Siev m. Posamezna številka stane 1 Din. v wm\ v peleH dr 24. mvemDra 1922. LB!0 L Naročnina za držav, SHS: 1) p i posti mesečuo Dia 12 fe, do« avljeno n dom meaano....... 10 za inozemstvo: Mesečno ...... Din 30 s-2 Sobotna izdaja: — v Jngualtflil.....Din 19 ir iBoiamatvn ..... „ 35 s Cene lnseratom:si Hnostolpna -'»Mina vrsta malt oglasi po Dlo.1-— In Dln.t-50, veliki oglasi nad «5 mm rt-ftlce po Din. 2 —, poslana itd. po D n. li —. Pri vetjem naročila popnet, Izb a,n vsak dan IzvzaiuM -oncdoijka lil dneva po pia«-niku ob 5. uri zjutraj. lilL Urednl&.vo je v Kopitarjev« allot Slav. MU. ao oplal aa na vračajo; netramklrana plani;- sa a« sprejemajo. liredn. lelaL živ. 60, npravn. fitv. 326. Političen list za slovenski narod. Uprava jo v .to^iiiirlevl ul. 6. — Bacon postne Uran. IJuhljautfca št. '350 za naroosina m št. 341) za oglauo aagreb 39.011, sira|ev ti83, praS>e in dnnaj. 24.797 DemaaocjL Kadar se bližajo kake volitve, tedaj se zganejo demagoške stranke z lažipriimkom »naprednec. Vse leto so polne ust o naprednosti. To pa je tudi edino njihovo delo. Vse pozitvino delo za trpeče pa prepuščajo tistim, ki jih v svoji naprednjaški domišljavosti nazivajo »klerikalce«. Tako so demokratje na vladi pač ves čas skrbeli za razne velefirme in velebanke, ki so prispevale v njihove strankarske fonde, za trpeče sloje in slovenske kulturne institucije pa se niso zmenili in prepuščali to socialno in kulturno delo, ker — nič ne nese, poslancem Jugoslovanskega kluba. Ti so morali venomer posredovati, pritiskati in braniti interese vseh trpečih stanov, za katere se vladne stranke zmenijo samo v — volivni dobi. Kadar je bilo treba braniti kmetske ali delavske interese, državne nameščence ali uradništvo, skratka vse stanove, ki trpe od Sedanjega režima krivice in jih pusti vlada gladovati, vselej so jih morali poslanci Jugoslovanskega kluba braniti in klicati vlado na odgovor. Od cestarjev, maksimira-nih državnih nameščencev, orožnikov do visokošolskih piofesorjev, vse, prav vse je našlo vztrajne in pravične zagovornike v Jugoslovanskem klubu; vladne stranke so pa imele za VBe te, ako so bili njeni volivci, le lepe, pa prazne besede, včasi pa še teh ne. Ko pa se bližajo volitve, četudi samo občinske volitve v Ljubljani, se demokratje s svojim »soci;: lnim« ministrom spom-, tijo, kaj je bila njihova dolžnost kot vlad-ne stranke in začnejo obljubljati raznim stanovom nebesa in si naročajo za svojo nedelavnost — zaupnice in zahvalne izjave za vse brce v preteklosti in suhe drob-tine za čas volitev. Stara njihova taktikal Priznanje časopisja vladnih in njim popolnoma enakovrednih »naprednih« strank, Narodnosocialne stranke in Ravnihar-Tril-lerjeve Narodne zajednice, da se Slovenska ljudska stranka zavzema za vse stanove in vse njihove opravičene zahteve, je za Slovensko ljudsko stranko najlepše spričevalo. SLS je in bo tudi vedno stala vsikdar na strani vseh stanov, ki trpijo krivico, naj pa bo to kmet ali delavec ali obrtnik ali uradnik. To je edino pošteno in socialne stranko vredno načelo! Tako dela stranka, ki ji vse delovno ljudstvo ni deseta briga, ampak jo ravno delovno ljudstvo tvori, tisto delovno ljudstvo, ki hoče pošteno delo, za svoje pošteno delo pa tudi pošten zaslužek, tisto delovno ljudstvo, ki sovraži vsako korupcijo in vodi neizprosno borbo zoper krvosese delovnega ljudstva. Zato je tudi čisto naravno, da SLS ne odklanja v tej borbi nikogar, ld zasleduje iste cilje, četudi ima v drugih vprašanjih druge nazore. Drugače delajo pa demagogi, ld pri volitvah stavljajo pač na svoje liste kandidate od tovarnarja do delavca, istočasno pa trobijo v svet, da v nobenem slučaju ni mogoče zastopati vseh slojev in stanov delovnega ljudstva, to je tistega, ki živi od svojega poštenega dela, bodisi fizičnega bodisi umskega. To svoje demagoštvo skušajo podpreti — samo za naivnejše seveda — z dejstvom, ki smo ga mi vsikdar priznavali, da se med posameznimi stanovi pojavljajo, predvsem v neurejenih razmerah nasprot-stva. Mi pa stojimo tudi na stališču, da ta nasprotstva niso nikdar nepremostljiva in kjer vlada zavest pravičnega socializma, se vsa taka nasprotstva, če se pokažejo, tudi lahko odstranijo, ako je vlada na mestu. Tem lažje, ako so taka nasprotstva zgolj posledica vladne slabe gospodarske politike, ki zadene končno vse stanove. Tako trpe danes vsi sloji vsled draginje, naravno pa je, da vidi vsak stan in sloj predvsem svoje bolečine. Kmet, ki si je med vojno nekoliko opomogel, sc danes zadolžuje in se bo še bolj, ker je prisiljen vsled pomanjkanja krmil prodajati vir svojih glavnih dohodkov, živino in svinje, po nizki ceni; njegovi hlevi se praznijo, in ko mu bo zrastla zopet krma, se bo moral iznova zadolžiti, da bo napolnil prazne hleve. Konsument pa "a drugi strani nizkih cen kmetskega pro-ducenta nič ne občuti, ker mu ne prodaja mesa — kmet. Mi smo že pred več kot pol letom opozarjali vlado, da bo prišlo do hudih razmer, hudih za kmetskega pmducen-ta kakor za konsumenta, in jo pozvali, da ukrene vse potrebno. Toda ta nespametna vlada ni zgenila niti s prstom in njeno časopisje danes ne ve druzega kakor uganjati demagogijo in hujskati en stan proti drugemu, zraven pa vse vabi, da vsi oddajo svoje glasove za kandidate njihovih »naprednih« strank. Življenje pa samo poskrbi, da se morajo ti »napredni« demagogi od časa do časa sami udarjati po zobeh. Ko smo mi pred-kratkim povdarjali, da je v prašanju izvoza živine in svinj ireba najti srednjo pot, ki jo je nakazala SLS potem, ko vlada ni storila prav ničesar ne za kmeta ne za mestno prebivalstvo, je »Jutro« pisalo, da so »klerikalci varalice ljudstva«. Kmetje sami so zahtevali samo izvoz peršutarjev, ne pi-tanih svinj in to z ozirom na konsumente, ki istotako trpe kakor kmetje. Ta akcija je povsem druga kakor akcija demokratskih veleizvozničarskih špekulantov, ki jih demokratje podpirajo, v svojem časopisju pa se delajo, kakor bi bili proti njim. Včeraj pa je »Jutro« že pricapljalo za nami in ple-dira za >ono zlato srednjo pot, ki daje na-j šemu kmetu poštenega zaslužka, ne da bi peljala konsumenta na novo Golgoto<. Tako se je »Jutro« samo udarilo! Počasna »Jugoslavija« je pa pricaplja- Ja teden dni za »Jutrom« in lajna »Jutro-vo« pesem dalje. Pri tem se ji je pa pripetila nezgoda, da je svojo lastno stranko krstila kot stranko nemoralnosti. »Jugoslavija« ne priznava načela solidarnosti med stanovi kakor mi, kljubtemu pa se na žive in mrtve bori za listo »Narodne zajednice«, na kateri kandidirajo n. pr. veletrgovec oziroma tovarnar Franc Bonač ali veletrgovec Jelačin Ivan kakor uradni sluga Kari Zor-lco ali delavec Peter Porenta. Če »Jugoslavija« trdi, da se interesi posameznih slojev no dajo nikdar spraviti v sklad in da je