnih zeliščih. Razdeljeni smo bili po skupinah. Risali smo cvetlice. Po kosilu, ki je bilo še kar dobro, smo prebrali knjigo o Martinu Krpanu, napisali smo obnovo in jo v jedilnici prebrali. Po počitku smo reševali naloge iz spoznavanja družbe. Šli smo tudi v vas in si ogledali stare bloške smuči. Risali smo staro hišo, ki je značilna za kraški svet. Po večerji smo se uredile in šle v disko. Spat smo šle šele ob polnoči. Zjutraj sem bila zelo zaspana. Zbudila sem se ob pol šestih, vendar sem še zaspala. Ob sedmih smo pospravile obleke v potovalke. Po zajtrku smo šli na sprehod. Najprej smo se peljali z avtobusom, nato pa smo šli peš do cerkvice. Hodili smo po travnikih in stezah. Na cesti pa sta nas čakala avtobusa. Do kosila smo bili v so bi, nato pa smo se pripravili na odhod. Ogledali smo si maketo Cerkniškega jezera in tudi Planinsko jamo, v kateri je bilo zelo veliko vode. Na avtobusu sem za nekaj časa zaspala. Ob šestih popoldne pa se vrnili. Pred Lukovico naju je že čakala Barbarina mamica. Na Blokah mi je bilo všeč, saj smo videli veliko zanimivih stvari, le s hrano nisem bila zado voljna, sicer pa sva z Barbaro imeli veliko slad- karije. NATALIJA RAZPOTNIK, 5. b Lukovica /bmnik Veterani Dob-Lukovica 1998/99 stojijo od leve proti desni: Stane Kocjančič, Marjan Doli-nar, Franc Koletnik, Mujo Pra-menko, Boris Bune, Darko Do-linar, Srečo Avbelj, Marjan Te-kavc, Franjo Vugrinec (sodnik) čepijo: Dane Trček, Milan K osma t in, Roman Hribar, Rado Rihtar, Roman Mlekš Nogometaši - veterani iz Lukovice prvaki Kljub dejstvu, da je pred leti prenehal z delom nogometni klub v Lukovici, se je porodila ideja o nastopanju nekdanjih igralcev v ligi veteranov. V Lukovici zaradi trase bodoče AC ni bilo več možno uporabljati nogometnega igrišča. Zaradi tega smo se povezali z nogometnima kluboma iz Doba in Vira. V sezoni 1998/99 smo pod imenom Dob-Lukovica nastopali v veteranski ligi ljubljanske regije. Nastopati v ligi veteranov pomeni, da so vsi igralci starejši od 35 let. Sodelovalo je petnajst ekip, razdeljenih v dve skupini. Tekmovali smo po li- gaškem sistemu in v svoji skupini zasedli prvo mesto. Sledila so polfinalna srečanja: I. krog: Slavija : Kamnik 0:3 in Radomlje : Dob-Lukovica 0:2; II. krog: Kamnik : Slavija 5:2 in Dob-Lukovica : Radomlje 3:2. Za tretje mesto sta se tako pomerili ekipi Slavije in Radomelj. Zmagali so igralci Radomelj z rezultatom 7:6, šele po streljanju »A« skupina: 1. Dob-Lukovica 14-10-03-01 40:11 .33 točk 2. Slavija 14-08-03-0.3 36:24 ' 27 točk 3. Tabor 69 14-08-02-04 42:22 26 točk 4. Šmartno 14-08-04-03 32:23 25 točk 5. Tacen 14-05-01-08 31:42 16 točk 6. Črnuče 14-04-01-09 16:32 13 točk 7. Induplati 14-03-03-08 20:39 12 točk 8. Dol 14-02-03-09 23:44 09 točk »B« skupina: 1. Kamnik 12-08-04-0 37:14 28 točk 2. Radomlje 12-06-02-04 29:16 20 točk 3. Virtus 12-06-02-04 19:19 20 točk 4. Svoboda 12-06-01-05 19:24 19 točk 5. Ihan 12-02-03-06 24:27 12 točk 6. Pravnik 12-02-0.3-07 18:27 09 točk 7. Jevnica 12-02-03-07 15:34 09 točk enajstmetrovk. Za prvo mesto smo 19. junija 1999 na igrišču Tabor v Ljubljani odigrali tekmo z ekipo Kamnika. V rednem delu tekme je bil rezultat 2:2. Po streljanju enajstmetrovk smo z rezultatom 7:6 slavili mi. Osvojitve prvega mesta se še toliko bolj veselimo, saj smo bili ena najstarejših ekip v tekmovanju (povprečna starost je 42 let). Uspeh veteranov Dob-Lukovica naj bo vzpodbuda še za ostale nekdanje (in nove) člane iz Občine Lukovica, da se nam pridružijo kot igralci, organizatorji, sponzorji ali navijači. Seveda je umestno ob tej pri- ložnosti napisati in priporočiti občinskim organom, da v Lukovici po iščejo primerno lokacijo in zgrad-njo novo nogometno igrišče, ki bo služilo tako mladim nogometašem kot tudi veteranom. Za dosežen uspeh so, poleg pod sliko napisanih igralcev, zaslužni tudi: Janez Iglic, Sašo Calič, Feri Sever, Dušan Jeretina, Bojan Casior, Tone Habjanič in Božo Kveder. Zahvaliti se želimo tudi BS Tehniku, ki je prispeval drese in nogometnima kluboma Dob in Vir za uporabo igrišč. Nasvidenje v jeseni. STANE KOCJANČIČ Nogometni turnir tudi letos Zadnjo nedeljo v mesecu maju smo člani Š. D. Zlato Polje organizirali turnir v malem nogometu. Sodelovalo je osem ekip, te so gledalcem prikazale kakovosten nogomet, poln atraktivnih kombinacij. Turnir je potekal skozi ves dan, tako da so mnogi izkoristili prosti čas med nastopi za sprehod po jasi ob bližnjem prečudovitem gozdu, saj sta lepo vreme in čisti hribovski zrak prenekatere dobesedno očarala ter jim omogočila kar najbolje preživeti rekreativno športno nede- •šolski kotiček • šolski kotiček • šolski kotiček Tabor 7. razredov v Dolenjskiih Toplicah V ponedeljek 31.5. ob 6.30 smo že vsi nestrpno pričakovali avtobus. Ko je končno prispel, smo se udobno namestili v sedeže in uživali v vožnji. Precej učencev je imelo nalogo, da med potjo predstavi kraj, katerega mu je določila učiteljica. Po dolgi vožnji smo končno prišli v Dolenjske toplice, kjer smo se namestili v hiške in pot nadaljevali s spoznavanjem Bele Krajine. Ustavili smo se v Adlešičih pri ge. Cvitkovič in si ogledali njena dela (obleke za belokranjske narodne noše, platno, ki ga izdeluje sama...), nato pa smo odšli k reki Kolpi, kjer smo se vozili s čolni In kopali. To je bil užitek!!!! Po napornem dnevu smo se vrnili v tabor, kjer smo se spoznavali s sosednjo šolo iz Dobernega. Tudi v prostem času smo se zabavali / njimi. Igrali smo košarko in poslu šali glasbo. Kot obvezne dejavnosti pa smo se ukvarjali z lokostrelstvom, kjer smo spoznavali zgodovino loka in kako ga upo- rabljamo. Vse to nam je razložil g. Franc Vengust. Po Dolenjskih toplicah nas je popeljala ga. Jana Kovic. Vsaka skupina je intervju-vala pomembnejšo osebo iz bližnje oklice Dolenjskih toplic. Na splošno o Dolenjski in Beli Krajini pa smo z ga. Joži Kralj rešili učne liste, ki nam jih je pripravila ga. Marjana Flis-Lederer. Z nami je prišla tudi Nina, ki je vodila mladinske delavnice, kjur smo se šli razne igre in se med seboj spoznavali. Dan pred odhodom pa nas je obiskal g. Franc Divjak. Naredili smo nekaj poskusov iz fizike in s tem obogatili naše znanje. Seveda pa nismo smeli pozabiti na ples. Zvečer smo do 22. ure plesali v disku. Največji užitek na taboru pa je bilo plavanje. Dvakrat na dan smo hodili na bazen v Dolenjske toplice. Izboljšali smo vzdržljivost in tehniko plavanja. Naši učitelji so nas spodbujali in nam venomer delili kakšne nove nasvete. S seboj pa smo imeli še prikujinega plavalnega učitelja Gregorja. Zadnji dan pa smo osvajali delflnčke (bronast, srebrn, zlat). Zlatega na žalost ni osvojil nihče, je pa bilo zato nekaj srebrnih in precej bronastih. Vsi učeni i smo bili izredno zadovoljni s taborom, saj je bilo to za nas enkratno, neponovljivo doživetje. Bolj podrobno smo spoznali Dolenjsko in Belo Krajino in obiskali roj. hiši Josipa lurčiča in Otona Župančiča. Seveda pa bi se zahvalili tudi lastniku tabora za prijazen sprejem in sodelovanje z našo šolo in prijetno razpoloženje. Ne smemo pa pozabiti na učitelje, ki so nas presenečali in vztrajali skupaj z nami. Pripravili so nam odličen program, ki nam je nudil najrazličnejše aktivnosti in obilo zabave. Še enkrat se resnično zahvaljujemo z upanjem, da se bodo podobni tabori ponovili. Hvala vam! ŠPELA KVEDER ANDREJA KERŽAN Ijo. Mnogi so nam izrekli pohvalo za organizacijo turnirja, kakor tudi za nanovo zgrajen športni«objekt. Po zadnji odigrani tekmi je sledila razglasitev rezultatov, katere so se najbolj veselile najboljše ekipe. Zmagovalec turnirja in prvo mesto je dosegla ekipa ULICA LAČNIH, drugo mesto je osvojila ekipa GOSTILNA GAŠPER iz Prevoj, tretje mesto pa je pripadlo ekipi BENCINSKI SERVIS iz Moravč. Vse tri ekipe so prejele pokale in skromne denarne nagrade. Da so bile tekme na nivoju nogo metnih pravil pa je skozi ves dan skrbel nogometni sodnik Franjo Vugrinec. T. HABJANIČ Šahovsko društvo Črni graben, Občina Lukovica V Gasilskem domu v Šentvidu je bil izveden spomladi 1999 leta prvi kategorniški turnir novonastalega društva. Zmagal je znani obrtnik in glavni sponzor društva gospod To maž Beden (7 točk), drugi je bil Viktor Jemec (6,5 točke), tretji Alojz Ci-jan (6 točk), nato pa so se zvrstili Marjan Dolinšek (5 točk), Marjan Vindišar, Martin Andrejka in Milan Vidergar (vsi po 4,5 točke), Janez Vidergar (4 točke), Franc Andrejka in Tomo Omahna (1,5 točke). Prvi trije so prejeli na Občnem zboru 13. junija 1999 za nagrado pokale. Igr.ik cm čestitamo in jim želimo Se veliko dobrih rezultatov VIKTOR JEMEC LOVCI PONOVNO NA PRVINAH v (Nad Sentožboltom) Tudi letos je Lovska družina Trojane - Ožbolt priredila VI. lovsko strelsko tekmovanje in III. za prehodni pokal Občine Lukovica v streljanju na glinaste globe in tarčo srnjaka. Pričelo se je v soboto, 12. junija ob 16. uri, z uradnim treningom, končalo v nedeljo ob 16. uri s podelitvijo pokalov, kolajn in kar štirideset bogatih nagrad. Ob koncu tekme pa je bila tekma na izpadanje. Meddružinska strelska tekma je potekala na svojem strelišču v bližini lovskega doma, kot že omenjeno za pokal Lovske družine Trojane -Ožbolt, prehodni pokal občine Lukovica. Tudi letos je tekmovanje potekalo organizirano in varno po pravilih strelske komisije pri Lovski zvezi Slovenije pod vodstvom štirih sodnikov, treh iz LD Trojane - Ožbolt in glavni sodnik iz LD Dobrava, Milan Velkavrh. Strelske tekme se je udeležilo 22 ekip iz raznih lovskih družin, ZLD Ljubljana, ZLD Celje, ZLD Gorenjske in ZLD Zasavje ter petnajst posameznikov. Skupno število 81 strelcev. V letu 1997 je prehodni po kal osvojila LD Domžale, v letu 1998 LD Sela pri Kamniku in v letu 1999 LD Ig pri Ljubljani. Tekmovanje je potekalo v obeh disciplinah hkrati in je potekalo dokaj tekoče, kljub velikemu številu strelcev, rekordnemu v LD Trojane -Ožbolt. Po sedmih urah vnetega streljanje na glinaste golobe in v tarčo srnjaka pa je napetost narasla, saj se je bližala finalna serija. Ob podelitvi pokalov, kolajn in štirideset bogatih nagrad se nam je pridružil tudi podžupan Občine Lukovica, g. Franc Cerar, da je podelil prehodni pokal Občine Lukovica. Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil vsem, ki so prispevali in omogočili izvedbo strelskega tekmovanja (Gostinsko podjetje Trojane d.d., Občina Luko vica, Geograd d.o.o. Ljubljana - Črnuče, Atrans Trojane s. p., Krajevna skupnost Trojane) in še posameznikom, ki so kakorkoli pomagali ali prispevali pri izvedbi tekmovanja z željo, da bi se odzvali tudi prihodnjič ter da bi nas predstavniki ob koncu podelitve pokalov tudi obiskali. Člani LD Trojane - Ožbolt so bili ob tej prireditvi, upamo, da bo ostala tradicionalna, v celoti zaposleni tako pri organizaciji tekme, kot pri tovariškem srečanju, ki je sledilo. Ponosni so na odzivnost in ugled, ki so ga dosegli v tako kratkem času,odkar gojijo tradicijo in se usposabljajo v lovskem strelstvu. Ob tej priliki se zahvaljujemo za obisk, z željo, da se v prihodnjem letu srečamo še v večjem številu. Rezultati: Prehodni pokal je osvojila LD Ig pri Ljubljani 501 točk Ekipno kombinacija: 1. mesto LD Ig pri Ljubljani 501 točk 2. mesto LD Braslovče 483 točk 3. mesto LD Domžale 470 točk Posamezno kombinacija 1. mesto LD Domžale Miha Ajtnik 179 točk 2. mesto LD Ig pri Ljubljani Ljubiša Pavlovič 176 točk 3. mesto LD Ig pri Ljubljani Marko Sterle 175 točk Veterani posamezno - kombinacija 1. mesto LD Šmarna gora Franc Barbič 162 točk 2. mesto Jože Vrbinc 155 točk 3. mesto LD Motnik Srečo Ivančič 153 točk Rajko Keršič Voznik šolskega kombija Marko Vrankar iz Zlatega Polja Osnovno šolo na Brdu obiskujejo med drugimi tudi predšolski in osnovnošolski otroci iz Zlato-poljskih vasi, oddaljeni dobrih sedem kilometrov od Brda. Njihovi predhodniki, starejši ljudje, so dobro poznali vsako bližnjico, seveda pa je bilo pot treba opraviti peš, kasneje pa nekateri tudi že s kolesi. Danes se mladi vozijo s kombijem, katerega volan upravlja g. MARKO VRANKAR iz Obrš. Njegova skrb je, da otroke srečno in varno pripelje v šolo in nazaj. To zahtevno in odgovorno delo opravlja že deseto leto. Ko sva se priložnostno pogovarjala, mi je priznal, da dela z velikim veseljem, trenutki z mladimi so nadvse pestri, vsak nov dan pa je zanj velik izziv. Njegov delavnik se prične v ranem jutru, ker pelje otroke trikrat v dolino, nato pa jih po končanem pouku v popoldanskih urah razvozi po Zla-topoljskih vaseh. Dvakrat dnevno pelje tudi v vas Dupeljne. Pravi, da čas, ki ga preživi z mladimi v kombiju, nadvse hitro mine, da so mladi polni presenečenj, novih idej, sproščeni, včasih celo do te mere, da jim je potrebna tudi kakšna vzgojna beseda. Zaupal mi je, da priložnostno olajša enourno peš pot tudi kakšnemu krajanu, kar je Varnost na naših cestah Naj varnost v cestnem prometu ne bo le prvi šolski teden pa potem mogoče še do konca meseca septembra ampak tudi prej in skozi vse leto. Da je lo mogoče, so nam dokazali tudi v Lukovici, kjer so na odseku v Trnjavi že pred pričet-kom šolskega leta uredili peš pot do Lukovice ter postavili urejen prehod za pešce. Kajti prav iz Trnjave prihaja večje število otrok in se vozi v šolo na Brdo in pri tem prečka zelo prometno cesto. Investicija, vredna vse pohvale, sedaj pa pride na vrsto urejeno avtobusno postajališče s streho nad glavo. DADI v obojestransko veselje. Pravi, da je bil najbolj vesel, ko je staro vo žilo zamenjal z novim, saj je vožnja sedaj varnejša. Matična občina Lukovica je investirala in obnovila ves vozni park (za potrebe osn. šo le na Brdu) ter nabavila kar pet no vih kombijev. Poleg prevoza otrok v šolo pa njegovo delo obsega še vrsto prevozov v druge namene, tako šoli kakor sami občini. Pot ga vodi na razne ekskurzije (razna izobraževanja), šole v naravi, razne izlete in podobno. To delo do sedaj opravljam (hvala Bogu) srečno, mi je zatrdil, seveda z velikim veseljem in v zadovoljstvo osn. šole in občine, kakor samage sebe. Ker je letos koo čala osnovno šolo prva generacija, katero je srečno vozil vseh osem let, se mi je porodila misel in seveda takoj vprašanje, ali se te bo kdo spomnil vsaj s skromno zahvalo ob koncu šolskega leta, za vse prevožene kilometre? Kot da bi bil presenečen nad vprašanjem, je z zadržanostjo rekel, da se to le redko kdaj zgodi, čeprav prevozi na tisoče kilometrov tako v vročih po letnih dneh, kakor težkih zimskih razmerah. Pa saj mladim ni zameriti, kajti v njihovih glavah se iz minute v minuto porajajo nove misli, nove vizije jutrišnjega dne. Verjetno pa še nam starejšim mnogokrat ne pride na misel za besedo HVALA vozniku, pa čeprav venomer tarnamo nad svojimi otroki in se po svojih močeh trudimo, da bi bila njihova pot v šolo čim bolj varna. Tegobe in obveznosti hitrega tempa življenja zahtevajo, da je pač naše življenje takšno. Marko, varna in srečna vožnja naj te spremlja za volanom še v bodoče, tvojim varovancem v kombiju pa čim bolj udobno vožnjo in hvala ti T. HABJANIČ 1<1 JULIJ-AVGUST L MALI SRPAN-VELIKI N zlamnik Moravče E M _ OBČINA M O Se poslavljamo? RAVSKE DOLINE A C IS Z novo državo se je rodil tudi nov zakon o lokalni samoupravi. Tako je nastala tudi naša mala občina, v kateri poskušamo najbolje krojiti svojo usodo. Tedaj smo dobili tudi svoj mali časopis v časopisu Slamnik. Z mnogo težavami so tri občine dosegle kompromis in dogovor v obliki Odloka o glasilu treh občin, ki je tudi novonastalima občinama Lukovici in Moravčam zagotavljal popolno avtonomijo pri urejanju strani, ki so jim bile namenjene. V tem obdobju so se pri glasilu zamenjali kar trije domžalski uredniki; Stane Stražar, Dada Brejc in Bogdan Osolin. Ta podatek kaže, da je bil prav pri tej občini časopis najbolj na udaru, kar se tiče merjenja političnih moči med pomladnim trojčkom in drugimi strankami, ki so bile zastopane v občinskem svetu. Ker so zadnje volitve prinesle izid svetniških stolčkov v prid drugih strank se je en sam uredniški stol pri Slamniku krepko majal vse od januarja 1999. Vsi bi radi ta medijski prostor Slamnika zapolnili s prispevki v svoj prid. Prerivanje okrog Slamnika se je končalo z odločitvijo OS Domžale, ki je sprejel nov odlok o glasilu Občine Domžale. Ta Pred razgreto jesenjo vam želimo sproščujoče dopustniške dni vsi, ki smo se vsak mesec sestajali, se dogovorili o vsebini časopisa in kritično pregledali prejšnjega ter se trudili po najboljših močeh, da bi vam ugajali. Pavel Barlič, Darko Brvar, Bojana Dorič, Tomaž Dostal, Polona Gorjup, Marijan (.ril, Milka Novak, ivica Zorko-Zupančič, Sonja Vraz in Bernardka Mal odlok omogoča sodelovanje Občine Moravče v časopisu vendar kot priloga urejena s pogodbo in ne z odlokom, ki bi nam zagotavljal popolno avtonomijo in tudi odločanje o glasilu. Kako bodo pravniki razvozljali zapleten klopčič »dedovanja« Slamnika kot glasila treh občin, še ni jas-no.Gotovo je le to, da je ta številka Slamnika v takšni obliki zadnja. Poletje, ki je pred nami, prinaša korenite spremembe. Kakšne bodo le-te za nas, je odvisno od svetnikov in župana, ki bodo morali že na prihodnji seji ugrizniti v kislo jabolko medijske prisotnosti v naši občini. Zaželim jim lahko le to, da bi znali trezno in odločno premisliti o vseh možnostih, prednostih in pomanjkljivostih nove podobe časopisa v povezavi s še katero od sosednjih občin ali samostojnem časopisu. Spoštovani bralci moravskih strani, tako je petletno obdobje, prvega časopisa za nami. Kako uspešno je bilo, veste najbolje vi. Kaj ste v časopisu pogrešali, kaj vas je motilo in česa si želite, zapišite in pošljite na naš naslov. Z vsemi vašimi predlogi bom seznanila občinski svet, župana in nove ustvarjalce časopisa. Če hi torej radi soustvarjali, primite za pero in junaško napišite vse, kar bi nam želeli sporočiti. Povabim vas k še enemu počitniškemu razgibavanju možganov. Pošljite nam predlog za naslov našega časopisa. K predlogu naslova pripišite kratko razlago, kaj naslov simbolizira, skriva v sebi in zakaj ga predlagate. Ne pozabite pripisati svojega imena in naslova, saj bo izbrani naslov nagrajen z'darilom. Vaša pisma pričakujemo do vključno 15. avgusta 1999 na naslov: Občina Moravče Bernardka Mal Trg svobode 4 1251 MORAVČE Bernardka Mal, urednica moravskih strani Znova zbrani okrog lipe Osrednja občinska slovesnost ob dnevu državnosti je bila spet v središču Moravč. Osvetljena cerkev v ozadju, park s simbolno lipo in praznično vzdušje na trgu so zaznamovali proslavo, ki se je vsako leto udeleži veliko število občanov. Upajmo, da v prvi vrsti zaradi ljubezni do domovine. Slovesno praznovanje se je začelo s sveto mašo za domovino v župnijski cerkvi sv. Martina. Tisoč let si že prizadevamo za samostojnost dežele, ki jo je Bog obdaril s tolikimi lepotami kot le malokatero bogatejšo deželo. Mnogi slovenski duhovniki so s svojim pisateljskim in narodnozaved-nim delom skrbeli za ohranitev slovenskega jezika, ker so se zavedali, da je jezik temelj za narodov obstoj. Že na kresni večer je bila sv. maša za domovino na Limbarski gori, kjer so krščanski demokrati iz Moravč pri- pravili tudi kresovanje. Visoki ogenj je veselo zaplapolal proti nebu in oznanjal svobodno in samostojno Slovenijo, veter pa je raznašal ponosno pesem o Slovencih po okoliških hribih. Po maši za domovino je bila na predvečer dneva državnosti osrednja občinska slovesnost, ki jo je naznanil prihod Moravske godbe na prireditveni prostor. Veterani vojne za Slovenijo pa so k spominski plošči pred lipo, ki je bila zasajena ob prvem praznovanju slovenske državnosti, položili cvetje. Tako kot je Prešeren želel združiti Slovence z lepo pesmijo, so na ta večer združili svoj program tudi člani različnih društev in osnovne šole. Najprej je pod vodstvom Elizabete Kunaver zapel Komorni zbor Limbar, ki je znal svoje ubrano petje preliti tudi v mikrofone, tako da se je ponosna pesem o domovini slišala Odvoz komunalnih odpadkov v občini Moravče Po sprejemu odlokov o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju občine Moravče, ki je bil sprejet v letu 1996, je predpisan odvoz komunalnih odpadkov na celotnem območju občine. Kljub sprejetemu odloku, še vedno ni vzpostavljen odvoz odpadkov v vseh vaseh, celo v Moravčah samih ne. Tam, kjer so se občani ali krajevne skupnosti vključili v priprave na odvoz, le ta poteka nemoteno, v zadovoljstvo izvajalca in občanov. Res je, da so priprave na odvoz s celotnega območja občine dolgotrajne, večjo težavo pa predstavljajo preozke ceste in raztreseni zaselki. Na sestanku s preoblikovanim Komunalno stanovanjskim podjetjem Domžale - podjetjem Prodnik d. o. o. je bil opravljen razgovor, kjer je bilo ugotovljeno naslednje: Pojavlja se kar nekaj neplačnikov, ki bodo o njihovi obveznosti obveščeni. V primeru neplačila dolga, bo le tega potrebno izterjati prek sodišča. Odvoz komunalnih odpadkov se bo izvajal na celotnem območju občine in sicer z lokacij, kjer je mogoč dostop smetarskega vozila. Večkrat se pojavljajo namreč pripombe občanov, da niso dolžni plačevati odvoza, ker se smeti ne odvažajo izpred stanovanjske hiše. Predvideva se nov sistem obračunavanja odvoza komunalnih odpadkov, ki bo predvidoma začel veljati ob koncu leta. Prav tako pa se načrtujejo otoki, kjer se bo izvajalo ločeno zbiranje komunalnih odpadkov: plastika, steklo, papir in ostali odpadki. Z novim načinom se bo poleg ločenega zbiranja odpadkov podpiralo tudi kompostiranje organskih odpadkov doma, ki bodo tako manj obremenjevali centralno deponijo komunalnih odpadkov in zniževali količino oddanih smeti. Zavezanec za plačilo odvoza komunalnih odpadkov je vsak lastnik stanovanjske hiše, počitniškega ali poslovnega objekta na območju občine Moravče. Za nove odvoze bo do uveljavitve novega obračuna veljal pavšalni obračun 120 m-' na stanovanjsko, oziroma 60 m' na počitniško hišo. Potrebnost odvoza komunalnih odpadkov potrjujejo odpadki po gozdovih, odlaganje odpadkov v kontejnerjih na pokopališču, prav tako pa tudi vsi tisti, ki so sodelovali v spomladanskih očiščevalnih akcijah v občini Moravče. MILAN BRODAR daleč naokrog. Župan Občine Moravče je v nagovoru poudaril predvsem nove pridobitve, ki smo jih s samostojno občino lahko uresničili, kar nam prej leta in leta ni uspelo. V bližnji prihodnosti pa bo največji zalogaj za občino prizidek k osnovni šoli in povečanje vrtca. Mnogo lepih misli o domovini so pripravili tudi recitatorji Kulturno-športnega društva Peče in učenci Osnovne šole Jurija Vege pod vodstvom učiteljice Duške Lalič. Za trenutek smo se morda zavedli, kaj vse imamo, ko živimo v svobodni domovini in česa nimajo vsi tisti, ki so bili pregnani s svojih domov, ker se je v njihovi domovini razbohotilo sovraštvo in nasilje, tako kot pred nekaj desetletji pri nas, ko je brat moril brata. Ko vzdihujemo, česa vse nimamo, bi morali večkrat pomisliti na to, kaj vse imamo, vendar premalo cenimo in spoštujemo. Moški pevski zbor z Mirom Capudrom in Dekliški pevski zbor pod vodstvom Milana Kokalja ter ob instrumentalni spremljavi Ansambla Svetlin in Juretom Močilnikarjem sta prav tako zapela po dve pesmi, s katerimi sta nas želela spomniti na zaklade naše dežele. Po končanem programu so nas zvoki godbe pod taktirko Saša Vav-petiča popeljali na prostor za gasilskim domom, kjer so popularni King-stoni najprej s pesmijo Cela ulica nori razgibali predvsem mlajše poslušalce, da so na plesišču »noreli« v njihovem ritmu. Po ulicah v Moravčah pa nismo mogli »noreti« kajti za red med prireditvijo in za prometno ureditev je poskrbela Občinska gasilska zveza. MILKA NOVAK Na podlagi 2. člena Odloka proračuna Občine Moravče za leto 1999 (Ur. vestnik Občine Moravče, št. 4/99) Občina Moravče objavlja t RAZPIS dodeljevanja sredstev za sofinanciranje obnove fasad v središču Moravč 1. člen Skupni razpisani znesek za sofinanciranje obnove fasad je 1.000.000,00 SIT. Višina sofinanciranja ohnove fasad iz proračuna občine Moravče za leto 1999 znaša največ do 35% vrednosti izvršenih del pri obnovi fasade. 2. člen Razpis za dodeljevanje sredstev za sofinanciranje obnove fasad je namenjen fizičnim osebam, državljanom republike Slovenije, ki so lastniki oz. najemniki stavb v središču kraja Moravče, kakor tudi pravnim osebam, ki imajo sedež v Občini Moravče in so lastniki oz. najemniki stavb v središču kraja Moravče. 3. člen Sredstva se dodeljujejo za naslednja obnovitvena dela, ki so bila izvršena v letu 1998 in v letu 1999 v središču Moravč: - obnovo fasad - obnovo streh, žlebov in dimnikov, če se obnavljajo skupaj s fasado 4. člen Sredstva se lahko dodelijo lastnikom objektov, izjemoma pa tudi najemnikom objektov, če imajo z lastnikom objekta sklenjeno ustrezno dolgoročno najemno pogodbo o sovlaganjih v objekt ter pisno soglasje lastnika za ob novo fasade. 5. člen Vlagatelj vloži vlogo za sredstva v zaprti kuverti skupaj z zahtevano dokumentacijo do vključno 30. 8. 1999 na naslov: Občina Moravče, Trg svobode 4, Moravče, z oznako »obnova fasad«. 6. člen Prošnja za sredstva sofinanciranja obnove fasad mora obvezno vsebovati: - ime, priimek in naslov prosilca ter lokacijo (naslov) objekta - matično in davčno številko prosilca - številko žiro računa oziroma tekočega računa - opis del in vrednost del -višino zaprošenih sredstev in navedba lastnega deleža - originalni račun za izvršena dela oziroma predračun, ki ni starejši od 6 mesecev in ga je izdelala pravna oseba, registrirana za tovrstno dejavnost - potrdilo o lastništvu objekta ali najemno pogodbo za objekt, ki mora biti sklenjena za najmanj pet let - rok zaključitve obnove 7. člen Občina Moravče bo prosilcem, ki bodo vložili popolne vloge nakazala na njihov žiro oz. tekoči račun na podlagi originalnih računov iz katerih je razvidno opravljeno delo. 8. člen Nepopolne in nepravočasno vložene vloge se ne bodo upoštevale. Poslana dokumentacija se prosilcem ne bo vračala. 9. člen Po zaključku razpisa bo komisija, ki jo imenuje župan Občine Moravče obravnavala popolne vloge in na podlagi izpolnjenih pogojev iz razpisa in ogleda stanja na terenu v 30 dneh po zaključku razpisa sprejela sklep o višini dodelitve sredstev. Po sprejemu sklepa o višini dodeljenih sredstev bo strokovna služba občinske uprave za komunalne zadeve Občine Moravče v roku 15 dni obvestila vse prosilce o izidu razpisa. Matjaž Kočar, dr. vet. med. župan OBČINA MORAVČE OBJAVLJA JAVNI RAZPIS za sofinanciranje izdelave gozdnih vlak v občini Moravče I. Predmet razpisa Predmet razpisa so, sredstva zagotovljena v proračunu občine Moravč«', za izdelavo gozdnih vlak na ob močju občine Moravče v letu 1999. Sredstva se bodo dodeljevala za naslednja dela pri izdelavi gozdnih vlak: a) strojna dela za novozgrajene gozdne vlake, b) strojna dela pri razširitvi gozdnih vlak. Višina podpore za namen a in b znaša do 70% priznanih in odobrenih strojnih ur. II. Pogoji Skupna višina sredstev namenjena po tem razpisu je 1,100.000 SIT. 1. ) Upravičenci do sredstev so fizične osebe, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, imajo stalno prebivališče in gozdne površine na območju občine Moravče. 2. ) Upravičenci, ki so v zadnjih petih letih že pridobili sredstva za sofinanciranje izdelave gozdnih vlak, ne morejo kandidirati na tem javnem razpisu. 3. ) Kot priznana osnova, od katere se sofinancira vlaganje, se upošteva vrsta stroja in vrsta dela. Orientacijske cene strojnih ur po vrstah stroja: - bager z zajemalno žlico 4.500 SIT - bager s kladivom 5.000 SIT - rovokopač z zajemalno žlico 3.000 SIT • rovokopač s kladivom 3.500 SIT 4. ) Prednost pri sofinanciranju bodo imele vlake: - pri katerih morajo lastniki izvajati sanitarno sečnjo, - pri katerih bo z izdelavo vlake zajeta možnost spravila lesa iz čimvečje površine gospodarskega gozda, - lesna zaloga, - lastniki gozda, ki se ukvarjajo le s kmetijsko dejavnostjo. 5. ) Zahtevek z vsemi zahtevanimi prilogami je treba dostaviti najkasneje do 20. 8. 1999, do 12. ure na Občino Mor,ivi e, s pripisom: Za razpis - »Sofinanciranje gozdnih vlak-«. Informacije v zvezi z razpisom dobite pri Antonu Potriču, tel. 061 731-040, vsak torek od 7.- 11. ure ali pri lanezu Ocepek, tel. 061 731-236, vsak dan od 17-9. ure. 6. ) Upravičenci, ki jim bodo dodeljena sredstva, bodo sklenili z Občino Moravče pogodbo o črpanju sredstev. III. Vsebina zahtevka Za sofinanciranje sredstev po tem razpisu mora biti zahtevek vložen kot sledi: 1. ) Vse vloge morajo biti oddane na predpisanem obrazcu: »Vloga za sofinanciranje godznih vlak«. Obrazec se dobi na Občini Moravče. 2. ) Vsi upravičenci morajo vlogi priložiti tudi: - obrazec 2 »Izjava vlagatelja« - mapna kopija (v merilu 1:2880 ali 1:5000, mapno kopijo dobite na Geodetski upravi Domžale) z vrisom vlake, - zemljiško knjižni izpiski in pisna soglasja vseh lastnikov zemljišč na zgornji in spodnji strani vlake skozi katere poteka vlaka. t V. Posebni pogoji razpisa 1. ) Vlagatelji bodo o rezultatih javnega razpisa obveščeni v 30 dneh po zaključku razpisa. 2. ) Zoper sklep Komisije za kmetijstvo je dovoljena pritožba na Občino Moravče - Urad župana v roku 15 dni po vročitvi sklepa. 3. ) Komisija bo izvedla terenski ogled predvidenih tras ali popravil gozdnih vlak. 4. ) V primeru prevelikega števila popolnih vlog bodo pri dodeljevanju upoštevani objavljeni prednostni kriteriji. Če pa bi višina razpisanih sredstev občinskega proračuna ne zadoščala za 40% delež občine pri sofinanciranju odobrenega števila strojnih ur, pa bodo vloge kot prednostne prenesene v proračun za leto 2000 in bodo obravnavane po takrat določenih prednostnih kriterijih. Srečanje vasi Selo, Sela, Sele na Vinski Gori Zadnja sobota v mesecu juniju je bila kot že nekaj let prej zaznamovana s srečanjem vasi Selo, Sela, Sele na Vinski Gori pri Velenju. Vaščani Sela pri Moravčah so se z avtobusom odpeljali proti cilju letošnjega srečanja. Lepo vreme in dobra volja sta napovedala prijeten dan med prebivalci omenjenih vasi iz vse Slovenije. Letošnji organizator srečanja so bili vaščani lanškovega Sela nad Vinsko Goro. Dobrodošlica vaščanov Jan-škovega Sela je bila prijetna in je na obiskovalce takoj napravila vtis, da so prišli med dobre gostitelje. Po progra- Zastava Občine Moravče je zaplapolala v rokah mladih s Sela Vabimo na 21. Kmečki praznik Društvo podeželske mladine Moravče bo v nedeljo, 8. avgusta 1999, znova organiziralo Kmečki praznik v Moravčah. Pričetek praznika bo ob 10hz odprtjem razstave v kulturnem domu v Moravčah. Na razstavi bodo še delujoči rokodelci oz. domači obrtniki predstavili svoje izdelke, nekateri tudi postopek izdelave. V avli kulturnega doma bo Društvo podeželskih žena predstavilo svoje dobrote. Osrednji del praznika se bo pričel ob 15. uri s kulturnim programom, kjer bo nastopila folklorna skupina, ljudske pevke, harmonikarji ter še drugi. Sledile bodo igre, v katerih se bodo tekmovalci pomerili v raznih spretnostih. Na koncu bo sledil še družabni večer: Veselica z ansamblom Poljanšek, obilo hrane in pijače ter bogat sre-čelov. To je le grob opis dogajanja na kmečkem prazniku v nedeljo 8. avgusta. Vse vas pa prav prisrčno vabijmo, da si sami ogledate še vse ostale zanimive in zabavne podrobnosti, ki se bodo zgodile na Kmečkem prazniku v Moravčah. DRUŠTVO PODEŽELSKE MLADINE mu so na prizorišče najprej prišli predstavniki posameznih vasi z zastavami in napisi. Po nekaj pozdravnih govorih, med gosti je bil tudi predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Mar-' jan Rožič, velenjski župan in še nekateri drugi, se je odvijal bogat kulturni program. Razvili so tudi novo zastavo srečanja vasi Selo, Sela, Sele. Na stojnicah so nekateri, med njimi tudi prizadevne gospodinje s Sela pri Moravčah, predstavili kulinarične posebnosti iz njihovega kraja. Temperaturo so dvignili s svojim nastopom tudi l.un buraši z Vrhpolja. Posebej številni so bili vaščani Sela na Vipavskem, pa iz Sela pri Vodicah. Po oceni Ofganiza torjev je bilo preko 800 obiskovale ev. Med samim srečanjem Je bil tudi sestanek predstavnikov vseh vasi. Ocenili so priprave na srečanje in po trdili »kandidaturo« za srečanje pri hodnje leto. Organizacijo srečanja v letu 2000 bodo prevzeli vaščani Sela pri Vodicah. Selani iz vse Slovenije so ustvarili ob izjemni gostoljubnosti in odlični organizaciji domačinov in zabavnem programu dveh ansamblov prijetno razpoloženje, ki je trajalo do večera, ko so se avtobusi odpravili nazaj proli domu. In kakšen je namen tega srečanja? Za nekatere je to dan sprostitve, spoznavanje novih krajev je v naši le pi deželi, za nekatere je to priložnost za sklepanje novih znanstev. Eno je gotovo, da je pobuda za pravo sreča nje navedenih vasi, naletela na množičen odziv ljudi iz vse Slovenije in v tej množici sodelujejo tudi vaščani s Sela pri Moravčah. MILAN BRODAR Moravče /lamnik 75 let z Godbo Moravče (Nadaljevanje s prve strani) Godba Moravče ima dolgoletno tradicijo in je bila logična posledic a kulturno zavednih prebivalcev Moravske doline, ki so že od nekdaj sloveli pO dobrih »šlimah«. Mnogi pevski zbori in ustanovitev tamburaškoga orkestra sta botrovala temu, da je nadučitelj Janko Toman, poznani kulturni in politični delavec v Moravčah, skupaj z domačinom lanezom Kumrom - Oklejevim in Fran-c em Orehkom - Kavkovim, dal pobudo za ustanovitev pihalne godbe. To se je zgodilo leta 1924. Ohranile so se številne zgodbe o tem, kako so si pridobili instrumente in glasbenike, ki so želeli v godbi igrati, a niso bili glasbeno izobraženi.