Štev 269 Trst, v četrtek 26 septembra 1912 r©6ai < II. IZHAJA VSAK DAN u"*' ob ne^Hah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. ! .oumlfne Stev. se prodajajo po 3 nvč. <6 stot.) v mnogih »^bakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, dostojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu. Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele SteT. po 5 nvč. (10 stot.) OGLASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v sirokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po SO st mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka Eftdaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, naj-cnanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave „Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo in tožijivo v Trstu. Glasilo političnega društva „Edinost*' za Primorsko. „V edinosti jt moč/" NAROČNINA ZNAŠA za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K ; na a»~ ročbe br^z doposlane naročnine, 9e uprava ne ozira. ItroČDint n» nedeljsko lzd&nj* „EDINOSTI" itan«: S* oelo leto Kron 5*20, sa pol let« Kron 2-80. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se oe vračajo. Naročnino oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatii 20 (Narodni d*a). Iidaj 'tel; in odgov rni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij li>ta „Edinost", - Natisnila Tiskarna .Edinost", vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulic* Giorgio Galatti štev. 20. Po5tno-hrani1ni?nl ra?un 5tev. 841-652. TELFFON It 11-57. BRZOJfllfNE UE5TI. Avstrijska delegacija. Vojni odsek. Proračun vojne mornarice. DUNAJ 25. (Kor.) V današnji seji vojnega odseka je bil na dnevnem redu pro-i račun vojne mornarice. Poročevalec baron? S ch le gel je obžaloval, da j<* delovanje; naše vo|ne mornarice omejeno le na Sredo-, zemsko morje, in je z czirom na časopisne vesti prosil mornariškega poveljnika pojasnil; o dreadnoughtu „Viribus unitis". Mornariški poveljnik grcf M o n t e- j cuccoli Je izjavil, da se mora letošnji; mornariški proračun imenovati normalen, j dasiravno v njem se nahajajoče zvišanje za 3 in pol milijona ni zadostno. S tem zne-j »kom naj bi se pokrila pomnožitev moštva; vseh strok in pred vsem tudi vsled rastoče draginje živil povečani stroški za službo! določenih večjih ladij. Poleg tega se Je deluj moštva zboljšala hrana in je tudi treba pre-; hraniti več moštva. Poudarjal je, da boj mornariška uprava v maojŠi množini uporab-! Sjala argentinsko meso, in je obžaloval, da; ni bilo mogoče za naslov „nadomestne in nove zgradbe" doseči višjih zneskov. Kar zadeva „Viribus unitis', je ta ladja končala svoje poizkusne vožnje zelo zadovoljivo. Časopisne vesti o dozdevnih napakah so najbolje dementirale poizkusne vožnje. „Viribus unitis" ima 0 8 pomorske milje več hitrost', nego je bilo pogojeno. Da se ladja zaradi malo večje obtežitve potaplja 4 cm globlje, je brez pomena. Tako globlje potapljanje se je pokazalo tudi pri angleških; in italijanskih ladjah. To globlje potapljanje! je nastalo vsled tega, da je Škodova livarna dala trojičnim stolpom, da bi bili varnejši, nekoliko močnejše dimen dje, kakor je bilo predpisano po Črtežu. — Predno se postavi ladja v službo, odide še enkrat na stroSke tovarne v dok, da se odpravijo morebitne majhne pomankljivosti In prema-kanja. V nadaljnem Je poročal o prevzetju in Mslužbenju ostalih se gradečih ladij in naznanil, da Je bU „Tegetthcff" spuščen v morje in bo meseca januarja pripravljen za poizkusne vožnje ter spomladi uvrščen v e3kadro. Tretja ladja bo spuščena v morje sredi meseca novembra, četi ta, ki jo grade v ladjedelnici „Danubius", pa naj bi bila Junija meseca prihodnjega leta. AH bo mogoče to ob tem času, ni gotovo, ker se je delo nekoliko zakasnilo. Vsekakor pa je pričakovati, da izroči ladjedelnica ladjo meseca Julija leta 1914., kakor je določeno v pogodbi. — Zgradba torpedovk, ki jih gradi Ista ladjedelnica, se v resnici nekoliko zakasni. Zaključil je, kakor Je že večkrat poudarjal, da je potrebno dati Avstriji bro-dovje, ki je dovolj močno, da brani obrežje, da pa je od tega cilja Avstro Ogrska še zelo oddaljena. Delegat E x n e r se je strinjal z izvajanji grtfd Montecuccolija ter govoril o dobavi premoga in olja, napravi letališča v Puli in uporabi hidroplanov, brezžičnega brzojava in zgradbi preizkušališča za zrakoplovstvo ter zahteval novih kreditov za ladjedel-niško preizkušališče. Delegat Nemec je poudarjal, da je | njegova stranka proti vojni, torej tudi preti j oomnožitvi vojne mornarice. Pritoževal sei je nad ravnanjem z delavstvom v pulskern arzenalu ter izjavil, da zgradbe naših vojnih ladij služijo edino le političnim namenom Nemčije In da se mora, ako hočemo vzbuditi na Balkanu zaupanje do Avstro Ogrske, izpremenlti naša politika v Avstriji in Ogrski ter Bosni napram Jugoslovanom. Predlagal je resolucijo, naj se vlada v smislu ženevske konvencije sporazume z ostalimi vladami, da se zrakoplovom v vojni prepove metanje bomb in drugih razstreliv. Delegat S e d 1 a k e vprašal, ali Je 25.000 ton argentinskega mesa, ki Je naročeno za mornarico, vštetih v količini, ki ste jo dogovorili obe vladi. Delegat Schuhmeier je tožil o silno naraščajočih izdatkih za vojno mornarico in zahteval, da se prizna prejšnjim delavcem v pulskem arzenalu zvišana pokojnina z letom 1912., kakor jim Je bilo obrubljeno. Delegat Kozio wski Je izvajal, da se Je treba držati leta 1911. sklenjenega mornariškega programa In je protestiral proti uporabi argentinskega mesa v mornarici. Nato Je bila seja prekinjena ob 4 popoldne. Po zopetni otvoritvi seje je mornariški poveljnik grof Montecuccoli odgovarjal na razna vprašanja tekom debate in ponavljal, da večja obremenitev dreadnoughta „Viribus unitis" pomeni pač matematično večjo obremenitev, ki pa pri tako velltci ladji ne prihaja v poštev. Odločno pa je zanikal, da bi Šlo tu za