stranka, ki to resno hoče, nemoralna, po-tom jo »Jugoslavija« dala sami sebi in sv<>-ji stranki pečat nemoralnosti. Da si je pa pri tem sama dala tudi spričevalo sln.boinformiranega lista, ji pa neben razsoden človek ne bo zameril, ker si Jugoslavija« drugače tudi misliti ne more. »Jugoslavija« namreč ne ve d > vse stranke na svetu, ki zastopajo načelo krščanske solidarnosti, niso samo nikjer razpadle, ampak ravno po svetovni vojni prihajajo do vse svoje moči in veljave in rastejo, kakor v Nemčiji, Italiji in v ostalih sosednih državah, ker jo povsod ljudstvo sito demagogov, katerih glasila so takozvani »napredni« časopisi. Pred političnim preobratom? Belgrad, 23. nov. (Izv.) Danes ob 5. popoldne je predsednik demokratskega klu-Ljuba Davidovič posetil gosp. Stojana Pro-tiča ter imel z njim daljši razgovor. Kakor se govori, se je pogovor sukal okoli tega, kako bi srbijanske stranke pri razgovorih s Hrvatskim blokom nastopale enotno in zasigurale celemu pokretu uspeh. Ta posel je zbudil v vseh političnih kregih veliko senzacijo, ker so zdaj tudi največji pesimi- sti umerjeni, da dobiva nova situacija čem-' dalje bolj konkretno obliko. Belgrad, 23. nov. (Izv.) Popoldne je imel Jugoslovanski klub sejo, na kateri se •je pretresal sedanji politični položaj. Predsedniku kluba so se dala A^sa potrebna pol-nomočja. Belgrad, 23. nov. (Izv.) Dr. Korošec je danes delj časa konferiral s Stojanom Pro-tičem o političnem položaju. Zakonodajni odbor. VELIKA NERVC NOST MED VLADNO VEČJNO. — NOVA STILIZACIJA § 7 URADNIŠKEGA ZAKONA. Belgrad, 2-3. novembra. (Izv.) Danes dopoldne se je vršia seja zakonodaj, odbora, na kateri je prišl do razprave o čl. 7. uradniškega zakona, ki govori o držanju uradnikov proti vsakokratenemu režimu. Nekoliko razburjenja se je pokazalo že pri vesteh, da vi,, la zahteva pri tem vprašanju odločitev tudi za sebe. Razprava je bila jako burna. Proti predlogu, da se ta od-s! vek uradniškega zakona vrne odboru, je z vso odločnostjo nastopil predsednik odbora Trifkovic. ki je naglasil, da ne bi imel nič proti vrnitvi, če ne bi bil uverjen, da zasleduje Davidovič s svojimi pristaši s tem predlogom svoje posebne cilje. Zato zahteva, da se seja in razprava nadaljujeta. ProOIiizovčevič se. čudi, da predsednik vedno godrnja proti nel aterim članom demokratskega kluba in zahteva, da se o tem členu pragmatike glasuje. Po govoru posl. Mazovčevica je pristopil k njemu posl. Valerijan Pribičevič. Splošno se je opazilo, da daje Val. Pribičevič posl. Mazovčeviču neke lekcije. Posl. Mazovčevič je postal jako razburjen in je zaklical Val. Pribičeviču: »Ajdi — sedi na svoje mesto! To je bezobrazlukk Valerijan Pribičevič je tej besedi ugovarjal, a posl. Mazovčevič jc nadaljeval: »Imam i kuraži, da to dokažem!« Nastal je splošen nemir in predsednik neprestano zvoni. Tu zakliče neki poslanec Jugosl. kluba: »Vladi zvoni!« — Vsled nemira prekine predsednik Trifkovic sejo za pel minut, po odmoru pa je proglasil, da odlaga sejo za jutri. Predloga ni dal na glasovanje, kar je vzbudilo splošno ogorčenje. Belgrad, 23. (Izv.) Po seji zakonodajnega odbora se je zbral demokratski klub na sejo, na kateri se je razpravljalo o § 7 uradniškega zakona in naposled sklenilo, da se predloži ta paragraf vnovič zakonodajnemu odboru v sledeči stilizaciji: »Državni činovnik ne more biti oseba, ki javno proglaša načela proti obstoječi državni obliki in protipravne izpremombe državnega reda. Pridobivajte novih naročnikov! Brezmoraini in nelojalni režim. B«Igrad, 23. nov. (Izv.) Danes je bil poslanec Jugoslovanskega kluba B a n i č pri ministru za finance Kumanudiju, da protestira proti nepravičnemu postopanju napram katoliški duhovščini v zadevi draginjskih doklad. Pritožil se je tudi proti temu, da Kumanudi kljub svoji obljubi ne izplača draginjskih doklad za nazaj oni dalmatinski duhovščini, katera je bila med italijansko okupacijo zaradi svojega narodnega mišljenja v ječah. Opozoril je ministra tudi na to. da vlada ne izplačuje draginjskih doklad frančiškanom v Dalmaciji, ki so župni upravitelji. Odgovor fiuančnega ministra je bil skrajno ciničen. Dejal je na kratko, da za dravinjske doklade duhovščini v budžetu nema para! Poslanec Banič ie ministra spomnil na njegovo tozadevno pritrjevalno odredbo, na kar je minister odgovoril, da je to svojo nnredbo suspendiral, ker čaka na rezultat posvetovanj pravoslavne«!; du-liovništva v Sremskih Karlovcib. Na to ne-čuveno motivacijo je poslanec Banič odgovoril. da posvetovanja pravoslavne duhovščine nimaio nič onraviti z draginiskimi dokladami za katoliške dušne onstirje, na kar Kumanudi ni nič odgovoril. Poslanec Banič je o tej svoji intervenciji pri finančnem ministru poročal v seji ! Jugoslovanskega kluba«, kjer je cinični j odgovor ministra, ki je snedel svojo besedo, izzval umevno ogorčenje. Sklenilo se je, da se jutri dr. Korošec poda k ministrskemu predsedniku Pašiču, da najodločneje protestira proti takemu krivičnemu in pristranskemu postonanju napram slovenski in hrvatski katoliški duhovščini, h finančnemu ministru Kumanudiju pa se podasta poslanca dr. D u 1 i b i č in B a-n i č, da mu izrečeta ogorčenje kluba nad njegovim, ministra nevrednim nelojalnim postopanjem. VPRAŠANJE URADNIŠKIH DRAOTNJ-SKI HDOKLAD SE REŠIT,TE S POLŽEVO j HITROSTJO. Belgrad. 23. nov. (Izv.) Danes se je vršila v finančnem ministrstvu konferenca med zastopniki ministrstva in udruženjem uradnikov, na kateri se je razpravljalo o povišanju draginjskih doklad uredništvu, ki naj bi se po želji uradništva takoj iz- plačale. Slvar pa po mnenju vlade zahteva tehtnega razmotrivanja ter bo treba še več sej, da se izdeia tozadevni predlog, kateri se potem predloži zakonodajnim instancam. AGRARNA REFORMA. Belgrad, 23. nov. (Izv.) Na seji 1. sekcije odbora za agrarno reformo je bil sprejet zakon, da znaša maksimum veleposestniške zemlje 50, 75 in 150 jutr, glede na to, kakšna je kakovost obdelovane zemlje. REŽIM PROTI BUNJEVCEM IN HRVATOM. Belgrad, 23. nov. (Izv.) Vlada je odstavila v Vojvodini vse bunjevske in hrvatske občinske tajnike ter na njihovo mesto imenovala same S r b i j u n c e , četudi nimajo kvalifikacije. KONKORDATNO VPRAŠANJE. Belgrad, 23. nov. (Izv.) Ožji odbor za sestavo konkrodata je danes širšemu odboru predložil svoj elaborat, ki vsebuje 16 poglavij na 45 straneh, širši odbor se v kratkem času sestane in začne razpravo. . Mala antanta ss razširi ? Pariz, 23. nov. (Izv.) »Petit Parisien« poroča, da so se sestali dr. Ninčič, Duca in Stambolijski k skupni konferenci, na kateri so se sporazumeli glede izhoda Bolgarijo na Egejsko morje in za enotno fronto na lozanski konferenci. Sporazumeli so se tudi glede nevtralne cone, ki naj bo ločila Turčijo od Bolgarije. Ta sporazum naj bi pozneje dobil konkretnejšo obliko in naj bi pomenil razširjenje male antante na Balkanu.. Ta vest pariškega lista še ni potrjena. Veselje v Sofiji. Belgrad. 