-Toda neomajna volja jih je pripeljala do prvih nastopov in prvih uspehov, ki so pomenili tudi potreben elan za nadaljne delo. Godba je delovala do vojnih let druge svetovne vojne pod ka-pelniškim vodstvom Franca Orehka -Kavkovega iz Moravč (1924-I9?0) in Toneta Cerarja - Pekovčevega prav tako iz Moravč (1930-1942). Prvo moravsko godbo je sestavljalo 24 godbenikov, med katerimi je bil tudi domačin Gvido Učakar - Štorenkov, kasnejši skladatelj in dosmrtni ljubitelj moravske godbe, za katero je napisal veliko skladb. Pred vojno je imela godba številne nastope v domači dolini in tudi v okolici. Z veseljem pa pripovedujejo o nastopih v Savinjski dolini, kamor so hodili muzicira! ob zaključku obiranja hmelja. Vojna je godbenike razkropila po svetu, mnogi so tudi padli za svobodo ali bili ubili kot tale i. Delo godbe je bilo prekinjeno, rane vojne pa so se celile vse do leta 1974, ko je Miro Capuder s prijalelji Ivom Kumrom, Ivom Pus-lotnikom in Janezom Urbanijem osnoval prenovljeno godbo. Predsedstvo godbe je prevzel Ivo Kumer. Veliko zaslug za ponovno delo godbe imata predsednik KS Moravče Ivan Korošec in takratni upravnik podjetja Rašica lože Šinkovec. Miro je prevzel kapelniš-ko mesto. Trdo delo, vaje in oddelek glasbene šole v Moravčah so opravili levji delež pri vidnem napredovanju godbenikov, ki so znova postali pravi zaščitni znak Moravske doline in brez katerih ni minil noben kulturni dogodek v kraju. Polnih 24 let je bil duša in srce godbe strogi a prijazni kapelnik Miro Capuder. Z gorečnostjo je znal privabljati nove člane in članice z glasbeno izobrazbo in voljo do igranja. V septembru 1998 ob interni otvoritvi godbenega doma je dirigentsko palie:o prepustil dolgoletnemu članu godbe Sašu Vavpetiču. V osemdesetih letih je godbo na nastopih spremljala še skupina mažoretk, ki jo je vodila kapelniko-va hči Marjana Capuder. Tudi danes bi si godbeniki na nastopih želeli takšnega spremstva. Praznovanje jubileja 75 letnice ustanovitve Godbe Moravče so se godbeniki lotili vestno in načrtno. V letu 1997 so sprejeli sklep o gradnji godbenega do ma. Zavzeti glasbeniki so želeli imeti prostore, kjer bodo nemoteno in neodvisno lahko vadili, prostore, ki jim bodo z akustiko omogočali kvalitetnejše vaje in prostore, ki bodo samo njihovi tudi takrat, ko bodo med vajo želeli pokle-pelati, se odžejali .. Projekt je pripravil Ignac Bizilj iz Češnjic je z zapravljivčkom in parom čistokrvnih posavk pred godbeni dom popeljal župana Občine Moravče Matjaža Kočarja, direktorico podjetja Termit Vero Banko, moravškega župnika Viktorja Primožiča in botro godbenega prapora Marijo Klopčič, ki so slovesno otvorili godbeni dom. In slovesni dogodek, blagoslov in rezanje traku. S predsednikom Milanom Močilnikarjem je vedno ju kulture. Godba je ob tem jubileju podelila godbena priznanja: sponzorjem in zaslužnim članicam upravnega odbora blagajničarki Nuš-ki Kokalj, tajnici Anki Korošec ter ravnateljici OŠ Jurija Vege Moravče Evi Karažiji, ravnatelju Glasbene šo le Domžale Antonu Savniku ter priznanemu glasbenemu učitelju Stanetu Habetu. Pri- zabavno poklepetati. I rane e ( apuder, ki se je godbi zapisal že pri trinajstih letih, ko je postal njen član in vztraja tudi sedaj, ko je postal uspešen gradbenik, družinski očka... Po slovesnem blagoslovu in otvoritvi godbenega doma smo se lahko prepričali, da je projekt in realizacija njegove zamisli popolna. Godbeniki bodo zlahka pozabili na številne ure dela ob gradnji, zapomnili pa si bodo dobrotnike, ki so jim pomagali uresničiti sanje, Občino Moravče, Termit Domžale in občane, ki so pomagali z delom, materialom in spodbudami. Tudi ljubitelji Godbe Mo ravče, ki smo spremljali njihovo prazno vanje, si bomo zapomnili *az$(avo v avli kulturnega doma, jubilejni samostojni koncert, na katerem je bilo 10 članov tudi uradno nagrajenih z Gallusovimi priznanji za ljubiteljsko delo na področ- Foto: Franci Skok znanja so namenili ie bivšemu kapelniku Miru Capudru in dolgoletnemu predsedniku ZKO Domžale Slavku Pisku. Priznanja je podelil Milan Mo čilnikar, predsednik Godbe Moravče. Pohvale za uspešno delo, darila, čestitke in želje za nadaljne delo so godbenikom izrekli predstavniki domačih kulturnih društev in prijateljskih godb. Nedeljski sprevod prijateljskih godb iz Vevč, Domžal, Mengša, Lukovice in Kamnika ter moravskih društev pred otvoritvijo godbenega doma je bila prava popestritev praznovanja kot tudi njihovi kratki nastopi na veseličnem prostoru, kjer so godbeniki skupaj s privrženci še pozno v noč praznovali ob dobri postrežbi in plesnih zvokih ansambla Viharniki. Godbenikom želimo še veliko užitkov pri njihovem delu in plemenitih sadov, ki bodo v veselje tudi nam. I MAl _ Moravski cerkveni pevski zbori na Primorskem in v Benečiji Niti pevci mešanega pevskega zbora, niti pevke cerkvenega mladinskega zbora si nismo prav jasno predstavljali, kakšno je lahko vzdušje na izletu »dveh generacij«. Skoraj petdeset se nas je odzvalo povabilu našega župnika Viktorja Primožiča in z zanimanjem smo pričakovali soboto, 10. julija. Iz Moravč smo odrinili malo po pol šesti uri zjutraj (za nekatere skoraj sredi noči), ko so prispeli še zadnji zamudniki. Priporočili smo se na začetku, da se med potjo ne bi kaj zalomilo in se v resnici ni, le na Lomu se je upočasnilo, tako da je vožnja do prve točke izleta trajala tri ure in pol. Med vožnjo po Vipavski dolini nam je vo dička Ditka Gorjup (agencija Quo vadiš) opisovala geografske in zgodovio ske značilnosti tega najrodovitnejšega področja Slovenije. Kmalu je svoje veščine preizkušal tudi naš voznik avtobusa, na ostrih ovinkih in strmi poti do Svete gore - Skaalnice. Marijino svetišče nas je sprejelo v deževnem dopoldnevu tako, kot sprejema romarje že več kot štiristo let. Posebno doživetje je peti pri maši v baziliki s kronano Marijino podobo. Burna zgodovina večkratnega pregnanstva te umetniške stvaritve utrjuje zaupanje v pota Božje Previdnosti. Mnogo je zahvalnih po dob, pisem, priprošenj za varstvo,... Se mnogo o »Primorskih Brezjah« nam je povedal naš moravski rojak, p. Pashal Gorjup, gvardijan na Sveti gori. Na njegove korenine je nehote spomnila tudi kakšna še vedno rahlo moravsko naglašena beseda, ki jo je bilo mogoče ujeti med zanimivim vodstvom po cerkvi in Marijanskem muzeju. Po prečkanju mejnega prehoda Vrtojba je sledile) krajše nakupovanje (zaradi nas so v shopping e entru celo po daljšali odpiralni čas), preden smo se ustavili v Čedadu. Prijeten je bil sprehod po ulicah in mostovih starodavnega mesta ob reki Nadiži, opremljen z mnogo zgodovinskimi podatki. Čedad naj bi veljal za kulturno središče beneških Slovencev, vendar, resnici na ljubo, razen rož na oknih (ki jim pri nas pravimo »slovenke«) česarkoli drugega slovenskega ni bilo opaziti. Mesto Čedad je tesno povezano z Langobardi, to so bili, če poslovenimo izvor njihovega imena - možje z dolgimi bradami. No, mi smo, lahko bi rekli, odšli z dolgimi nosovi, ker so nam skorajda pred nosom zaprli vrata langobardskega templja. Za vse vendarle ni bilo slabo, ker je tako več časa ostalo za Landarsko jamo, ki nas je vse navdušila: s cerkvijo znotraj jame, odlično akustiko, maketo jamskega medveda, ki je nekoč tu živel. Pesmi se je zvrstilo za cel koncert in po »skupinski fotki« smo v veselem vzdušju zapustili skriti kraj (res vreden ogleda), kamor je Anton Aškerc postavil svojo pesnitev o Atili in slovenski kraljici. Po prečkanju mejnega prehoda Ro bič je ostala še zadnja točka - Breginj. Prva asociacija - potres. Slikovita arhitektura tega najzahodnejšega dela Slo venije je bila uničena v potresu leta 19/b. Kodrocje so pozidan na novo, vendar število prebivalstva iz leta v li to strmo pada. V župnijski cerkvi sve tega Nikolaja smo zmolii litanije, natej pa med dolgo razlago domačega župnika lahko občudovali obnovljen, zelo zanimiv strop. V množici podatkov o kraju in cerkvi smo zasledili tudi da je sredstva za obnovo križevega pota zagotovil sedanji kulturni minister Školč, ki izhaja iz teh krajev Okrog sedmih smo po ovinkasti cesti zapuščali Breginjski kot in se podali v novo neskončnost ovinkov pre ko Idrije, Cerknega in Škofje Loke. Vožnja do doma je trajala debele štiri ure, a pevke mladinskega zbora so po skrbele, da se nam je zdela mnoge; krajša. Zaloge otroških, zabavnih, na rrjdnih in cerkvenih pesmi, zraven pa odličnih dovtipov so bile neizčrpne Smeha je bilo veliko in petja tudi, več pa v dobri družbi mlajših in starejših, jih povezujejo iste vrednote, niti ne trebuješ. KUNAVAR GRAD TUŠTANJ PRI MORAVČAH Uspešna grajska kulturna večera 2. in 4. julija 1999 sta bila v atriju gradu Tuštanj organizirana dva prvovrstna kulturna dogodka klasične glasbe. Ljubitelji tovrstne- glasbe so ostali zvesti Grajskim kullurnim večerom tudi v šesti sezoni. Vse več je obiskovalcev, ki so večinoma iz drugih krajev. Uspešna večera sta minila brez prave medijske pozornosti, a v veliko zadovoljstvo obiskovalcev. V petek, 2. julija, na prvem grajskem kulturnem večeru je nastopil Orkester Slovenske policije z dirigentom Milivo jem Šurbkom. V program so uvrstili skladbe domačih in tujih skladateljev. Vse skladbe so bile popularne in so publiko navduševale do take mere, da so se morali solisti, dirigent in celotni orkester za bučne aplavze zahvaljevati z večkratnimi pokloni. Prefinjenost, ki so jo vnašali v skladbe, občutenost in dovršena uglašenost orkestra s solisti in dirigentom je iz skladbe v skladbo ustvarjala neponovljivost zvoka in doživetij. Tudi publika, s katero je dirigent Milivoj Šur-bek nevsiljivo in elegantno komuniciral, je koncert napravila darežljiv. Odprtega srca posredovani glasbeni dar darovan vsakemu posebej v akustično odličnem ambientu, pod milim nebom ter v objemu hladu zgodnjega poletnega večera in zidovja petstoietnega graud, je zago tovo v isti inačici nemogoče ponoviti. Nemogoče ga je tudi podoživeti. In tega so se poslušalci dodobra zavedali, ko so se počasi razhajali. Pohvalnih besed izvajalcem ni manjkalo. i Slovesen blagoslov obnovljene Bajdetove kapelice v Križatah (Foto: Mal) Obnovljena Bajdetova kapela V Marijinem mesecu velikem travnu, ko se je vsa narava ode-vala v pomladne barve, je tudi kapelica v Križatah dobivala novo podobo. Kapelica je bila zgrajena 1882. leta v zahvalo za srečno vrnitev iz vojske. Kateri mojstri so takrat izkazali svoje spretnosti, ni znano. V kapeli je en meter visok kip Marije pomočnice kristjanov. Kapeli co odlikuje zanimiva figurativnost zunanjosti. Simsi kot so na Baj-detovi kapeli nimajo para daleč naokoli. Zunanjost je poslikana z dvema prizoroma. Na severni strani je podoba sv. Mihaela, na južni pa sv. Družine. Na pročelju je naslikan sv. Duh v podo bi goloba. Leta kapeli ci niso prizanesla, zato se je družina Lavrinc iz Križat pogumno odločila, da kapelico obnovi in ji vrne njen sijaj. Zidarska dela" je opravil sovaščan Žane Urankar. Novo bakreno kritino je izdelal )ože Cigula iz Peč. Slikarska obnovitvena dela in pleskanje je delo Janeza Kovača iz Izlak. Vse stroške obnove so nosili Baj-detovi. Slovesni blago slov prenovljene kapele je opravil peški župnik Janez Zaletel na zadnji dan šmarnic, 31. maja 1999. MAL VRHPOLJE PRI MORAVČAH Obnovljena kapelica polepša vas Znamenja je naročilo preprosto ljudstvo, postavljali pa so jih domači; zidarji, tesarji, rezbarji, kamnoseki, slikarji, ljudski umetniki - navadno brez vplivov tujih mojstrov, zato so prav znamenja najboljši odsev domače duhovne kulture in likovne ustvarjalnosti. Siromašna bi bila zemlja, na kateri živimo, brez teh pomnikov krščanske kulture. Eden izmed takšnih je obnovljena Mrgusova kapelica zaprtega tipa rta Vrhpoljah. Stara je 89 let. Prejšnji lastniki so bili gostilničarji Pele po domače Mrgusovi. Sedanji lastnik je do mačin in sorodnik Franc Klopčič, župnik z Ribnega pri Bledu. V kapeli je Marijin kip, delo Fr. Ks. Tončiča iz Kamnika. Kapelica sto ji ob lokalni cesti Selo Vrhpolje-Javorščica-Moravče, v neposredni bližini župnijske cer kve Sv. Petra in Pavla. Vsako leto gredo mi- mo kapelice procesije na veliko noč, ob prazniku svetega reš-njega telesa. V mesecu maju je družina Klopčič, po domače Uštinčeva, dala obnoviti zunanjost in notranjost kapele. Pleskarska dela je opravil domačin Vinko Brodar. Vse stroške, ki so nastali pri obnovi, je nosila družina Klopčič z Vrhpolja. JOŽE NOVAK Obnovljena kapelica je odslej spet v ponos kraju in prebivalcem. Posnemanja vredno! Prireditelj se zahvaljuje pokrovitelju koncertnih večerov Občini Moravče in donatorjema Žleb-nik d. o. o in I HI ■ Consulting En-gineres. Ljubitelje glasbe pa vabi, naj bodo pozorni na objavo termina za izvedbo večera slovenskih narodnih pesmi s kvintetom Ventus, ki ho predvidoma konec avgusta na gradu Tuštanj. Nedelja, 4. julija, 1999, je koncertni oder ponudila mladim študentom Akademije za glasbo iz Ljubljane. Mladenke in mladeniči so z veliko mero energije odpeli Donizettijev Ljubezenski napoj. Vloge, ki so jim jih izbrali učitelji, so jim bile pisane na kožo in so v njih uživali, kar je bilo tudi gledalcem že po prvih arijah pope»lnoma jasno. Neposrednost med pianistom, pevci in vodjem Milive* jem Šurbkom je tudi na drugem graj skem kulturnem večeru očarala gledal- Foto: MAKS MAl ce. Zadovoljni in bogatejši za še en kuL turni posladek klasične glasbe smo pevce nagradili s priznavajočim aplavzom. Tako je šesta sezona minila za domačine skoraj neopazno, mimogrede, tudi za večino tistih, ki se ljubiteljsko ali poklic no ukvarjajo z glasbo. Kaj je botrovak) temu t Morda premajhna medijska pozor nost, pompoznost oglaševanja ali pre prosta naglica vsakdana. To je gotovo, da sta bila oba večera vrhunska, če se zado voljimo z izvajalci in reperluarjem. In tudi to, da je obisk takega koncerta, resnici na ljubo, prestiž. Tisti, ki pa si to privoš-čijo, pa pričakujejo tudi nekoliko več iz-branosti pri ureditvi prostora, sprejema in domačnosti, ki bi jo moral prireditelj izkazati vsaj s pozdravnimi in poskjvilnimi be sedami. ljubitelji klasične glasbe bomo tudi prihodnjo sezono grajskih kulturnih večerov z veseljem pričakovali ter stiskali pesti, da bo prireditelj Peter Pirnat svo| in tuziazem ohranil in ga oplemenitil s pra vo mero glamurja, ki ambientu in progra mu prrtlčeta MAL Ustanovljeno Združenje ekoloških kmetov »Zdravo življenje« (Nadaljevanje s prve strani) Dosedanje delo združenja je obsegalo predvsem registracijo združenja, sodelovanje v okviru Inciativne-ga odbora za ustanovitev Zveze združenj ekoloških kmetov Slovenije in pridobivanju informacij o tovrstnem kmetovanju. Ustanovni Občni zbor Zveze združenj ekoloških kmetov Slovenije je bil 24. junija 1999 na Rodici. V letu 1998 je Kmetijska svetovalna služba Lukovica in v letu 1999 Kmetijska svetovalna služba Moravče organizirali tečaj o EKOLOŠKEM KMETOVANJU (teoretično in praktično usposabljanje). Organizirani sta bili za vsako skupino posebej strokovni ekskurziji z ogledom kmetij, ki se ukvarjajo z ekološkim kmetovanjem v Avstriji in pri nas. Finančno pomoč pri izvedbi tečajev in ekskurzije sta nudili Občini Moravče in Lukovica. Program dela Združenja naj bi bil naslednji: - svetovanje kmetom pri prehodu v ekološko kmetijstvo, izobraževanje, izmenjava strokovnih mnenj med člani, vzpostavitev notranje in zunanje nadzorne službe, - pomoč članom pri pridobivanju sredstev za ekološko kmetijstvo na nivoju občine in države, - analiza ponudbe ekoloških pridelkov na kmetijah, ki so včlanjene v združenje, - organizacija prodaje in priprava stojnice za prodajo biopridelkov v Domžalah, - ustvarjanje blagovnih znamk in ohranitev pravice do teh znamk v so delovanju z Zvezo združenj ekoloških kmetov Slovenije, - zastopanje interesov ekološkega kmetijstva za člane v javnosti, - vse ostale aktivnosti, ki so v skladu s pravili in interesi združenja. Redni člani Združenja so lahko le kmetje lastniki ali zakupniki kmetij, ki so se že v celoti preusmerili svojo kmetijo v ekološko kmetovanje ali pa so v preusmerjanju. Vsi ostali, ki podpirajo združenje s članarino ali s posebnimi strokovnimi znanji, so lahko le podporni člani. Z navedeno obliko skupnega nastopa želimo pomagati ekološkim pridelovalcem in predelovalcem za boljšo možnost proizvodnje in prodaje ekoloških pridelkov kot ene izmed možnih oblik kmetovanja. Vsi ki kme-tujete na ekološko - biološki način ali podpirate tovrstno kmetijstvo, se nam lahko pridružite. Naš naslov je: Združenje ekoloikih kmetov »ZDRAVO ŽIVLJENJE«, Lukovica 46, 1225 Lukovica (tel.: 061/735-116, 061/731-236,061/711-179). J. Of I PF K 14 /lamnik Moravče Vesela nedelja V nedeljo, 20. 6. 1999, smo imeli učenci prvega in drugega razreda Osnovne šole Vrhpolje zaključno predstavo. Starši so nas zelo presenetili. Zaigrali so nam lutkovo igrico. Naslov tej igrici je bil Čuri Muri iz Afrike. Moja mami je bila žirafa z zelo dolgim vratom. Meni je bila igrica zelo všeč. Zelo sem jezna na mamico, ker mi ni povedala, da bodo nastopali. Ko so to igrico končali, so zaigrali še en skeč. Zaigrali so ga mamica od Davida in od Simona, od Nike oči pa je bil kip resnice, imel je zelo dobra očala. Ko je prišla domov hčerka - to je bila mamica od Davida, jo je mamica vprašala, koliko je pisala matematiko, ona pa je rekla da pet, kip se je zamajal, potem je rekla štiri, kip se je spet zamajal, nato je rekla tri, kip se je zamajal, nato je rekla ena in kip je stal pri miru. Potem je mami rekla smrklji, ko sem bila jaz majhna, sem zmeraj pisala pet: In kip je padel kar skupaj, ker se je tako zlagala. Na koncu pa je povedala še nekaj vi-cev oči od Matica. Potem smo šli ven in zunaj smo jedli in se igrali. Šli smo se nogomet, košarko, med dvema, igro s klobuki in vlekli smo tudi vrv. Ko pa je prišla od Špele mami in Gašper, smo ga Nika, Viki, Špela in jaz vozili z vozičkom. Bila je res vesela nedelja. PETRA BURJA, 2. r. OŠ Vrhpolje Staršem učencev 1. in 2. r. podružnične šole Vrhpolje se najlepše zahvaljujem za tako lepo pripravljeno zaključno prireditev KLIČEMO POČITNICE - za doživeto zaigrano lutkovno igrico /URI MURI V AFRIKI in vse ostalo. Hvala, ker ste s svojo zavzetostjo in navdušenjem razveselili svoje otroke, za katere imamo vse manj časa in posluha. Otroci so vam bili iz srca hvaležni in so ponosni na vas, tudi jaz. Učiteljica F. Pačnik Na sprehodu Vzgojiteljica Mirni Pavlic je pripeljala skupino male šole iz Moravč na dvorišče graščine v Zg. Tuštanju. Skupinica z učiteljico Mirni je stopila pred 350 let staro platano in se fotografirala. Otroci male šole so si ogledali okolico gradu, in odtisnili žig v Vodnik po moravski planinski poti. Otroci so imeli kaj videti v gradu, ob gradu naravni ribnik z lokvanji, okoli nje 400 let staro lipo, kozolce in obnovljeno grajsko kapelo sv. Janeza Nepomuka. Izlet bo vsem ostal še dolgo v spominu. Na hojo iz Moravč in nazaj pa bodo tudi pozabili, če so bili utrujeni. JOŽE NOVAK MARKET MORAVČE Trg Svobode 9 in Vegova t, tel.: 061/31-208 V vročih poletnih dneh Vas nestrpno pričakujemo v naši na novo prenovljeni in povečani prodajalni, hkrati pa Vas, cenjeni kupci obveščamo, da smo popestrili našo ponudbo z dnevno svežim pecivom (polnozrnate zemlje, francoski rogljički, minipice, orehovipolžki...)-iz lastne peči. Za potešitev želje v poletnih dneh pa smo znižali tudi cene brezalkoholnim pijačam in pivu, pri nakupu celega zavitka. Veselimo se Vašega obiska, vsak dan od 7. do 20. ure, ob sobotah od 7. do 18. ure in nedeljah od 7.30 do 12. ure. PA BREZ 7AMERE Občinski nas možje prav spretno v obljubah vsemogočih namakajo. Z veseljem pa v poletni vročini namočili bi kar sami se, le bazen bi nam zgradili. * ' Ena četica zlikovcev po MM Šlandrovi koraka, z maj/elni hitrostne ovire odstranjuje in jih v Drtijščico namaka. Le komu to se dobro zdi, če objestnost varnost najmlajšim ogrozi? Zgodovina nas tako uči, da zlikovec resnice se boji, zato se reva (-e) skrile so v noči tančico, obenem pa pozabile, da slej koprej se zdani. Na praznik naš državni MMiimt se center mesta lesketa; saj »znanost vsa« za luč, muziko, glasnost, iz uvoza je bila. Domači um, za praznik tak, premalo res velja? m ^ Se komunalci odločijo od- nrniuim, peljati smeti s pokopališča. Odpeljejo vse kar pade v tovornjak, za vse kar ostane na tleh pa poskrbeti mora občinski možak. Romanje Slovenske Vere in luči V soboto, 5. junija smo se člani moravske skupine Vera in luč (to je gibanje duševno prizadetih oseb, njihovih staršev in prijateljev) odpravili na Ponikvo, v rojstne kraje svetniškega škofa Antona Martina Slomška. In še zdaleč nismo bili edini! Zjutraj so se v Moravčah »spotoma« ustavili Lučkarji (tako imenujemo člane skupin) iz Vipave in nas prijazno sprejeli za sopotnike v svojem avtobusu. Ogromna množica je že bila zbrana na Ponik- vi, ko smo tudi mi srečno prispeli tja. Skupaj smo namreč praznovali petnajstletnico, odkar je gibanje prišlo v Slovenijo. Danes obstaja že dva-intrideset skupin (od 30 do 45 oseb) in še so nove v nastajanju. Skupaj smo bili pri sveti maši in nato skupaj praznovali na travniku pri cerkvi. Prizadete osebe so zopet blestele - s svojo neposrednostjo, prisrčnostjo in nena-rejenim smislom za humor. Odpravili smo se še v Maribor, kjer je v stolni cerkvi Slomškov grob. Tu so nas pogostili, kaplan je zaigral na harmoniko, zapeli in celo zaplesali smo. Prehitro je prišel čas za odhod domov. Na Trojanah smo se posladkali s slastnimi krofi, v avtobusu pa ves čas peli. Ko smo se poslavljali od naših prijateljev Vipavcev, smo bili veseli, da smo skupaj preživeli čudovit dan. Zaželeli smo jim srečno pot do doma in drug drugemu obljubili, da se še kdaj srečamo. MORAVSKI LUČKARJI Tradicionalno srečanje kolesarjev upokojencev Društvo upokojencev Moravče (kolesarska sekcija) vsako leto organizira srečanje kolesarjev na Morav-škem. Letošnje 14. srečanje je bilo v začetku meseca junija na kmetiji pri Komarjevih v vasi Spodnji Tuštanj. Srečanja se je udeležilo 130 kolesarjev in drugih z osebnimi vozili in osem društev upokojencev: Kamnik, Komenda, Mengeš, Motnik-Spitalič, Radomlje, Vir, Bukovica - Sinkov Turn in Moravče. Moravski upokojenci smo skupno z gostitelji družino Kunaver pripravili »dobrodošlico« z domačimi flancati, žganjem in pecivom. Zatem so sledili pozdravi in poročila o delu. Okrepčali smo se s toplo malico. Veselega razpoloženja, petja in pogovarjanja o naših srečanjih ni manjkalo. 10. obletnica frizerstva Irena I. avgust 1999 je 10. obletnica frizerskega salona Irena v Moravčah. Lastnica salona Irena Urbanija oblikuje ženske in moške modne pričeske, pričeske za slavnostne priložnosti in seveda tudi otroške pričeske. Njeno strokovno znanje in izkušnje so pripomogle k velikemu zadovoljstvu njenih strank. Svoje znanje izpopolnjuje na številnih strokovnih frizerskih seminarjih, kjer pridobi tudi mnogo izkušenj na področju novosti oblikovanja pričesk, ki jih dandanes ne manjka. Včasih se nam zgodi, da si zaželimo spremembe. Spremenili bi radi zunanji izgled in seveda bi najprej pričeli pri pričeski. Toda kako?! Vajeni smo pričeske, ki jo imamo že leta. Bojimo se novosti, obenem pa sijih želimo. V salonu pri Ireni nam svetujejo o vrsti pričeske, barvi las, navsezadnje pa nam lahko tudi svetujejo in izdelajo make-up. Frizerstvo Irena želi izraziti hvaležnost in spoštovanje do svojih strank in upa, da bo lahko tudi v prihodnje izpolnjevalo njihove želje in pričakovanja. P. GORJUP Naj omenimo še našega znanega šaljivca in zgodovinarja Ladislava Ocepka, ki je predstavil zgodovino obeh vasi Sp. in Žg. Tušla-nja in Moravske doline. Na žalost med nami ni bilo predstavnika Občine Moravče, čeprav bi bilo priporočljivo, da bi se takih srečanj udeležil. Upokojenci smo si ogledali tudi grad Tuštanj, ki je res vreden ogleda. Vsi prisotni so imeli možnost kupiti brošuro, ki je nastala ob praznovanju 500-letnice obstoja gradu leta 1991 in razglednice. JOŽE NOVAK Kapelo sv. Janeza Nepumuka na grajskem dvorišču, je pokazala Barbara Pirnat - teta (na fotografiji sedi) lastnika Petra Pirnata. Na srečanju upokojencev Slovenije Enajstega vseslovenskega srečanja upokojencev v Dolenjskih Toplicah se je torek, 29. junija, udeležilo 18.000 ljudi. Med njimi smo bili tudi upokojenci iz DU Moravče. Med številnimi uglednimi gosti so bili predsednik Slovenije Milan Kučan, podpredsednik vlade Marjan Podobnik, mistra Tone Rop in Janko Kušar, župani nekaterih dolenjskih občin... Zbranim je ob 11. uri spregovoril predsednik ZDU Slovenije g. Vinko (.obe«, slavnostni govornik pa je bil predsednik Milan Kučan, ki je povda-ril, da upokojenci predstavljajo skoraj četrtino slovenskega prebivalstva in so vpliven del slovenskega volilnega telesa in pomemben dejavnik pri iskanju nujnega soglasja o prihodnosti Slovenije,- Slovenska družba potrebuje vaše izkušnje in razsodnost zaradi sedanjosti in svoje prihodnosti,« je med drugim dejal predsednik. Za srečanje so pripravili bogat program s prijetnim druženjem, ki se je nadaljevalo do večernih ur. Na prireditvenem prostoru smo prisluhnili govornikoma, in izvajalcema, programa, katerega je povezovala gospa |oža Luzar. Za ples in glasbo pa je poskrbel ansambel Fink. Tu smo se upokojenci srečali z znanci, s prijatelja / vsakoletnih srečanj, navezali prijateljske slike z novimi člani. Vsem moravskim upokojencem bo ostalo nepozabno tudi skupno kosilo v gostilni »Štorovje«Kovačič Selo, Šen-ivid pri Stični. V poznih popoldanskih urah smo se poslovili od gostiteljev. Hvala šoferju Petru Zupanu za varno vožnjo in našemu vodiču Francu Novaku. JOŽE NOVAK Vabilo Ob 57. obletnici požiga vasi Hrastnik pod Limbarsk gore, ka ie okupatoi sežgal 9 vaščanov in požgal 12 hiš, vas vabimo na spominsko svečanost in družabno srečanje borcev in občanov v soboto, 14. avgusta 1999 ob 1 I. uri v Hrastniku nad Moravčami. Vabim vas, da se nam pridružite na spominski svečanosti. Vese li bomo srečanja z vami. OBČINSKI ODBOR ZB NOV MORAVČE PREJELI SMO Skakalni šport nacionalni interes? SK Termit Moravče deluje v našem kraju že dvajset let. Svoje delovanje je zgradil na dolgoletni tradiciji, saj so športni zanesenjaki začeli s smučarskimi skoki takoj po prvi svetovni vojni. Zakon o športu, ki je izšel v Ur. listu RS 20. 3. 98 v 3. členu določa pogoje za izvajanje nacionalnega programa športa s strani države in lokalne skupnosti. SK Termit je svojimi tekmovalci vključen v vsa državna tekmovanja po koledarju Smučarske zveze Slovenije in nekatera mednarodna. S finančnim deležem staršev, delavcev v klubu in sredstvi proračuna Občine Moravče smo se do sedaj udeležili vseh tekmovanj in naš klub častno zastopali. Glede na objavljeno delitev sredstev pod naslovom - šport - na strani 6 Uradni vestnik Občine Moravče, z dne 14. 6.99 pa nam višina proračunskih sredstev nič več ne omogoča prisotnosti in aktivne udeležbe na tekmah državnega in mednarodnega razreda. Naši talentirani tekmovalci pa bodo zgubili stik s svojimi vrstniki, ne bodo si mogli nabirati tekmovalnih izkušenj, ki so pri individualnem športu, kar skoki so, nujno potrebne. Skakalec ohranja svojo psihofizično kondicijo le v kombinaciji treningov in tekmovanj. Šport, ki se je v naši občini tako prijel, da smo v zadnjih letih, zlasti pa v volilnem letu 98 že kar zasajali prve lopate za izgradnjo novih skakalnih naprav, je z novo izvoljenim Občinskim svetom za svoje delovanje in razvoj po takem finančnem razrezu, kot je bil objavljen v Uradnem vestni-ku, močno prikrajšan. Namesto, da bi si pomagali in do-financirali smučarsko panogo z denarjem s strani države, je v naši občini postavljena tako nizko glede na finančno postavko predračuna, da ši tega nobena športna panoga ne za- služi. Vemo, da na državni ravni nacionalni šport podpirajo finančno in moralno, zato nam je še bolj nerazumljivo, da take podpore na lokalni ravni ne kaže naš občinski proračun. Morda je temu tako zato, ker se pri nas nedelo ceni in bogato plačuje, kvalitetno delo se pa, ne le plačuje, ampak se tudi onemogoča. Če je trditev, izrečena na koalicijskem usklajevanju, - skakalcem ne dopustiti prevelikih finančnih sredstev, da se ne bodo preveč razvili - resnična, potem tako nizka postavka za skakalce ni finančne ampak politične narave; to nam pa zopet ni razumljivo, saj se s tem rušijo slovenski nacionalni interesi perspektivne športne pano ge, ki bi naši celotni občini prinesla bogat zaslužek in s športom pripeljala v kraj zanimivo in donosno gospodarsko panogo. S finančnega razreza občinskega proračuna je razvidno, da smučarska panoga ni podprta s strani lokalne skupnosti, nasprotno podpiramo športne dejavnosti, ki v naši dolini nimajo takšne tradicije kot jo imajo smučarski skoki, pa tudi v medobčinskih državnih in mednarodnih tekmovanjih ne dosegajo kvalitetnih rezultatov. S pametnimi potezami bi ljudje, ki smo jih na volitvah izvolili zato, da bi uresničevali svoje predvolilne obljube in sedaj dejansko vodijo našo občino, lahko priskrbeli državni denar s tako imenovanega nacionalnega programa. Smučarski šport je vključen v nacionalni program, torej je zanj namenjen tudi državni denar. V razvitih demokracijah dejavnike športa razvrščajo na rekreacijo, tekmovalni in vrhunski šport. Za vrhunski šport in nacionalne programe namenjajo države po svetu več finančnih sredstev namenjenih za šport v državnih in občinskih proračunih, nekoliko manj sredstev pa namenijo za rekreacijo in tekmovalni šport. Ob pregledu finančnega razreza sredstev namenjenih za šport Občine Moravče pa vidimo, da je plan porabe sredstev obrnjen na glavo, saj panoga, ki je nacionalnega pomena dosega v primerjavi z ostalimi športnimi panogami v občini najmanjši finančni delež, kar je nerazumljivo. In še več, ni spodbudno niti za posameznika niti za obstoj naroda in države. UPRAVNI ODBOR SK TERMIT, MORAVČE Izreza za proračuna občine Moravče za 1.98 in 1.99 nazorno prikazujeta delitev prorač. sredstev na postavki »Šport« ŠPORT Plan 97 Realiz. 1-12 Plan 98 Rebalans 1 INDEX INDFX INDEX rebal. I rebal./plan 9fi real/plan leaT/ii-Tial 8.1 DOTACIJE ŠPORT.DRUŠT. 3.325 3.610 3.660 3.610 98,63 98,63 100,00 8.1.1. SIJ Moravče 900 900 900 900 100,00 100,00 100,00 8.1.2. ssk lermit Moravče 900 900 900 900 100,00 100,0(1 100,00 8.1.3. PIJ Moravče 315 315 315 315 100,00 100,00 100,00 8.1.4. laborniki 315 315 315 315 100,(10 100,00 100,00 8.1.5. šolsko športno društvo 450 600 600 600 100,00 100,00 100,00 8.1.6. Športno društvo Peče 125 140 140 140 100,00 100,00 100,00 8.1.7. Rekreacija žensk 80 0 50 0 0,00 0,00 8.1.8. športna zveza Domžale 240 440 440 440 100,00 100,00 100,00 8.2. Športne promocije in sponzor. 860 890 890 890 100,00 100,00 100,00 B.3. INVESTICIJE 1.850 4.942 4.870 4.762 97.58 101,48 104,00 8.3.1. športni park 1.000 372 300 372 124,00 124,00 100,00 8.3.2. Skakalni center Miklavž 350 3.740 7-10 3.740 100.00 100.00 100.00 8.3.3. Ureditev športno igrišče Vrhpol 150 190 190 0 0,00 100,00 8.3.4. Ureditev športno igrišče Peče 150 190 190 190 100,00 100,00 100,00 8.3.5. Solin, strehe-plato Vrhpolje 200 200 200 700 100,00 100,00 100,00 8.3.7. Planinski dom projekti 0 250 250 250 100,00 SKUPAJ 8.(ŠPORT) 6.035 9.442 9.420 9.252 98,22 100,23 102,05 8 ŠPORT Plan 98 rabal.l Realiz. 1-2 '1999 PLAN 99 INDEX 'lan 99/pl 98 INDEX real 99/pln 99 A. TEKOČI TRANSFERI 4.500 225 8.310 184,67 2,71 8.1. IkAsFER NEPFOFIT.USTA 4.500 225 8.310 184,67 2,71 8.1.1. ' DOTACIJE ŠPORT. DRUŠT. 3.610 225 7.810 216,34 2,88 8.1.1.1. ŠD Moravče 900 225 850 94,44 26,47 8.1.1.2. nk lermit Moravče 0 0 4.200 DELO/O! 0,0U 8.1.1.3. ssk lermit Moravče 900 0 700 77,7» 0,00 8.1.1.4. CD Moravče 315 0 400 126,98 0,00 8.1.1.5. I aborniki 315 0 390 123,81 0,00 8.1.1.6. šolsko športno društvo 600 0 870 145,00 0,00 8.1.1.7. Športno društvo Pe< e 140 0 200 142,86 0,00 8.1.1.8. Strelsko društvo-ustanov. 0 0 200 DtLO/O! 0,00 8.1.1.9. športna zveza Domžale 440 0 0 0,00 DtLO/O! 8.1.2. Športna prom. in sponzor. 890 0 500 56,18 0,00 B. INVES1IC.TRANSFERI 4.752 0 3.830 80,60 0,00 8.2. Inv. transl.neprot.ustan. 4.752 o ",■140 72,39 0,00 8.2.1. športni park Peče 190 0 300 157,89 0,00 8.2.2. Nogometno igrišče Moravče 0 0 2.500 IMO/O! (),()() 8.2.3. športna plošč. Velika vas 0 0 240 DELO/OI 0,00 8.2.4. Planinski dom sot. 250 0 240 160,00 (),()() 8.2.5. Invest. 98 4.312 0 0 0,00 Dfcl.O/O! 8.3. Inv.transt. javni zavod 0 0 390 DELO/O! 0,00 8.3.1. športni park (JŠ-projekti 0 0 390 DTLO/O! 0,00 SKUPAJ 8. (ŠPORT) 9.252 225 12.140 131,21 1.85 NK se je 1999 poslužil »stare finte«, to je o dcepitev od ŠD Moravče in si s tem pridobil »astronomskih« 4 milijone ke proračunskih sredstev. Domžale /lamnik KAPELICA V ZG. JARŠAH ZOPET STOJI Nadškof dr. Franc Rode blagoslovil novo kapelico V soboto, 10. julija, je ob 20. uri slovenski nadškof in metropolit dr. Franc Rode blagoslovil na novo postavljeno kapelico s kipom Dr. Franc Rode pri blagoslovitvi kapelice ŽUPNIJSKA KARITAS DOMŽALE Skupaj na poti Verskemu obredu je prisostvovalo ogromno vernikov (Foto: )anez Stib-riC) Žalostne Matere Božje v Zg. Jar-šah. Kapelico so po 2. svetovni vojni leta 1952 dali porušiti tedanji lokalni komunistični voditelji. Kljub temu so takrat okoliški verniki pravočasno uspeli skriti kip, ki sedaj krasi notranjost kapelice. Sedaj, po 47 letih, kapelica torej ponovno stoji. Zasluga za to gre predvsem jarškemu župniku, g. Janezu Kvaterniku, nato g. Gregorju Gregorcu, ki je izdelal načrte za kapelico. Kulturnemu društvu Groblje za zgledno in skrbno pripravljeno urejanje potrebne dokumentacije, ter tudi mnogi drugi, ki so poskrbeli za zidarska in ostala gradbena in instalacijska dela. Še posebna zahvala pa gre g. Jožetu Toeingu iz Dom- žal, ki je obnovil kip ter seveda celotnemu gradbenemu odboru. Blagoslovitve se je udeležilo preko 300 ljudi, kar vsakor kaže na tO, da so tovrstni sakralni objekti bili in bodo sestavni del naše družbe in hkrati trdno dokazilo, da izhajamo iz krščanskih vrednot naših prednikov. In kot je dejal slovenski nadškof in metropolit dr. Franc Rode ob tej blagoslovitvi: »Postavili smo že mnogo po vojni porušenih kapelic in še jih bomo postavljali.