konstrukcijske na pake. Metanje bomb iz zrakoplovov se more odpraviti edino le pGtom mednarodnega dogovora, dvomljivo pa je, da bi se posamezne države odrekle tej pravici. S hiiro-plani so se že del?Ii poizkusi, toda stvar še ne odgovarja tozadevnim zahtevam. Glede kalibra ladijskih topov je izjavil, da se pri naših bodočih ladjah tudi uporabi večji ka liber, vsled česar pa ho treba tudi zvišati nosnost ladij od 20.000 na 24.090 ton. Na pritožbo delegata Nemca v zadevi nadzorovanja pulskega arzenalskega delavstva po orožništvu Je konstatiral, da orožniki ne prihajajo v delavnice in da pri pada nadzorstvo delavstva edino le mojstrom in preddelavcem. Orožniki nimajo nič opra- PODLISTEK Osvit Slike iz tridesetih let. Spisal Ksaver Šandor Ojalskl. — Prevel A. E. — Pa kje ste — Marija — Hana — Jelena ? Sem, sem, nekdo je prišel 1 — je vedno klicala mati dekleta, katerih pridušeni smeh Je bilo slišati iz tretje ali četrte sobe kakor žvrgolenje ptičic v gozdu. — Take j — takoj! — se je oglasila ena deklet. Ivan je spoznal Hanln glas in s smehom povlekel mater za seboj, odkoder je slišal glas. Dekleta so stala pred zrcalom in v razburjeni hitrici popravljale lase. — Ah — Ivan — Ivan 1 — Je prva vzkliknila Hana in vrgla glavnik na mizico, da se vrže bratu v objem. Enako je storila tudi Marija, pritiskajoč se tudi k njemu. Edino le gospica Jelena Delimarkovičeva je obstala na strani. — Gospica Jelena — dajte mi vsaj ročico I — jo je nagovoril Ivan in se osvobodil objema svojih sester ter stopil bliže k mladi šestnajstletni deklici, ki Je zardela sramu in ni vedela, kam bi se dela. Ta nesigurnost Je prisrčno pristajala njeni nežni, poluotročji, drobni pojavi. Ivan se Jo je bal natančnejše in dalje časa ogledovati, da ne bi je Še bolj spravil v zadrego. Ogrska delegacija. Vojni odsek. DUNAJ 25. (Kor.) V današnji seji vojnega odseka ogrske delegacije je podal vojni minister vit. Auffenl,erg svoj ekspoze, v katerem se je spominjal sprejetja bramb-nlh predlog, za kar je parlamentoma dolžno zahvalo i armadno vodstvo i prebivalstvo. Poudarfal je, da se od zadnjega njegovega ekspoze;a sem v skupni armadi v materijal-nem pog'edu ni izpremenilo nič, in Je nato obširno ra2pravljal o vojnem proračunu, ki je sestavljen popolnoma v okviru načrta za pomnožitev armade in vojne mornarice od leta 1911. do leta 1915 Minister je s številkami pojasnil vpliv brambne reforme na proračun in poudarjal, da se saniranje nezadostnega Števila moštva izvede postopno, pri čemer so nameravane nove tvorbe le toliko, kolikor so v ozki zvezi | s to sanacijsko akc'Jo ali pa tvore neodložljivo potrebo. Govoril Je tudi o razn h socijalno-političnih vprašanjih v prilog podčastnikom in moštvu, njihovim vdovam in drugim vojaškim osebam ter je končno prosil za sprejet|e proračuna. Nato Je izvajal odsekov poročevalec Hegediis, da posta|a ob današnjem sistemu proračun od leta do leta težavnejši in za-pletenejši, vsled česar predlaga Izpremembo sestave postavek. Nadalje Je predlagal, da na( stopijo po vojnem ministru za 1. maj-nika in 1. oktobra nameravana povišanja v veljavo šele po odobritvi po delegacijah dne 1. novembra, s £imer se zmanjša proračun za 381.000 K. Več delegatov je vojnemu ministru stavilo vprašanja v zadevi preoborožitve artiljerije in drugih podrobnih vprašanj. Minister Je podal potrebna pojasnila, ki jih je odsek vzel na znanje, nakar je bila seja zaključena. _ Komisarijat ostane. BUDIMPEŠTA 25. (Izv.) Čuvaj Je baje prepričal ministrskega predsednika o potrebi vzdržanja komisarijata na Hrvatskem. Čuvaj hoče še kot komisar izvesti volitve. Čuvaj je danes odpotoval iz Budimpešte v Zagreb. Parlament. DUNAJ 25. (Izv.) Zaradi češkonemških in poljskomaloruskih spravnih pogajanj se snide parlament šele meseca novembra. Bosenski sabor. SARAJEVO 25. (Izv.) Saborska koali-vitijz^nadzorovanjem_ delavstva, temveč imajo £ cija sprejme baje jutri preiloge skupnega inančnega ministra Bilinsiega. Poslanca le dolžnost nadzorovati arzenalska vrata in ograjo. Zvišanje dohodkov starih provizijo-nlstov pomorskega arzenala v Puli se izvrši z vzvratno veljavo od 1. januarja t. I. dalje, kakor hitro bo dovoljen proračun. Glede na dobavo kuriva Je opozarjal mornariški poveljnik na znatne razlike v ceni med angleškim premogom, ki prihaja po morju, in ostro/skim, ki se dobavlja pc železnici. Po zaključnem govoru poročevalca bar. Schlegla je odsek sprejel redni in Izredn« mornariški proračun. Prihodnja seja dne 30. t. m. Dnevni red: redni armadni proračun. — Ali — Jelena — kaj ti Je; ali se ne spominjaš brata Ivana? — ji je skočila v pomoč Marija, živahna petnajstletna črno poita deklica s porednim, okroglim licem in velikimi, črnimi očmi. In po odiočni navadi je prijela bratovo roko in jo položila v roko Jeleni, ki je povesila glavico. Očividno bi se bila najraje skrila v zadnji kot. Toda Marija, vedno objestna in pripravljena za Š2I0, je podržala roki skupaj, in je, kakor da blagoslavlja po duhovniško, izbrbljala nekoliko latinskih besedi ter naredila pri tem znamenje križa. — Marija — s svetimi stvarmi se ne delajo šale! — jo je pokarala mati, djsi-ravno tudi sama ni mogla premagati nežnega smehljaja okrog ust. — Pa kdo pravi, da so to šale ? — Jaz želim, da bila moj mili brat in moja najljubša prijateljica Jelena — vedno dobra prijatelja — je odvrnila Marija ter se je, spustivši roki, obrnila na peti in zaploskala, poredno namigajoč z očmi. Jelena se Je obrnila od drugih in pristopila bliže k oknu ter gledala v temni večer na ulici. Sedaj jo je Ivan mogel motriti; gledaje njeno podol-gasto lice nenavadno bele polti, le nekoliko zardelo — njene velike sanjave oči in bujne svetlorjave lase — ter vse njeno nežno zgrajeno telo, bol) nizko in divnih oblik Psihe šele v prvem razvoju, je povlekel Hano na stran in ji pošepetal: — Hana, Je- j lena je krasna! — A dobra — kakor angeli — Je Stojanovic