23. nov. (Izv.) Kakor poročajo tukajšnji listi, vlada v Sofiji veselo razpoloženje, ker vse kaže, da bo Stambolijski v Lozani dosegel uspeh ter da dobf Bolgarija s pomočjo Jugoslavije in Rumu-nije svoboden izhod na Egejsko morje ter da bržčas prodre tudi predlog o nevtralnem pasu ob Marici. Obstoja tudi utemeljeno upanje, da se Venizelos ne protivi tej rešitvi. Debata o Trakiji. Lausanne, 23. nov. (Izv.) Zelo zant-miva je bila seja komisije za teritorialna in vojaška vprašanja v sredo popoldne. Zastopniki zaveznikov so nastopili proti turški zahtevi po ljudskem glasovanju v Trakiji. Stambulijski je zahteval v imenu Bolgarije samostojnost zapadne Trakije. Za danes je pričakovati živahnih debat, ker bodo odgovarjali Turki. Lausanne, 23. nov. (Izv.) V prvem delu svojega odgovora je turški delegat utemeljeval grške zahteve po zapadni Traciji. V drugem delu je govoril izmet paša o zahtevah Turčije po Traciji. Glede gospodarskega dohoda k Egejskemu morju je Izmet paša priznal potrebo demilitari-ziranja ozemlja na obeh straneh Marice, da more tako Bolgarija dobiti svoboden dohod k Egejskemu morju. Na izvajanja Izmet paše je odgovarjal Venizelos ter ponovil svoje razloge, ki jih je obrazložil že v sredo. Lausanne, 23. nov. (Izv.) Izmet paša je izjavil časnikarjem, da Turčija ne zahteva kratkomalo priklopitve Tracije k Turčiji, marveč zahteva le možnost, da bo prebivalstvo moglo samo svobodno odločati o svoji pripadnosti Rusija za Turčijo. Pariz. 23. nov. (Izv.) »Matin« javlja, da je odšel Vorovski, zastopnik ruske sovjetske republike v Italiji, na konferenco v Lausanne. Prejel je od svoje vlade natančna navodila za svoje držanje. V Lausannl se je sestal z lzmet-pašo, s katerim je imol dolgotrajen zaupen razgovor. Trdi se. d« je zagotovil delegaciji lurške vlade podporo sovjetske vlade, * izjava Vorovskega o orlent-skem vprašanju. Lausanne, 23. nov. (izv.) Načelnik mske trgovinske miši e v Italiji Vorovski je dovolil zastopniku švicarske brzojavne agenture razgovor, v katerem je med drugim dejal: Rusija podpira vse turške zahteve, v kolikor so doslej znane. Rusija ne more dopustiti, da bi morske ožine prišle pod kontrolo zaveznikov, ker 5 Men rusko-turške pogodbe to prepoveduje ter zahteva, da se ima vprašanje morskih ožin re-Siti neposredno med prizadetimi državami. Rusija je tudi za odpravo kapitulacij, ker pomenijo poseganje v neodvisnost Turčije. Vorovski je da^je na vprašanje o razmerah v Rusiji de al: Vlada si je svesta, da brez spremenjenih metod ne more dospeti do cilja. Itu&Ija še ni zrela za komunistični reži.o v maksimaUstičnem smislu. Zato je ruska vlada ubrala drugo pot Edino le inozemski kapital more za sedaj pomagati obnoviti Rusijo. Da pa ta kapital pritegnemo y Rusijo, mu moramo nuditi dober dobiček. češko šolstvo na Dunaju. Dunaj, 23. nov. (Izv.) Med zastopnikom dunajske ipestne občine Glocklnom in zastopniki čeških manjšin posl. Machatom ln tovariši ne je dosegel sporazum glede češkega šolstva na Dunaju. Po tem sporazumu se bo za češke otroke vršil pouk dopoldne mesto popold Nadalje se bo vršil ta češke otroke poul škega in nemškega jezika in bodo učne moči morale položiti Izpit iz češkega jezika. Ugodilo se pa ni češki zahtevi po reviziji razdelitve šolskih razredov in sicer samo Iz finančnih razlogov. PROPADANJE »NARODNE CERKVE«, Praga, 23. nov. (Izv.) V proticerkve-nih in protiverskih krogih v Prugi se opaža močna reakcija. Tudi »Delnioke Listy< poročajo iz Kladna, da se tam in v drugih krajih povračajo zopet v katoliško Cerkev tisti, ki so bili odpadli in prešli v narodno cerkev. IZVOZ MOKE IZ ČEŠKE. Praga, 23. nov. (Izv.) Pri posvetovanju zastopnikov mlinske industrije je Lilo sklenjeno, naj se dovoli izvoz moke, ker »o skladišča z moko prenapolnjena. NEMŠKI ZUNANJI MINISTER. Berlin, 23. nov. (Izv.) Za vnanjega ministra v Nemčiji je imenovan g. Rosen-berg, doslej poslanik v Kodanju. PROTEST PRINCESE VVINDISCIIGRATZ. Dunaj, 23. nov. (Izv.) Princesin a Win-dischgriitz, hči bivšega prestolonaslednika Rudolfa, je vložila pri sodišču protest proti objavi pisem svojega očeta. PLEBISCIT V BOLGARIJI. Belgrad, 23. nov. (Izv.) Cilasom toč-nejših vesti iz Bolgarije je plebiscit glede vladnega predloga, da se stavijo vsa mini Btrstva od leta 1912—1918 pod obtožbo, Izpadel sledeče: 129.440 glasov za obtožbo, 100.822 proti, 23.000 nevtralnih. OTVORITVENA SEJA ANGLEŠKEGA PARLAMENTA. London, 23. nov. (Izv.) Kralj je da-tte9 otvoril parlament s prestolnim nagovorom, v katerem je naglašal važnost socialne zakonodaje in potrebo miru, da se rešijo važna vprašan a, ki danes pretresajo svet. S0NNTN0 UMIRA. Rim, 23. nov. (Izv.) Sonnino, bivši ministrski predsednik, umira. NOVA BAVARSKA STRANKA. j Monakovo, 23. nov. (Izv.) Tu se ustanavlja nova stranka za Bavarsko, ki bo r - 27. t. m. svoj ustanovni shod. Stranka se ustanavlja iz desničarskih krogov in je v tesni zvezi s takoimenovanicn »pptri-otičnimk političnimi krogi. NESREČA V RUDNIKU. Birmingham (Zed. Drž.), 23. novemb. (Izv.) V tukajšnjem rudokopu je nastala silna eksplozija, ki je zahtevala nad 60 človeških žrtev. Ukrajinska spomenica na-rodom sveta. Težki položaj ukrajinskega naroda v Vzhodni Galiciji, ki se čimdalje bolj po-ostruje, jc nagnil tamkajšnje katoliške škofe in tudi druge voditalje naroda, da so dne 5. novembra t. 1. izdali spomenico »Vsemu kulturnemu svetu«, v kateri se pritožujejo nad krivicami in nasiljem, ki jih nad Ukrajinci v Vzhodni Galiciji izvršuje poljska okupacijska oblast. Poljska vlada je spomenico zaplenila, ki je pa ven dar našla pot v svet. Spomenica navaja, kako Poljaki "ri-čujejo kulturne pridobitve ukr?.j!nskega naroda, kako kolonizirajo deželo z drugo-rodnim življem, kako pretvamio ukrajinske šole v poljske, zabranjn.j"jo Ukrijin cem pristop rs vseučilišča ter zapiraj > in preganjajo nedolžno ljudi. O priliki zsJ-njih državnozborskih volitev je peljska vlada brez vsake pravne podkge razpisala volitve za varšavski pfjm tuoi v okupirr.ni Vzhodni Galiciji. Prot; tej odredbi so ukrajinske politične stranke vložile protest in proglasile popolno abstinenco od aktivne in pasivne udeležbe pri volitvah. Da bi ukrajinsko prebivalstvo kljub temu prisilite na volitve, je uvedla poljska vlada najbrezobzirnejši teror. S posebnimi odredbami je prepovedala vsako agitacijo proti volitvam in s težkimi derarnimi globami zagrozila tistim, ki ne bi hoteli sodelovati v volivnih komisijah; pod pretvezo, da pobija protidržavno sabotažo, je uvedia preko sode, iu pod pretvezo, da brani oboroženim četam prestop preko meje, je razmestils p" vseh mestih in