« Po zaključku slovesnosti so udeleženci prejeli razglednico z motivom kapelice, ki sta jo skupaj izdala Župnija larše in Kulturno društvo Groblje. Tekst in foto: Janez Stibrič odpravili proti Novi Štifti na Dolenjskem, kjer smo se pripravili za sv. mašo. Sveto mašo smo potem imeli v naravi, na Travni gori. Zadnji dan oratorija, to je bilo v soboto, pa smo pripravili predstavitev vsega, kar se je dogajalo ta teden. Vse dogodke, rezultate iger, izdelke ... smo predstavili našim staršem in prijateljem. Oratorij je bil velik izziv pred- Pridi, otrok moj • 17.6. Župnijska Karitas Domžale priredila vsakoletni dobrodelni koncert »SKUPAJ NA POTI«, na katerem so nastopili Domžalski rogisti, ansambel Slapovi, Stobljanski oktet, Nina in Franc Kompare, pevski zbor Limbar, dekliška skupina Sirene, župnijski cerkveni otroški zborček. Vsi nastopajoči so navdušili veliko število obiskovalcev z resnično lepim programom, posebno pa je navdušil otroški cerkveni zborček s svojo malo solistko. Misli o dobroti, prijateljstvu in skupni poti vseh ljudi na zemlji so prevevale besede škofa dr. Franca Krambergerja, županje Cvete Za-lokar-Oražem in obeh povezovalcev Kristine Mlakar in Vita Kotnika. Koncert je pokazal, da je še veliko ljudi, ki so pripravljeni pomagati ljudem v stiski, beguncem in tudi mladim, saj se je odzvalo kar precej sponzorjev, ki so podprli delovanje Župnijske Karitas in njen program, to pa so pokazali tudi vsi, ki so se koncerta udeležili. Z zbranimi sredstvi bomo letos pomagali socialno najbolj ogroženim občanom in beguncem, del sredstev pa bomo namenili naši mladini za opremo prostorov v novem Mladinskem centru LUKA. S tem želimo pomagati pri vzgoji mladine, ki je naša sreča, upanje in prihodnost. Župnijska Karitas se zato še enkrat zahvaljuje vsem nastopajočim, vsem sponzorjem, vsem obiskovalcem in seveda tistim, ki so kakorkoli pripomogli, da je koncert tako lepo uspel. Bog poplačaj! FRANC HFRLf Otroški cerkveni zborček je navdušil s svojo malo solistko Nina in Franc Kompare vsako leto sodelujeta na koncertu Številni poslušalci so bili navdušeni nad programom nastopajočih. Foto: ROK MAJHENIČ ZALOG POD SV. TROJICO Božje varstvo nad vasjo »Pridi, otrok moj!« je naslov letošnjega oratorija. V naši, to je v dobski župniji je od 5. do 10. julija potekal že peto leto zapored. Sicer ga vodijo salezijanci, a mi, ki smo že »stari mački«, smo letos morali voditi kar sami - mladi, skupaj z g. župnikom Vladom Peč nikom. In kaj smo počeli? Dan smo začeli z dvigom zastave in s pozdravi posameznih skupin. Prvi dan smo se razdelili v skupine po razredih in si izbrali svoje ime in krik, s katerim smo vsako jutro in še na koncu pozdravili druge oratorijan-ce. Za tem je sledil del zgodbe, ki je bila kot rdeča nit skozi dan. Spremljali smo življenje svetopisemskega očaka Jakoba. Po zgodbi, ki smo jo prikazali animatorji, smo odšli v < er-kev k jutranji molitvi. Zatem pa smo odšli po delavnicah. (>rganizirano je bilo tudi kosilo, po njem pa skupinske igre. Že prvi dan so v Dobu potekale »igre brez meja«. Si< cr niso bile tako zahtevne, kol to vidimo po televiziji, a bile so, in to zelo zabavne. Vozili so samokolnico, kjer je komu »počila guma«, ker roke niso hotele držati telesa. Tudi peharji niso hoteli ostati na glavi, marsikomu se je tudi kar malo zavrtelo, saj dvajset krogov okrog kola ni mačji kašelj. Sredi tedna pa so, dokler nas ni pregnal dež, v Dobu potekale prave olimpijske igre. Poleg že znanih iger, kot so tek, skok v daljino, met kopja ... smo uvedli še nove npr. poligon nazaj4 spretnostna vožnja s kolesom ... Že prej |)a sem omenila delavnii e, ki so potekale v primeru dežja, m to dopoldne. Naj številnejša je bila delavnica, ki je izdelovala verižice in zapestnice iz volne, peri, gumbov ... Naslednja delavnic a se je ukvarjala z glino. Izdelali so portrete prijateljev, svoje zibelke in seveda takšni1 ali drugačne posode. V pirografskl delavnic i so žgali v les. Izdelki so bili razni verzi, slika oratorija: otrok, ki se opira na dve roki ... Z lesom se je ukvarjala tudi modelarska delavnica, kjer pa so izdelali letala. V risarski delavnici so ustvarjali z ogljem, kasneje pa so se prelevili v scenografske) delavnico. Pripravili so si eno za igrico »Pika Nogavička v gledališču«, ki jo je pripravila dramska skupina s pomočjo plesne delavnice. Poleg delavnic in iger smo imeli tudi dva izleta, enega popoldanskega in enega celodnevnega. V vročem in soparnem popoldnevu smo se peš odpravili na Krumperk, kjer smo se šli nekaj iger in komaj dočakali pijačo. Celodnevni izlet pa je bil na Dolenjsko. Najprej smo se vsem za nas, animatorje, saj ni tako lahko ukrotiti sto otrok. Zelo razveseljivo in spodbudno pa je bilo tudi dejstvo, da je letos oratorij potekal tudi v Jaršah. Za konec pa še to: mislim, da je škoda zamuditi teden veselja, iger, petja, molitve in druženja s prijatelji. (Vabljeni drugo leto!) V. K. Skoraj ne najdemo križa, za katerega stari domačini ne bi vedeli povedati, zakaj stoji, kaj se je tam zgodilo ali dogajalo. O tem vedo povedati več vzrokov, največ je raznih nesreč, ki so se tam pripetile. Postavljali pa so jih tudi kot razne zahvale in zaradi zaobljub. Nekateri križi v moravski dolini stoje kot kažipot ob poteh, cestah in na križiščih, na mejah različnih katastrskih občin ali na gorskih prelazih. Večino križev na Moravškem je dokumentiranih v katastrskih mapah iz leta 1867 (132 let), nekateri pa tudi že leta 1826, ali novejši. Tak je tudi ob asfaltirani cesti Zalog pod sv. Trojico v bližini gostilne »SOKLIČ«. Preveč je križev, da bi Prijetno s koristnim Vjarški župniji smo letos, od 4.-10. 7., prvič imeli oratorij, počitniški program za otroke z naslovom »Pridi, otrok moj!« Program v obliki delavnic, iger in poučne Jakobove zgodbe, ki ga je tudi letos pripravil Mladinski ceh iz Ljubljane, sta finančno podprli KS jarše-Rodica in Občina Domžale. Skozi sedem dni se ga je udeleževalo od 40 do 45 otrok, vodilo pa ga je 16 mladih skupaj z Dragom jerebicem: dopoldne so se otroci preizkusili v mizarski, plesni, kuharski in likovni delavnici ter gozdni šoli, popoldne pa so zavzeto sodelovali pri štafetnih in vodnih igrah, iskanju skritega zaklada, karaokah in uživali v kopanju v Čateš-kih. Prijetne in brezskrbne dneve smo zaključili s sv. mašo in prireditvijo za starše v Kulturnem domu v Crohljah. Po odzivu otrok in staršev je bil letošnji program aktivno preživetega prostega časa lepo sprejet. Obogateni s to izkušnjo že razmišljamo o podobnem programu tudi za prihodnje poletje. Besedilo in foto: J. K. jih naštevala, saj je imela skoraj vsaka domačija svoj križ ali kapelo. Ob asfaltirani cesti Zalog pod sv. Trojico-Kokošnje-Dole pod Troji-co-Stegne-Vrhpolje, stoji na travniku Dionizija RESNIKA iz Kokošenj nov križ: Glej priloženo fotografijo. Idejo za postavitev novega križa je dala družina KEPEC Vinka iz Zaloga pod sv. Trojico, sporazumno z lastnikom zemljišča Dionizijem RESNIKOM. Les je hrastov, streha bakrena, bogec - nov, poseben material, da ne oble-di in se ne razbije, izdelovalec g. HRIBAR iz Ljubljane, lesena izdelava ŠKAFARJEV Nejče iz Prevoj pri Lukovici. Križ je blagoslovil Vlado PEČNIK, (dekan) župnik iz Doba na kvaterno nedeljo meseca decembra preteklega leta. Te slovesnosti se je udeležilo okrog 60 vernikov iz dveh vasi sv. Trojice-Zalog-Kokoinje. Sledila je tudi pogostitev, katero je pripravila družina KEPEC, prav tako je nosila stroške pri izdelavi, postavitvi in zakuski. Tudi za ureditev okolice, prižiganju sveč in za cvetje skrbijo največ Kepčevi ter vaščani. Akcija o postavitvi novega križa je v celoti us- pela. Takšna znamenja so biseri slovenske vernosti, kraju pa bodo vrnili podobo, kot jo je že imel, hkrati pa jih bo povezovalo v dobrem in slabem. Vaški križ je odslej spet v ponos kraju in prebivalcem. Hvala vsem, ki ste pomagali pri postavitvi tega kulturnega spomenika (novega križa). Zapisal in foto: upokojenec JOŽE NOVAK r SERVIS - TRGOVINA GREGORIČ □ REZERVNI DELI - Gorenje,Candy, Bosch □ GOSPODINJSKI STROJI Gorenje □ SERVIS - pralni, pomivalni in sušilni stroji Gorenje - štedilniki plinski, električni - hladilniki, skrinje - električni bojlerji Trgovina odprta pon.-petek od 14. do 18. ure I ŠOLSKA UL 22, SPODNJE JARŠE, Domžale TEL (061) 714-939 GSM (041) 734-688 ~1 1r JULIJ-AVGUST O MALI SRPANVELIKI SRPAN /lamnik Domžale Trije večeri sproščenega smeha in prijetne zabave v Dobu Obnovljeno poletno gledališče Kulturnega društva Jožef Vir Dob, ki počasi z vrsto uspešnih prireditev stopa stoletnici naproti, je sredi junija spet gostilo gorenjske komedijante. Selektor 2. Festivala gorenjskih komedijantov pod delovnim naslovom EDEN DRUGEMU OGENJ DAJMO... g. Peter Militarov je za predstavitev izbral štiri komedije, ki so gledalcem ponudile tri večere sproščenega smeha in prijetne zabave. Žal tudi tokrat med izbranimi dramskimi deli ni bilo domačih izvajal- cev, je pa zato bilo precej več gledalcev kot preteklo leto, ki so prav vsak večer zadovoljni zapuščali prijetno okolje gledališča na Močilniku. Tripče de Utolče Kljub deževnemu vremenu, ki sicer ni motilo uradnega odprtja prvega večera 2. Festivala gorenjskih komedijantov, so številni gledalci po slavnostnih fanfarah najprej pozdravili županjo Cveto Zalokar Oražem, ki je vsem ljubiteljem komedije zaželela veliko prijetnih trenutkov, hkrati Glasbeni večer mentorice Martine Bohte Dvorana Veronika, osrednji kulturni hram, na katerega so Kamni-čani zelo ponosni, odpira vrata domačim in tujim umetnikom, prav tako pa tudi učencem Glasbene šole Kamnik. Veronika ponuja za vsakogar nekaj, išče pravo mero in skuša zadovoljiti okuse širše kulturne publike z izjemno bogato in pestro izbiro najrazličnejših kul-turno-umetniških dejavnosti, med katero sodijo tudi glasbeni nastopi in javne produkcije Glasbene šole. Glasbena šola kot institucija s klasičnimi principi in s svežo prenovo iz leta v leto skrbi za razvoj glasbene umetnosti. Koncert, ki je bil 9. junija ob 19.30 v Veroniki, z učenci Glasbene šole Kamnik nosi trajno obeležje. Koncert je bil posvečen pozdravu poletja, kot posvetilo prihodu novega tretjega tisočletja in kot tretje obeležje JO-letnice pedagoškega dela profesorice Martine Bohte. Glede na njeno kvalitetno pedagoško delo, ki ima izreden pomen za populacijo občine Domžale-Kam-nik, sem se odločila, da jo povprašam, kako je lahko uspela na tem področju. Ali ste vseskozi zaposleni v Glasbeni šoli Kamnik? Ne, nisem. Začetek mojega rednega pedagoškega dela je bila Glasbena šola Domžale, kjer še sedaj poučujem. Kje ste pridobili prve izkušnje v svoji stroki in kaj ste študirali? Prve izkušnje sem pridobila med študijem na Srednji glasbeni šoli, kjer sem študirala klavir pri prof. Antonu Ravniku in solo petje pri prof. Sonji Bleivveis. Vzporedno sem veliko korepetirala balet in solo pevce. V veliko veselje mi je bilo, da sem sedem let bila redna članica zbora Slovenske filharmonije. Študij sem nadaljevala na Akademiji za glasbo v Ljubljani, prav tako pri prof. Ravniku, z velikim uspehom igrala z orkestrom kot solistka pianistka v Slovenski filharmoniji in vzporedno končala I. stopnjo germanistike Filozofske fakultete v Ljubljani. Med študijem sem veliko korepetirala zbore na občinskih revijah v Zagorju, Mariboru itd. Ste rojeni v Kamniku, zato ste verjetno zelo povezani s svojim rojstnim krajem. Ali ste morda zaradi tega vztrajali v Glasbeni šoli Kamnik? Vsekakor, tukaj sem si že med študijem ustvarila družino, z možem sva si zgradila hišo na parceli mojih staršev. Imela sem veliko možnosti, da bi službovala v Ljubljani, vendar pa je vedno prevladovala čustvena navezanost na Kamnik, ki je ob vsakem mojem nastopu prisotna. Imate dva odrasla otroka. Sta morda šla po vaših stopinjah? Sin je uspešen glasbenik na področju zabavne glasbe, hči pa na področju klasične glasbe. Hči je nadaljevala študij klavirja v Švici in lansko leto magistrirala. Poleg tega, da poučujete oziroma ste na svojem strokovnem področju tudi svetnica, organizirate tudi večere, kot je bil današnji. Mi lahko razložite, kako vse to zmorete? Stalno se izobražujem, obiskujem koncerte v Cankarjevem domu, umetniške razstave, sodelujem na kulturnih prireditvah. Za organizacijo in povezovanje programa pa imam izredno veselje. Zato mi je to v užitek in zmorem več, kot zahteva od mene učni program. Profesorica Martina Bohte zna napolniti dušo in srce s kančkom optimizma, da občutek topline, predvsem pa veliko ljubezni in predanosti svojemu delu. Znanje in moč pa vodita v življenju po stezi k vratom, ki se odpirajo v nov jutrišnji dan. SAŠA KOS rssTlVAL SENJSKIH jfKOMfDUANTOV DOB PRI DOMŽALAH 18. - 20. JUNIJ 1999 pa se zahvalila organizatorjem: Skladu RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti; Območnima izpostavama Radovljice in Domžal ter Združenju gledaliških in lutkovnih skupin Gorenjske, zlasti pa gostiteljem, Kulturnemu društvu Jožef Virk, Dob, za vse opravljeno organizacijsko delo. Nato so zadoneli zvoki dalmatinske klape in pred nami se je začela odvijati prijetna komedija zmešnjav Marina Držiča TRIPČE DE UTOLČE (režija: Anton Kelbl). Igralci Kulturnega društva Bohinjske Bele Gledališče Belansko, ki ga Dobljani poznajo že od lanskoletnega festivala, so tudi letos navdušili s prijetno tekočo predstavo na romantičnem prizorišču, kjer so veliko govorili o ljubezni, največ o vsebini komedije pa je povedala Kata, ko je rekla: »Le glejte, kako si bomo me ženske tu v teatru moške privoščile in jih od nore ljubezni pozdravile.« Gledalci so kljub več nalivom komedijo skrbno spremljali rlo konca in poleg dobrih igralcev hvalili mladega mucka, ki je brezskrbno sodeloval v predstavi. Roksi Ker je napovedana predstava Rojenice v izvedbi Gledališča Bohinjske Bistrice, ki deluje v okviru Kulturnega društva Bohinj, zaradi bolezni odpadla, smo si gledalci drugi večer ogledali komedijo Ta bol teatra Kranjske Gore ROKSI v režiji Metke Dulmin. Vživeli smo se v prijetno družinico z dvema različnima hčerkama in sprva neodločnim očetom, ki skozi komedijo dozori in ob njenem koncu postane pravi gospodar družine. Ljubezenske težave obeh sester, med katerima smo vsi navijali za Roksi, saj za vsako priliko najde pregovor in na koncu tudi ženina, ki bo najbolj pravšnji zanjo. Preden smo se poslovili od mladih igralcev, smo jim večkrat zaploskali, gostitelji pa so jim v spomin na gostovanje podarili tudi spominsko plaketo. Jožef in Marija JOŽEF IN MARIJA (režija Jože Valentič), prijetna komedija zmešnjav, tudi ena dejanska burka, ki jo je napisal Vinko Moderndorfer, zaigrali pa člani Loškega odra iz Škofje Loke, je bila kot nalašč za polnočno predstavo v dvorani KD Jožef Virk Dob. Gledalci, večina jih je ostala kar od prejšnje predstave, so napolnili dvorano in prisluhnili nesporazumom med Marijo, ki bi se rada naučila francoščine, in vodo- Gasilski praznik v Radomljah Kljub težavam z vremenom so radomeljski gasilci dostojno proslavili 70-letnico svojega društva. Praznovanje so začeli v petek, 9. julija, z mašo za pokojne člane, ki jo je v cerkvi sv. Marjete daroval domači župnik, gospod Janez Jare, in nadaljevali s slavnostno sejo, na kateri so prebrali kroniko društva in podelili priznanja zaslužnim članom. Slavnostni zbor članov so popestrili člani Moškega pevskega zbora Radomlje z gasilsko in nekaj narodnimi pesmimi. Blagoslovitev sv. Florijana. Obenem je to 40-letni-ca odstranitve freske s starega gasilskega doma. V sklopu prireditev je bila v soboto velika medsektor-ska gasilska vaja pri kulturnem domu v Radomljah, pri kateri je sodelovalo 11 gasilskih enot z območja Domžal, Mengša in Kamnika. Vajo si je kljub dežju z zanimanjem ogledalo veliko število krajanov. Vrhunec praznovanja je bil v nedeljo, 11. julija. Velika parada gasilcev, gasilskih praporov, godbenikov, narodnih noš in vgč kot 25 gasilskih vozil z reševalno tehniko, se je zaradi hudega neurja pričela z enourno zamudo, kar pa gasilcev ni zmedlo. Ko se je vreme umirilo, so dostojanstveno izvedli parado in nadaljevali slovesnosti pri gasilskem domu. Na pročelju doma so odkrili in blagoslovili fresko gasilskega zaščitnika sv. Florjana, ki jo je naslikal akademski slikar Tomaž Perko. Fresko sta slovesno odkrila botra Lidija Ambrož-Marčun in Metod Cerar, blagoslovil pa jo je župnik Janez )arc. Razpoloženje je bilo zares slovesno, k temu pa so prispevali Domžalska godba, Moški pevski zbor iz Radomelj, radomeljski cerkveni pevski zbor ter radomeljske pesnice Katja Grat, Eva Jerman in Zlatka Levstek ter slavnostni govorniki, predsednik društva Ciril Kosmač, predsednik Gasilske zveze Domžale Marjan Slat-nar ter predsednica Sveta Krajevne skupnosti Radomlje in botra Lidija Ambrož-Marčun. Spored slovesnosti je zelo lepo in spretno vodil gospod Igor Lipovšek. Zaslužnim in sodelujočim društvom in posameznikom so nato podelili spominska darila, najzaslužnejšim gasilcem pa sta občinska in Gasilska zveza Slovenije podelili odlikovanja. S slovesnim odhodom praporov so radomeljski gasilci zaključili slavnostni del praznovanja, nadaljevali pa z veliko tradicionalno gasilsko veselico. Kljub težavam z vremenom so imeli na koncu srečo, kajti ostanek dneva je bil prijeten, topel in se je nadaljeval dolgo v noč, končal pa z velikim ognjemetom. Gasilci so ob 70-letnici izdali lično brošuro. Gradivo zanjo je zbral in uredil France Cerar. JANEZ KOSMAČ --Aifa.--ta—- V predstavi POKVARJENO je blestel Franci Koželj, ki je ob koncu dobil tudi priznanje za odličnega komedijanta. vodnim instalaterjem Jožefom, ki po sili razmer postane profesor francoščine. Njuni dialogi in »posteljna telovadba« so iz gledalcev izvabljali salve smeha in kar žal nam je bilo, ker je predstava trajala le eno dejanje, gospa Marija pa nas ni presenetila le s svojo radoživostjo, temveč tudi z izredno telesno kondicijo. Pokvarjeno Naslov pove vse: vsi igralci Kulturnega društva Predoslje, v komediji Rova Coonevja POKVARJENO, so pokvarjeni. Vsak izmed njih išče priliko, kako bi iz vsake priložnosti potegnil kaj samo zase. Še posebej pripričljiv je v takih priložnostih natakar Franci Koželj, ki je za odlično igro prejel tudi posebno priznanje. Komedija je bila tisto, kar so zapisali v gledališkem listu: komedija zamenjav in zmešnjav z odličnimi dialogi, z neusmiljenim tempom, ki pelje gledalce iz prizora v prizor in ne pusti oddiha ne publiki ne igralcem. Kljub mrazu so igralci, zlasti pa vroče igralke, ogreli občinstvo, ki je navdušeno zapuščalo prizorišče 2. festivala gorenjskih komedijantov. Na svidenje na 3. festivalu gorenjskih komedijantov Gledališki praznik pa je poleg treh večerov sproščenega smeha in prijetne zabave v letnem gledališču in dvorani prinesel tudi ponovno potrditev odlične organizacije in dobrega dela Kulturnega društva |o žef Virk Dob, ki obeta, da se bomo ob letu osorej lahko spet zabavali. Ljubitelji komedij, ne pozabite: od 23. do 25. junija 2000 bo v Dobu 3. festival gorenjskih komedijantov in glejte, da boste zravenl V. VOJSKA Še nekaj popravkov in obnovljena dvorana Kulturnega društva Jožef Virk Dob bo nared, da poleg nočne predstave v primeru dežja sprejme vse druge - pa ni bilo treba! 2. Festival gorenjskih komedijantov v Dobu so začeli igralci KD Bohinjska Bela, Gledališče Belansko z znano komedijo Marina Držiča Tripče de Utolče. Jožef in Marija - ena dejanska burka kot nalašč za dobro obiskani nočni program festivala. 6. mednarodna poletna violinska delavnica Domžale 99 Glasbena šola Domžale je že drugo leto organizirala poletno violinsko delavnico, ki je potekala od 1. do 9. julija. Šole se je udeležilo 20 mladih violinistov iz vse Slovenije, iz sosednje Hrvaške in iz Belgije. Zanimivo je, da je bila najmlajša udeleženka stara komaj .5 let, najstarejša pa je že študentka II. letnika Akademije za glasbo. Kljub velikim razlikam v letih so se udeleženci lepo razumeli in navezali nova medsebojna prijateljstva. V času delavnice so bili trije koncerti: otvoritveni koncert, koncert tekmovalcev s komentarjem in zaključni koncert, na katerem so igrali vsi udeleženci ter mali in veliki orkester violin. Mladi violinisti so vsak dan izmenoma vadili pri mentorjih Arminu in Anastaziji Sesek, vsak dan pa so imeli tudi orkestrske vaje. Zunaj okvirov je bil koncert s komentarjem, pri katere-m so se poslušalci po vsaki izvedeni skladbi pogovorili z izvajalci o njihovih občutkih, o izvedbi, o tem, koliko vadijo itd. Svoje sta prispevala tudi mentorja, ki sta opisala svoja opažanja in napotke za naprej. Na zaključnem koncertu so Igrali vse skladbe razen ene, ki so bile pripravljene na poletni šoli. Presenetljiva je bila intonančna natančnost malega orkestra, ki je začel koncert. Ob dejstvu, da so to najmlajši violinisti brez izkušenj, je to res izjemen dosežek. Ve liki orkester, ki je imel sklepno vlogo, je navdušil občinstvo tako, da je moral dodati še eno skladbo. Od nastopajočih so poseben aplavz doživeli 7-letna Tanja Sonc, temnopolta Rea Sri-bar, Bovčan Niki Germovšek ter domačinka Maja Savnik. Največji vtis pa je s svojo virluoznostjo naredil Ljubljančan Marko Radonič, ki je doživel navdušen aplavz občinstva. Tudi izvedbe vseh ostalih udeležencev so bile izjemno dobre in izenačene. Vse violiniste je z občuteno natančnostjo spremljala pianistka prof. Hermina Hudnik. Poleg tega da so mladi violinisti va dili skoraj od jutra do večera vsak dan vseh 9 dni, je šola poskrbela tudi za njihovo rekreacijo. Na voljo jim je bila miza za namizni tenis in bari minton, starejše udeležence pa je prof. Sesek odpeljal na izlet s kolesi po bližnji okolici. Mladi violinisti so se udeležili tudi koncerta v (,i o beljski cerkvi, za katerega jim je velikodušno ponudil brezplačne vstopnice Kulturni dom Franca Ber-nika. Trem najbolj zavzetim udeležen cem delavnice je trgovina Paganini iz Mengša podarila lepa darila, ure Seiko, cvetje je prispevala cvetličarna Slovnik iz Ihana, kruh za zaključni piknik pa pekama Kancllija, ki je brezplačno v/ela pod svojo streho tudi 2 udeleženki poletne šole - eno iz Pirana in drugo i/ /agieba. Sini patična gesta »pekove« l.enči, ki iz našega skomercializiranega življenja že skoraj izginja. Vsem, ki so pomagali pri izveribi delavnice, prisrčna hvala. Ravnatelj GŠ Domžale ANTON SAVNIK Domžale /lamnik POLJE, KDO BO TEBE LJUBIL? (VI) Slovenskih kmetij je vse manj! Stoletna oblika ter način življenja in dela na slovenskih kmetijah sta se že do prve svetovne vojne vseskozi spreminjala. Do večjih sprememb pa je začelo prihajati v začetku tridesetih let, ko so se obdelava polja in pridelovanja poljščin ter spravilo sena začenjali mehanizirati. Razna pomagala in naprave, polstroji in stroji so že nadomeščali ročno delovno silo ali moč. Zaradi številnih družin, v katerih je bilo veliko otrok, so se nekdanje velike kmetije delile in s tem drobile. Velikost posamezne kmetije je bila vidno tudi nazunaj in to, kako velik stegnjeni kozolec je imela, oziroma koliko oken ali »štantov« je imel. Marsikje še danes vidimo opuščene kozolce z dvema ali tremi okni, ki so pripadali majhnim polkmetijam. Imeli so jih nekakšni polkmetje, majhni obrtniki in poldelavci. Redili so po dve kravi in dva prašiča. Za rejo vsake živali pa je bilo kar veliko ročnega dela. Odvečna delovna sila se je do prve svetovne vojne izseljevala po svetu. Po vojni pa so se ljudje začeli zaposlovati v razvijajoči se industriji in obrtništvu. Po drugi svetovni vojni so se za kmete dogajale čudne stvari. Nacionalizacija in agrarna reforma sta prizadeli in razbili velike kmetije in obsežne graščinske posesti. Srednje in male kmete je oblast silila v kmetij-sko-obdelovalne zadruge, prizadele pa so jih tudi razne arondacije. Zasebnim kmetijam so bile po drugi svetovni vojni naložene velikanske Dvojni kozolec - »toplar« še stoji ob nekdanji Habjanovi domačiji in je Domžalam v pravi turistični okras. obveznosti in dajatve. Kmetu je bilo določeno kdaj in koliko mora odda-tj, in to celo pridelke, ki jih ni pridelal. Nobena pritožba na okraju ni nič zalegla, pač pa so kmetu birokratsko svetovali: »... boš pa s sosedom zamenjal. Kar je zapisano, moraš pripeljati.« Ob agrarni reformi podarjeno graščinsko zemljo pa je oblast vzela nazaj in iz nje naredila velika državna kmetijska posestva. Pri tem je bilo prisvojene tudi veliko zasebne posesti. Najbolj prizadeti so bili kmetje v Depali vasi, saj jim je bila odvzeta Stegnjeni kozolec nekdanje večje kmetije v Nožicah sameva. Taki kozolci so bili doma predvsem na Gorenjskem. Varčni kmetje so jih potrebovali za požeto žito, ki so ga sproti spravili z njive in ga za tri tedne, to je do mlačve, zložili v kozolec. S tem so spraznili njive za drugi letni pridelek, korenje, peso, deteljo, ajdo in repo. skoraj vsa obdelovalna zemlja. Vse je bilo usmerjeno v to, da bi slovenske kmetije preoblikovali v ruske kolhoze. Vzporedno s to ideologijo več let po vojni ni bilo kmetijskega ministrstva. Kmetje in ribiči so spadali pod resor industrije in rudarstva; češ, saj kmalu ne bo več nobene zasebne njive ali tavnika. Podržavljeni pa so bili tudi gozdovi. Hitro razvijajoča se industrija je tudi na silo zaposlila vse razpoložljive delovne moči, na kmetijah pa jih je primanjkovalo, kmetje so si zaradi veliko ročnega dela pomagali s popoldanskimi pomagači (delavci iz tovarn). V šestdesetih letih so ročno delo začele nadomeščati BCS motorne kosilnice in traktorji z različnimi priključki. Izredno pomemben je bil nakladalnik, doma pa slamoreznica s puhalnikom. Medtem ko so male in srednje kmetije, hirale in umirale, so obdelavo zemlje prevzemali večji kmetije, s krediti Emone pa so gradili velike hleve. Na poljih vse bolj pridelujejo koruzo za silažo. Le sem in tja na kakšni njivi še srečamo krompir, pšenico ali ječmen. Na ravninskem polju zlepa več ne vidimo rdeče ali črne detlje ter lucerne (te so pri ko-lobarjenju rahljale zemljo), ovsa rži in prosa, predvsem pa ni nikjer več drugega letnega pridelka: korenja, kolerabe, pese, repe, ajde in grašči-ce. Tu in tam vidimo le velike njive zelja (za kisanje) in sladkorne pese. Kmetje stare hiše delno obnavlja- Trojanškov dvojni kozolec - »toplar«, ki stoji sredi Domžal in med trgovinami, se kot turistični objekt čisto dobro počuti. Stegnjeni kozolec sredi Domžal ob Savski cesti. Dokaz, da so bile Domžale pred sto leti velika vas. jo, marsikje pa si zgradijo kar nove, ki pa so podobne delavskim. Zato se tudi izgled nekdanjih vasi vse bolj spreminja. Majhne in srednje kmetije večinoma opuščajo, ostajajo le velike z velikimi in modernimi hlevi. V nekdanjih hlevih, steljnikih svinjakih, skednjih in drvarnicah pa »rastejo« garaže, razne delavnice s skladišči ter poslovni prostori za nove podjetnike. Kot gobe po dežju rastejo razni lokalčki, kavarnice, trgovinice, bu-tiki, točilnice in celo menjalnice. V zvezi z velikim spreminjanem slovenskega kmečkega značaja je zanimiva tudi zgodovinska preglednica, koliko kmetov je bilo ob štetju prebivalstva - po letih: 1880-81,1% 1961-30,9% 1900-73,3% 1981 -9,2% 1931 -58,8% 1991-6,3% Po starih načelih so prave kmetije le še v hribovitem območju, kjer je kljub strojem še veliko ročnega dela. Prav zaradi tega jih nekateri opuščajo. V ravnini pa so problem majhne in obrobne parcele ali površine, ki ostajajo neobdelane. S temi travniki in njivami bi lahko skupaj zapeli: POLJE, KDO BO TEBE LJUBIL? France Cerar USTANOVLJENO DRUŠTVO PODEŽELSKIH ZENA DOMŽALE Za ohranitev slovenskega podeželja Doslej so se žene in dekleta, ki živijo in združujejo delo na kmetijah, v naši občini združevale v okviru Aktiva kmečkih žena, ki ga je pod strokovnim vodstvom svetovalke za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti na kmetijah vodila ga. Julijana Černivec. Z namenom, da se žene in dekleta z območja podeželja še v večji meri zavedo svojega pomena za ohranitev družine in kmetije, za obdelavo zemlje, pa tudi za turistično ponudbo podeželja, so se odločile, da ustanovijo Društvo podeželskih žena Domžale. /brale so se v Domu krajanov v Že-jah in najprej, prisluhnile venčku sloven skih narodnih.v Izvedbi domačina Klemena Ravnikarja, nato pa pesmi gospe Marije Omahen. Ker je izobraževanje pomemben del tako sedanjega aktiva kmečkih žena kot bodočega društva, so medse povabile dr. Angelco Žerovnik, ki jim je spregovorila o medgenerat ij skih odnosih, ki so še kako pomembni za delovanje naših kmetij. Povedala je, da je, čeprav je vsak človek človek SVO |e dobe, harmonija med generai ljami najpomembnejša. Vsi bi morali znati odpuščati, se znati veselili, deliti dobroto in srečo ter tako na kmetijah ustvarjati razpoloženje, ki bo vsem pomagalo, da bodo naše domačije na podeželju uspešne. Po predavanju so na občnem zboru pregledale dosedanje delo Aktiva kmečkih žena, ki je uspešno delal 18 let. V vseh teh letih so organizirali veliko predavanj, kuharskih in drugih tečajev, obiskale so vzorne kmetije doma in v tujini ter tako pridobljene izkušnje in novosti s pridom uporabljale na svojih domovih. Večino nalog aktiva bo odslej prevzelo Društvo, ki se bo povezovalo v Zvezo slovenskih društev. Ob vseh že naštetih nalogah bo opravljalo tudi naloge s področja ohranjanja naravnega, kulturnega in arhitekturnega izročila podeželja, njene članice bodo sodelovale na različnih razstavah. Pomembno bo tudi sodt ik rva nje z že ustanovljenima društvoma na področju biološke in ekološke pridelave hrane ter zdravega življenja. Povezanost deklet in žena pa naj bi pomenila tudi priložnost za izmenjavo izkušenj, za pri- Gospa Julijana Černivec, prva predsednica Društva, se je za dosedanje delo in prihodnjo pomoč zahvalila ge. Marti Kos, svetovalki za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti na kmetijah. jetno druženje in strokovno napredovanje naših kmetij. Program za letošnje leto vsebuje predavanja na temo ekoloških kmetij, pokojninsko-invalidskega zavarovanja kmetov, sanacije starih kmetij, nadzora nad živili, novosti s področja govedoreje in sušenja sadja, potrebno skrb pa bodo namenile tudi zdravju, saj se bodo pogovarjale o raku na dojki in pomenu medu za zdravje. Ob koncu leta se bodo seznanile s pripravo peciva in božične večerje, vmes pa bodo seveda še obiskale Dolenjske Toplice, turistične kmetije, sadovnjake in se udeležili sejmov, kjer bodo skušale predstaviti izdelke svojih kmetij. Prva predsednica Društva podeželskih žena je postala ga. Julijana Černivec, dosedanja predsednica Aktiva, za podpredsednico so izvolile Ano Repnik, ga. Marta Kos, ki so si je zahvalile za dosedanjo pomoč, pa bo tudi v prihodnje po strokovni plati skrbela za delo društva. Med gosti ustanovnega občnega zbora Društva podeželskih žena Domžale je bila tudi županja občine Domžale ga. Cvetka Zalokar Oražem, ki je čes- titala novoustanovljenemu društvu in poudarila, da bo občina sofinancirala dejavnost društva iz proračuna, hkrati pa zaželela vsem članicam, da bi tudi v pri hodnje znale in zmogle s svojim delom bogatiti same sebe in vse druge. Čestitala je nov,emu vodstvu ter vsem, ki so zla te in srebrne medalje dobili na letošnji razstavi Dobrot slovenskih kmetij na Ptuju in se za opravljeno delo zahvalila tudi ge. Marti Kos. Udeleženke Občnega zbora sta pozdravila tudi ga Milena Ku-lovec, predstavnica Kmetijskega zavoda Ljubljana, in g. Anton Brezovar, direktor Kmetijske zadruge Domžale. V. V. 2. slovensko srečanje ljubiteljev stare kmetijske tehnike Društvo kmetijske tehnike Slovenije je v sodelovanju s Kmetijskim inštitutom Slovenije -Oddelkom za kmetijsko tehniko in Kmetijskim poskusnim centrom Jable v soboto 19. junija organiziralo 2. slovensko srečanje ljubiteljev stare kmetijske tehnike v Jablah pri Trzinu. Kljub temu, da je pred začetkom srečanja padal močan dež, seje na prizorišču zbralo 31 traktorjev oldtimerjev (staroriobnikov) in njihovih lastnikov, ter še nekaj drugih kmetijskih strojev in priključkov (stacionarni motor za pogon strojev iz prejšnjega stoletja last Tehniškega muzeja Slovenije, mlatilnica iz dvajsetih let našega stoletja, slamoreznica, različni vprežni priključki itn.). Samo prireditev pa si je ogledalo nekaj sto obiskovalčev. Tako kot lanskega srec . 11) j. i se je tudi letošnjega udeležil Tehniški muzej Slovenije, ki (e letos med drugimi primerki iz svoje zbirke predstavil tudi lepo obranjen traktor Kiihha z žarilno glavo (Italija) iz dvajsetih let tega stoletja, ki pa na žalost ni mogel vžgati, tako da je častni krog na paradi moral naredili na prikolici. Drugi traktorji pa so vsi delovali in so vsak posebej pred publiko naredili časten krog na traktorski paradi. Največje Število traktorjev In drugih strojev-so razstavili: g, I most ( (bermaver, g. Anion Skok, g. jožc Mejač in g. Janez PogaČar. Na paradi sta časten krog na konjih kot zaključek parade prejahala g. Jernej Čibašek ter g. Cene in Malej Pečar in nas spomnila na obdobje mehanizacije pred uvedbo traktorjev. Bilo je razstavljeno tudi nekaj primerkov avtomobilov oldtimerjev. Za dodatno rjopestri-tev srečanja pa jo poskrbel tudi g. Peter Svetlin iz Spodnjih Tuštanj, ki je prepeljal repliko avtomobila iz prejšnjega stoletja. Na žalost obiskovalcev je dež pred začetkom prireditve onemogočil postavitev različnega slikovnega gradiva, kakor tudi delujočega modela lokomobile iz TMS. Ocenjevalna komisija za traktorje in druge kmetijske si roje je bila sestavljena iz priznanih strokovnjakov s področja kmetijske tehnike. Predsednik komisije je bil mag. Viktor jejčič, predstojnik Oddelka za kmetijsko tehniko na Kmetijskem inštitutu Slovenije, člani pa so bili g. Miha Žmavc, dolgoletni učitelj kmetijske tehnike na Srednji kmetijski šoli Grm pri Novem mestu, $ Anion Štern, ravnatelj Srednje šole za kmetijsko mehanizacijo iz Maribora in g. Stojan Keržišnik, strokovnjak za tcslavrira-nje strojev iz Tehniškega muzeja Slovenije v Bistri. Vsi našteti so tudi člani Društva kmetijske tehnike Slovenije. Pr- G. Božidar Cerar iz Krtine je sodeloval kar z dvema traktorjema. Na sliki je z avstrijskim traktorjem VVar-chalovvski. vi trije so v posameznih kategorijah ocenjevanja dobili lične pokale ter praktična in bogata darila sponzorjev srečanja (Agromehanika, Agrard, Zavarovalnica Triglav, Helios, Petrol, Kovaštvo Mušič, Kmečki glas). Rezultati v kategoriji traktorjev so bili: 1. Mercedes Benz Unimog, letnik 1952, moč 18 kW/25 KM, lastnik g. Ernest Obermaver iz Polzele, ki je na srečanje pripeljal kar štiri traktorje iz sicer svoje še številčnejše zbirke staro-dobnikov. 