in Simić sta odstopila. Avstrijska vojaška patrulja aretirana. BELGRAD 25. (Izv.) Avstrijska vojaška patrulja pod vodstvom poročnika Sekeresa Je zašla na srbska tla. Bila je aretirana in internirana v belgrajski prefekturi. Zdravstveno stanje bavarskega princ-regenta. MONAKOVO 25. (Kor.) „Korrespon-denz Hoffiiiann" poroča : Različne vesti, ki so krožile zadnje dni o zdravstvenem stanju prineregenta Luitpolda, nam dajo povod, da priobčujemo sledeče zdravniško poročilo: Starostne težave se v zadnjih mesecih v visoki meri kažejo pri prineregentu. Zdrav- navdušeno odgovorila Hana, ki Jo je takoj osvojila dobrota in lepota koga drugega. In pohitela je na svo| hitri, a vendar mirni način k okou in privila svojo tovarišico na prsi. Zrcalo nasproti je pohlepno ujelo divno sliko objetih mladih deklet. Ivan je gledal sedaj dekleti, sedaj v zrcalo In se srečno smehljal. Pojava Hane ga je napolnjevala s ponosom. Nikdar ni mogel pomisliti, da mu postane sestra tako lepa. Stasita v telesu, nežnih in zaokroženih oblik, črt pa mehkih In dolgih, v kretnjah mirna in skladna — ga je spominjala Antigone. Krasna glava je kazala skoro vso dovršeno in pravilno lepoto antike. Tudi ozko čelo in ravni nos ter ovalna lica so se odlikovala s pravilnostjo in čistostjo Dijanine ali Ari-jadnine glave, iz svetlomodrih bujnih las in kakor nebo modrih oči ter dolgega lepega vratu pa je odsevala posebno mila in mirna poezija. Iz vse njene pojave je Izhajala plemenitost in brezkončna dobrota, vse je nosilo na sebi pečat ljubezni, požrtvovalnosti in blagosti. — Požurimo se, otroci, da uredimo stvari, potem pa sedemo k večerji. Ivan nas bo zabaval — je rekla mati in odšla takoj ▼ srednjo sobo h kovčegom. Dekleta so pohitela za njo, pa tudi Ivan ni hotel ostati brez dela sredi sobe in je tudi začel nositi stvari iz kovčegov. V kratkem je bilo urejeno vse in inoš Je začel pogrinjati mizo; pol ure pozneje je že sedela vsa rodbina pri večerji. stveno stanje se zato izpreminja in je prrc-regent primoran, da se bolj čuva. Za re:no bojazen ni nikakega povoda. Generalna stavca španskih želez-čarjev. CERBERA 25. (Kur.) Vodstvo sindikata katalonskih železničarjev Je proglasilo stavko na vseh orogah. PORTBOU 25. (Kor.) Železničarska stavka Je izbruhnila danes opolnoči na progi Bircelona-Portbou. Poziv na stavko |e prinesel brzovlak, ki ima zvezo s pariškim br-zovlakom. Strojevodje so izveslli v znamenje, ta soglašajo s stavko, na vsakem kolodvoru črno zastavo. CERBERA 25. (Kor.) Kakor poročalo Iz Barcelone, |e stavka katalonskh železničarjev sedaj popolna. Promet je ustavljen. Dogodilo se Je nekaj primerov sabotfže. Žentjsko vojaštvo skuša deloma omogočiti promet. _ Homatije na Balkanu. Vojna nevarnost. DUNAJ 25. (Izv.) Iz Belgrada prihajajo alarmirajoče vesti o turško-srbskih spopadih in masakrih. Razburjenje je splošno, vojna se smatra za neizogibno. V dunajskih političnih kregih presojajo balkansko situacijo zelo črnogledo. Splošno vlada mnenje, da smo na pragu krvavih dogodkov. Avstrija Je baje popolnoma pripravljena. Vojno razpoloženje v Bol ariji. SOFIJA 25. (Izv.) Položaj na Balkanu se je zadnje dni znatno poslabšal Vojno razpoloženje je prešlo v vse ljudske sloje In se mu niti car niti ministrski predsednic ne bo mogel več dolgo upirati. Ministrski predsednik Gešov stori sicer vse, kar more, da ne bi prišlo do vojne, in prav tako tudi zastopniki drugih držav uporabljajo ves svoj vpliv, da bi prepričali vlado o potrebi ohranitve miru, toda skoraj ni verjeti, da bi se mogla vlada še dolgo vzdržati na svojem mirovnem stališču. Javno mnenje v Bolgarski podcenjuje v svoji razburjenosti nevarnosti, ki bi jih mogla prinesti s seboj vojna. Preveč zaupajo v zmago in premalo upoštevajo iz-vežbanost in bojevitost turške vojske. Poraz bi imel posledico, da bi Bolgarska morala delati desetletja, preden bi se vrnila na današnjo stopnjo, in da bi bolgarski narod v Macedoniji ne samo ne pridobil nič, temveč celo izgubil ono, kar ima sedal, ako bi bila Bolgarska premagana. Poleg tega pa bi — tako pravi|o tistf, ki hočejo odvrniti Bolgarsko cd vojne — tudi Romunska ne ostala križemrok, temveč bi takoj začela akcijo, vsled katere bi morala Bolgarska del svoje vojske odposhti v Dobručo. Bolgarsko časopisje apelira na sosednjo državo, naj ne pozabi starih tradicij, naj pomisli, kako je tudi romunski narod svej čas trpel pod tujim gospostvom, da nsj se torej ne protivi osvoboditvi Mace-donije. Medtem pa je gotovo, da se zavzame Romunska kot čuvajka mirnega razvoja jugovzhodne Evrope za mir. Vzllc temu pa mir vendar ni zagotovljen, kajti računati je treba z dejstvom, ki se zlasti na vzhodu ne da prezirati, in to so nenadni preobrati in odločitve, s kate- Minilo Je že deset, a Kotromaničevi so še vedno sedeli okrog dolge, široke mize. V Argandovi svetiljki je enkrat že zmanjkalo olja, toda Hana Je rada prevzela sitno in težavno delo in Je iznova napolnila sve-tiijko. Mati sicer užgala svojo lojenko, da bi šra po hišnih opravkih, toda Ivan je pri-j povedoval tudi zanjo tako zanimivo, da Je lojenka pogorela že do polovice ln jo Je morala vsak Čas očiščevati z usekalnikom, ker Je še zmiraj ostajala pri mizi in poslušala sina. Pripovedoval pa jim je o slovanstvu, o lepoti materinega jezika, o svetosti domovine. Govoril Je navdušeno in ognjevito. V notraniem ga je nekaj dvigalo še bolj kakor navadno. Mislil jef da popravi svoj grth, če bo kar najvnete.