vaseh poljsko vojsko. Končno ^e pozaprla več tisoč političnih in kulturnih delavcev vseh stanov: profesorjev, učiteljev, zdravnikov, odvetnikov, inženirjev, duhovnikov, dijakov, obrtnikov, delavcev, kmetov in celo žena in otrok. Žrtve so v ječi pretepal: in na vse mogoče načine mučili. Proti temu, zaključuje spomenica, pred vsem kulturnim svetom dvigamo svoj glas in za istinitost navedenih dejstev jamčimo s svojimi podpisi. Spomenico so podpisali: dr. Gregor Homyšyn, škof stanislavovski; dr. Joža1"«! Kocviovski, škof peremiški. samborski, sariiški; Aleksander Leškovič—Bačinski, generalni vikar lvovske nadškofije; Julij Romančuk, bivši podpredsednik parlamentarnega kluba; dr. Vladimir Bačinski, bivši državni poslanec, predsednik narodnega odbora kot eksekutive delovne stranke in medstrankarskega sveta; dr. Lev Bačinski, bivši poslanec, podpredsednik radikalne stranke; Aleksander Bar-vinski, predsednik krščansk - socialne stranke. Politične novice. '+ Šaljiva iz ministrske seje. Na ministrski seji, kjer so razpravljali o izvozu svinj, je po poročilu »Pravde« g. minister Pucelj utemeljeval zahtevo po prostem izvozu svinj. Nato vpraša ministra Puclja tovariš: »Ali mislite, da je v interesu kmetov, če se mast podraži?« Pucelj je odgovoril: »Pa masti dobimo lahko dovolj iz Amerike, da konkurira z našo mastjo.« Tu pa se je oglasil Pašič: »Vi, ovaj, hočete, da mi dajemo dolar« za mast, i naši prašiči da idu za austrijske krune.« + Nova italijanska politika nasproti veri in cerkvi, Razne Mussolinijeve izjave in mnegi ukrepi njegove vlade kažejo, da se želi sedanja Italija z Vatikanom izmiriti. Italijanski listi tudi zelo jasno namigujejo na to. Ni pa znano, do katera meje je Italija pripravljena priznati znane pegoje Vatikana ozir. kako daleč bi bii vatikan rri-pravljen popustiti na teh pogojih. Zate. se povsodi, pesebno pa v Italiji •». veliko napetostjo pričakuje papežev nagovor v bližnjem konzisfjoriju, drsi je malo verjetno, da bi previdni Pij XI. zadovoljil politično radovednost. -)- Nora nemšk-i vKd». Nova vlada kanclerji Cma je sfir.tnvljena iz buržoaz-nib elementov. Cer.trum si je pridržal napram njej svobodna roke, socialisti v njej sploh niso zastopani. Ne da se nič proro-lcovati o njani kratko- ali dolgotrajnosti, tudi njeno smernice za bodoče delo še niso znane. Njena naloga pač ne bo lahka ne samo zaradi raparacijskega vprašanja, temveč tudi zato, ker v Franciji narašča nezaupanje nasproti Nemčiji z ozirom na turško in rusko politiko. Skrajni nacionalisti itak bolj in bolj zagovarjajo mi^el trajne zasedbe Poranja. Tudi nen.ški listi so spričo sedanjega položaja Nemčije vse kaj drugega nego optimistični. -( Sestava nemškega parlamenta po volitvah v nemški Gor. Šleziji je ..ledeča: Od 459 poslancev Reichstaga je 173 zedi-r.jenih socialistov, 68 centrum (3 več), skrajnih nacionalistov 70, nemške ljudske stranke 60, demokratov 39, bavarske ljudske stranka 20, komunistov 15, bavarska kmetska zveza 4, hanoveranca 2, brezbarvna 2. h Poljski sejem je sledeče sestavljen: Od 444 poslancev pricada 169 krščanski nacionalni zvezi (desničarski blok), 70 Wi-toševi (zmerni) ljudski stranki, 49 radikalni ljudski stranki Thugutta, 41 poljski socialistični stranki, 18 narodni delavski stranki, 4 kmetov opata Okona, 3 Stapln-skijevim kmetom, 5 kmetski stranki »male Poljske«, 83 narodnim manjšinam, 2 komunistom. — V senatu, ki ima 111 članov, sedi 52 članov krščanske nacionalne zveze, 14 Witoševcev, 9 članov radikalne ljudske stranke, 7 socialistov, 2 od narodne delavske stranke, 21 poslancev narodnih marjčin in 6 raznih. Volivcem S Skrinjica >Zveze delovnega ljudstva za občinske volitve dne 3. decembra t. 1. ie - 2.! Na včerajšnjem shodu zvečer v Mestnem domu se je og'asil k besedi tudi gostilničar Jakob Bobe, kateri je kljub protestu vedno poudarjal tako- kakor da govori v imenu vseh upoko enoev. Rekel je tudi. da je društvo sklenilo, da bodo glasovali vsi vpokojenci za — socialdemokratsko listo. To je za njegovo listo! Tu pove-I mo avno vsem koa'iranim vpokojencem, i de naš odbor ni nikdar kaj tace^a sklenil in tudi ne o nobenih volitvah. Zdorej on tudi nima nobene pravice, govoriti v imenu vseh vpokojencev, razen mogoče v ime- nu 134 članov, njegovega od vlade razpu° ščenega društva. Kar se pa tiče vpokojencev južne že* leznice jim je dano na svobodo, da lahko volijo po lastnem prepričanju. Omenil je tudi, da je bil pred petimi dnevi pri njem predsednik vpokojencev j. ž. neki Kaučii iz Maribora ln da sta o tem govorila. Isti Kaučič ni že več kot pol leta predsednik in tudi ne član tega društva. Mi vsi v koa« liciji združeni vpokojenci nimamo in tudi ne bomo imeli nikdar s tisto skupino, pri kateri je gostilničar Bob6, niti najman še ga stika. Ponovno smo že omenjali, da tudi z listom Vpokojenec, katerega on izdaja še vedno (akoravno mu je vlada dru= štvo razpustila) nimamo nič skupnega. V soboto zvečer ima on sestanek v ŠiSkl pri Reininghausu, kamor vabi vpokojence na lim. Obvestite o tem članku takoj vse člane in kolege kcaliranih oiganizacij. d« ne bodo v zmoti. — Predsedstvo koalira nih vpokojencev. Nag* rolivno gibanje. Tekom tedna včera.' z\ečci- on vršili naslednji dobro obiskani sbndt n-iŠ?h 8«>udsi'Hnikov: V Čfr ni vasi so go> -IM MudidaH Zveze delov« nega ljudstvi Me*,'-., M<*e.<\ Moškerc in Kremžar. Pr! Pezdtrh« ua Ižanski cesti so govorili naši kandidat: Keršič, Pire, Krem« žar in Moškerc. V imnrsu razrednega pro= letariata je govoril k«i«dMht Glavan. — V trnovem so govorili kandidati Moser, Mo& •^rc, dr. Brecetj, Kremžar. — Za dvorski okraj je bil shod somišljenikov prav dobro obiskan. Govorili so kandidati Pire in drugi. — Za frančiškanski okrai se je vršil shod v Rokodelskem domu Govorili so ob viharnem odobravanju glavni urednik Smodej in Vrtovec. — Za Vodmat in Št. Peter se je vršil shod v Prosveti. Govorili so kandidati Jeglič, Pire in dr. Stanovnik. — V šolskem okraju sta imela shod dr, Puntar in Kremžar. — V Št. Jakobskem okraju so govorili Šeriak, Moškerc, Krem-žar in Kogovšek. — V Kolizejskem okraje sta poleg drugih nastopila kandidat Ker? in dr. Kulovec. — Omeniti je še shod, ki se 'e vršil predzadn o nedeljo v So. Si-Ški pri Reininehausu. Tu so govorili Ore= hrk. Kranjc, Moškerc. Kremžar in drugi,, Shodi se bodo te dni še nadaljevali. Poleg teh shodov se je vršilo še več manjših sestankov. — Drugi teden slede skupni sho= di »Zveze delovnega ljudstva« po vsej Ljubljani ter se zaključijo z velikim zborovanjem »Zveze delovnega ljudstva« v dvorani »Union« dne 2. decembra ob pol sedmih zvečer. — Iz dosedanjega poteka n»-šepa volivnega ribanja je jasno, d« bodo 3 decembra naši ljudje do zadn egd možs šli na volišče! PST?wfts rfiif^e, — Za dijaštvo v Zagrobn. Zagrebška pokraiinska vlada je dovolila Dijaški men-zi v Zagrebu začasno pod noro v znesku 500.000 K ter je obstoj menze do nadalj-nega zasiguran. Za zgradbo Dijaških domov v Zagrebu je prispeva'a vlada doslej 4 292.957 K deloma v denarju deloma v materija'u; razen tega je dala vlada za ves čas gradbenih del brezplačno na razpolago 15 vojaških vpreg, za začasna di-aška stanovania pa eno vojašnico. — V Ljubljani pa dijaštvo strada in životari — ne živi — brez vsake vladne podpore. — TržiSki pevci so darovali po tamoš-njem ravnatelju meščanske šole g. Lajovi-cu »Glasbeni Matici« v Ljubljani povodom 50 letnice njenega obstoja znesek K 1520. Kakor znano, je »Glasbena Matica« v kritičnem finančnem položaju, ker ne dobiva podpore, ki ji je potrebna, da vzdrži kon-servatorij na dosedanji višini. Packa. 