2. - 3. mesto sta si delila traktor Holder B 10/D, 7 kVV/ 10 KM, letnik 1955 in Deutz F1 414, letnik 1941, moč 8 kW/l 1 KM. Lastnik Holderja je g. Vekoslav Stanko iz Plač, Zg. Kungota, lastnik Deutz-a pa g. Nino Petrovič iz Ljubljane. Odlični traktorji pa so se nadaljevali tudi z naslednjimi mesti. Tako je bil četrti traktor Hanomag R 12, letnik 1954 lastnika g. Franca Lasbacherja iz Ženjaka, Benedikt, peti je bil Stevr 180, letnik 1952, moči 22 kW/30 KM v lasti g. Er-nesta Gjergeka iz Mengša, šesti pa je bil rdeči Porsche Junior, letnik 1957, lastnik g. Jože Mejač, Ljubljana. Kar nekaj aktivnih udeležencev s stroji je bilo tudi iz občin Domžale, Lukovica in Moravče, ki jih pokriva glasilo Slamnik. G. Jože Avbelj se je pripeljal s trakorjem Eicher iz Vidma pri Lukovici, g. Franc Cerar iz Spodnjih Kosez se je udeležil z Deutz-em. G. Božidar Cerar iz Krtine pa je pri-|)eljal kar dva odlično ohranjena traktorja. G. Bojan Merela iz Dol pod Sveto trojico je ravno tako sodeloval z dvema starodobnima traktorjema, ki pa ju še vedno vsak dan uporablja za delo na kmetiji. Traktor g. Tonija Gjergeka iz Vira pa je bil le razstavljen ob vhodu na prizorišče, saj ne dela več. Repliko Oldtimer avtomobila iz prejšnjega stoletja lastnika Petra Svetline iz Spodnjih Tuštanj si je publika z zanimanjem ogledala. Organizacijo srečanja je s finančno pomočjo podprla tudi Občina Domžale. Srečanje je zdaj, lahko rečemo, postalo že tradicionalno, organizatorji pa obljubljajo ponovno srečanje naslednje leto z večjim številornudeležencev in traktorjev . mag. TOMAŽ POJE, tajnik Društva kmetijske tehnike Slovenije Starodobni Deutz je last g. Bojana Merele iz Dol pod Sveto Trojico, ki ga še vedno uporablja za delo na kmetiji. Na srečanju je sodeloval še s starim MANom. 1Q JULIJ-AVGUST O MALI SRPAN-VELIKI SRPAN /bmnik Domžale Od desne proti levi zadaj: France Cerar, Nada Mal, Erna Žabjek-Kočar, (anez Demšar, Vera Vojska Od desne proti levi spredaj: Monika Mohar, Mica Kavka, Bogdan Osolin, dr. Bogdan Dolenc, Dada Brejc, opravičeno odsoten g. Martin Grošelj NEKOČ BODO TUDI TE FOTOGRAFIJE OBLEDELE Uredništvo Slamnika se poslavlja v treh slikah V četrtek, 1. julija 1999, na sam dan uvedbe OOV-ja, je imelo uredništvo Slamnika svojo 32. sejo. Pod kostanji gostilne juvan smo se zbrali skoraj vsi, manjkala sta le g. Martin Grošelj, član uredništva, in g. prof. Avguštin Pirnat, naš lektor. Bila je naša zadnja skupna seja, kajti v novem uredništvu Slamnika, ki prične s svojim delom avgusta, ne bo kar »osmih starih* članov. Pravzaprav je v novem uredništvu ostala ena sama... Čeprav je bilo srečanje »zadnje*, je bilo veselo, vedro. Naša štiriletna letina je obilna... Prepričan sem v to! Pod točko Razno smo se tudi zmenili, da se spet srečamo - ob letu osorej. Kot uredništvo v senci. Spomin bodo odslej obujale tudi tri fotografije, ki jih je posnel Rok Majhenič, »fotoreporter* Slamnika. Bogdan Osolin in Dada Brejc, »pomladna« odgovorna urednika Slamnika v obdobju 1995-1999 Monika Mohar (prej Domitrovič), urednica lukovških strani, in Nada Mal, urednica moravskih strani Slamnika NA TRASI AVTOCESTE Gradnja končana do konca leta 2000 Gradnjo avtoceste na območju občine Domžale, ki jo je Družba za državne ceste začela lani septembra, spremlja Projektni svet. Z namenom, da se tudi člani Občinskega sveta seznanijo s problematiko gradnje avtoceste, je županja Cveta Za-lokar Oražem sklicala razširjeno sejo Projektnega sveta in nanjo povabila Bogomir-ja Uršeja iz DDC, ki je zbranim predstavil dosedanji potek gradnje avtoceste, katere odsek Kompolje-Šent-jakob v dolžini 21 km naj bi bil dograjen do konca leta 2000. G. Uršej je poudaril, da so geološki pogoji zelo težki, da je odkupljenih približno 68 odstotkov potrebnih površin, pohvalil pa je tudi odnose s krajani. Prav podatek o količini odkupljenih zemljišč je zelo zaskrbljujoč, saj se lahko zgodi, da bodo neodkupljena zemljišča povzročila zamudo, podobno kot v primeru magistralne ceste. Prisotni so mu postavili številna vprašanja, hkrati pa so predsedniki KS opozarjali na probleme na svojih območjih. Ugotovljeno, je bilo, da gradnja Nadvoz pri »Mgan« že daje slutiti, kako bo potekala bodoča cestna povezava z Ihanom. AC ni bila krivec za jesenske poplave, kar je pokazala vodnogospodarska študija, največ besed pa jej bilo v zvezi z gradnjo zadrževalnika na Drtijščici, ki bo zadržal kar 6 mio m' vode. G. Uršej je zatrdil, da se bo z gradnjo pričelo še letos. Predstavljeni pa so bili tudi drugi posegi na vodnogospodarskem področju: gradnja meteornih propus-tov, ki omogočajo pretok vode skozi cestno telo na območju KS Krtina, načrtovanje nasipov, regulacija vodotokov ipd. Županja je poročala tudi o pridobivanju potrebnih zemljišč za Osnovno šolo Drago-melj, njihov odkup bo omogočil čimprejšnji začetek del nove OS, prisotni pa so se še posebej zanimali za obnovo poškodovane komunalne infrastrukture in realizacijo investicij, dogovorjenih v okviru gradnje avtoceste. Nato so člani Projektne skupine, svetniki in strokovnjaki odšli na ogled gradnje nad- Prisotni so z zanimanjem prisluhnili g. Uršeju in njegovi predstavitvi poteka trase avtoceste. voza pri gostilni Mgan, posebno skrbno pa so si ogledovali most čez Kamniško Bistrico, ki bo dolg več kot 80 m in širok 28, nato pa so se napolili še do odlagališča komunalnih odpadkov, kjer so si ogledali dosedanja dela na trasi in prisluhnili zagotovilu g. Uršeja, da bodo prav v kratkem nadaljevali z gradnjo avtoceste z Močilnika proti Domžalam. Slamnik v luči prihodkov in odhodkov v letu 1998 Po 25. členu (sedaj že neveljavnem, ker je bil med tem časom sprejet že novi) Odloka o glasilu občin Domžale, Lukovica in Moravče je uredništvo dvakrat letno dolžno poročati občinskim svetom vseh treh občin o finančnem poslovanju Slamnika. Zaradi morebitnih zlonamernih govoric, ki so ali bi lahko še krožile, bi rad bralcem Slamnika na kratko predstavil številke, ki govorijo o tem. Podatki so bili objavljeni v gradivu za 7. sejo Občinskega sveta Občine Domžale (30. 6. 1999). PRIHODKI 1. Prihodki-komercialni del 2. Prihodki drugih občin - sofinanciranje občine Lukovica - sofinanciranje občine Moravče - dodatne strani občine Lukovica - dodatne strani občine Moravče 15.109.725.77 SIT 3.884.43.5.57 SIT 1.134.831.66 SIT 1.054.079.91 SIT 835.293.00 SIT 860.231.00 SIT 3. Sofinanciranje iz proračuna občine Domžale 9.619.207.91 SIT SKUPA) PRIHODKI 28.613.369.25 SIT ODHODKI 1. Tiskanje glasila 2. Poštnina 3. Honorarji 4. Drugo (vezava glasila, pisarniški material, fotografske storitve...) 14.201.530.70 SIT 5.527.573.80 SIT 6.450.733.35 SIT 902.379.75 SIT SKUPAJ ODHODKI 28.613.369.25 SIT Morda bi še čisto na koncu zapisal, da sta oba odbora Občinskega sveta občine Domžale, to je Odbor za družbene dejavnosti in Odbor za finance, predlagala Občinskemu svetu Občine Domžale, da sprejme poročilo o poslovanju glasila Slamnik za leto 1998. BOGDAN OSOLIN, odgovorni urednik Slamnika Iskrene čestitke, Monika in Jože V soboto, 19. junija, sta si v cerkvi Marije Vnebovzete na Brdu zvestobo in ljubezen obljubila Monika, urednica Slamnikovih Novic iz občine Lukovica, in njen zaročenec |ože. Za spomin na pomemben dogodek njunega življenja pa objavljamo fotografijo, ki je nastala po poroki, kjer sta Monika in Jože obkrožena z »delegacijo« Slamnika, ki se je udeležila sv. maše in čudovitega cerkvenega poročnega obreda. V imenu uredništva Slamnika jima še enkrat iskreno čestitam in jima želim obilo božjega blagoslova. REZULTATI NATEČAJA KOMISIJE ZA TURIZEM Najlepša je fotografija Mateje _Kuhar_ Komisija za turizem Občine Domžale je skupaj z občinami, ki so sodelovale na letošnji predstavitvi v okviru cvetlične razstave v Arboretumu Volčji Potok, razpisala natečaj za izbor najlepše fotografije z motivom z omenjene razstave. Komisija je prejela več kot 100 fotografij, na katerih so različni motivi iz Arboretuma Volčji Potok. Ugotovila je, da so vse fotografije zelo kvalitetne in lepe ter se odločila, da nagrade prejmejo naslednji sodelujoči v natečaju: 1. nagrada: Mateja Kuhar, Cerklje 2. nagrada: Martina Orehek, Dvorje 3. nagrada: Branko Vrbinc, Novo mesto 4. nagrada: Andrej Čebron, Tržič 5. nagrada: Vida Rosulnik, Nožice Vsem nagrajencem iskreno čestitamo in objavljamo najboljšo fotografijo. V. Domžale /lamnik J in immm ''Ili ■MMiisiiimi" ui ' ifimimm S p Vrtec »Kekec« v Radomljah je praznoval 25. rojstni dan 25 let je že minilo, odkar je vrtec »KEKEC« v Radomljah odprl svoja vrata malčkom. Ti so z veseljem in radi hodili v nov vrtec, ki je ob pomoči prizadevnih delavk dobival svojo podobo. Skozi vsa ta leta se je zvrstilo veliko število otrok, delavke, ki so delale v tej enoti, pa so vseskozi skrbele, da je bil vrtec urejen, zanimiv, primerno okrašen z izdelki otrok. V zadnjih letih se je podoba vri ca precej spremenila. Zamenjali smo staro pohištvo v igralnicah, uredili sanitarije, garderobo za oho ke in zaposlene. Vrtec je vedno dobro sodeloval z osnovno šolo, KS, z različnimi I)(), obrtniki, predvsem pa s slarši naših varovancev. Ti se zelo radi udeležujejo vsakovrstnih aktivnosti, ki jih organiziramo: likovnih delavnic, igric, praznovanj, piknikov, predavanj, izletov in nastopov otrok. I'rav lako je bilo na prireditvi 3. junija, ko smo se zbrali v vrtcu Otrot i, vzgojiteljice; pomočniki, starši, babice, dedki, upokojenke,, predstavniki vrtcev, KS, OŠ. Zbrane sem pozdravila in jim posvetila nekaj misli ob tako lepem jubileju, Skupine otrok so se predstavile s svojo glasbeno točko, na koncu pa smo vsi skupaj zapeli našo »himno«: Kekčevo pesem. V goste smo povabili ga. Grabrijan, ki nas je skupaj s svojim možem popeljala v svet otroških ljudskih pesmic ter nam zanimivo predstavila nekaj ljudskih inštrumentov. Olroci so pri tem dobro sodelovali, še bolj pa uživali ob nastopanju svojih staršev. Vso prisotne smo povabili so na razstavo izdelkov in risbic, ki smo jo pripravili v vseh igralnicah. Končali smo z majhnim prigrizkom, klepetom in željami, da bi otroci bili srečni in bi ohranjali lepe spomine na dni, ki so jih preživeli v našem vrtcu KEKEC v Radomljah. MIRANDA KRIŠTOF vodja vrtca Zaključni izlet na Ledine Šolsko leto se počasi izteka, zato smo se tudi v vrtcu Količevo konec meseca maja odpravili na končni izlet. Cilj izleta je bila kmetija Pr'Jureč, kamor smo se z avtobusom odpravili otroci, starši in tudi vse zaposlene iz vrtca. Na kmetiji so nas zelo lepo sprejeli in polni pričakovanj smo deklice oblekli v rute in predpasnike, dečke pa v klobuke in tudi predpasnike. Fantje so pripravili drva in skupaj z gospodarjem zakurili krušno peč, dekleta pa srno se lotilo peko kru ha. Najprej je bilo potrebno sejati moko, nato pa smo začele meSiti testo v pravi »mentrgi«. Medlem ko je kruh počival, smo se odpravili na njivo in si ogledali proces od semen pšenice pa do kruha. Po vrnitvi smo oblikovali hlebčke in jih dali v peč. Med tem časom smo pojedli odlično kosilo, si ogledali že zelo stare naprave za delo na kmetiji ter poiz kusili in obenem obudili tudi stare običaje - mlatenje pšenice s cepci. Nazadnje so nas peljali na pravem lojtrniku, katerega je vlekel konj, po bližnji okolici. Za konec pa je vsak otrok dobil svoj hlebec kruha, ki ga je z veseljem odnesel domov. Polni lepih doživetij in novih izkušenj smo se odpeljali domov, obenem pa smo vsak pri sebi obnavljali čudovite trenutke iz našega končnega izleta. Za vrtec KOLIČEVO SONJA PAVLIŠIČ Radio Hit z nami na Krku Nikar ne mislite, da naslov dobesedno drži, ampak delno pa le, saj smo imeli radio HIT kar naprej s seboj, in to celo na glavah. No, pa pojdimo raje od začetka. V maju so v vrtcu Vir mrzlično potekale priprave za odhodna Krk, kamor smo potem junija odšli na letovanje. Kar 30 otrok so nam letos starši zaupali, na kar smo Tatjana, Katja in Maja zelo ponosne. Ko smo tako razmišljale, le kako bi bili naši otroci čimbolj razpoznavni, smo se odločile, da skupaj z otroki sestavimo himno, ki bo pela o Krku iri jo bomo lahko ves čas prepeva- li. Himna nam je res dobro uspela in pri otrocih se je hitro »prijela«. Potem pa se je pojavila še ideja o enotnih zaščitnih pokrivalih, ki bi bila razpoznavna in bi nam nudila zaščito pred soncem. Tako sem se spomnila na Staneta Cenclja, ki je direktor radia HIT in v stiski rad pomaga. Ampak, saj veste, prositi zase je težko, za druge pa lažje, zato sem brez posebnih pomislekov obiskala Staneta in ga poprosila za reklamne kape radia HIT, ki bi jih lahko nosili na letovanju naši otroci in njihove vzgojiteljice. Stane je takoj privolil in že čez nekaj dni sem dobila vsa potrebna pokrivala kar na dom. Otrokom sem kape razdelila pred odhodom na Krk, kar je bilo prijetno presenečenje za nje. Ves čas letovanja so nam kape res dobro služile in na tem mestu bi se rada zahvalila Stanetu Cenclju za pomoč in mu zaželela še mnogo poslovnih uspehov ter veselja pri delu na radiu HIT. HVALA ZA POMOČ! TATJANA JARC Uršin kros V začetku junija smo se na vroč in sončen četrtkov popoldan zbrali na petem, zdaj že tradicionalnem Uršl-nem krosu. Otroci so se na kros dobro pripravili, saj so ves teden trenirali, delali vaje za moč in si izposojali štoparico. Želeli so biti boljši in boljši, ves čas pa so ugibali, kdo bo najhitrejši. S priložnostnimi plakati na vseh vhodih v vrtec smo starše obvestili, kdaj in kje se bo odvijal za njihove otroke tako pomemben dogodek. Sodelovalo je 230 otrok, starih od 4 do 7 let, ki so jih na prizorišče tekmovanja pripeljale njihove vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic. Povabili smo tudi starše, ki so si tekmovanje ogledali v velikem številu, pri tem pa ves čas spodbujali svoje otroke. Otroci so komaj čakali začetek tekmovanja. V športni opremi so se nestrpno prestopali, ko so čakali na svoj nastop. Vsak tekmovalec je dobil štartno številko in bil glasno poklican na štartno mesto. Čisto pravi šlarler jini je dal znak za začetek in merilci časa so skrbno merili čas najhitrejšim. Na srečo je kros v vseh starostnih skupinah, tako pri dečkih kot pri deklicah, minil brez večjih padcev in poškodb. Medtem ko smo čakali na uradne rezultate, se nam je prilegla malica v hladnj senci. Povezovalec programa je razglasil najhitrejše, ki so za svoj trud dobili medalje, diplome in praktične nagrade. Vsakega od njih je spremljal zaslužen aplavz, ko je ponosno odkorakal s prizorišča podelitve. Vsi sodelujoči pa so se posladkali z bonboni, ki so jih dobili za nagrado. Preživeli smo lep dan, poln pričakovanj. Otroci so se še dolgo pogovarjali o tem, kako hitro tečejo. Veselili so se uspeha svojih vrstnikov iz skupine. Najpomembnejše dogodke smo posneli s kamero, videokaseta pa je na ogled v vrtcu za vse skupine. Z vsakoletnim krosom želimo otro- Sodelovanje s starši Za nami je šolsko leto, ki nam je prineslo veliko lepih, zanimivih, uspešnih ... izkušenj in spoznanj. K temu, da so se otroci res dobro počutili v vrtcu, so veliko prispevali tudi starši, za katere lahko rečem, da so postali kar vzgojiteljičini sodelavci. Vzpostavili smo uspešno mod sebpjno zaupanje in sodelovanje. Želim, da bi tako ostalo tudi na prej. MARTA Vrtec »URŠKA« Domžale ke spodbuditi h gibanju. Pomembno je, da se vključijo vsi otroci in da se učijo spodbujat) sovrstnike ter uživati tudi ob uspehih drugih. Takšne dejavnosti dvignejo razpoloženje in če smo aktivni, nam tudi dnevi v vrtcu hitreje in bolj doživeto minejo. Čeprav je kros tekmovalne narave, kar pa za otroke pomeni svojevrstno motivacijo, vedno znova poudarjamo, da je pomembno sodelovati in ne zmagati. V taki obliki, kot ga izvajamo, je bil dobro sprejet med otroki, starši in vzgojiteljicami. Našim tekmovalcem sem dala priložnost, da sami izrazijo svoje mnenje in opišejo vtise. Jan, star 7 let, je bil letos že tretjič najhitrejši. Doma ima že tri zlate medalje. O krosu pravi: »Naporno je bilo, ko smo tekli. Oče me ni prišel gledat, a ko me je prišel iskat, je imel s seboj kamero. Posnel pa me ni, ker je zamudil. Ko sem prišel na ( Kj, so si zapisali, koliko časa sem tekel. Zelo sem bil vesel, ko sem dobil diplomo in darilo. Najboii sem bil vesel še erie /late medalje.« Živa, 6 let Takrat, ko seru tekla, je bilo težko Ko pa sem zvedela, da sem bila tret ja, sem bila zelo vesela. Bilo je zelo vroče. V jeseni grem v šolo in želim si, da bi tudi tam bila med prvimi tremi. Maruša, 6 let Razveselila sem se, ko sem slišala, da bo kros pri šoli. Sploh nismo veliko tekli. Všeč mi je bilo, da sem dobi la medaljo za drugo mesto. Tamara, 7 let Na krosu je bilo zelo vroče. Všeč mi je bilo, da smo dobili štartne števil ke. Želim si, da bi me drugo leto prišla gledat tudi oči in mami. Alja, 5 let Na kros smo se že prej pripravlja li. Čeprav nisem dobila medalje, sem se imela na krosu lepo. Aleš, 5 let Vesel sem bil, ker me je mami pri šla gledat in je videla, da sem dobil medaljo. Katka, 5 let Med tekom sem se dobre; počuti la. Oči in mami sta me gledala, in to mi je bilo všeč. Čestitala sta mi, ko sem dobila medaljo. Vsi skupaj pa sporočajo, da bo drugo leto nov kros, z novimi priložnostmi za vse tekmovalce. - MELITA LISJAK svetovalna delavka v vrtcu VSI SMO ZMAGOVALCI - ZA SVO|E ZDRAVJE Za čiste zobe ob zdravi prehrani Pravilna ustna higiena ni edini je pa eden pomembnih dejavnikov pri preprečevanju zobne gnilobe in vnetij obzobnih tkiv. Starši naj bi bili otrokom prvi učitelji. Z lepo besedo, zlasti z zgledom, bi jim morali že zgodaj privzgojiti osnove zdravstvene kulture. Žal so bile izkušnje zdravstvenih delavcev pred dvema desetletjema drugačne. Slaba ustna higiena, veliko zobne gnilobe, kronično utrujeni in zato nedosledni starši, bivanje otrok v šolah in vrtcih po osem in več ur in pogosto prelaganje skrbi za zdravje na učitelje in zobozdravnike je po mnenju dr. Marije Grošelj, dr. slom. spec. pedontolog, odgovorne zobozdravnice za mladinsko zobno varstvo v Zdravstvenem domu Domžale, botrovalo rojstvu tekmovanja ZA ČISTE IN ZDRAVE ZOBE, ki letos praznuje petnajsti rojstni dan. V lanskem šolskem letu je bilo tekmovanje razširjeno ZA ČISTE ZOBE OB ZDRAVI PREHRANI. Jabolko na plakatu za vpisovanje rezultatov testiranja čistosti zob je učence vseskozi opozarjalo na pomembnost prehrane za splošno zdravje. Tekmovanje se je po mnenju dr. Grošljeve prijelo, pohvalila pa je zlasti učitelje, ki so njihova desna roka. Rezultati namreč kažejo, da nekateri zmagujejo z razredi večkrat, da vložijo v to več truda in pozornosti ter jim gre za to posebna zahvala. Najboljšim učencem in učiteljem so se zahvalili na prijetni slovesnosti sredi junija, ko so v goste povabili tudi čarovnika in plesalce iz OŠ Kraš-nja, za učence pa ob pomoči sponzorjev (Napredek, VVriglev Trzin, Banka Domžale, Ljubljanske mlekarne, Pivovarna Union in Lek) pripravili tudi darila in »zdravo« pogostitev. Največ čestitk je bil deležen zmagovalni 4. b razred Osnovne šole Domžale z razredničarko gospo Zdenko Brojan. Takoj za njimi so se uvrstili učenci 4.d. razreda OŠ Mengeš (razredničarka Darja Kruljec), tretji so bili učenci 3. a razreda z OŠ Brdo (ga. Marija Abe), četrti učenci 3. a OŠ Tr-zip (ga. Marija Gerbec), peto mesto pa so zasedli učenci 4. č. razreda z OŠ Ihan z razredničarko go. Ireno Pirš. V tekmovanje so v občinah Domžale, Moravče, Lukovica, Mengeš in Trzin vključeni vsi učenci nižje stopnje, v Moravčah in OŠ Roje pa tudi na višji stopnji. O rezultatih akcije v Občini Domžale je dr. Grošljeva povedala: »Dobra ustna higiena je eden od pogojev za padec zobne gnilobe, za zdravje zob in obzobnih tkiv. Primerjava stanja zobne gnilobe med letoma 1987 in 1993 kaže, da se je pogostnost zmanjšala predvsem pri otrocih in mladini. Zato sodimo, da je tovrstno privajanje otrok na dobro ustno higieno izvedljivo, dostopno velikemu številu otrok, učinek motiviranja je hitro merljiv in zahteva le zanemarljive stroške. Ker tekmuje večina šol v Sloveniji, upamo, da bo kmalu nastopil čas, ko si bodo naši otroci - poznejši starši - redno umivali zobe brez odpora in večnih opozarjanj, da bodo z boljšim ustnim zdravjem zadovoljni, Tudi sproščen nastop čarovnika in sodelovanje najboljših pri njegovem čaranju je bilo nagrada za celoletno skrb za zobe. uspešni in samozavestni. Čestitamo vsem tekmovalcem, saj so vsi zmagovalci za svoje zdravje. Nasvidenje drugo leto!« V. OPTIK Martina Škofic Ljubljanska 87, Domžale, tel.: 061/714-006 C7V5 Slovenska 24, P.E. Mengeš, tel.: 061/738-980 /lamnik Domžale MNOGO VEČ KOT DNEVNIK ALI POTOPIS Trideset dni med Slovenci v Melbournu V zrcalu Račnega potoka, V pajkovi mreži, Pota njegove mladosti. Beg iz pekla, Senator s Sv. Trojice, Prof. dr. lože Rant - oče slovenskega zobozdravstva, Bratje Pirnat, Kirurgovo življenje ter Mož dveh domovin so naslovi knjig Velimira Vuliki-ča, pisatelja, ki ga poznamo tudi po treh strokovnih knjigah. Tem naslovom se je letošnje poletje pridružila nova knjiga TRIDESET DNI MED SLOVENCI V MELBOURNU, v kateri je g. \ oljko opisal mesec dni, ki ga je preživel med rojaki v Avstraliji. Med obiskom jim je obljubil, da bo o kratkem, a prijetnem bivanju med domačimi ljudmi na daljni celini napisal knjigo. Obljubo je izpolnil in pred bralci je prijetno berljiva knjiga, v kateri bodo vsi, ki jih je g. Veljko med svojim bivanjem v Avstraliji obiskal, našli delček svojega življenja. V Avstralijo je odpotoval skupaj z g. Ljubom Pirnatom in go. Francko Anžinovo, povratnikoma iz Avstralije, in si ob koncu prav vsakega preživetega dne v tej deželi naredil zapiske, iz katerih je črpal osnovne infomacije za omenjeno knjigo. Tako v kratkem, potopisno napisanem začetku knjige, spoznamo pot do Avstralije, življenjski zgodbi sopotnikov in prihod v Melbourne, kjer je bil pisatelj gost Ljubovih otrok Petra in Marte (nekdanje slovenske miss v Avstraliji) Pirnat. Prvemu srečanju s tem velikim avstralskim mestom sledijo srečanja z avstralskimi Slovenci. Spoznamo pesnico Marcelo Bole, ki se že 43 let iz Avstralije z žalostjo v duši vrača v kamnito kraško pokrajino in je s svojimi pesmimi nepogrešljiva sodelavka na vseh prireditvah, ki o Slovencu pravi: Slovenec srednje je postave, žive, vesele narave. Ha rokah trde žulje nosi, raje da, kot prosi. Posebej zanimivo je srečanje s slovenskimi pevci, ki še niso (in najbrž ne bodo nikoli) pozabili svojega pevca Ljuba, obiski Baragovega doma in cerkve Sv. Cirila in Metoda, Doma matere Romane, patra Metoda Ogorevca v Kevvu ter knjižnice in njene skrbnice Marije Oppelt Oppeli. Na izletu z avtobusom skupaj z avtorjem spoznavamo delček za delčkom avstralsko zgodovino in sedanjost, lepe turistične in zgodovinsko pomembne kraje, posebno skrb pa g. Veljko namenja slovenski besedi, ki rojake spremlja na vsakem koraku. Skupaj z avtorjem obiščemo nekatera društva slovenskih izseljencev, spoznavamo njihovo zgodovino, obiščemo pa tudi Keilor - zadnji dom mnogih Slovencev, k|er je pokopana tudi lelka, žena g. Ljuba Pirnata. Posebej skrb no je opisan obisk pri ložetu in Mileni Brgovčevima, ki ju imenuje Dr. Veiimir Vulik TRIDESET DNI MED SLOVENCI V MELBOCIRNČI kar čuvaja maternega jezika in kulture. Vrstice o srečanju z veselima Gorenjcema Ivanko in Francem Tomažičevima so polne dobre volje in smeha, ob srečanju z Jožico in Stankom Brumnom pa začutimo pisateljevo žalost ob njuni usodi. Pogovor s Petrom Boletom obsega izkušnje z gradnjo avstralskih hiš ter uspešno podjetniško pot, v pogovoru z Mejačevimi pa zvemo veliko o kulturnih prireditvah, ki jih pripravljajo društva. Posebej zanimivo je bilo za g. Vulikiča srečanje s Petrom in Metko Lenarčičevima ter obisk slovenskega Radia 3 ZZZ, kjer je sodeloval v slovenski oddaji, kasneje pa se je skupaj z Ivanom in Heleno Leber udeležil prelepe slovesnosti ob odprtju doma slovenskega športnega društva Veseli lovci v St. Albansu ter ob koncu s prijateljem Ljubom obiskal tudi zakonca Mrzel na njunem ranču. To je le nekaj drobcev iz knjige, o kateri je g Tone Kuntner zapisal: »Že po prvih straneh sem ugotovil, da imam opravka z bistrim opazovalcem življenja in spretnim oblikovalcem besede in, kar je morda še pomembneje, z občutljivim človekom slovenske ljubezni. Te ugotovitve so se mi z branjem še potrjevale in me spreminjale v molčečega zvestega sopotnika.« Z njo je g. Veiimir Vulikič, ki mu ob izdaji knjige iskreno čestitam, iztrgal pozabi veliko usod naših rojakov in jih ohranil za prihodnost, hkrati pa jim izrekel iskreno zahvalo za njihova prizadevanja, da bi slovenščina ostala eden izmed jezikov na tem daljnem kontinentu. V. VOJSKA Zanimivosti z interneta Internet je dokončno osvojil tudi našo državo. Praktično ni več nikogar, ki da kaj nase, da ne bi imel (vsaj enega) naslova za elektronsko pošto (s tujko e-mail) in praktično ni več podjetja in ustanove, ki ne bi imela lastne predstavitvene strani. Ena redkih (negativnih) izjem je naša občina. Zaman jo boste iskali po tem svetovnem spletu. Nekaj malega se da sicer dobiti na naslovu http://www.rand-burg.com/si/domzale.html, kjer je v angleščini napisano nekaj besedic o naši občini, poleg pa je še nekaj fotografij (tudi znana cerkev Sv. Mohorja in Fortunata in Jelovško-ve freske v tej cerkvi). A kaj več ne boste našli. Ko sem vztrajno in neumorno iskal podatke o naši občini, ki bi bili dosegljivi prek interneta, sem odkril mnogo zanimivih povezav (likov) in internetnih naslovov. Nekaj vam jih sedaj posredujem, zraven sem dodal še kratek komentar. Torej surf (pardon računalniško miško) v roke in gremo.... Za osnovno izhodišče sem si izbral stran http://ius-in-fo.ius-software.si/dodatki/default.htm Tu so dosegljivi najrazličnejši koristni podatki (indeksi povprečnih plač, višina pokojnin in zajamčenih plač, po- Današnje seje Sejemo Se-jemo Se-jemo se se se se si se se se se se na-govarjamo pogovarjamo pre-govarjamo iz-govarjamo pri-go-varjamo za-govarjamo dogo-varjamo ogovarjamo varjamo varjemo in spor-raz-umevamo in sporaz-umevamo in raz-umevamo in umevamo da vse več da vse več da vse več da vse več da vse več da vse več da vse več raz-prav pri-prav na-prav od-prav poprav u-prav oprav ljamo ljamo ljamo ljamo ■ljamo ljamo ljamo Kaj pravzaprav -LJAMO? Kaj pravza-PRAV-LjAMO? Kaj prav -ZAPRAVLJAMO? FRANCE CERAR vračila stroškov v zvezi z delom, cene naftnih derivatov, ptt storitev in impulzov, devizni tečaji, telefonski imeniki, časopisi v elektronski obliki, vreme,...) Od tu sem se napotil na http://leva_nt.ius-software.si/ novo-zanimivo/danes.asp, kjer vas vsak dan čaka nekaj novega iz naše zakonodaje (novi predpisi, čistopisi zakonov, judikati, zanimive povezave). Te stvari si lahko brezplačno shranite v svoj računalnik. Pot me je vodila do predstavitve Slovenije (če že Domžal ni), zanimiva predstavitev je na naslovu http:// www.creativ.si/wts/sindex.htm. Poleg predstavitve v slovenskem jeziku je na voljo tudi prevodv nekaterih tujih jezikih. Na tej strani si lahko preberete zanimive informacije o naši državi, tudi »priročnik« o Sloveniji ter multimedijsko predstavitev Slovenije. Od tam sem zašel malo na naše sosednje občine in zelo se mi je prikupila uradna predstavitvena stran Občine Lukovica. Oglejte si jo na http://www.lukovica.si/ Ker je čas dopustov in mnogo mladih, pa tudi odraslih, počitnice izkoristi za prijetno s koristnim ter se odpravijo na duhovne vaje. Če vas zanimajo tovrstne prireditve, si oglejte naslov http://www.rkc.si/duhovno/dv-.html. Lahko pa greste na spletno stran radia Ognjišče http://www.ognjisce.si/home.shtml Poleg množice zanimivosti vas ob obisku te strani čaka tudi možnost, da ta radio poslušate kar preko interneta. 19. septembra bo k nam prišel papež. Takrat bo Anton Martin Slomšek postal.... Kaj bo postal? Več o tem dogodku in o delu ter življenju škofa Slomška lahko preberete na http://www.rkc.si/ slomsek/ Za zaključek tega kratkega potepa pa še ena zanimivost za zbiratelje lepih in kvalitetnih fotografij. Obiščite http:/ /www.webshots.com/homcpage.html Vsak dan boste brezplačno preko interneta prejeli izredno lepo in visoko-kakovostno fotografijo, ki bo krasila ozadje (VVal paper) v operacijskem sistemu vašega računalnika. -r-~ JANEZ STIBRIČ Bibliobus za begunce s Kosova Ni potrebno izgubljati besed z orisom grozot, ki so jih pretrpeli begunci s Kosova, saj ti »brezdomci« ne potrebujejo sočutja in pomilovanja, temveč pomoč. Zavod za odprto družbo in Državna matična sužba za knjižničarstvo pri Narodni in univerzitetni knjižnici sta si v sodelovanju s Knjižnico Domžale zamislili posebno obliko pomoči - BIBLIOBUS ZA BEGUNCE S KOSOVA. Dragocenost tega poslanstva bo zaživela predvsem s sporočili, ki jih bo vozil s seboj. Teh pa mu ta hip primanjkuje. Prosimo vas, da se pridružite akciji zbiranja knjižnega gradiva in igrač, katere bo bibliobus konec tega meseca peljal v Albanijo. Knjige v albanskem jeziku, lahko tudi v drugih svetovnih jezikih, leposlovne in poučne z veliko slikovnega gradiva, slikanice, glasbene kasete (vse v albanskem ali drugem svetovnem jeziku), igrače vseh vrst, šolske potrebščine ipd. pričakujemo v: Knjižnici Domžale Ljubljanska 58 1230 Domžale tel.: 061/721-204 Direktor knjižnice Marjan Gujt-man vam bo rad posredoval dodatne informacije in bo osebno poskrbel, da bo vaše darilo prispelo na pravi naslov. Časa je bolj malo, a vseeno vas prosimo, da pobrskate med svojim knjižnim gradivom in v vašem okolju vodite akcijo za zbiranje igrač, zbrano pa pošljete na že omenjeni naslov. Še opozorilo! Poletni delovni čas Knjižnice Domžale je nekoljko spremenjen. Dosegljivi smo v ponedeljek, sredo in četrtek od 13.00 do 19.00 ter torek in petek od 7.00 do 1.3.00 Dajanje je setev ljubezni in skrbnosti. Več dajemo, več dobimo. Pri nesebičnem dajanju, kjer ni zagotovljeno povračilo, sprožimo veličasten vzgib dobrote. Vsakič, ko komu pomagamo, rečemo življenju: »Da!« VOZNI RED (01. 09.-31. 12. 1999) Knjižnica Domžale Potujoča knjižnica Lukovica Mobitel: 0609 617 058 PRIHOD POSTAJALIŠČE ODHOD I 5.00 PREVOJE (pri Gašperju) 16.00 16. ] ŠENTVID (pri < crkvi) 17.00 17.15 SI'. KOSI /1 (križišče) 17.45 I 8.00 GRADIŠČE (križišče) 18.4 5 I 9.00 TRN JAVA (novi del vasi) 19.30 TOREK: 7. 9., 21.9., 5.10., 19. 10., 2.11., 16.11., 30.11., 14.12., 28.12. PRIHOD POSTAJALIŠČE ODHOD 15.15 VRH (pri kapelici) 15.30 15.45 KRAJNO BRDO (pri kapelici) 16.00 16.15 VOŠČI (križišče) 16.30 16.45 BLAGOVK A (pri pošti) 17.45 I 8.00 KRAŠNIA (pri trgovini) 19.00 M [KITK: 9. 9., 23. 9., 7. 10., 21. 10., 4. 11., lil. 11., 2. 12., I(>. 12., 20.12. PRIHOD POSTAJALIŠČE ODHOD 16.00 ČEŠNIICE (pri cerkvi) 16.30 16.45 Šl NTOZBOLT (pri ( erkvi) 17.15 17.25 TROIANE (pri trgovini) 18.10 18.25 SI*. PETELINJEK (pri l'remuži< i 19.00 1 9.1 5 /(,.!( )KI (pri Mlakar) 20.15 PETEK: 10.9., 24.9., 8.10., 22.10., 5. 