PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, Kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
# '	"Vj { iz
primorski
M.	dnevnil
m
c~
PP 559 4 linije)
85723
T7-
■z.
?_
t-i
o
Ui
J>
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 800 lir - Leto XLIII. št. 217 (12.849)
Trst, torek, 15. septembra 19>
Štirideseta
obletnica
BORIS RACE
Kar 21 držav z vseh petih kontinentov je bilo v drugi svetovni vojni v vojnem stanju z Italijo, kar pomeni, da je na pogajanjih za sklenitev mirovne pogodbe na eni strani mize sedelo 21 držav, na drugi strani pa Italija. Po zaključku pogajanj je bila 10. februarja 1947 v Parizu podpisana mirovna pogodba, ki je med drugim določila, da stopi v veljavo z dnem, ko deponirajo ratifikacijsko listino štiri velesile, ZDA, Francija, Velika Britanija in Sovjetska zveza. To se je zgodilo 15. septembra istega leta, torej pred točno 40 leti.
Uvod k mirovni pogodbi je zelo kratek in njen prvi del zgovorno poudarja krivdo Italije: »...upoštevajoč, da je Italija pod fašističnim režimom ena izmed pogodbenic tripartitnega pakta z Nemčijo in Japonsko, da se je vključila v napadalno vojno in s tem povzročila vojno stanje z zavezniškimi državami, zato nosi svoj del odgovornosti v vojni...«
Za sodelovanje v napadalni vojni so bile po klavzulah mirovne pogodbe spremenjene meje Italije v korist Francije, Jugoslavije, na novo ustanovljenega Svobodnega tržaškega ozemlja in Grčije (13 otokov v Dodekanezu), poleg tega se je Italija morala odpovedati kolonijam: Libiji, Eritreji in Somaliji ter privilegijem v Etiopiji in Albaniji. Po členu 15 se je obvezala, da bo znotraj svojih meja občanom zagotovila uživanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin »ne glede na raso, spol, jezik ali vero«. Italija se je tudi obvezala, da bo razpustila fašistične organizacije in da ne bo dopustila ustanovitev podobnih organizacij. Ostale določbe zadevajo vojaške omejitve, gospodarske klavzule in obseg reparacij državam, ki jih je Italija napadla in okupirala (Sovjetska zveza, Albanija, Etiopija, Grčija in Jugoslavija).
Vse klavzule mirovne pogodbe niso bile uresničene z dnem, ko je pogodba začela veljati. Mnogo določb je bilo namreč take narave, da so terjale čas za njihovo uresničitev. Za take primere je pogodba določala časovne roke, druge klavzule niso bile uresničene zaradi spremenjenih političnih odnosov (nastanek hladne vojne), druge so bile revidirane (sporazumna revizija meje med Jugoslavijo in Italijo, ker ni bilo ustanovljeno STO).
Druga svetovna vojna je bila najbolj krvava v zgodovini človeštva. Povzročila je tudi mnogo sprememb v Evropi, zato ni čudno, da je spomin nanjo še vedno tako živ. Ni tudi čudno, če se s posebno pozornostjo spominjamo raznih datumov, ki so vezani na važne dogodke v tej vojni. Za naše kraje je pomembnih več datumov: vstop Italije v vojno (10. 6.
1940)	, napad na Jugoslavijo (6. 4.
1941)	, kapitulacija Italije (8. 9. 1943), osvoboditev naših krajev (1. maj 1945), konec vojne v Evropi (9. 5. 1945) in že omenjena mirovna pogodba z Italijo (podpis 10. 2. 1947 in uveljavitev 15. 9. 1947).
V Italiji je bil med obema vojnama 24. maj, dan napovedi vojne Avstro-Ogrski 1915. leta, proglašen za državni praznik. Po drugi svetovni vojni k sreči takih praznovanj ni. Namesto praznovanja začetka vojne prevladuje ob teh priložnostih opozorilo, kakšna nesreča za človeštvo je .vojna in da je treba utrjevati mir kot edino alternativo, da se ob sodobnem uničevalnem orožju človeštvo ohrani. Ta sprememba predstavlja napredek, a hkrati zbujajo strah prepolni arzenali orožja.
Ne da bi se spuščali v konkretno razpravljanje o pravičnih ali nepravičnih mejah, ali o tem, kdo je pri nas kaj pridobil in kaj izgubil, velja stara resnica, da narodnostnega mešanega teritorija, ka-NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Konec valutne liberalizacije in omejevanje kreditov
V glavnem negativne ocene vladnih finančnih ukrepov
Najbolj kritični delodajalci in sindikati Težave bodo občutila predvsem mala in srednjevelika podjetja
RIM — Dan po nedeljskem vladnem sklepu, ki je v eni potezi odpravil z valutno liberalizacijo ministra za trgovino s tujino Sarci-
posojil, ki jih banke, so z izjemo odgovornih v vladi in pri Banci dltalia vsi v glavnem negativno ocenili.
Sindikati so navedli, da so bili v danem trenutku vladni ukrepi neizbežni, a zgrešeni, saj bi bilo treba za ponoven vzpon gospodarstva sprožiti druge vzvode. Tajništvo CGIL je poudarilo, da je šibkost italijanske valute povzročila predvsem nekonkurenčnost italijanskega gospodarstva. V teh ugodnih letih niso dobičkov reinvestirali, denar je le okrepil finančne dejavnosti in notranje povpraševanje. Nekoliko manj kritično je bilo tajništvo UIL, ki pa je vseeno navedlo, da bodo ukrepi prizadeli razvoj italijanskega gospodarstva. Vsi pa so poudarili, da vlada ponovno le maši luknje in noče zagristi v gnilo jabolko.
Še bolj kritični so bili do ukrepov indus-trijci. Po mnenju Confindustrie ukrepi ne odpravljajo vzrokov, ki so v zadnjem obdobju poslabšali italijanske pozicije do tujine. Ukrepi prizadenejo podjetja, ki poslujejo na mednarodnem tržišču, ker je vlada ponovno postavila plotove, denarne in upravne omejitve pri poslovanju s tujino. Glede določanja maksimalnih posojil pa je Confindustria mnenja, da bo to skrajno negativno vplivalo na mala in srednja podjetja, saj bodo ukrepi zavrli investicije. Združenje industrijcev navaja, da je težak gospodarski položaj rezultat neomejene
rasti javnih stroškov, pretirane domače porabe in nekonkurenčnosti italijanskih proizvodov. Confindustria zato zahteva, da vlada v . svojem bodočem finančnem zakonu sprejme take strukturalne ukrepe, ki bi omogočili premostitev sedanjega kriznega obdobja.
Nič manj zaskrbljeni niso bančniki, saj so jim v bistvu ozko določili, do katere mere bodo lahko dajali nova posojila. Banke se že spoprijemajo s prvimi težavami, saj bodo morale do 30. septembra vnovčiti za 3.500 milijard lir kreditov, da bi se izognile plačevanju penalov, v bistvu brezobrestnih pologov pri Banci d ltalia. Izvzeta bodo posojila za obnovo Valtelline.
Vladne ukrepe je seveda kritizirala vsa opozicija. Za čudo pa niso nad njo navdušeni niti republikanci, še najmanj pa liberalci. Prvi trdijo, da je bilo treba prej ukrepati in ne tako boleče, drugi pa navajajo, da je Italija ponovno napravila korak nazaj in se oddaljila od Evrope.
Najboljši pokazatelj zaskrbljenosti italijanskih gospodarskih in finančnih krogov je bil včerajšnji padec vrednosti delnic na italijanskih borzah, saj je indeks padel za 1,68 odstotka, bančni vrednostni papirji so prav tako padli za 1,31 odstotka. Povsem razumljivo se je lira v primerjavi z ostalimi evropskimi valutami okrepila, saj so v enem mahu zavrli tako špekulacije kot redno poslovanje. Industrije! pa že navajajo, da bo to le začasno, če ne bodo sedanjim tehničnim ukrepom, ki bodo v veljavi do marca, sledile konkretnejše pobude.
O
O —
O
O —
to
o
o '1
V Zaliv bodo kmalu
Italijanske tadje v nevarni Zaliv
Iran grozi: »Lažje je vstopiti (v Zaliv) kot izstopiti«
RIM V nemirne zalivske vode se bodo danes podali tudi Italijani. Mirovna pobuda Varnostnega sveta OZN je zaenkrat zašla v slepo ulico, kar je italijanska vlada izkoristila, češ da je treba prispevati k zaščiti pravice do svobodne plovbe v Zalivu.
Iz pristanišč v Tarantu in Augusti bo danes odplula eskadra s tremi raketnimi fregatami razreda Maestrale in tremi lovci na mine razreda Lerici z oskrbovalno ladjo Vesu-vio in pomožno ladjo za pomoč podmornicam Anteo. Na ladjah je preko tisoč mož in sedem helikopterjev. Eskadri bo poveljeval 52-letni admiral Angelo Mariani, ki je sodeloval že v večnacionalnih silah v Libanonu. V palači Chigi so včeraj potrdili, da bodo imele vojaške ladje izključno obrambne naloge in se bodo striktno držale načela »največja učinkovitost ob največji možni varnosti«.
V podobnih primerih je obrambno ministrstvo omogočilo, da so pomorske sile na morju spremljali tudi novinarji, običaja pa se minister Zanone iz razumljivih razlogov ni držal. Sklep, da eskadre ne bo spremljal noben novinar, je povzročil zelo oster protest Inštituta za obrambne raziskave.
Da pa ne bo naloga italijanskih pomorskih sil v Zalivu pretirano enostavna, nam jasno pove že včerajšnja izjava iranskega prvega ministra Huseina Musavija. Iranska tiskovna agencija Irna je posredovala Musavijevo »opozorilo«, ki ne obeta prav nič dobrega: »Lažje je vstopiti (v Zaliv) kot izstopiti...«
Italijanske politike bo mogoče nekoliko ohrabrilo tudi dejstvo, da bodo kmalu v Zaliv odpluli še dva belgijska minolovca in oskrbovalna ladja, njim pa se bodo zelo verjetno kmalu pridružili še Nizozemci. Belgijski zunanji minister Tindemans je včeraj izjavil, da se je belgijska vlada odločila za ta korak, ker hoče prispevati k zagotovitvi pravice do svobodne plovbe ha območju, od koder dobiva država 17 odstotkov nafte, ki jo porabi.
Dokaz visoke moralne zavesti podpredsednika predsedstva SFRJ
Podpredsednik Hamdija Pozderac odstopil zaradi političnih posledic Agrokomerca
Veliko žrtev Agrokomerca
VELIKA KLADUŠA — Do 9. septembra je plasma Agrokomercovih menic brez kritja dosegel fantastično številko 261 milijard 249 milijonov dinarjev. Na žalost to še ni končni podatek, ker ugotavljanje celotnega stanja še poteka in zaposluje kar 27 inšpektorjev SDK skupaj s številnimi drugimi strokovnjaki. Prava podoba stanja v tem kombinatu kaže, da je bil daleč od uspešnega »sistema«, kakršnega so doslej prikazovali nejgovi voditelji. Analize kažejo, da je izvoz v sedmih mesecih znašal le 94,4 milijona dolarjev, kar je veliko manj od številk, ki so jih prikazovali novinarjem, ko so ti prvič zahtevali tovrstne podatke pred mesecem dni.
Predsednik poslovodnega odbora Združene ljubljanske banke Metod Rotar bo, kot se je zvedelo, odstopil zaradi afere Agrokomerc. Kot je znano, so prav banke iz sistema Ljubljanske banke odkupile največji del nepokritih menic Agrokomerca.
Na včerajšnji seji predsedstva CK ZK Slovenije, v okviru razprave o pripravah na sejo CK ZK Jugoslavije o spoštovanju ustavnosti in zakonitosti, je Jože Smole poudaril, da so odstop Hamdije Pozderca v Sloveniji sprejeli kot pomemben prispevek doslednemu reševanju odprtih problemov v zvezi z Agrokomercom kot tudi doslednemu razčiščevanju odgovornosti na vseh ravneh v tem in tudi drugih primerih nespoštovanja zakonitosti in pravnega reda.
Najmanj 130 komunistov z območja Velike Kladuše je pred sodiščem partije in zakona zaradi posledic, ki jih je izzvala milijarderska aiera nekritih menic Agrokomerca. Iz članstva ZK Jugoslavije so med partijsko aktivnostjo, ki tudi danes ni ponehala, do zdaj izključili 42 članov. Zadnji opomin so izrekli 22, opomin pa 13 članom ZK. Tožbo so vložili proti 28 članom ZK. (dd)
SARAJEVO — Na sobotni seji predsedstva CK ZK Bosne in Hercegovine je Hamdija Pozderac odstopil s funkcije podpredsednika SFRJ. Ko je pojasnjeval svoj sklep, je Hamdija Pozderac poudaril, da se je za odstop odločil po temeljiti preučitvi vseh elementov političnega položaja, ki je nastal s primerom Agrokomerc.
Za tak korak se je Hamdija Pozderac odločil tudi zaradi negativnih ekonomskih in političnih posledic, ki so nastale zaradi dogodkov v Agroko-mercu in so neugodno vplivale na stanje in odnose v državi in na mednarodni ugled in položaj Socialistične federativne republike Jugoslavije. Pozderac je poudaril, da je njegov odstop načelne narave, pri čemer meni, da bo s tem olajšal iskanje izhoda iz nastalega položaja na liniji krepitve enotnosti v ZKJ in zaupanja v najvišje vodstvo SFRJ in SR Bosne in Hercegovine. Ko je predsedstvo CK ZK BiH sprejelo razloge in motive za odstop Flamdije Pozderca, je ocenilo, da je ta
njegov postopek izraz njegove visoke zavesti o pomenu funkcije, ki jo opravlja, komunistične doslednosti in načelnosti, je rečeno v sporočilu.
Hamdija Pozderac je s svojim delom pomembno prispeval k razvoju BiH ter SFRJ, h krepitvi in uveljavljanju ZK BiH in ZKJ in razvoju jugoslovanskega družbenoekonomskega in političnega sistema.
V sporočilu je poudarjeno, da bo Hamdija Pozderac kot vsak komunist in član ZKJ angažiran v prihodnjih aktivnostih v boju za socialistični samoupravni razvoj družbe. Centralni komite ZK BiH in njegovo predsedstvo bo za to zagotovilo potrebne pogoje in odločno odbilo morebitne poskuse napadov na človeško in politično integriteto Hamdije Pozderca, je še rečeno v poročilu seje predsedstva CK ZK BiH.
Odstop Hamdije Pozderca bo jugoslovanske volilne in kadrovske postopke očitno zapletel. Gotovo je, da bo Bosna in Hercegovina morala izpeljati
že tretje volitve za tretjega člana predsedstva države v tem mandatu, ki se bo končal leta 1989. Za zdaj pa je odprto vprašanje, ali bo novi član predsedstva SFRJ iz BiH izvoljen tudi za podpredsednika ne da bi si pred tem lahko nabral nekaj izkušenj v delovanju tega kolektivnega telesa države. Možnosti ne gre izključevati, prav tako ne druge možnosti, namreč, da Bosna in Hercegovina ponudi mandat za podpredsednika po vrstnem redu naslednji republiki, torej Sloveniji. Tretja ustavna možnost je, da Hamdijo Pozderca v predsedstvu SFRJ začasno nadomesti predsednik predsedstva BiH. To je zdaj Mato Andric.
Predsedstvo CK ZK Bosne in Hercegovine je sklenilo, da bo predsedstvu republike, kot pristojnemu organu predlagalo, da prouči in začne postopek odpoklica Hakije Pozderca iz sveta federacije. Predsedstvo bo prav tako poskušalo ugotoviti vsa dejstva, vezana na oceno idejnopolitične odgovornosti Hakije Pozderca.
Odpraviti grozote ki prizadevajo otroka
NA 3. STRANI
□ □ □
V Podgori odprli sedež društva Andrej Paglavec
NA 8. STRANI
□ □ □
V Novi Gorici odkrili spomenik skladatelju Radu Simonitiju
NA 8. STRANI
Naši lokostrelci izvrstni na DP
Lokostrelke in lokostrelci briškega društva Naš prapor so v soboto in nedeljo v Rimu dosegli gotovo najpomembnejši ekipni uspeh, odkar se je društvo ustanovilo. Tako v kategoriji dečkov kakor med naraščajniki so postali državni prvaki, a med dečki so prav za las zgrešili tudi najboljšo italijansko znamko. Z njimi pa je na rimskem državnem prvenstvu sodelovala tudi Zarji-na predstavnica Tamara Ražem, ki je med deklicami zasedla odlično 3. mesto.
Kar zadeva državne naslove, velja podčrtati, da je ekipo dečkov sestavljala trojica, v kateri so bili Boris Lutman, Ivan Zotti in Denis Bensa. Naši fantje so bili v skupnem seštevku točk daleč boljši od ostalih in so le za 16 točk zaostali za državnim rekordom. Vesna Lutman, Aleksander in David Coceani pa so sestavljali ekipo, ki je osvojila državni naslov med začetniki.
Kot smo uvodoma povedali, so se naši predstavniki dobro uvrstitili tudi v tekmovanju posameznikov. Poleg tretjega mesta Tamare Ražem je v kategoriji dečkov Ivan Zotti zasedel 7. mesto, Denis Bensa 11., Boris Lutman pa 13. Med začetnicami je Vesna Lutman, spet za las, zamudila državni naslov in se uvrstila na bolj kot odlično 2. mesto. V isti kategoriji, tokrat med fanti, pa sta brata Aleksander in David Coceani pristala na 8. oz. 17. mestu. (Rudi Pavšič)
• Obletnica
Ob robu obiska šefa sovjetske diplomacije Ševardnadzeja v ZDA
NADALJEVANJE S 1. STRANI kršen je naš, ni mogoče deliti, ne da bi prizadeli obeh, oziroma treh narodnosti. Nove meje, ki so bile začrtane pred 40 leti in pozneje, so to spoznanje potrdile. Kar je predstavljalo za eno stran zadoščenje, je bilo za drugo stran poraz in prizadetost, in narobe, torej s spremenjenimi vlogami.
K sreči je z napori obeh strani, z daljnovidno politiko in vsakdanjim prispevkom večine obmejnega prebivalstva uspelo ustvariti vzdušje, ki je ohladilo začetno prenapetost, zato je res škoda, da so v zadnjih desetih letih nekatere sile, predvsem na Tržaškem, zaustavile ta proces in so v zadnjem času svoja stališča celo zaostrile. Ni zato čudno, če smo zaskrbljeni, da se v taki atmosferi ob letošnji obletnici zberejo istrski begunci prihodnjo nedeljo prav v Trstu. Tu ne gre za načelno nasprotovanje, marveč za upravičen strah, da bodo nekateri deli programa tega zbora in tudi taki, ki niso predvideni, ponovno poglobili jarek med ljudmi ob meji in med obema državama.
Ta zbor beguncev nedvomno spada med manifestacije, ki obujajo grenke spomine. Zapustiti svoj dom res ni prijetno. Zgodovinsko vzeto bi pa bilo neprimerno bolj upravičeno in pravično spominjati se vsega zla in krivic, ki so povezane z zadnjo vojno 6. aprila, tistega dne torej, ko sta Hitler in Mussolini 194L leta napadla in zasedla Jugoslavijo. Če tega ne bi bilo, bi bilo prihranjenih mnogo več kot milijon človeških življenj, prihranjeni bi bili zapori, taborišča in neizmerno trpljenje milijonov ljudi. In Mussolini ni bil pritegnjen ali prisiljen v to napadalno vojno. Njegov napad je bil logična posledica njegove in ne samo njegove agresivne politike do Jugoslavije in zatiralne politike do Slovencev in Hrvatov v tedanji Julijski krajini.
Velika večina manifestacij pri bazov-ski jami služi falzificiranju zgodovinskih dejstev in iskanju nepravih krivcev vseh tegob. V tej jami so verjetno tudi nedolžne žrtve, kar je treba obžalovati, a ni dvoma, da je bilo v zvezi s tem mnogo pretiravanja s točno določenim političnim ciljem.
Položaj danes pri nas ni rožnat in se nam morda kaže še v slabši luči, kot v resnici je, zato ker so tisti, ki ustvarjajo klimo nestrpnosti, bolj glasni od tistih, ki si žele miru, medsebojnega spoznavanja, spoštovanja in tesnega sodelovanja. Ce upoštevamo še, da delujejo močne organizirane sile, ki jim je sožitje eden izmed ciljev njihovega boja, potem ni razlogov za malodušje.
Dežela Furlanija-Julijska krajina predstavlja že s svojim članstvom v skupnosti Alpe-Adria veliko priložnost za krepitev medsebojnega sodelovanja na vseh področjih. S sprejetjem zakona za pospeševanje kulture miru in sodelovanja med narodi je odločneje stopila na pot, ki vodi k utrjevanju sožitja. Trdno upamo in želimo, da bo vse njeno delovanje pregneteno z idejami, ki jih vsebujejo pobude za omenjeni zakon in da bo te ideje pogumno in odločno vnašala v celotno skupnost Alpe-Adria, tudi s konkretnimi predlogi, kot bi bila recimo misel o skupnem praznovanju dneva miru.in sodelovanja med narodi, ki naj bi sčasoma nadomestil enostranska praznovanja in manifestativno obujanje spominov na dogodke, ki ločujejo.
Ameriško-sovjetski sporazum o raketah kratkega in srednjega dometa na vidiku
NEW YORK — Sovjetski zunanji minister Edvard Ševardnadze je ob prihodu v Washington izjavil, da bo srečanje med Gorbačovom in Reaganom odvisno od rezultatov njegovih pogovorov s člani Reaganove administracije. Pred njegovim prihodom je administracija poskušala z izjavo, »da se med Še-vardnadzejevim obiskom ne bodo pogovarjali o napovedanem obisku sovjetskega voditelja Gorbačova v ZDA«, zmanjšati preveč optimistična pričakovanja.
Po mnenju sovjetskega zunanjega ministra Se-vardnadzeja ovirajo napredek na razorožitvenih pogovorih v Ženevi »nekatera vprašanja, ki so povezana z verifikacijo sporazumov«, pri čemer je na prvem mestu omenil potrebo po enotnem rokovniku za uničenje tistih raket in jedrskih nabojev, ki bodo zajeti v sporazumu o odpravi raket srednjega in kratkega dometa.
Kot je izjavil glavni ameriški pogajalec na pogajanjih v Ženevi Max Kampelman, se morajo sporazumeti še o nekaterih tehničnih vprašanjih, kot na primer o številu inšpektorjev, ki bodo nadzorovali izvajanje obeh sporazumov ter o datumu, do katerega morata obe strani uničiti vse rakete kratkega in srednjega dometa (gre za približno 1.400 sovjetskih in približno 350 ameriških raket).
Eno izmed nerešenih vprašanj je tudi, ali bodo v sporazum vključili 72 zahodnonemških raket tipa pershing 1A. Sovjetska zveza vztraja pri tem, da morajo v-sporazume vključiti tudi te rakete, ZDA pa vztrajajo pri stališču, da gre za dvostranski, ne pa za večstranski sporazum. V primeru če bi sporazumi govorili tudi o usodi omenjenih zahodnonemških ra-
ket, bi jih po mnenju ameriških predstavnikov morala namreč podpisati tudi zahodnonemška vlada. Vlada v Bonnu je sicer nedavno sporočila, da je pripravljena uničiti omenjene rakete, Reaganova administracija pa, da je pripravljena jedrske naboje, ki jih vsebujejo omenjene rakete, umakniti iz Zahodne Nemčije.
Na področju strateških jedrskih orožij pa doslej praktično ni bil storjen noben korak naprej. Glavna ovira so takoimenovana vesoljska orožja, ki jih načrtuje Reaganova administracija. SZ povezuje vsak napredek na tem področju z ameriško odpovedjo tega vojaškega programa.
Nedavno je nesoglasje z razvojem teh orožij izrekel v posebnem pismu predsedniku Reaganu tudi predsednik vplivne komisije senata za oborožene sile senator Sam Nunn, ki sodi, da sporazumi o omejitvi strateškega jedrskega oboroževanja iz 1972. leta ne dovoljujejo razvijanja in preizkušanja takšnih orožij. V primeru če administracija ne bo odstopila od takoimenovane »široke razlage« teh sporazumov, je senator napovedal, da bo sprožil dodatni postopek za ratificiranje sporazumov o raketah kratkega in srednjega dosega, ki naj bi jih podpisali med obiskom Gorbačova v ZDA. Če bo senator Nunn uresničil svojo grožnjo, potem omenjeni sporazumi ne bodo ratificirani v času Reaganovega predsedništva.
Državni sekretar George Shultz je včeraj izjavil, da bo administracija dala članom senatne komisije na voljo vse tajne zapisnike o pogajanjih, ki so privedli do sporazumov SALT-2, da bi se lahko senator-
ji prepričali, da administracija z razvojem satelitskih orožij ne bo prekršila sporazumov SALT-2. Kot trdijo člani Reaganove administracije, takrat SZ ni nasprotovala načrtovanju in preizkušanju takšnih orožij.
Shultz je včeraj ponovno vztrajal pri tem, da je sovjetski radar v Krasnojarsku v Sibiriji, ki si ga je nedavno lahko ogledala delegacija ameriškega kongresa, v nasprotju s sporazumi ABM. Ameriški vojaški strokovnjaki trdijo, da je omenjeni radar, ki je še v izgradnji, namenjen zgodnjemu odkrivanju ameriških strateških raket. Sporazumi ABM prepovedujejo postavljanje takšnih radarjev na obrobju ozemelj obeh velikih sil.
Bela hiša je, kot trdijo nekateri tukajšnji komentatorji, sredi preteklega leta zavrnila še en poskus Pentagona, da bi preprečil dosego sporazuma o raketah srednjega in kratkega dometa. Predstavniki Pentagona namreč terjajo, da bi iz omenjenih sporazumov izključili izstrelišča za rakete, ki so napolnjene s klasičnim razstrelivom. Ker so izstrelišča za rakete, ki so napolnjena z jedrskim eksplozivom, popolnoma enaka izstreliščem za rakete s klasičnim razstrelivom, bi bilo izvajanje sporazumov praktično popolnoma onemogočeno.
Bivši ameriški državni sekretar Henry Kissinger meni, da je sporazum o raketah srednjega in kratkega dometa že praktično pod streho in da je logično pričakovati, da se bodo med sedanjimi pogovori sporazumeli tudi o datumu obiska sovjetskega voditelja Gorbačova v Washingtonu.
UROŠ LIPUŠČEK
Še vedno odprte preiskave o nezakonitem trgovanju orožja
Borlettijeva na začasni svobodi »Valsella ni prodajala orožja«
LA SPEZIA — Desetdnevna aretacija Ferdinanda in Giovan-nija Borlettija se je zaključila včeraj malo po 15. uri, ko je namestnik državnega pravdnika Augusto Lama sprejel prošnjo odvetnikov DallOra in Chiodija in spustil Borlettijeva na začasno svobodo. Včeraj so se vrnili domov tudi manj slavni aretiranci vodstva podjetja Valsella Giuseppe Costa, Marcello de Marco in Pio Lama.
Namestnik državnega pravdnika Lama je v jutranjih urah zaslišal tako 65-letnega predsednika Ferdinanda kot 33-letnega generalnega direktorja tovarne Valsella meccanotecnica. Zasliševanje je trajalo približno dve uri, osnovna vprašanja pa so bila seveda v zvezi s tisočimi minami, ki naj bi jih podjetje odposlalo v Nigerijo, Turčijo in Španijo, od koder naj bi orožje odpotovalo v Sirijo. Oba Borlettija sta bila namreč obtožena nespoštovanja »Okrožnice Formica«, to je norme, ki prepoveduje prodajo orožja državam v vojni.