še branil nove misli in pridobival zanje ta mlada, čista dekliška srca. In pripovedoval jim je o neizmerni množini slovanskega naroda, o nedoglednem svetu, ki se Imenuje slovanska domovina — potem jim je začel pripovedovati o slavni preteklosti Ilirije in da je na tem ilirskem svetu samo eden narod — Ilirski narod, ki govori jezik, lep kakor pesem, ki je ju; ak, proslavljen v zgodovini človeštva, a bla^ in nepokvarjen kakor neomadeževana dekl -ka duša. In da bi še bolj dokazal svoje besede, je začel deklamirati narodne Vukuve pesmi in Kačičeve Junaške, s ponosom pripominjajoč, da je celo sam veliki netrški pesnik Goethe prevel nekaj teh pesmi. (Dalje) Stran H i^NOST" št. 269. V Trstu, dne 26. septembra 1912, rimi poskušajo tu svojo srečo. V takih tre-notkih so vsi pametni sveti zastonj in se morajo ukloniti tem odločitvam. Med balkanskimi državami ni sicer nikake formalne zveze, toda če ni forme, pa je vsebina, kar so priznali sami predstavltelji teh držav. Nihče od njih ni oporekal, da se je doseglo med njimi tesno zbližanje, in mi smemo dodati: zelo tesno zbližanje. Pridržanje s bske municije. BELGRAD 25. (Kor.) Vladni list .Samouprava" izraža svoje obžalovanje, da je bila srbska municija pridržana na turški obmejni železniški postaji, in pričakuje, da turška vlada z izročitvijo municije popravi že na sovražnost meječe ravnanje turških oblasti. Srbska vlada za pomirjenje. BELGRAD 25. (Kor.) Srbska vlada je izročila srbski narodni banki iz državnega zaklada predujem polpetega milijona dinarjev, da se odpravi po splošnem vznemirjenju nasiali zastanek v denarnem prometu. Prah v oči. BELGRAD 25. (Izv.) Tukajšnji »Trgovinski Glasnik", ki ga je treba smatrati za najresnejši srbski list, piše o obljubljenih refcrmah v Turčiji sledeče: Kakor hitro začutijo Turki, da jim preti odzunaj kaka nevarnost, takoj začno prihajati z obljubami vsakovrstnih reform. Tudi sedaj hočejo z obljubami reform nasuti prahu v oči svetu, na prvem mestu pa nam Balkancem, da tako odvrnejo nevarnost od sebe. Medtem pa so kristjani na Balkanu že siti turških obljub in bi hoteli že tudi videti kaj ures ničenega od teh obljubljenih rt form. Zato ne pomore Turkom prav nič, da so tiskali razglas, v katerem se nahajajo sklepi turškega ministrskega sveta o reformah. Malisori beže v Črnogoro. CARIGRAD 25. (izv.) Zatrjuje se, da je 15 malisorskih voditeljev z več nego 150 družinami pobegnilo v Črnogoro. 2opet bomba. SOLUN 25. (Izv.) Na železniškem mostu med Kalindirom in Dojranom je našel železniški čuvaj bombo neposredno pred prihodom budimpeštanskega vlaka, ki je vozil v Carigrad. Čuvaj je odstranil bombo, ne da bi se bila zgodila kaka nesreča. Nov bolgarsko-turški mejni spor. SOFIJA 25. (Kor.) Tu so izvedeli o novem obmejnem spopadu, ki se je dogodil predvčerajšnjim pri hamanbonavski stražnici. Turki so hoteli zabraniti Bo'garom patruljni pohod po baje spornem svetu, nakar se je prlčeio streljanje. Turška vlada za pogorele cerkve. SOLUN 25. (Kor.) Veliki vezir je pooblastil Ibrahim pašo v Skoplju, da izplača proti pobotnici za zopetno zgradbo pogorele cerkve in pogorelega samostana v Derani duhovščini 2000 turških funtov. Vstaja na otoku Samosu. PARIZ 25. (Kor.) „Agence Ha vas" poroča iz Perpignana, da je dobil prvi bataljon 24. kolonijainega polka ukaz, da naj odide v Toulon, da je tamkaj pripravljen za odhod na Kreto in Samos. Grške čete. SOLUN 25. (Izv.) Neka grška četa je napadla v bližini Srbice znanega turškega bega Tahirja, ki je z orožnikom in svojim služabnikom šel iz Slasole v Srblco. Orožni? in služabnik sta bila mrtva, Tahir beg pa ]e ranjen pobegnil. Položaj v Skadru. SOLUN 25. (Izv.) V Skadar je odposlala vlada redifske divizije iz Barata in Eloasana. Stanje v Skadru je stalno zelo kritično. Malisori so zavzeli vse ozemlje okoli Skadra. Sporazum Albancev. CARIGRAD 25. (Izv.) Bivši poslanec iz Debra Basri je brzojavil svojim prijateljem, da so se Albanci sporazumeli med seboj. Misii se, da so sklenili dogovor, da se preprečijo spletke Mladoturkov, ki bi hoteli raiceoitl Albance. Visoka politika. Dunaj, 24. septembra. Visokopolitične besede so se čule danes na Dunaju iz ust predstaviteljev naše monarhije: v cesarskem dvorcu cesarjev prestolni govor, v ogrski delegaciji pa ekspoze ministra zunanjih zadev, grofa Berchtolda. Obe izjavi izvirata iz istega vira, a vendar je med njima velikanska razlika, tolike, da je nasprotje med obema izjavama popolnoma očividno. Prestolni govor le kratek ia po vsebini precej prazen. Izraža pa z ozirom na zapleteni zunanji položaj upanje, da se ohrani mir. Je potemtakem precej optimistično pobarvan. Drugače pa je z ekspozejem zunanjega ministra. Ekspoze poudarja resnost položaja in gleda jako temno v bodočnost; je torej pesimističen in sicer tako, kakor že dolga leta ni bil noben ekspoze v naših delegacijah. Prestolni govor poudarja, da se je vojaška uprava z ozirom na fhančni položaj v letošnjem picračunu omejila ua najpotrebnejše zahteve. B^eda „letos" nikakor ni brez pomena in znači toliko, da pride vojaška uprava gotovo prihodnje leto z novimi zahtevami. Nasprotno pa vsebuje ekspoze zunanjega ministra popolnoma jasen „ceterum censeo" vseh avstrijskih državnikov: zahievo po nadaljijem oboroževanju Iavstro-ogrske armade, saj pravi dobesedno: '„Le tedaj, če smotudi mi pripravljeni na suhem in na morju, imoremo mirno g 1 e d at I v b o d c č -nost!" Sicer se pa mora pripeznati ekspozeju grofa Berchtolda, da je jasen in enostaven, ! nikakor ne tak, kakor smo bili navajeni ćuti ekspozeje iz ust dosedanjih avstrijskih zunanjih ministrov. V ekspozeju grefa Berch-, tolda ni nič temnega, nerazumljivega, ni nikakih fraz, temveč pove ekspoze precej jasno in odločno, kar hoče povedati. Temna je slika, ki Jo podaja grof Berchtold o položaju, poudsrjajoč veliko po-i trebo, da se preprečijo nadaijni konflikti na ! Balkanu, vprašanje, ki Še daleč ni rešeno. ? Nastaja pa pri tem tudi vprašanje, ali bodo j velesile iz teh dejstev tudi znale izvajati 'primerne konsekvence. Le preveč konse-f kventen pa je gref Berchtold z ozirom na ; i vzdržan je statusa qjo na Balkanu, o k>te rem sodi z d»žavntki tudi ostal.h velesil te | i preveč optimistično, ako misli, da je na podlagi njega mogoče urediti razdejane razmere na Balkanu, ko je vendar tako jasno, j da je zadovoljiva ureditev teh razmer