11., 19.11., 3.12., 17.12. PRIHOD POSTAJALIŠČE ODHOD 15.00 RAFOLČE (pri Doberšek) 16.30 16.45 18.00 LUKOVICA (pri občini) KRAŠNIA (pri trgovini) 17.45 1 <>.oo PRISRČNO VABLJENI K OBISKU! Mesečnik za radovedne otroke Tako nosi podnaslov revija, ki so jo vsi otroci dobivali zastonj v osnovni šoli od prvega do osmega razreda. Toda ne na vseh osnovnih šolah. Začudil sem se, ker je bila revija vsiljena, nihče je ni naročil, a otroci so jo redno nosili domov dve leti, letos pa je prišla ponudba za naročilo in plačilo. Že dolgo se pripravljam, da bi povedal svoje mnenje o taki skrbi za otroke brez soglasja staršev, saj je znano: povej mi, kaj bereš in povem ti, kakšen si. Doma stalno skrbimo, da otroci berejo dobro literaturo, ki spodbuja njihovo razmišljanje, jim širi obzorje, a jih tudi vzgaja. V omenjeni reviji Firbec smo našli tudi vsebine, ki niso primerne za otroke vseh starosti. Ko smo povprašali dru ge starše, smo dobili različna mnenja. Mi smo revijo našim otrokom odsvetovali, zlasti v nižjih razredih. S starejšimi otroki jo skupaj pregledamo, tudi kaj preberemo in se o pre- branem pogovorimo ter jim tako podamo svoje mnenje, saj vemo, da s tem pomagamo otroku, da bo znal ločiti dobre in slabe vsebine in da bo kritičen do medijskih ponudb. Otrokom privzgojimo kritičnost do medijev, da ne bodo brezglavo sledili njihovim napotkom in poneumljanju njihovega mišljenja ali celo življenja. Skušamo jih vzgojiti, da bodo sami dovolj skrbni za rast svoje osebnosti v taki meri, da se bodo vplivom slabih medijev znali upreti. Kdor ho če iz življenja narediti veliko in nekoč ustanoviti svojo družino, imeti otroke in jih tudi vzgajati, se mora veliko učiti in tudi živeti drugače, kot to učijo slabi mediji. Poskrbimo za naše otroke, da bodo med počitnicami in tudi tako brali dobro literaturo. To Firbec zagotovo ni! S tem smo zanje naredili nekaj zelo lepega. Peregrin Stegnar IZ ZAKLADNICE PREGOVOROV »Dobre knjige so najboljši tovariši « Ali zavidate ljudem, ki v teh dneh potujejo na druge celine ali križarijo z jahto po Sredozemlju? Menim, da je največje razkošje v sodobni uničujoči naglici nekje drugje - v tem da si privoščite teden ali dva miru in preberete tri ali štiri prvovrstne knjige. Morda vas bodo o tem prepričali naslednji pregovori. Ljudska misel nas z duhovitimi prispodobami vabi na pot odkrivanja bogastva, ki se skriva v knjigah: Ne moreš odpreti knjige, ne da bi se česa naučil. Knjige so nemi učitelji. Kdor se hoče česa naučiti brez knjige, zajema vodo z rešetom. Knjiga je kakor vrt, ki ga nosiš v žepu. Prek knjig mrtvi učijo žive. Knjige so najtrajnejši spomeniki. Dobre knjige so najboljši tovariši. Knjige so za dušo to, kar je hrana za telo. Knjižnica je zdravilišče za duha. (Napis na stari aleksandrijski knjižnici, v kateri so hranili domala vse znanje antičnega sveta). Ob teh vzvišenih besedah pa moramo priznati, da je knjiga vsak dan večja revica. Televizija jo potiska v kot in na zaprašeno podstrešje in zdi se, da v tekmi z njo izgublja boj. Najbrž tudi zato, ker je od televizije zahtevnejša. Toda trud se obrestuje. Če hočeš, da knjiga da od sebe svoj sok, jo moraš prežvečiti. Zaprta knjiga je samo skladovnica papirja. Kakor vsaka stvar na tem svetu imajo tudi knjige svoje meje in pomanjkljivosti. Zakaj bi sicer hodili toliko let v šole? Znanje, ki si ga kdo pridobi samo iz knjig, po pravici imenujemo »papirnato«. Cel kup knjig ne nadomesti dobrega učitelja. En učitelj je boljši kot dve knjigi. Knjiga človeka ne izmodri. Leta nas naučijo več kakor knjige. Potrebnejše je preučevati ljudi kakor knjige. Najboljši pridigar - srce, najboljša knjiga - svet, najboljši prijatelj - Bog. (judovski) Svarilo je še bolj na mestu, če gre za slabe knjige: Slaba knjiga je toliko slabša, ker se ne more spoko-riti (spremeniti). Ni hujšega tatu kot slaba knjiga. Knjige iz ljudi delajo modrece in norce. Veliko knjig, veliko zmot. Knjige in prijatelji, ki jih imaš, morajo biti maloštevilni, toda dobri. Ne presojaj knjige po naslovu. Ob poplavi oglasov za nove knjige bi človek kar pritrdil tistemu, ki je zapisal: Velika nevšečnost, ki jo prinesejo nove knjige, je ta, da nam preprečujejo brati stare. Zanimiv je star pregovor: Boj se človeka ene same knjige. Večkrat se rabi v slabšalnem pomenu, naj se bOjimo tistega, ki je poln ene same ideje in zato ozkih pogledov in ozkega srca. Rek pa lahko razumemo tudi drugače. Človek, ki je prebral eno samo (dobro) knjigo, in to tembolj temeljito, je dobro podkovan in ga zlepa ne uženeš. Menda so sv. Tomaža Akvinskega, največjega srednjeveškega misleca in teologa, imenovali »človek ene knjige«, to je Svetega pisma, ker ga je znal skoraj na pamet. Vse svoje trditve je dokazoval z božjo besedo. Drage bralke in bralci Slamnika! Želim vam veliko vedoželjnosti in lepih doživetij ob knjigah. Če jih bos te v življenju veliko prebrali in si osvojili obilo globokih spoznanj, boste morda na koncu tembolj skromno pri-Irdili temu, kar pravi italijanski pregovor. Najdebelej-ša knjiga je knjiga vprašanj. BODAN DOLENC Domžale /lamnik Ena najbolj priljubljenih rekreativnih dejavnosti med invalidi je kolesarjenje. Tako je pred kratkim večja skupina članov Dl Domžale prekolesarila del naše občine in se takole postavila pred fotoaparat. DRUŠTVO INVALIDOV DOMŽALE Srečanje starih prijateljev in znancev Društvi invalidov Domžale in Izola uspešno sodelujeta že blizu 20 let. Del skupnega programa so tudi tradicionalna srečanja, ko se člani obeh društev srečajo zdaj v enem, zdaj v drugem kraju in izmenjajo izkušnje. Domžalski gostitelji so tokrat svojo prijatelje iz Izole povabili n.ijprej na parkirni prostor TOSAME na Viru, kjer 50 jih pogostili z domačim pecivom in jim zaželeli dobrodošlico. Sledilo je nakupovanje sanitetnega in drugega materiala v bližnji trgovini, nato pa so se udeleženci srečanja, ki jih je bilo blizu 1 70, odpeljali v Arboretum Volčji Potok. Kljub slabemu vremenu so si z zanimanjem ogledali cvetoč park in se nato odpeljali do Jamarskega doma na Gorjuši, kjer so gostitelji pripravili prisrčno družabno srečanje, <) skupnem delu in nadaljnjem sodelovanju sta spregovorila podpredsednik Društva invalidov Domžale g. Hinko Modlic ter g. Zmago Višnjevec, predsednik Društva invalidov Izola. Skupaj so najboljše želje poslali tudi g. Edvardu Za-vršniku, predsedniku Društva invalidov Domžale, ki se srečanja zaradi bolezni ni mogel udeležiti, in mu zaželeli, da bi se čimprej vrnil mednje. Ker je bilo zelo slabo vreme, so udeleženci največ časa namenili medsebojnim pogovorom in dogovoru, da se v začetku septembra srečajo na obali. Srečanje starih prijateljev: g. Zmago Višnjevec, predsednik Društva invalidov Izola, ga. Dragica Sodnik, tajnica, in g. Hinko Modlic, podpredsednik Društva izgnancev Domžale. Srečanje obeh društev smo izkoristili tudi za kratek pogovor, v katerem nam je ga. Dragica Sodnik, tajnica Dl, povedala nekaj o uresničevanju letošnjega programa društva. Člani so se pravkar vrnili z okrevanja v Izoli, kjer sta bili dve skupini, še prej pa so pripravili tudi okrevanje v Banovcih, ki so zelo primerni za invalide. Zato bodo v septembru ponovno pripravili okrevanje v teh toplicah in vabijo vse, ki bi želeli v Banovcih preživeti dober teden, da pokličejo 714-320. Trenutno pa največ skrbi namenjajo organizaciji krajšega letovanja huje bolnih invalidov v Topolšici (več o tem v naslednji številki). Pred kratkim so se udeležili tudi 30-letnice uspešnega dela Društva invalidov Kranj, kjer je Zveza delovnih invalidov Slovenije g. Edvardu Završniku podarila srebrno plaketo, g. Hinku Modlicu bronasto, ga. Dragica Sodnik pa je dobila pisno priznanje. V. V. K DRUŽBI ZA VSE STAROSTI Slovesno v Domu upokojencev Domžale Organizacija združenih narodov je leto 1999 razglasila za mednarodno leto starejših pod geslom »K družbi za vse starosti« in povabila vse države, da v tem letu še več skrbi namenijo starejšim osebam. Opozorila jih je na načela OZN iz leta 1991, ko je bilo pod geslom »Dodati življenje letom, ki so bila dosežena«, dogovorjeno, da si bo svet prizadeval, da neodvisnost, sodelovanje, negovanje, samoizpolnitev in dostojanstvo postanejo del življenja in skrbi za starejše. Praznovanje mednarodnega leta starejših so v svoj program vključili tudi člani Društva upokojencev Domžale, ki so skupaj z Domom upokojencev 8. junija 1999 na dvorišču doma pripravili prijetno sloves-nost. O letu starejših in skrbi zanje so spregovorili g. Franc Gostinčar, direktor doma, g. Nande Starin, podpredsednik Društva upokojencev Domžale, ter županja Cveta Za-lokar Oražem. Srečanje upokojencev je s svojim programom obogatilo mnogo nastopajočih, med njimi tudi domski ženski zbor Spominčice ter oba zbora Društva upokojencev Domžale. Kulturnemu programu je sledilo prijetno druženje, vse dogajanje pa so popestrili tudi s srečelo-vom. Tudi s tem srečanjem Društvo upokojencev Domžale nadaljuje z uresničevanjem letošnjega bogatega programa, katerega cilj je, da sta- Del udeležencev slovesnosti ob mednarodnem letu starostnikov. rotniki tudi v jeseni življenja ostanejo pomemben del družbe ter da jim ta zagotovi primerno varnost in kvaliteto življenja. AMATERSKO RADIOGONIOMETRIRANJE NA ROVAH PRI RADOMLJAH »Lov na lisico« Radioamaterjem radiokluba »Domžale« S53CAB je bila po uspešno izpeljanem odprtem državnem prvenstvu v amaterski radiogoni-ometriji v kraju Rova leta 1997 in po lanskem odprtem prvenstvu radiokluba Domžale letos ponovno zaupana organizacija državnega prvenstva, in tokrat smo se spet vrnili na Rova. Amaterska radiogoniometrija (ARG) je le ena od mnogih radioamaterskih aktivnosti, je tehnično-športno tekmovanje, kjer mora tekmovalec s posebnim ročnim sprejemnikom v čimkraj-šem času odkriti skrite oddajnike. Tekmovanje poteka v naravi, večinoma v gozdu, in mu radi rečemo tudi lov na lisico. Tokratno tekmovanje, ki so se ga udeležili tudi tekmovalci iz Hrvaške, je potekalo 12. junija na širšem območ- I'RVRNS Pionirska shovv dance skupina P.K. Miki na državnem prvenstvu. Dobre uvrstitve domžalskih plesalcev Pomemben konec plesne sezone P.K. MIKI DOMŽALE je prav gotovo tudi prva udeležba jazz-shovv skupin na državnem prvenstvu. Državnega prvenstva v Ljubljani konec maja sta se udeležili dve skupini: pionirska, v kategoriji velike formacije s koreografijo Saše Eminič »Cats,« in članska, v kategoriji malih skupin s koreografijo Nine Plevnik. Glede na dejstvo, da sta se slednji skupini formirali šele z avdicijo meseca marca in da so točki pripravljali samo dva meseca, je bila uvrstitev zelo razveseljiva. Pionirč-ki so zasedli deveto mesto, članice pa odlično četrto mesto. Prav tako se v polfinalni in finalni krog turnirjev redno uvrščajo plesni pari, ki jih trenira Tina Banfi. S »priplesanimi« točkami iz meseca v mesec napredujejo po lestvici. S to spodbudo in novim delovnim elanom bodo plesalci P. K. Miki sezono začeli žo konoi avgusta in se celo leto pripravljali na nova plesna presenečenja. Ob koncu letošnje sezone, ko so se prvič predstavili na turnirju in prvenstvih, lahko res zadovoljno čestitamo vsem plesalcem in mentori-< .im I'. K. Miki Domžale. S. K. Z. Četrtouvrščena članska shovv dance skupina P. K. Miki na državnem prvenstvu PGD DOB IN FF HAGENBRUNN 20 let sodelovanja Člani prostovoljnega gasilskega društva Dob smo od 2. do 4. julija 1999 gostovali v prijateljskem gasilskem društvu Hagenbrunn, ki leži v bližini Dunaja. V Hagenbrunn smo prispeli v petek v po-poldanskih urah, kjer so nas pred gasilskim domom prav prisrčno sprejeli gasilci in krajani. Po pozdravu so nas gostitelji odpeljali na domove, kjer smo se udobno namestili in osvežili. Ob 20. uri smo imeli slavnostno sejo, na kateri smo izmenjali mnenja o dvajsetletnem sodelovanju. Podeljena so bila tudi priznanja za dolgoletno sodelovanje. Vrhunec večera pa je bil podpis listine o krepitvi prijateljskih stikov med FF Hagenbrunn in PGD Dob. Za Hagenbrunn sta podpisala Rudi (iilg, ki |<-poveljeval v letu 1979, in Kari Bohm, sedanji poveljnik. Za PGD Dob sta podpisala Aleksander Rih-tar, predsednik v letu 1979, in Pavle Orehek, sedanji predsednik. Listina je bila napisana v nemškem jeziku, v letu 2000 pa bo z isto vsebino napisana v slovenskem jezi ku. Izmenjava podpisov bo v Dobu ob praznovanju 110. obletnit e obstoja PGD Dob. V soboto, .3. julija, pa se je članska B desetina iz Doba udeležila 49. gasilskega tekmovanja Spodnje Avstrije v mestu Langenlois, oddaljeno cca 70 km od Dunaja. Na tem tekmovanju je sodelovalo okoli 1800 desetin v raznih kat#-gorijah. Gasilci iz Doba smo tekmovali za bronasto in za srebrno značko članske B skupine. Razlika med vajama je, da za bronato značko tekmuje desetina v posta vi, ki jo določi sama, v vaji za srebrno značko pa tekmovalec v desetini žreba vlogo, ki jo mora opraviti na tekmovanju. Z izvedbo obeh vaj smo bili zelo zadovoljni kljub temu, da smo šele pri jutranjem treningu izvedeli za nekatera dodatna pravila. Popoldan Podpisana LISTINA ob dvajsetletnici sodelovanja prostovoljnih gasilskih društev Dob in Hagenbrunn. smo preživeli bolj sproščeno, saj so nas gostitelji popeljali na izlet ob reki Donavi in ogled krajevnih znamenitosti. V nedeljo, 4. julija, se je delegacija PGD Dob udeležila jutranje maše in skupnega srečanja delegacij, ki jo je organiziral župan mesta Langenloisa. Ostali člani pa smo se udeležili slavnostnega zaključka tekmovanja, na katerem so bile prisotne vse tekmovalne desetine. Na stadionu je bilo v cca 20 minutah postrojenih prek 13.000 gasilcev. Po pozdravnih govorih so bili podeljeni pokali najboljšim desetinam. Med tujimi desetinami je PGD Dob v bronasti znački osvojilo 1. mesto. Po razglasitvi smo odšli v Hagenbrunn. Glede na rezultat, ki smo ga dosegli, nam je godba zaigrala gasilsko koračnico. Priznam, ganljivo in nepozabno. Po obilnem kosilu smo se pripravili za vrnitev domov. Pri gasilskem domu je bilo slovo s pozdravnimi govori in željami na čimprejšnje snidenje. Člani PGD Dob smo zelo hvaležni vsem, ki so nas gostili, posebno pa še Rudiju Gilgu, ki ima največje zasluge z*) naše dvajsetletno sodelovanje. V večernih urah smo bili zelo presenečeni in presrečni nad toplim sprejemom pri gasilskem domu v Dobu. Sprejeli so nas člani PGD Dob, sorodniki in krajani Doba, za kar se jim iskreno zahvaljujemo. STANKO GRČAR ju med Rovami, Rafolčami, Prevojami in Češenikom. Tekmovalci, skupaj s spremljevalci jih je bilo okoli 50, so se zjutraj zbrali pri Pireu na Rovah, kjer so dobili štartne številke in kjer so že lahko preizkusili svoje sprejemnike. Na start smo tekmovalce prepeljali z organiziranim posebnim prevozom, pri tem se moramo za pomoč zahvaliti gasilcem iz Rov. Tu so si tekmovalci lahko ogledali štartno listo in ugotovili, kdaj in s kom v skupini bodo startali. V isti štartni skupini ne smejo biti tekmovalci iz istega radiokluba niti tekmovalci iste kategorije. Tekmovalci se delijo v 5 starostnih kategorij: pionirji, juniorji, seniorji, veterani in starejši veterani ter v posebno kategorijo žensk. Od kategorije, v katero sodi tekmovalec, je odvisno, kako dolgo progo bo ta moral preteči oz. koliko skritih oddajnikov bo moral najti. Prva skupina tekmovalcev je start zapustila točno ob 10. uri in potem vsaka naslednja v časovnem razmiku 5 minut. Tekmovalci so tokrat startali v šestnajstih skupinah in za zadnje se je tekmovanje končalo nekaj čez 13. uro. Časovna omejitev tekmovanja je bila 140 minut. Po prihodu na cilj, prvi so zanj potrebovali nekaj manj kot eno uro, so vsi tekmovalci dobili kosilo in ob napovedanem času so bili objavljeni prvi neuradni rezultati. Bilo je nekaj časa za morebitne pripombe in pritožbe. Ker teh ni bilo, so ti prvi rezultati lahko veljali za uradne. Sledila je razglasitev zmagovalcev za državno prvenstvo Zveze radioamaterjev Slovenije in nato še zmagoval- cev v generalni razvrstitvi. Uvrščeni dri 5. mesta v vsaki kategoriji so prejeli diplome in do 3. mesta medalje. Prvi trije uvrščeni v vsaki kategoriji generalne razvrstitve so bili deležni tudi na grad naših sponzorjev. Prav vsi tekmovalci pa so prejeli bilten tekmovanja. Ob tem naj se še enkrat zahvalimo glavnemu sponzorju Občini Domžale in vsem drugim, ki so nam pomagali tako s finančno kot tudi z materialno pomočjo in to v obliki praktičnih na grad in pa vsem članom organizacij skega odbora, ki so pripomogli k te mu, da smo tekmovanje tako uspešno izrjeJjali. Vreme nam je letos sicer ma lo ponagajalo, saj je prejšnje dni dodobra namočilo teren, kafpa ni ravno primerno za tako tekmovanje. To tekmovanje je štelo tudi za uvr stitev v ekipo Zveze radioamaterjev Slovenije za evropsko prvenstvo v ARG, ki bo letos na Hrvaškem in kjer upravičeno pričakujemo tudi udeležbo vsaj enega tekmovalca iz našega kluba v reprezentanci Slovenije. Radioamaterji radiokluba »Domžale« so že kar nekajkrat uspešno sestavljali reprezentance, ki so nas zastopale v tujini. Bili so na Norveškem in v Sarajevu, v novejšem času pa na Slovaškem, v Bolgariji, v Nemčiji in na Madžarskem. In ob koncu še povabilo. Če vas je ob branju tega članka zamikalo, da bi kaj podobnega počeli tudi vi, pridite v prostore radiokluba »Domžale«, v Domžalah, za zdravstvenim domom. Tam boste izvedeli, kako postati radioamater in spoznali še vse druge radioamaterske dejavnosti. V domžalskih prostorih radiokluba nas najbolj zagotovo najdete ob četrtkih proti večeru. Pridite' za Radioklub »Domžale« VLADKA KORDF/ Vaja Civilne zaščite V juniju je Enota reševalnih psov civilne zaščite občine Domžale, organizirana je v okviru KD Domžale, izvedla preizkus usposobljenosti za delovanje v primeru naravne nesreče, ki bi povzročila rušenje. Predpostavka vaje in ukrepanje je potekalo po naslednjem scenariju: Zaradi močnega deževja se je po pobočju Šumberka sprožil zemeljski plaz. Porušil je zidani objekt in pod seboj pokopal dve osebi. Preko Regijskega centra za obveščanje sta bila takoj aktivirana štab CZ občine Domžale in občinska enota za reševanje s psi, ki je odšla na mesto nesreče in začela iskati zasute. Voditeljica enote reševalnih psov je določila območje iskanja, ki so ga predhodno zavarovali reševalci. Vodniki reševalnih psov so se po navodilih voditeljic e razporedili po ruševinah in začeli iskati po- grešane. Psi so sami iskali zasute, vodniki pa so iih po potrebi usmerjali. Po desetin minutah je pes odkril mesto prve zasute osebe, v naslednjih desetih minutah pa še drugega ponesrečenca in svoji najdbi nakazal z laježem. Reševalci so mesti najdbe označili z zastavicami. Drugi pes je moral najdbi prve ga potrditi enako. Reševalci so lahko začeli z odkopavanjom zasoliti, ki so jim nudili prvo pomoč in jih odpeljali v zdravstveno oskrbo. V drugi polovici vaje so reševalci in njihovi psi prikazali še usposobljenost za reševanje izgubljenih oseb. Vajo je v sodelovanju z občinsko strokovno službo pripravila voditeljica reševalne enote Irena Dolenc. Poveljnik civilne zaščite občine Domžale g. Franc Anžin je pohvalil izvedbo vaje, ki je pokazala dobro pripravljenost kinološke reševalne enote. P. G. Kinološka reševalna enota CZ /lamnik Domžale FOTOKRONIKA-VSE NASE KOMUNALNE INVESTICIJE Za vsakogar nekaj Lepo vreme omogoča izvajalcem komunalnih investicij nemoteno delo. Po predpisanih postopkih pridobivajo najugodnejše izvajalce, ki hitijo z gradnjo vodovodnih omrežij, obnavljanjem cest, gradnjo kanalizacijskih vodov, javne razsvetljave, pločnikov, kolesarskih stez in še kaj bi se našlo. Nekoliko daljši sprehod po naših krajevnih skupnostih pokaže, da se investicije iz letošnjega proračuna realizirajo v skladu s sprejetimi načrti in da bo življenje v prihodnje lepše kar za številne občane in občanke. Kljub slabemu vremenu so izvajalci v juniju obnovili železniški prehod na Ljubljanski cesti z gumijastimi elementi med tiri, kar omogoča mehkejši prehod čez tire. Občina Domžale je za omenjeno obnovo zagotovila 5 mio SIT, druga sredstva pa so prispevale Slovenske železnice. Cesta A v Studi dobiva končno podobo Na trasi več kot 800 m dolge ceste (širina ceste 4,3 m, širina pločnika 1,2 m) so zamenjali vodovodne cevi, položili telefonsko kanalizacijo, uredili kompletno odvodnjavanje in rekonstruirana cesta s pločnikom bo - če bo vreme, najkasneje do konca avgusta. Pol finančnih sredstev je še od lani, dobra polovica od potrebnih 22 mio SIT pa od letos. Novo podobo dobiva tudi Igriška ulica v Preser-jah. Blizu 6 mio SIT je bilo treba zagotoviti za 220 m dolgo ulico, kjer so kompletno rešili odvodnjavanje, postavili robnike in ko bo še (ali je že) asfalt, bo zaključena še ena od številnih investicij v letošnjem letu. Približno 400 m asfalta so dobil tudi v vasi Češenik v KS Dob. V KS Toma Brejca Vir je izvajalec preplastil doslej neurejeni pločnik ob Papirniški cesti, za katerega je bilo v lanskem Proračunu občine Domžale zagotovljenih 1,7 mio SIT. V KS Radomlje je medtem že zaključena komplesna obnova nekaj več kot 300 metrov dolge ulice Trate, kjer je bilo kar nekaj težav pri urejanju odvodnjavanja, saj iz bližnjega bajerja nikoli ne zmanjka žive vode. Urejena je bila tudi javna razsvetljava, kompletna investicija pa je stala blizu 7 mio SIT. Precej časa potekajo tudi dela pri urejanju pločnika ob Gubče-vi ulici v Dobu. Kot je videti, bo investicija vsak čas končana in s tem bo zagotovljena bistveno večja prometna varnost - zlasti pešcem. Del VII. ulice na Homcu (cca 300 m) bo odslej varnejši, saj je ulica dobila pločnik za pešce in novo asfaltno prevleko. Mnogi so nas spraševali, zakaj gradbena dela na avtobusni postaji in njeni bližini. Dela so bila potrebna zaradi vgraditve koordinacijskega kabla, ki bo zagotovil ZELENI VAL od semaforja v križišču pri Majheni-ču, do semaforja za pešce pri KINU in novega semaforja pri VELE ter vse do semaforja v RONDOJU. Nova ureditev prometa skozi center Domžal, ki bo omogočila bistveno večjo pre-točnost prometa in varnost pešcev ter vseh drugih udeležencev v prometu, naj bi stekla 15. avgusta 1999, zanjo pa je v proračunu zagotovljenih 20 mio SIT. V KS Jarše-Rodica se je letošnje poletje nadaljevala rekonstrukcija kar dveh ulic: Miševe v celoti in dela Perkove ulice (skupaj cca 400 m). Dela so trajala kar precej časa, saj je bilo potrebno v celoti zamenjati vodovodno omrežje, obnoviti javno razsvetljavo, položiti cevi za telefonijo in kabelsko televizijo, kompletno obnoviti robnike in preplastiti pločnik ter obe ulici. Foto: P. TONKLI, tekst: V. VOJSKA Vsaj nekaj dni smo se lahko hvalili, da smo glavni v Sloveniji, saj so nas bili polni vsi mediji. Pišemo seveda o dneh, ko je bila magis-tralka med Dobom in Virom zaradi preplas-titve zaprta enkrat za ene, drugič za druge jezne voznike, ki nikakor ne morejo razumeti, da je višek turistične sezone tudi višek cestnih gradbenih del. Občina pri tem ni imela nič - razen jeznih voznikov! OPOZORILA NE ZALEZEJO! Črna odlagališča Čeprav tudi v SLAMNIKU opozarjamo na premajhno skrb za okolje, črna odlagališča rastejo kot gobe po dežju. Niso nam mar opozorila, ne zaleže-jo kazni, niti številne besede o skrbi za zeleno in čisto okolje. Teh so nekaterih polna usta, odpadke pa kljub temu puščajo v naravi, namesto da bi jih odpeljali do najbližjega odlagališča. V neposredni bližini železniške proge v Depali vasi je našel zadnje zatočišče tale nekdanji pol-kombi. Najbrž je zvesto služil do konca, sedaj pa opozarja, kako nemarni so nekateri. Tale odsluženi avtomobil je komunalni nadzornik posnel na bregu Kamniške Bistrice v bližini nekdanje Papirnice Količevo. V bližini Krtine pa smo našli lole zadnje počivališče delov jeklenih konjičkov. Odlagatca najbrž sploh ni motilo, da je lo v bližini gozda in da so med kovinskimi deli ludi strupeni odpadki. Do kdaj še? Tekst: V., foto: A. K. Domžale /bmnik 10. ROJSTNI DAN PLESNE ŠOLE MIKI Več sto plesalcev, Miki. Čuki. velika torta in praznovanje »Veliko nas je. Srečevali nas boste na različnih krajih in ob različnih priložnostih. Ne boste nas prepoznali po podrobnostih, ampak po drobni iskrici v očeh, ki se prižge ob besedi, ki nam je skupna: MIKIJEVI SMO,« so zapisali plesalci Plesne šole Miki v svoje povabilo na praznovanje Mikijevega 10. rojstnega dne. In smo prišli ter z nami več kot tisoč plesalcev, ki plešejo v njej, pa Čuki, baloni, velika torta in veselo praznovanje, katerega se je najbolj razveselil MIKI (Robert VValtl), ki je gostil svoje obiskovalce. Najprej mu je v imenu Občine Domžale čestital podžupan Roman Kur-manšek, nato pa je šlo za res. Najprej je na sceno (delo Tomaža Štrucla in Gledališče Glej) prikorakala četica najmlajših, katerim je sledila Jazz skupina 1 - Panter in v njej malce večja dekleta v modrem, ki so rada skupaj. Z OŠ Domžale so prišle Zaspane muce, takoj za njimi pa kot pomlad nežne in nagajive plesalke mlajše skupine Miki. Za njimi so se prvič predstavili plesni pari, ki smo jim lahko zaploskali večkrat, nato pa smo se skupaj s plesalci z OŠ Preserje prepričevali, da nismo zaljubljeni, čeprav je bilo ves Mikijev rojstni dan očit-no,da so vsi nastopajoči zaljubljeni - v ples. Iz Kamnika so na slovesnost pripeljali številne balone, katerim so s pravimi mojstrovinami sledile športne plesalke iz Krašnje. Spet je zaplesala skupina iz Mengša, posebno presenečenje pa je bil baletni nastop skupine Panter. Kot račke na potepu so zaplesali malčki iz OŠ Brdo, od koder so prišli tudi pleslaci, ki so malce kasneje skupaj s plesalci iz Mengša in Krašnje s svojim plesom dokazali, kaj je usklajenost. Mi smo prijatelji, so v plesu zatrjevali plesalci iz OŠ Preserje, ki so se kasneje predstavili tudi kot čajni-ki. Gostje iz OŠ Moste-Komenda so plesali na »denar«, plesalke iz Krašnje pa so nas kar med plesom spraševale. V čudovitem ritmu Flash-danca so se zvrstile plesalke z OŠ Breda, na še Miki s skupino najmlajših plesalk, ki so mu prišle čestitat za rojstni dan. Tudi Mikijevega 10. rojstnega dne ni bilo brez velike torte. en film pa nas je spomnila plesna skupina z OŠ Domžale. Miki je vse plesalce prisrčno spodbujal in se jim zahvaljeval za čudovit rojstni dan. Bila je tudi velika torta, ampak pred njo je bilo še nekaj plesnih skupin, razigranih in prazničnih, zaploskali smo pravim damam in čestitali ŠKL plesni skupini Sove z OŠ Domžale, ki spada med najboljšo tovrstno skupino v državi. Na rojstni dan so prišli tudi Čuki in skupaj z mladimi plesalci uprizorili pravo plesno zabavo, v kateri je bilo dovolj prostora tudi za očke in mamice. Tako kot vedno v vseh desetih letih je bila plesna sobota z Mikijem čudovit dogodek za plesalke in plesalce ter vse obiskovalce, ki so se lahko še enkrat prepričali, da je bil 10. rojstni dan Plesnega kluba in Plesne šole Miki z več kot štiristo plesalci pravi plesni spektakel. Začetni Plesne skupine so pokazale veliko plesnega pa tudi akrobatskega znanja, njihova oblačila pa so bila prava paša za oči. V Plesni šoli Miki plešejo skupine in pari, ki se udeležujejo tudi tekmovanj in na njih dosegajo lepe uspehe. koraki, ki jih je skupaj s prijatelji pred desetimi leti naredila tedaj še sama rosno mlada Saša Kosten-Zabret, že rojevajo sadove, ki se kažejo s številnih mladih, ki imajo ples radi. K temu so prispevali prav vsi mentorji in plesalci, ki so v Plesni šoli Miki zvrstili v preteklih desetih letih. Letošnji posebej slvoesni plesni večer so pripravili Saša Kosten Zabret, Špela Rozman Nahtigal in Boštjan Nahtigal ter mentorji Damjana Balantič, Tina Banfi, Saša Eminič, Katarina Kesič, Da-ša Pavlovič, Nina Plevnik, Kjara Starič, Tjaša Šuš-taršič, Martina Tekavc in Mojca Žemva. Plesnemu klubu Miki in Plesni šoli Miki ter vsem mladim plesalkam in plesalcem in njihovim mentorjem ob 10. rojstnem dnevu iskrene čestitke in naj tudi v prihodnje plešejo - nam in sebi v veselje! - V. V. PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO HOMEC Prvih sedemdeset let je mimo... »Gasilstvo je širok pojem. Prostovoljno gasilsko društvo v našem kraju je bilo in je še danes tisto, ki poleg osnovne dejavnosti pomoči sovaščanom in drugim ljudem v nesreči opravlja še poslanstvo združevanja in povezovanja ter ohranjanja medčloveških vezi. Skrbi za mlade, jih usmerja in vzgaja, zaposluje z delom in tako odvrača s stranpoti, pri starejših članih pa budi zavest vzajemnosti in medsebojnega spoštovanja, saj se zavedamo, da je v slogi moč, v sožitju pa obetavna in ustvarjalna prihodnost,« je v posebni prilogi VAŠČA-NA ob praznovanju 70-letnice PGD Homec zapisal njegov predsednik g. Anton Pavlic. 15. avgust 1929 - rojstni dan PGD Homec Začetki gasilstva na Homcu segajo v leto 1929, ko se je takratni župan in gostilničar Gregor Repan-šek odločil, da ne bo več plačeval sosednjim društvom, ki so ob nesrečah prihajala gasit in reševat na homško območje. 15. avgusta 1929 je bil izvoljen pripravljalni odbor, 8. septembra pa so pri Repan-šku ustanovili Prostovoljno gasilsko društvo Homec za vasi Preserje, Nožice in Homec. Nakupu prvih svečanih uniform je sledila nabava motorne brizgalne, gradnja vodnega rezervoarja in v letu 1933 gradnja lastnega gasilskega doma. Dve leti kasneje so kupili gasilski voz in po okupaciji od nemškega komisarja dobili avtomobil s prikolico za prevoz opreme in gasilcev na poža-rišče. Avto je bil po koncu vojne, v kateri je pet članov darovalo življenja za svobodo, odvzet, kar ni dobro vplivalo na rast društva. Leta 195.3 so kupili nov voz, že leto prej pa so se posebej odlikovala ženska desetina, ki je postala republiška prvakinja. Deset let kasneje so gasilci kupili tovorni avtomobil TAM, s katerim so vozili gradbeni material in tudi z izkupičkom kupili rabljen kombi, kateremu je sledil nakup tipiziranega gasilskega avtomobila IMV v letu 1969. Malo kasneje so nabavili tudi motorno brizgalno Ro senbauer, v letu 1976 pa začeli z gradnjo novega gasilskega doma, ki so ga svojemu namenu izročili ob zlatem jubileju, ko so razvili tudi nov prapor. Zadnjih deset let Zadnje desetletje PGD Homec se je pričelo z novim orodnim vozilom TAM, nadaljevalo pa z prizadevno pomočjo gasilcev ob popla- PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO ROVA Zmaga - darilo _za 45. rojstni dan_ Prostovoljno gasilsko društvo Rova, ki v teh dneh praznuje 45. rojstni dan, si je kar samo pripravilo darilo ob tej lepi obletnici. Na mednarodnem gasilskem tekmovanju za pokal SIGETET je njihova desetina med več kot 60 ekipami iz petih držav (Avstrija, Češka, Madžarska, Hrvaška in Slovenija) dosegla prvo mesto. Desetina iz PGD Rova se je kot zmagovalka občinskega gasilskega tekmovanja tokrat prvič udeležila tega mednarodnega tekmovanja, kamor so odšli na povabilo Gasilske zveze iz Koprivnice, s katero domžalski gasilci sodelujejo že več deset let. Gasilska desetina z Rov, ki se ob tej priložnosti iskreno zahvaljuje g. Cirilu Ger-čarju z Vrholj za pomoč, so se pomerili v vaji, ki je enaka kot na gasilskih olimpiadah, njihov uspeh pa je toliko večji, ker jim je uspelo premagati tudi olimpijske ekipe s Hrvaške. S prvim mestom v absolutni konkurenci so še enkrat potrdili uspešno 45-letno delo tako svojega društva kot Gasilske zveze Dorrfžale. Prostovoljnemu gasilskemu društvu Rova ob odmevni mednarodni zmagi ter 45-letnici uspešnega dela, o kateri bomo pisali v naslednji številki našega glasila, iskrene čestitke! V. V. vah, ki so v tem desetletju večkrat ogrožale to območje, strokovnim usposabljanjem, uspešnimi nastopi na tekmovanjih, predvsem pa opravljanjem plemenitega poslanstva - nuditi pomoč vsem, ki jo potrebujejo. G. Viktor Ulčar je ob koncu kronike zapisal, da ima društvo 160 članic in članov ter 65 mladincev, mladink, pionirjev in pionirk ter veliko strokovno usposobljenih gasilcev. Njihove vitrine krasi vrsta priznanj in pokalov, tudi z uspešnih nastopov v gasilskem kvizu, katerega pobudnik so bili. Praznovanje sedemdesetletnice Program prireditev ob 70-letnici PGD Homec je bil pester in bogat. Začeli so s slavnostno sejo, na kateri sta g. Anton Pavlic, predsednik in g. Viktor Ulčar predstavila zgodovino društva, posebej pa je spregovoril tudi g. Marjan Slatnar, predsednik Gasilske zveze Domžale, ki je v čestitki dejal: »Marljivi gasilci tega kraja se vseskozi želeli biti hitrejši in uspešnejši na požarno reševalnih akcijah. Poleg kombija, ki ga uporabljajo tako za akcije kot tudi za prevoz tekmovalne enote, so letos kupili še sodobno težko vozilo znamke IVECO 90/150. S to novo pridobitvijo so dostojno počastili svojo 70-letnico, krajanom in okoličanom pa s svojo neutrudno prizadevnostjo in strokovnim znanjem jamčijo, da se lahko počutijo varneje ob nenadnih dogodkih, ki so lahko usodni tako za posameznika kot tudi za širšo družbeno skupnost.