Novinarjem, ki so med zasliševanjem intervjuvali najmlajšega predstavnika rodbine Borletti, sta Ferdinande in Giovanni izjavila, da Valsella ni bila vpletena v prodajo min državam Bližnjega vzhoda, da je njihovo orožje redno prihajalo le do uradnega in najavljenega cilja. Ferdinande Borletti je tudi izjavil, da mu je Aldo Anghessa povsem tuje ime, »trikotnikovanje«
orožja pa naj bi bila povsem »fantastična izmišljotina«. Predsednik Valselle se je nato lotil vprašanja Paola Torsella, upravnika istega podjetja, ki naj bi se izmaknil policiji. Polemično je tudi odgovoril novinarjem, ki so ga spraševali o številu italijanskih min, ki naj bi »prispele« do Zaliva. »Mar ne boste zares mislili, da so vse italijanske mine naše proizvodnje?« je odgovoril Borletti in pri tem je tudi ostal, medtem ko je bil njegov najmlajši sin Mauriziobolj odprt do predstavnikov medijev. »Naše mine so zemeljske, ne pa morske,« je trdil dvajsetletni študent na Bocconijevi univerzi, in nadaljeval: »V Valselli smo se prilagodili embargu.« Njegov oče naj bi že uvajal civilno preusmerje-vanje obratov ter uvedbo specialistične produkcije orožja visoke tehnologije, ki naj bi bilo namenjeno državam NATO.
Na področju preiskav o trgovanju z orožjem so včeraj zaslišali člane posadke ladje Boustany I. Preiskovalci še niso dokazali, da so v pošiljko raketometalcev kakorkoli vpleteni člani posadke oz. člani znane libanonske družine Boustanyjev, po katerih je imenovana ladja. V Turinu pa so včeraj zaslišali švicarskega trgovca z orožjem Walterja Demtha, ki naj bi s pomočjo italijanskega »kolega« skušal prodajati francoska vojna letala Iranu.
Umrl odvetnik Federici
FIRENCE — Predvčerajšnjim je v Firencah umrl odvetnik Federico Federici. Srčna kap ga je zadela pri 53 letih, medtem ko se je pripravljal na obrambo enega izmed osumljencev na bolonjskem procesu.
Federici je bil »oče« zasebnih televizijskih postaj, zaslovel pa je predvsem kot sporna osebnost v ključnih trenutkih procesa za pokol na bolonjski železniški postaji. Bil je Gellijev dober znanec, zaradi težav, ki jih je povzročil bolonjskim sodnikom, ko so se ti opredelili za preiskavo v smeri »superlo-že«, pa je bil prvič aretiran. Leta 1982 so ga ponovno zaprli zaradi domnevnega trgovanja z orožjem, bil pa je obsojen na šest mesecev zapora zaradi groženj bolonjskemu sodniku Gentileju. Kaže, da je tudi njegova smrt nekoliko sumljiva, saj je odvetnik Bezicheri zahteval obdukcijo trupla.
Še in še protesti zoper Waldheima
DUNAJ — Avstrijski predsednik, ki je na domačih prireditvah (sejmih, festivalih) neizogiben, je včeraj, po tradiciji, odprl Brucknerjev festival v Linzu. Njegov prihod je omogočila okrepljena prisotnost policije, »Bruc-knerhalle« pa je zapustil po poti, ki vodi skozi podzemeljsko garažo. In ko je tako, skozi kletne prostore, le prišel na ulico, je moral mimo lesenega Hrdlickinega konja »Nove Avstrije«.
Brucknerjev festival je tradicija. Svečano dejanje otvoritve, ki jo po običaju opravlja predsednik republike, je tudi tradicija, ni pa tradicija cela množica protestnikov, glasnih demonstracij, transparentov in letakov, ki plujejo iz balkona v avditorij velike dvorane. Temu je bilo prvič tako zadnjo nedeljo, ko je opravil dolžnost otvoritve tega glasbenega festivala dr. Kurt Waldheim.
»Kurt mora proč«, »naj odstopi« in podobne parole so sinoči polnile slovesno vzdušje. Bodisi v rokah posameznih nasprotnikov Waldheima, bodisi na papirnatih avionih, ki so frčali v globino. Predsednikove otvoritvene besede o »celoti države«, v interesu katere naj se »podirajo mostovi«, o duhu »nesprave, uničevanja in sovraštva«, ki naj jim bodo zoperstavljeni občutki novega avstrijskega patriotizma, pa so bile spremljane z glasnim mrmranjem, medklici in sploh z žvižgalnim koncertom.
Ko je po Waldheimu stopil za mikrofon slavnostni govornik letošnjega Brucknerjevega festivala Erich Fri-ed, dunajski Žid, ki se je moral pred Hitlerjem že leta 1938 umakniti v London, kjer še dandanes živi, in ker je
skrajno kritično ocenil dandanašnjo avstrijsko kulturno in drugačno politiko, se je publika razdelila na dvoje. Na polovico, ki je Friedu navdušeno ploskala in na drugi del, ki je zelo hladno obsedel na svojih sedežih, z v naročju prekrižanimi rokami, in tudi takšni so bili med njimi, ki so dvorano ogorčeno zapuščali. Fried je namreč, med drugim, ostro napadel linškega podžupana Hoedla, ki je pred dvema mesecema »zaslovel« kot pisec odprtega pisma predsedniku Svetovnega židovskega kongresa Edgarju Bronfmanu, v katerem mu je očital »umazano kampanjo proti avstrijskemu predsedniku«, ki da je prav takšna, kot je bilo dejanje križanja Jezusa Kristusa pred dva tisoč leti. Poleg tega se je Fried spustil tudi nad nekatere politike Ljudske stranke, ki so na letošnjem salzburškem festivalu pomagali preprečiti izvedbo dramske spremljave oratorija »Knjiga s sedmimi pečati« gledališke skupine dunajskega režiserja Georga Taborijo. Imenoval jih je »klerikalne mračnjake« in se vprašal, »kako naj se o avstrijski kulturi sploh govori, dokler se s takimi rečmi ne preneha«. V svojem govoru se je židovski pesnik obrnil tudi k VJaldheimu z besedami: »Takoimenovana gradnja mostov, torej poskus, da se pridobi razumevanje mlade generacije za vojno generacijo ne more služiti kontinuiteti avstrijske kulture, temveč kontinuiteti določene nekulture«, dokler ne bodo razčiščena »nasprotja in bodo temne plati zamolčane kot grob ali pa zamegljene«.
BARBARA GORIČAR
Pobuda De Cuellarja je klavrno propadla
BAGDAD — Poskus sprave, ki se ga je v soboto lotil generalni tajnik OZN Perez De Cuellar, je zelo verjetno dokončno propadel. Posredna pogajanja med sprtima zalivskima državama se pravzaprav niso nikoli pričela, saj je teheranska vlada že takoj postavila nepremostljive ovire. V Iranu ne le zahtevajo eksplicitno obsodbo iraške agresije, ampak hočejo tudi odstop zasovraženega iraškega predsednika Sadama Huseina, povračilo vojne škode in manjše spremembe iraš-ko-iranske mejne črte. Že s temi zahtevami je bila torej usoda poslednje mirovne pobude Varnostnega sveta OZN zapečatena.
Že med De Cuellarjevim bivanjem v Teheranu so iraški državno-partijski voditelji dali jasno vedeti, da ne bodo sprejeli nobene druge rešitve, ki bi ne sledila navodilom za prenehanje sedemletnega zalivskega spopada, vsebovanim v resoluciji Varnostnega sveta.
Iz Teherana je De Cuellar poletel v Bagdad, kjer se je sestal z najvišjimi iraškimi funkcionarji in s predsednikom Huseinom. S poti generalnega tajnika OZN ni bilo sicer pričakovati kričečih uspe-
hov, v to luč gre torej osvetliti De Cuel-larjevo izjavo na letališču v Bagdadu, kjer je dejal, da on namerava le zbrati »potrebne informacije o možnosti uveljavitve resolucije VS«, informacije pa bo posredoval članicam Varnostnega sveta, katere so soglasno sprejele tekst resolucije.
Na jutranjem sestanku z iraškim zunanjim ministrom in podpredsednikom vlade Tarikom Azizom sta bila prisotna tudi iraški stalni zastopnik pri OŽN Ismat Ki-tani in Diego Cordoves, namestnik tajnika OZN za politična vprašanja. Že na tem prvem sestanku je Tarik Aziz po pričakovanju zahteval od svetovne organizacije sprejem sankcij za tistega, kot to jasno določa resolucija št. 598 VS OZN, ki resolucije ni osvojil. Kot znano je Irak pobudo takoj podprl, čeprav je kasneje z bombardiranjem iranskih gospodarskih objektov ravnal v nasprotju z njenimi določili, Iran pa je zavzel dvoumno stališče, s katerim resolucije res ni sprejel, a je tudi zavrnil ni. Začasni uspeh je bil zagotovljen, taktika pa dolgo časa' res ni mogla zdržati. Verjetno bo Irak odslej igral prav na ta boben...
Odkriti srbski nacionalisti
KRAGUJEVAC —4 Okrožno javno tožilstvo v Kragujevcu je obvestilo javnost, da so priprli Sinišo Maksimoviča iz Bukovika, Dragana Baletiča iz Arandjelovca in še dva mladoletnika. Proti priprtim teče preiskava. Osumljeni so, da so od novembra 1984. leta ustvarjali tajno organizacijo, katere politični program je temeljil na velikosrbskem nacionalizmu in katere namen je bil zrušiti obstoječo politično ureditev v Jugoslaviji.
Organizacija je imela statut, program dela in zastavo. Včlanjevanje je potekalo po posebnem ritualu.
Policija je tajno organizacijo odkrila, ko je iskala ljudi, ki so pisali parole s sovražno vsebino.
ZSMS o uboju v Paračinu
LJUBLJANA — Predsedstvo slovenske mladine zahteva od konference ZSMJ v JLA, naj za konferenco ZSMJ pripravi celovito informacijo o mednacionalnih odnosih v JLA.
Istočasno je predsedstvo ZSM Slovenije izrazilo sožalje družinam tragično preminulih vojakov v paračinski vojašnici, in izrazilo svoje nezadovoljstvo nad poročanjem o tem dogodku, ki je v delu jugoslovanskega tiska sprožalo narodno nestrpnost. Obsodilo je tudi poskuse metanja krivde na celo družino Keljmendijevih in celotno albansko narodnost v Jugoslaviji. To je v nasprotju z jugoslovansko ustavo in ne prispeva k reševanju odnosov na Kosovu.
Jugoslavija v hudih težavah z odplačevanjem dolgov
BEOGRAD — Začeli so se preliminarni neformalni pogovori med misijo Mednarodnega denarnega sklada in jugoslovansko delegacijo. Beseda teče o možnostih in načinih urejanja zunanje likvidnosti Jugoslavije.
Jugoslavija se nahaja v resnih plačilnih težavah. Še do nedavno je za odplačevanje svojih zunanjih dolgov dajala celih štirideset odstotkov svojega letnega deviznega prihodka in zato ni imela deviz za vsakodnevno gospodarsko poslovanje. Zato so poslovni rezultati jugoslovanskega gospodarstva vse slabši in zato je vse manj tudi deviz za odplačilo dolgov (in krog je zaprt).
V prvi polovici letošnjega leta je prispelo iz tujine šestdeset odstotkov letošnjih obveznosti do tujih vlad in bank, v istem času pa samo štirideset odstotkov pričakovanega deviznega priliva. Prihajajo tudi obveznosti za odplačilo glavnice, katere plačilo so preložili 1983. leta.
Prihaja tudi del glavnice nerefinanciranega dolga. Izvoz jugoslovanskih izdelkov pa pada. In zmanjšujejo se denarna nakazila jugoslovanskih delavcev, ki delajo v zahodnoevropskih državah.
Obveze Jugoslavije do drugih držav se večajo. V naslednjih petih letih bi morala odplačati 76 odstotkov dolga, ki je 31. decembra 1986 znašal 17 milijard in 830 milijonov ameriških dolarjev. Celo če bi jugoslovansko, gospodarstvo uspelo dosegati izredno dobre rezultate, bi za odplačila tujini porabilo polovico deviznega priliva. Tega pa nobena ekonomija ne prenese.
Jugoslovanska vlada je na svoji prejšnji seji že razpravljala o spremembah v odplačevanju svojih dolgov. Kaj je sklenila, ni znano. Jasno pa je, da Jugoslavijo čakajo problemi. In kako jih bo reševala, je v marsičem odvisno tudi od volje njenih upnic.
Oktobra na Bledu zasedanje predsednikov Alpe-Jadran in Arge-Alp
TRENTO — Na pobudo delovne skupnosti Alpe-Jadran bo v dneh 15. >n 16. oktobra na Bledu zasedanje predsednikov dežel, republik, regij in županij članic delovnih skupnosti Alpe-Jadran in Arge-Alp.
Namen skupnega sestanka je preveriti možnosti sodelovanja ne samo nied dvema delovnima skupnostima, ampak tudi med posameznimi članicami, ki se kot obmejne dežele srečujejo s skupnimi problemi.
V ta namen je bil pred časom izdelan osnutek sporazuma za ustano-yitev enotne skupnosti alpskih dežel, ki naj bi zaobjela Alpe-Jadran, Arge-Alp in Cotrao, to je zadnjo ustanovljeno skupnost, ki združuje dežele zahodnega alpskega loka. Na tak način bi celoten alpski lok, od Ligurije pa do Jugoslavije, postal enotna skupnost, ki bi vzpodbujala in razvijala posebne pobude na celotnem alpskem ozemlju, pri čemer Pa bi posebno pozornost posvetila gospodarskemu, socialnemu, kulturnemu, ekološkemu in infrastruktu-ralnemu sektorju.
Na dnevnem redu zasedanja na Bledu — ki bo vsekakor pretežno razpravljal o zaščiti gozdov — je v Programu tudi razprava in morebitna odobritev resolucije o medkomu-nitarnem sodelovanju.
Predsednik republiškega komiteja za informiranje Marjan Šiftar je v zvezi s tem zasedanjem sporočil, da Bo 16. oktobra po končanih pogovorih na sporedu tudi tiskovna konferenca.
Skupen nastop KD, KPI in PSI v korist obmejnih področij
VIDEM — Poslanci KD, PSI in KPI (ki niso člani vlade) iz Furlanije-Ju-lijske krajine Agrusti, Danilo Berto-li, Bordon, Breda, Coloni, De Carli, Fachin Schiavi, Gasparotto, Pasco-lat, Rebulla in Renzulli so v soboto
izročili pismo predsednici poslanske zbornice Nilde Jotti, s katerim urgi-rajo, da bi na dnevni red sej delovanja proračunske komisije pri poslanski zbornici čimprej vključili tudi razpravo o zakonskih osnutkih, ki predvidevajo finančna nakazila za razvoj gospodarskih dejavnosti in mednarodnega sodelovanja v deželi Furlaniji-Julijski krajini in pokrajini Belluno.
Omenjeni poslanci v pismu opozarjajo, da je proračunska komisija začela razpravljati o tem vprašanju na osnovi dela posebne ožje komisije, ki je pripravila enotno besedilo predloženih osnutkov o tem vprašanju. Poudarjajo tudi, da so si politične in družbene sile ter prebivalstvo dežele enotne v oceni, da je ta ukrep velikega pomena za bodočnost posebnosti in mednarodne vloge F-JK v okviru politike gospodarske kooperacije in razvoja odnosov med področji Evropske gospodarske
obračajo na predsednico poslanske zbornice, da bi posredovala, da bi pristojna zbornična komisija čimprej nadaljevala postopek za odobritev omenjenega ukrepa, ki je po mnenju omenjenih poslancev strateškega pomena za razvoj F-JK.
skupnosti in vzhodno Evropo. Zato se omenjeni poslanci
V prisotnosti parlamentarcev večine iz F-JK
Vrh deželne večine včeraj v Vidmu
VIDEM — Včeraj dopoldne je bil v Vidmu sestanek med deželnimi tajniki in parlamentarci deželne šestrstran-karske večine, ki ga je sklical predsednik deželne vlade F-JK Adriano Biasutti. Delovni program je predvideval obširni dnevni red, ki je zaobjel vsa tista vprašanja, ki so trenutno v razpravi v parlamentu in ki neposredno zadevajo Furlanijo-Julijsko krajino.
Na sestanku so se dogovorili o metodi skupnega dela, da bi zagotovili koordinacijo med delovanjem Dežele in parlamentarnimi predstavniki in s tem zagotovili ponoven začetek razprave tako v senatu, kot v poslanski zbornici vseh tistih zakonskih osnutkov, ki so zaradi predčasnega razpusta parlamenta propadli.
V teh prizadevanjih je bila dana prednost zakonu za obmejna področja, katermu mora vlada zagotoviti - tako je bilo poudarjeno — potrebno finančno kritje tudi v prihodnjem državnem proračunu. Enaka pozornost bo posvečena spremembam ureditve finančnih dohodkov Dežele. S tem v zvezi so se prisotni strinjali, da je treba vztrajati pri vladi, da bi zagotovila prvo finančno kritje zaradi nižjih dohodkov v pričakovanju na revizijo mehanizmov finansiranja.
Na sestanku so govorili tudi o zaščiti slovenske manjšine, glede katere se vztraja pri zahtevi po posebnem vladnem predlogu — je rečeno v tiskovnem poročilu Dežele — in o zakonskem osnutku o jezikovnih manjšinah in kulturah, katerega postopek bi se moral nadaljevati kar precej hitro glede na doslej opravljeno delo.
Normativi za izvajanje statuta, zakon o vojaških služnostih in splošneje gledano odnosi med Deželo in Državo so bili tisti problemu, ki so jih na sestanku še posebej poglobili. Predstavniki političnih sil in parlamentarci so
Deželna tajnika KD in SSk Bruno Longo in Ivo Jevnikar
si bili enotni, da je treba nadaljevati po dosedanji skupni poti in še okrepiti skupne akcije za reševanje navedenih problemov. Obenem so bili mnenja, da je o drugih vprašanjih večjega pomena in ki najbolj neposredno zanimajo deželno skupnost, potrebno soočanje z drugimi političnimi silami.
Predsednik Biasutti je z deželnimi tajniki večine razpravljal tudi o drugih problemih, ki zadevajo delovanje tako izvršnega organa, kot tudi de.el-nega sveta. Potrjeno je bilo, da je treba zaključiti razpravo in čimprej odobriti zakonski osnutek o decentralizaciji (katerega besedilo je možno izboljšati in spremeniti); isto velja tudi za zakonski osnutek o preureditvi deželnega aparata.
Predsednik Biasutti je na sestanku nadalje sporočil, da ima deželni odbor v razpravi svoj zakonski osnutek o vprašanju referendumov.
Ob zaključku sestanka je bila potrjena skupna razpoložljivost, da se
uresničijo politične obveze, ki so jih sprejele stranke večine. Zadnje obdobje deželne mandatne dobe bo torej potrebno izkoristiti na najboljši način, saj bo dela kar veliko ne samo za deželno vlado, ampak tudi za stranke večine.
Včerajšnjega videmskega sestanka so se udeležili senatorji Fioret (KD), Micolini (KD), Agnelli (PSI) in poslanci Agrusti, Coloni, Rebulla KD), Renzulli, Breda, De Carli (PSI) in Scovac-ricchi (PSDI). Za stranke večine so bili prisotni Longo in Compagnon (KD), Saro (PSI), Mauro in Barnaba (PRI), Valent (PSDI), Zanier in Prandi (PLI) in Jevnikar (Slovenska skupnost).
Sestanka se ni udeležil listarski poslanec Camber, sicer izvoljen na listi PSI,ker je bil sestanek v Vidmu, ker ni bilnanj povabljen deželni tajnik LpT in ker na dnevnem redu ni bilo vprašanja oposebnih kontingentih.
S svetovnega kongresa mednarodnega časnikarskega kluba UNICEF v Čedadu
grozote, ki prizadevajo otroke«
»Odpraviti vse
ČEDAD — Kar 40 tisoč otrok umira dnevno od lakote; v Južni. Afriki je med desetimi milijoni beguncev kar šest milijonov otrok; v Latinski Ameriki je 80 milijonov otrok brez družine in njihovo bivališče je cesta; v arabskih deželah prizadevajo podhranjenost, lakota in žeja kar 80 odstotkov novih generacij. Nič bolje se ne godi v industrializiranih državah; mamila, prostitucija in nasilje ne prizanašajo otrokom.
O tej zaskrbljujoči, celo srhljivi problematiki so te dni razpravljali na svetovnem kongresu 85. nevladnih humanitarnih orgianizmov (NGO) v Lignanu, kjer je bil prisoten tudi italijanski minister Rosa Russo lervolino. Kongres, ki ga je sklica italijanski komite UNICEF, je soglasno sprejel listino, ki podpira Mednarodno konvencijo o pravicah otrok in bi jo morala sedaj odobriti tudi glavna skupščina Organizacije združenih narodov (o tej problematiki bo razpravljala na seji leta 1989) in potem ratificirati še vlade posameznih držav. Glavne točke konvencije so te: otroci imajo pravico do lastnega mnenja in ga niorajo svobodno izražati; otroci morajo biti zastopali v vseh juridičnih in upravnih procedurah; otroci jmajo pravico vzdrževati osebni stik z ločenima staršema; države morajo sprejeti ustrezne ukrepe (zakonske, upravne, družbene in vzgojne) in z njimi braniti otroštvo pred vsemi podobami miselnega in fizičnega nasilja; države morajo nadalje zagotoviti staršem ustrezno skrbstvo, da ti lahko pravilno vzgajajo in branijo svoje otroke; otrok brez družine ima Pravico rasti in živeti v novi družini. To je samo nekaj glavnih točk konvencije, ki naj bi vsem otrokom na svetu zagotovila boljše pogoje življenja, saj irnajo do tega pravico: ne znajo ne braniti in večkrat morajo vsak dan prenašati težke psihološke pritiske.
Kako pa sedaj uresničevati zapisane člene, še Preden jih odobri skupščina OZN? Mobilizirati je
treba svetovni tisk, vse informacijske kanale, kajti ti ustvarjajo javno mnenje, ti lahko odprejo zavest in vest ljudi.' Zaradi tega se je v nedeljo v Čedadu začel tudi svetovni kongres mednarodnega časnikarskega kluba UNICEF. Na njem se je včeraj začela razprava o vseh možnostih, ki jih je treba izrabiti, da pride vprašanje nasilja nad otroki v ospredje, saj je to ena največjih katastrof, ki prizadeva danes človeštvo.
Na nedeljskem odprtju kongresa, ki se ga udeležuje nad 150 časnikarjev iz vseh celin in ki teče pod pokroviteljstvom Dežele FJK, italijanskega komiteja UNICEF in podpori Čedajske ljudske banke, so se vsi zavzeli za čimprejšnjo odpravo vseh grozot, ki prizadevajo otroke. Najvišjim predstavnikom javnih, političnih, cerkvenih in vojaških struktur države in dežele so spregovorili čedajski župan Pascolini,
Prihod štafete v Čedad
predsednik Ljudske banke Velizzo, ravnatelj oddelka za informacijo UNICEF John Williams iz New Yorka, deželni odbornik Braida, italijanski minister Santuz in predsednik mednarodnega novinarskega kluba za pravice otrok Arnoldo Farina. Vsi so zagotovili svoj osebni pristop k reševanju tega tragičnega vpršanja, Arnoldo Farina, ki je gibalo gibanja UNIČEF v Italiji, pa je v svojem vehementnem zaključnem govoru jasno pribil, da besede in dobre želje ne rešujejo otrok, treba je delati, treba je vsa izražena hotenja konkretizirati.
To je bil tudi apel tudi štafete otrok, ki je prispela na trg pred čedajsko cerkev sv. Frančiška ob spremstvu znanih italijanskih športnikov in prinesla s seboj poslanico novinarjem vsega sveta. V listini, ki jo je prebral olimpijec v sabljanju Maurizio Numa, je med drugim rečeno, da si hočejo vsi mladi pridobiti ustrezno znanje v kulturi in športu, da bi polnokrvno prevzeli dediščino sodobnega sveta in s tem gradili boljši jutri. Mladi med 12. in 15. letom starosti, ki so sestavljali štafeto (odšla je na pot v soboto z Gardskega jezera, obiskala 73 občin in po 230 kilometrih prispela v Čedad v nedeljo ob 18. uri) so simbolično prižgali tudi ogenj miru in bratstva. Deset županov občin iz Nadiških dolin pa je Farini izročilo pergameno z isto vsebino, kakršna je v pozivu mladih. Kot rečeno, se je včeraj v Čedadu kongres novinarjev nadaljeval. V posameznih referatih so govorniki in skupščina iskali pot, kako čimbolj učinkovito uresničevati člene listine o pravicah otrok, kako doseči, da bi bila ta problematika vedno v ospredju pri sredstvih obveščanja in se s tem zarezala v zavest ljudi kot nekaj, s čimer se je treba soočati. Pa ne samo soočati, doseči je treba predvsem cilj, da nasilje nad otroki izgine s tega sveta. Je to danes mogoče?
MARIJ ČUK
LD Bovec bo slavila 40-letnico
Največja lovska družina na Primorskem, največja po obsegu in seveda po divjadi - gamsu, Lovska družina Bovec, bo v začetku oktobra slavila lep jubilej, 40-letnico ustanovitve v Jugoslaviji.
Začetki lovstva segajo na Bovškem bolj nazaj, še ko so tod gospodovali goriški grofi.
Sedanjo »zeleno bratovščino« na severnem Primorskem pod sončnim Kaninom pa bolj ohrabruje delo in lovsko življenje zadnjih 40 let. Iz male skupinice lovcev ob ustanovitvi leta 1947 se je članstvo povečalo na sedanjih 85 stalnih članov. Tako številčno stanje lovcev pa lovska družina Bovec nujno potrebuje, saj upravlja z 12.000 ha lovišča, zvečina visokogorskega, z žlahtnim »kraljem« divjadi - gamsom. Tega šteje družina z loviščem okrog 350 glav. Tu so prisotni tudi ruševec ali mali petelin, srnjad in druga divjad. Tudi medved je bil dvakrat na »obisku« v tem predelu.
Lovska družina Bovec se lahko postavi z najbolj urejenim loviščem, saj ima zgrajenih 6 lovskih koč, veliko krmišč in. še več urejenih lovskih stez, po katerih domači lovci vodijo prene-katerega inozemskega lovca. Ni jih malo, ki pridejo iz ravne Furlanije, Bavarske in od drugod uživat prelestne vršace Kanina, Rombona nad Bovcem in Bovškega Grintavca nad Bavšico in njenega gospodarja — gamsa.
OANIELLE STEEL	62.
Prevedla
Irena Trenc-Frelih
Skoraj vso noč je preležala budna in premišljevala o starih časih vse do Guadalcanala in dobrih dni, ki sta jih bila preživela skupaj ... o nežnosti, sanjah. Jokala je dolgo v noč in se končno, hrepeneč po njem, z jokom uspavala.
9. POGLAVJE
Drugi Fayin film je bil dosti težji od prvega; režiser je bil ves čas poleg, zahteval njeno pomoč, ji ukazoval in kritiziral, kar je storila. Prišli so trenutki, ko bi ga najraje zadavila, toda s tem, da sta vse naredila in si vse povedala, H je dal redko in izjemno darilo. Naučil jo je vseh trikov, ki Jih je tako nujno potrebovala v svojem novem poklicu, od nje je zahteval največ in dobil v zameno še dosti več, včasih pa ji je celo predal vajeti in jo nato samo popravljal. Ko Je bil film končan, je znala več, kot bi se bila naučila v desetih letih, zato mu je bila zelo hvaležna. Preden je zadnjič odšel iz studia, ji je naredil velikanski poklon; s solzami v očeh je gledala za njim.
»Kaj vam je rekel?« jo je šepetaje vprašal eden izmed prisotnih, Faye pa se mu je nasmehnila.
»Rekel je, da bi rad spet delal z mano, da pa ve, da ne bo. Da ve, da bom prihodnjič že sama režirala.« Globoko je zavzdihnila in se zagledala v igralce, ki so se objemali in poljubljali in proslavljali konec težkega dela. »Upam, da imam prav.« Imel je prav. Dva meseca pozneje ji je Abe ponudil prvo zaposlitev v vlogi režiserja, spet pri MGM-ju; tokrat naj ne bi bila nikomur več pomočnica. Dore Schary ji je dal veliko priložnost, ki jo je dodobra izkoristila.