rao-' goča edino le na podlagi tozadevnih želja in i zahtev slovanskih balkanskih dižav, na : podlagi avtonomizlranja turških evropskih provincij po narodnostih. Ekspoze grefa Berchtolda pa je jako interesanten v drugih ozirih, zlasti glede ra odnošaie, ki vladajo med Avstrijo in Italijo. Grof Berchtold namreč poudarja, da se more po njegovem obisku v Italiji, ki ga napravi v najbližjem času, razmerje med Avstrijo in Italijo le še bistveno pojasniti in pridobiti Še zaupljivejši značaj. Vse to pač kaže, da danes razmere med Avstrijo in Italijo niso ravno preveč intimne. Na Turškem bodo pač morali upoštevati resne besede, ki Jih je naslovil grof Berchtold na adreso turške vlade, poudarjajoč, da si more turška vlada edino le z nemudnim in trajnim reformnim delom za-j gotoviti Integriteto svojega imperija. Grcf Berchtold je podal svoj ekspoze v ogrski delegaciji, v odseku za zunanje zadeve, ponovi ga pa tudi v četrtek v avstrijski delegaciji, kjer bodo imeli naši delegati priliko, da izpregovore resno besedo o vseh teh perečih vprašanjih, zlasti pa o naši zunanji politiki na Balkanu. Avstrija bi pač morala biti vse drugačen činitelj na Balkanu, ko bi si znala pridobiti prijateljstvo in zaupanje balkanskih narodov. Toda naš notranji položaj je po nesreči, tak, da je to nemogoče. Zdto je tudi popolnoma pravilno poudarjal predsednik avstrijske delegacije Dobernig pred cesarjem, da Je naša dolžnost, če so zunanje razmere za nas ugodne, da pride tudi v notranjem do blagodejnega miru. Khko stališče pač zavzame napram sedanjemu zunanjepolitičnemu položaju naša jugoslovanska delegacija ? iz krogov Jugoslovanskih delegatov smo dobili v tem pogledu naslednje infor macije. Poudarja se, da store jugoslovanski delegati vse, da prepričajo delegate o strupenem vplivu avstrijske politike na Hrvatskem. Jugoslovanski delegati so pravočasno svarili, poudarjajoč, kako nevaren ogenj lahko nastane vsled omazanega terorizma, ki Je zavladat na Hrvatskem, in dogodki od zadnjega delegacijskega zasedanja sem so pokazali, kako utemeljeno Je bilo vse, kar so zatrjevali jugoslovanski delegati. Monarhija je v svoji notranjosti razdrta in razdejana, na Hrvatskem poganjajo narod na naravnost obupnonevarna pota: razmere, ki morajo pripraviti monarhijo Še ob oao malo dobrega imena, kar ga Še ni izgubila. jugoslovanski delegati so prepričani, da so tafee razmere mogoče le zato, ker pri-, stojnim činiteljem manjka dobre volje in ker spioh niso zadostno informirani o položaju na jugu; zato pa hočejo začeti z vso ener-! gijo akcijo, za ureditev teh razmer ter vložiti v plenumu delegacije ter v bosenskem zunanjem in proračunskem odseku primerne interpelacije. Će bi bilo treba, pa uporabijo tudi ostrejšo taktiko. Jugoslovanski delegati upajo, da jih bodo v tem prizadevanju spremljale simpatije večine delegacije, ia so tudi že stopili v dogovor z ostalimi slovanskimi in neslovanskimi delegati. Edina velika škoda Je, ker ni mogoče pričakovati enotnega nastopa, ki ga kvari v zadnjem Času nesoglasje med gotovimi strankami, med katerimi so tudi slovenski klerikalci, ki nočejo skupnega nastopa z nobeno drugo stranko, nego edino le s hrvatskimi pravaši. Kakor Je torej razvidno iz vsega tega, ni pričakovati enotnega nastopa, potemtakem pa tudi ne gotovega uspeha, ki ga je tako želeti v sedanjih vse drugo, nego razveseljivih razmerah v naši monarhiji. ____ Obrambena razstava. (DaU.) Od leta 1850 pa do leta 1900 smo, izvzemši Kranjsko, v vseh deželah padali. Koroška in Štajerska izkazujeta tudi še v desetletju 1900—1910 veliko izgubo. Le na Primorskem smo poskočil od 299 na 32 229%; vendar je v primeri z letom 1880, ko nas je bilo še 3911% to še vedno nazadovanje. Te izgube je požrl seveda Trst. No, ljudsko štetje leta 1910 Je dokazalo, da je asimilacija nagega življa ustavljena, in upajmo, da za vedno. Na Koroškem je ptdio naše število od 25*08 na 21 220%, torej za o>'e 4%. Na Štajerskem od 3118 na 29 374%. Pa tudi Da Kranjskem samem je napredek le nežna ten 0-1 94 24% leta 1900 smo preskočili le na 94 36. Pred 60 leti nas je bilo še 6% ce.okupnega prebivalstva Avstrije, danes nas je le še 4%! To dokazuse, da se je v teh 60 letih potujčilo okoli tričetrt milijon? Slovencev. Nastopa sedaj vprašanje: kje je iskati razlogov stalnemu padanju našega življa? V manji plodovitosti naštgi naroda gotovo ni iskati vzroka. Gtede š e ila rojstev smo mi sicer za Malorusi, Poljaki, Srbohrvati in Čehi, a smo pred Nemci in Italijani. Dija gram, ki kaže rast in padaije pripadnikov posameznih starosti v različnih dobah, kaže, da so Sioverci v starosti v debi do 10 leta za 0'99°/oo Pod državno povprečnico (Italijani 21 9 in Nemci 27 98°/00) v starosti cd 10-20 let pa se že dvigamo za 0 320/00 nad to povprečnico, dočim pndamo v sta rosti 20 - 30 leta na 24 85%0 pod povprečnico, to je, na zadnje mesto! V starosti 40—50 let smo že nad to poprečnico, do-čim smo v dobi od 50 - 60 že na prvem mestu s 13 77%o nad povprečnico in od 60 —70 let istotako s 15 17°/00 pod to po vprečnico. Od 70 leta oalje smo še vedno na drugem mestu z 8 26%o nad povprečnico, prvi za Italijani z 9 66 nad državno povprečnico. Z drugimi besedami rečeno: Slovencev se rodi razmeroma toliko, kolikor povprečno vseh drugth narodov Avstrije, a več nego Nemcev in Iralijanov. To razmerje ostaja do 20. »eta in se še spreminja nam v prilog. Od 20.—30. lela pa smo že za Italijani in Neme«, ki so se med tem dvignili, prvi od 219 pod n^ 5'36°/oo nad povprečnico, a dru*i od 27 96%0 pod povprečnico na 5 04%0 nad povprečnico. Iz tega sledi, da med 20.