4t Francoski napisal Rent Bazln ™ Poslovenil A. B. (Dalje) Milan, 27. junija, pred dnem. Vprašal me je, če mu imam kaj naročiti za Florenco. Oh, seveda imam, pa še koliko! Toda on bi tega ne storil: reči bi moral svoji ljubeznivi hčerki, da veljajo vse moje misli njej, da sem si celo noč ponavljal v duhu včerajšnji izlet, z laj pot proti vili in po galerijah, zdaj povratek v Milan. Gospoda Charnota ni zraven ali pa ppi. Jaz sem zgovoren. Kopica lepih fraz mi ro i po glavi, ki jih včeraj nisem mogel najti... Če bi jo mogel sedaj še enkrat videti, kako sem vse premislil, pretehtal, presodil! Velika škoda zares, da ne moremo začeti življenja od kraja, ali vsaj gotova poglavja v njem ... Kako bi jih jaz že enkrat preživel! Kaj si misli o meni? Na dnu njenih oči, ki so se ustavile v mojih, sem mislil, da čitam vprašanja, malo presenečenja in celo malo zmedenosti. Pa odgovor? Odnese ga s seboj v Florenco, odgovor, od katerega zavisi moje živlenje... Kmclu bosta odšla z jutranjim brzovlakom. Če bi šel z njima? Florenca, Rim, Neapelj... Čemu ne? Italija je za vse, posebno pa za zaljubljence. Denar si bom dal poslati. Če se ne bom smel pokazati, jo bom gbdal od daleč, pomešan mej množico. Če treba, se preoblečeni. V Pompejih jima bom vodnik, v Neaplju la-.arone. Našla bo moj sor.et v šopku svežih cvetlic, ki ga ji bo podala mala Rim janka pri vratih njenega hotela. Imel bom vsa njen smehljaj, odmev njenega glasu, zlati odsev njenih senec in sladko zavest, da je v bližini, četudi je ne vidim ... No, vendar ne bom šel v Florenco. Vedno se bojim svojih prvih 'klopov, svoje domišljije, ki divja naprej in pušča daleč za seboi pamet. Zato se pogosto zatečem k sredstvu, ki me spravi na pravo pot. Vprašam se: — Kaj bi mi svetoval Lam-pron? Prikaže se mi njegov dobri, žalostni obraz in slišim odgovor: — Vrni se, moj mali! Pariz, 2. julija. Kadar dospeš ponoči in zapaziš iz vihrajoče^ vlaka pri cestnih presekah Pa-: riz v rdeči megli, ki o orjejo plamAnčki plinovih petelinov in se križajo kot iskro I v vseh mogočih smereh, je pogled znres ' nenavaden, skoro bi rekel lep. Zdi se ti, i da je tu doli gigantski praznik, da so to I vrste barvevnib stekel, ki gore v noči, da j je spodaj šumeča, hiteča množica, ki vzdi-guje tole prašino, da je razlita po vsem bengalična luč. To je pravzaprav le napol samopre-vara, ker je velemesto zares vse noči praz- i nično razpoloženo. Do ene ponoči živi, odmeva in blešči v n'em. Ob zori pa je žalostno. Čas, ki podeli polju toliko radosti, je v Parizu neznosen. Prcmražen izstopiš iz vagona, znajdeš se mej uslužbenci z očmi, zardelimi od bdenja. Napol premrl cari-nar ti napiše na košaro kabalistično znamenje. Zapustite kolodvor. Zunaj e par voz; vozniki spe: svetilke trepetajo v megli. «Voznik, aH irrale čes?» — »To je odvisno od tega, kam se pe'jate, gospod.> —• «Rue de Rennes 91.» — «Le s'opite corih> Oh te zapuščene ceste, ki se vlečejo v neskončnost, ta žalostni molk, ta skladišča na levi in desni, ti tr d, na katerih zapaziš komai psa a'i snažilca kloak, li strgani gledališki plakati, ki vise raz koiibc; kosci papirja se valjajo v vetru po tlaku skuraj s prahom od prejšnjega večera in šopki, ki so pali raz okna; Sena grgra ob lenih čolnih; dva stražnika, zavita v plašče vzbujata s svojimi koraki odmev; vodometi so brez vode. studenci usehli; povsodi se meša jutranji hlad z neprijetnim smradom. Hu, kakšna pot in kako nepri črtne sanje! Taka je bila mo?a vožnja z lijon^rega kolodvora do doma. Ko sem doma na svojem, se neljubi vtisi pomalem začno izgubljati. Samoto mi lajšajo spomini, ki se drže vsake stvari v moji sobi. Povprašujem neme priče: stol. mizo, knjige. Kaj se | godilo v času, ko sem bil z doma? Brez, \ dvoma nič važnega. Pohištvo ima tenko belo odejo, ki priča, da se ga ni nihče do« i teknil, niti gospa Meninova. Ali ni to smešno? Toži se mi po gospej Meninovi. Čutim, da bom srečen, ko jo bom zopet videl. Gle', moj sosed nasproti je že pri delu. To je geograf, bakrorezec, 'ci dela za sosednjega založnika. Nikoli se nisem model zbuditi tako zgodaj kot on... Vrba se je to polelje razkošatila... Da-li odprem okno ... Dobro jutro, levkoja, dobro jutro, staro karmeličansko zidovje! Dobro jutro, stari črni stolp!... Oh, glej lastavi-ce! Koliko je neki ura? Glej, kako se pogan'a jo v zrak vse naenkrat mej krikom in vikom, glej, kako se obračajo, kako bliskovito švi«ne o kot strela ob zidu na svojih pikčastih perotih: videle so solnce dan je! Voziček zaropota na cesti, branjevku gre mimo: — Krme za male ptičke! Kdo bi si mislil, da se najdejo ljudje ki gredo ob tei uri kupovat piče za svoje čiž.ke! Sedaj se ne morem več uleči. P° glejmo, če je kdo polrkal na moja vralf mejtem, ko sem bil na potu: posetnice s« na mizi. Dvoje jih je: Lorinet, notar, ob činski svetnik v Bourbonnai^-lez-Bourgc^ namestnik pri mirovnem sodišču — gosp* Lorinetovn. rojena Poupaidova. (Dalje.) — Izobraževalnim društvom! Vsa katoi prosvetna društva, ki želijo (tovornika iz Liubljane, naj sporoče vedno tozadevno željo vsa. 14 dnij poprej tajništvu SKSZ, odseku za predavanja. Na prošnje, ki dohajajo zadnji hip, ali na osebne prošnje izven tajništva se v bodoče ne bomo ozirali, ker ie nemogoče do-biti zadnji trenutek primernega govornika. Razentega ie pomnili, da gg. govorriki sicer nič ne zahtevajo za svoi trud, povrniti se jim pa morajo pcrtem tajništva stroški za vožnjo in prehrano. Vse tozadevne dopise je pošiljati na tajništvo SKSZ, odsek za predavanja (Ljudski dom II.). — Neprijetnosti. V zadnjih časih je bilo ovadenih na deželi več oseb, ker so oddajali prenočišče in hrano temnim elementom. Ljudje naj bodo v tem oziru previdni, da ne bodo imeli nepotrebnih sitnosti ln potov in morda še končno kazni. — Nov poštni tarifni seznam točnih »lužbenih podatkov je ravnokar izšel in se dobiva za 10 Din rri »Narodni knjižnici« v Zagrebu, Vojnička 13 in v Ljubljani v Jugoslovanski kn igarni. — Pojasnilo zdruge strani. K dopisu »Čemu agrarna reforma?