»Čestitam, Faye.«
»Hvala, Abe.«
»Zaslužiš jo do zadnjega koščka.« Novi film naj bi začeli snemati v jeseni. Zanjo je bil to velikanski izziv, kar ji je neznansko godilo. Otroci naj bi bili do takrat spet v šoli. Lionel naj bi šel v drugi razred, Greg v prvega, dvojčici pa sta preživljali zadnje leto v mali šoli; Anne še ni imela dveh let, prizadevno je hitela za ostalimi, vendar so jo vedno vsi nekako prehitevali. Faye je vedno nameravala preživeti več časa z njo, a ga ni našla. Drugi so jo zahtevali zase, čakal jo je scenarij, ki ga je morala prebrati in pripravljati več mesecev, nato naj bi prišel na vrsto film. Težko bi bilo kar ustaviti vse skupaj in se znova posvetiti samo otroku. Anne je bila drugačna od ostalih, ni bila samo najmlajša temveč tudi dosti manj komunikativna. Veliko laže jo je bilo pustiti varuški, ki je bila močno navezana nanjo, in Lionelu, ki jo je imel še posebno rad.
Faye je z razburjenjem pričakovala novi film, vznemirjala jo je nova priložnost, obenem pa je dan za dnem premišljevala o Wardu in se spraševala, kje je. Od tistega dne, ko je odšel od doma, ni več slišala zanj. Enkrat je brala novico o njem v obrekovanjih Louelle Parsons, vendar ji
članek ni povedal ničesar. Vsaj Maisie Abernathie ni omenjal.
V tem vzdušju ji je film vsaj prinesel delo. Odkar je končala prvi film, se je trudila, da bi se s čim zamotila. Ze pred več meseci je prosila Aba za ime kakšnega dobrega odvetnika, vendar ni nikoli uspela, da bi ga poklicala, pa naj si je še tolikokrat obljubila, da ga bo. Vedno je prišlo kaj vmes, da so jo preplavili stari spomini.
Potem pa se je nekega julijskega dne Ward nenadoma spet pojavil pri vhodnih vratih. Otroci so se igrali za hišo na dvorišču, ki so ga bili tako skrbno zasadili s cvetlicami in kjer jim je varuška, vsa ponosna na njihovo domiselnost in dosežke, postavila gugalnico, ko se je nepričakovano pojavil pred njo v beli platneni obleki in modri srajci, čed-nejši kot kdajkoli. Za trenutek je začutila znano hrepenenje po njem, potem pa se je opomnila, da jo je vendar zapustil in da ne ve, s katero ima trenutno razmerje. Začutila je zadrego, povesila oči in spet poblisnila proti njemu.
»Da?«
»Lahko vstopim?«
»Zakaj?« Živčno je strmela vanj, njemu pa je bilo nerodno, čeprav je bilo očitno, da ne bo odšel, dokler mu ne bo dovolila, da se pogovorita. »Vznemiril boš otroke, če te bodo zagledali tu.« Šele pred krakim so nehali povpraševati po njem; domnevala je, da namerava Ward po pogovoru znova izginiti.
Knjiga je izšla pri Založništvu tržaškega tiska in je na razpolago v Tržaški knjigarni
V vsedržavnem tisku odmevi na napovedani shod beguncev
Poziv k treznosti
in preseganju barier
Položaj rafinerije Aquila vse prej kot zadovoljiv
Nova uprava ponuja ugodne pogoje za predčasno upokojitev delavcev
Kako odmeva v vsedržavnem tisku napovedani shod istrskih beguncev ob štiridesetletnici eksodusa in uveljavitvi določil mirovne pogodbe? Prejšnji teden bi še zaman iskali odgovora, včeraj pa sta dva vsedržavna lista, Corriere della sera in tednik L'-Espresscr, odmerila napovedanemu shodu večji prostor in poudarek. Kar najbolj preseneča ob prebiranju obeh člankov pa je njun ton, ki nima nič skupnega z enfatičnostjo krajevnih listov. Nasprotno zlasti Corriere della sera izhaja iz analize dogodkov, da bi pozval k preseganju spon preteklosti, k podiranju barier k uveljavljanju obmejnega prostora v duhu Rothove prispodobe, »da na meji ni ne medvedov ne volkov, pač pa je to kraj, od koder lahko občuduješ sončne vzhode in zatone«.
Medtem ko Espresso opozarja predvsem na nevarnosti napovedanega shoda in na možnost, da se izrodi v revašistično manifestacijo zaradi mahinacij desnice in predvsem MSI, Co-riere della sera sili k poglabljanju in razmišljanju. Obstaja sicer nevarnost zlorabljanja, pravi avtor članka Clau-dio Magris, pripominja pa, da bo »shod lahko obrodil sadove le, če se ne bo ustavil pri domotožju, ki je sterilno čeravno razumljivo, pač pa bo znal težave prekvasiti v pogled v prihodnost. Vsaka čustvenost se mora presnovah v vstajenje kot pšenica, ki umre, da bi lahko spet zrasla nova: begunci pa bi lahko bili, ravno zaradi svoje boleče izkušnje, predstraža tistega dialoga čez mejo, ki mora biti -in delno tudi je - naša najplemenitejša stvarnost.«
»Korenine eksodusa in osebne tragedije stotisočev beguncev - pravi Magris - so v fašistični diktaturi in v neodgovorni vojni, pa tudi v stoletnih napetostih. Begunci pa so plačali za krivdo vse Italije. Seveda je bilo med tistimi, ki so zapustili Istro, veliko protislovenskih predsodkov, s katerimi sta bila okužena fašizem in tudi italijanski predfašistični nacionalizem. Vendar za tiste predsodke - ki so bili skupni miselnosti določenih družbenih razredov tiste dobe in ki jih je gojila tudi druga stran - so plačali tudi nedolžni: tudi in predvsem italijanski antifašisti, ki so se znašli v središču viharja, ko je Jugoslavija imela svoj veliki trenutek osvoboditve...«
»Literatura, ki je iskala navdiha v eksodusu - ugotavlja Magris - je dokazala, kako iz tiste rane in ob zvestobi svojim koreninam lahko vzklije občutek skupne pripadnosti tistemu večnacionalnemu obmejnemu svetu, ki zaobjema Italijane, ki danes živijo v Jugoslaviji, in Slovence, ki živijo v Italiji; ki zaobjema - v viziji, ki je vredna Tommasea - Italijane in Slovence in vse druge narode ter kulture, ki so prišli do tega morja.«
»MSI - meni Magris - bo napel vse svoje sile, da bi oživil regresijo, pri tem pa mu bo v pomoč naduta ignoranca tistih, ki imajo vse begunce za fašistoidne in pozabljajo, da je tudi antifašist Valiani volil proti mirovni pogodbi iz protesta zoper usodo Istre. Če bo zloraba uspela, bo Trst, in z njim Italija, naredil nekaj korakov na-
zaj, kar bo spodbudilo nezaupanje in protiitalijanske špekulacije.«
»EIody, Slataperjeva prijateljica in Stuparicheva žena - zaključuje Magris - je trdila, da prehudo trpljenje sili v nepravičnost. Begunci so zdaj pred težko nalogo, da so pravični, pa čeprav so trpeli več kot drugi.«
Članka v Corriere della sera in v Espressu nista edini odmev na napovedani shod. Za kulisami se že dalj časa odvija bitka o značaju te manifestacije. Po” sicer neuradnih govoricah bo udeležba manj množična kot je kazalo. MSI sicer pritiska, da bi se shod izrodil in da bi dobil dovoljenje za zborovanje na Trgu Unita, medtem ko se vlada baje umika in ne bo uradno prisotna. V osebnem imenu naj bi govoril le minister, ki je sicer doma iz naše dežele. Tudi glede vojaške prisotnosti ni še dokončne odločitve, govori pa se, da častne čete ne bo.
Morda desničarskim silam le ne bo uspelo spremeniti shod v manifestacijo nostalgičnosti in protijugoslovan-stva v znamenju nekega fantomatič-nega »diktata«. Seveda pa je pogoj zato tudi angažiranost vseh demokratičnih sil, ki ne smejo popustiti skušnjavi, da se prepustijo vetru, ki trenutno piha močneje.
V. T.
Odnosi med delavci in vodstvom žaveljske rafinerije so se ponovno nevarno zaostrili. Čeprav so predstavniki sindikalne federacije CIGL, CISL, UIL na zadnji skupščini delavcev izrazili dokajšnji optimizem glede nadaljnjih dogovorov z novo lastnico Aguile — družbo Selm — vsaj kar se tiče poenostavitve birokratskega postopka za redno izplačevanje predujmov iz dopolnilne blagajne, se stvari do danes ploh niso uredile. Nasprotno, lahko trdimo, da je prav te dni prišlo do nepričakovanega novega zapleta.
Tovarniški svet je na ta račun izdal tiskovno sporočilo, v katerem med drugim obsoja zahrbtno ukrepanje vodstva Aguile in posredno tudi družbe Selm, ki sta kršila dogovore, sprejete na nedavnem rimskem sestanku. Brez vsakega predhodnega
posvetovanja s sindikatom je namreč družba Selm začela starejšim delavcem Aguile "ponujati" nekatere ugodnosti za predčasno upokojitev. O tej obliki krčenja števila osebja bi se morala s sindikatom pogovoriti v teku tega tedna, kaže pa, da Selm ne namerava čakati na njegova navodila, kljub temu da je sindikat od vsega začetka "žaveljske afere« odločno zahteval ohranitev sedanje zaposlitvene ravni.
Drugi kamen spotike med vodstvom rafinerije in tovarniškim svetom je napovedana ustavitev termične centrale v notranjosti obrata. Kot smo že poročali, je že bivša lastnica Total, ki je spomladi odredila bonifikacijo naprav odločila, da bo termična centrala delovala najkasneje do 16. septembra. Sindikat je pred kratkim od družbe Selm zahteval, da
stvari uredi in da poskrbi za neprekinjeno obratovanje centrale. Čeprav je Selm zahtevo osvojila, se do danes še ni zganila, usodni datum pa zapade že jutri...
Tretja črna pika na račun očitnega sprenevadanja sedanjega vodstva Aguile pa je že itak težavno izplačevanje predujmov delavcem v dopolnilni blagajni. Odpor CIPI namreč do sedaj še ni poskrbel za njeno podaljšanje, vendar tokrat ni mogoče kriviti upočasnjene rimske birokracije, temveč deželni zavod za delo, ki potrebne dokumentacije še ni poslal v Rim, čeprav jo je dobil že 5. avgusta.
Tovarniški svet zato ostro obsoja tako neumestno in škodljivo politiko vodstva Aguile, ki odraža vse prej kot resnost in doslednost. Nadalje zahteva prekinitev vsakršnega upravnega in tehničnega načrtovanja, vsaj do napovedanega sestanka med sindikatom in novo upravo žaveljske rafinerije. Prav tako poziva ministrstvo z industrijo, deželno upravo in ostale krajevne uprave, da se ponovno postavijo ob stran delavcev in da pri pristojnih organizmih, tudi na vladni ravni, izposlujejo korektnost, ki bi vsaj v določeni meri olajšala že itak mučno čakanje pozitivnega razpleta celotne zadeve.
(mi)
Danes otvoritev seminarja za šolnike
Danes ob 11. uri bo v kongresni dvorani Tržaškega velesejma uradna otvoritev 23. seminarja za vzgojitelje, učitelje in profesorje slovenskih šol na Tržaškem. Začel se bo tudi drugi ciklus predavanj, ki je namenjen vsem pedagoškim delavcem vrtcev in šol. Ob 8.30 se bo namreč v kongresni dvorani Tržaškega velesejma začelo predavanje dr. Matjaža Kmecla s Filozofske fakultete v Ljubljani. Predavanje bo nosilo naslov Kultura za sedanjost in prihodnost. Jutri pa se bo začel tretji ciklus predavanj, ki bo posvečen učitejem.
Široke možnosti izbire za mlade tečajnike
Še nekaj dni za vpis v Zavod za poklicno izobraževanje
Zahteva Pomorske konzulte pri tržaški Trgovinski zbornici
Trstu naj se prizna status mednarodnega pristanišča
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje zaključuje ta teden vpisovanje v tečaje, ki jih prireja v šolskem letu 1987/88.
Na programu je 13 poklicnih tečajev, ki se bodo odvijali v Trstu. Za vpisovanje in podrobnejše informacije se lahko zainteresirani obrnejo do 18. septembra na sedež Zavoda v Trstu, Ul. Ginnastica 72 (in sicer v Dijaškem domu) vsak dan od 9. do 12. ure ali pa naj pokličejo tel. št. 577941. Za tečaje iz kmetijstva se lahko vpišejo na Kmečki zvezi v Trstu, Ul. Cicerone 8/B, tel. 62948.
Letos prireja Slovenski zavod naslednje tečaje za prihodnje šolsko leto:
—	drugi letnik tečaja s kvalifikacijo za tehnično upravne uradnike (900 ur);
—	drugi letnik tečaja s kvalifikacijo za kamnoseke (1200 ur);
—	prvi letnik tečaja s kvalifikacijo za tehnično upravne uradnike (1100 ur);
—	izpopolnjevalni tečaj za programerje elektronskih računalnikov (175 ur);
—	izpopolnjevalni tečaj za personal computering (160 ur);
—	izpopolnjevalni tečaj za gostinstvo (400 ur); .
—	tečaj ažuriranja za vodenje zadrug (60 ur);
—	izpopolnjevalni tečaj za dopisnike v angleščini (150 ur);
—	izpopolnjevalni tečaj za knjigovodstvo — IVA ter mehanizirano knjigovodstvo (130 ur);
—	tečaj vinogradništva in kletarstva — občina Zgonik (60 ur);
—	tečaj čebelarstva za začetnike (60 ur);
—	tečaj za splošno živinorejo (30 ur);
—	tečaj za gojenje aktinidije (30 ur).
Do sedaj je bilo največ odziva za
tečaj s kvalifikacijo za tehnično upravne uradnike, bodisi za prvi kot za drugi letnik. Ta dva tečaja sta namreč polno prijavljena. Mnogo zanimanja se kaže tudi za oba tečaja za programerje, to sta izpopolnjevalna tečaja za programerje elektronskih računalnikov in za personal computering. Za druge izpopolnjevalne in večerne tečaje je odziv bolj skromen.
Tečaji se bodo začeli oktobra, medtem ko se bodo tečaji iz kmetijstva pričeli komaj konec oktobra. Vsekakor bodo prijavljeni pravočasno obveščeni za začetek tečajev.
Ob vpisu morajo obiskovalci tečajev plačati 63.500 lir, isto ceno kot lansko leto.
Zavod vabi slovenske maturante nižjih in višjih srednjih šol, uradnike slovenskih podjetij, vinogradnike in vse zainteresirane, naj se prijavijo še ta teden za vpis na tečaje. Kjer bodo še mesta, bo Zavod sprejemal vpise vse do začetka tečajev.
Pred dnevi je stopil v veljavo deželni zakon o ureditvi pristaniških dejavnosti v naši deželi. In prav objava zakona je napotila predsednika Pomorske konzulte pri tržaški Trgovinski zbornici, pomorskega agenta Vassilla-ja, da se je z ostalimi člani konzulte lotil preverjanja pomembnosti tega deželnega ukrepa. Uvodoma je kon-zulta ugotovila, da se vsa zakonska določila nanašajo le na pristanišče Porto Nogaro, saj sta Tržič in Trst kla-sificirana kot državna pristanišča in zato njihovo poslovanje urejuje vsedržavni zakon. Po vsej verjetnosti so prav zaradi tega dodeljena izvajanju zakona pičla sredstva, ki ne morejo bistveno vplivati na razvoj te važne dejavnosti. Razprava je posegla še na druga področja, ki že dolgo časa burijo duhove tržaških pomorskih operaterjev.
Sklenjeno je bilo, naj predsedstvo zbornice ponovno nastopi pri pristojnih ministrstvih v Rimu, z zahtevo, da se Trstu prizna status mednarodnega pristanišča. Nova italijanska zakonodaja sicer ne predvideva tega naziva, ki pa obstoja v okviru določil EGS. Doslej so le Hamburgu priznali status mednarodnega pristanišča in Trst bi tako postal drugo mednarodno pristanišče. Zadostoval bi odlok italijanske vlade, saj je bila že v mirovni pogodbi, ki je bila sklenjena v Parizu leta 1947, priznana tržaškemu pristanišču specifična mednarodna vloga.
Konzulta si je tudi zastavila vprašanje, kakšne bi bile dejanske koristi od tega priznanja. Predvsem bi se delno zmanjšale carinske spone pri predelavi blaga v pristanišču, da bi ohranilo izvirno poreklo; zagotovljene bi bile nadalje določene davčne olajšave, kar bi pripomoglo k povečanju konkurenčnosti uslug. Lažje bi bilo tudi za tuje investicije v infrastrukture, kar bi vzbudilo večje zanimanje podonavskih držav in zagotovilo večji pretok skozi naše pristanišče.
Predstavnik tržaškega Lloyda na Dunaju je dokaj kritično ocenil nastope krajevnih pomorskih gospodarstvenikov na avstrijskem tržišču. Ugotavljal je, da že obstoječe možnosti niso izkorišačne in med temi je omenil hitre nočne kontejnerske vlake iz pristanišča do glavnih avstrijskih vozlišč. Omenil je tudi preskromne nastope tržaških operaterjev in jih je primerjal z nastopi jugoslovanskih špediterjev. Ugotovil je, da je jugoslovanska ponudba mnogo boljša in popolnejša, kar ima za posledico povečanje prometa skozi severnojadranska jugoslovanska pristanišča na škodo Trsta. Trend bi lahko zaustavili le, če bi v Trstu ustanovili konzorcij med uporabniki pristaniških uslug, ki bi tako skupaj nastopali na tujih tržiščih. Verjetno so taka izvajanja dokaj utopistična saj bi bilo skoraj nemogoče uskladiti interese krajevnih špediterjev, ki trenutno delujejo v pogojih stroge medsebojne
Kljub težavam zaradi obnovitvenih del v Kulturnem domu
konkurence.
Predsednik konzulte je ugotovil, da bi morali podrobneje preučiti še pred-
SSG se z vso vnemo pripravlja na novo sezono
Kot že vsako leto, je tudi letos začelo Slovensko stalno gledališče s pripravami za novo sezono 1. septembra. Otvoritvena predstava sezone bo komedija Sumljiva oseba Branislava Nušiča. Sprva je bila zaupana režija slovitemu režiserju Dejanu Mijaču, ki pa je medtem zbolel, tako da je moralo vodstvo gledališča na vrat na nos poskrbeti za primerno zamenjavo. Zaradi za-pletljajev v Ljubljanski drami je
ostal prost Dušan Jovanovič, ki te dni že vodi vaje tržaškega ansambla.
Ravnatelj Miroslav Košuta izraža svoje zadovoljstvo ob tej rešitvi, saj je Jovanovič v lanski sezoni pripeljal SSG do velikega uspeha s Cankarjevim Narodovim blagrom. Gledališče se je odločilo začeti sezono z Nušičevo komedijo predvsem po želji upravnih organov, ki
so prepričani, da bodo s tem razširili krog svojih gledalcev. Obenem upravičeno pričakujejo, da je Nušič pravšnji avtor za tak načrt, avtor, ki je bil zadnjič na našem odru natanko pred desetimi leti. Tako predvidena Mijačeva kakor zdajšnja Jovanovičeva režija pa zagotavljata predstavi tisto dražljivost, ki bo privabila tudi širši krog gledaliških sladokuscev.
Slovensko stalno gledališče se pripravlja na široko abonmajsko kampanjo z upanjem, da ga občinstvo ne bo pustilo na cedilu v sezoni, ko mu pripravlja vrsto zanimivih novosti (o katerih bomo poročali v prihodnjih dneh) in ko je v hudih težavah zaradi obnovitvenih del v Kulturnem domu (kot vidimo na sliki).
V Ulici Petronio je namreč te dni vse živo, kajti po določilih zakona št. 818 z dne 7. 12. 1984, ki zadeva tudi mestni Kulturni dom, si morajo vsi javni prostori oskrbeti potrdilo o protipožarnih ukrepih. SSG si je ob pričakovaju že omenjega potrdila priskrbelo začasno dovoljenje, ki pa narekuje, da bi se morala vsa obnovitvena dela zaključiti najkasneje do 31. decembra 1987. Medtem je bila že pripravljena vsa tehnična dokumentacija, ki pa zaradi pomanjkanja finančnih sredstev predvideva postopne intervencije.
Prva faza del zajema predvsem gledališko dvorano, kjer naj bi zamenjali leseno oblogo na stenah, tekstilno talno oblogo, vrata na glavno stopnišče, zamenjali ali pa predelali in preoblekli naj bi poleg tega vseh 550 sedežev v dvorani. Obenem bo treba zamenjati zavese v dvorani ali pa napeljati med odrom in dvorano vodno protipožarno zaveso. Vsi uporabni materiali morajo imeti protipožarno potrdilo določenega razreda, kot to določata okrožnica št. 16 z dne 15. 2. 1951. In druga dodatna navodila notranjega ministrstva.
Kulturni dom je bil dograjen pred 25 leti, že takrat pa so bili pri načrtovanju in izvedbi del upoštevani vsi predpisi glede konstruktivnih značilnosti notranjih komunikacij, izhodov, pred kratkim pa je bila adaptirana tudi električna napeljava.
Torej v prvi fazi del bi morali preurediti in prilagoditi protipožarnim predpisom dvorano s sprejemnimi lokali, nato pa še vse ostale prostore.
Zaradi pravkar omenjenih del je torej v Kulturnem domu vse živo, gledališki ansambel pa se kljub nelahkim pogojem že vestno pripravlja na bližajočo se otvoritveno predstavo.
(B. R.)
loge za gradnjo pretovornih terminalov v okviru naše dežele (deželni zakon predvideva namreč gradnjo le-teh v Pordenonu in Cervignanu), a trenutno je na razpolago še premalo konkretnih podatkov in zaradi tega so člani sklenili, da bodo v teku meseca posvetili posebno sejo tej problematiki v sodelovanju z konzulto za suho-zemske prevoze, (zk)
Začetek šolskega leta v devinskem Zavodu
V	ponedeljek, 7. septembra, se je v Zavodu združenega sveta v Devinu začelo šesto šolsko leto. Letošnja uradna otvoritev pa bo 16. novembra na Dunaju pod pokroviteljstvom avstrijskega ministrstva za šolstvo. Ob tej priložnosti bo Claudio Magris predstavil svojo zadnjo knjigo »Donava« v nemški verziji. Zvečer pa bo »II trio di Trieste« nastopil v Mozartsaal v dunajski Koncertni hiši.
Študentje iz 52 držav prihajajo v Devin že od 3. septembra, saj so se za študente prvega leta začele intenzivne dvotedenske lekcije angleščine in nemščine.
V	nedeljo, 20. septembra, bodo Balinarsko društvo in devinski prebivalci organizirali »dan devinskih družin« in bodo ob tej priložnosti povabili vse študente na kosilo na domove. Na ta dan je predviden tudi prvi uradni izlet študentov, ki se bodo v Medeji udeležili manifestacije v spomin padlim, (iv)
Čeprav gre za zelo koristno in potrebno pobudo
Tečaj IRRSAE bi se ne smel križati s seminarjem za slovenske šolnike
Kljub temu, da jutranje meglice že napovedujejo jesen
Poletje se letos kar noče posloviti
Poročali smo že, da se je v četrtek začel na dveh slovenskih šolah - na osnovni in srednji šoli v Doberdobu na Goriškem in na osnovni šoli Oton Župančič pri Sv. Ivanu v Trstu, izpopolnjevalni tečaj za slovenske učitelje tržaške in goriške pokrajine. Organizator tečaja je Deželni inštitut za pedagoško izpopolnjevanje, eksperimentiranje in raziskovanje IRRSAE, ki je Podoben tečaj organiziral že lani, le da je bil tedaj skupen za slovenske in italijanske šolnike.
250 tečajnikov je porazdeljenih v Pet razredov, ki se bodo izpopolnjevati v znanju slovenskega in italijanskega jezika, v matematiki, naravoslovju in v zemljepisu, zgodovini in v socialnih vedah.
Tri skupine so sledile včeraj predavanjem na svetoivanski osnovni šoli. Prvi skupini je predaval prof. Aldo Rupel o temeljnih razlikah telesne vzgoje v raznih časovnih dobah, o pomenu gibalne vzgoje pri izvajanju učnih načrtov itd.
Druga skupina je imela pouk iz likovne vzgoje. Predavatelj prof. Mršnik iz Ljubljane jim je s pomočjo diapozitivov obrazložil pomen likovne vzgoje pri uvajanju novih učnih programov, kot tudi njegov pomen za poglobitev znanja učencev tudi na področju likovne ustvarjalnosti.
Tretja skupina je imela v dopoldanskih urah za predavatelja Pavla Stra-
nja, ki je spregovoril o učnih načrtih, kar zadeva antropološko področje, v popoldanskem delu pa je bil predavatelj pirof. Jože Žumer, ki je govoril o zemljepisu. Omenjena skupina bo imela tudi danes ves dan predavanja, in sicer o socialni vedi - o tej bo spregovorila Laura Bergnach, popoldne pa bo steklo delo v treh skupinah s končnim plenarnim poročanjem.
Tečajnice smo obiskali ravno med kratko pavzo. Elena Čuk, ki poučuje na osnovni šoli na Opčinah, in Nadja Škabar, ki uči v Križu, sta bili mnenja, da je tečaj zelo koristen. Zadovoljstvo nad uvedbo obveznega tečaja je izrazila tudi Lidija Klarič, ki poučuje na šoli v Boljuncu in ki je včeraj sledila pouku o likovni vzgoji. Morda bi morala biti predavanja krajša, je bilo njeno mnenje, saj je težko tečajniku obdržati koncentracijo za tolikšen čas pouka.
»Predvsem pa nam je žal,« je bilo splošno mnenje, »da ne bomo mogle 'prisostvovati predavanju prof. Kmecla na seminarju za slovenske šole. Izpopolnjevalni tečaj je namreč obvezen in ni bilo mogoče prestaviti predavanj, čeprav smo za to zaprosile. Dve takšni, za našo šolo zelo pomembni prireditvi, se ne bi smeli križati«.
Včeraj so imeli tečajniki v Doberdobu pouk iz matematike. Danes pa se nadaljujejo tudi predavanja o gibalni kot tudi o likovni vzgoji. (N. L.)
Poletje nas letos kar noče zapustiti. Čeprav so dnevi že krepko krajši in jutra hladna in meglena, se zrak čez dan običajno prelevi v pravo poletno soparico. Koledarska jesen se sicer začne 23. septembra, ta čas pa nas nanjo opozarjajo le zrelo grozdje v vinogradih in najrazličnejše sezonsko sadje, ki se nam vabljivo ponuja na stojnicah. In mularija, ki se zmrduje nad skorajšnjim začetkom šolskega leta...
Da je mogoče september izkoristiti za podaljšek ali spremembo običajnega avgustovskega dopusta, pričajo tudi vrste avtomobilov na mejnih prehodih v okolici Trsta. Ob vsakem koncu tedna opažamo bolj ali- manj naveličane in živčne avtomobiliste, zlasti tujce in Italijane. Tudi številni Tržačani se ob nedeljah odpravljajo preko meje, večinoma v Istro. V nedeljo sicer ni bilo hudih težav na nobenem mejnem prehodu, vse živo pa je bilo na Krasu in v Bregu, tudi zato, ker jutranja oblačnost ni obetala nič dobrega in se torej ni kazalo odločiti še za poslednje kopanje. Množične izlete preko meje pa nenazadnje omogoča izredno ugodna menjava dinarja.