« Na svečani seji so podelili priznanja vsem sosednim gasilskim društvom in gasilskim zvezam, domačim društvom, s katerimi sodelujejo, še posebej pa so številni gasilci zaploskali botrom Martinu Martinjaku, Nacetu Sitarju, Sandiju Jerebu in Francu Brlecu ter domačim prejemnikom priznanj. Prijeten večer so zaključili z družbenim srečanjem, nadaljevali pa naslednji dan z uspešno izvedeno sektorsko vajo na Homcu in veselico. Novo kombinirano vozilo Najbolj slovesno je bilo v nedeljo, 4. julija 1999, ko se je slavnostna povorka na osrednji prireditveni prostor napotila od znamenja v novem Homcu. Na prireditvi so ob g. Antonu Pavlicu, gostitelju, spregovorili in čestitali še ga. Cveta Za-lokar Oražem, županja Občine Domžale, g. Marjan Slatnar, predsednik Gasilske zveze Domžale ter predstavnika pobratenega društva Odranci ter gostov iz Koprivnice. V bogatem kulturnem programu so sodelovali mengeška godba, mažo-retke, Moški pevski zbor Homec Icr Sirene, gostitelji pa so podelili tudi priznanja za dolgoletno vzorno sodelovanje in podporo. Vrh prireditve pa je bil prevzem in blagoslovitev novega kombiniranega vozila, ki bo članom in članicam PGD Homec omogočilo, da se bodo za zastavljene cilje na tem prelepem koščku slovenske zemlje pod Hom-škim hribom in ob bregovih Kamniške Bistrice trudili tudi v prihodnje, i V. V ' ————_______ BOGASTVO SLOVENSKEGA JEZIKA Črka - duhovna sopotnica in prijateljica Jezik ni samo govor ali govorjenje. Da neki jezik obvladamo, ga moramo znati govoriti, peti in pisati, pri dobrem pisanju in izražanju pa je treba v določenem jeziku tudi misliti. Vsemu je osnova črka; to je znak za glas. Črke, zložene v besede in stavke predstavljajo zunanjo stran povedanega, napisa nega, narisanega ali natisnjenega. Glede na področje tiska smo danes priča dvema pogledoma. Po eni strani slovenske tiskarne s sodobno tehniko ustvarjajo vrhunske tiske in se tako v svetu kosajo s priznanimi tiskarnami. Na naše tiskarne, posebej izstopata Delo in Mladinska knjiga, smo lahko ponosni, obenem pa imamo tudi priznane umetnike in oblikovalce, ki oblikujejo in opremljajo knjige, različno propagandne tiskovine in drugo. Tisk je zelo širok pojem. Začne se že s pisanjem rokopisa. Nekoč so ga pisali na roko, dolga desetletja pa na pisalni ali tipkalni stroj; tudi tipkopisu, ki je šel v tiskarno, so ljudje rekli rokopis Da nes je večina rokopisov na računalniških disketah, seveda z vzp<> rednim odtisom v računalniškem tiskalniku. Ker potemtakem od-tiskuje ali TISKA že računalnik, je danes sila težko opredeliti, kaj je pravzaprav TISKOVINA. Do prihoda računalnikov so tiskovine prihajale samo iz tiskarne. Z rokopisa so črke prek ročnih in strojnih stavcev, to je prek stavljenja prehajale v sestavek iz svinčenih črk ali svinčenih ulitih vrstic. Ko je bil sestavek natisnjen, so bile ročne črke pospravljene nazaj v predalčke, svinčene vrste pa pretoplje-ne. Pri nas je svinčene črke v 60. letih začel nadomeščati fotosta-vek, za naslove pa je bil že uporabljen letraset. Vse je bilo prene seno na film in potem na ofsetno ploščo, s katere je bil tiskovni del posredno prenesen na papir. Tisk je z eno besedo - prenos črk na papir ali drugo podlogo. Pred petnajstimi leti so v tiskarne začeli prihajati računalniki. »Odtis« na filmu ali fotolit je bil tako »narejen« že z računalnikom. Računalnik je tako za tiskovine dvorezen. Če je pri celotnem delu urejeno kot v tiskarnah, kjer sprejemajo lektorirane rokopise, vmesni odtise popravljajo korektorji, pred tiskom pa vsako tiskovino pre gleda in podpiše revizor - je vse v redu. In tu smo pri tej drugi strani. Računalnik je doma »v kuhinji«. Nekatere majhne tiskovine ustvari že kar osnovnošolec. Podoben mu je tako imenovani odrasli delavec in tiskovine so, kakršne so. Škoda, saj v njih večkrat kar mrgoli napak; tako raznih pravopisnih kot tudi strokovnih ali tiskarskih, nazadnje pa še oblikovnih. Ker z računalnikom pri oblikovanju lahko »čaramo« vse mogo če, se nekateri prav igrajo, pri tem pa trpijo tudi oblike ali liki črk. Velikokrat prihaja do pretiranega oženja črk HMf S, in iz lepih osnovnih oblik nastanejo prave skaze. Poglejmo na primer 2. izdajo Atlasa Slovenije. Beseda ATLAS je iz normalnh črk, beseda SLOVENIJE pa iz preveč zoženih. Črka S je kot kača, ki se je nažrla žab. Črka S ima izrazito diagonalno potezo, ki se je ne da zožiti, druge črke v tej besedi pa imajo predebele šerife (zgornji in spodnji deli črk). Škoda, za tako pomembno knjigo bi se pa že spodobilo, da bi se oblikovalec malo potrudil in »sfriziral« črke ter s tem skril z<> ženje. Podobno je s tiskom na embalaži za ALPSKO MLEKO 1,6. Zaradi zožitve črke S izpada kot tujek, saj je čez sredino predebela. K sreči je zdajšnji natis že z novimi črkami in novo obliko. Preveč zožene črke so primerne le za kaj izrednega ali < efo š,i Ijivega. Sicer pa je prav pri tipu TIMES črka še lepa, če je zožena le za 10 ali 15 odstotkov, več pa ne. Govorimo, pojmo, pišimo, rišimo in tiskajmo v lepi materinščini ter v njej tudi mislimo in razmišljajmo. Slovenski knjižni jezik je preprost, jasen in enostaven, zraven z izrazoslovjem izredno bogat, predvsem pa enakovreden vsem drugim jezikom po svetu. Slovenske pesmi pa naj bodo sestavljene le iz slovenskih besed. Razni »hozentregarji« in »oktoberfejsti« žal kažejo na našo duhovno majhnost in revščino ali celo navadno »plonkanje«. FRANCE CERAR KRAJEVNA SKUPNOST DRAGOMELJ-PŠATA Dobrodošla informacija Svet Krajevne skupnosti Dra-gomelj-Pšata, ki ga vodi g. Jože Rozman, je v prvih dneh julija vse krajane in krajanke povabil na sestanek, kjer so se prisotni seznanili z informacijo o odvozu rabljenih gorilnih elementov iz reaktorja v Podgorici. Zbranim, ki jih je bilo kar precej več kot nekaj dni prej v okviru Občine Dol, je odvoz rabljenih gorilnih elementov predstavil g. Gvido Pregl iz raziskovalnega jedrskega reaktorja Inštituta Jožefa Štefana v Podgorici. Povedal je, da sta slovenska vlada in pristojno ameriško ministrstvo za energijo že leta 1996 sklenila sporazum o odvozu iztrošenega jedrskega goriva, ki bo prek Luke Koper potovalo v ZDA. Inštitut je pogodbo sklenil v letošnjem letu. Vrednost projekta je blizu 5 mio dolarjev, ki jih skoraj v celoti pokrijejo Američani, na Slovenijo odpade blizu 15 mio SIT. Iz reaktorja bodo odpeljali 219 iztrošenih elementov, katerih skupna masa je 770 kg. Priprave na odvoz nevarnega goriva so bile dolgotrajne: pregledati je bilo potrebno, če je kateri od elementov poškodovan, preveriti opremo in dovozne poti. Tako so v prvih dneh julija v vsem svetu. G. Pregl je natančno predstavil nalaganje nevarnega tovora, ki je bilo doslej v kleti reaktorskega poslopja, in zatrdil, da končno »pakiranje« ne predstavlja nobenih nevarnosti, saj je varnost v celoti zagotovljen celo, če bi taka kapsula v primeru nesreče padla z letala, posebej pa je informiral prisotne o transportu, njegovi zaščiti, pa tudi varnosti v času, ko bosta vsebnika z iztroše-nimi gorilnimi elementi na dvorišču reaktorja. Prisotni so g. Preglu postavili vrsto vprašanj, ki so zadevala tako dosedanje delo inštituta kot njegovo prihodnost. Zanimali so jih podatki o morebitni prihodnji uporabi izpraznjenih prostorov inštituta, njegovem predvidenem zaprtju (kar so prebrali v dnevnem časopisju), predvsem pa njegovih vplivih na okolico, v kateri živijo. G. Pregl je zatrdil, da v skladišča ne bodo sprejeli nobenih radioaktivnih odpadkov, glede zaprtja reaktorja pa je povedal, da je to zelo zapleten in dolgotrajen postopek, o katerem se še niso pogovarjali. Hkrati je vse, ki jih priprava iztrošenega gradiva za prevoz v ZDA in tudi siceršnje delovanje raziskovalnega jedrskega reaktorja zanima, povabil, da obiščejo reaktor in se sami prepričajo o zagotovljeni popolni varnosti tako odvoza kot samega delovanja reaktorja. Ob koncu zanimivega pogovora je prisotne g. Zoran Vitorovič, načelnik Oddelka za prostor in varstvo okolja Občine Domžale, seznanil z odkupom zemljišč za gradnjo Osnovne šole Dragomelj ter predvidenimi posegi v prostor na tem območju ter gradnjo AC. V. V. G. Gvido Pregl, predstojnik reaktorja, je nazorno predstavil pripravo iztrošenih gorilnih elementov za prevoz v ZDA. /bmnik Domžale POGOVOR Sašo Dremelj - nabiralec in ljubitelj gob Prav je, da na začetku gobarske sezone opozorimo nabiralce gob na prežeče nevarnosti uživanja, da ne bi bile gobe usodne. Sašo Dremelj, ki je sedaj »že« v Kristusovih letih, nabira in obožuje gobe oz. jih je nabiral že kot kratkohlačnik, ko je z očetom (ožetom hodil v gozd. Naš kraj Dragomelj je med drugim znan tudi po gobarju Sašu, ki mu le stežka uide kakšen skrit gobarski kotiček. Na njegovi ravni je tudi Milan Bela, ki že dobra tri leta živi v Dragomlju. So pa v Dragomlju in okolici še drugi anonimni gobarji. Dr. France Perko, nekdanji hišni duhovnik pri sestrah sv. Križa, pa je seveda neprimerljiv. Svojemu sogovorniku sem zastavil nekaj vprašanj. Prisluhnimo mu. Sašo, zanima me, zakaj so se ti tako priljubile gobe: ali si samo strasten nabiralec ali tudi uživalec! Sem tako strasten nabiralec, kakor tudi uživalec: torej oboje. Gobe pa nabiram tudi zaradi ljubezni do narave. Koliko vrst gob poznaš in katere so ti najljubše? Poznam vse vrste jucčkov ter gobanov, več vrst golobic, bisernice, seveda lisičke, krempeljčke, kukma-ke in tudi nekatere drevesne gobe npr.: bozobo grivo. Najljubše so mi vsekakor na prvem mestu karžejj, ki pa je žal pri nas tako rekoč izumrl, ter gobane, lisičke in dežnikarice. Kako bi pavšalno - čeprav to ni zanesljivo - ločili strupene gobe od užitnih! Če odlomiš strupeni gobi košček klobuka in ga daš na jezik, žarko zapeče, med tem ko užitne gobe, čeprav ne vse, so med njimi tudi pogojno užitne, znatno zapečejo. Vendar na vsej črti priporočam: Ne nabiraj gob, ki jih ne poznaš! S tem pa ni rečeno, da smemo tisto gobo, ki je ne poznamo, brcniti ali kako drugače uničiti, kajti tudi one dihajo z nami. Kdaj se pojavijo znamenja morebitne zastrupitve in kdaj nastopi smrtna nevarnost! Prvi znaki zastrupitve se lahko pokažejo pri nekaterih vrstah strupenih gob razmeroma kmalu, to je do treh ur, pri drugih pa tudi v treh dneh, kar pa je za večino nabiralcev lahko že usodno. Sicer pa naj se vsak, preden stopi v gozd z namenom, da bo nabiral gobe, posvetuje z izkušenim gobarjem, odveč pa bi tudi ne bila žepna knjiga Vse o gobah. Na kakšnih terenih gobe najraje rastejo in zakaj! jurčki rastejo v mešanih gozdovih, prav tako lisičke, le da imajo raje praprot in mah. DežnikaVice ter turki imajo pa radi močvirnat teren, čeprav se z desetletji narava spreminja tako, da vse vrste gob lahko najdemo tudi na nenadejanem kraju, vendar ne v večjih skupinah. Tudi človek, kot del narave, menja bivanjski prostor. Nemško delegacijo, ki je bila pri meni na obisku, si očaral s svojim poznavanjem gob, tako da boš deležen »spomina« tudi v njihovem lokalnem časopisu v Jockgrimu in der Pfalz, zato sem prepričan, da bo tudi Slamnik ovekovečil najin razgovor in tvoj nasvet nabiralcem gob, ki bo marsikomu zelo dragocen. Poleg že povedanega priporočam SKRAJNO PREVIDNOST, zlasti staršem kot drugim z majhnimi otroki, ki hodijo v gobarski sezoni na sprehod v gozd. Tudi tu velja, da NEPREVIDNOST NI POGUM. Ker vsak človek zori tako rekoč do konca, tako boš tudi ti na tem področju še napredoval. Enako seveda tudi tvoj sopoznavalec gob Milan in drugi. Želim ti še nadaljnjo ljubezen do narave, saj s tem posredno ljubiš tudi Boga. IVAN KEPIC Prve športne igre tekstilcev in usnjarjev Po spremembi družbene ureditve je prejšnji teden Sindikat tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije prvič organiziral športno srečanje svojih članov. Srečanje je bilo organizirano v Beli krajini v Metliki. Tekmovanja v malem nogometu, namiznem tenisu, kegljanju in šahu se je udeležila tudi ekipa iz domžalskega območja, ki so jo sestavljali le člani iz TOSAME Vir. Aktivno in zavzeto so se borili v vseh panogah, vendar je bila konkurenca prehuda. Kljub temu so se v Domžale vrnili zadovoljni z organizacijo in srečanjem, ki daje zaposlenim v tekstilni in usnjarsko-predelovalni industriji nekaj upanja v boljše čase. |. ARNUŠ Šahisti iz Tosame VIR na prvih športnih igrah v Metliki. Bodice DVE DOMAČI Turizem in bistriški most Skozi zarjavelasto ograjo zarjavel domžalski je pogled. Naj turist privošči si postajo? Naj poišče lepše urejeni svet? Pragozd tudi pri nas (severno od papirniškega mostu) )e pravzaprav obrežna pragoščava, zato s težavo skozi njo se tava. IN ŠTIRI DRŽAVNE Davek na dodano vrednost Bo DDV slovenska društva spodminiral? od prostovoljnih ur le davke bo pobiral? Srbi že spregledujejo - kdaj bomo mi? Politika je kriva, prek medijev možgančke kar vsakodnevno nam »umiva«. Spomenik Rudolfu Maistru Ker nekoč ni ljubil rdečih, na čakanju bil je osemdeset let. Nam ostal idol bo - se borečih za slovenski narod in naš svet. Direktorjem (nekdanjih) družbenih podjetij Družbena podjetja stvarjala je tudi raja, zdaj pa v tista kar strmi, kjer bajna plača se poraja. FRANCE CERAR V soboto, 3. julija 1999, se je v Grand hotelu Union v Ljubljani končal jubilejni, 10. odprti (OPEN) ljubljanski turnir, ki ga je organiziralo SD dr. /Vtilan Vidmar Ljubljana. Na njem je nastopalo kar 124 igralcev iz 12 držav, med njimi je bilo 30 igralcev z mednarodnimi šahovskimi naslovi in 60 takšnih, ki so že vpisani v mednarodno ratinško lestvico. Po 9. krogih švicarskega sistema (2h/40 potez +1 h/20 potez +30 min.) je popolnoma zasluženo zmagal hrvaški velemojster Zdenko Kožulj, igralec z najvišjim ratingom, ki ni remiziral nobene partije, ampak je v sedmih zmagal, dvakrat pa je moral priznati zmago svojima nasprotnikoma - ruskima velemojstroma Svešnikovu in Volži-nu. Zanimivo je ob tem zapisati, da je kar 6 igralcev delilo prvo mesto in da je končnega zmagovalca odločil Bucholz (sistem oziroma kriterij). Najboljši slovenski šahist na tradicionalnem šahovskem turnirju je bil 38-letni mednarodni mojster Bogdan Podles-nik, član ŠD AET Tolmin, ki na turnirju ni občutil neprijetnega šahovskega poraza, saj je štirikrat zmagal in petkrat igral neodločeno. Pohvaliti pa je treba seveda tudi mojstrskega kandidata Mar- Piše: Bogdan Osolin 1 jana Šemrla, ki je edini med vsemi udeleženci turnirja napredoval v višji šahovski naslov, kajti osvojil je prvi bal za mednarodnega mojstra in avtomatično naslov slovenskega mojstra. Kar šest ša-histov in ena šahistka ŠD Napredek Domžale (lansko leto samo trije) pa se je udeležilo močnega mednarodnega turnirja. Najbolje sta se med njimi odrezala brata in mojstrska kandidata Boris in Jože Skok. Končno stanje: 1. Zdenko Kožulj (VM), 2. Jevgenij Svešnikov (VM), 3. Arthur Kogan (VM), 4. Bojan Kurajica (VM), 5. Ale-xander Volžin (VM), 6. Robert Zelčič (VM), 7, 7. Vladislav Ne-vednici (VM), 8. Gyula Sax (VM), 9. Bogdan Podlesnik (MM), 10. Vojko Zorman (FM), 11. Ivan Farago (VM), 12. Dražen Sermek (VM) 6,5... 45. Boris Skok (MK), ... 47. lože Skok (MK) 5, ... 62. Luka Lenič (II. kat.), 63. Vinko Piber (MK) 4,5 ZA ŠAHOVSKE SLADOKUSCE 10. Ljubljana OPEN 99 VM Gvula Sax (2525): VM Zdenko Kožulj (2585) 1. e4 c5 2. Sf3 Sc6 3. d4 c:d4 4. S:d4 Sf6 5. Sc3 d6 6. Lg5 e6 7. Dd2 a6 8. 0-0-0 Ld7 9. f4 b5 10. S:c6 L:c6 11. Ld3 b4 12. L:f6 g:f6 13. Se2 Db6 14. Kb1 h5 15. De1 h4 16. f5 e5 17. Sg1 Ke7 18. Sf3 Lh6 19. S:h4 a5 20. Sf3 Thg8 21.De2 a4 22. g4 Dc5 23. Thg1 Le3 24. Tgel Lf4 25. Lc4 Lb7 26. h3 Tgc8 27. Ld5 La6 28. Dg2 b.3 29. c3 b:a2+30. Ka1 Tab8 31.Tc1 L:c1 32. T:c1 a3 33. b3 De3 34. Tc2 T:c3 35. T:c.3 D:c3+ 36. K:a2 Lb7 0-1 VM Jevgenij Svešnikov (2565) : MM Bogdan Podlesnik (2410) 1. e4 c5 2. c3 d5 3. e:d5 D:d5 4. d4 Sc6,5. Sf3 e6 6. Le2 c:d4 7. c:d4 Sf6 8.00 Le7 9. Sc3 Dd6 10. Sb5 Dd8 11. Lf4 Sd5 12. Lg3 a6 13. Sc3 O0 14.Tc1 S:c3 15. b:c3 Lf6 16. Ld3 b6 I 7. SD2 Lb7 18. Dh5 g6 19. De2 e5 20. Sc4 e:d4 21. Sd6 Dd7 22. S:b7 D:b7 23. Df3 Lg5 24. Le4 Tac8 25. Tcd1 f5 26.Ld5+ Kh8 27. h4f4 28.h:g5 f:g3 29. D:g.3 d:c3 30. D:c3+ Dg7 ,31.De3 b5 32.Tfe1 Sb4 33. Db6 S:d5.34. T:d5 Tc2 35.Ted1T:a2 36.Td8Te2 37:T:f8+D:f8 38.Td8Te8 39. Dd4+ Kg8 40. Dd5+ Kh8 41.De5+ T:e5 42.T:f8+ Kg7 43.Ta8 Te1+ 44. Kh2 Ta1 45.Ta7+ Kg8 46.Tb7Ta4 47. Kg3 b4 48. f4 a5 49. Kh4 bi 50.T:b3T:f4+ 51. g4 Tf8 52. Kg3 a4 53. Tc3 Ta8 54. Kh4 Kf7 55. Te3 Ta5 56. Te2 a.3 57.Ta2 Kg7 58. T:a3 T:a3 1/2 e 1/2 VM Dražen Sermek (2540): MK Marjan Šemrl (2205) 1.e4 Sc6 2. Sf3 d5 3. e:d5 D:d5 4. Sc3 Da5 5. Lb5 Ld7 6. O-O »6 7. L:c6 L:c6 8. Te1 0-0-0 9. Se5 Le8 10. b4 Db6 11. d3 f6 12. Dg4+ e6 13. Le3 D:b4 14. D:e6+ Kb8 15. Sc4 D:c3 16. Ld2 D:c2 17. D:e8 (glej diagram) D:d3 18. Taci Se7 19. Da4 Sd.5 20. Tb1 Lc5 21.Tb3 Sb6 0-1 Lc4 MK Jože Skok (2115): I. kat. Blaž Bratovič (1905) 1. e4 c5 2. c3 Sf6 3. e5 Sd5 4. d4 c:d4 5. Sf3 Sc6 6. c:d4 d6 7 e6 8. 0-0 Le7 9. e:d6 D:d6 10. Sc.3 S:c3 11. b:c3 0-0 12. De2 Lf6 13.Te1 b6 14. a4Td8 15. La 3 Dc7 16. d5 Sa5, 17. La2 D:c3 18.d:e6 D:a3 19.e:f7+ Kh8 20. De8+ Df8 21.Tad1 Lg4 22. I:cl« l:rl» 23. D:f8+ T:f8 24. Te8 Le7 25. T:e7 g6 26. Se5 Lc8 27. Ld5 a6 28. h3 Kg7 29. Te8 b5 30. a:b5 a:b5 .31. Sd3 Lf5 32. Sc5 h5 33. Le6 Lc2 34.T:f8 1-0 Končno stanje: 1. Zdenko Kožulj (VM), 2. Jevgenij Svešnikov (VM), 3. Arthur Kogan (VM), 4. Bojan Kurajica (VM), 5. Alexander Volžin (VM), 6. Robert Zelčić (VM) 7, 7. Vladislav Nevednici (VM), 8. Gvula Sax (VM), 9. Bogdan Podlesnik (MM), 10. Vojko Zorman (FM), 11. Ivan Farago (VM), 12. Dražen Sermek (VM) 6,5 ... 45. Boris Skok (MK), ... 47. lože Skok (MK) 5,... 62. Luka Lenič (II. kat), 63. Vinko Piber (MK) 4,5 ... 96. Aleksander Nadj (I. kat.)... 99. Janez Bizjak (II. kat.) 3,5... 111. Lucija Rovtar (ž. II. kat.) itn. ... 96: Aleksander Nadj (I. kat.)... 99. Janez Bizjak (II. kat.) 3,5 ... 111. Lucija Rovtar (ž. II. kat.) itn. Domžale Na rednih hitropoteznih šahovskih turnirjih ŠD Napredek Domžale v juniju je sodelovalo 26 ša-histov. Prvo mesto (štejejo tri najboljše tedenske-petkove- uvrstitve) je osvojil mojstrski kandidat Bogdan Osolin z Doba, ki je zbral 3 7,5 točke. Drugo mesto je s pol točke manj kot zmagovalec zasedel prvokategornik Artur Jack, tretji pa je bil ljubljanski mojstrski kandidat Vojko Musič (35,5). Sledijo jim Janjič (34), Ce-rar, Begulić (39,5) itn. Vodja tekmovanja je bil neutrudni Peter Zupančič. Žalec V Žalcu se je v nedeljo, 20. junija, odigral v okviru letošnjega ciklusa turnirjev v aktivnem šahu že peti turnir. Na njem je sodelovalo 28 šahistov, ki so odigrali 7. krogov (2x1 5 min.). Prvo mesto je kar s šestimi zmagami in enim remijem osvojil mojstrski kandidat Jože Skok, samo za pol točke pa je za njim zaostal prvokategornik Vitomir Janjič. Lep uspeh obeh šahistov ŠD Napredek Domžale, ni kaj! Čestitamo! Končno stanje: /. Jože Skok (MK) 6,5, 2. Vitomir Janjiž (I. kat) 6, 3. Franc Brinovec st. (MK) 5,5, 4. Dimitrij Urišek (MK) 5, 5. Karli Turk, 6. Milan Lesjak 4,5, 7. Alojz Cerar (I. kat.), 8. Dušan Brinovec (MK), 9. Vladimir Ivačič (M), 10. Marko Jurič (II. kat.) 4, itn. Ljubljana Ljubljanski šahovski klub je pod pokroviteljstvom Nove Ljubljanske banke v četrtek, 24. junija, priredil že 7. hitropotezni šahovski turnir. Po 11. krogih se je med 27 udeleženci na prvo mesto zavihtel mednarodni mojster Janez Barle, ki je sicer zbral isto število točk kot drugouvrščeni mednarodni mojster Miran Zupe, vendar je zaradi boljšega Bucholza odnesel prvo nagrado. Od šahistov ŠD Napredek Domžale se je turnirja udeležil le mojster Vladimir Ivačič, ki zagotovo ni bil preveč zadovoljen z 20. mestom. Končno stanje: 1. Janez Barle (MM), 2. Miran Zupe (MM) 8,5 3. Darko Supančič (FM), 4. Marjan Črepan (FM) 8, 5. Georg Mohr (VM), 6. Darko Šifrer (MM) 7, 7. Bogdan Podlesnik (MM) 6,5, 8. Vojko Zorman (MK), 9. Marko Tratar (MM), 10. Marjan Šemrl (MK) 6 itn. Medvode Na 1. turnirju občine Medvode (Kdaj bo na vrsti občina Domža le?) se je v nedeljo, 4. julija 1999, v Medvodah zbralo kar 36 šahistov. Po 9. krogih švicarskega sistema v pospešenem šahu (2x1,5 min) je prvo mesto osvojil bolgarski mednarodni mojster Sašo Ni-kolov. Na zelo dobro 12. mesto se je uvrstil moravski up Alojz Cerar, ki je remiziral v 1. krogu s tret-jeuvrščenim FIDE mojstrom Marjanom Črepanom, v 5. krogu pa še s petouvrščenim FIDE mojstrom Oskarjem Orlom. Končno stanje: 1. Sašo Nikolov (MM) 7,5, 2. Igor Jelen (MM) 7, .3. Marjan Črepan (FM), 4. Darko Devčič (M), 5. Oskar Orel (FM) 6,5, 6. Igor Kragelj (FM) 6, ... 12. Alojz Cerar (I. kat,) 5, ... 25. Janez Grčar (III. kat.) 4, 26. Janez Bizjak (II. kat.) 3,5 itn. Lesce Šahovski turnir v pospešenem šahu (2x15 min.) »Gorenjka« je v nedeljo, 11.7. 1999, v Lesce privabil .34 šahistov, med njimi je bilo tudi pet šahistov SD Napredek Domžale. Po 7. krogih švicarskega sistema je presenetljivo zmagal komaj 1 5-letni mojstrski kandidat Matej Šebenik, mladincem Ljubljanskega šahovskega kluba, ki je remiziral le z drugouvrščenim mednarodnim mojstrom Zlatkom Bašagičem, z vsemi drugimi šahisti pa zmagal. Najbolje uvrščena šahista ŠD Napredek sta bila prvokategornik Vitomir Janjič na 17. mestu in mesto za njim mojstrski kandidat Franci Košir, oba s polovičnim izkupičkom. Končno stanje: 1. Matej Šebenik (MK) 6,5, 2. Zlatko Bašagič (MM) 6, 3. Vojko Srebrnič (MK), 4. Franc Rodman (MK), .5. Aleš Drinovec (MK) 5, 6. Oskar Orel (FM), 7. Stanko Nikolič (MK), 8. Igor Kragelj (FM) 4, 5... 17. Vitomir Janjič (I. kat.), 18. Franci Košir(MK) 3,5 ... 21. Aleksander Nadj (I. kat.), 22. Alojz Cerar (I. kat.),... 24. Luka Lenič(II. kat.) 3, ... 33. Janez Bizjak (II. kat.) 1 itn. Mladinski šah Komenda - Na kategornem turnirju tretjekategornikov (5.-9. julij 1999) je sodelovalo 10 mladih šahistov. Višji šahovski naslov - II. kategorijo - sta po 9. krogih osvojila zmagovalec Tine Budkovič (7,5), drugouvrščeni Matej Filip (7) in tretjeuvrščeni Uroš Jeglič (7). Na 4. mesto se je uvrstila Petra Brezovšček (5,5), nn 7. Klemen Zabret (4) in na 8. Vesna Brezovšček (.3), vsi trije mladi in perspektivni igralci ŠD Napredek Domžale. I. MEDNARODNI ŠAHOVSKI TURNIR V POSPEŠENEM ŠAHU MORAVČE 99 ORGANIZATOR: KRAJ IGRANJA: DATUM: MODUL in TEMPO: PRAVILA: PRIJAVE: PRIJAVNINA: RAZPORED KOL: OPOMBE: NAGRADE: Športno društvo Moravče Moravče pri Domžalah Kulturni dom Moravče Nedelja, 5.9.1999, ob 10.00 uri Švicarski sistem 9 kol, 15. min., na igralca Pravila FIDE za pospešeni Sah Na dan tekmovanja do 9.45 1.500 SIT, mladinci in ženske 1.000 SIT, velemojstri brezplačno. Vsak udeleženec dobi brezplačno kosilo (v znani gostilni KAVKA). 1. kolo ob 10.00, zaključek predvidoma ob 17. uri Vsak igralec je dolžan prinesti brezhibno šahovsko uro. Se ne delijo in se izključujejo. 1. mesto: 60.000 SIT 2. mesto: 50.000 SIT 3. mesto: 40.000 SIT najboljši do ratinga 1600: najboljši do ratinga 1800: najboljši do ratinga 2000: najboljša ženska: najboljši veteran (nad 50): najboljši mladinec: najboljši pionir: najboljši domaćin: 4. mesto: 30.000 SIT 5. mesto: 20.000 SIT 6. mesto: 10.000 SIT 5.000 SIT 5.000 SIT 5.000 SIT 5.000 SIT 5.000 SIT 5.000 SIT 5.000 SIT 5.000 SIT INFORMACIJE: Alojz Cerar, tel: 061/731-158 Stane Korošec, tel: 061/731-041 ŠAHOVSKI POZDRAV! Domžale /lamnik ZVEZA SINDIKATOV SLOVENIJE Za delavce letovanje (pre)drago Možnosti letovanja za delavce niso več take kot pred desetimi, petnajstimi leti, regresiranih počitniških ležišč je precej manj, regresi za letovanja so nizki, izplačujejo se v obrokih ali pa tudi ne, cene pa so iz leta v leto višje. Zato se povprečni slovenski družini, s povprečnimi dohodki, tudi letošnje poletje bolj slabo piše. O tem, kako so izplačali regres za dopust in kako imajo organizirano letovanje za svoje delavce, pa so nam povedali nekateri sindikalni zaupniki iz domžalskega območja. Tatjana JARC, predsednica sindikata Vrtec Domžale Regres je bil izplačan že konec junija. Letovanje delavcev je organizira no prek Območne organizacije ZSSS Domžale, kamor je vrtec pred reorganizacijo brezplačno prenesel svoje počitniške prikolice. Sindikat vrtca participira k dnevni ceni bivanja v počitniških prikolicah vsakemu članu tisoč tolarjev. Danica MERLIN, sindikalna zaupnica TOSAMA Vir Lahko se pohvalimo, da smo kar ena redkih tovarn, ki je ob vseh spremembah obdržala vse počitniške ka-p,i( ilele, ki jih tudi solidno vzdržujemo. Velik del zaposlenih ima tako možnost; da svoj zaslužen dopust koristi po kar ugodni ceni. Regres za dopust smo delavci prejeli že konec aprila. Franc HRIBAR, predsednik sindikata GRASTO Domžale Regres za letni dopust smo prejeli že v juniju v skladu z dogovorom, ki ga je podpisal sindikat. Tudi po reorganizaciji Komunalnega stanovanjskega podjetja razpolaga naše podjetje z nekaj počitniški mi kapacitetami, v katerih naši delav- Regres za zaposlene s krajšim _delovnim časom_ Z več organizacij so nas obvestili, da zaposlenim s krajšim delovnim časom od polnega znižujejo višino regresa, ki je bila določena v Zakonu o minimalni plači, o načinu usklajevanja plač in o regresu za letni dopust v obdobju 1999-2001 in z aneksom h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti. Delavci, člani sindikata, lahko o takih primerih takoj obvestijo in prosijo za pomoč svojega predsednika sindikata v družbi oz. zavodu ali pa se oglasijo na sedežu Območne organizacije ZSSS Domžale, Ljubljanska 70, uradne ure vsak dan od 8. do 14. ure. Kako določajo predpisi pravico do regresa? 1. SKP za gospodarske dejavnosti določa, da delavec, ki dela z delovnim časom, enakim ali večjim od polovice polnega delovnega časa pri delodajalcu, ima pravico do celotnega zneska regresa za letni dopust. Delavec, ki dela z delovnim časom, krajšem od polovice polnega delovnega časa pri delodajalcu, pa ima pravico do regresa za letni dopust, katerega znesek je sorazmeren času, prebitem na delu. 2. Kolektivna poHodba za vzgojo in izobraževanje pa pri osebnih prejemkih Izenačuje zaposlene s polnim in s krajšim delovnim časom. To pomeni, da mora zaposleni s krajšim delovnim časom prejeti regres v enakem brutu znesku kot zaposleni s polnim delovnim časom. Kazen za nezakonita izplačila regresa I )elod,ijlae( mora spoštovali lako spodnjo kol zgornjo mejo regresa. Ii dve meji sta za »gospodarstvo« določeni z zakonom, za negospodarstvo pa je z zakonom neposredno določena le zgornja meja, spodnja pa samo posredno, saj zakon napotuje na kolektivno pogotlbo. Novi zakon, ki ureja plače in regres, določa kazni, za izplačila regresa, ki so v nasprotju z zakonom. J. ARNUŠ ci lahko letujejo po ugodni ceni. Vinko KEPEC, predsednik sindika ta INDUPLATI |arše Ker gre našemu podjetju precej težko, se je sindikat z upravo dogovoril, da bodo delavci prejeli regres za dopust v dveh delih. Do konca julija polovico. Žal ne v denarju, ampak v bonih za prehrano. Drugo polovico pa do konca novembra letos. Podjetje je kljub težavam in po zaslugi sindikata obdržalo počitniške kapacitete v zdravilišču in tam si bo kar nekaj delavcev nabralo novih moči. Vem pa, da bo precej naših delavcev zaradi slabega materialnega položaja dopust preživelo doma. Ciril SESEK, sindikalni zaupnik NAPREDEK Trgovina Z izplačilom regresa za dopust pn nas ni bilo nobenega problema. Izplačilo je bilo izvršeno že v spomladanskem času. V našem podjetju smo ohranili tudi kar precej počitniških kapacitet, tako da delavci lahko v njih letu jejo po zmernih cenah. )anez BRECELJNIK, predsednik sindikata LIP Radomlje Kljub težavam smo tudi v našem podjetju ohranili kar nekaj počitniških kapacitet, v katerih po ugodnih cenah letujejo naši delavci. Naši delavci lahko letujejo na Cresu, Fiesi, Luciji, v Baski na Krku, v planinski koči na Veliki planini in v zdravilišču v Atomskih toplicah. Regresa za dopust žal zaradi finančnih problemov družbe še nismo prejeli v celoti. Na podlagi dogovora med sindikatom in upravo bo izplačan v šestih obrokih do konca leta. (usti ARNUŠ, sekretarka Območne organizacije ZSSS Včasih, ko si je letni oddih ob morju ali nekje v gorskem svetu privoščila dobra polovica zaposlenih, smo bili s tem kar nezadovoljni. Ugotavljali smo, da je to premalo in da mora vsak človek najmanj enkrat letno na pošten dopust. Zdaj smo še bolj v nezavidljivem položaju. Če si je lansko poletje privoščilo morje, gore ali dopust na kmetiji kakšnih 40 odstotkov zaposlenih, sem prepričana, da bo letos ta podatek še manj spodbuden. Precejšnje število delavcev bo proste dni preživelo doma, ker preprosto ne bodo imeli denarja niti za nekajdnevne počitnice. Tistih sindikalnih, močno regresiranih Cen praktično ne poznamo več. Ponudba je tudi na tem področju postala neizprosna trgovina, zato je še toliko bolj pomembno, da obdržimo v svojih rokah vsaj tiste počitniške zmogljivosti, ki so nam ostale. V Območni organizaciji ZSSS Domžale v letošnji letni sezoni razpolagamo s 13 počitniškimi kapacitetami, v katerih bo na podlagi rezerviranih terminov letovalo 450 delavcev. J. ARNUŠ Vinko KEPEC Pisma bralcev • pisma bralcev • pisma bralcev • pisma bralcev • Dihanje je vaš najboljši prijatelj. Obrnite se nanj v vseh težavah in našli boste uteho in vodnika. Dihanje je veliko in pomembno življenjsko gonilo. Brez hrane lahko prebijemo cele tedne, brez pijače nekaj dni, brez zraka pa bi v nekaj minutah umrli. Vsi življenjski procesi so odvisni od procesa oksidacije in redukcije. Uničevanje gozda, teh velikih pljuč zemlje, kaže na človekovo aroganco in njegovo samozadostnost. Nikakor se nočemo zavedati dejstva, da smo odvisni od kisika. Tu ne bomo razmišljali o gozdu niti o kakovosti kisika.To ni odvisno od nas. Edina naša naloga je, da zagotovimo svojim celicam z zadostno količino kisika. Samo tako nam bo omogočeno kakovostno in dovolj kvalitetno življenje. Zaključni družbi prijateljev se je pridružil neznanec, ki je pozorno poslušal mgje razmišljanje o dihanju. Po končani zabavi je pristopil in me zaprosil, če bi ga naučil dihati. Začudeno sem ga pogledal. Kar onemel sem. »Resno misli. Ne znam dihati.« Šele takrat sem se zavedel, kaj me prosi. Za trenutek sem se osredotočil na njegovo dihanje. Dihal je plitko in sunkovito. Čeprav sem mislil, da je pred menoj lahka naloga - naučiti člove ka dihati: to ni nobena umetnost; ampak naučiti človeka pravilno dihati: to pa zahteva napor - sem se krepko zmotil. Ob njem sem se zavedel dejstva, da večina ljudi bolj ali manj slabo diha. Večina ljudi ima na pol prezračena pljuča. Topla in napol prezračena pljuča pa so idealno gojišče za številne klice. Poleg gojenja klic pa morimo tudi svoje celice, saj jim ne dovajamo dovolj zraka. Zavedati se moramo, da celice dobijo dovolj kisika takrat, kadar pravilno dihamo. Pljuča niso samo človekov organ za dihanje, ampak so tudi placenta, ki človeka povezuje s koz-mično materijo, s katero je povezan vse od trenutka, ko babica novorojenčku prereže popkovino. Nikar ne mislite, da vas bom učil dihati. Moja naloga je, da vas spomnim samo na trenutke, ko ste pravilno dihali. Ko smo bili še otroci, smo znali pravilno dihati. / razvojem pa se je stvar dihanja počasi spreminjala. Ne na boljše, ampak na slabše. Brez panike. To še ni alarmantni). Dihanje je zadovoljivo, vendar nepopolno in površno. Neprestani stresi, napetosti in razburjenja vam ne omogočajo pravilnega dihanja. To se je dogajalo tudi meni, dokler nisem odkril umetnost pravilnega dihanja. Pravilno dihanje se začne pri popolnem in počasnem izdihu. Posode tudi ne moremo temeljito očistiti prej, preden je popolnoma ne izpraznimo. Tako je tudi nemo goče pravilno dihati, če najprej temeljito ne izdihnemo. Čim teme-Ijitejši in popolnejši bo izdih, večja bo količina svežpga in hitreje bomo dosegli mejo umirjenosti Pravilnega dihanja se najlažje naučimo tako, da ležemo na tla ali v posteljo. Priporočam vam, da je ploskev, na kateri leži hrbet, trda. Najprej temeljito izpraznite pljuča. Počasi in neprisiljeno znižajte prepono in skozi nos vdihnite svež zrak, nova količina svežega zraka vam bo začela širiti rebra, iz istega razloga se vam bo začela privzdigovati tudi ključnica in s tem bodo pljuča dokončno napolnjena s svežim zrakom. Iz izkušenj vem, da je učenje takšnega dihanja napor predvsem za tistega, ki se uči pravilno dihati. Vse, kar se morate zavedati, je da mora zrak med vdihavanjem dotekati enakomerno in postopo ma. Nikakor pa ne sme zrak dotekati sunkovito in v pretrganem toku. Dihanje ne sme povzročati nobenega glasu. Dihati morate potibem. Zapomnite si: idealno dihanje je GLOBOKO, POČASNO, TIHO, NEPRISILJENO. Ne vmešavajte se v dihanje. Ne bodite pozorni na pravila. Če dihate plitvo, dihajte tako še naprej. Pomembno je, da se dihanja zavedate. V začetku boste zaradi tega precej razstreseni. Kasneje pa bo to na vas vplivalo pomirjujoče in preplavil vas bo občutek ugodja. Ko sem prvič slišal za umirjanje s pomočjo dihanja, sem se prezirljivo nasmehnil. Kasneje pa se se sam podvrgel tej vaji. Z vztrajno vadbo sem odpravil napetost. Našel sem notranji mir. To je tisti mir, ki ga svet ne more dati. Samoobvladovanje in samodisciplina sta stopila v ospredje. Vsakodnevnih V največji možni meri dihalne va je zmanjšujejo stresne situar (je Vaja dihanja je kupovanje časa. (nadaljevanje v naslednji šle vilki Slamnika) ŠTEFAN ROZMAN Odgovor g. Ivu jarcu V prejšnji številki Slamnika se je g. Jarc obregnil ob moj prispevek Opozicijski pogled na izredno proračunsko sejo Občinskega sveta Občine Domžale. Samo upam lahko, da njegov prispevek ni nastal pod »pritiskom« županje ali koga od predstavnikov strank kontinuitete preteklega (komunističnega) režima, čeprav se po podrobnejšem prebiranju in analizi njegovega prispevka na žalost izkaže to še za najbolj verjetno. A pustimo sedaj to. Naj uvodoma navedem, da se je g. Jarc obregnil ob mojo trditev, da so taborniki letos prejeli za več kot 58% večja finančna sredstva iz proračuna kot lansko leto, skavti pa so dobili manj kot lani. Se vedno trdim, da je to prava anomalija in razvrednotenje mladih, ki se ukvarjajo z varovanjem narave (tako skavtov, kot tudi vas, tabornikov, g. Jarc). Ob tem pa je predvsem zanimivo tudi dejstvo, da je pri sprejemanju tako lanskega kot tudi letošnjega proračuna bila sedanja županja tudi županja in je, ravno tako kot letos, pripravila tudi lanski proračun. Vendar je bila lani tako »nesramna«, da je tako skavtom kot tudi tabornikom dodelila enako finančno ovrednoteno dotacijo in s tem kršila kriterij, da se dotacije oz. višina dotacij določa glede na število članov in programe organizacij. Lani se ob tej »nesramnosti« in kršitvi s strani županje niste oglasili nič, letos, ko pa sem javno opozoril na nesorazmerja, ki jih uprizarja županja, pa skačete v zrak in si pulite lase. Naj vam kljub temu zaupam, da tudi letos županja krši kriterije, saj je upoštevala samo število članov, ne pa tudi vrednotenje programov. O tem se lahko prepričate tudi sami, preberite prejšnji Slamnik, str. 24, prispevek I a/i, podtikanja, konstrukti..., točka 4, kjer županja to javno priznava. Komentar k temu ni potreben, upam, da boste zaradi kršitve kriterijev vsaj malo »privili« županjo, saj vam je, tako ste napisali sami, kot varuhu narave znano, da imate tako taborniki kot tudi skavti iste cilje in so takšna nerazumna dejanja županje povsem nepotrebna. Zato od vas pričakujem, da v bodoče ne boste več dopustili /u|>,i nji, da tudi v tem primeru vnaša razdor in kom|>leks manj- ali večvrednosti med mlade varuhe naravo in da se boste javno zavzeli, naj županja dosledno in enakovredno upošteva vso kriterije. Če pa boste po naključju pod drobnogled vzeli letošnji proračun, boste brez večjega naprezanja lahko ugotovili, da še kako držijo moje trditve o tem, da Županja »doli denar« (ki seveda ni njen, ampak od občanov) tako, da vnaša razdor^ med občane, saj »njeni« dobijo denar, ostali pa... Žalostno pri tem pa je, da je te delitve uporabljala tudi pri otrocih, ki del svojega prostega časa namenijo varovanju narave. JANEZ STIBRIČ Dragi bralci Slamnika ter moji »preživeli« taboriščni sotrpini Doma sem v bližini Peč pri Moravčah. V Nemčijo, kjer živim prek 30 let, me je pregnala nepopisna revščina iz moje rodne Slovenije. Med vojno je bila naša desetčlanska družina deportirana v nacistično taborišče, kjer smo bili štiri leta. Trpljenje v taborišču mi tako zelo leži na srcu še zlasti, ker vem, da so iz Moravč in okolice veliko ljudi odpeljali v taborišča. Z nekaterimi sem hodila v šolo. V nadaljevanju pisanja pa bi rada nekaj več napisala o odškodninah za prestano trpljenje, kar sem našla v tujih časopisih. Tako ameriški časopis »Auf-ban« v juniju 1999 pod naslovom »Koncept (odškodninskega) sklada« prinaša zaostritev glede konflikta o prisilnem delu. Sklad nemške industrije predvideva najmanj 6 mesecev v lagerju, šolo nato lahko pričakujemo plačilo upravičencem. Odškodnino naj bi dobili tudi otroci deportiranih staršev. Vsakemu »prizadetemu« pripada enaka vsota, za posebno težko prizadete pa je v pripravi dodaten »sklad za težke primere«. Ameriška vlada in njeni advokati imajo zelo veliko posluha za preživele žrtve. Tako je nemška revij,i »Der Spiegel« pred časom poročala o 11 Slovakih, nekdanjih taboriščnikih, ki živijo v Ameriki. Nemčija jim ni bolela izplačati odškodnine. Ko sta se vključila ameriški predsednik Bili Clinton in podpredsednik Al Gore, so prejeli odškodnino v višini 3,1 mio DEM, blizu 280.000 DEM po osebi. Včasih berem tudi Slamnik in tako sem v januarski Številki prebrala članek Janeza Stibriča o Izgubi spomina borcev. V zvezi z omenjenim člankom (malo pozno, vem) moram napisati nekaj besed. Naša družina je bila deportirana. Očetove sorodnike je gestapo prav tako odpeljal v koncentrat ijsko taborišče! Eden je bil podvržen medicinskim preizkusom, a do danes, ko to pišem, ni dobil nič od tistih 8 milijard DEM, ki jih je zahodna Nemčija - Bonn plačala v letih 1951, 1961, 1963. Za teh 230 do 240 mučenikov niti pfeniga, samo 53 Slovencev je od Beograda?! dobilo žepnino. Moj oče je bil borec Tretje prekmorske brigade. Nobenih privilegijev ne on ne moja mama ne mi otroci. Živeli smo desetletja v nepopisni revščini. A po drugi strani je »slovenska država« podarila 171.000 tujcem, okupatorskim oficirjem, njihovim družinskim članom stanovanja! In s čigavim denarjem so bila plačana? Za večino nas »preživelih žrtev« nacističnih taborišč ni bilo niti kurnika, da o stanovanju sploh ne govorim. Poznam svojo taboriščno sotrpinko, ki domuje v Ljubljani, v »Cukrarni«! Ne bi bilo bolj pravično, da bi tja preselili okupatorske oficirje, »parazite«, ki dobivajo pokojnine, čeprav v rentno zavarovanje od leta 1973 niso nič vplačevali (30.000 oseb). Ta razkošna stanovanja pa dodelila nam in mojim taboriščnim sotrpinom, tudi tej gospe, ki je v taborišču izgubila vso družino. Mi, zavedeni, pošteni Slovenci, ne smemo nikakor pozabiti napada srbijanske, fašistično-okupatorse bizantinske agresije leta 1991 - na našo Slovenijo. Lep pozdrav vsem Pečanom in Moravčanom, Domžalčanom ter drugim mojim sotrpinom. MILKA KONČEK Laži, podtikanja, konstrukti... (2) V zadnji številki Slamnika je županja objavila zanimiv konstrukt, s katerim ponovno zavaja javnost. Kljub vsemu močno upam, da so njeni, vedno izmikajoči se odgovori na tovrsten način napisani zgolj nenamerno in naključno, čeprav mi na takšen način odgovarja že vrsto let. Nekaj pa ima županja kljub vsemu prav in se z njo strinjam. Zlagal sem se, ko sem napisal, da bo imela županja letos 8,9 mio SIT, namenjenih za »lastno« promocijo oz. promocijo občine. Da, zlagal sem se in to priznam. Če namreč ponovno seštejem postavke, ki so posredno, nekatere pa tudi neposredno povezane s »promocijo« županje oz. občine, se izkaže, da teh sredstev res ni za 8,9 mio SIT. Skupna vso-Ja znese namreč prek 23 mio SIT. Z županjo se to-"rej strinjava o tem, da sem se zadnjič zlagal, verjetno pa se ne bova strinjala o tem, kaj vse sodi pod »promocijo županje oz. občine«. Županja je v sestavku zadnjič »zajamrala« nekaj o tem, kako smo svetniki SDS vložili amandma o zmanjšanju postavke za nabavo opreme in inventarja občinske uprave, saj gre po njenem prepričanju le za 15 stolov ter nakup računalniške in programske opreme. Da bo zadeva predstavljena v pravi luči, bom citiral amandma oz. predlog SDS za zmanjšanje te postavke in poleg še (tudi citiran) odgovor občinske uprave. Pa poiščite teh 15 stolov iz tega odgovora, če jih boste našli. Torej, predlog SDS je bil: »Postavka 60100 Nabava opreme in inventarja občinske uprave naj se zmanjša za 1,3 mio SIT, skupna višina postavke znaša 9,7 mio SIT. Ob tem nas zanima, kakšen inventar in opremo so kupili v letu pisma bralcev • pisma bralcev 1998 in kaj planirajo za nakup v letu 1999- ' tdgo vor županje oz. občinske uprave pa se Je glasil: »Pripomba se ne upošteva, saj je glede na potrebe potrebno zagotoviti sredstva v predlagani višini. V letu 1998 smo pospešeno vzpostavljali računalniško mrežo na občinski upravi, nabavili in opremili 3 pisarne. Sredstva v letu 1999 bodo namenjena dokončanju računalniške mreže, nakupu novih programov in nakupu SOFT in HARDVVARE opreme. Preuredli bomo konferenčno sobo in zamenjali dotrajano pisarniško opremo.