«, ki smo ga priobčili 18 t. m. z ozirom na prodajo gra-daške graščine se nam z druge strani poroča: Predpisi agrarne reforme niso ostali »amo na papirju, mraveČ je okrožni agrarni urad pri rešitvi te zadeve v najdaleko-sežne ši meri varoval Interese ljudstva. Po sedanjih predpisih bi Imelo pri graščini ostati 75 ha plodne zemlje, tako da bi prišlo aerarnim upravičencem komaj nekaj nad 20 ha na razpolago. Okrožni agrarni urad je pa stvar ravno narobe zasukal In od kupca zahteval notarsko Iz'avo, da dobe agrarni upravičenci najmanj 75 ha podrte zemlje na razpolago, graščini pa ostane samo nekaj nad 20 ha. Tudi ie moral kunec izjaviti, da se bo strogo držal v*eh aTarnih predpisov, zlasti da bo potrebam ljudstva po stavbnem lesu in kurivu v najobsežnejši meri ustrezal. Sicer pa visi cela stvar pri sodišču in bi bilo umestno, da različni dopisniki, ki o tej zadevi poročajo. počakajo, da sodišče izreče končno besedo. — Podporo ta slepe Odbor podpornega društva slepih v Ljubljani Woltova ulica 12 ie .lovniII na svoji 2-> seji um porivajo, da vlože tozadevne pisirone pro&rje predsednlštvu in sicer najkasneje do 80 novembri t. 1 Obenem vabimo vse redne člane ki so v zad-ajem času spremenili svoje stanovanje da nemn-doma javijo svoj naslov.. Protdmo tudi kar najvljudneje vse naše podporni člane to je one. k? »o leta 1921 darovsili našemu druš'vu nad 20 K, da hi blagohotno poslali za 1. 1922 tudi svojo članarino, ki znaša samo 10 Din. Tudi vso široko javnost uliudno prosimo, da )ajra be.lo najbednejšim. to je slepim. Milodare "»prejema hvaležno podpor- društvo slepih v Ljubljanj, \Volfova ulica 12 — Radijsko postajo in poStno palačo jgrade v Novem Sadu. — Po neprevidnosti ustrelil mntor. V ftujanovcih pri Kumanovu je Mladen Sto-janovifi po neprevidnosti ustrelil lastno mater. — Trgovec e dekleti. Hrvatski listi poročajo, da se klati po hrvatskih mestih trgovec z dekleti, ki se zanima za deklice od 13 do 14 let in jim oheta lepo življenje. Trgovca zasleduje policija, a ga doslej še mi dobila v roke. — Afera državnega pravilnika v Pan-?evn. Proti pančevskemu državn. pravd-niku so uvedli disciplinarno preiskavo. — Obdolžen je: 1. da je uporablial kaznjence m dela v njegovi hiši, 2. da je uporabljal knznilnico kot skladišče, v katerem je kopičil pšenico, s katero je delal kupčije, 3. je od časa do časa izpuščal na več let obsojene kaznjence na svobodo, da so po domačih vaseh zanj kupovali pšenico, za kar jim je plačeval tudi provizijo, 4. je dal od kaznjencev zase in svoe priiatelje izdelovati pohištvo, vsega za 20 sob. — Naznanilo otvoritve. Podpisala tvTdka je prevzela z današnjim dnem trgovino s špecerijskim in kolonijalnim blagom ter zalogo rudninskih voda od tvrdke -Tuli i Elbert v Ljubljani, Kongresni tr» 14. Prodajala bodeva vse te predmete po brez-Itonktirenčnih cenah. — Za obilen obisk se slavnemu občinstvu najtonleje priporočava ter beleživa z velespoštovanjem. — černak & Komp. 5047 — Tatvino in vlomi. Na Petkovcu pri Rovtah Je bilo Mariji Gabrovšek ukradeno obleke v vrednosti 2800 K. - V Vodicah so odnesli vlomilci po-sestniku Alojziju Golarju obleke v vrednosti 2E50 kron. — Antonu B^oli!'u v Pre •t prosvete ......... 512,237 184.06 400,950 932.56 81,286.251.50 t* ver.......... 81,403.174.32 72,641.292.45 + 8,761.881.87 n notranjih zadev...... . -500,9,.5.486.70 340,525.882.45 + 60,379.604.25 » 185,410.504.50 + 64,748 322.80 M 67,854.289 50 + 62,571.300.60 n financ.......... . 1.059,425 0(10.- 1.065,598.983.58 _ 6,178 983.78 M vojne In mornarico ..... . 1-5!'8,129 109 40 1 127,808.394.40 + 380,325.718.— M javnih del ........ prome'a ........ 190,523.018.— + 220,000.000,— n . 1.614.185.892.25 234,135 892.25 + 310,000 000.— M pošte in brzojava...... 264,658.819.60 + 64,090.999.— 50,431.117.21 n poljedelstva in voda ...... 117,676 642.80 + n g-.zlov in rudnikov . , . , . 206,228 460.36 + 100,906.025.33 v, trgovine in industrijo .... 42,366 295.36 + 19,634 250.02 tt sonijalne politike ...... 373,206.311.95 + 50,128 600.— n agrarne reforme ...... 57,608 554 80 + 20,0(HMX)0.— « 503.977.80 + 8.000.— Proračunski rezervni krediti ...... 81,000.000,— Skupaj bdatki . . 8.931,611.029.50 6.984,597 480.59 + 2.000.018.598.91 PREGLED DRŽAVNIH DOHODKOV ZA L. 1923 24. A) Splošni dohodki Carina in manjše carinske takse...... Trošarina in takse .......... . Monopoli.............. Dobiček na denarju........., . Davek na poslovni promet ......... Pomorska uprava ............ Invalidski davek ............ Povečanje do!'od kov od davkov po novem znkontt Državna posestva (Belje in Topolovac) čisti dohodki.......... . . . . Razni dohodki............. za I923/24 1. za 19%r>3 t. Razlika 318,000.000.— 337,3HU^o — — 19.810.000.- 1.303 5: >0.000.— 1.049,991 875.— + 343,503 025.- 1.742,510.000,— 1.327,263 25« — + 415,246.750,— 1.225.000 000,— 1.140,000.000 — + 85,000.000.— 25o,000.(flo.— 250,00« KClO.— 906.760.— 9 5.750,— 50,150.000.— 49,000.000.— + 650.000,— SSO.OCOOOO.— -f 650,000.000.— 23,326.034,— 18,684 500.— + 4,691.584.— 13,750.0" >0.— + 90.000.— Skupaj splošnt dohodki , . . 5.667,281.784,- 4.187,454.875,— -f 1.479,776.909.— B) Posebni dohodki Neposredni davek In naklade . . . Prometne ustanove ...... Gospodarske ustanove ..... Državno nepremično premoženje . Kapital! in fondi....... Raini dohodki........ 022,2C1500 — 36,239 975.— . 1.9; K),096.700. •■• 1.540,481 450,— + 859,615 250,— • 145,356.553.— 93,510 779.— + 61,845.774.— 474,668 524.75 338,632 184.— + 136,086.310.75 • 28,4:8.105.- 63,841 418.— — 85,438.812.— 62,130.677.75 81,101 978 — -j. 81,028.099.75 • . 3.268,195.035.60 2.689,867.309.— + 578,827.726.50 Skupaj dohodki 8.985,426.819.50 6.877.822.184.— + 2.068,104.0C5X0 Seknpitulacija. Skupaj dohodki ....... 8.935.426.819 50 Skupaj izdatki ........ 8.984,611.029.50 Več dohodkov 816.700.-- g Kitni trfr. Na novosadski p-oduktnl borzi so cene Žitu zadnje dni neprestano rastle. Vendar ni toliko kupcev, kot bi ae to vsled čvrste tendence pričakovalo. Cene so bile sledeče: pšenica 14.50— 10.00, ječmen 10.00-10.80 K, oves 10.00—10.80 R, pšenična moka St. 0 21—28 K. BORZA. Zagreb, 23. 