Kot že nekaj mesecev zapovrstjo, smo tudi tokrat pobezali v bukve ljudskih in vremenskih pregovorov. Takoj naj povemo, da nam je bil september doslej vsestransko naklonjen. Kmetje so nemara nekoliko jezni nanj zaradi dolgotrajne suše, ki je marsikje naredila škodo, vinogradniki
pa na igro narave gledajo letos nekoliko bolj dobrohotno. Pregovor namreč pravi: Septembra dež je setve up, a grozdja strup. Narava pa nam je deževnih dni v septembru prav pičlo odmerila. Kogar pa že sedaj mrazi ob misli na jesen, naj kar mirno spi, kajti pregovor pravi: Če septembra še grmi, bo še mnogo toplih dni. Če smo že rekli, da je bilo septembra malo dežja, moramo pa priznati, da je bilo, vsaj v naših krajih, veliko grmenja. Krepko v škripce nas je spravila pred nedavnim objavljena vest, da so prav v naših krajih opazili žerjav na poti v toplejše kraje. Pregovor je v tem pogledu kar neusmiljen, saj grozi da: Ko žerjav leti na tuje, brž se zima približuje. Kakorkoli že, dokler nam narava ponuja prijetne tople dni, jih izkoristimo na najboljši način.
Voden ogled razstave na Gradu
V dvorani Caprin na Gradu sv. Justa bo jutri ob 18. uri predaval profesor Giorgio Stacul o grafitih Hindustana med prazgodovino in zgodovino. Predavanje bo s pomočjo diapozitivov poglobilo nekatere zanimivejše vidike razstave Med Gandharo in cesto svile, ki nam prikazuje umetnost na skalah-Karakoruma. Ob 19. uri pa bo dr. Sere-na Mizzan vodila ogled same razstave, ki bo sicer odprta še vse do 27. septembra.
Zgoniška občina za okrajno zdravstveno enoto na Proseku
Pogreb nesrečnega plezalca šele po obdukciji, ki jo je zahtevalo sodstvo
Tržaški reševalci v nedeljo prinesli v dolino truplo slovenskega alpinista Lucijana Cergola
V zvezi s predlogi za decentralizacijo zdravstveno-sociainih uslug Krajevne zdravstvene enote je uprava zgoniške občine naslovila na predsednika KZE pismo, v katerem izraža svoje pomisleke glede predlagane ureditve. Zgoniška občinska uprava je že večkrat predstavila svoj predlog, ki med drugim vsebuje tudi uvedbo okrajne enote, ki bi združevala območje občine Zgonik in rajonskega sveta Zahodnega Krasa s skupnim sedežem na Proseku.
»To bi bila najprimernejša rešitev,« je rečeno v pismu, »medtem ko bi predlog "Tehničnih hipotez", se pravi predlog o skupnem sedežu na Opčinah, predstavljal problem glede lokacije.« Veliko težavo predstavljajo namreč pomanjkljive povezave javnih prevozov in prav z ozirom na 1°, ne bi predlog KZE doprinesel bistvenih pridobitev glede na seda-uje stanje. Zgoniška občinska uprava zato prosi KZE, da se opredeli za ustanovitev okraja za Zahodni Kras ju občino Zgonik, istočasno pa potrjuje pripravljenost, da bi se občina Zgonik začasno posluževala zdravstveno-sociainih uslug v okraju De-vin-Nabrežina.
Gorski reševalci so v nedeljo okrog 11. ure dopoldne prinesli v dolino Dunjo truplo pokojnega tržaškega alpinista Lucijana Cergola, ki se je dan prej ponesrečil pri plezanju severne stene Strme peči v skupini Montaža. V bivaku, za dobro uro hoje oddaljenem od kraja nesreče, je prenočilo se
Seminar o železnicah na visoko brzino
»Železniški prevoz na visoko brzino v letih 2.000 kot dejavnik evropske gospodarske integracije« je naslov študijskih dni, ki jih od danes do 23. septembra prireja Inštitut za preučevanje prevozov v evropski gospodarski integraciji (ISTIEE) iz Trsta. Seminar bo potekal na Tržaški univerzi. Uvodno poročilo bo danes ob 9. uri imel predsednik ISTIEE prof. Mateo Maternini, nakar se bodo zvrstili predavanja in posegi izvedencev.
Pristaviti velja, da bo ob seminarju na Pomorski postaji na ogled razstava železniških visoko-brzinskih prototipov, ki jih je dala na razpolago Ustanova za javne železnice.
V	Nabrežini astronomski posvet o utripanju zvezd in zvezdni masi
V	hotelu Europa pod Nabrežino se je včeraj,pričel znanstveni posvet o utripanju zvezd in o njihovem izgubljanju mase. Prirejata ga Oddelek za astronomijo Tržaške univerze in miramarska Mednarodna šola za visoke študije (SIS-SA), udeležuje pa se ga kakih petdeset astronomov iz Evrope, Izraela in ZDA.
Posvet sta pripravila Američanka Lee Anne Wilson in Tržačan Roberto Sta-Uo. Slednjega smo vprašali, naj nam na kratko osvetli predmet znanstvenega srečanja. »Po eni strani nameravamo razpravljati o utripanju zvezd, se pravi o Periodičnem spreminjanju njih svetlobe,« je pojasnil prof. Stalio. »Po drugi strani Pa se nameravamo lotiti šele pred nedavnim odkritega pojava, da namreč zvezde izgubljajo maso oziroma jo izločajo s hitrostmi, ki gredo od 10 do 10 tisoč kilometrov na sekundo. Doslej še ni trdnejših razlag tega pojava, mi pa ga bomo skušali povezati z utripanjem zvezd, in sicer postavljajoč domnevo, da utripanje sproži proces izločanja mase. Vse to ima vrsto teoretičnih implikacij, saj so od tega v določeni meri odvisne razlage evolucije zvezd pa tudi prisotnosti materije v medzvezdnem prostoru.«
V avtu skrivala 23 gramov hašiša
Agenti letečega oddelka so pred nekaj dnevi ustavili mladeniča, ki je vozil avtomobil z razbito zadnjo šipo. Pregledali so notranjost avtomobila in našli 23 gramov hašiša ter vse potrebščine za tehtanje in pripravo mamil. Voznika, 23-let-uega Giorgia Mastromaura iz Ul. Orlandini 20, in sopotnika Maura Mosenghini-ja iz Ul. Lazzaretto Vecchio 19, so po tem odkritju takoj odpeljali na kvesturo.
Mladeniča sta priznala, da jima je mamilo izročil 22-letni Giovanni Calvani jz Vareseja. Vse tri je kasneje zaslišal namestnik državnega pravdnika Staffa, ki bo moral v naslednjih dneh odločiti, ali naj jih spusti na svobodo ali pa naj izda Proti njim zaporni nalog.
Gol starec z masko na obrazu napadel žensko
Pred 38-letno Rito D., ki je včeraj okrog 4. ure zjutraj hodila po Ul. Pascoli, je nenadoma pojavil gol starec z gumijasto masko na obrazu. Prestrašena ženska je policistom povedala, da je najprej zaslišala sumljiv šum v bližnjem grmovju, kar je izza telefonske kabine stopil popolnoma nag grbast človek in jo napadel. Ženska je zakričala in se pognala v beg. Njene krike so slišali gasilci, ki s° jo takoj odpeljali na policijsko postajo.
dem prostovoljcev 'gorske reševalne službe iz Trsta. V nedeljo zjutraj, nekaj minut pred sedmo uro, so priplezali do police v steni, na katero so dan prej položili Cergoiovo truplo, privezali mrtveca na nosila in ga po štirih urah naporne poti končno prinesli v dolino. Na polovici poti so tržaške prostovoljce, ki jih je vodil Maurizio Fermeglia, pričakali reševalci finančne straže z Nevejskega sedla in Trbiža ter člani gorske reševalne postaje v Predelu in jim tako vsaj delno pomagali pri prenosu trupla.
Ponesrečenega alpinista bi bili dejansko morali prenesti v mrtvašnico v dolini Dunji že v soboto. To pa zaradi raznih vojaško-birokratkih zapletljajev ni bilo mogoče. Reševalce iz Predela je vojaški helikopter iz Casarse pripe-
ljal do severne stene že nekaj ur po nesreči. Do Cergola se je najprej spustil zdravnik, ki je ugotovil, da je alpinist mrtev. Ker pa vojaški helikopter lahko prevaža le ranjence, so morali reševalci več ur čakati na dovoljenje vojaških oblasti iz Casarse, ki bi pooblastile prenos mrtveca. Okrog 19. ure pa so dobili negativen odgovor. Ni jim torej preostalo drugega, kot da snamejo ponesrečenca z vrvi, na kateri je obvisel po nesreči, in ga položijo na polico v steni. Mrak je namreč onemogočal prenos trupla po nestabilnem terenu, prekritem z ruševjem.
Trenutno še ni znano, kdaj bodo pokojnega Lucijana Cergola pripeljali v Trst, saj kaže, da so oblasti zahtevale obdukcijo, ki naj bi dokončno razjasnila dejanski vzrok smrti.
Lucijanu v slovo
Ko sem v soboto zvečer zvedel, da se je Lucijan smrtno ponesrečil na začetku klasične Comicijeve smeri v severni steni Strme peči v Montaževi skupini, najprej nisem mogel verjeti. Tako izkušen alpinist, kot je bil Cer-gol, pa da je padel na raztežaju pete težavnostne stopnje, torej take, katere je v življenju že stokrat in stokrat premagal? Ko pa so začele postajati novice vse jasnejše, vse točnejše, ko so se podatki začeli grmaditi in so začeli obrisi postajati pretreslivo dokončni, sem se moral sprijazniti z dejstvom, da je Lucijan zaključil svojo pot v tisti krušljivi in zahrbtni skali Montaže-vega ostenja. Zaprepadenost in začudenje pa je ostalo.
Kaj je torej res, da vedno odhajajo tisti, ki imajo v sebi življenjskost, vedoželjnost, energičnost? Kaj je prav to? Kje je v tem logika? Lucijan je imel v sebi naravnost vulkansko energijo, kateri je morda dodal še kanček sanjavosti, tistega, kar ostane vedno nedoseženo in neizrečeno, tako da ne bo ob njeni uresničitvi ostalo prazno. Stalno je bruhal nove in nove ideje, ki jih je povezoval z željo po napredovanju. Najbolj pa se je realiziral v alpinizmu.
Slednjega se je lotil že daljnega leta 1973 in po dolgi, a plodni »vajeniški« dobi postal v zadnjih sedemdesetih in prvih osemdesetih letih pojem tržaškega in širše deželnega alpinizma. Naštevanje je kar dolgo: leta 1979 se je udeležil odprave na Cordil-lera Huaraz, leto kasneje na himalajski sedemtisočak Pumori, pred štirimi leti odprave na himalajski osemtiso-čak Anapurna I, pred dvema letoma pa je vodil zamejsko himalajsko odpravo na sedemtisočak Južna Anapurna. Poleg tega je bil jamar, vodja tržaške reševalne službe, državni inštruktor gorskih reševalcev, predavatelj in še dolgo bi lahko naštevali. Vseeno pa bi poudarili delo, ki ga je v zadnjih letih opravil kot ponovni soustanovitelj alpinističnega odseka SPDT leta 1982. Bil je vodja naše alpinistične šole ter udeleženec vseh najvažnejših zamejskih alpinističnih aktih.
Že od vsega začetka mu ni bilo življenje povsem naklonjeno, vendar se
je proti udarcem in krivicam usode boril s svojo impulzivnostjo, požrtvovalnostjo, tudi trmo, predvsem pa trdno voljo. Tega mu ne bo mogel oporekati nihče. Pred kratkim si je uredil družinsko življenje ter je celo ustanovil majhno inštalatersko družbo za ogrevalne napeljave. Vse se je počasi končno urejalo, kot je bilo prav in kot bi si tudi Lucijan končno zaslužil, do tistega drugega raztežaja v severni steni Strme peči v Montaževem ostenju. Nato pa se je pot prekinila...
DUŠAN JELINČIČ
Zapustila nas je naša draga mama in nona
Ana Devetak vd. Žerjal
Pogreb drage pokojnice bo danes, v torek, 15. t. m., ob 11.30 v nabrežinski cerkvi.
Žalujoči sin Ladi, snahe Paula, Mi-lieta in Marija, vnuki Darjo, Laura in Nadja ter ostalo sorodstvo.
Nabrežina, 15. septembra 1987
Nenadoma nas je zapustila naša draga
Norma Regent vd. Pertot
Pogreb bo danes, 15. septembra, ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Kontovelu.
Žalostno vest sporočata hči Majda in brat Dino z družinama.
Kontovel, Prosek, 15. 9. 1987
_L. Zapustila nas je naša dre
T Danica Benčič por. Bartoli
Pogreb bo jutri, 16. t. m., ob 9.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani.
Žalostno vest sporočajo mož Guer-rino, sin Silvano z ženo Sonjo, vnukinji Danijela in Silvija, bratje ter ostalo sorodstvo.
Trst, Hrpelje, 15. septembra 1987
Po mučni bolezni nas je v nedeljo zapustila
Anica Gruden vd. Terčon
Pogreb bo danes, 15. t. m., ob 13. uri iz hiše žalosti v Sesljanu v nabrežin-sko cerkev.
Žalostno vest sporočajo: Drejc, Antek in Manica z družinami, sestra Polda, brat Franjo in ostalo sorodstvo.	,
Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene.
Sesljan, Nabrežina, Trst, 15. septembra 1987
Žalovanju se pridružujejo družine Bevk, Čuk in Škerjanc.
Ob težki izgubi drage mame izrekata prijatelju Antku ter ostalemu sorodstvu globoko sožalje
Viviana in Bojan Brezigar
Ob težki izgubi drage mame Anice izreka občuteno sožalje Antku, Drejcu, Manici ter ostalemu sorodstvu
Devinsko-nabrežinska sekcija Slovenske skupnosti
Ob bridki izgubi drage mame izreka Antku Terčonu globoko sožalje SK Devin
Ravnateljica, profesorski zbor in osebje liceja F. Prešeren izrekajo iskreno sožalje Antku Terčonu in družini ob izgubi drage mame.
Sočustvujemo z vami, dragi Manica, Drejc in Antek, ob izgubi drage mame.
Nadja, Rafko, Katja in Erik
Ob izgubi drage mame Anice izrekajo predsedniku Antku Terčonu in družini globoko sožalje SKD Igo Gruden, SD Sokol in MK Igo Gruden.
Ob izgubi mame Anice izreka društvenemu predsedniku Antku Terčonu in družini iskreno sožalje Dekliški zbor Igo Gruden.
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega
Stanka Požarja
se zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti.
Iskrena zahvala župnikom g. Živcu, g. Žerjalu in g. Cavalliju, govornikom tov. Zadniku, Košuti in Spetiču, borcem Istrskega odreda, Tržaškemu oktetu, darovalcem cvetja, vaščanom, prijateljem in znancem ter vsem, ki so sočustvovali z nami v tem težkem trenutku in so na katerikoli način počastili njegov spomin.
Družina in ostalo sorodstvo
Trst, 15. septembra 1987
Na pobudo zadruge Ars Nova in SKD Rdeča zvezda
New Sving Quartet v petek v Zgoniku
V	petek, 18. t.m., bo v zgoniškem športnem centru predstavitev zadnje plošče in koncert skupine New Swing GJuartet, ki ga organizirata Rdeča zvezda in glasbena zadruga Ars nova.
New Swing Ouartet je prvič nastopil v javnosti pred 25 leti. V začetku je bila ta dejavnost za pevce'le prijeten konjiček, a s časom je postajala vse resnejša. Leta 1972 se je skupina srečala s predstavniki svetovno znane skupine Golden Gate Ouartetom, s katerimi sodeluje še sedaj. To srečanje je bilo za New Swing Ouartet bistvenega pomena, saj je pripomoglo k oblikovanju tipičnega načina interpretacije. Kvaliteta njihovega petja pa je nedvomno sad velike nadarjenosti pevcev. Kvartet sestavljajo Rado Radevšek, Dare Hering, Marjan Petan in znani Oto Pestner, ki stalno sodeluje pri Alpskem kvintetu in je prisoten pri vseh večjih glasbenih manifestacijah v Jugoslaviji. Oto Pestner je tudi duhovni vodja in glavni organizator skupine, ki je nastopala že v Sovjetski zvezi, ZDA, Avstriji, Nemčiji, Švici, Madžarski in Italiji ter je do sedaj posnela že 15 plošč. Zadnja plošča je izšla pred približno letom dni in je naslovljena »Oh Happy Day«. Ploščo pa je bilo do sedaj nemogoče predstaviti, ker so bili pevci prezaposleni.
V	petek se torej v Zgoniku obeta res zanimiv in zabaven glasbeni večer. Organizatorja pa upata, da bo glede na kakovost skupine in na predstavljeni repertoar udeležba res polnoštevilna.
koncerti
kino
XI. Glasbeni september. Danes, 15. t. m., ob 20.30 bo v evangeličansko-luteran-ski cerkvi na Trgu Panfili koncert dua: Amedeo Baldovino - violončelo in Mau-reen Jones - klavir. Na sporedu Bachove, Beethovnove in Brahmsove skladbe.
Tržaška pokrajina — KONCERTI KOMORNE GLASBE v sodelovanju z Glasbeno matico. Kraški muzej v Repnu. V četrtek, 17. septembra, ob 20.30. Skladbe Mayerja, Devienneja, de Haana, Bier-sacka. Izvaja Trio Giorgio Marcossi-flav-ta, Lino Urdan-klarinet in Vojko Cesar-fagot. Vstop prost.
razne prireditve
KD Vesna - Križ vabi na KONCERT mešanega pevskega zbora M. PERTOT iz Barkovelj, ki bo v soboto, 19. septembra, ob 20.30 v Križu na Kocjanovem bor-jaču blizu Kržade. V primeru slabega vremena bo nastop v dvorani Doma A. Sirk.
KD Rdeča zvezda v sodelovanju z glasbeno zadrugo Ars Nova prireja KONCERT IN PREDSTAVITEV PLOŠČE NEW SWING OUARTETA v petek, 18. t. m., ob 20.30 v športno-kulturnem centru v Zgoniku. Vabljeni vsi ljubitelji črnske duhovne glasbe.
šolske vesti
Slovenski dijaški dom S. KOSOVEL
Trst, Ul. Ginnastica 72 ali Čampo San Luigi 11 (mestni avtobus št. 25), sporoča, da je do 19. septembra odprto VPISOVANJE za šolsko leto 1987/88 vsak dan od 8. do 13. ure. Vsa pojasnila dobite po telefonu na št. 573141 in 573142
Sindikat slovenske šole obvešča učitelje, ki so v preteklem šolskem letu obiskovali univerzitetni tečaj Pedagoške akademije v Trstu, da se lahko vpišejo v II. letnik še danes, 15. septembra, od 14. do 16. ure na oddelku Pedagoške akademije v Kopru, Cankarjeva 5.
Slovensko dobrodelno društvo v Trstu razpisuje letno študijsko štipendijo v počastitev pok. Mihaela Fabjana. Štipendija bo znašala 2.000.000 lir letno in bo trajala za vso redno študijsko dobo, v kolikor bd koristnik' zadostil pogojem pravilnika. Namenjena je slovenskim zamejskim visokošolcem, ki se bodo vpisali na tržaško ali videmsko univerzo v akademskem letu 1987/88. Za letošnje akademsko leto SDD predvideva možnost, da se podeli še ena štipendija tudi slovenskim visokošolcem, ki so že vpisani na deželni ali na kaki drugi univerzi. Za podrobnejša pojasnila o pravilniku in roku vlaganja prošenj naj se interesenti javijo na sedežu SDD v Trstu, Ul. Machiavelli 22, II. nadstr., tel. 65612, vsako sredo od 16. do 18. ure.
Na šolskem skrbništvu je bil 12. t. m. objavljen NADALJNJISEZNAM PROSILCEV ZA LETNE SUPLENCE na slovenskih nižjih in višjih srednjih šolah. Zainteresirani prosilci so vabljeni, da se zglasijo na skrbništvu v četrtek, 17. t. m., ob 9. uri oz. ob 10. uri za tehnične predmete.
čestitke
Danes prznuje v Podlonjerju 5. rojstni dan MICOL. Mama, nono Angelo, stric Frenki ter vsi, ki jo imajo radi, ji želijo mnogo zdravja in veselja.
KATJA! Ob tvojem današnjem rojstnem dnevu ti iz srca zaželimo vse najlepše vsi, ki te imamo radi.
MAMICA, prejmi ob tvojem rojstnem dnevu 25 vročih poljubčkov od tvojih malih Sonje in Erike.
LETNI KINO - ARISTON - 16.00, 21.30 Giulia e Giulia, r. Peter Del Monte; i. Kathleen Turner, Sting, David Byrne, Gabriele Ferzetti.
LETNI KINO - LJUDSKI VRT - 21.00 Pri-gione modello.
EXCELSIOR I - 16.30, 22.15 Arma letale, i. Mel Gibbson, □
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Predator, fant., ZDA; r. J. McTiernan; i. A. Schwarzenegger.
EDEN - 16.00, 22.00 La grande notte di Diana, pom., □ □
VITTORIO VENETO - Danes zaprto. Jutri, ob 17.00, 22.10 Fuga infernale, akc, ZDA 1986, r. Erič Karson; i. Tom Sker-vitt, Lisa Richhorn.
NAZIONALE II - 16.30, 22.00 Pregled srhljivke: La časa di Helen, r. Ethan Wi-ley.
FENICE - 17.00, 22.15 H peccato dei sensi, porn., □ □
EXCELSIOR II - 17.00, 21.45 Arizona ju-nior, dram., ZDA 1987, 100'; r. Joel Coen, i. Nicholas Cage, H. Hunter.
NAZIONALE I - 16.30, 22.00 Un'orgia con Analgisa, porn, □ □
MIGNON - 17.00, 22.00 II nome della rosa, dram., ZRN/Fr./It. 1986; r. Jean-Jacgues Annaud; i. Sean Connery, F. Murray Abraham.
CAPITOL - 16.30, 22.00 Basil, Pinvestiga-topo, ris., ZDA 1987; r. B. Mattionson, D. Michener, J. Musker.
NAZIONALE III - 17.00, 22.00 II misterio-so caso del Drago Cinese, r. Erič Gus-tavson; i. Henrik Sceele, Elizabeth Sand.
LUMIERE FICE - 16.00, 22.00 Camera con vista, kom., V. B. 1986, 120'; r. James Ivo-ny; i. Helena Bonham Carter, Julian Sands.
RADIO - 15.30, 21.30 Police sexy story, pom., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -
18. letom □ □ '
razna obvestila
Mešani pevski zbor Slovenec vabi stare pevce in vse ljubitelje petja na, prvo vajo v letošnji sezoni, ki bo danes, 15. t. m., ob 20.30 v srenjski hiši v Borštu.
MPZ F. Venturini obvešča, da bo prva vaja v letošnji sezoni danes, 15. 9., ob 20. uri v Kulturnem centru A. Ukmar - Miro pri Domju.
Dekliški zbor Vesna obvešča pevke, da bo prva vaja danes, 15. septembra, ob 20.30 v Domu A. Sirk v Križu. Obenem pa vabi vse, ki imajo veselje do petja, da se jim pridružijo.
Upravni odbor Godbenega društva V. Parma iz Trebč obvešča, da bo pričetek pouka v društveni Vzhodnokraški godbeniški šoli jutri, 16. septembra. Dosedanji učenci se bodo zbrali ob 16. uri za razdelitev urnika instrumentalnega pouka in nauka o glasbi. K pouku bomo sprejeli tudi nekaj novih učencev iz vseh vzhodnokraških vasi. Le-te bomo sprejemali od 17. do 18. ure v Ljudskem domu v Trebčah. Istega dne ob 20. uri bo tudi sestanek vseh godbenikov v zvezi z načrtovanjem programa dejavnosti za sezono 1987/88.
SKD Barkovlje obvešča, da bo seja glavnega odbora v četrtek, 17. t. m., ob 20.30.
Mešani pevski zbor M. Pertot vabi mlade, da se mu pridmžijo. Srečanje z novimi pevci bo vsak četrtek ob 20. uri v društvenih prostorih v Ul. Cerreto 12 v Barkovljah.
Društvo mladih raziskovalcev Trst-Gorica vabi vse člane na redno sejo, ki bo jutri, 16. t. m., ob 18. uri v goriškem dijaškem domu. Odhod s Trga Oberdan v Trstu ob 17. uri.
Javni natečaj devinsko nabrežinske občine
Občina Devin-Nabrežina razpisuje javni natečaj za začasni sprejem v službo pomožnega osebja v otroških vrtcih in osnovnih šolah v občini ter v centralni kuhinji. Kandidati bodo izbrani na osnovi kolokvija ter predhodnih službenih potrdil.
Na razpis se lahko prijavijo italijanski državljani med 18. in 35. letom starosti, razen izjem, ki jih predvideva zakon. Imeti morajo tudi diplomo nižje srednje šole.
Prošnjo morajo interesenti napisati na nekolkovanem papirju. K prošnji pa morajo priložiti fotokopijo študijskega naslova, potrdila o morebitnem službovanju in delovnih izkušnjah ter vse druge naslove, za katere kandidat misli, da bi mu lahko koristili. Predložiti jo morajo županstvu devinsko-nabre-žinske občine do 14. ure 17. septembra 1987.
Za nadaljne informacije in za dvig razpisa se interesenti lahko obrnejo na občinski urad za stike z javnostjo in prevajanje, ki ima sedež na županstvu v sobi št. 20 ali telefonsko na št. 200421, int. 17.
JEZIK IN KULTURA NELOČLJIVI KOMPONENTI
TEČAJI SLOVENŠČINE
RAZLIČNE STOPNJE
Slovenski učitelji.
Znižana letna cena 198.000 lir. VPISOVANJA: Ulica Valdirivo 30/11. nadstr. - Tel. 69321.
URNIK: 17.00 - 20.00
SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE obvešča učitelje, ki so v preteklem letu obiskovali UNIVERZITETNI TEČAJ PEDAGOŠKE AKADEMIJE V TRSTU, da se lahko vpišejo v II. LETNIK še danes, 15. septembra, od 14. do 16. ure na oddelku Pedagoške akademije v KOPRU - Cankarjeva 5.
izleti
KD F. Prešeren iz Boljunca organizira v soboto, 19. septembra, izlet k Cerkniškemu jezeru. Izlet je namenjen predvsem udeležencem raziskovalnega tabora "Bo-Ijunec '87" in njihovim prijateljem. Informacije in vpisovanje po telefonu na št. 228438 ali 228729 od 13. do 14. ure.
Seznam prosilcev za letne suplence
Na šolskem skrbništvu je bil v soboto, 12. septembra, objavljen nadaljnji seznam prosilcev za letne suplence na slovenskih nižjih in višjih srednjih šolah. Zainteresirani prosilci iz omenjenega seznama so vabljeni, da se zglasijo na skrbništvu v četrtek, 17. septembra, ob 9. uri, oziroma ob 10. uri za tehnične predmete.
razstave
V	umetnostni galeriji Barbacan bo
od 19. septembra do 3. oktobra razstavljal slikar Ivo PETKOVŠEK. Razstava bo odprta po običajnem urniku.
V	prostorih bivše konjušnice pri Mi-ramaru je do 30. septembra odprta monografska razstava, posvečena Gustavu Pulitzerju Finaliju.
Razstava Človek in trta v Kraškem muzeju v Repnu bo odprta do 16. oktobra. Urnik: od ponedeljka do petka od
17.00	do 20.00; ob sobotah in nedeljah od
11.00	do 13.00 in od 17.00 do 20.00.
V	umetnostni galeriji Cartesius bodo v soboto, 19. t. m., ob 18. uri otvorili razstavo goriškega umetnika Virgilia MAL-NIJA.
__________mali oglasi________________
TRGOVSKO PODJETJE išče samostojno pisarniško moč. Zahteva se: večletna praksa v knjigovodstvu in upravljanje kompjuterja ter znanje slovenskega in italijanskega jezika. Tel. 65383 od 8. do 13. ure in od 15. do 18. ure vsak dan razen nedelje in ponedeljka.
20-LETNI FANT, tiskar off-set, z odsluženo vojaščino, bi se rad zaposlil tudi izven stroke. Tel. 211703 ali 212468.