—30. letom izgubljamo največ svojih ljudi. To pa so priseljenci z dežele v potujčena obmejna mesta in oni, ki se izseljujejo izven domovine. Od 30. leta dalje se zopet stalno dviga naše razmerje, da smo že s 50. letom na prvem mestu, kjer ostaiamo v še ugodnejšem razmerju vse d) 70. leta. To se pravi, da razmeroma največ Slovencev doseza starost 70 let; dokaz, da smo mi najbolj zdrav narod v Avstriji._ (Pride še). Iz Hrvatske. Borza In politika. — Poloni „Balkana". — TIskarne. Zagreb 24./9./1912. — B. — Uradne „Narodne Novine" so prevzele — seveda na komando — nalogo, da pišejo o ozdravljenju naših nezdravih političnih razmer. V sobotni šte vilki so začele „Narodne Novine- s serifo člankov pod naslovom „Realna politika" Svrha tem člankom je, da bi prikazali poli tiko koalicije kakor nevarno borzno špeku lacijo, a voditelje koalicije kakor političn* hazarderje, ki hazardirajo na račun naroda. Namen je torej: omraziri koalicijo pred na rodom kakor nevarnega sovražnika. Ubogi člankar „Narodnih Novin" 1 Uverjen je sam, da njegovi kilometrični članki ne bodo imeii nikakega vspeha, ali prišlo je povelje in mož mora pisati in služiti kruh ne le v znoju svojega obraza, ampak tudi na račun svojega boljega prepričanja. Zastonj so vsi članki v „Narodnih Novinah", zastonj vsi navali Cuvajeve družine na koalicijo! Narod jim ne veruje II Že leta 1906 je narod hrvatsk prelomil palico nad glavo madjaronov. Vsa ta družba je popolnoma diskreditirana pred narodom. Računali so, da se jim sedaj, v dobi absolutizma, posreči lov na lahkoverne in da bodo mogli delati po svoji volji, ako zapro usta — neodvisnemu novinstvu! Motili so se. Oni sami so prišli v politični konkurz — postali so konkurzna masa, ki jej nikdo več ne kreditira. Morda jih je ravno umevanje svojega konkurznega položaja privelo na idejo, da bi potom uradnega glasila prikazali koalicijo kakor borznega hazarderja. Že pred petimi leti so začeli na Hrvat skem snovati „narodne pomočnice" in razne posmrtne zadruge, ki pa so vsevprek sto nele na nezdravih in nerednih temeijin. Vsi neodvisni Časopisi — z redkimi izjemami — so vodili olstro kampanjo proti tem zadrugam. Ali imele so v zadnji čas dobr~ zaslombo na — Markovem trgu. Za časov bana TomaŠića so se izvlekle s tem, da so člani ravnateljstva in interesiran! zadrugarji podpirali bana in agitirali za njegove kandidate. Tudi pod Cuvajevim režimom so nadaljevali svoje „delovanje", podpirajoč absolutizem. Ali, umazanosti teh zadrug so bile že takega karakterja, da je morala sodnija poseči vmes in začeti postopanje proti njim. Prišle so potom sodnega razvida na dan take lumpari|e, da Je te dni policija morala zapreti prostore posmrtne zadruge .Balkan", odrediti aretacijo ravnatelja Albi-nija in podravnatelja Kraje ter staviti zadrugo v konkurz. Vsled konkurza „Balkana" je napovedal konkurz zagrebšfci bankir in odvetnik dr. Schčnstein, čegar pasiva znašaj« preko pol milijona. Dr. SchSnstein je bil f nancier zagrebške tiskarne Scholz, izdajateljice „Novosti- in „Neues Agramer Tagblatta", ki Je /sled tega tudi zapadla v konkurz. Po konkurzu „Balkana" Je tangiran tudi bivši pravaški poslanec dr. Aleksander Horvat za 110 000 K. O nadaljnih pikante-njah teh zadrug bomo še poročali. Radi drakoničnih odredeb komisarja Čuvaja proti opozicijonalnemu časopisju se pri nekaterih listih že kažejo posledice. Tako ni mogla na pr. minole sobote katoliška tiskarna plačati svo|ih delavcev in tiskarna kmečke stranke se nameruje preseliti v Dugoselo; velike težave ima tudi socialistična „Pučka tiskara". Domača *esiL Imenovanje v šolski službi. Minister /a uk in bogočastje je imenoval pomožnega kateheta na mestni realki v Trstu, dr. Ivana Marsicha, za pravega učitelja verouka na državni gimnaziji v Kopru in suplenta na državni realki v Trstu, dr. Karla P i r -I e v c a , za provlzoričnega učitelja na dri. gimnaziji v Gorici. Dvojna mera. Prejeli smo: Predvče-ralšnje poročilo o križevih potih Josipine Piščanc in Angele Lozej iz Rojana in poročilo včerajšnjega „Ptccola" o ljudskih in meščanskih šolah mestne občine se prav lepo ujemata, oziroma se ne ujemata. Stvar \e ta. Okoliške šole, laške in slovenske, imajo ustroj za šestletno šolsko obveznost, skorje ta dovoljena po noveli k šolskemu zakonu z dne 2. maja 1883 za one avstrijske kronovine, ki Jim materijelne in kultu-relne razmere ne dovoljujejo osemletne šolske obveznosti. Te dežele so: Dalmacija, Istra, Goriško, Tržaška okolica, Kranjska ia Galicija. Dobro. V tržaški okolici so bile norda leta 1883 res take razmere, da Je kazalo uvesti le šestdobno obveznost, a da-les je stvar drugačna. Danes se okolica hitro urbanizira, prej poljedelsko prebivalstvo se pretvarja v in-dustrijalno in s tem se izpreminjajo tudi zahteve na šolo. Lahi so to tudi že uvideli ter so v svoji najnovejši laški okoliški šoli na Vrdeli uvedli osemletno obveznost, kakor to poroča današnji „Piccolo", ko pravi, da ta Šola nima slavnoznanih nadaljevalnih tečajev, to je tistega posečanja šole v zimskem polletju po 2 do 3krat na teden. Mi odobravamo ta korak mestne občine, a vprašamo pa c. kr. deželno šolsko oblast: kako je to možno, da je ta izjema dovoljena laški šoli pri S.Ivanu, ne pa slovenski rav-notam?!! Ati moramo zopet iz tega čina naše šolske oblasti razvidetl, da nas tudi na takih mestih še vedno smatrajo za narod iruge vrste ? I Sicer pa mislimo, da bi bil čas, da c. kr. šolska oblast sama odpre oči ter ukaže mestni občini naj uvede okolici osemletno šolsko obiskovanje, kajti Trst vendar ni več navadno selo. Seveda, na namestništvu imajo silen rešpekt pred mestno občino ia •-aje nič ne vidijo, samo da jim nI treba si-gnorov siliti. Drugo je seveda takrat, kadar gre na namestništvu za nemške šole! Takrat še telefon prepočasi deluje ob klicanj j nemškia učiteljev v Trst. Škandal, absoluten škandal Je, da imajo krali v okolici največjega trgovskega mesta r Avstriji kraji, ki so takorekcč že del tega mesta (Rojan, Vrdela 1) še vedno tako šolstvo, kakor kake vasi v Alpah ali pa pod Karpati. In ta škandal ne zade?ljesamo ifestne občine, ampak najprej c. kr. deželno šolsko oblast, ki ima, žal, le ima, a ne izvršuje v pravem smislu — vrhovno nadzorstvo šol v deželi. Kedaj bo tega konec? Odlikovan obrtnik. Lastnik prve tržaške tovarne drož (kvasa) I I. S u b a a na Vrdeli št. 1407 (TrsO Je dobil za svoje Izdelke na mednarodni razstavi za kmetijstvo in obrt v Rimu zlato kolajno in križ, ter na mednarodni razstavi živil v Parizu zlato kolajno. Vrlemu narodnemu obrtnika čestitamo iskreno ! Obrambna razstava ostane otvorjena št < a nedelje zvečer. Naj si jo vsled tega še . kdo enkrat ogleda ! Narodno-obrambni dei ve, ukaj se vam nudi prilika, da pro-uč c naše narodno-obrarobno vprašanj«. N razpolago imate statistike in literataro. Vst nina znaša samo 20 vinarjev. Izdal se je tudi katalog, ki stane 30 vinarjev. Ljudska predavanja v Trstu Odsek za ljudska predavanja je pride bil za letošnjo sezona vrsto najboliših slovanskih predava- POZOR!! URttUfta Križmančič & BreSčak, trst, ulica tluoua 37. V Trstn. dnp 26. septembra 1912. EDINOST4' §t 269 6tran HI. teljev ia |e sestavil program že do 10. nov. in sicer: 29. septembra dr. Josip S i I o v i ć, r. vseučiliŠki profesor in prodekan vse-učil'šča v Zagrebu: Pabirci po starom hrvatskom katn)enom pravu. 6 oktobra dr. Ivan Lah, glavni urednik „Dneva" v LJubljani: O slovenskem ku'turnem razvoju. 13. oktobra dr. Ferdo pl. Sišič, r. j. vseučiliŠki profesor, narodni poslanec na skupnem ogrsko - hrvatskem saboru In član „Jugoslovanske Akademije" v Zagrebu : Hrvatsko - madjarski odnošaji od teta 1790. do 1873. 20. oktobra dr. Boris Z a r n i k, vseučiliŠki docent in načelnik zoološkega instituta na vseučilišču v Wurzburgu: O bistvu življenja. 10. novembra dr. Bogumil V o š n J a k, vseučiiiški docent zagrebškega vseučilišča v Gorici: Početki moderne demokracije. Razven teh ima odsek obljubljenih še več drugih krasnih predavanj. Program se objavi pravočasno. Pričakuje se z vso gotovostjo, da bo šlo slovensko občinstvo prirediteljem na roko s tem, da bo pridno obiskovalo ta zanimiva predavanja. Trgovski tečaj za deklice se otvori 1. oktobra. V pojasnilo navajamo, da obstoji ta tečaj iz dveh letnikov. Poučuje se eno in dvostroko knjigovodstvo, trg. veda, menica, korespondenca, računstvo, zemljepis, nemščina, italijanščina, stenografija in stro Jepis. Te tečaje, katere vrdržuje Trg. izobr. društvo že četrto leto, je dosedaj absolvi-ralo 85 učenk, katerih približno 70 ima že službe. Sprejemajo se one deklice, ki so dovršile ljudsko šolo in so v starosti 14 let. Priglase sprejema g. St. Detela, blagajnik v Trgovsko-obrtni zadrugi, ul. Sv. Francesco Št. 2, in sicer do 30. t. m. Mesečno je pla če vati K 4. Učenke, ki letos vstopajo v diugi letnik, opozarjamo, da se morajo Istotako priglasiti do gori označenega ter mina. Trgovski tečaji za trg. pomočnike in vajence se otvore 1. oktobra. Pouk je sicer brezplačen, le za članarino Je plačati K 1 na mesec. Poučevalo se bo kot lansko leto trikrat na teden in sicer: knjigovodstvo trg. veda, korespondenca in računstvo. Pri glaša se pri g. St. Detelu, blag. V Trg. obrt. zadrugi ul. Sv. Frančiška 2 in to tudi lahko pismeno. Navesti Je ime, priimek ter stanovanje. Nujno je želeti obile priglasitve, posebno pa velja to za vajence. Gg. trgovce-gospodarje prosimo, naj tudi oni vplivajo na mladino, da se nauči kaj koristnega. Cvetlični dan v Rojanu je prinesel 415 74 K, trošek K 8* 10, torej čistega K 407 64, katera svota je naložena (skupno s svotami cvetličnih dohodkov mesta in okolice) v Trgovsko-obrtni zadrugi. Ne moremo drugače, nego da se prav presrčno zahvalimo našemu dobremu občinstvu, ki je zbralo ta lepi skup ček. Hvala bodi prelepa vsem, vsem, osobito pa našim pridnim nabiralkam gosplcam: Stani Pertot, Emi Klavora, Pepci Lavrenčič, N. Vouk, Ivanki Lozej, Marici ČernigoJ, Milki in Mari StolkoviČ, Vekoslavi Škabar, Mariji Lo*e), Dori Zega in mali pridni Marici Bufon Dalje vsem darovalcem in darovalkam cvetlic In sicer gg.: Višnjevec, G >rše, Lamprecht, Lozej, Cvetličič, Mikelič-Pertor, ŠKrjanc, Peric t, Vouk. Kla?ora, ČernigoJ, Turk. Tornič, Požar, Fajt, Piščanc, Škabar, Drufjvka, Martelančevi iz Barkcve:j, Jakob Bandel, Drtja Ferluga. Iz Sežane doposlali: gg.: N. Paximadi, Kante, M. Mahorčlč, KontelJ, iz Repentabra: g. Fakinovi. H*ala onemu gospodu, ki je prinesel cvetice iz magistra-tovih nasadov. Ako je bil kateri darovalec cvetlic izpuščen, naj nam blagohotno oprosti. Živeli! Odsek „za cvetlični dan" v Rojanu. Cvetlični dan pri Sv. Jakobu Je uspel nad vse pričakovanje sijajno. Pridne gospice in gospe ter brhki Požarjevi in drugi gospodje so nabrali znesek K 254, ki Je bil taisoj odposlan v LJubljano. Prav posebno je treba pohvaliti gospo Bablčevo, gco. Ra-potčevo, Lapajnetovo, Širokovo in Kristino Voukovo ter gospoda Požarja A. in 1. Brezovca, Š.'roka in Slugo, ki celo drugorodcev niso pustiii pri miru. Če so bili kaki incidenti, se jih ni vredno spominjati, saj je pravo šentjakobsko ljudstvo storilo svojo dolžnost. Cvetlični dan v Trebčah, ki Je prav dob o izpadel, ne da nekaterim našim Tre-btncem miru. Med onimi, ki najbolj zabavljajo, sta tudi neki „Očena* in stari prvo-boritelj (?) za narodne ideje, znani „Trusel". Prvi je daroval celih 10 vin., ki so mu jih nabiralci tudi že vrnili. Drznil se je možakar celo javno izraziti, da so se pevci udeležili veselice pri Sv. Ivanu z denarjem, ki so ga zjutraj nabrali, torej tudi z njegovim denarjem (10 v.), za kar bo mož odgovarjal pred sodnijo. Mož, podpredsednik Gospodarskega društva, ima sploh to nelepo na-vad>, da venomer zabavlja čez člane podružnice in pevskega društva, ki so najbolji klijenti njegovega društva. Naj bo pa od-boru Gospodarskega društva povedano, da spifh ne bomo več obiskovali nlih lokalov, dokler bodo imeli take može v odboru, ali društvu samem. S takimi ljudmi se sploh ne moremo izhajati. Ko Je pa Trusel zagledal v ponedeljek nabiralnik na mizi, je kar pobesnel in je hotel vreči nabiralnik pod mizo, kar se mu seveda ni posrečilo. Začel je proklinjati d.užbo in oba svetnika ter zapovedoval krčmarju, naj nese nabiralnik v stranišče in je rabil pri tem take izraze, da se jih sramujemo navesti. Za škodo pa, ki jo bo trpelo Gospo darsko društvo vsled napovedanega boja, pa naj le pošteno zgrabi svoja člana Trusla in podpredsednika Očena. Obadva moža, ki sta tudi podjetnika, vesta da to ni še zadnla bese 'a. Športni klub „Heliosu. Od predsednika športnega k F. B., Gorica, via Duomo 4. 