11. Devize: Pešta 2.60—2.90, Berlin 1.0—1.20. Italija 2.8060 - 2.9050, London 270.60 -281.50, Kewyork 01.50—02.50, lariz 4.4250— Staferske novice. š Odlikovanje celjskih častnikov. V Celju so bili odlikovani: polkovnik Ivan Naumovič z redom sv. Save 3 vrste, polkovnik Borivoje Tosič z redom sv. Save 4. vrste in majorja Šuput in Plaskan z redom belega orla 5. klase. š Na pastirovanje v Ameriko se odpeljeta z ameriškim župnikom Ma/irjem, ki je prišel na zlato poroko svojih staršev pri Sv. Ani v Slov. goricah, gg. kaolana Martin Kožar iz Sv. Lenarta in Janez Breznik iz Ruš. š Žrtev poklica. V mariborski vojaški bolnici je umrl orožnik Franc Škerlec, ki ga je bil obstrelil zloglasni pohorski razbojnik Kampl. Škerlec je na rani tra no bolehal in ji sedaj podlegel. Zapušča ženo in družino. Svetila mu večna luči š ToSba proti vojnemu erarju. štajerski listi poročajo, da e Slavenska banka v Mariboru vložila proti vojnemu erarju tožbo zaradi izpraznitve dragonske vojašnice. Ta vojašnica je last banke, a vojaški erar ne plačuje nobene najemnine niti noče vojašnico izprazniti. Sedaj je banka nastopila sodno pot. — Vojašnico namerava banka preurediti v stanovanjsko hišo. Primorske novice. p Za komisarja v Gorici je imenovan vit. Fabioni, ki je že prevzel občinske posle. p Vove posvetovalne komisije za Julijsko krajino so se ustanovile temeljem kralj, dekreta dne 16. t. m. Komisije imajo nalogo, da gredo vladi pri upravni ureditvi novih pokrajin s svetom na roko. Komisije so štiri: ena srednja in tri pokrajincke za Julijsko krajino, Tridentinsko l.en.Cijo in Dalmacijo. Pokrajinske komisije bo sestavljene iz Benrtorj°v in peslancev zadevne pokrajine, druga polovico pa imenuje ministrski predsednik. Osrednja posvet, komisija sestoji iz 20 članov, ki jih imenuje ministrski predssdnik, a predseduje jI državni pedtajnik iz ministrskega predsedstva. p Uprava sežanske občine je še vedno v rokah notarja llumerja, kateremu je bila izročena temeljem fašistovskega nasilja ob političnem prevratu. Zanimivo je, da je bil zakoniti sežanski župan Mahorčič svoj čas I 4.4750. Praga S.9850-2.0150, Dunaj 9.0-0.50, Z0-ricli 11.48—1158, Bukarešt 39.0 - 40 5), Solija 44— 46.0, Amsterdnm 24.76. Briissel 4.10, Varšava 0.4G -056, Kopenliagen 18.0, Kristjanja 11.50. Valute: Lir 2.8250—2.8(»oi>, fnnt. str. 271 .50 -2(0.5«, dolar 60.50—61.50, fr. frank 4.3750—4.4250, čsl. K 1.9550 —1.9350. Zfirieh, 23. 11. 1922 Devize: Pešta 0.2250, Berlin 0.08»/». Italija 24.05, London 24.17, Ne\v-york 637.50, Pariz 88.90, Praga 16.90, Dunaj 0.0074, liukarešt 3 40, Sofija SOJ. Zagreb 2.0, Varšava 0.0850, Holl 211.76. — Valute: n. a. K 0.0070. odlikovan z vitežkim križcem italijanske krone, torej je vendar zanesljiv tudi z državnega stališča. Račune in blagajno je izročil Kumerju v najlepšem redu. Bilo ni najmanjšega zakonitega razloga za izpre-membo v občinski upravi in oblast bi bila morala nasilje že davno popraviti, ako bi bila Italija res pravno urejena država. p Fašistovska Mica Kovačeva. Nedavno so se v Kanal pripeljali fašisti, sneli in pobrali slovenske napise, jedli in pili v Gor-jupovern hotelu, plačali pa nič. Tak je spleb fašistovski običaj, kadar pridejo v slovensko okolico. ce novice lj Smrtna kosa. Po večmesečni bolezni je dne 22. t. m. preminul v Ljubljani v visoki starosti 79 let polkovnik v p. g. Mihael L u k a n c. Od leta 1805, ko je bil kot šestošo.ec potrjen v vojake, je celih štirideset let služil od proslaka do polkovnika v bivšem domačem kranjskem peš-polku št. 17. Leta 1866 je rešil v bitki pri Kustoci kot visokostasit, lep mladenič-za-stavonoša polkovno zastavo ter bil zato tako, povišan v poročnika. Okupacije Bosne se je z našimi Janezi udeležil zelo aktivno. Podpolkovnik Andrejka nam to fazo njegovega delovanja lepo opisuje v svojih »Slovenskih fanbh«. Pozneje je bil s svojo kompanijo nekaj časa v garniziji v Trebinju. Ko pa je bi.a leta 1888 njegova četa zopet premeščena v Ljubljano, se je vrnil semkaj tudi Lukanc in ostal tukaj nepretrg >ma do svoje smrti. Dolgo vrsto let je bil poveljnik ljubljanskega vojnega dopolnilnega okraja št. 17. Kot tak je prihajal vsako leto na nabore po skoro celi Kranjski. Tako Lukanca ni poznala le cela geneiacija domačih vojakov, ki so ga cenili kot strogega a pravičnega in dobrohotnega predstojnika, marveč si je pridobil nešteto prijateljev po celi deželi, ki so čislali Lukanca kot značajnega moža in družabnika. Obilo obzira je imel zlasti do di.akov-prostovoljcev, ki jim je — sam svojedobno predčasno potrjen — sel kaj rad na roko, če je le količkaj dopuščala služba. Kot sin kmečkega rodu, ki se ga je s ponosom zavet opravil marsi- katero uslugo naši ovalcetn. S po- sebno ljubeznijo s* pai svojega roj- stnega doma na K Kamniku, kamor Je do zadnjih let zahajal, če je le mogel, Pod zunanjo vojaško strogostjo je skrival mehko srco. Svoji rodbini je bil dober soprog in oče, ki je imel izredno srečo, vzgojiti mnogobrojno svojo družino, svof največji ponos, devet otrok, pet sinov in štiri hčere, ki so vsi preskrbljeni in na vgiednih mestih. Skoro 40 let je bil nepretrgoma v Ljubljani markantna, velespo-štovana osebnost. — Naj bi našel v njeni zemlji sladek počitek I lj Za novega ravnatelja v ljubljanski bolnici je imenovan dr. Kosta Jeremič iz Sarajeva. Baje je bil edini prosilec za to mesto. Za sedanji centralistični režim je značilno, da ni za to mesto prosil niti en domač zdravnik! lj Ljubljanskim pevskim zborom! Na koncertu v proslavo narodnega praznika dne 1. decembra t. 1. nastopijo vsi ljubljanski v Zvezi včlan eni moški zbori z E. Adamičevim koralom »Ti, ki si nas ustvaril«. V nedeljo dne 26. t. m. dopoldne so vrši v ta namen v pevski dvorani Glasbene Matice skupna pevska vaja in sicer za I. in 11. tenor ob desetih, za 1. in II. bas. ob polenajstih. Arhivarji naj note prineso seboj J Nastop v tem skupnem zboru je obvezan za vse zbore, torej tudi za tiste, kf bi na koncertu samostojno n e nastopili. Pevci, udeležite se pevske vaje polnošte* vilno! — Odbor »Zveze«. Ij Pereča socialna zadeva. Za vse ie več ali manj preskrbljeno, le za uboge dijake srednjih šol ne, kateri stanujejo izven Ljubljane, se navsezgodaj pripeljejo v mesto, sede do 1 ure popoldne v šoli in potem čakajo na vlake, dokler se zopet: morejo odpeljati domov; mnogi zelo pozno, tako da do večera prestradajo v Ljubljani. Bila bi pač socialna zadeva prve vrste, ki se naj 'e lotijo vsi poklicani faktorji. od vlade do občine in dobrodelnih društev, da se osnuje jedilnica za šolske otroke, ki vseld nedohranjenia zlasti v zimskem času postajaio dovzetni za vse bolezni, najbolj za jetiko. Socialno čuteči faktorji in društva, na noge t — Ljubljanski volivec. lj Ljudska preskrbovnlnica. Ljudska preskrhovalnica ponuja blago, ki ga je baje prejela iz Prage v imenu češkoslovaških tekstilnikov po znižani ceni v svrho razprodaje med manjpremožnejše prebivalstvo. Blago ie slabo in bi lahko ostalo na Češkoslovaškem. S takim blagom ni niti največjim revežem nič pomagano, ker je vrgel df-nar proč. Opozarjamo občinstvo naj si pred nakupom dobro ogleda vzorce, ki so razstavljeni pri mestnem magistratu v Ljubljani. Pokrajinsko vlado pa prosimo, naj ne favorizira posameznih podjetij, osobito ne v slučajih, kakor je zgornji, ko se za precej drag denar prodaja blago skrajne