PRODAMO 2 soda po 2 hi, plavnik po 5 hi, mlin za grozdje in stiskalnico. Družina Tomšič, tel. 0481/21467.
PRODAM kostanjeve sode, 250 1 in 350 1, v odličnem stanju. Tel. 228695 v popoldanskih urah.
IŠČEM knjige za 1. razred Trgovskega tehničnega zavoda. Tel. 228475.
IVAN TERČON je v Mavhinjah na št. 42 odprl osmico. Toči belo in črno vino. Poskrbljeno je za prigrizek.
EMIL PURIČ (Jakopinov) ima odprto osmico v Repnu št. 15. Toči črno vino.
OSMICO je odprl v Zgoniku Miro Žigon. Toči belo vino in teran.
prispevki
V	spomin na moža Jožeta Kočevarja daruje žena Milka Kočevar 50.000 lir za cerkveni pevski zbor iz Doline, 50.000 lir za Pihalni orkester Breg, 50.000 lir za KD V. Vodnik, 50.000 lir za osnovno šolo P. Voranc - Dolina in 50.000 lir za otroški pevski zbor V. Vodnik.
Če bi naša blaga in dobra Francka F’-lipova še živela, bi v četrtek, 10. t. m., dopolnila 100 let. V hvaležen in ljubeč spomin nanjo poklanjajo Štancerejvi
100.000	lir za potrebe bazovske župnije.
Za gradnjo cementne plošče na igrišču
daruje sekcija KPI Z. Kralj Trebče-Padri-če-Gropada 3.000.000 lir za ŠD Primorec.
Namesto cvetja na grob Jožeta Kočevarja darujejo Milena Stranj 50.000 lir, Olga Stranj 30.000 lir in Ljuba Štranj
30.000	lir za cerkveni pevski zbor iz Doline.
Namesto cvetja na grob Jožeta Kočevarja darujejo Milka Grahonja 30.000 lir za otroški pevski zbor V. Vodnik ter družina Gombač Sergio in Iči 20.000 lir za Sklad M. Čuk.
Namesto cvetja na grob Jožeta Kočevarja darujejo Paula, Sergij in Divna
50.000	lir za Pihalni orkester Breg.
V	spomin na Stanka Požarja darujeta Irma in Stojan Udovič 50.000 lir za spomenik padlim v NOB v Bazovici.
Namesto cvetja na grob Angele Čufar vd. Bernetič daruje družina Silko Ražem (Bazovica 82J 10.000 lir za KD Lipa in
10.000	lir za SD^arja.
V	spomin na Josipa Doljaka daruje Marija Križman (Opčine) 15.000 lir za balinarsko sekcijo Kraški dom.
V	spomin na Borisa Slavika darujeta Ljuba in Sonja GržiniČ 50.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Stanka Požarja darujeta Majda in Dori Ostan 50.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo.
Ob 20. obletnici smrti dragega očeta Ivana-Marije Kralja darujeta Ljudmila in Mirko z družinama 20.000 lir za Sklad M. Čuk.
Ob prijetnem srečanju darujejo 70-let-niki z Opčin in od Ferlugov 70.000 lir za cerkev sv. Jerneja na Opčinah in 70.000 lir za spomenik padlim v NOB na Opčinah.
V	spomin na Vilka Batiča darujeta Vanda in Oskar Čok 15.000 lir za KD Lo-njer-Katinara.
V	spomin na Stanka Požarja daruje Marta Puhal 30.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo.
menjalnica
14. 9. 1987
Ameriški dolar			 1296,—	Japonski jen		8,—
Nemška marka 			 717,75	Švicarski frank 		866,—
Francoski frank			 213.—	Avstrijski šiling		101,70
Holandski florint 				637,—	Norveška krona 		193,30
Belgijski frank				33,75	Švedska krona		202,—
Funt šterling			 2121,—	Portugalski eskudo		8,50
Irski šterling			 1905,—	Španska peseta		10,—
Danska krona			 184,-	Avstralski dolar 		893,—
Grška drahma 				9,—	Debeli dinar		1,15
Kanadski dolar 			 971,—	Drobni dinar		1,15
včeraj - danes
Danes, TOREK, 15. septembra
DOLORES
Sonce vzide ob 6.43 in zatone ob 19.18 - Dolžina dneva 12.35 - Luna vzide ob 23.24 in zatone ob 15.38.
Jutri, SREDA, 16. septembra
LJUDMILA
PLIMOVANJE DANES: ob 12.36 najvišja 22 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 26 stopinj, zračni tlak 1022,6 mb rahlo narašča, veter 4 km na uro jugovzhodnih, vlaga 79-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 24,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Massimiliano Colon-nello, Francesca Bellian, Matteo Grillo, VValter Piccinin, Antonella Derin, Sebas-tiano Ferro.
UMRLI SO: 79-letni Santo Lavagnolo, 80-letni Marcello Viola, 82-letni Enrico Petranich, 84-letna Giustina Corossez vd. Dobrilla, 67-letni Giuseppe Spallino, 66-letna Albina Moseni por. Giacomini, 86-letna Augusta Da 'Ros vd. Cavalieri, 56-letni Pietro Marchesich, 67-letni Vincen-zo Sorini, 87-letni Agostino Di Ciaula, 87-letni Orazio Paron, 77-letna Carmela Petronio, 70-letni Luigi Paschetto, 62-let-na Norma Reggente, 84-letna Filomena Degrassi, 86-letni Giovanni Paladini, 86-letna Raffaella Basile vd. Mannavola.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 14. septembra, do sobote, 19. septembra 1987
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg Oberdan 2, Ul. Tiziano Vecellio 24, Ul. Zorzutti 19, Largo Osoppo 1 (Greta), Lungomare Venezia 3 (Milje).
ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Trg Oberdan 2, Ul. Tiziano Vecellio 24, Ul. Zorzutti 19, Largo Osoppo 1 (Greta), Trg Cavana 1, Trg Giotti 1, Lungomare Venezia 3 (Milje).
ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Trg Giotti 1, Trg Cavana 1, Lungomare Venezia 3 (Milje).
ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
nV||/n BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Telef Sedež 040/67001 □LJIvD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131
poklicni
tečaji
informatika
programiranje
operaterji na osebnih računalnikih registriranje podatkov IBM računalniško knjigovodstvo
knjigovodstvo
splošno knjigovodstvo, iva, plače redno knjigovodstvo
strojepisje
video sistem pisanja stenografija
Ul. Battisti 22 - TRST - Tel.: 761989
ŠOLSKI ZAVOD
enenkel
MANUFAKTURA
PODOBNIK
OPČINE
super
promocijska prodaja s popusti do
zimske konfekcije: jakne - vetrovke -in otroške hlače
60%
la - moške, ženske
od danes, 15. septembra, dalje
Obv. občini
__________slike, ki niso le spomin_damjak ota
O verski aferi v Ricmanjih
Ko sem si prvič ogledovala to sliko, si niti zdaleč nisem mislila, da ima za seboj tako pisano in zapleteno zgodbo. Na prvi, nekoliko površen pogled bi človek rekel, da je to čisto »navadna« slika pevskega zbora, ki je ob koncu prejšnjega in začetku tega stoletja deloval na vasi! Res je prvi vtis tak še predvsem, če si nekoliko bolje ogledamo zgornji del, ne da bi se pomudili pri didaskaliji. Pevci so zelo urejeno postavljeni v vrste: moški zadaj, ženske v prazničnih nošah spredaj, med njimi, točno v sredini, pa zborovodja. Tudi ozadje fotografije je tipično za posnetke iz tistih časov: zbor bralnega in pevskega društva Slavec iz Ricmanj se je fotokameri nastavil prav pred vaškim obokom.
Pomenljiv je predvsem drugi del napisa, ne glede na Srčen pozdrav, ki ga je lastnoročno pripisala Angelina. Zbor se je namreč tako imenitno ovekovečil ob ostopu v grško katoliški obred 1900! Zanimivo, kaj?
Da bi zvedela kaj več o tem, sem telefonirala Borisu Kuretu, ki že deset let zbira zgodovinsko gradivo o prosvetni dejavnosti pri nas. Najprej mi je rekel: »To je precej zapletena zgodba, ki ti je ne bi mogel podrobno razložiti v dveh besedah!« Pa mi je vseeno povedal dovolj o vzdušju, v katerem je zgornja slika nastala.
Ricmanjska kaplanija je bila do leta 1910 del dolinske dekanije. Zaradi
podrejenega položaja so bili vaščani dolžni redno plačevati davke, s katerimi so poleg svojega dušnega pastirja vzdrževali še tiste iz drugih vasi. Poleg te gospodarske nevšečnosti so bili Ricmanjci nejevoljni še zaradi bogoslužja, ki je bilo le v latinskem jeziku. V obdobju, ko se je po Slovenskem širil narodnočuteči duh in se je krepila narodna zavest, je bila latinščina zdaleč tuj jezik. Še posebno, če so domačini v njej slišali predvsem italijanski zven! V versko življenje je tako pronicala vedno bolj živa agitatorska domislica. Ricmanjci so že v 90. letih zahtevali verskoupravno samostojnost in se oglasili dolinskemu dekanu Juriju Janu s pismom, s katerim so se odločno odpovedali dajatvam, ki jim jih je nalagala dolinska dekanija. Skoraj istočasno, točneje v letih 1898-1899, pa se je začela širiti še druga misel. Zato, da bi v cerkvi poslušali bogoslužje v čimbolj domačem jeziku, so se Ricmanjci odločili, da prestopijo h grško-katoliški skupnosti.
Niso bili edini: njihovemu zgledu so sledili še druge vasi, med temi tudi Dolina, Boljunec in Rojan. Le-tem drzna poteza ni uspela, ker so jim jo oblasti že na začetku preprečile. Se do leta 1900 rimsko-katoliški verniki iz Ricmanj so se torej obrnili do okrajnega glavarja v Kopru, kdmor so se morale podajati posamezne družine, da se pismeno odpovejo dotlej, »veljavne-
mu« rimsko-katoliškemu obredu in tako uradno potrdijo svojo novo versko izbiro. Zahteva je bila skoraj povsem sprejeta: ricmanjske vernike so vključili v hrvaško škofijo Križevci in v vaški cerkvi se je redno odvijalo gr-ško-katoliško bogoslužje vse od leta 1900 do leta 1910.
Prišlo je seveda tudi do nekaterih ostrih nasprotovanj. Izbira RicmanjceV ni bila pogodu ne cerkvenim, pa niti ne političnim oblastem. Škofija Križevci je spadala pod Ogrsko, Ricmanje so bile avstrijske: zato jih niso mogli dokončno sprejeti v novo občestvo, čeprav je v monarhiji veljala svobod-naizbira veroizpovedi. Treba je upoštevati še razširjenost takih in podobnih gibanj, ki so v verski edinosti videla neke vrste duhovno zedinjenje vseh Slovanov, predvsem zato, ker je bila politična enotnost, za katero so se mnogi zavzemali, še vedno le lepa in neuresničljiva utvara.
Zanimivo je vedeti, da so bili ric-manjski verniki res prepričani v svojo izbiro. Obtožbo, da so v novo vero prestopili zaradi pritiska in napihovanja tedanjih političnih struj, kot je to trdilo koprsko okrajno glavarstvo, lahko izpodrine tudi dejstvo, da so začeli vsi »novokrščenci« na hrbtno stran slik in razglednic pisati kar v cirilici. Tudi latinica jim je torej pomenila odvisnost od tujega sveta, od tujega gospoda. Dogodek je svoj čas vzbudil veliko zanimanja, na dolgo in široko so o njem poročali številni časopisi, tako slovenski kot italijanski, hrvaški in nemški. Fotografija, ki jo danes objavljamo, je bila skupaj z drugimi narejena prav ob tem zgodovinskem dogodku. Med pevci in pevkami sedi Josip Valentič, zborovodja in predsednik društva Slavec, ki je v tistih časih tudi poučeval v Ricmanjih, dvakrat pa je bil izvoljen v istrski deželni zbor.
Ricmanjci so pod grško-katoliškirn verskim okriljem ostali deset let. Že leta 1908 so jim v zameno za ponovni pristop k rimski cerkvi ponudili samostojno župnijo. Kompromisa pa niso takoj sprejeli. Se dve leti so vztrajali pri svojem, ko pa ni bilo od nikoder dokončnega uradnega potrdila za njihovo versko izbiro, so se vaščani odločili, da sprejmejo ponudbo. Ponovno so prestopili k rimsko-katoliški cerkvi,v zameno pa so dosegli neodvisnost od dolinske dekanije...
Pripravlja: Iztok Jelačin
nedelja ob 14.35
Vročih 10
Lestvica Radia Koper — Capodistria, Primorskega dnevnika in Primorskih novic
Lep, tik predjesenski pozdrav v rubriki, ki ima še naprej opraviti z glasbo, tisto - popularno ali še - vročo ali še... Tudi tokrat se mi je uspelo prebiti skozi uvod, skoraj brez posledic. Lestvica tega tedna je spet nekoliko spremenjena in osvežena...
Štev. tednov Lestvica na lestvici pretekli teden
12
19
4
5 7 2
4 2
5
1
2
4
5 3 8
6
10
9
1.	Martin Krpan - Še je čas
2.	t/2-With Or VVithout You
3.	Vasco Rossi - Ciao
4.	Bazar - Amerika
5.	Little Števen - Bitter Fruit
6.	Alberto Fortis - Qui la luna
7.	Susanne Vega - Luka
8.	Johnny Hates Jazz - Shattered Dreams
9.	Living In A Box - Living In A Box 10 10.Brian Adams - Heat Of The Night
Tako so torej postavljene stvari na lestvici desetih najpopularnejših popevk ta hip. Vrh ostaja nespremenjen, s čvrsto zasidrano skupino Martin Krpan. Tudi drugo mesto ostaja skupini U2, potem pa spremembe... Tretji je zdaj Vasco Rossi, ki se kljub naslovu pesmi - Ciao - še ne misli posloviti. Napredovala je tudi domača skupina Bazar, Little Števen, bivši član Spring-steenove skupine E Street Band, pa kljub padcu za dve mesti velja za najprijetnejše novo ime letošnjega poletja. Napreduje tudi Alberto Fortis, Susanne Vega pa je mesto izgubila. Novi in sveži imeni sta tudi skupini Johnny Hates Jazz in Living In A Box, ki se pri nas dobro uveljavljata. Edina, vendar pomembna novost, je na desetem mestu lestvice Vročih 10. Kanadski rocker Brian Adams je večini poslušalcev in bralcev te oddaje že dobro znan, Heat Of The Night pa je eden mnogih dobrih motivov z njegove nove velike plošče Into The Night.
Poglejmo si še nagrade za september: majica Primorskih novic, darilni komplet koprske Splošne banke (niso menice...) in trije bedži Vročih 10. Glasujte in sreča (ne vem, kaj sledi tej fazi...) ...zgrabite jo (nekaj takega...).
Z nagradami sodelujejo:
Zotoibo Lipo Kopa
Zoloinltivo ^	lisko Trsi
CS)
DO Slak torno Mrpalfa
Iskra TOZD Elaktroskustlka
Satana
/O
:k-
Glasovnica za Vročih 10
Ime in priimek:.............................................................
Naslov:.....................................................................
Glasujem za:................:...............................................
Moj predlog:
Bralci Primorskega dnevnika ali Primorskih novic na Tržaškem in Goriškem naj pošljejo glasovnice na naslov: Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst; bralci obeh časopisov v Sloveniji pa na naslov: Primorske novice, OF 12, 66000 Koper. Vsi naj pripišejo oznako »Vročih 10«.
današnji televizijski in radijski sporedi_____________________________________________
C RAM ________________________
11.55	Vremenska napoved
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Portomatto (1. del)
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute
14.00	Film: II signore e la signora Smith (kom., ZDA 1941, r. Alfred Hitchcock, i. Carole Lombard, Robert Montgomery)
15.35	Risanke: Pac-Man
16.15	Dok.: Pan - Zgodbe o naravi
16.55	Nadaljevanka: Giacinta (3. in zadnji del)
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.30	Variete: Portomatto (2. del)
19.40	Almanah in vreme
20.00	Dnevnik
20.30	Muzikal: Bravo! (nastopa Enrico Montesano)
21.30	Dokumentarec: Ouark
22.15	Dnevnik
22.25	Gledališki variete: Pulcinella senza maschera - Un ragazzo di campagna (P. De Filippo, 1. del)
23.50	Dnevnik - zadnje vesti
0.05 Pulcinella senza maschera (2. del)
RAI 2	_____________
11.45	Nad.: Tempi d'oro (4. del)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Dnevnik - šport
13.30	Nanizanka: Saranno famosi
14.20	Zabavna oddaja: Arcobaleno,
vmes dokumentarec, risanka in nanizanka Blondie
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Nanizanka: Blondie
18.25	Filmske novosti
18.30	Dnevnik — športne vesti
18.45	Nanizanka: Le strade di San Francisco
19.35	Vremenska napoved
19.45	Dnevnik
20.15	Športne vesti
20.30	Film: 11 maratoneta (dram., ZDA 1976, r. John Schlesinger, i. Dus-tin Hoffman, Laurence Olivier, Roy Scheider)
22.30	Dnevnik - nocoj
22.45	Kviz: II milionario (vodi Jocelyn)
23.35	Dnevnik - kratke vesti
23.50	Nočni film: La parete di fango (dram., ZDA 1958, r. Stanley Kramer, i. Tony Curtis, Sidney Poi-tier, Charles Mc Graw)
RAI 3	^
17.30	Športni dnevnik: Derby (pripravil Aldo Biscardi, sodelujejo Sara Simeoni, Sandro Mazzola in Novella Calligaris)
17.45	Šport: Sredozemske igre (prenos iz Latakie - Sirija)
19.00	Vreme in dnevnik
19.20	Deželne vesti
19.35	Dnevnik - dežele
20.05	Izobraževalna oddaja: Formazio-ne di un continente - L' acgua e la vita (pripravil Michael An-drews, priredil Giulio Massig-nan)
20.30	Nanizanka: I professionals - II caso Ojuka (r. Christopher King,
i.	Gordon Jackson, Martin Shaw, Lewis Collins)
21.30	Dnevnik - kratke vesti
21.45	Film: Frustrazione (srh., ZDA 1972, r. Robert Fuest, i. Vincent Priče, Robert Quarry)
23.35	Dnevnik
23.40	Deželne vesti
23.55	Nadaljevanka: Haendel (John Osborne, r. Tony Palmer, i. Tre-vor Howard, 1. del)
RTV Ljubljana___________
10.00	TV mozaik. Šolska TV: psihologija - Misliti ustvarjalno, naravoslovni dan - Kako nastajajo fosili, prometna vzgoja - Vsi' otroci morajo v šolo
11.00	Jezikovni utrinki
11.05	Matineja. Tečaj angleščine
16.45	TV mozaik. Šolska TV (pon.)
17.50	Poročila
17.55	Otroška oddaja: Ta čudoviti notni svet (Avtorji so serijo posvetili Mednarodnemu letu glasbe, oddaje pa bodo mladim gledalcem približale vse vrste glasbe, od klasične, narodne, popularne, do filmske, scenske, moderne in druge, vse to na otrokom zelo privlačen način.)
19.00	Obzornik
19.10 Risanka
19.26	Vreme in dnevnik
20.00	TV drama: Henrik IV. (William Shakespeare, r. David Giles, i. Jon Finch, David Gwillim, Tim Piggot-Smith, prevedel Matej Bor 1. del)
22.25 Dnevnik
(jP) TV Koper_____________________
17.00	Otroški spored: II sabato dello Zecchino
18.00	Nadaljevanka: Vite Rubate
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji med drugim: TRST — Predsednik tržaške pokrajine proti dokladi za dvojezičnost PODGORA — Novi sedež kulturnega društva Paglavec TRST — Izpopolnjevalni tečaji za slovenske učitelje TRST — Obnova starega predela TRST — Prvi obračuni turistične sezone v Trstu
Trst — Razstava Cesara Piccottija
19.30	TVD Stičišče
19.45	Nadaljevanka: Veronica
20.30	Film: Carioca (kom., r. Thorton Freeland, i. Ginger Rogers, Fred Astaire, Dolores Del Rio, Gene Raymond)
22.10 TVD Vsedanes 22.25 Aktualno: Predavanje ekonomista Modiglianija
23.30	Rubrika z Barbaro Bouchet
M
CANALE5
8.30	Jutranja telovadba
8.40	Nanizanke: La grande vallata, 9.30 General Hospital, 10.25 Aliče, .10.45 Orazio
11.15	Kviz: Tuttinfamiglia
12.00	Nanizanki: Arcibaldo,
12.30	Bonanza
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Film: Lo sceriffo in gonnella (vestern, ZDA 1961, r. Vincent Sherman, i. Debbie Reynolds, Steve For-rest, Andy Griffith)
16.30	Nanizanki: Aliče, 17.00 L' albero delle mele
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Nanizanke: Una fa-miglia americana,
19.00	I Jefferson, 19.30 Love Boat, 20.30 Dallas
21.30	Variete: La Cina a Ve-nezia (nastop kitajskega akrobatskega cirkusa v Benetkah, vodi Andrea Giordana)
23.00	Nan.: Casablanca
24.00	Filmska rubrika: Premiere
0.15 Nanizanka: Sceriffo a New York
RETEOUAtTRO ]
8.30	Nan.: Gunsmoke
9.15	Film: Giovani amanti (kom., VB 1955, r. An-
thony Asguit, i. Odile Versois, David Knight)
11.00	Nanizanke: Strega per amore, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La piccola grande Neli, 12.30 Vicini troppo vi-cini
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Creamy, Juny Peperi-na, Vola mio miny Pony
14.30	Nadaljevanki: La valle dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo
16.15	Nanizanka: II Santo
17.15	Nadaljevanka: Aspet-tando il domani
18.15	Kviza: Cest le vie, 18.45 Gioco delle cop-pie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film: Chisum (vestern, ZDA 1970, r. An-drew V. McLaglen, i. John Wayne, Forrest Tucker, Jack Klug-man)
22.35 Film: Il faro in capo al mondo (pust., ZDA 1971, r. Kevin Billing-ton, i. Kirk Douglas, Yul Brinner)
1.05 Nanizanki: La legge di McLain, 1.55 II Santo
^ ITALIA 1	J
8.30 Nanizanke: L uomo da sei milioni di dollari,
9.15	Wonder VVoman,
10.00	Tarzan, 11.00 Cannon, 12.00 Agenzia Rockford, 13.00 Tre cuori in affitto, 13.30 M.A.S.H.
14.00	Glasbena oddaja: Dee-jay Beach
15.00	Nanizanka: La fami-glia Addams
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Memole, Magica Emi, Holly e Benji, Mila e Shiro
18.00	Nanizanki: Star Trek,
19.00	Starsky e Hutch
20.00	Risanka: Pollyanna
20.30	Film: Star Trek (fant.,
ZDA 1979, r. Robert Wise, i. VVilliam Shat-ner, Leonard Nimoy, Deforest Kelley)
23.05	Glasbena oddaja: Be bob a lula
0.05 Glasbena oddaja: Rock opolnoči 0.45 Nanižanka: La strana coppia
tiOTaM telepadova
13.00	Risanke
14.00	Nadaljevanki: Signore e padrone, 15.00 Dan-cing Days
16.30	Nanizanka: Fantasi-landia
17.30	Risanke: Ken il guerri-ero, Galaxy Express
19.30	Nanizanka: I predatri delLidolo d'oro
20.30	Film
22.30	Nanizanki: Il profumo del potere, 23.30 Cut-
' ter chiama Houston
0.30 Film: Il circo (dram., ZDA 1935, r. Richard Boleslawsky)
% TELEFRIULI__________
13.00	Zdravniška rubrika: Trentatre
13.30	Nadaljevanka: Marta
14.30	Risanke
15.30	Glasbena oddaja: Musič box
17.45 Nadaljevanka: Odis-sea
19.00	Dnevnik
19.30	Dan za dnem
20.00	Nanizanka: I cercatori d’oro
20.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.00	Nanizanka: Sherlock Holmes
22.30	Dnevnik
23.00	Dan za dnem
23.30	Variete: Dadaumpa
0.30 Informativna oddaja:
News dal mondo
!	TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, glasba; 8.10 Povejmo v živo!;. 9.00 Glasbeni mozaik;
10.00	Pregled deželnega tiska; 10.10 Koncert v cerkvi sv. Martina v Dolini: harmonikar Corrado Rojac; 11.05 Glasbeni mozaik; 12.00 Pojdite z nami;
13.20	Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Naš popoldan z glasbo in besedo; 15.00 Mladi mladim; 16.00 Kakor od vetra se trese moje srce - O ljubezni v književnosti; 17.10 Klasični album; 18.00 Večni sopotniki: Velike pesnitve v izboru in pripovedi Vladi-mira Jurca.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radijska šola; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano za; 11.05 Nenavadni pogovori; 11.25 Danes.smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Melodije; 14.05 V korak z mladimi; 14.35 Mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Sotočja; 18!45 Medigra; 1-9.45 Ljubljanski jazz ansambel; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Komorna literatura; 21.05 Radijska igra; 22.00 Našim po svetu; 22.30 Glasba; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Vodomet melodij.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.30 Jutranjik;
7.00	Jutranja kronika; 7.30 Poročila;
8.00	Prenos Radia Ljubljane; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 14.40 Reportaže, intervjuji, zanimivosti in popevka tedna; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Informativna oddaja: Za varnejši jutri; 18.00 Sotočje; 19.00 Zaključek sporedov.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 7.00 Dober dan; 8.00 Prisrčno vaši; 8.40 Po vaši izbiri; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.05 Čudežnih sedem; 10.35 Vstop prost;
11.00	Filmske novosti; 11.15 O Istri;
11.30	Na prvi strani; 11.35 Ansambel Casadei; 12.00 Glasba po željah; 12.06 O prehrani; 14.30 Glasba; 14.45 Pleši z nami; 15.45 Sintonizirani; 16.45 Informativna oddaja: 70. leta; 17.00 Bub-bling; 17.45 High Power.
RADIO OPČINE
10.30	Glasba po željah; 17.00 Okno na Benečijo (pon.); 18.40 Oddaja tabornikov RMV; podnevi in ponoči povezuje oddaje glasba.
Zgodovinski dogodek za podgorsko skupnost
V nedeljo so odprli sedež KD Andrej Paglavec
Za Podgorce je bila nedeljska slovesnost ob odprtju novega sedeža KD Andrej Paglavec, enkraten dogodek. "Prvič v zgodovini je za kulturno, prosvetno in športno dejavnost v kraju na razpolago primeren prostor," je na nedeljski slovesnosti povedal predsednik društva Stanko Kuštrin in s tem izrazil pomen trenutka in razpoloženje krajanov, domačinov, ki so se v polnem številu udeležili slavja ter se potem še dolgo zadržali na tovariškem srečanju.
Predsednik društva je orisal zgodovino kraja, bogato kulturno tradicijo, skokovit gospodarski razvoj v prejšnjem in v začetku tega stoletja^ ki je, poleg večjih možnosti za zaslužek in preživetje domačega prebivalstva, pomenil tudi vse hujši asimilacij siki pritisk, ki žal tudi danes ne popušča.
Podgora ima za sabo skoraj tisočletno zgodovino, je poudaril Kuštrin, saj se kraj prvič pisno omenja že leta 1084, Največji kulturni in gospodarski razvoj z istočasnim narodnostnim osveščanjem je doživela v drugi polovici 19. stoletja, po politično-upravni osamosvojitvi, ko je skupaj s Pevmo in Štmavrom sestavljala samostojno občino, do pripojitve k Goricir v obdobju med dvema vojnama.