« Komentar naj si torej bralci ustvarijo sami, jaz pa vseeno ne morem mimo vprašanja, kaj je za vas programska oprema (s tujko se temu reče oz. napiše sicer SOFTVVARE in ne SOFT). V čem vi vidite razliko med programsko opremo in besedico softvvare (soft-vvare (angl) - programska oprema, opomba J. S.)? Poleg tega pa še tole vprašanje. Toliko denarja ste namenili za računalniško »SOFT« in HARDVVARE opremo ter vzpostavitev računalniške mreže, občina Domžale pa še vedno ni dostopna prek interneta (tu mislim na WWW računalniško obliko). Kdaj se bo to zgodilo (denarja za to je vsekakor več kot dovolj)? Prava sramota je za občino Domžale in za vas kot županjo, da naša občina še vedno ni dosegljiva v tem svetovnem spletu računalniških omrežij, kot rečemo internetu. Omenjate tudi projekt javne razsvetljave na Rodici oz. v Jaršah, češ da tega nismo »iztržili« opozicijski svetniki. Pa še kako smo ga, sicer s taža-vo, pa vendarle, »iztržili« opozicijski svetniki, verjetno vam ves potek te zgodbe še ni povsem jasen. Napisal bi vam lahko še mnogo besed, vendar si bom dovolil, da nekaj vaših »ocvirkov« prihranim za prihodnjič. Jed bo namreč bolj slastna in z večjim užitkom se je bom lotil. Za konec pa vseeno še nekaj. Sami že veste, da kadar omenim »kreditiranje«, mislim s tem na »vaše sporno kreditiranje«, ki ste ga izvedli pred leti, ko ste mimo razpisov, mimo vednosti občinskega sveta po samo vam znanih »kriterijih« »kreditirali« ozek krog podjetij. In te »kredite« so lahko dobili samo »od vas posvečeni«, bilo jih je 5 ali 6. Upam, da so tiste »kredite« ta podjetja že vrnila, bojim pa se, da bo ob koaliciji, ki vas podpira, povsem možno ponovno »tovrstno kreditiranje«. In še tole, nam zaupate, zakaj ste si usluge za dosežke, ki jih je v preteklem mandatu uspešno izpeljal občinski svet, ki ga je takrat vodil dr. Miha Brejc in v katerem so imele pomladne stranke večino, pripisali kar sebi, in to v predvolilni brošurici? In zakaj ste ob tem dejanju zlorabili uradni grb Občine Domžale? Bos te tovrstna nemoralna in kazniva početja ponavljali tudi v bodoče? JANEZ STIBRIČ 26 /lamnik Domžale edstavniki osnovnih šol, ki so bile na področju športa najuspešnejše v letošnjem šolskem letu (od leve): 2. mesto ŠŠD OŠ Vencelj Perko; 1. mesto: OŠ Domžale; 3. mesto ŠŠD OŠ Mengeš. Čestitamo! ŠPORTNA ZVEZA DOMŽALE Zaključek športnega šolskega leta * Športna zveza Domžale je ob koncu letošnjega šolskega leta pripravila tradicionalno prireditev, na koncu letošnjega šolskega leta pripravila tradicionalno prireditev, na kateri so bili na predlog osnovnih šol razglašeni športniki in športnice osnovnih šol, ki smo jih predstavili v prejšnji številki Slamnika, hkrati pa so bili najboljšim šolskim športnim društvom podeljeni tudi pokali. Osnovni šoli Domžale -119 točk za prvo mesto V točkovanju ekipnih tekmovanj osnovnih šol domžalske regije je prvo mesto zasedla Osnovna šola Domžale, osvojila je 191 točk. Največ točk so jim prinesla prva mesta v košarki, malem nogometu, atletiki in na krosu; druga mesta so zasedli v košarki, streljanju, rokometu, atletskem tro boju, namiznem tenisu, šahu in badmintonu, hkrati pa so njihovi učenci dosegli še vidnejše uvrstitve na državnem prvenstvu v krosu, na maratonu, štatetnem uličnem teku, na tekmovanju plesnih skupin v Šolski košarkarski ligi in teku trojk. Posebno priznanje Športne zveze Domžale je že drugo leto zapored prejel tudi g. Darko ORA-ŽEM, ki je gibalo športa na šoli. Takih športih pedagogov, ki bi ves svoj prosti čas namenjali mladim športnikom tako učencem v šoli kot mladim zunaj nje, ni veliko. Sicer pa o letošnjem nagrajencu govorijo športni rezultati OŠ Domžale, ki se je na vseh tekmovanjih praviloma uvrščala v sam vrh. V imenu športnikov Osnovne šole Domžale sta pokal prevzela uspešna tekmovalca in najboljša športnika na tej šoli Suzana Mladenovič in Andraž Cregorič. 2. mesto - ŠŠD OŠ Vencija Perka Šest ekipnih zmag v košarki, rokometu, šahu, badmintonu in malem nogometu, druga mesta v košarki in odbojki ter sedem bronastih medalj v odbojki, rokometu, namiznem tenisu, šahu in atletiki je prineslo 183 Obiščite Domžalski dom na Veliki planini Velika planina je v letnem času privlačna za sprehode, prav tako pa je tudi izhodišče za večje planinske ture. Posebne užitke pa nudi na športnem področju: zmajarstvo, letenje s padalom ter gorsko kolesarjenje. Planinsko društvo Domžale ima na tej visokogorski planoti, kjer je eno najbolj ohranjenih pastirskih naselij na Slovenskem, svoj dom. Domžalski dom na Veliki planini vas tudi letošnje poletje vabi, da ga obiščete. Veseli bodo tako sprehajalcev in izletnikov, kot tudi tistih, ki se boste odločili, da na Veliki planini preživite svoj dopust. Dobrodošli! točk in drugo mesto Šolskemu športnemu društvu Osnovne šole Venclja Perka, katerega delo je usmerjal in vodil učitelj športne vzgoje Primož Parkelj. 3. mesto - ŠŠD Mengeš Tretje mesto so osvojili športniki Šolskega športnega društva Osnovne šole Mengeš; ti so prvo mesto osvojili v odbojki in namiznem tenisu, bili drugi v košarki, namiznem, tenisu, jesenskem krosu, atletiki ter tretji v košarki. Delo ŠŠD je usmerjal učitelj športne vzgoje Janez Zaje. Športna zveza Domžale se je s posebnim priznanjem zahvalila tudi Sašu Kiselaku za vzorno organizacijo in izvedbo košarkarskih tekmovanj v letošnjem šolskem letu. Ob koncu sta se g. Marjan Corza, predsednik ter. g. Ranko Cukrov, sekretar Športne zveze Domžale, iskreno zahvalila vsem, ki so v letošnjem šolskem letu prispevali, da je bila Športna zveza Domžale ena izmed redkih v naši državi, ki v celoti izvaja program šolskih športnih tekmovanj. Vsem udeležencem tekmovanj, še posebej prejemnikom priznanj ŠZ Domžale, sta za dosežene uspehe iskreno čestitala, še posebej pa sta se spomnila vseh, ki so zaključili osemletno šolanje. Zaželela sta jim uspešno nadaljevanje šolanja ter veliko športnih uspehov v novih sredinah, vsem učencem pa prijetne počitnice. V. V. Najboljša športnika Osnovne šole Domžale v tem šolskem letu: Suzana Mladenovič in Andraž Cregorič. Najboljši športniki so »doma« na Osnovni šoli Domžale Športna zveza Domžale je ena izmed redkih v Sloveniji, ki v celoti izvaja šolska športna tekmovanja v naši regiji, v katerih že kar nekaj let zmaguje Osnovna šola Domžale. Njihovi učenci in učenke se radi udeležujejo vsakovrstnih športnih tekmovanj, kamor prihajajo dobro pripravljeni, saj se športni mentorji trudijo, da ne bi le sodelovali, temveč tudi zmagovali. Kratek sprehod skozi zgodovino šolskih športnih tekmovanj pokaže, da je bila Osnovna šola Domžale največkrat ekipna zmagovalka v posameznih šolskem letu, pa naj je bilo to v času, ko so športnike te šole vodile: )ože Smrdel, Ela Košir, Breda Bevc ali pa Darko Ora-žem, ki športne dejavnosti vodi že 14 let in je letos za svoje uspešno delo prejel tudi posebno priznanje Športne zveze Domžale. Kot zanimivost naj povemo, da so njihovi učenci in učenke odlični tako v posameznih kot v ekipnih športih ter da so posamezniki aktivni tudi v športnih društvih in klubih zunaj šole ter tudi v njih dosegajo velike uspehe. Osnovna šola Domžale pa ne sodeluje le v tekmovanjih v okviru Športne zveze Domžale, temveč jo najdemo kot eno najuspešnejših ekip v Šolski košarkarski ligi, kjer je v letošnjem šolskem letu blestela njihova navijaška (plesna) skupina, ki je osvojila 2. mesto v Sloveniji. Fantje in dekleta imajo šport radi. Nikoli jim ni odveč ostati po pouku ali priti na trening v popoldanskem času. Zavedajo se, da je le trdno delo uspeh in da le dobro pripravljeni posamezniki in ekipe lahko dosežejo uspeh. Na teh uspešnih poteh jih vodijo tako mentorji športne vzgoje kot tudi vodstvo osnovne šole, ki za najboljše športnike vsako leto pripravijo poseben izlet in tudi sicer zagotavlja, da se športniki lahko udeležujejo tekmovanj, hkrati pa so vsi na šoli z njihovi uspehi seznanjeni. V letošnjem letu so bili najuspešnejši v košarki, saj so osvojili v tem športu dve prvi in eno drugo mesto; prvi so bili tudi v malem nogometu in šahu, njihovi atleti pa so bili najboljši tako vseekipno v malem in velikem atletskem športnem pokalu, kjer so odnesli tudi oba pokala za posamezno kategorijo. Najboljši so bili tudi na jesenskem krosu. Njihove ekipe so dosegle tudi sedem drugih mest med njimi v streljanju in rokometu, v atletskem troboju, namiznem tenisu in šahu (MDKI) ter badmintonu. Bronaste medalje pa so osvojile njihove ekipe v odbojki, nogometu in šahu. Kot že zapisano, pa so poleg uspehov na tekmovanjih Športne zveze domžalske regije učenci in učenke te OŠ dosegli še naslednje vidnejše uvrstitve: 2. mesto ekipno letnih 1986 na državnem prvenstvu v krosu za osnovne šole, prvo mesto na ljubljanskem maratonu in na državnem prvenstvu OŠ v štafetnem uličnem teku, tretji pa so bili tudi na ekipnem državnem prvenstvu v teku trojk. To so seveda le evidentirani uspehi, športnih uspehov posameznikov je še več in tudi v njihovih uspehih se kaže dobro delo te šole na področju športa. Kje so vzroki za tako uspešno delo, smo povprašali mag. Jožico Polanc, ravnateljico te šole, ki je povedala:« Športni uspehi naše šole so rezultat usklajenosti dela v celotnem učiteljskem zboru in zagnanosti ter strokovnosti učiteljev športne vzgoje!« V. V. Skupna slika pred pričetkom tekme na razmočenem igrišču v Domžalah Nogometno srečanje veteranov Domžal in Zlatega Polja V sklopu otvoritve novih športnih objektov sta se v Domžalah srečali nogometni ekipi veterani nog. kluba Domžale in Zlatega Polja. V predhodnih dogovorih je bilo rečeno, da se po možnosti odigra nočna tekma na razsvetljenem pomožnem igrišču v Domžalah. Čeprav je bilo vreme deževno, smo se zbrali v petek, enajstega junija, in odigrali nočno tekmo, katero je korektno vodil sodnik Franci Černi-goj s svojima pomočnikoma Vladom Repovžem in Slavkom Miletičem. Čeprav smo Zlatopoljci kar dvakrat povedli, smo na težkem igrišču ob koncu tekme priznali premoč gostiteljem in zmago 5:4. Naj povem, da sta za domačo veteransko ekipo poleg dobrih domačih igralcev zaigrala tudi oba trenerja članske nog. ekipa BS Tehnika nekdanje nogometne zvezde Mihajlo Petrovič in Nikola Jo vanovič. Po dolgotrajni poškodbi pa se je v njihovo ekipo vrnil na vratarsko mesto nekdanja legenda, čuvaj mreže, šestdesetletni Vinko Kušar in dokazal, da je še vedno vešč svoji nalogi. Tekme se je udeležil tudi predsednik nog. kluba g. Stane Ora-žem in poleg soigralcev dobro igral za našo ekipo. Ta se je odlično »su-perstavila« favoriziranim Domžalča-nom, katerih ekipo je sestavil selektor g. Bojan Osolin (z njim so tekli tu- di vsi predhodni pogovori). Njegovo mnenje po končani tekmi je bilo, da bi morali v bodoče pripraviti večkrat podobna druženja. Z njegovim mnenjem pa smo se strinjali tudi vsi prisotni. Kljub deževnemu vremenu se je zbralo ob igrišču kar precej gledalcev, navdušenih nad duhovito, dinamično in športno igro obeh ekip. Sledil je zaključni del srečanja pred prostori NK, ker smo izmenjali mne- nja o odigrani tekmi, o vsakdanjem rekreativnem življenju, beseda pa je tekla tudi o NK BS Tehniku, saj je do segel v zadnjem obdobju zavidljive rezultate. Naj ob koncu izrazim prisrčno zahvalo pokroviteljema srečanja g. To •netu Tomažin-Mercedes BAR in g. Tinetu Grošlju ter vsem, ki so kakor koli prispevali k temu zares nepozabnemu srečanju. T. HABJANIČ ATLETSKI KLUB DOMŽALE Olimpijski tek Domžale spadajo med tista slovenska mesta, kjer smo v organizaciji Atletskega kluba Domžale vsa leta tekli olimpijski tek. Sprva v domžalskem športnem parku, nato pa so se tekači preselili pod ihanske skakalnice in olimpijski tek že nekaj let tekmovalci in rekreativci tečejo v okolici Krumperka in Gorjuše. Ob pomoči smučarjev iz Ihana je tudi letos Atletski klub Domžale pripravil tradicionalni olimpijski tek, na katerem so tekli tekači iz vse Slovenije. MOSKVA, MILANO, CHAREVILLE IN DOMŽALE SKUPAJ V EVROPI Ta mesta bo letos v septembru združila košarka PASSERELLE je novo ime v kategorizaciji igralcev, ki ga je uvedla mednarodna košarkarska zveza - FIBA, velja za starost igralcev do 14 let. To generacijo košarkarjev je FIBA letos prvič uvedla v mednarodni program prvenstev. FIBA bo tako tudi prvič organizirala Evropsko prvenstvo za passarel-le. Kvalifikacije, ki bodo septembra letos, je mednarodna košarkarska zveza dodelila štirim državam: Rusiji, Italiji, Franciji in Sloveniji. FIBA in košarkarska zveza Slovenije - KZS je organizacijo kvalifikacijskega turnirja zaupala našemu klubu še posebno, ker v prihajajoči sezoni praznujemo 50 letnico kluba in igranje košarke v Domžalah. Tako bodo osrednja mesta pred tekmovanji: Moskva, Milano, Chareville in Domžale. Reprezentance so v naslednjih skupinah. Skupina A: Chareville (Francija): Nemčija, Češka, Luxemburg in Francija Skupina B: Moskva (Rusija): Jugoslavija, Litva, Estonija in Rusija Skupina C: Domžale (Slovenija): Hrvaška, Madžarska, Bolgarija in Slovenija Skupina D: Milano (Italija): Andora, Švica, Albanija in Italija Od prvenstva opravičeno veliko pričakujemo, predvsem pa bo to po letu 1969, ko je bilo v Domžalah 4. Balkansko prvenstvo v košarki za mladinke, prvo uradno večje mednarodno tekmovanje in prvo FIBA prvenstvo v Domžalah. V slovenski reprezentanci bodo tudi domžalski predstavniki: trener Sašo Kisela in najmanj dva igralca. Slovenski kvalifikacijski turnir bo potekal v hali KC Domžale od 3. do 5. septembra 1999. Za vodjo turnirja je KZS določila Lada Gorjana. Prisotna pa naj bi bila tudi nacionalna televizija. Prav gotovo bo to velika priložnost promocije mesta Domžal in pa tudi naše košarke, bo pa hkrati tudi veliki organiazcijski zalogaj za naš kraj in seveda naš klub. Prepričani smo, da nas bodo pri organizaciji podprli tudi domžalski gospodarstveniki in podjetniki in tako lahko s skupnimi močmi v najlepši luči predstavimo naš kraj - Domžale. KK DOMŽALE (G. L.) Uspešna poletna atletska sezona Jože Pirnat - zmagovalec atletskega mitinga v Italiji Vse poletje so v Italiji različnih atletski mitingi, ki se jih udeležujejo tudi člani Atletskega kluba Domžale. Na enem izmed njih je v začetku julija dosegel mednarodno zmago metalec kopja Jože Pirnat. Dve zlati medalji za Lada Hribarja Pred kratkim je bilo v Kopru veteransko prvenstvo Slovenije, na katerem so sodelovali tudi trije atleti iz AK Domžale, in sicer Anton Založnik, Ivo Leskovšek in Lado Hribar. Vsi trije so dokazali, da se z redno vadbo, predvsem pa vključevanjem v dejavnosti Atletskega kluba Domžale, kjer je g. Založnik trener metalcev, ohranja visoka fizična kondicija, ki jim je omogo čila lepe rezultate. Posebne čestitke zasluži tekmovalec Lado Hribar,saj je med veterani osvo jil kar dva naslova, postal je državni prvak v teku na 1500 in 5000 m. Čestitamo! Bronasta medalja za Tomaža Kušarja Na stadionu Železničarskega športnega društva ŽAK Ljubljana je bilo v juliju državno altetsko prvenstvo za starejše mladince in mladinke, katerega se je udeležilo tudi pet članov Atletskega kluba Domžale. Dušan Zaje je tekel na 400 in 800 m, Tomaž Kušar na 2000 m/zapreke, Matija Narobe pa je skakal v daljino. Larisa Capuder se je s svojimi vrstnicami pomerila v tekih na 100 in 200 m, njena sestra Nastija pa v troskoku in daljini. Najboljšo uvrstitev je dosegel Tomaž Kušar, ki je v teku na 2000 m zapreke osvojil bronasto medaljo. Bojana Vojska v državni reprezentanci Atletinja Bojana Vojska se je kot članica reprezentance Slovenije udeležila sedmeroboja reprezentanc Cipra, Madžarske, Irske, Češke, Anglije, VVelsa in Slovenije, ki je bil letos v okviru mednarodnega mitinga v Budimpešti. V teku na 400 m z ovirami je v sedmeroboju dosegla peto mesto, skupaj v okviru mitinga pa 10. Mlajši atleti pa vse poletje uspešno tekmujejo na manjših tekmovanjih in dosegajo lepe rezultate. Na startu pod ihanskimi skakalnicami se je tako zbralo več kot 300 udeležencev, med njimi mnogo mladih, ki so se pomerili na štiri in enajst kilo metrov dolgi |)rogi. Po kratkem pozdravu in nagovoru g. Marjana Gor-ze, predsednika Atletskega kluba Domžale, so so med pravim nalivom tekači in tekačice ob zvokih Godbe iz Moravč pognali na progo in jo uspešno tudi pretekli. Med njimi so bile cele družine, pa tudi tekmovalci, ki jih srečujemo na atletskih tekmovanjih. Prva sta na cilj štiri kilometrske proge pritekla Tomaž Skolič in Darja Kokalj, na daljši proti je bil prvi lože Petkov-šek, med dekleti pa je bila na 10 km dolgi progi prva Joži Lenassi. Atletski klub Domžale je podelil tudi vrsto praktičnih nagrad. Prva sta jih dobila Franc Rozina iz Ljubljane in Janka Jerman iz Radomelj, saj sta bila najstarejša udeleženca letošnjega olimpijskega teka, preostala darila pa so dobili izžrebani tekači in tekačice. Družabni del sta popestrila člana ansambla Hlebec kruha. Atletski klub Domžale se zahvaljuje vsem sponzorjem, zlasti Občini Domžale, vse tekače in tekačice pa vabi, da se udeležijo tudi olimpijskega teka v letu 2000. V. V. STREHOVEC dr. Jagoda Potočnikova 15, 1230 Domžale telefon: 061/712-990 722-122 Ordinacijski čas: Ponedeljek od 13.-19. ure Torek od 9.-12. ure Sreda od 13.-19. ure Četrtek od 13.-19. ure Petek od 9.-12. ure Domžale /lamnik Reorganizacija domžalske kabelske TV Vse občane, ki posedujejo priključek na kabelsko TV, oz. kabelsko -razdelilni sistem (KRS) DOMŽALE -VIR - DOB želimo obvestiti, da so se Sveti krajevnih skupnosti -Dob; - Slavka Šlandra Domžale; - Venclja Perka Domžale odločili, da bodo delovanje KRS izvajali v pravno-organizacijski obliki zavoda kol pravne osebe. Za takašno pravno-organizacijsko obliko so se odločili, ker kabelski operater opravlja do javnost prenašanja RTV signalov, ki je širšega družbenega interesa in katere cilj ni pridobivanje dobička. Sveti so se odločili, da predlagajo tako obliko organiziranosti vsem solastnikom celotnega kabelskega omrežja, t. j. vsem fizičnim in pravnim osebam, ki so prispevali sredstva k njegovi izgradnji. Te osebe imajo lastninsko pravico v idealnem sorazmerju glede na celoto v obsegu lastnih vloženih sredstev in po tem predlogu nastopajo kot ustanovitelj zavoda. Potemtakem bo vrednost njihovega solastniškega dela predstavljala ustanovni kapital zavoda. Višina ustanovnega kapitala bo izračunana na osnovi predhodne cenitve sistema, ustanovitelji pa bodo vpisani v sodni register. Ustanovitelji za obveznosti zavoda ne odgovarjajo! Zaradi velikega predvidenega števila ustanoviteljev zavoda bo AKT O USTANOVITVI (kot ustanovni akt zavoda) predvidel, da se interesi slednjih uresničujejo na Skupščini ustanoviteljev zavoda. Z zavodom bo upravljal Svet zavoda, sestavljen iz predstavnikov ustanoviteljev in predstavnikov javnosti. Osnovna dejavnost zavoda bo: telekomunikacije in RTV dejavnost v kontekstu upravljanja zgrajenega omrežja KRS na območju Domžal, Vira in Doba ter njegove nadaljnje izgradnje. Razvojno gledano naj bi se zavod poleg osnovne dejavnosti ukvarjal tudi s produkcijo lokalnega TV programa, seveda ko bodo materialne možnosti v naslednjem časovnem obdobju to omogočale. Zavod se bo financiral iz sredstev naročnine in vzdrževalnine, katera bo neprofitna in bo zagotavljala samo pokrivanje stroškov: - za avtorske pravice producentom RTV signalov, ki se prenašajo po kabelskem omrežju; - rednega vzdrževanja in zavarovanja sistema; - ostalih fiksnih stroškov. Prav tako bodo ta sredstva zagotavljala obnovo KRS - amortizacijo. Svet V spomladanskih izdajah Slamnika ste veliko pisali o čiščenju in vzdrževanju našega okolja in ravno v tem času je nekdo (verjetno ne s slabim namenom) označil neko pot po gozdovih okrog Ihana z neuničljivim plastičnim trakom. Prav bi bilo, da organizator to plastiko pospravi v prihodnje pa to naredi morda s papirnatimi trakovi ali z naravno razgradljivo apneno barvo. IANI / HRIBAR Že dolgo časa - tudi med TENIŠKIMI PRIREDITVAMI - nekdo promovira Domžale in tudi Slovenijo (ograja med Bertoncljem in TEN TENom). Sprašujem se, koliko honorarja bo za to delo potegnil on ali pa tisti, ki je za take »REČI« odgovoren in tega noče videti. Vsekakor pa za oba velja; KJER SE OSEL VALJA, DLAKO PUSTI. zavoda pa se bo lahko glede na dejanske potrebe odločil, da predvidi pospešeno amortizacijo za razširitve ali posodobitve kabelskega omrežja. Namen zavoda je vključevanje v širši okvir kabelskih operaterjev Slovenije s ciljem spremljati razvoj, posodabljanje, vzdrževanje, obnovo, širitve (dogradnje) KRS. Cilji zavoda bodo usmerjeni tudi k ažurni uporabi aplikacij tehnoloških dosežkov na področju kvalitetne distribucije RTV signalov, izvajanju komercialnega in nekomeri-calnega lokalnega TV programa in postopnemu večanju števila prenašanih RTV programov po omrežju. Pbstopki organiziranja zavoda: Osnovni pravni akt je akt o ustanovitvi zavoda. Akt je že v celoti priprav^ Ijen v obliki predloga, katerega vsebina bo posredovana solastnikom KRS. Izvlečki njegove vsebine so deloma objavljeni v tem obvestilu, predlog akta (v celoti) pa se nahaja na sedežih krajevnih skupnosti. V prihodnjih tednih je predviden tudi obisk predstavnikov krajevnih skupnosti pri vseh solastnikih KRS z namenom, da se skuša doseči soglasje ustanoviteljev glede vsebine ustanovnega akta. Takšen pristop je potreben zaradi velikega števila solastnikov - ustanoviteljev zavoda, ki se bodo 0 sprejemu ustanovnega akta odločali na dva načina: ' 1. neposredno s tem, da podpišejo ustrezno izjavo 2. na skupščini solastnikov, ki bo sklicana prek javnih glasil in tudi s pisnim vabilom, naslovljenim na vsakega solastnika. Za vpis vsakega solastnika kot ustanovitelja v sodni register, kar je končni cilj, bo vsak solastnik glede na veljavne predpise moral posredovati sledeče podatke:; - EMŠO (fizične osebe); - matično številko (pravne osebe); - fotokopijo obvestila zavoda za statistiko RS o dodelitvi matične številke pravni osebi; - naslov, kraj, poštno številko fizične, oz. pravne osebe ter lastnoročni podpis (pri pravnih osebah pa žig in podpis direktorja) na pristopni izjavi o sprejemu ustanovnega akta. Glavne prednosti ustanovitve zavoda so predvsem: - redno vzdrževanje, posodabljanje in nemoteno obratovanje sistema; - zagotovitev delovanja sistema v okviru veljavne zakonodaje: - ažurno pridobivanje licenc za distribucijo posameznih RTV programov v kabelskem omrežju. Nadzorni odbor KRS Domžale -Vir-Dob /O banka domžale obvešča vse svoje komitente, da je uvedla nove storitve ELEKTRONSKA BANKA PROKLIK Elektronska banka PROKLIK omogoča samostojnemu podjetniku, da lahko vse negotovinske bančne posle opravi prek svojega osebnega računalnika od doma ali iz delovnega mesta DARILNI ČEK Je posebna vrsta čeka, ki ga komitenti kupijo in je namenjen za obdarovanje. AVTOMATSKI ODZIVNIK Omogoča komitentom pridobitev informacij o stanju na tekočem ali žiro računu SPREJEM GOTOVINE Pravne osebe lahko v enotah banke polagajo gotovino na bančnih okencih Oglasite se v eni izmed enot Banke Domžale, kjer boste pridobili vse dodatne informacije. /lamnik Parkirišča v Domžalah, kdo bo vas ljubil? Na podlagi 13, člena Pravilnika p ugodnem kreditiranju likvidnostnih težav zasebnikov in malih podjetnikov (Ur. Vestnik Občine Domžale, št. 8/99), Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo, objavlja v sodelovanju z Banko Domžale d. d. Domžale, RAZPIS UGODNIH KRATKOROČNIH KREDITOV ZA PREMAGOVANJE LIKVIDNOSTNIH TEŽAV ZASEBNIKOV IN MALIH PODJETNIKOV 7. PODATKI O KREDITU Razpisana vsota kreditov, ki se bodo dodeljevali za obdobje 9 mesecev po pogojih TOM + 1% znaša 335 mio SIT. 2. NAMEN UPORABE KREDIIA Krediti se lahko uporabijo za naslednje namene: a) plačilo davkov in prispevkov, plač in drugih dajatev b) nakupe repromateriala, c) nujna vzdrževalna dela i. UPRAVIČENCI Upravičenci, ki lahko zaprosijo za kredit, so: - podjetja, ki imajo najmanj 6 mesecev pred dnevom vloge za kicclil sedež in dejavnost v Občini Domžale in ki se po določbah Zakona o gospodarskih družbah uvrščajo med mala podjetja. - samostojni podjetniki, ki imajo najmanj (> meso cev pred dnevom zaprosila za kredit sedež na območju občine Domžale, in izpolnjujejo naslednje pogoje - preteklo poslovno leto so zaključili s pozitivnim poslovnim rezultatom - na dan prijave več kot 7 dni nimajo blokiranega žiro računa, prek katerega opravljajo dejavnost - izkazujejo likvidnostne težave, ki so razvidne iz razpisne In priložene dokumentacije iz 5. točke tega razpisa. 4. VIŠINA ZAPROŠENEGA KREDITA Višina zaprošenega kredita je odvisna od kredit ne sposobnosti prosilca in ne more biti nižja od 200.000 SIT in ne more biti višja od 2.500.000 SIT. Vloge za kredite, ki odstopajo od določenih zneskov, se zavrže. Posameznemu prosilcu se lahko likvidnostni kredit v okviru tega razpisa odobri večkrat, na podlagi vsakokratne njegove vloge ter razpoložljivih sredstev, vendar skupni obseg odobrenih kreditov ne more biti višji od 2.500.000 SIT. Pri povezanih firmah se kredit lahko dodeli vsaki od njih, vendar skupni znesek odobrenih kreditov v okviru enega razpisa ne sme presegati 2,500.000 SIT. .5. POTREBNA DOKUMENTACI/A Prosilci, ki imajo status samostojnega podjetnika morajo vlogi, pripravljeni na obrazcih, ki so predpisani v razpisni dokumentaciji, predložiti naslednjo dokumentacijo: - fotokopijo priglasitvenega lista, potrdilo I 'I )KS Izpostavi Domžale o stanju neplačanih davkov, ki ni starejša od 1. meseca, - izpis kumulativnega prometa na žiro računu po posamezniz mesecih za preteklo in tekoče poslovno leto, - fotokopijo zadnjih 5 izpiskov iz računa, prek katerega se opravlja dejavnost, - zadnjo odločbo o odmeri davka od dohodka iz dejavnosti in overjeno zadnjo napoved za odmero davka od dohodka iz dejavnosti. Prosilci, ki imajo status malega podjetja morajo vlogi, pripravljeni na obrazcih, ki so predpisani v razpisni dokumentaciji, predložiti naslednjo dokumentacijo: potrdilo DURS Izpostava Domžale o stanju neplačanih davkov, ki ni starejše od 1 meseca, - izpisek iz sodnega registra z vsemi sprememba-ni, ki ne sme biti starejši od 6 mesecev, - odločbo o opravljanju dejavnosti, - Obrazec BON 2, - Izpis kumulativnega prometa žiro računa podjetja za zadnjega pol leta, - fotokopijo obrazca prijav vseh zaposlenih v podjetju v pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje (M 1-2). Poslana dokumentacija se prosilcem ne vrača in se bo obravnavala kot poslovna skrivnost. V primeru dvomov o izpolnjevanju pogojev iz zadnje alinee 2. odstavka 3. točke tega razpisa lahko komisija iz 8. točke tega razpisa od prosilca pisno zahteva dodatno obrazložitev oz. dokumenta-(ijo. V kolikor je prosilec ne predloži v roku 15 dni po prejemu pisnega zahtevka, se vlogo zavrne kot nepopolno. 6. ROK ZA PRI/AVO NA RAZPIS Rok za prijavo na razpis prične teči od prvega dne po objavi ter traja do porabe sredstev. 7. NAČIN ODDA/E VLOG Vloge je potrebno oddati na razpisni dokumentaciji, ki jo prosilci ob plačilu 100 SIT lahko dobijo v času uradnih ur na Oddelku za finance in gospodarstvo, Ljubljanska 69, Domžale, soba 71. Potrdilo o plačilu je potrebno priložiti vlogi za kredit. Vloge i< potrebno osebno oddati na OJbčino Domžale, Ljubljanska '.'», Domžale, vložišče - soba št. 1, kjer bodo prosilci ob oddaji dobili tudi ustrezno potrdilo o zaporedni številki, dnevu in uri oddaje vloge. Vloge, ki ne bodo predložene v skladu z določbami 1. odstavka te točke ter vloge, ki ne bodo oddane na način, določen v 2. odstavku te točke, se ne bodo obravnavale in bodo zavržene. H. OBRAVNAVA VLOG Vloge za dodelitev kredita bo obravnavala posebna strokovna komisija pri pristojnem občinskem oddelku. Sklep o odobritvi oz. zavrnitvi kreditov bodo prosilci prejeli po pošti v roku do 30 dni od dneva prijave. Kreditojemalec mora podpisati kreditno pogodbo z Banko Domžale d. d. Domžale najkasneje v 45 dneh po prejemu sklepa o odobritvi likvidnostnega kredita, sicer mu preneha pravica do koriščenja. V takem primeru se mu izda Sklep o prenehanju pravice do koriščenja likvidnostnega kredita. Izbrana banka ima pravico, da višino zneska kredita zniža na kvaliteto zavarovanja kredita oz. glede na kreditno sposobnost prosilca. Izbrana banka ima pravico, da kljub sklepu o odobritvi kredita, s prosilcem ne sklene kreditne pogodbe, v kolikor se izkaže, da je le-ta krakotoročno kreditno nesposoben. 9. NADZOR NAD NAMENSKO PORABO SREDSTEV KREDITA Namensko porabo kredita, pridobljenega po tem razpisu, lahko preverijo pristojni organi Občine Domžale. Kreditojemalec je dolžan takoj vrniti dodeljeni kredit v primeru: - zamolčanja resničnih dejstev ali posredovanja lažnih podatkov, ki so vplivali na dodelitev kredita, - če se ugotovi, da je kredit izkoriščen za namene, ki niso našteti v 2. točki tega razpisa. V hh primerih se neodplačani del kredita revalorizira in obrestuje v višini zakonskih zamudnih obresti po stopnji, po kateri revalorizira kredite banka. Foto: Bogdan Osolin Posredujemo pri nakupu in prodaji privatizacijskih delnic podjetij (Helios, Tosama, Belinka, Krka...) Pokličite nas, uredimo Vam vse. Telefon: 061/13-30-325, 324-364, RBM, d. o. o., Dunajska 21, (1. nad.) Ljubljana 28 /lamnik Domžale LL «CBLJi IZ OCEN DOSEDANJIH KONCERTOV 1. koncert - Godalni kvartet Rosamunde -20. junij 1999 »Letošnji grobeljski festival je začela ena od temeljnih zasedb komorne glasbe, godalni kvartet. V ansamblu Rosamunda igrajo od leta 1999 štirje godalci: violinista Andreas Reiner in Simon Fordham, violist Helmut Nicolai in violončelistka Anja Lech-ner. Vodilni nemški godalni kvartet si je pridobil številna laskava priznanja na najodmevnejših koncertnih odrih in festivalih, njegove diskografske dosežke pa so izdali pri založbah, kot sta Berlin Classics in ECM Nevv Series. Tudi v Grobljah so sinoči dokazali, da sodijo v vrh najbolj plemenite komorne glasbene soigre. Na sporedu so bila le tri temeljna dela godalne kvartetne literature skladateljev Ha-ydna, Šostakoviča in Beethovna. Natančno in tehnično brezhibno muziciranje, poglobljene muzikalne poustvaritve s številnimi podrobnimi vzgibi in nenazadnje popolna ko-mornost so bili najbolj pomembni poudarki, ki so že sinočnji koncert v Grobljah tudi letos utrdili na ravni mednarodnosti. (...)