2017 If n i i n n v p 7 n i r u ANTON kepenšek j. V\IIJiyU VCHIIbcl edina alovenska knjigovez niča v Trstu, ulica Gecilia St. 9. — Izdeluje vai knjigoveška priprosta in fina dela točno in pc konkurenčnih cenah. 171' Antnn Uničil krojaški mojster v Gorici, AIHUII ivrusil/, tekalifiče Frana Josip, 36. Izdeluje obleke po meri v vsakem kroji; Sprejema tudi naročila izven Gorice. Pri naroČili zadostuje prana mera. V zalogi ima raznovrstni blago ter razpoiilja nzorce na ogled. Gene zmerne. JOSIP STRNTIC, Trst Piazza Rosario odlikovan z zlato kolajno in križem na svetovn! razstavi v Rimu ZALAGATELJ ČEVLJEV c kr. fioanČne straže za Trat, Koper in Pulo, c. kr. varaosine straže za Trst, okolico, Pulo in Gorica, ekladiSča c. Kr. glavnega carinskega urada in drugih sk adi-.. Priporoča cenjenemu občinstvu svojo veliko in dobro poznano tovarno in trgovino ćev'j^v za — moške, ženske in otroke. ------~~ K1? 7 ni Moja pred Štiridesetimi leti ustanovljena l> M obrtni razstavi ▼ Trstu odlikovana tovarna sodov IvrSuje naročbe vsakovrstnih sodov, bodisi za vla> Špirit, likere, tropinovec, olje, slivovec, maralkin itd Jamčim za dobro delo in po nizkih cenah, da se m bojim konkurentov. — Na deželo poSiljam cenike. 1422 Fran Abram Trst, ulica S. Francesco 4-4 Prodam večjo množino žlahtnih :: iiiil iabl:: oddam pa tudi na želj i manjše zaboje. — Cene ugodue Franjo Mlakar, Lesce - Gorenjsko - Nova pefcari inslaflCiCaraa t Trsti A. JERIČ - Trst ul. Commerciale 328 (Pendlce dl Scorcola) Priporoča cenj. občinstvu svojo novo pekarno in sladčičarno. Dobi se večkrat na dan svež kruh in sladčice. Prepečenci in konfektura. — Likerji in raznovrstno vtne ===== v steklenicah. - Alojzij Bcik Trst - ulic« Belvedere St. 3 - Trst Trgovino delikates, kolonialnega blaga in jestvn vseh vrst. Blago vedno »veže in prve vrste. Razr-ošilja so t idl ^o poš I In do-_ stavila na dom .......... ■■ SW Artistični fotografični zavod EZIO de ROTA - TRST ulica Barriera vecctra št. 27 (nasprot ekarni Picciola). — Fotografije na svetlem n motnem papirju, plast'čno in nnravno iz vršene. Povečanje vtake slike na olje, aktfare1 ali pastei. Specijaliteta: Dopisnice z artistlč i |mi pozami 10 komadov 3 K Z. vod je nd prt od 8 zjutral do 6 popoldne. Fotografira se ob kakoršnem si bodi vremenu. EJ S V novem bazarja v ulici Belvedere š*. 7 se dobi blago po konkurenč ih cenah. Posebno železne kuhinjske posode. porcelan in steklo fcakor tudi velika zaloga igrač. Za obilen obiak se piiporoča EVIL JA NOVELLI * Restavracija Ražem Sp. Skcflje priporoča nedeljskim izletnikom svoja izvrstna namizna vina razne butiljke. — Dobra domača postrežba. — Oddaja sob za letoviščarje. Cene ^ povsem zmerne. ^ Zalosa sodčekov 2a vino starih, že rabljenih, in no Ih, iz debelega ===== lesa, z belim železom. = Trst * ulica Padtitna št 19 * 7rs! GOMLilA N. D. C. v Trstu, ulica CarradoH 5t. 18 W jo sedai vodi g. HINKO KOSIČ, »e dobt ^edno sveže pivo, prve vrste viro-teran, gorka in mrzla jedila ob vsakem fcaau. N a razpolago več sob za prenočišče po nizkih cenah. • Pt iporoča se za obilen obisk. Kron 6200!! AUTOMOBILI FORD 1911 Ma)ve6Ja tsvarna sveta. Izdelovali!« letno 40-000 v«? •dloega tipa CHASSIS 20 HP iest raznih tipov Koclja „FORD" Je najpopolnajis, n»Jhltr«Jt» in nAjekonooil^ v •• ku Jih obstoji. - GENERALNI ZASTOPNIK ANTON SKERL . TRST Piazza Goldonl 10-11, Tei 1734 '•lila otntraln* garaga, ulio* dal Baohi 16, vagal alloa Bov»ns'*. TELEF0S 2247. - 8TOCK PNETJM GOODRICH (anaartkiDf^ Automobili d« posodo po smerni oeal. 'tntTO ln ndrtmnj« trtoaiobDoT. — — Bolide« potu' » PEKARNA v ul. Giulia št. 92. Vsak dan 3 krat svež kruh s prodajo Jestvin in kolonijalnoga blaga. Priporoča se lastnik slavnemu občinst.u v Tr&tu in okolici. Veliko presenečenje! Nikoli več v življenju take pni ke! 600 komadov za samo 3 K 80 v. Krasna pozlačena prec. ura na i-idro z verižico, natančno idoča s triletnim jams'-vom, mo lerna -tri lena kravata za gosp de, 3 k nnadi finih že^nib rut, 1 kras. gosp prstan, s ponar. kamnom, 1 kr-i^na eleg. damska garnitura, obstoječa iz krasnegi ko-Ijeja iz orient. biserov, mi.d. damski okrasen -i pi-'entno zapono, 2 eleg. Jamski zapestnici, 1 abano^, 1 krasno toaletno žepao zrcalo, 1 usnjata denarn ca, 1 par manšetnih gumbov, 3 stop double, s pat. zapono, 1 eleg. album za razglednice, najlepše na svetu, 3 šaljivi predmeti, velika veselost za stare in mlade, 1 ijubimski spisovnik za gospode in dame, 20 kom korespondenčaih predmetov in še 5<)0 r; bljivih, potrebnih predmetov. Vse skupaj z uro vred kije sama toliko vredna, 3 kr- ne 80 vin. Pošilja proti povzetju dunaj-ka razpošiljalna tvrdka Ch Jungwirth, Krakovo St. 47 NB, Pri naročbi dveh z-avojev se priloži angleška brivna britev prve vrste. Za neugajajoče ne ' rnf Hpnar. Vsi zdravniki ga prlporodajo Zdravilno pivo dvojnega kvasa 1 i kovan o na JJJ1 ff™ ^fe ^ razstavah.: O I Ll AJl Glavna zaloga v Trstu, via Valdirivo št. 32. — Telefon št. 2201. Odlikovano na : 7 razstavah. : Mehanični zavod za cementno industrijo ARTURO MAYER, Tržič (Monfaicone) z uradom v Trstu, ulica S. Carlo 2 (S) proizvaja in prodaja po konkurenčnih cenah Polne in prevrtane skaline, cevi za kanalizacijo in za dovode in odvode, krovne skrli, stopnjice itd. PloSčice za podove, enobarvne, risane in za terase. Zelo močni kamenčki za tlakovanje. — Koticesijonirane posebnosti: Brušene ploščice za prevlako in plošcice iz bisernice.