Kulturno delovanje, ki je bilo zelo razvejano in živo v obdobju pred in po prvi svetovni vojni ni zamrlo niti v najtežjem obdobju naše zgodovine, med fašizmom, je v svojem govoru, v slovenščini in italijanščini, povedal Kuštrin. Zato je bila toliko bolj navdušujoča in silovita obnova po drugi svetovni vojni, ki pa je prav zaradi pomanjkanja ustreznih prostorov postoma hirala. Nov zagon je pomenila akcija za postavitev partizanskega spo-
menika (odkritje je bilo leta 1975). Nastal je pevski zbor A. Paglavec, ki še danes predstavlja glavnino društvenega delovanja, ki se bo v prihodnje, zdaj ko ima na razpolago primeren sedež, lahko popestrilo.
Pomen nove strukture, "da utrjujemo našo prisotnost, prisotnost našega življa v vseh, posebej pa v najbolj izpostavljenih krajih," je pojasnil predsednik teritorialnega odbora SKGZ za Goriško, dr. Mirko Primožič. Poudaril je, kako so take strukture, ki si jih žal moramo še zmeraj graditi z lastnimi močmi, z združevanjem finančnih naporov in prostovoljnega dela, potrebne tudi v današnjem času, čep-
rav se mogoče na prvi pogled zdijo, v času najsodobnejših medijev in spreminjajočih se interesov, anahronistične.
Primožič je tudi napovedal, da s tem načrt izgradnje mreže struktur za kulturno in športno dejavnost ni izčrpan. Zaželel je, da bi zlasti mladi s pridom uporabljali novi objekt, ne zato, da bi se vanj zapirali in ločevali od večinske sredine, ampak, da bi v njem lahko potrjevali svojo narodnostno in kulturno identiteto.
Udeležence slavja sta pozdravila predsednik rajonskega sveta Edi Mali-goj in predsednik Zveze slovenskih kulturnih društev Ace Mermolja, Bogdan Krivec, predstavnik Skupščine ob-
čine Nova Gorica in predstavnica pevskega zbora Soča.
Slovesnost se je pričela že v zgodnjih popoldanskih urah, z zborom pri spomeniku, od koder so udeleženci, ob spremljavi godbe na pihala Kras krenili v sprevodu do novih prostorov, v neposredni bližini železniškega nasipa. V kulturnem delu sporeda so sodelovali pevci treh zborov, domačega zbora A. Paglavec ter gosti s Trnovega (zbor Topničar) in Nove Gorice (zbor Soča), ki so ob koncu, združeni, zapeli Zdravljico. Posamezne točke so napovedovali in izvajali recitacije člani Gledališke skupine Gorica Iztok Devetak, Adrijana Furlan, Barbara Rustja in Dušan Košuta.
Podgorci so ob odprtju novega kulturnega doma priredili tudi več športnih srečanj, o čemer poročamo na drugem mestu.
Po simbolični predaji ključa — predstavniku SKGZ ga je izročil geometer Jordan Vižintin, ki je vodil gradbena dela, ta pa ga je predal predstavniku društva, je sledil ogled prostorov in treh razstav: dokumentarne Podgora in njeni ljudje skozi čas, likovnih izdelkov Gina Lovisuttija in karikatur Vanka Delpina. Prav razstavi bomo v prihodnjih dneh namenili poseben prostor.
Sledilo je tovariško in prijateljsko srečanje.
Nagrada Rodolfo Lipizer 17-letnemu violinistu z Dunaja
Pjoslava 40-letnice prihoda Italije Še preteklost ali vpogled v jutri?
Zmagal je eden od najmlajših med 41 nastopajočimi iz 25 držav. Prvo nagrado na mednarodnem violinskem natečaju, 10 milijonov lir, diplomo kolajne in pokal ter pogodbe za več desetin koncertov v naslednjih treh sezonah, je prejel 17-letni Maximilian Schoner z Dunaja. Mlad avstrijski talent se je uveljavil v zelo ostri konkurenci, ki je mednarodni žiriji dala nemalo dela vse do finalnih nastopov.
Letošnji 6. natečaj Rodolfo Lipizer je po kvalitetni ravni presegel vse dosedanje. Udeležba je bila letoš številnejša, kakovostna raven nastopajočih pa nedvomno boljša. Tako so na primer letos prvič podelili vseh šest nagrad. Schoner je za las prehitel drugouvrščenega, 27-letnega Španca nemške narodnosti Stephana Picarda. Tretjo nagarado si delita 18-letni Libanonec Ara Malikian in 28-letna Japonka Hiromi Kikuchi. Na peto mesto
se je uvrstil 32-letni Rus, ki živi v Belgiji, Juri Braginsky, na šesto pa 29-let-na Lenuta Ciulei Atanasiu iz Romunije.
Vseh šest violinistov je nastopilo na nedeljskem večernem koncertu zmagovalcev, ki mu je navdušeno sledila prepolna dvorana avditorija. Zmagovalec, ki ima kljub mladim letom za sabo že precejšnje mednarodne izkušnje in je med drugih že nastopal na koncertih, ki jih je posredovala Evro-vizija, je na sklepnem večeru igral na violino goriškega skladatelja Rodolfa Lipizera. Povsem zadovoljivi so bili tudi nastopi ostalih.
Nekaj posebnih nagrad so prejeli še drugi med nastopajočimi violinisti. 26-letni Mateja Marinkovič iz Beograda, ki je izpadel v polfinalni selekciji, se je lahko potolažil s posebno nagrado za izkazani talent. Prav tako Francozinja Nadia Mediouni, medtem ko je nagrado za virtuoznost prejel vzhodni Nemec Thomas Bbttcher, nagradi za' najboljši izvedbi skladb Lipizerja in Prokofjeva pa je odnesel Stephane Tran Ngoc, Vietnamec z bivališčem v Franciji.
Umetniški uspeh natečaja je dopolnil tudi uspeh obrobnih prireditev, med katerimi je letos izstopala druga triletna razstava violin in drugih starih glasbil. Zanimivo razstavo ob 250-letnici smrti Antonia Stradivarija si je z zanimanjem ogledalo veliko število ljudi.
Gorica je dva dni živela v euforič-nem vzdušju proslav ob 40-letnici uveljavljanja mirovne pogodbe in 40-let-rrici povratka Italije. Slovesnosti so bile že v soboto dopoldne s slovesno zaprisego bataljona alpinske divizije Julia in raznimi vojaškimi svečanostmi na Travniku. Na Travniku je bila v nedeljo dopoldne osrednja proslava, ob udeležbi najvišjih deželnih predstavnikov, gostov iz sosednjih mest in pokrajin v Deželi, predstavnikov oblasti itd. Vlado je na slovesnosti zastopal minister Santuz. S Travnika se je dogajanje okrog poldne preselilo na Korzo, kjer so pri ljudskem vrtu pripravili častno tribuno in kjer je bil mimohod enot redne vojske in pripadnikov raznih organizacij, tudi parami-litarističnih, ki so v letih po vojni delovali, žal ne samo z besedo, za zaščito italijanstva Gorice in njeno priključitev Italiji. Mimohod so zaključili nekdanji alpinci, člani združenja ANA z območja Treh Benečij, ki so v Gorici, prav v okviru proslav 40-letnice, priredili tudi svoj shod.
Mimohod se je zaključil v prvih popoldanskih urah.
Na svečanosti na Travniku, ki so se pričele z vojaškimi častmi, sta govorila goriški župan dr. Antonio Scarano in minister Piergiorgio Santuz. Scara-
no, ki je govoril že tudi na sobotni slovesnosti ob zaprisegi rekrutov, je pretežni del svojega govora posvetil opisovanju dogodkov po vojni (kakor da bi se zgodovina pričela samo leta 1945) in poveličevanju žrtev in boja za ohranitev italijanske identitete Gorice in krajev ob meji in za priključitev teh krajev k Italiji. Povedal je tudi, da so bile z dokončno ureditvijo meje, kar se je zgodilo z Osimskim sporazumom, postavljene osnove zelo širokega in odprtega vsestranskega sodelovanja s sosedi, V svojem govoru je kratek odstavek namenil tudi slovenski manjšini v teh krajih.
Precej drugače je izzvenel poseg ministra Santuza, ki se sicer ni mogel povsem izogniti skoraj obvezni retoriki, ki pa je bil ubran predvsem v sedanjost in prihodnost. "Ko so meje postale element razvoja in sodelovanja, ki sta obenem jamstvo za mir v tem delu Evrope." Santuz je napovedal, da bo vlada v kratkem v celoti izdelala svoj koncept politike za obmejna področja in obljubil stalno zanimanje vlade za razvoj in napredek Gorice in krajev ob meji. Izrekel je tudi priznanje Gorici za njeno usmeritev v evropski in svetovni prostor.
včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada v tednu od 6. do 12. septembra:
POROKE: delavec Vinicio Turus in prodajalka Manuela Doliani, zidar Ettore Rubino in brezposelna Monika Hlede, uslužbenec Giovanni Culot in uslužbenka Claudia Furlan, trgovec Daniele Nanut in študentka Anna Predolin, zobo-tehnik Stefano Furlan in uslužbenka Laura Lippi, uslužbenec Silvio Pontini in delavka Marina Lakovič, uslužbenec Gi-anni Medeot in uslužbenka Nadja Brajnik, častnik Maurizio Rallo in uslužbenka Marina Marega, uslužbenec Roberto Donda in profesorica Cinzia Beltrame, orožnik Sergio Tortul in gospodinja Au-rora Huala, delavec Marco Marcocig in
ospodinja Emanuela Nardon, geometer
runo Maurel in bolničarka Loreta Dros-ghig, bolničar Marko Černič in bolničarka Gigliola Celotti, obrtnik Paolo Morel-lo in uslužbenka Giuseppina Moscato.
OKLICI: trgovec Luigino Carlet in uslužbenka Laura Prinčič, zdravnik Franco Rotundo in bolničarka Claudia Bulgarel-li, inženir Renzo Cocetta in uslužbenka Damjana Cotič, delavec Leonardo Ma-russi in uslužbenka Alessandra Fiorini, podčastnik Renato Rallo in gospodinja Leonarda Agrizzi, poverjeni upravitelj Valerio Zorzm in bolničarka Antonina Spano, orožnik Paolo Benato in gospodinja Flavia Ponton, orožnik Claudio Pip-po in prodajalka Patrizia D'Osualdo, financer Luigi Loconte in gospodinja Maria Rizzi, barman Alessandro Soban in kuharica Nensi Marletta, kirurg Genuef-fo Badaglia in uslužbenka Daniela Boni-ta, orožnik Carlo Fregosi in uslužbenka Sonia Pizzolito, trgovec Walter Devetak in profesorica Marija Spazzapan, inženir Mauro Favaro in bolničarka Patrizia Ponzalli, kmet Paolo Caccese in gospodi-'nja Veronica Tacchino.
POGREBI
Danes v Gorici: ob 9.30 Luigi Brumat iz mrliške veže na glavnem pokopališču v cerkev Srca Jezusovega in spet na glavno pokopališče.
Na osrednji slovesnosti so prebrali tudi pozdravno brzojavko predsednika Cossige in senatorja Spadolinija.
Slovesnosti ob 40-letnici povratka Italije v Gorico se bodo sklenile jutri zvečer, ko bo na gradu velik ognjemet.
Prva pomoč 34 osebam
Zeleni križ je ob shodu alpincev organiziral učinkovito službo prve pomoči s 5 rešilnimi vozili, 35 prostovoljnimi ali poklicnimi reševalci in 7 dijakinjami šole za bolničarke. Rešilni avtomobili so v soboto in nedeljo stalno krožili po mestu in prevozili 625 kilometrov. V bolnišnico so prepeljali 27 oseb, 17 Goričanov in 10 iz drugih krajev. Za večino je bil vzrok "slabosti" predolg postanek pred vinskimi kioski, tako da so vseh 27 samo za krajši čas pridržali v bolnišnici. Posebno ambulanto so opremili tudi na sedežu Zelenega križa, kjer so nudili pomoč sedmim osebam.
JAVNA DRAŽBA PRI BANČNEM ZAVODU CASSA Dl RISPARMIO Dl GORIZIA
Na sedežu zastavljalnice bančnega zavoda Cassa di Risparmio di Gorizia v Ul. Carducci bo v četrtek, 17. septembra 1987, z začetkom ob 10. uri javna dražba.
Predmeti, ki bodo na' dražbi, bodo razstavljeni javnosti pred dražbo v prostorih agencije št. 1 v Ul. Carducci.
razna obvestila
Občinska knjižnica v Sovodnjah bo
danes, v četrtek in petek izjemoma odprta od 15. do 17. ure.
Društvo mladih raziskovalcev vabi jutri, 16. t. m., ob 18. uri na prvi sestanek, ki bo v Dijaškem domu.
_______________kino__________________
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »Predator«.
VERDI Danes zaprto. 18.00-22.00 »America di notte n. 2«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
VITTORIA 17.30-22.00 »Lui, lei e mia moglie«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.30-20.30 »Uradna zgodba«. DESKLE 19.30 »Zakon pesti«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Provvidenti, Travnik 34, tel. 84972.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Comunale 1, Ul. Terenziana 26, tel. 44387.
Ob odkritju v Novi Gorici srečanje borcev prekomorcev
Zahvala skladatelju Radu Simonitiju s spomenikom sredi njegove Primorske
»Simoniti, je z zborom Srečko Kosovel dosegel najvišjo umetniško raven. V zahvalo za vse njegovo delo mu danes odkrivamo spomenik v osrčju njegove ljubljene Primorske.« S temi besedami je Ivan Silič, medvojni organizator kulturnega delovanja v bazi NOVJ v južni Italiji, v nedeljo dopoldne v Novi Gorici utemeljil odkrtije doprsnega kipa skladatelju in dirigentu, ustanovitelju in dirigentu pevskega zbora NOVJ Srečko Kosovel. Kip, zadnje delo prerano umrlega kiparja Negovana Nemca, so postavili ob križišču med Kidričevo in Ul. Tolminskih Puntarjev. Spomenik je odkril Oskar Kjuder, nekdanji harmonikaš v Simonitijevem zboru in danes vodja TPPZ Pinko Tomažič.
Ob slovesnosti je bilo v nedeljo tudi artizansko zborovanje s srečanjem orcev prekomorskih brigad iz Nove Gorice, drugih krajev Primorske, zamejstva ter od drugod. Med prisotnimi je seveda bilo nemalo članov pevskega zbora Srečko Kosovel, pomešanih med množico ljudi, ki se je udeležila slovesnosti.
Pozdravni nagovor je imel predsednik skupščine Občine Nova Gorica Danilo Bašin, ki je med drugim spomnil, da poteka slovesnost v okviru prireditev ob občinskem prazniku mesta in obletnici združitve Primorske z matično domovino. O Simonitiju in njegovem zaslužnem delu je podrobneje spregovoril Silič.
Nakazal je življenjsko pot glasbenika, ki se je rodil leta 1914 v Fojani v
Brdih, od vključitve kot prostovoljec v Soško legijo leta 1941 in odhoda v južno Italijo, v Gravino, kjer je ustanovil pevski zbor primorskih Slovencev. Zbor je postal najboljši v NOVJ. Z njim je Simoniti nastopal tudi v povojnih letih v domovini in drugod. Posebno topel sprejem in navdušenje je žel na koncertu v Gorici, še posebno pomebna pa je bila turneja po Franciji in drugih državah Evrope za časa sklepanja mirovnih pogodb, ki naj bi odločale o zahodnih mejah Jugoslavije.
Tej poti, ko je Simonitijev zbor bil nekak amabasador Slovencev po Evropi, je posvečena fotografska razstava, ki je na ogled v Salonu Meblo (in ne v prostorih Skupščine, kot prvotno napovedano).
Nedeljsko slovesnost je uspešno dopolnil kulturni spored, ki so ga oblikovali Goriški pihalni orkester, Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič, moški zbor Srečko Kosovel iz Ajdovščine, pa še pevec Bogdan Brecelj in recitatorja Stane Raztresen ter Stanko Pregelj.
Nogometno prvenstvo A lige zdaj čisti spektakel
	Im	oslov	anskih	nogometnih figah	lil	lil
Pravi gledalci doma pred televizijo!
Najboljši se niso izkazali
V	nedeljo se je pričelo italijansko nogometno prvenstvo. Pričel se je naj-večji italijanski spektakel, ogromen vrtiljak, ki vabi ogromno število ljudi, gledalcev v štadijonih, tiste, ki sledijo poteku tekem po televizijskem ekranu, maso igralcev na totocalcio, ljudi, ki se v nedeljo premikajo z radiom in bi skoraj umrli, če zmanjkajo baterije med oddajo. In potem so tu novinarji številnih časopisov, komentatorji, spremljevalci, ljudje, ki vedo o igralcih vse, čisto vse.
V	tem ogromnem cirkusu se sproščajo energije, frustracije, veselje, strasti, žalosti, fantazija, nasilje, lahko bi rekli življenje, ki ga pogojuje posebna čustvena razdraženost.
Prav gotovo je to prvenstvo nekam »napihnjeno«. Veliki ekonomski interesi so odvzeli nogometu športno bistvo in ga preoblikovali v čisti špekta-kel. Sedanjost nogometa in tudi bo-
dočnost je v televiziji in drugih komunikacijskih sredstvih. Gledalci v štadijonih so vedno bolj kuliserija, celo soavtorji velike igre. Ko je Berlusconi, kralj zasebnih televizijskih postaj, prevzel Milan, je bilo jasno, da se bodo stvari spremenile. Upamo si trditi, da so »pravi« gledalci tisti, ki sedijo doma pred televizijo. Proces je logičen.* Spektakel, ki vnema toliko strasti, mora priti v sleherno družino. Zaradi velikega zanimanja postane izjemen prenosnik za reklamo, ki je hočeš nočeš denar in kruh velikih televizijskih in »informacijskih« podjetji'
Kljub »napihnjenosti«, ekranizaciji in računicam pa ostaja nogomet še vedno globoko zasidran v ljudski zavesti kot svojevrstna epopeja. In še tako precizni menežerji ne morejo do kraja zrežirati špektakla, kjer so ko-
nec koncev protagonisti ljudje. To dokazuje tudi dejstvo, da je v nedeljo »majhna« Pescara premagala veliki Inter in to tudi z bistveno pomočjo nekega Sliškoviča, ki je v nedeljo blestel med proslulimi in razvpitimi tujci, (am)
Izidi 1. kola: Ascoli - Roma 1:1, Avellino - Torino 2:1, Cesena - Napoli 0:1, Fiorentina - Verona 0:0, Inter -Pescara 0:2, Juventus - Como 1:0, Piša - Milan 1:3, Sampdoria - Empoli 2:0.
Lestvica: Milan, Pescara, Napoli, Sampdoria, Avellino in Juventus 2, Roma, Verona, Ascoli in Fiorentina 1, Torino, Como, Cesena, Piša in Inter 0, Empoli -5.
Prihodnje kolo: Como - Inter, Empoli - Juventus, Milan - Fiorentina, Napoli - Ascoli, Pescara - Piša, Roma -Cesena, Torino - Sampdoria, Verona -Avellino.
Dragocen uspeh Tržačanov na gostovanju v Bergamu
Triestina »s krvjo« do točke
Atalanta - Triestina 1:1 (0:0)
ATALANTA: Piotti, Gentile, Pasci-ullo, Prandelli, Progna, Icardi (v 72. min. Cantarutti), Stromberg, Nicolini (v 66. min. Bracella), Garlini, Fortuna-to, Incocciati.
TRIESTINA: Cortiula, Costantini, Orlando, Dal Pra, Cerone, Poletto (v 64. min. Polonia), Scaglia, Strappa, Bivi (v 60. min. Cinello), Causio, Papa-is.
STRELCA: v 46. min. Nicolini (A), v 71. min. Cinello.
Točka, ki so jo Tržačani v Bergamu iztrgali »s krvjo«, je povsem zaslužena kot je po koncu srečanja tudi poudaril trener domačinov Mpndonico. Če pa pomislimo še, da je sodnik v začetku drugega polčasa nekoliko prenegljenc izključil osrednjo osebnost Triestine
Causia, je jasno, da gre za zelo dragocen uspeh. K temu je treba dodati še dejstvo, da je Ferrarijevo moštvo nastopilo okrnjeno, z nekaterimi mladimi v ključnih položajih (Poletto libe-ro).
Položaj Triestine je zdaj tak, da si že od vsega začetka ne sme privoščiti spodrsljajev. Res je, da penalizacija ni bistveno hujša od lanske, vendar sta bila lani Lazio in Cagliari še na slabšem, predvsem pa so se Tržačani letos znašli v psihološko težkem položaju, ko bodo morali počakati vrsto kol, da se znebijo zadnjega mesta (če jim bo seveda sploh uspelo).
Kakorkoli že, pa je letos edini realen cilj zgolj obstanek, zato je uspeh v Bergamu proti enemu favoritov za napredovanje še toliko bolj pomemben.
Izidi 1. kola: Arezzo - Genoa 0:0, Atalanta - Triestina 1:1, Catanzaro -Brescia 0:0, Lazio - Sambenedettese 2:0, Lecce - Bologna 3:0, Modena - Bari 0:1, Padova - Messina 2:1, Parma - Cre-monese 0:2, Piacenza - Barletta 1:0, Udinese - Taranto 3:0.
Lestvica: Cremonese, Bari, Lecce, Udinese, Lazio, Padova, Piacenza 2, Brescia, Genoa, Atalanta, Arezzo in Catanzaro 1, Barletta, Sambenedettese, Bologna, Taranto, Modena, Parma 0, Triestina -4.
Prihodnje kolo (20. 9. ob 16.00):
Bari - Piacenza, Barletta - Arezzo, Bologna - Udinese, Brescia - Parma, Cremonese - Modena, Genoa - Padova, Messina - Lazio, Sambenedettese -Lecce, Taranto - Atalanta, Triestina -Catanzaro.
Oči jugoslovanske nogometne javnosti so bile v 6. kolu 1. zvezne nogometne lige uprte predvsem na tekme, na katerih so nastopali jugoslovanski zastopniki v tekmovanju za evropske pokale. Nogometaši Hajduka, ki bodo v sredo branili barve Jugoslavije v pokalu pokalnih zmagovalcev, so morali zaradi epidemije, ki je v moštvu zavladala zaradi okužbe s salmonelo, preložiti tekmo s Prištino. Vardar, ki bo igral v pokalu prvakov, je v nedeljo igral s Slobodo in na svojem igrišču doživel prepričljiv poraz (z 1:3). Skopski nogometaši so bili bržčas z mislimi že pri portugalskem tekmecu Portu, branilcem najdragocenejše evropske klubske nogometne lovorike, s katerim igra Vardar v sredo v gosteh. V Pokalu UEFA bodo Jugoslavijo zastopali: Crvena zvezda, Velež in Partizan. Crvena zvezda je tokrat gostila Rijeko in na veliko presenečenje doživela poraz z 2:3. Beograjčani so napadali, Rečani pa ob taktični zreli igri zabijali gole.
Partizan je remiziral z novincem Radom (s 3:3). Črnobeli iz Beograda nimajo sreče z vratarji. V minulem kolu je prvi Partizanov vratar Djuka-novič dobil gol s kota, zato je moral proti Radu zapustiti mesto v vratih mlajšemu Belojeviču. Toda tudi ta je že v peti minuti igre dobil gol s kota. Na srečo bo Partizanova vrata v Pokalu UEFA branil veliko zanesljivejši Omerovič, ki pa je pri vojakih, zato ne more igrati v domačem prvenstvu, na mednarodnih tekmah pa lahko nastopa. Velež je igral dobro, a zelo neučinkovito.
Rezultati 6. kola 1. ZNL: Želježni-čar - Vojvodina 3:0 (2:0), Veles - B.u-dučnost 1:0 (0:0), Čelik - Sarajevo 2:0 (1:0), Vardar - Sloboda 1:3 (1:1), Crvena zvezda - Rijeka 2:3 (1:1), Rad - Partizan 3:3 (1:2), Osijek - Dinamo 1:1 (1:0), Sutjeska - Radnički 2:1 (1:0), Hajduk -Priština preloženo.
Lestvica: Dinamo in Rijeka 9, Rad, Sloboda in Veleš 8, Želježničar in Sutjeska 7, Crvena zvezda, Radnički in Osijek 6, Vojvodina, Čelik in Vardar 5, Partizan, Budučnost in Hajduk 4, Priština 3, Sarajevo 2.
Pari prihodnjega kola: Priština -Želježničar, Radnički - Hajduk, Dinamo - Sutjeska, Partizan - Osijek, Rijeka - Rad, Sloboda - Crvena zvezda, Sarajevo - Vardar, Budučnost - Čelik, Vojvodina - Veleš.
V	drugoligaški konkurenci je ljubljanska Integral Olimpija gostila pred približno 5.000 gledalci Jedinstvo iz Brčkega in ga premagala z goloma Vončine in Komučarja z 2:0. Gostje so se vso tekmo krčevito branili, zavlačevali igro, se že ob najmanjših prekrških valjali v travi, ugovarjali sodniku
-	skratka: zapustili so zelo slab vtis.
Rezultati 2. nogometne lige Zahod: Borac (Banja Luka) - Šparta 0:1 (0:0), Mladost - Leotar 1:1 (1:0), Proleter
-	Kikinda 1:0 (0:0), Spartak - Famos 2:0 (2:0), Novi Sad - Kabel 5:4 (2:2), Integral Olimpija - Jedinstvo 2:0 (1:0), Dinamo - Borac Travnik 2:1 (2:0), Šibenik -Goškjug 2:0 (1:0), Iskra - Rudar 1:0 (0:0).
Lestvica: Spartak 8, Novi Sad, Leotar, Šibenik, Proleter in Šparta 7, Kikinda in Iskra 6, Mladost 5, Integral Olimpija, Rudar, Borac (BL), Jedinstvo in Goškjug 4, Kabel in Dinamo V 3, Famos in Borac Travnik 2.
Pari prihodnjega kola: Šparta - Rudar, Goškjug - Iskra, Borac (T) - Šibenik, Jedinstvo - Dinamo, Kabel - Integral Olimpija, Famos - Novi Sad, Kikinda - Spartak, Leotar - Proleter, Borac (BL) - Mladost.
V	republiški ligi je ljubljanska enajsterica Teol Slovan zmagala tudi v 4. kolu in vodi na lestvici.
Rezultati: Teol Slovan - Mura 2:0 (1:0), Vozila - Koper 1:1 (1:1), Steklar -Rudar TV (Titovo Velenje) 0:4 (0:2), Izola - Triglav 3:0 (1:0), Ingrad Kladi-var - Ljubljana 0:0, Domžale - Rudar (TR-Trbovlje) 0:0, Maribor - Elproj 4:1 (2:1).
Lestvica: Teol Slovan 8, Maribor 7, Domžale 6, Vozila, Rudar TR in Ljubljana 5, Izola in Koper 4, Rudar TV, Mura in Triglav 3, Ingrad Kladivar 2, Steklar 1, Elproj 0.
Pari prihodnjega kola: Mura - Ingrad Kladivar, Triglav - Teol Slpvan, Rudar (TV) - Izola, Elproj - Steklar, Rudar TR - Maribor, Koper - Domžale, Ljubljana - Vozila.
Mennea: Seul je dosegljiv
PADOVA — V svojem drugem nastopu po tretjem povratku na atletske steze je Pietro Mennea na mitingu v Padovi v teku na 200 m dosegel odličen čas 20"76, s katerim bi se uvrstil v finale, če bi bil nastopil na svetovnem prvenstvu. Zdaj je jasno, da se lahko Mennea šestnajst let po nastopu na olimpijskih igrah v Miinchenu poteguje za sodelovanje na seulskih igrah, ki bodo prihodnje leto. Sam Mennea je napovedoval »le« premagovanje ba-riere 21", zato je bil s svojim dosežkom še toliko bolj zadovoljen.
Boljši izidi na mitingu v Padovi:
Moški:. 100 m: Smith (ZDA) 10"40;
l.	000 m: Aouita (Mar.) 2T6"44; 3.000 m: Panetta (It.) 7,55"22; krogla: Andrei (It.) 21,08 m; daljina: Evangelisti (It.) 7,92
m,	3. Stekič (Jug.) 7,49 m; troskok: Markov (Bol.) 16,81 m; kopje: Petranoff (ZFSA) 82,78 m.