« /dr. F. Križnar, Radio Slovenija,21.6.1999/ »Pod čudovitim stropom jelovškovih baročnih fresk je kot prvi na letošnjem mednarodnem festivalu komorne glasbe nastopil nemški godalni kvartet Rosamunde. (...) Festival komorne glasbe v Grobljah je letos prvič v organizaciji Kulturnega doma Franca Bernika iz Domžal, realizacijo pa je omogočila Občina Domžale. (...) Vrhunec kvarteta Rosamunde pa je bil godalni kvartet L.Van Beethovna. Karakteristična barva instrumentov, mehka prehajanja v frazi-ranju, ošiljena ritmična artikulacija, ki se je širila od iniciative prve violine do drugih članov kvarteta. Vsi odlični v oblikovanju skupnega hotenja, s čelistko.Anja Lechner, ki smo jo slišali s suvereno mehkobo in umetniško muzi-kalnostjo. (...)« / B. Uča-kar, Delo, 1.7.1999/ 2. koncert - Simfonični orkester Domžale Kamnik, dirigent Aleksandar Spasič, solista: Matej Zupan - flavta, )ože Kotar -klarinet; - 30. junij 1999 »Na sinočnjem drugem koncertu letošnjega 29. Mednarodnega festivala komorne glasbe Groblje 1999 so v cerkvi Svetega Mohorja in For-tunata nastopili domačini - Simfonični orkester Domžale Kamnik z dirigentom Aleksandrom Spasičem. Njihova uvodna in zaključna glasba očeta Leopolda in sina VVolfganga Mozarta je biLi lisla, ki je po tradiciji spet soočila ljubiteljske glasbene dosežke s poklicnimi. Te sta tokrat do največje možne po-ustvarjalne mere razigrala oba solista: flavtist Matej Zupan in klarinetist lože Kotar, ki sta se predstavila kot izvrstna solista in z igro na pamet v redko slišanem dvojnem Koncertu za flavto, klarinet in orkester v B.duru, opus 41 Franza Danzija, nemškega skladatelja zgodnje romantike. (...) /F. Križnar, Radio Slovenija, 1.7.1999/ »(...)Pri ansamblovem festivalskem nastopu velja priznati predvsem dve stvari: pametno in domiselno izbiro sporeda, nato pa prijetno in dovolj zanesljivo izvedbo skladbe Concertante za flavto ter klarinet in orkester Franza Danzija. (...)« /P. Kušar, Dnevnik, 2.7.1999/ 3. koncert - Štefan Dohr - rog, Mojca Pucelj -klavir;-7. julij 1999 »(...) Dohr je predstavnik odlične nemške šole hornistov, ki jih odlikujeta lahkotna virtuoznost in pevnost izraza. Rog zveni Dohru mehko in dinamično pretanjeno, intonacija je zanesljiva. Mojca Pucelj pa je s pianistično vehe-menco dopolnila zvočno dogajanje. Že Beethovnova Sonata je bila preudarno dozirana v muzikalni inteligenčni interpretaciji. Andante in Polacca C. Czernyja je bila virtuozni klasicistični zalogaj za oba. V območje romantične intime sta nas pospremila s Schumannom. Tu je blestel Dohrov dinamično dolgo vzdrževan ton. Prav lepo sta izvedla Vilanelle P. Ducasa in Andante R. Straussa. Introdukcija in tema z variacijami F. Straussa, delo italijanskega klasicizma, sta hornist in pianistka oblikovala lahkotno in tekoče. Hornist morda celo s preveliko lahkotnostjo tehnične virtuoznosti, kar zmorejo res le veliki mojstri. Prisrčno sta se od poslušalcev, ki jih je v Grobljah vedno več, Štefan Dohr in Mojc a Pucelj poslovila z delom Reverie.« /B. Učakar, Delo, 9.7.1999/ PROGRAM sreda, 28. julij 1999 ob 20.30 uri Cerkev Sv. Mohorja in Fortuna v Grobljah MARK ZELTSER - klavir (ZDA) PRIMOŽ NOVŠAK-violina MILE KOSI - viola CIRIL ŠKERIANEC - violončelo BORUT KANTUŠER, kontrabas Na sporedu: Franz Schubert: Godalni trio v B duru, D 471 Robert Schumann: Klavirski kvartet v Es duru, op 47 Franz Schubert: Klavirski kvintet (»Postrvin«), op. 114 petek, 30. julij 1999 ob 20.30 uri koncert bo v Tomčevi INICIATIVNI ODBOR dvorani Kulturnega doma Franca Bernika v Domžalah MARK ZELTSER - klavir (ZDA) Na sporedu: Franz Liszt: Sonata v h molu Sergej Prokofjev: Pet sar-kazmov Franz Liszt: Consolation v Des duru Franz Liszt: Mefisto valček » Nekaj enostavno bri-Ijantnega»-» Najbolj sija- jen pianist v Salzburgu zadnjih deset let »- to sta samo dve pohvali, ki jih je bil deležen pianist Mark Zeltser s strani kritikov New Yorka in Salz-burga. Njegovi številni nastopi na uglednih festivalih, kot so Tanglevvood, Ravinia, the Hollvvvood Bovvl, Salzburg, Rim, Monte Carlo, Berlin in Pariz, številni solistični recitali in televizijski nastopi po celem svetu so povzročile upravičeno primerjavo z legendarnimi pianisti. Vstopnice so v prodaji v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah od ponedeljka do petka od 10.00 do 1 2.00 ure, ob sredah tudi od 16.00 do 18.00 ure ter uro pred pričet-kom koncertov Proti gradnji glavne ceste Želodnik-Mengeš po do zdaj predlagani trasi Namen IO s podporo velike večine krajanov vasi Turnše, Češenik in Želodnik je zelo jasen in iz dneva v dan bolj upravičen oz. po mojem mnenju nujen. Po lastnem prizadevanju smo krajani, ki bi bili ob morebitni realizaciji zloglasne ceste in predlagane ind. cone neposredno ali posredno prizadeti, spoznali, da iz vrste utemeljiteljev, ki je takorekoč iz ure v uro daljša, prometnica po sprejeti trasi in predlagana ind. cona nikakor nista sprejemljivi. Tem posegom ostro nasprotujemo zato, ker: 1. se zavedamo posledic v obliki nadaljnjih posegov v naravo (ind. cona, Ljublj. sejem, prekategorizacija in degradacija prvega območja kmetijskih zemljišč in ekološko izjemno pomembnih območij,...), ki bi jih verižno sprožila in pospešila morebitna prometnica; 2. želimo ohraniti enega zadnjih koščkov skoraj neokrnjene narave, ki v domžalski občini predstavlja velik potendal za razvoj možnosti psihofizičnih sprostitev; 3. surovo razvrednoti poudarjeno biotsko vrednost in zmoti splet ekosis-temskih procesov celotnega predela od Turnš do Želodnika, kar je v izrazitem nasprotju z novim Zakonom o ohranjanju narave (ULRS - 56/99), ker: - to ožje in širše območje dejansko igra vlogo zatočišča za divjad in druge prosto živeče živali (poudariti velja visoko raznovrstnost ptičjih vrst in dvoživk), ki so si tod ustalile koridorje, kotišča, gnezdišča, drstišča; - trasa močno prizadene vlažen po-virni svet pod Češeniško-Prevojskimi gmajnami, ki ima poudarjeno biotop sko funkcijo; - trasa prečka in s tem občutno okrni naravno ohranjene gozdne hudournike, kot so Želodnik, Erjavec in Rovš-čica z značilno obrežno vegetacijo; - trasa posega v domorodne ostanke hrastovih gozdov - dobrav; - neposredno ali posredno prizadene tamkajšnje biotope, ki predstavljajo tekorekoč žive učilnice in laboratorije; - je v postopku za trajno ali začasno zavarovanje v bližnji ali širši okolici kar nekaj lokalitet (Blato-Mlake, barja v Češeniških gmajnah, opuščeni gli-nokop Plastenka), poleg tega pa se v širši okolici nahaja več pomembnejših lokacij, ki so evidentirane kot naravna in kulturna dediščina; 4. je bil del tega območja leta 1992 z občinskim odlokom začasno razglašen za naravni rezervat, ker se tu nahaja vrsta ogroženih rastlin z rdečega seznama fbarjevka, ki se tu nahaja, je v Sloveniji že veljala za izumrlo vrsto, dokler je niso tu ponovno odkrili). Morebitno uničenje bi pomenilo veliko izgubo lokalne in širše slo venske vrednote; 5. z vidika ohranjanja značilnosti krajinske podobe, ki v tem območju igra prepoznavnoslno vlogo, močno rani tipične krajinske strukture, ki pomembno vplivajo na prijetno in lepo razgibanost prostora (gozd oz. gozdni rob, obvodno rastlinstvo, gruče dreves in posamezna drevesa,...); 6. grobo poseže v naravne in krajinske kvalitete prostora, kot so: - reliefna struktura osamelca v Turnšah - ježe in struge hudournikov - preplet gozdnih in travnatih površin ter vodnih potez naravno sorazmerno dobro ohranjenih vodotokov Želodnik, Erjavec in Rovščica; 7. bi utegnila vizualno in fizično negativno vplivati na kulturnozgodovinske kvalitete, kot so dvorec Črne-lo z grajsko kapelo in dvorec Češenik / razglašenim grajskim parkom, arheološko nahajališče na osamele u Hribarjev hrib v Turnšah, kozolci in sakralno znamenje na Škrjančevem; 8. mestoma poseže v prvo območje kmetijskih zemljišč (Crnelsko-Koliške njive, obdelovalne površine na Želodniku, ...); 9. bi cesta hudo prizadela nekate re krajane, ki niso vajeni prenašati tovrstnih prometnih vplivov in posledic (hrup, emisije, nesreče,...), poleg tega pa bi zlasti v krajih Preserje in Skrjan-čevo sprožila nov val takšnih in drugačnih prometnih nezgod; 10. sploh ni potrebe po takšni glavni cesti skozi predlagano območje, ker bi enako funkcijo lahko prevzela že obstoječa sanirana in adaptirana cestna mreža, obenem pa bi se ohra nil ekonomsko-poslovni ritem dejavnosti ob magistralni < esli MK), od katere prometa so odvisni obstoječa podjetja, lokali in obrtniki; 11. je bil prvoten namen tega koridorja lokalno in ne medregijsko ali, še huje, meddržavno povezovanje, kar pa bi gotovo sčasoma terjalo prometnico večjih razsežnosti; 12. že v Spremembah in dopolnitvah dolgoročnega družbenega plana občine Domžale prihaja do ostrih paradoksov, saj se na istem območju (južni del Češeniško-Prevojskih gmajn) križajo zasnove za varovalni gozd, zasnove za zavarovanje kultur ne dediščine in brezobzirne zasnove za'spremembo v stavbno zemljišče, ki pa avtomatično izvrže prejšnji dve. Prav tako pa v omenjeno območje sodi Udi precejšen del trase za cesto; 13. je obravnavana prometnica in ind. cona v popolnem nasprotju s Strategijo varstva okolja v občini I )oni/,ile; 14. je bila gozdarska stroka zgrožena ob seznanitvi s to cesto. Zakaj?! 15. želimo spremeniti oziroma okrepiti zavest o varstvu narave, kar je pa v nasprotju z miselnostjo v času, ko se je koridor za to cesto in ind. cono sprejemal, in se tako približati usmerjenosti EU, ki vse višje vrednoti pomen neokrnjene narave; 16. bi predlagana cesta in ind. cona neusmiljeno uničili in zaprli ustje v naravni prostor, kjer še lahko občutimo in se v občudovanju prvobitnosti narave, ki jo v urbani družbi vse bolj pogrešamo, naužijemo telesnih in predvsem duhovnih mm i. V primeru, da zgornja dejstva ne bi zadoščala za razveljavitev obstoječega koridorja za traso glavne povezovalne ceste Želodnik-Vodice na odseku Želodnik-Mengeš in za občutno zmanjšanje območja, predviden.■>•,,. z,i ind. i ono Želodnik, zahtevam v pisni obliki obrazložene argumente pristojnihl Lep pozdravi |OŽE KOZJEK študent oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Biotehniška fakulteta Poročni »da« v Moravčah in Vidergi Bodita srečna in sreča naj bo večna - novoporočenca Moravča-na Franci in Lidija PER. To je bil poseben dan, ki si ga bosta nedvomno zapomnila za vse življenje. Ta dan sta namreč izbrala za poroko na 11. kmečki ohceti po starih običajih v znanem turističnem kraju Viderga pri Mlinšah. Bila sta med izbranimi pari, ki so se prijavili na razpis v časopisu Zasavc. »ZASAVSKI PAR« 99 je v poročni dvorani Vidergar poročil zagorski župan Švagan v prisotnosti matičar-ke in prič. Vsi pari so bili v narodnih nošah, vozili pa so jih s konjsko vprego in na okrašenih zapravljivč-kih. Organiziran je bil sprevod s ko- njeniki, skupino narodnih noš, ma-žoretk, godbe iz avstrijske Koroške, narodne noše iz Dragatuša, vseh pet poročnih parov in ostali. Vsak par sta prej zaslišala Betka ŠUHEL in lanez DOLINAR. Po končanih poročnih obredih je bil žreb vseh parov za podelitev sobnega in kuhinjskega pohištva »SVEA« Zagorje. Naj povemo, da so štirje pari prejeli spalnico, en par pa kuhinjo. Vsi so bili veseli darila, za katerega so se zahvalili predstavniku SVEE. Zatem je sledilo skupinsko fotografiranje vseh parov, pa skupno kosilo v gostilni Vidergar. Istega dne sta se v farni cerkvi Sv. Martina v Moravčah poročila Fran- ci in izvoljenka Lidija v navzočnosti prič Andreje MAROLT in Robija RESNIKA. Svečani obredje opravil župnik Viktor PRIMOŽIČ v prisotnosti domačih, sorodnikov in drugih. Lahko bi dodali, vse se spreminja, običaji, časi, ljudje, le ljubezen ostaja enaka. Ni je velike ljubezni, kajti vse, ki so prave, so velike. Enajsta ohcet po starih običajih v Vidergi je ena izmed njih. Perova si želita, da bi bila v zakonu srečna, da bi imela službo in ju ne bi presenetila hujša bolezen. Srečno, mladoporočenca! |OŽE NOVAK Franci in Lidija Per (Foto. |. Novak) LIP RADOMLJE d. d. VABI K SODELOVANJU - več mizarjev - lahko tudi pripravniki, s IV. stopnjo izobrazbe - več delavcev za delo v proizvodnji s I. stopnjo izobrazbe (končana OŠ) Zaradi povečanega obsega dela je zaposlitev za določen čas, z veliko možnostjo kasnejše zaposlitve za nedoločen čas. Pisne prošnje naslovite v 1 5 dneh od objave na kadrovsko službo podjetja, Preserje, Pelechova 15, 1235 Radomlje. Dodatne informacije lahko dobite v kadrovski službi po tel.: 727-122. 515 Domžale /lamnik 29 OPTIKA BRIGHA BUKOVČEVA 30, VIR PRI DOMŽALAH, tel.: (061) 711-890 -OKULISTIČNI PREGLEDI - UVOŽENA STEKLA ESSILOR - INTERVIEVV STEKLA ZA DELO NA RAČUNALNIKU, VARILUX id. - KONTAKTNE LEČE -VELIKA IZBIRA KVALITETNIH SONČNIH OČAL DELOVNI ČAS 8h-19h SOBOTA 8™-12h PVC-ALU OKNA, |—I CIMCTfl Al vrata, zimski vrtovi LJMIiShHAL i kAkovosii iN i/kijsi ni Vrednost oknu! 'd.o.o. SAVSKA C. 48, DOMŽALE PRODAJA, MONTAŽA, SVETOVANJE tel.: 061/716-819 gsm: 041/643-062 okenske police lamelne zavese žaluzije polkna rolete... 1SCG IZOBRAŽEVALNO SVETOVALNI CENTER IN GRAFIČNE DEJAVNOSTI, d.o.o., DOMŽALE 1230 Domžale. Kolodvorsko 6. tel. 061/711-0H2. tel/faks; 061/712-278 razpisuje • Srednje in strokovne šole — verificirani programi: — trgovska šola (IV. stopnja) — usposabljanje računovodij V/l (400 ur) — gostinska šola: kuhar, natakar, IV. stopnja (dokvalifikacija in/ali prekvalifikacija) • Programi za dopolnilno izobraževanje in usposabljanje • TUJI JEZIKI: — nemščina in angleščina po programu College PANTEON • RAČUNALNIŠKI TEČAJI: — Windows 95, Word for Windows, Excel, OFFICE 97... • Usposabljanje za delo EX seminar — protieksplozijska zaščita električnih naprav (osnovni in obnovitveni tečaj) Seminar: računovodstvo malih podjetij Seminar za vodenje poslovnih knjig s.p. Varstvo pri delu in požarno varstvo Seminar: higienski minimum (osnovni in obnovitveni) Tečaj strojepisja Tečaj skladiščnega poslovanja Tečaj za voznike viličarjev Tečaj za traktoriste — varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki • TEČAJ CESTNOPROMETNIH PREDPISOV • PROGRAMI ZA PROSTI ČAS: — tečaj šivanja in krojenja — kuharski tečaj VPIS DO 10. SEPTEMBRA 1999 Prijave sprejemamo na Izobraževalno svetovalnem centru (prej Delavska univerza) vsak dan od 7. do 15. ure, ob ponedeljkih in sredah od 7. do 16. ure ali na tel. številki (061) 711-082 in (061)712-278. Mali oglasi mlajši moški. Tel. 061/ 738-488. SLAMNIK 7 2 0 - 1 0 0 ZAPOSLIMO ključavničarja z znanjem elektro varjenja. Prednost imajo RELACIJA Domžale-Moravče-Blagovica: kupim nezazidljivo parcelo za postavitev čebelnjaka. Tel.: 041/ 674-639 PESKAMO kovinske predmete, kmetijske stroje, ograje na terenu, itd. Praznimo greznice, kontejner-ski odvoz, drobljenje kamenja na njivah in parcelah. Tel.: 061/722-056. SERVIS šivalnih strojev, Kajuhova 15, Preserje (v bližini Kemisa). Delovni čas: od 9.-12. ure in od 15.-1 7. ure, v soboto: od 9.-12. ure. Tel.: 061/727-897. INSTRUIRAM matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 738-157, 040/214-660. V NAJEM dajem poslovni prostor, 55;^, za razne dejavnosti. Ihanska 38, Domžale. Dokumentacija urejena. Tel.: 716-754. V DOMŽALAH V NAKUPOVALNEM CENTRU BREZA OPTIKA Helena Dolinšek Breznikova 15, 1230 Domžale Telefon: 061/716-436 odprto - od ponedeljka do petka: od 9h do 12h, od 16h do 19h sobota: od 9h do 12h POMAGAM pri težavah z osnovnošolsko in srednješolsko angleščino. Telefon: 714-978, Romana. V CENTRU Domžal instruiram matematiko in fiziko. GSM.: 041/726-713. INSTRUIRAM angleški in slovenski jezik za osnovne in srednje šole. Kvalitetno in poceni. Tel.: 711-160. ROGLA ZREČE 150 m od Term in na RogU v turističnem naselju oddam apartmaje. Tel.: 041/844- 557. VODOVODNE IN SANITARNE INŠTALACIJE - kompletne adaptacije kopalnic - zamenjava odtočnih cevi - polaganje keramičnih ploščic - popravilo in čiščenje bojlerjev PERIN INŠTALACIJE, d.n.o. Tel/faks: 728-601, GSM: 040-219-400 Radomlje angleščina nemščina ac/cent on Language «.o.o. francoščina • začetni in nadaljevalni tečaji • individualni pouk • konverzacija • prevajanje, lektoriranje • konverzacija za dijake in študente Naše prednosti: • majhne skupine (6 do 8 oseb) • native speaker profs Vpis: od 25. avgusta do 5. septembra 1999 od 9.-15. ure ACCENT - Šola za tuje jezike Ljubljanska 36, Domžale Tel. 061/712-658 cl%o%o% Trgovina z gradbenim materialom Trgovina z gradbenim materialom Krakovska 4B, DOMŽALE Zg. Stranje 1A, STAHOVICA TEL: N.C.: 061/720-020 TEL.: 061/827-030, 827-035 TRGOVINA: 061/720-560 FAKS: 061/827-045 FAKS: 061/713-288 e-mail: st&samsi e-mail: dom&sam.si http://www. sam. si OD OPEKE DO STREŠNIKA IN ŠE MNOGO VEČ >, UGODNA PONUDBA: • STREŠNIKA Bramac, Bobrovec, Tondac in drugih kritin • vseh vrst opek cementa apna armaturnih mrei, betonskega železa barv za polepšanje vašega doma pranih plošč, tlakovcev, robnikov vseh vrst izolacij ter ostalega gradbenega materiala. NUDIMO VAM MOŽNOST BREZPLAČNE DOSTAVE Z AVTODVIGALOM VSAK TOREK BREZPLAČNO SVETOVANJE RISOVO: OPAŽ ZA OKROGLE STEBRE MONOTVB PRIDITE IN SE PREPRIČAJTE O NAŠI PESTRI PONUDBI, UGODNIH CENAH IN GOTOVINSKIH POPUSTIH V trgovinah Vas pričakujemo vsak dan od 7. do 19. ure, oh sobotah pa od 7. do 13. ure. V SAMU NISI NIKOLI SAM Internet: WWW.SAM.SJ /lamnik Domžale ZAHVALA V devetinšestdesetem letu starosti je umrla Marija Osolnik roj. Grilj s Krtine Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in sv. maše ter vsem, ki ste jo"spremljali na njeni zadnji poti. Hvala g. župnik za lepo opravljen obred in sv. maše ter pevcem. Vsi njeni i Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je praznina, ki močno boli. V SPOMIN Sedemnajstega avgusta bo minilo pet let, odkar nas je zapustil naš dragi Stane Štrukelj iz Sp. Lok pri Krašnji Spomin na te ne bledi, je prelep, toda boleč. Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate luči. Vsi njegovi V SPOMIN Šestnajstega julija mineva žalostno leto, odkar si nenadoma odšel od nas dragi mož, ati, dedi in tast Mijo Hrženjak Žena Cvetka, sin Tomaž z družino in hčerka Mihaela z družino W «4 ZAHVALA V oseminosemdesetem letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, brat, stari oče in praoče Franc Žendar iz Štude Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, za darovane sv. maše in druge darove. Zahvala tudi dr. Banku za večletne obiske na domu. Gospodu župniku hvala za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi Sporočamo žalostno vest, da nas je v 75. letu starosti zapustila naša dobra sestra in teta Jelka Janežič Od nje smo se poslovili 16. 6. na domžalskih Žalah. Iskrena hvala vsem za izraze sožalja, tolažilne besede, darovano cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo g. kaplanu za opravljene pogrebne molitve, bratom Pirnat za zapete žalostinke in plemenito pomoč sosedov. Hvala vsem, ki ste se poslovili od nje, jo cenili in imeli radi. Žalujoči: sestre Ida, Angela in Mila ter drugo sorodstvo Domžale, 20. junija 1999 ZAHVALA V petinsedemdesetem letu starosti nas je zapustil dragi mož in stari ata Oton Janežič doma iz Volčjega potoka Iskrena hvala Papirnici Količevo, Društvu upokojencev Radomlje ter vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. Prav tako se zahvaljujemo g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za zapete pesmi ter R. Osolin za iskreno pomoč in podporo. Žena Kristina z vnukinjo Mi V naših srcih ti naprej živiš, z.ilo pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš. Tam lučka ljubezni vedno gori in tvoj nasmeh med nami živi. ZAHVALA Tiho in nepričakovano nas je zapustil dragi mož, oči, sin in brat Dušan Veit z Vira pri Domžalah Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem, ki ste se poklonili njegovemu spominu in ga pospremili na zadnjo pot. Hvala prav vsem za darovano cvetje, sveče, za pisna in ustna sožalja, lepe poslovilne besede, darovane svete maše. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi Tisti, ki jih imamo radi, ne-u mre jo, le preselijo se nekam drugam. ZAHVALA V osemdesetem letu starosti nas je zapustila naša dobra žena, mami, stara mama in teta Elizabeta Klopčič roj. Štrukelj z Vira Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, sv. maše in darove za cerkev. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala gospodu župniku Jožetu Tomšiču za lepo opravljen pogrebni obred ter pevcem, praporščakom in trobentaču. Zahvaljujemo se tudi Napredku Domžale za pozornost in podarjeno cvetje. Vsem in vsakemu posebej, ki ste nam v težkih trenutkih slovesa stali ob strani, še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je zapustil naš dragi mož, ati, stari ata, tast in brat Ivan Pestotnik Bognarjev Ivo iz Moravč Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavcem, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, sv. maše in denarno pomoč ter številno spremstvo na njegovi prerani zadnji poti. Posebna hvala gasilcem, gasilkam, godbi, pevcem, Juretu za zaigrano Tišino, g. župniku in g. Jaksetiču za poslovilni govor. Vsem še enkrat hvala. Vsi njegovi Sredi vrenja v borbi življenja zmagovalcu ne zmanjka moči. Zlahka trpi in prenaša boli, ko se zora uspeha zlati. Kdor pa poraz drzno gleda v obraz, temu angel nebesa obljublja. Ta se bori z vsako kapljo krvi in se ne vda, četudi izgublja. Osemnajstega julija je minilo žalostno leto, odkar je v cvetu mladosti v tragični nesreči ugasnilo mlado življenje našega ljubega Milana Jamska iz Dol pri Kraščah Še vedno ne moremo razumeti krute resnice, da te ni več med nami, a v naših srcih ostajaš za vedno. Hvala vsem, ki se ga spominjate in ga imater radi. • Tvoji: Martina, Rok, mami, Marinka z družino Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več smeha tvojega ne petja, le trud in delo tvojih rok za vedno nam ostaja. V SPOMIN Prvega avgusta mineva žalostno leto dni, ko nas je zapustil in za vedno odšel naš dragi mož, oče, dedek in pradedek Tomaž Urankar 1913 borec Šlandrove brigade Ne moremo se sprijazniti s praznino, ki je nastala ob tvojem odhodu v večnost. Vse okoli nas spominja nate, zato si vedno z nami. Pogrešamo te! Hvala vsem, ki se ga spominjate, vsem, ki postojite ob njegovem grobu ali mu prižigate svečke. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej! Vsi njegovi V SPOMIN Stanetu Šlibarju iz Sp. Kosez Oči, leto dni kar te ni toliko bi ti imele povedati,. V upanju, da ne trpiš, da na nek način živiš, da še vedno za nas skrbiš, nam solze sušiš. Tvoja žena in hčere Ne jokajte na mojem grobu, le k njemu pristopite, saj veste, kako trpela sem in večni mir mi zaželite. ZAHVALA V 91. letu starosti nas je po dolgi in mučni bolezni za večno zapustila draga mama, babica, prababica, sestra in teta Marija Brodar roj. Kok.ilj, Mihova mama iz Vrhpolj pri Moravčah Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh zadnjih trenutkih njene poti stali ob strani. Najlepša hvala za sočutno pomoč dr. Anji Babic, sovaščaom za pomoč pri pogrebni svečanosti. Hvala g. Primožiču za lep cerkveni obred, darovalcem cvetja, sveč, darov za sv. maše, cerkvenemu pevskemu zboru iz Vrhpolj, moškemu pevskemu zboru iz Moravč za zapete žalostinke, organizaciji ZB-NOB za ganljive besede slovesa in častno spremstvo s prapori in vsem za pisna in ustno izrečena sožalja. Hvala vsem, ki ste jo v tako lepem številu pospremili v večni dom. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Vsi njeni V naših srcih ti naprej živiš, zato pot nas vodi tja, kjer tihi dom le rože krasijo in drobne lučke ti v spomin gorijo. Vsako jutro, ko se dan zbudi, mi solze zalijejo oči, ker tebe med nami ni. V SPOMIN Tretjega julija mineva žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi sin Karel Kiselak iz Turnš pri Dobu Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem preranem grobu. Vsi njegovi Domžale /lamnik Ujma je zelo prizadela Šentožbolt, najbolj pa komaj obnovljeno hišo in posestvo kmetijskega ministra Cirila Smrkolja. Neurja, neurja... Občino Lukovica sta v kratkem času prizadeli dve neurji, in sicer v noči na nedeljo, 11. julija 1999 in v petek popoldne, 1 b. julija 1999. Posledica prvega neurja je porušen most čez potok Radomlja v naselju ZAHVALA Po dolgi bolezni nas je v 86. letu zapustil dragi mož, oče, stari oče, praded, brat in stric Slavko Klopčič s Podrečja pri Domžalah Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno pisno in ustno sožalje, darovano cvetje, sveče, sv. maše in vsem, ki so ga pospremili na njegovo zadnjo pot. Zahvaljujemo se tudi dr. Starbkovi za pomoč pri zdravljenju, gospodu župniku za opravljeni obred ter kolektivu Karton Količevo, Tosama, d.d., pevcem Tosame, vsem ostalim organizacijam in govorniku ZB. Žalujoči: žena Francka, sinova Branko in Slavko z družino, hčerka Polona z družino, vsi vnuki in ostalo sorodstvo In sončni soj, en lopnitl.)n iz tal privabi < vel krasan; en črn oblak, en nočni mraz in strt jp cvet za večni čas. (S. Gregorčič) ZAHVALA Ob nepričakovani, prerani izgubi našega dragega sina, brata in slri< ,i Bojana Drašček -Bojča se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom iz jelovškove in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili lepo cvetje in sveče ter za ustna in pisna sožalja. Posebno zahvalo izrekamo dr. Ladu Hacetu, prijatelju Marku (»šolniku za nagrobni govor, pevcem okteta Pirnat, gasilcem PGD Jarše-Rodica in trobentarju. Njegovi: mami Draga, oči Bojan, brat Miro z ženo Mojco in sinom Žigom ter drugo sorodstvo Sp. larse, 7. julija 1999 ZAHVALA V sedeminsedemdesetem letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, brat, stric, dedek in pradedek Stane Koželj st. iz Domžal Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče ter vsem, ki ste se poklonili v njegov spomin. Vsi njegovi Tu na moji desni strani, si počivala še lani, ni besede, ni koraka, prazno belo vzglavje čaka, čaka nate polna skrinja, klet in kašča - gospodinja. Kličejo te hišni ključi, vse živi še v tvoji luči. V SPOMIN Petnajstega avgusta bo minilo leto žalosti, odkar je za vedno vzela slovo draga žena, mamica in rejenka Maja Arnuš 1962-1998 iz Krašc pri Moravčah Spomin nate bo večen, kakor je večna zemlja, v kateri sedaj počivaš. Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, se je spominjate in prižigate sveče. Mož Lojze, hčerki Sabina in Karmen ter teta Jelka Zg. Loke in poplavljeno območje v predelu od Blagovice do Krašnje. Petkovo neurje z močnim deževjem pa je močno prizadelo zgornji del doline Črnega grabna, to je naselja Blagovica, Petelinjek, Podmilj, Šentožbolt, Bršlenovica, Prvine, Be-zovljak in Učak. Zaradi obilnih padavin se je kritično dvignila gladina Radomlje in njenih hudourniških pritokov, tako da se je voda razlila po bližnjih zemljiščih, pri čemer so bili zaliti kletni prostori v petih stanovanjskih hišah, skupaj z njihovimi dvorišči in gospodarskimi poslopji. V hribovitem delu se je sprožilo več zemeljskih plazov, ki ogrožajo promet na magistralni in lokalnih cestah. Poškodovanih je tudi več občinskih javnih poti. Podivjana voda je uničila dva mostova čez Ra-domljo. V posameznih delih je zasuta struga, zato je tok preusmerjen na bližnje njive in travnike. Ogrože- Vodni val z gornjega dela Črnega grabna je v nekaj minutah presenetil vse, ki živijo ob strugi Radomlje. Podivjana voda je odnašala vse: orodje, opremo, krmo, les in zalivala poplavljene površine z muljem in blatom. V Blagovici s strahom pričakujejo vsako poslabšanje vremena. mo, da so enote CZ občine Lukovica z rovokopačem očistile magistralno cesto G-l-10 na odseku Šentož-bolt-Podmilj, gasilci prostovoljnih gasilskih društev pa so s 4 vozili cesto zavarovali in jo pred ponovnim odprtjem oprali. Še prej so pomagali odstranjevati naneseno drevje in črpali vodo iz poplavljenih objektov. Delo se je nadaljevalo tudi naslednji dan, ko smo s pomočjo režijskega obrata, gasilcev in zunanjih izvajalcev začasno sanirali najbolj prizadeta območja. V zadnjih osmih mesecih je to že tretje neurje, ki je prizadelo družine in njihovo premoženje. Ob strugi Radomlje živeči občani s strahom pričakujejo vsako poslabšanje vremena, saj je voda v zadnjem letu dni večkrat prestopila bregove in spremenila smer toka. Prav tako je v celotni dolžini, od izvira pri Šentožbol-tu do naselja Vrba pri Prevojah, struga zasuta z naplavinami, tako da pretok večje količine vode ni mogoč. Pričakujemo, da bo zaradi velike ogroženosti država v najkrajšem možnem času pristopila k trajni sanaciji. Za rešitev problema je nujno izvesti naslednje ukrepe: poglobitev struge potoka Radomlja in odstranitev naplavin, - sanacija mostnih konstrukcij in opornih zidov, - sanacija strug hudourniških pritokov in zadrževalnikov mulja. Občina Lukovica je takoj obvestila pristojno Ministrstvo za okolje in prostor, ministra indržavnega sekretarja za vode, naj nemudoma pristopijo k sanaciji struge Radomlje, saj bo v nasprotnem primeru prišlo v jeseni do katastrofalnih posledic ob močnem deževju. Za učinkovito in hitro pomoč se zahvaljujemo vsem gasilcem, pripadnikom Civilne zaščite in domačinom, saj bi bila škoda brez njihove pomoči še večja, promet na magistralni cesti pa bi sodeč po odzivu odgovornih strokovnih služb stekel veliko kasneje. Tekst in foto: VINKO PIRNAT S pobočij nad Šentožboltom je voda, pomešana z blatom, sprožila več zemeljskih usadov, ki so zasuli magistralno cesto G-l-10 v dolžini 500 m. Cesta je bila zaprta 6 ur, v »ujetih« vozilih je bilo veliko turistov, ki so bili namenjeni proti morju. Plazove je očistila enota CZ za tehnično reševanje in cesto s pomočjo gasilcev usposobila za promet. na je tudi oskrba vode za dve gospodinjstvi. V soboto, 17. julija 1999, je občinska komisija za oceno škode po neurju opravila terenski ogled, pri čemer je obiskala prizadete občane. Ugotovljena je bila škoda na stanovanjskih objektih in opremi, na gospodarskih poslopjih, kmetijskih strojih ter seveda na kmetijskih površinah. Škoda je bila ocenjena na podlagi meril Ministrstva za okolje in prostor. Škodo na lokalni infrastrukturi še ocenjujemo. Takoj po neurju je bila v okviru CZ Občine Lukovica organizirana nujna pomoč z ekipami za tehnično reševanje in gasilci. Poudariti mora- avtokleparstvo • avtovleka Ivam Kmmmt s.p Šentvid 11 1225 Lukovica, TEL.FA* 061/73S-600 GSM: 041/784 474 KOOPERANT: ZAVAROVALNICE TRIGLAV in AVTO MOTO ZVEZE SLOVENIJE C1 RH A V TRGOVINA Z AVTODELI OIIVIMJl IN DODATNO OPREMO tgb 4fe ~ Masljeva 11, Domžale ~ VI U '* Tel. 721-656,722-691 Možnost plačila na več obrokov! - prodaja nadomestnih rez. delov za vse tipe vozil - menjava in centriranje pnevmatik - zavorne ploščice LUCAS, sklopke LUK - akumulatorji BOSCH, TOPLA UGODNE CENE PNEVMATIK MICHELIN & SKLEBER & SAVA 145/80-13 MXT TL 6.700,00 SIT 155/70-13 MXTTL 8.350,00 SIT 165/70-13 MXT TL 9.000,00 SIT 175/70-13 MXT TL 10.000,00 SIT 195/50-15 PILOT 13.760,00 SIT Odprto vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ura I NOVO!!! - sušilni stroji - kondenzacijski od 62.013,00 SIT -pralni stroji od 82.673,00 SIT (WA 942S, 1142 S, 1341 S, 1541 S) -hladilniki -itd IATA Ljubljanska 85, Domžale Odprto vsak dan od 8. do 19. ure. ob sobotah od 8. do 12. ure. Telefon: 711 229 HRVAŠKA - NOVE SUPER NIŽJE CENE V JULIJU IN AVGUSTU! Posebej za bralce SLAMNIKA imamo proste zmogljivosti še na nekaterih delih jadranske,obale. Priporočamo oddih na Rabu, Kukljici, v Umagu, Poreču, Krku, Lošinju... Še posebej priporočamo počitnice z, letalom v Dalmaciji (odhodi ob sobotah in nedeljah): Bol na Braću, Milna, Supetar, Stari Grad na Hvaru, Hvar, K' muza. Vis, Korčula, Makarska riviera... CIPER - hit ob koncu tisočletja (LIMASSOL, LARNACA, AYIA NAPA) AKCIJA: POČITNICE NA CIPRU odhodi ob ponedeljkih i ljubljanskega letališča teden dni z letalom v juliju in avgustu: -hotel**: 71.900SIT -hotel***: 91.900 SIT - vrsta drugih počitniških ciljev v Španiji, Maroku, Tuniziji, Grčiji in drugod v Sredozemlju FORMULA 1 - tridnevni izlet z ogledom VN Madžarske v Budimpešti (odhod 13. avgusta) - dvodnevni izlet z ogledom VN Madžarske v Budimpešti (odhod 12. avgusta) - dvodnevni izlet z ogledom VN Italije v Monzi (odhod 11. septembra) - enodnevni izlet l ogledom VN Italije v Monzi (odhod 12. septembra) Za vsa dodatna pojasnila in za kataloge pokličite TENTOURS, tel. 711-229, ali jih obiščite na Ljubljanski 85 v Domžalah. Možnost plačila na obroke (5 čekov) ali ugodni kredit TOM + 0% do 9 mesecev. Domžale, Prešernova 1 /a, tel. 722-107 \iii\YA V prodajnem centru Jarše lahko kupite vse, kar potrebujete za prijeten dopust. Zgornje Ja sodobnih blagajn Z j diskontne in akcijske cene dostop do avtomobila z nakupovalnim vozičkom velik parkirni prostor n: 061/718-100 Odprto od 8:00 do 19:00, ob sobotah od 8:00 do 1 2:00 NAPREDEK Trgovina d.d., Ljubljanska 64, Domžale