Ženske: višina: Kostadinova (Bol.) 2,05 m.
Motociklizem: Mang (ZRN) prvak 250 ccm
JARAMA — Motociklistična VN Portugalske se je odvijala v znamenju velikega slavja Zahodnega Nemca Antona Manga, ki je v razredu do 250 ccm z zmago tudi matematično osvojil naslov svetovnega prvaka. Mang je eden najstarejših pilotov motociklističnega cirkusa, star je namreč 38 let, to pa je bila njegova 41 zmaga (letos že osma). Njegov rojak Roth, edini nasprotnik v boju za naslov, je na cilj prišel le kot osmi, Italijan Reggiani na aprilii pa je padel kmalu po startu, ko je bil v skupini najboljših.
Presenečenje pomeni tudi dejstvo, da prvak v razredu do 125 ccm, Italijan Fausto Gresini, tokrat ni zmagal. Po desetih zaporednih uspehih v prav tolikih preizkušnjah, je tokrat padel v desetem krogu in moral je odstopiti. To je bila zadnja dirka v tem razredu in Gresini je torej zamudil priložnost za svojevrsten rekord. Praznih rok je ostala tudi njegova hiša Garelli, a zmaga je vseeno pripadla italijanskim barvam, saj je dirko osvojil Casoli na agv. Na končni lestvici so se na prva tri mesta uvrstili Gresini, Casanova (tokrat ni startal zaradi poškodbe) in Casoli.
V pollitrskem razredu Avstralcu Gardnerju ni uspelo, da bi predčasno osvojil naslov prvaka. Yamaha je namreč suvereno odbila napad honde. Zmagal je Američan Law-son pred rojakom Mamolo. Gardner bo moral zdaj počakati na VN Brazilije.
80 ccm: 1. Martinez (Šp. - derbi) 36'38"696, povp. hitrost 119,304 km/h. 2. Herreros (Šp. - derbi) po 11"; 3. Wai-bel (ZRN - krauser) po 12'/ Končna lestvica: 1. Martinez (Šp.) 129 točk; 2. Herreros (Šp.) 86; 3. Waibel (ZRN) 82.
125 ccm: 1. Casoli (It. avg) 44'23'T58, povp. hitrost 125,360 km/h. 2. Brigaglia (It. - agv) po 8"; 3. Pietroniro (It. - mba) po 32". Končna lestvica: 1. Gresini (It.) 150 točk; 2. Casanova (It.) 88; 3. Casoli (It.) 61.
250 ccm: 1. Mang (ZRN - honda) 47'3T'331, povp. 129,632 km/h; 2. Garriga (Šp. - yamaha) po 1"; 3. Wimmer (ZRN - yamaha) po 4". Lestvica za SP: 1. Mang (ZRN) 132 točk; 2. Roth (ZRN) 95; 3. Pons (Šp.) 81.
500 ccmm: 1. Lawson (ZDA - yamaha) 55'20"659, povp. 132,854 km/h. 2. Mamola (ZDA - yamaha) po 9"; 3. Magee (Avstral. - yamaha) po 9". Lestvica za SP: 1. Gardner (Av-stral.) 153 točk; 2. Mamola (ZDA) 136; 3. Lawson (ZDA) 130.
Udinese »rešil« goriško nogometno društvo iz žugate
Pozzo novi lastnik Pro Gorizie
Giancarlo Pozzo, dosedanji podpredsednik Udineseja, je novi lastnik Pro Gorizie. Z odkupom ekipe iz rok dosedanjega predsednika Gi-annija Sassa, je Pozzo zagotovil go-riškemu klubu obstanek v meddežel-ni ligi, ob tem pa preprečil, da bi goriško društvo izginilo iz deželne nogometne stvarnosti.
Vest o pozitivni rešitvi vprašanja Pro Gorizie je novinarjem sporočil goriški župan Antonio Scarano na tiskovni konferenci, na kateri so bili, poleg Pozza samega, prisotni še predstavniki krajevnih trgovskih in industrijskih sredin, ki naj bi v bodočem sodelovali pri upravljanju ekipe. Scarano je uvodoma ugotovil, da je pri iskanju možnih rešitev dobil sodelovanje pri Udineseju oziroma pri podpredsedniku drugoligaša, ki je izkazal veliko razumevanje za bodočnost goriškega društva.
V svojem posegu je Pozzo dejal, da bo treba društvo popolnoma reorganizirati, od najmlajših pa do članske ekipe. Za to pa je že dobil sodelovanje Dal Cina in nekaterih drugih članov tehničnega vodstva Udineseja. Ekipo, ki bo v nedeljo svojo prvo prvenstveno srečanje odigrala v Rovigu, pa bo vodil Gigi Del Neri, ki bo komaj v četrtek imel prvi trening z igralci. Kar zadeva vprašanje občinstva, je novi pred-
sednik Pro Gorizie dejal, da bo treba ustvariti tako okolje, ki bo Goričane privabljalo na tribune nogometnega stadiona. V prvi vrsti gre za valorizacijo domačega igralskega kadra.
S tehničnega vidika, predvsem kar zadeva igralce, smo izvedeli, da bodo ogrodje ekipe sestavljali neka-
teri dosedanji nogometaši goriškega društva (Grazzolo, Ermacora, Kaus) ter člani mladinskih vrst (primavera) Udineseja in Pordenona. Podrobnosti o igralcih pa bodo znane nekje sredi tedna, saj bo moral predsednik Pozzo komaj v teh dneh voditi pogajanja z veliko večino izmed njih.
Rudi Pavšič
1.	—	1.	Eden de Gloria	2
2.	Alex Om	1
2.	—	1.	Bibi di Valle	2
2.	Cishiki	X
3.	—	1.	Ebro KS	1
2.	Cicalone	X
4.	—	1.	Eroz	X
2.	Erika del Mare	1
5.	—	1.	Caiurla	2
2.	Akito Bi	1
6.	—	1.	Gipodue	1
2.	Anger Arms	1
KVOTE
12
11
10
Ascoli - Roma	X
Avellino - Torino	1
Cesena - Napoli	2
Fiorentina - Verona	X
Inter - Pescara	2
Juventus - Como	1
Piša - Milan	2
Sampdoria - Empoli	1
Catanzaro - Brescia	X
Modena - Bari	2
Padova - Messina	1
Parma - Cremonese	2
Piacenza - Barletta	1
KVOTE
13 (147 dobitnikov)	48.955.000 lir
12 (7.545 dobitnikov)	952.000 lir
Como - Inter; Empoli - Juventus; Milan - Fiorentina; Napoli - Ascoli; Pescara - Piša; Roma - Cesena; Torino - Sampdoria; Verona - Avellino; Bologna -Udinese; Brescia - Parma; Genoa - Padova; Cosenza - Cagliari; Valdano -Palermo
KONČNO TUDI V TRSTU
OKRANER
POHIŠTVO
UL. FLAVIA 53
NOVA VELEBLAGOVNICA SEDEŽNIH GARNITUR
Sedežne garniture z odparajočo prevleko iz tkanine 990.000 lir
ZASTOPNIK
USNJENE SEDEŽNE GARNITURE
PO 1.950.000 LIR
V naši trgovini je vedno na razpolago 300 sedežnih garnitur
MOLLAFLEX
EDINA POSTELJNA VZMETNICA IZDELANA V TRSTU
Tenis: mednarodno prvenstvo ZDA
Navratilova izredna
Na jubilejnih 10. sredozemskih igrah v Latakii
Italijani brez prave konkurence
NEW YORK — Finale mednarodnega teniškega prvensatva ZDA med Cehoslovakom Lendlom in Švedom Wilandrom bi morali odigrati že v nedeljo, zaradi dežja pa so ga preložili, vse do zaključka redakcije pa rezultata žal nismo prejeli.
Vrsto uspehov pa je medtem nanizala Navratilova. (ZDA) V finalu posameznic je namreč v samih dveh setih s 7:6, 6:1 odpravila Grafovo (ZRN). Slednja je v opravičilo za gladek poraz povedala, da jo je mučil glavobol, zdravila pa so jo precej ošibila.
Svojo izredno serijo pa je Navratilova nadaljevala z osvojitvijo naslova v igri dvojic, kjer je skupaj s Shriverje-vo s 5:7, 6:4, 6:2 premagala Jordanovo (ZDA) in Smylievo (Avstral.) ter v mešanih dvojicah, ko se je s Špancem Sanchezom s 6:4, 6:7, 7:6 otresla Nagel-senove in Annaconeja (oba ZDA).
Barazzutti izločen
FIRENZE — Največje presenečenje prvega dne italijanskega teniškega prvenstva predstavlja poraz Corrada Ba-razzuttija, ki je že v 2. kvalifikacij-
skem kolu s 6:3, 6:4 zgubil proti skoraj 20 let mlajšemu Carattiju. Treba vsekakor povedati, da Barazzutti dalj časa ni igral zaradi dveh kirurških posegov na desnem komolcu.
Vrsta zasedanj olimpijskega komiteja
LAUSANNE — Mednarodni olimpijski komite je včeraj pričel z vrsto zasedanj, ki se bodo končala v četrtek,, ko bodo odposlali vabila 167 državnim olimpijskim odborom za udeležbo na igrah, ki bodo prihodnje leto v Seulu. Prav glede teh iger je še vedno odprto vprašanje sodelovanja Severne Koreje, ki zahteva, da ji poverijo organizacijo nekaterih panog, kar pa MOK ni pripravljen v celoti sprejeti. Prvotno so namreč Severni Korejci zahtevali vsaj osem panog, MOK pa je bil pripravljen poveriti dve panogi v celoti (namizni tenis in lokostrelstvo) ter del tekmovanj ženskega odbojkarskega turnirja, nogometnega turnirja in kolesarsko dirko na 100 km. Na to ponudbo ni bilo še uradnega odgovora.
LATAKIA — Da so italijanski športniki najmočnejši na teh sredozemskih igrah ni dvomil nihče, da pa bodo po prvih treh dneh tekmovanj osvojili 17 zlatih kolajn na 20 možnih, ni pričakoval niti najbolj fanatičen italijanski navijač.
Včerajšnji tekmovalni dan je bil posvečen plavanju in gimnastiki. Italijani so bili tu »plebiscitarni«. Na 400 m prosto ženske je zlato kolajno osvojila Vanninijeva, ki je gladko prehitela Francozinjo Supiotovo in rojakinjo Cambrinijevo. Njen čas 4T6''49 je vsekakor dober. Na 100 m prosto moški pa je že afirmirani Lamberti s časom 50"68 za dobro sekundo prehitel Francoza Neuvilleja. Na 100 m hrbtno ženske je bila najboljša Italijanka Carosi-jeva (r03"68) pred rojakinjo Vigarani-jevo, žensko štafeto 4x100 m prosto pa so spet gladko osvojile Italijanke.
V gimnastiki je Boris Preti, čeprav poškodovan, premočmno zmagal v splošni konkurenci posameznikov. Prehitel je rojaka Chechija. Skupno je včeraj italijanska vrsta osvojila šest zlatih, dve srebrni in tri bronaste, kolajne.
KOLAJNE
Italija 17 zlatih, 10 srebrnih, 4 bronaste; Španija 2, 3, 7; Francija 1, 5, 6; Grčija -, 1, 2; Tunizija -, 1, Jugoslavija -, -, 1.
Atletika: v Vidmu
Salcejeva v ospredju
VIDEM — Na 2. atletskem memorialu »Fulvio Costa« v Vidmu je bila glavni protagonist Giuliana Salce, ki je v hoji na 3 km z znamko 12'31"83 popravila svoj prejšnji evropski rekord (12'42"03). Njen napor pa morda ne bo niti nagrajen. Po mnenju sodnikov namreč tekmovanje ni bilo regularno, ker sta se ga udeležili le dve atletinji. Priznanje rekorda tako ostaje v dvomu.
Drugače je tekmovanje potekalo po predvidevanjih, atleti pa po naporih na svetovnem prvenstvu v Rimu niso mogli zakriti utrujenosti. Še najbolj je morda navdušil tek na 400 m, kjer je kazalo, da Egbunikeju, dobitniku srebren kolajne iz Rima, zmaga ne
more uiti, a ga je prav na cilju prehitel Tiacoh. Nekaj rezultatov:
MOŠKI - 100 m: 1. Marino (It.) 10' 80; 2. Rho (It.) 10"87; 3. Diawara (Sen.) 10"88; 110 m ovire: 1. Campbell (ZDA) 13"59; 2. Tozzi (It.) 13'98; 3. Pan-tani It.) 14"09; 400 m: 1. Tiacoh (Sl. obala) 46"51; 2. Egbunike (Nig.) 46"51; 3. Knapič (Jug.) 46"95; 400 m ovire: 1. Dia Ba (Sen.) 50"13; 2. Kopitar (Jug.) 51"97; 3. Božiček (Jug.) 52"82; 800 m: 1. Fali (Sen.) 1'46"42; 2. Stojlovič (Jug.) 1'49"54; 3. Vandi (It.) 1'50"92; 1.500 m: 1. Lambruschini (It.J 3'45"80; 2. Boffi (It.) 3'46"26; 3. Dal Gobbo (It.) 3'46"68; krogla: 1. Andrei 20,46 m; 2. Del Toso 15,02 m; 3. Sieni (vsi It.) 14,79 m; palica: 1. Orioli (It.) 5,20 m; 2. Buzzi (It.) 5,00 m; 3. Kranjc (Jug.) 4,80 m; daljina: l. Stekič 7,61 m; 2.. Brlač 7,26 m; 3. Marinkovič (vsi Jug.) 7,25 m; višina: 1. Toso (It.) 2,21 m; 2. Fižuleto (Jug.) 2,18 m;J3. Canovič (Jug.) 2,15 m.
ZENSKE - 100 m: 1. Susič (Jug.) 12"36; 2. Kravina (It.) 12"68; 3. Spezia (It.) 12"81; 200 m: 1. Hottev (Jam.) 23"12; 2. Richardson (Kan.) 24"01; 3. Campana (It.) 24 "35; hoja 3 km: 1. Salce (It.) 12'3r’83; 2. Albericco (It.) 15'09 "23.
Košarka: danes v Milanu
Tudi Tracer in Gibona za »medcelinski pokal«
MILAN — V Milanu se bo danes začel košarkarski turnir .za medcelinski pokal, za katerega se bo potegovalo osem ekip: Tracer Milan in Makabi Tel Aviv (evropska finalista pokala prvakov), Ferrocarril Geste iz Buenos Airesa in Monte Libano Sao Paolo (južnoameriška pokalna finalista), Barcelona (zmagovalec Koračevega pokala), Gibona Zagreb (zmagovalec pokala pokalnih prvakov), Žaljgiris iz Kaunasa (zadnji zmagovalec medcelinskega pokala) ter ameriška selekcija Was-hington Ali Starš.
Zasedba je torej res odlična, vprašanje pa je, kakšna bo kvaliteta. Evropska moštva so namreč šele v zadnji fazi priprav pred pričetkom prvenstev, južnoameriškima ekipama pa kondicija ne bi smela manjkati, a zato sta morda z igro precej zasičeni. O ameriški peterki pa pravijo, da so jo skoraj dobesedno skrpucali zadnjChip in da se bo torej ponovila vsakoletna zgodba. Tekme bodo vsak dan (po »Italia uno« jih bodo prenašali dan kasneje), prvi dve uvrščeni iz vsake skupine pa se bosta uvrstili v polfinale, ki bo v soboto.
DANAŠNJI SPORED: 17.00 Barcelo-
na - Ali Starš "VVashington (skupina A), 20.15 Tracer - Ferrocarril (skupina A), 22.00 Makabi - Monte Libano (skupina B), počitek: Gibona in Žaljgiris (skupina B).
Košarka: italijanski pokal
V četrtek (20.30) Fantoni - Segafredo
BOLOGNA — Včeraj so sporočili spored košarkarskih srečanj 1. kola italijanskega pokala, ki jih bodo odigrali ta teden.
DANES: Scavolini Pesaro - Sabelli Porto San Giorgio, Benetton Treviso -B. Brescia, Snaidero Caserta - Standa Reggio Calabria, Sharp Montecatini -Allibert Livorno.
JUTRI: Jollycolombani Forli - B. Rimini, Bancoroma - Sebastiani Rieti.
ČETRTEK: Fantoni Videm - Segafredo Gorica (20.30).
NEDELJA: Riunite Reggio Emilia --Spondilatte Cremona.
Turnir v Novi Gorici
Poraza naših košarkarjev
V Novi Gorici je potekal četrtfinalni turnir republiškega prvenstva v košarki za pionirje. Nastopale so ekipe Domžal, Smelt Olimpije, Nove Gorice in moštvo ZSŠDI. Najuspešnejši sta bili vrsti Nove Gorice in Domžal, ki sta po dvakrat zmagali in se tako uvrstili v nadaljnje tekmovanje. Tržaška ekipa pa je doživela dva poraza. V prvem srečanju igralci trenerja Jogana nikakor niso mogli zaustaviti najboljšega igralca turnirja, Novogoričana Mitje Dornika, ki je igral kar simultanko. Ko pa njega ni bilo v igri, so mladi košarkarji iz Trsta bili enakov-rednejši partner, toda porazu se nikakor niso mogli izogniti. V drugem srečanju proti Domžalam so v prvem polčasu nekako še držali korak, potem pa so jih nasprotniki pustili za sabo.
REZULTATI: Nova Gorica - ZSŠDI 66:56 (33:15), Domžale - Smelt Olimpija 72:68 (34:27), Nova Gorica - Smelt Olimpija 77:44 (39:21), Domžale -ZSŠDI 77:58 (38-27).
Za ekipo ZSŠDI so igrali: Gombač, Kralj, Pečar, Debeljuh, Gulič, Pavlica, Rebula, Rudež, Gregori, Bandi, Spacal, Simonič, trener ekipe Jogan Vanja, pomočnik pa Valter Čorbotti.
(Ervin Čurlič)
Košarka: na tradicionalnem turnirju »Del Negro« v soboto in nedeljo v Trstu
Zdesetkanemu Jadranovemu moštvu drugo mesto
FINALE ZA 1. MESTO
Jadran - B. Ravenna 58:64 (35:26)
BASKET RAVENNA: Tesei, loli 13 (5:9), Brighi 3 (1:2), Bonora 12 (5:6), Ces-taro 12 (2:4), Patrizi 4, Fabbri, Bozzato 14 (6:8), Bagioli, Bastasini 6.
JADRAN: Persi_8 (2:4), Čuk 18 (3:4), Corsi, Sosič (0:1), Štoka 8, Paulina, Ra-uber 16, Daneu 8 (2:5).
SODNIKA: Policastro in Bais (iz Trsta). PM: Ravenna 19:29, Jadran 7:14.
ON: Ravenna 18, Jadran 27. PON: Brighi (35), Persi (38), Čuk (40). 3 TOČKE: Bonora 1, Rauber 2, Čuk 1. GLEDALCEV: 200.
»S tako postavo in v tem delu priprav ter po zelo napornem tednu kar petih srečanj sem z igro svojih fantov zadovoljen. Naj povem pa, da nismo znali izkoristiti tega, kar so nam nasprotniki ponudili. To je, da v ključnih trenutkih nismo zadali nasprotniku
končnega udarca, tako da bi si tudi priborili zmago. Zmagali pa so košarkarji iz Ravenne, katere pa mislim, da bomo v prvenstvu, seveda ob popolni postavi, premagali tako v Trstu kot na tujem.«
To je bil kratek komentar Jadrano-vega trenerja Petra Brumna po nedeljskem finalnem srečanju na turnirju Del Negro.
In res: jadranovci so v nedeljo nastopili zelo okrnjeni. Poleg nekaterih poškodovanih igralcev je glede na sobotno srečanje manjkal še Klavdij Starc (vojaške obveznosti), tako da so jadranovci nastopili le v osmih. Kljub vsemu so naši vodili do sredine drugega polčasa, saj so jih Ravenčani prvič dohiteli v 31. min. (47:47) in nato povedli minuto pozneje (49:48). Našim so tedaj pojenjale moči, kar je glede na zelo zdesetkano postavo tudi razumljivo.
Glede posameznikov bi omenili mladega Persija, ki je dokaj odločno vodil igro ekipe.
V malem finalu je Latte Carso po pričakovanju premagal moštvo Tecno-luce z 90:59 (43:36).
KONČNI VRSTNI RED: 1. Basket Ravenna; 2. Jadran; 3. Servolana Latte Carso; 4. SGT Tecnoluce. (B. Lakovič)
Košarka: v prijateljski tekmi
Koristen trening za jadranovce
Jadran - ABC Merkur 79:84 (46:55)
JADRAN: Starc 15 (2:2), Persi, Corsi 13 (3:4), Sosič, Paulina, Rauber 15 (2:2), Daneu 16 (5:8), Čuk 14 (4:6), Štoka 6 (0:2).
Sinoči so jadranovci v Dolini odigrali šesto tekmo v zadnjih sedmih dneh in sicer z avstrijskim prvoligašem ABC Merkurom. Srečanje je bilo prijateljskega značaja in je seveda služilo za pripravo na bližnje prvenstvo. V vrstah avstrijske ekipe je igral odlični temnopolti igralec White, ki je dal 44 toč ter polovil celo vrsto odbitih žog ter je torej že sam bistveno prispeval k zmagi postave iz Gradca.
Jadranovci so nekoliko šepali v obrambi, saj so bili igralci že preutrujeni po taki seriji tekem. V prvem polčasu so naši fantje pokazali bolj malo, v drugem pa se je stanje, predvsem po zaslugi Starca, Corsija in Daneua, nekoliko popravilo. Jadran je v prvem delu igre igral obrambo mož-moža, v drugem pa como 2-3 in 1-3—1. (J.K.)
Drevi pa bodo jadranovci znova zaposleni, in sicer ob 19.00 v Novi Gorici v okviru turnirja Alpe Jadran. (LK.)
Nogomet: v 2. kolu deželnega pokala
Vesna in Gaja povsem zadovoljili
Vesna - Chiarbola 4:0 (2:0)
STRELCI: v 15. min. R. Candotti, v 30. in v 60. min. Kostnapfel, v 75. min. F. Candotti (11-metrovka)
VESNA: Savarin, Ridolfo (od 65. min. Barilla), Chizzo (od 65. min. S. Sedmak), Rados, Coccoluto, F. Candotti, Pichierri, Petagna, Kostnapfel, Nal-di, R. Candotti.
Tekma proti Chiarboli, ki nastopa v 3. amaterski ligi, je potekala enosmerno, saj so Križani takoj prevzeli pobudo in stalno ogrožali nasprotnikova vrata, tako da je zadetek takorekoč visel v zraku. Igra Vesne je bila namreč tokrat zelo povezana, izvajanje akcij natančno, kar je omogočilo stalno posest žoge. Za prvi zadetek je poskrbel briljantni R. Candotti, ki se je lepo osvobodil svojega »varuha« in s strelom izven kazenskega prostora ukanil vratarja. Gostje so se tedaj sicer poskusili nekoliko uveljaviti, toda kolesje kriške ekipe je mlelo naprej, tako da so se morali Tržačani zateči k ostri obrambi. Križani so velikokrat streljali v nasprotna vrata, s čimer so popravili
slab vtis, ki so ga zapustili teden dni prej proti Zaulam. Vsi kriški igralci so bili zelo požrtvovalni, kar je zelo popestrilo igro in omogočilo tolikšno razliko v zadetkih, ki so bili sad dobrega in dinamičnega nogometa.
V drugem polčasu se razmerje sil na igrišču ni spremenilo, le da Križani niso bili tako iznajdljivi, toda to je trajalo samo nekaj minut, saj so nato s številnimi lepo izpeljanimi akcijami spet imeli vrsto priložnosti ter s svojo igro navdušili številno občinstvo. Najbolj je tokrat prišla do- izraza vezna vrsta, ki je zalagala napadalce s številnimi uporabnimi žogami, poleg tega pa tudi sistematično onemogočala pobude gostov. (A. Kostnapfel)
S. Luigi - Gaja	0:0
GAJA: Kante, M. Grgič, W. Kalc, Šuc, Terčon, Stranščak, Alfieri, A. Kalc, Aversa, Calligaris, M. Rismondo.
Padriško-gropajska enajsterica je tokrat zaigrala še kar solidno in povsem zasluženo odnesla točko s težkega gostovanja pri San Luigiju Vivai Busa.
To moštvo, ki nastopa v 2. amaterski ligi, si je na vse načine prizadevalo, da bi osvojilo celotni izkupiček, vendar je Gaja tokrat igrala dobro, požrtvovalno in urejeno.
V	prvem polčasu je bila tekma še kar izenačena, čeprav so gostitelji izvajali večji pritist na nasprotnikova vrata. V drugem delu pa so domačini še poostrili svoje napadalne akcije, a se je vratak Kante razigral in z drznimi posegi večkrat rešil svoja vrata.
Gaja je hotela na tej tekmi iztržiti neodločen izid, obenem pa popraviti slabo igro iz prvega srečanja deželnega pokala. Lahko rečemo, da ji je uspelo oboje, tako da je bil trener Severine Kozina s prikazano igro svojega moštva zadovoljen.
V	vrsta padriško-gropajske enajsterice sta se poleg vratarja izkazala »čistilec« Maks Grgič, ki ni igral v svoji naravni vlogi, in Walter Kalc, ki je tokrat nastopil kot vezni igralec. Trener je namreč poskušal razne taktične variante pred začetkom prvenstva, do sedaj pa so »eksperimenti« uspeli.
ŠD SOKOL -
ODBOJKARSKA SEKCIJA sporoča, da bo letos organizirala tečaj v miniodbojki in za začetnice (letnik 1973 in mlajše). Za informacije in vpisovanje: trgovina Aleksandra, Nabrežina Center 142.
ŠD PRIMORJE
obvešča vse dečke, rojene od leta 1975 do 1980, ki bi radi igrali nogomet pri ŠD Primorje, da so treningi ob ponedeljkih, sredah in petkih od 17. do 19. ure na igrišču. Informacije na tel. št. 225945 v večernih urah.
ŠD ZARJA
vabi vse dečke, rojene od leta 1975 do 1980, ki bi radi igrali nogomet pri ŠD Zarja, naj se za podrobnejše informacije zglasijo pri trenerju Mirjanu Žagarju na tel. štev. 226483 vsak dan od 19. do 21. ure. Vabljeni!
ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR obvešča, da je začasni urnik treningov miniodbojke za začetnice (letniki 1976, 1977, 1978) v Borovem športnem centru na »1. maju« ob ponedeljkih in sredah od 17.30 do 19.00 in ob četrtkih od 15.30 do 17.00. Vpis na treningu.
SPDT
vabi svoje člane in prijatelje na izlet z osebnimi avtomobili, ki bo v nedeljo, 20. t. m., na Učko. Zbirališče je ob 7. uri v Bazovici pred cerkvijo. Izlet vodi Mario Milič (tel. 229258), pri katerem dobite vse informacije. Skupno je tri ure hoje. Vabljeni!
Na Trgu Unita se je slovensko zastopstvo izkazalo
Pričetek nove sezone pri Shinkai karate klubu
Tudi Shinkai karate klub stopa v novo sezono, saj bo drevi prvi trening, in sicer za »veterane«. Do konca meseca pa si treninge lahko ogledajo vsi, ki so zainteresirani za to veščino, pa so še v dvomu, ali naj se z njo tudi sproprijamejo. Kdor se bo zanjo navdušil, pa se lahko priključi naknadno in z vajami prične prihodnji mesec.
Vabljeni so seveda odrasli, še posebej pa so zaželeni otroci, stari nad sedem let. Društvo namreč namerava odpreti posebno sekcijo za otroke, če se bo seveda prijavilo zadostno število novih imen.
Začasni urnik treningov je naslednji: ob torkih in četrtkih od 19.00 do 20.30 v športno-kutur-nem centru v Zgoniku. Treninge vodi karate mojster 3. dan Sergij Štoka. Morebitne druge informacije na tel. št. 227342.
V nedeljo se je na Trgu Unita v Trstu zbrala lepa množica mladih mini-odbojkarjev ter gledalcev ob priliki neuradnega deželnega finala za trofejo miniodbojke »Topolino«. Tekmovanje se je pričelo že zjutraj in se je po prekinitvi za kosilo nadaljevalo do poznega popoldneva. Organizator je na turnir povabil za vsako pokrajino dve moški ter dve ženski ekipi. V ženski skupini je bilo prisotnih vseh osem. ekip, pri moških pa se je na povabilo odzvalo samo pet ekip.
Na tej trofeji so nastopile kar štiri slovenske postave, in sicer Bor Friu-lexport in Dom iz Gorice v ženski ter 01ympia in Soča v moški skupini. Prav ekipa Bora Friulexport je bila v ženski skupini najbolj uspešna, saj je v vseh dvobojih gladko slavila in poka-, zala za razred boljšo igro od nasprotnikov. V moški skupini je bila najbolj uspešna ekipa 01ympie, ki je prav tako v vseh nastopih slavila zmago. Ob koncu turnirja je bilo na vrsti na-
grajevanje, na katerem so vse nastopajoče postave dobile enako priznanje. Končna lestvica turnirja ni bila objav-
ljena, saj ni cilj miniodbojke ostra tekmovalnost, temveč vzgoja in zabava mladih bodočih odbojkarjev, (mk)
Spet velik uspeh Sivenine jadralke v razredu europa
Arianni Bogateč tudi državni naslov
V petek smo iz Taranta prejeli vest, da je Sirenina jadralka Arianna Bogateč še pred zaključkom tekmovanj samih osvojila ženski članski državni jadralni naslov v razredu europa. To je bil le zadnji v dolgi vrsti uspehov te naše mlade 17-letne jadralke, ki se je letos proslavila predvsem na svetovnem prvenstvu v Franciji, kjer je povsem zasluženo osvojila odlično tretje mesto.
Z jadralko smo se pogovarjali včeraj, takoj po njenem povratku iz Taranta, ko so bili vtisi s pravkar zaključenih regat še živi pred očmi. Prejšnji teden je bilo na sporedu skupno šest regat za žensko državno prvenstvo, na katerem je bila Arianna izrazita favoritinja, pa čeprav ‘tega iz skromnosti sploh ni poudarjala. Sirenina jadralka ni pričela to prvenstvo najbolje, saj je na prvi regati, ko je bilo zelo malo vetra, osvojila drugo mesto za svojo najnevarnejšo nasprotnico Ingangijevo. Druga regata je bila za Bogatčevo še »nesrečnejša«. Bila je namreč »le« tretja, regato pa je osvojila Calliga-riseva.
Vendar pa se je vse že med tretjo regato uredilo na najuspešnejši način. Arianna je namreč slednjo osvojila in tudi prevzela vodstvo na skupni lestvici. Tedaj se je začela njena zmagoslavna pot, ki do konca m poznala zastojev. Gladko je namreč osvojila četrto, peto in šesto regato ter premočno zmagala na ženskem državnem prvenstvu razreda europa.
Pozitivno pa preseneča njena izredna strokovna priprava in vse bolj
popolna natreniranost. Med vsemi regatami je namreč pihal zelo šibek veter, kar Arianni nikakor ne ustreza. Vseeno pa se je znašla, tako da ji nenaklonjene zunanje razmere niso mogle škoditi.
Končna lestvica: 1. Arianna Bogateč (TPK Sirena) 3 točke, 2. Alessan-dra Ingangi (Neapelj) 19,7, 3. Sabina De Martino (Neapelj) 27,7, 4. Chiara Calligaris (Tržič) 41,7, 5. Lidia Squ-adroni (Como) 44,1, 6. Cristina Fon-tanella (Lago di Bracciano) 52.
Agonistična jadralna sezona se sedaj za Arianno za nekaj časa prekinja. Regat v jesensko-zimskem času v bistvu ni, treningi pa se seveda nadaljujejo. Redno se bo udeleževala skupnih treningov državne reprezentance, morda pa bo še udeležila tekmovanja za odprto prvenstvo ZRN. Sicer pa ne dvomimo, da bomo o športnici, ki je pravzaprav skoraj na začetku svoje uspešne vrhunske športne poti, še mnogo pisali. (Dušan Jelinčič)
Z uspelega mitinga na Kolonji
Tudi sobotni, 16. mednarodni atletski miting CUS na Kolonji je tako organizacijsko kot tudi kakovostno uspel. Le škoda, da tokrat se mitinga niso udeležili v velikem številu (kot običajno doslej) atleti iz Veneta. Na tem tekmovanju je bilo tudi manjše predstavništvo atletov Bora Infordata, na sliki pa vidimo (drugi od desne proti levi) borovca Aljošo Škabarja


Na mednarodnem ženskem odbojkarskem turnirju v madžarskem mestu Szekesfehervarju
Dragocena mednarodna izkušnja za odbojkarice Mebla
Prva letošnja resnejša preizkušnja se za odbojkarice Mebla rezultatsko ai uspešno končala, kljub temu pa lahko trdimo, da je bil nastop na močnem turnirju v Szekesfehervarju izredno dragocena mednarodna izkušnja za naše odbojkarice, trenerju Dolinšku Pa dober pokazatelj vseh pomanjkljivosti, ki jih bo treba do začetka prvenstva B lige še odpraviti.
Trije porazi z objektivno močnejšimi nasprotniki so bili pred turnirjem do neke mere pričakovani, pokazalo Pa se je, da bi morda naša ekipa z nekoliko bolj konstantno in v kriznih trenutkih mirnejšo igro iztržila tudi kaj več kot tri sete v treh tekmah. Toda za to jim je zmanjkalo tudi nekaj samozavesti in odločnosti, da bi lahko nasprotnicam vsilile svoj ritem igre in na ta način dosegle tudi kako zmago na tem turnirju.
Objektivno gledano, je bila ekipa Volana nepremagljiva, zato pa sta bila zahodnonemški Straubing in avstrijski Guntramsdorf povsem dosegljiva za našo ekipo. Proti Straubingu res ni do-
sti manjkalo, da bi Meblo doseglo prestižno zmago, proti avstrijskim pokalnim prvakinjam pa so naše igralke v zadnji tekmi turnirja le v prvem setu pokazale, kaj znajo, nato pa popustile najvsej črti in tudi zasluženo izgubile.
Če na kratko ocenimo vse tri nasprotnike, lahko ugotovimo, da so se odlikovali z zelo močnim in dokaj zanesljivim servisom, da so imeli prodoren, napad, čeprav dosti hitrih kombinacij ni bilo videti. V primerjavi z Meblom pa so bili predvsem boljši v izkoriščanju slabše sprejetih žog, ki so jih praktično vse zaključili z močnim napadom po visoki podaji. Naše igralke tudi niso servirale tako, kot so letos že pokazale, da znajo, tudi zgrešenih servisov je bilo precej, pomanjkljiv pa je bil tudi blok, kar je še posebej prišlo do izraza ob hitrejših akcijah nasprotnic.
Kljub vsem tem naštetim pomanjkljivostim pa smo lahko z nastopom Mebla zadovoljni. Zadovoljni zato, ker so naše igralke dokazale, da počasi osvajajo nekatere novosti, ki so jih va-
dile na treningih in s katerimi so nemalokrat spravile v težave bolj reno-mirane nasprotnice. Pokazalo se je tudi, da trener Dolinšek razpolaga z nekaterimi dobrimi menjavami za igralke v standardni šesterki. Izbor igralk se bo še povečal, ko bo kapetanka Cirila Kralj v celoti prebrodila posledice dolgotrajne poškodbe in dosegla optimalno tekmovalno formo. Morda je Meblo najbolj pomanjkljivo prav na mestu režiserja, kjer ima trener Dolinšek poleg Mire Grgič na razpolago le Marino Knez, ki pa je zaradi jesenskih šolskih obveznosti zamudila praktično ves pripravljalni ciklus in tako nekako zgubila stik z ekipo, ki je v tem obdobju natrenirala nekaj povsem novih kombinacij. Zato je Knezova na turnirju v Szekesfehervarju le enkrat za krajši čas stopila na igrišče. Do začetka prvenstva pa ima nedvomno dovolj časa, da se uigra z ekipo, predvsem od njene marljivosti pa je odvisno, v kolikšni meri bo lahko ogrožala standardno mesto Mire Grgič.
Priložnosti, da Meblo tudi rezultatsko dokaže dobro delo v telovadnici, bo že v kratkem precej. Tako bodo naše igralke že v nedeljo nastopile na tradicionalnem Turnirju prijateljstva na Reki, prihodnji teden se bodo dvakrat pomerile z igralkami Volana, ki bodo gostovale v Trstu, v začetku oktobra pa jih čaka nastop na močnem mednarodnem turnirju v Novi Gorici.
Kratke izjave po turnirju
Trener Edi Dolinšek: »Ta turnir je bil za nas zelo koristen, čeprav rezultatsko ni bil uspešen. Upoštevati moramo, da smo igrali proti objektivno boljšim nasprotnikom. Turnir nam je tudi pokazal pomanjkljivosti, ki jih moramo do začetka prvenstva v naj-večji meri odpraviti. Naj večjo korist tega nastopa vidim v tem, da smo se občasno enakovredno kosali z nasprotnicami, prikazali dobro igro, kar pa žal ni bilo dovolj za kaj več. V programu imamo še take nastope in to je način za kaljenje ekipe ih pridobivanje izkušenj.«
Igralka Elena Maver: »Tekmovanje je bilo kvalitetno in mislim, da smo občasno zaigrale zelo dobro, vendar a nam še vedno manjka kontinuiteta, ame osebno, in mislim tudi za ostale, je bil to pozitiven nastop in na splošno zelo prijetna izkušnja tudi izven igrišča.«
Igralka Betty Nacinovi: »Nastop na takem turnirju je bil za nas zelo koristen. Nasprotniki so bili zelo močni, kljub temu pa smo na momente zaigrale precej dobro in če ne bi bilo predolgih premorov v naši igri, bi bil tudi rezultat boljši. Pokazale pa smo, da se nam delo na treningih že obrestuje, spoznale jpa smo tudi svoje pomanjkljivosti. Časa do začetka prvenstva je še dovolj in s trdim delom bomo te napake skušale odpraviti.«
NEDELJSKA REZULTATA: Meblo -Guntramsdorf 1:3 (15:10, 3:15, 6:15, 10:15): Volan - Straubing 3:1 (15:8, 15:10, 11:15, 15:6).
KONČNA LESTVICA : 1. Volan, 2. Straubing, 3. Guntramsdorf, 4. Meblo.
RADO GRUDEN
Tenis: društveni turnir Gaje
Zanimiva srečanja
Od četrtka do nedelje je bilo na štirih teniških igriščih Gaje spet živo. Srečanja za društvene turnirje v štirih različnih konkurencah so se vrstila kot na tekočem traku. Iz kola v kolo so bila bolj izenačena in seveda bolj kakovostnejša. Čeprav so organizatorji upali, da bodo lahko turnir sklenili že v nedeljo, jim to kljub ugodnemu vremenu ni uspelo zaradi številnejšega vpisa članov.
Slika, ki jo imamo po odigranih sre^ čanjih, je potrdila, da je društvo ubralo pravo pot, ko je svoje skrbi usmerilo predvsem napredku mladih. Tako sta si v ženski konkurenci, v kateri sta bili že polfilnalni srečanji, zasluženo osvojili vstop v finale mladi Daša Grgič in Eva Mauri, ki sta premagali Diano Spacal, oziroma Jasno Vaupetič. Finalisti so znani tudi v mešanih dvojicah. Par Robert Čorbo - Helena Vol-Pi je namreč po izenačeni igri premagal v polfinalu Andreja Pregarca in
Dašo Grgič. V drugem srečanju pa sta se uveljavila Dorjan Gomizelj - Jasna Vaupetič nad Savom in Diano Spacal. V moških dvojicah so odigrali le eno polfinalno tekmo, v kateri'sta oče in sin Edi in Dorjan Gomizelj premagala par Andrej Baldissin - Aleksander Co-retti. Drugo polfinalno srečanje med dvojicama Robert Čorbo - Andrej Pregare in Karlo Rudež - Edi Plesničar bo med tednom.
V središču pozornosti je bil seveda moški turnir. V nedeljo so v tej konkurenci odigrali četrtfinalna' srečanja.
IZIDI: Dorjan Gomizelj - Edi Plesničar 6:2, 6:0: Andrej Baldissin - Trampuž 6:4, 3:6, 6:1; Andrej Pregare - Edi Gomizelj 6:1, 6:2. Zaostalo srečanje Robert Čorbo - Karlo Rudež bo med tednom.
Društveni prvaki bodo znani v soboto, 19. t. m., potem ko se bodo (če bo to vreme dovoljevalo) pomerili med sabo vsi finalisti. (Alma)
Košarka: na turnirju Bor Adriaimpex za kadete
Ljubljanski Slovan premočno prvi
V soboto in nedeljo je bil na stadionu »1. maj« zanimiv turnir za kadete, imenovan Bor Adriaimpex, na katerem je premočno zmagal ljubljanski Slovan pred domačim društvom, tretje mesto pa je osvojila ekipa Cow Boys iz Montechiarija pri Brescii, ki je v malem finalu premagala okrnjeni Ste-fanel. Takoj pa je treba dodati, da so bila vsa srečanja precej zanimiva, kljub temu da ni bilo izenačenih tekem.
Borovci so v polfinalu premagali moštvo Cow Boys iz Montechiarija s precejšnjo lahkoto, saj so se nasprotniki borili do zadnje minute in bili našim stalno za petami. Pravi polom pa so »plavi« doživeli v finalni tekmi s Slovanom. Po začetnih izenačenih minutah se je poškodoval Smotlak, ostali pa so izgubili zaupanje vase, tako da je bilo že v prvem polčasu tekme konec. Naši so reagirali šele v drugem delu, ko so zmanjšali zaostanek na 19 točk, zmanjkalo pa jim je moči. »Plavi« pa so kljub vsemu zapustili dober vtis, pozna se jim utrujenost zaradi in-
tenzivnih treningov in še neuigranost. Vendar do začetka prvenstva, ki se bo začelo novembra, pa je še dovolj časa, da odpravijo vse pomanjkljivosti. Naj dodamo še, da se bo že v soboto začel turnir za trofejo mesta Trst za kadete, na katerem, poleg Borove peterke, na-
stopajo še Jadran, Don Bosco, Saba, Libertas in Stefanel.
POLFINALNI TEKMI
Bor Adriaimpex - Cow Boys 120:98 (51:43).
BOR ADRIAIMPEK: Arena 28 (4:6), Oberdan 7, Zupin 6, Krasna 14 (2:3), Škerk 27 (8:11), Pertot 10, Race 2, Bajc G. 8, Bajc I. 2, Ažman 1 (1:2), Smotlak 15 (3:3); 3 TOČKE: Škerk 3, Pertot,
Oberdan.
Slovan - Stefanel	109:51 (47:32)
FINALE ZA 3. MESTO
Cow Boys - Stefanel	80:65 (33:33)
FINALE ZA 1. MESTO
Slovan - Bor Adriaimpex
112:76
(58:27)
BOR A
BOR ADRIAIMPEK: Arena 13 (1:4), Oberdan (0:2), Zupin 6 (0:1), Krasna 1 (1:2), Pertot 8 (2:4), Škerk 8 (2:5), Race (0:1), Bajc G. 6, Bajc I. 18 (2:3), Ažman 16 (6:9), Smotlak 0.
KONČNA LESTVICA: 1. Slovan, 2. Bor Adriaimpex, 3. Cow Boys Montec-hiari Brescia, 4. Stefanel Trst.
(Luka Furlan)
Kolesarska prireditev in kajakaška regata na slovesnosti v Podgori
S kolesarsko prireditvijo in kajakaško regato je nedeljska slovesnost v Podgori ob odprtju kulturnega sedeža, presega zgolj prosvetne okvire in potrdila, da se pri nas večkrat kultura in šport med seboj prepletata in bogatita.
Več kot 60 udeležencev z obeh strani meje se je v jujtra-njih urah prijavilo za rekreacijsko kolesarjenje. Manj pa je bilo onih, ki so se odločili za tekmovalno progo, tako da so jo prireditelji črtali s sporeda. Po 10 km poti so kolesarji privozili do cilja, kjer so dobili spominsko kolajno, najštevilnejši skupini (upokojenci iz Nove Gorice) pa so izročili Pokal.
V prvih popoldanskih urah so ZSŠDI, novogoriško društvo Soške elektrarne ter kajakaška sekcija društva CAI, ob sodelovanju društva Andrej Paglavec, pripravili drugo soško regato s kajaki, na kateri je bila udeležba zares velika. Kakih 80 udeležencev iz Slovenije in naše dežele se je namreč spustilo po soški strugi iz Solkana do Podgore. Udeležence zanimive pobude je na treh mostovih, pod katerimi so se peljali, pozdravilo veliko ljudi, ki so vse kaja-kaše nagradili z daljšim ploskanjem. Čeprav prireditev ni bila tekmovalnega značaja, naj povemo, da je v Podgoro Prva priveslala Meta Kastelic iz Ljubljane, sicer članica jugoslovanske državne reprezentance v spustu. Med udeleženci regate je bil tudi Solkanec Jernej Abramič, eden izmd najboljših kajakašev na svetu.
Kar zadeva skupinski nastop, velja podčrtati številno prisotnost štandreških kajakašev ter rekreativcev smučarskega kluba iz Devina.
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 250.- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000.- din, trimesečno 5.000.- din, letno 20.000.- din, upokojenci mesečno 1.500.- din, trimesečno 3.750.- din, letno 15.000.- din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000.- din, letno 30.000.- din, nedeljski letno 4.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
15. septembra 1987
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja
in tiska ^
ZTT
Trst
Član italijanska zveze časopisnih založnikov FIEG
Sklep je sarkastično komentiral: Tokrat pa so me dokončno uničili,,.
Vallanzasco so za 20-dnevno poletno svobodo obsodili na šest let in pol zaporne kazni
MILAN — Dvajset poletnih dni prostosti je Renata Vallanzasco stalo še nadaljnjih šest let in pol zapora ter milijon in pol lir denarne kazni, ta je bil namreč včerajšnji sklep milanskega sodišča. Sodniki so Vallanzasco spoznali za krivega vseh obtožb, ki si jih je zaslužil med zadnjim begom, obtožbe pa so skoraj vse sad zasliševanja »lepega Reneja«, orožnikom pa potrebnih dokazov ni uspelo zbrati. Obsodba sicer nikakor ne bo vplivala na nadaljnjo jetniško pot Vallanzasce, mož je namreč že bil obsojen na večkratno dosmrtno ječo. Na procesu so sodniki Fabia Polettija, novinarja Radio Popolare iz Milana, oprostili obsodbe, da je nudil pomoč. Poletti je imel z banditom med begom daljši intervju, Vallanzasca pa mu je med tem časom ukradel vozniško dovoljenje.
Včerajšnji proces je bil kratek, Vallanzasco so namreč zasliševali le 20 minut, sodniki pa so izdelali obsodbo v eni sami uri. Pred milansko sodno palačo se je včeraj dopoldne zbrala velika množica, le okrog 150 pa jih je zaradi strogih varnostnih predpisov lahko sledilo obravnavi. Po pričakova-
nju je bilo med gledalci tudi veliko predstavnic nežnega spola, med katerimi ima Vallanzasca največ »uspeha«. Obravnava sama ni doprinesla nobenega novega odkritja, zanimivejša je bila zato ura sproščenega pogovora, v pričakovanju obsodbe, med novinarji in Vallanzasco.
Vallanzasca je dejal, da se bo kmalu poročil z dekletom, s katerim bi moral stopiti za oltar že pred 15 leti, ni pa maral povedati njenega imena. Pojasnil je tudi okoliščine njegovega prvega zakona. Takrat sta s Francisom Tu-ratellom, sojetnikom, ki se je poročil v istem obdobju, nameravala nasloviti prošnjo papežu, da bi kar on opravil obred.
Kaj pa Vallanzasca misli o pomilostitvi tudi za tiste obsojence, ki bi morali presedeti za rešetkami celo življenje? »Ne zanima me, svobode ne nameravam prosjačiti, saj si jo bom kmalu sam priboril,« je dejal Vallanzasca.
V tem slogu je tudi »lepi Rene« komentiral obsodbo sodišča na nadaljnjih 6 let in pol zaporne kazni: »Tokrat pa so me dokončno uničili...«
Renato Vallanzasca med včerajšnjim procesom
(Telefoto AP)
Vlak v avtobus: 19 mrtvih v SZ
MOSKVA — Devetnajst oseb je izgubilo življenje, osem potnikov pa je bilo težje ranjenih, ko je avtobus izsiljeval prednost na nekem železniškem prehodu v Karakalpaški avtonomni republiki (Uzbekistan). Šoier avtobusa je namreč z vso hitrostjo zavozil na prehod, v prepričanju da bo hitrejši od vlaka. Šoier nesreče ni preživel. Uzbeške oblasti pa so vseeno ukrepale.
Kot piše moskovska Pravda so zaradi te nesreče zapodili iz službe in izključili iz partije šefa avtobusnega podjetja, isti konec je storil tudi krajevni šef policije. Disciplinske ukrepe pa so sprožili proti notranjemu ministru, poveljniku prometne policije in odgovornemu za železnice v Karakalpaški avtonomni republiki.
Po vsem sodeč pa ti ukrepi niso zalegli. Pravda piše, da se je že pripetila nova težka nesreča, ne navaja pa podrobnosti in ne števila žrtev. Glasilo partije ob tem poudarja, da so večje in manjše nesreče z mrtvimi in ranjenimi v Karakalpaški avtonomni republiki povsem normalen pojav, za katerega pa se odgovorni ne menijo.
Nov prispevek k reševanju varnostnih vprašanj v Valtellini
Polsko jezero praznijo s črpalkami Snamprogetti dokončal prvi del načrta
BORMIO — V Valtellini so včeraj odprli novo poglavje v »zgodovini« Polskega jezera. Ob 13.15 so namreč vključili prvo izmed treh črpalk, ki bodo morale postopoma prazniti bazen jezera. Tokrat so tehniki celo anticipirali predviden termin, saj je prva umetno izsesana voda odtekla kar 48 ur prej.
Mogočni posegi na plazu in v jezeru so delo podjetja Snamprogetti, ki je poskrbelo za namestitev 1500 metrov dolgih cevi s 120 centimetrov premera, ter za opremo plavajoče črpalne platforme. Na jezerskem bregu, v kraju San Bartolomeo, so zgradili električno centralo, ki skrbi za energijo potrebno delovanju naprav, medtem ko je jeklenemu splavu podobna plavajoča črpalna enota zasidrana nedaleč od brega.
S črpalko so povezane tri velike cevi, ki se končajo na robu plazu, kjer se začenja nova struga reke Adda. Cevi so na začetnem in končnem delu jeklene, kar pol kilometra dolg srednji del je iz posebne jeklene litine, ki daje cevi prožno strukturo. Te cevi so nameščene približno dva metra pod vodno gladino. Črpalni sistem ima namreč predvsem
funkcijo, da niža vodno gladino Polskega jezera, obenem pa da omogoča tehnikom varnejše delo tako na plazu kot na pobočjih bližnjih hribov.
V kratkem bi morali priključiti oz. dograditi tudi dodatne črpalne naprave, ki bodo zagotovile še večjo varnost dolini. Te črpalke najbrž ne bodo delovale istočasno, bodo pa nujno potrebne, ko bi kak nov usad zgrmel v jezero ali ob bližajočih se jesenskih nevihtah. Obstoječe črpalne naprave imajo črpalno zmogljivost 2,6 do 3 kubične metre vode na sekundo, predsednik tehnične komisije za Valtelli-no Ugo Maione pa je izjavil, da bodo dokončali načrt do 19. septembra, ko naj bi pognali še drugo črpalno enoto.
Predsednik Snamprogetti (inženirsko podjetje skupine Eni) Duilio Greppi je lastnoročno priključil naprave, formalni trenutek pa je posvetil tudi zahvali vsem tehnikom in delavcem, ki so sodelovali pri realizaciji načrta. Pri tem je podčrtal dejstvo, da ne gre za herojski podvig pač pa za pravočasno speljano akcijo, ki je slonela na trdnem in premišljenem načrtovalnem delu.
Atentat v Bejrutu Ranjen Hasan Sabra
BEJRUT — Neznanec je včeraj z avtomatskim orožjem v Bejrutu težko ranil Hasana Sabra, direktorja tednika As Širaa, ki je prvi razkril afero Iran-. gate. Hasan Sabra se je s svojo osemletno hčerko včeraj peljal proti domu, ko se je njegovemu avtu na motorju približal neznanec in streljal iz neposredne bližine. Direktorjev šofer je bliskovito reagiral, iz toka izvlekel pištolo in pričel streljati na neznanca, ki je zbežal in ni mogel dokončati svojega morilskega posla. Po še nepotrjenih vesteh naj bi šofer celo ubil atentatorja.
Težko ranjenega Sabra in njegovo lažje ranjeno hčerko so nemudoma odpeljali v bolnišnico. Zdravniki so prepričani, da bodo uglednemu novinarju rešili življenje, bojijo pa se, da bo izgubil vid. Krogla mu je baje poškodovala vidni živec.
Odgovornosti za atentat ni do sedaj prevzela nobena teroristična organizacija.
Pričevanje o antičnem potresu
Skelet človeka, ki se drži za glavo, je arheološka najdba, ki priča o potresu na Cipru leta 365 pred našim štetjem	(Telefoto AP)
Šanghajski zaljubljenci večajo delo ortopedov
PEKING Po vsem sodeč doživlja Šanghaj pravo spolno revolucijo. Pokazatelj pa ni povečano število rojstev, temveč dodatno delo na ortopedskih klinikah. Šanghajski zaljubljenci se namreč ponoči v skritih kotičkih parkov in neosvetljenih ulic radi sladkajo in si gasijo žejo z lubenicami. Koščice in olupke pa puščajo kar na krajih svojih ljubezenskih zmenkov.
Ti ostanki predstavljajo pravo past za mimoidoče. V bornem mesecu se je moralo kar tisoč Šanghajčanov zateči po zdravniško pomoč zaradi zlomov. V tej številki niso všteti vsi tisti, ki so zaradi mladeniške prožnosti preživeli padec le s podplutbami. Iz tega je razvidno, da so žrtve ljubezenskega sladkanja predvsem priletni ljudje, ki jim je med drugim tuje tako nekulturno obnašanje mladine, saj bi morali biti olupki in koščice lubenic v posode za smeti ne pa na tleh.
Jutranje sprehajanje po šanghajskih parkih je torej v poletnih mesecih skrajno nevarno.
Islandci ne marajo jesti kitovega mesa
REYKJAVIK — Islandci, strastni lovci na kite, ne jedo njihovega mesa, ki ga največji del izvažajo na Japonsko, kjer ga izredno cenijo. Problem je nastal, ko so razglasili, da bodo morali Islandci sami pojesti vsaj polovico mesa kitov, ki jih bodo v naslednjih petih letih lovili samo iz znanstvenih razlogov. Otočani pa ne nameravajo spremeniti svojega jedilnika.
Stvar se je še bolj zapletla, ko so se vmešali Američani, ki so zagrozili, da bodo bojkotirali islandski izvoz, če bodo kitolovke letos še lovile. Islandske oblasti so grožnjo vzele resno in ukazale kitolovkam, naj se vrnejo v pristanišča. Islandski zunanji minister Hermansson je sicer izjavil, da se ne boji ameriškega bojkota in zagrozil, da bodo proti morebitnim ameriškim ukrepom uvedli povračilne, kot npr. zaustavitev del v ameriški vojaški bazi v Keflaviku. Vendar bi bili ti protiukrepi težko izvedljivi, ker je islandsko gospodarstvo preveč vezano na izvoz v ZDA.
Zanimivo pa je, da je lov na kite za Islandce važnejši kot del njihove narodne identitete, manj pa kot vir dohodkov. Lov na kite je namreč vir pripovedk, ki jih njihovi otroci poslušajo v zimskih večerih.