slabe kakovosti. Magistrat, županstva, razne korporacije, društva in zastopstva, odnosno odbori političnih strank niso zato tukai, da bi delali reklamo za kako podjetje. Gremij trgovcev je že storil pri raznih oblastvih primerne korake, da se ne bodo dogajali več taki slučaji. Ij Velik volivni shod se je vršil včeraj zvečer za šentpeterski okraj v znani gostilni »pri rebrcah« na Viču. Ker se toči tam pod imenom vinskega mošta pristen dolenjski hruškovec in se prodajajo direktno od stojnic v Šolskem drevoredu naročene in petkrat prepovedane pristne domače krvave in jetrne klobase, ni čuda, da so prišli na shod nebrojni tisoči. Obširno dvorano so že zdavna pred napovedano uro zasedli trije ljubljanski mesarji in dva peka, ki so navdušeno odobravali izvajanja govornikov. Dr. Ravnihar je s prepričevalno besedo opisoval bedo in gorje delavstva, za kateri stari občinski svet ni imel ne smisla ne srca, tovariš Juvan pa se je toplo zavzemal za hišne posestnike, ki trpe vsled strank v hišah in vsled podgan v kleteh. Končno je se nastopil klerikalni zmaj, ki se je pripeljal na shod r, biciklom znamke »Waffenrad«, podvil svoj rep pod prednje noge in rekel: »Jaz Vam pa pravim in povem, da volile jugoslovansko zajednico! (Mrmranje.) Da, zajednicof Ti gospod e, ki so danes v zajcdnici, so vedeli, kaj se pravi spanje. Dobro spanje jc največja dobrolal Zato tudi niso napravili tramvaja. Zakaj pa naj bi se pustil pošten meščan že na vse zgodaj buditi? In sploh, kdo pa naj se vozi v tistih bingl-bongl-koretah? Pošteni ljudje imajo avtomobil ali pa vsaj kočije na gumi, ne pa na zvonec, ki samo špektakel dela. To so današnji zajedničarji že zdavne vedeli in zato so nam ohranili dragoceni jutranji mir. ln elektrika! Kaj jo je treba? Ali mora vsak vedeti, kdaj in kakšen pride pošlen meščan zjutraj domov? (Navdušeno pritrjevanje.) V Mostah nimamo ne tramvaja, j ne elektrike, pa ima vendar samo Oražen t toliko zelja, da ga cela Ljubljana pet let i ne snč! Jn komunisti! Kaj jc to, kdo o to? , V Mostah ima vsak komunist svojo hišo, I kar pa hiše nima je proletarijat in to je | Irehp f oloviti in dajati v »arbajchaust. — i Proletari'ata stari Ljubljančanje nikdar 1 niso trpeli in današnja zajednica tudi ne j in zalo Vam p avim in povem r Vol.fo za-i jcdnico! Njeno škrinja spada na nrvo nie-j sto. (Navdušeno odobravanje 100 lisoč ' n.enih poslušavcev.) lj Umrli en t Ljubljani: Karolina Kramer, ja^ebuica, 80 let. •— Kinilija Matačič, zasebnica, 70 let. — Ivan Belič. posestnik, 81 let. — Karel Žitnik, delavec. 20 let. — .Josip Uinriik, žičar, 63 let. — Božidar Kroiger, delavkin sin, 2 dni. — Ana Zveržena, delavčeva lici, 2 dni. — Zmagoshiv Trošt, železničarjev sin, 7 mesecev. -- S. Alojziju Petronija Čeh, usmiljenim, 'J3-5058« na upravo tega lista. Narodno gledišče. Drama. 'Petek, 24. novembra: JACK STRAW. Red D. | Sobota, 25. novembra: PI.OHA. Red E. i Nedelja. 26. novembra, ob 3 popoldne. KRO-JAcEK-JUNAČEK. Izven, ob 8 zve če«; 21 V' MRTVEC Ir -en. | Ponedeljek, 27. novembra: R. U. R. Rud C. Torek, Ž8. novs-mbra: Zaprto. i Opera. i Petek, 24, novembra: Zaprto, i Sobota, 25. novembra: PRODANA NEVESTA. ! Red C. i Nedelja, 26. novembra: BUTTERFLY. Gostovanje ge. Ade Poliakove. Izven. Ponedeljek, 27. novembra: Zaprto. Torek, 28. novembra: Sevilski brh'ec. Red A. Ljudski oder. Nedelja, 26. novembra: »Kirke«. (Veriž-niška komedija.) Noviteta. Predprodaja vstopnic vsaki večer od 5. do 7. ure, v nedeljo od 9.—12. dopoldne in popoldne od 3. ure naprci do začetka predstave v pisarni Ljudskega odra. Iz pisarne Ljudskega odra. >Kirke«, verižniška komedija. Novo delo dr. Alojzija Remca. Prosita. pr Shakespeare —• Othelo. Prevel Oton Zupančič. 1923. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Str. 160. Cena Din 19, po pošti Din 1.25 več. pr Pastirci pri kresu m klesn, zložil Fr. Bevk, naložila Slomškova iveia v Ljubljani, s slikami Fr. Kralia, je prav primerno Miklavževo darilo za našo mladino. pr »Boris Miran. Strunam slovo!;: Nedavno smo naznanili ta ljubek >souvenirt. Knjižici je pri-dejana pa tudi krasno izvršena slika 87 letnega sturčka-pesnika Jos. Stritarja. Je to edina Klika v celotni postavi, ki io imamo o njem, ter že sama vredna, da si naroči knjižico vsak njegov čestilec. Cena 8 Din, krasno vezana 12 Din. Jugoslovanska knjigarna. pr Zemljepis za srednje šole, I. del. Sestavil prolesor Mila;: Pajk, tretjo izdajo priredil profesor Jožef Kržišnik. Cena Din 18. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Nov na vseh zadevnih šolah težko pričakovani natis te knjige, je pravkar izšel. Rokopis je pokrajinska uprava za Slovenijo, oddelek /.a prosveto in vere že dne 20. julija t. 1., št. 2705 odobrila. Kor tvori knjiga podlago zemljepisnemu pouku na srednjih šolah, bomo o njej še spregovorili v posebni oceni. V kratkem pride v tisk tudi II. del prof. Pajkovega Zemljepisa, ki ga je priredil prof. Prijatelj. pr Koledarček Jugoslovanske kmetske svete postaja v naših kmetskih družinah prav tako vsakdanja ln nujno potrebna knjižica kakor »Družinska pratika« ali pa knjige Družbe sv. Mohorja. Vsako loto izide koledarček v večji nakladi in z veseljem ga sprejmejo povsod, kjer so ga spoznali. Letošnji koledarček se odlikuje posebno po svoji praktični vsebini. Naj omenimo le nekaj naslovov: t. Tabele: Kako se zračuna kubična mera okrogiih debel in klnd; preračunanje pesti v metei-sko mero; koliko časa traja pojatev pri domačih živalih; razmerje med živo težo in težo zaklane živali; koledar brejosti. 2. Sestavki: Prva pomoč ponesrečenim ljudem; krmila in krmljenje; potrebni nauki za sadjerejo; mlečni posnemalniki; živalske kužne bolezni in cepljenje; prva pomoč pri nezgodah in boleznih domačih živali; miglaji čebelarjem-začet-nikom; postavne določbe glede jamstva pri kupčijah z Živino. Tako obsežna knjižica je pač vredna borih 7.50 Din. Če je naroči 10 izvodov skupno, 7 Din. — Dobiva se v Tajništvu JKZ, Ljubljana, Jugoslovanski knjigarni, Ljubljana, v prodajalni K. T. D. Ničman. Ljubljana, v tajništvu SLS Maribor, Cirilovi knjigarni Maribor, Tajništvu SLS Celje, v tajništvu SLS Novomesto, I. Krajec nasl. Novoinesto, v bukvami »Ilirija« v Kranju. pr Dr. Ivan DujmuSič: Katolik i štarapa. — Sarajevo 1922. Tisak Hrv. Tiskare d. d. Naklada Hrvatske Knjižare. Str. 128, cena K 40, po povzetju K 44. — Pisatelj je zbral gradivo za obrambo dobrega in pobijanje slabega tiska ter je v poljudni obliki obdelal. Knjigo najtopleje priporočamo. Or!oy$ki vestnik. Podzvezni svet O. P. (Seja vodstva O. P.) Opozarjamo okrožja, da so vrši podzvezni svet v nedeljo, 26. t. m. ob 9. uri dopoldne v prostorih Orlovske podzveze v Ljubljani, Ljudski dom. Udeležba predsednikov okrožij obvezna (glej §§ 237— 240 poslovnika). Turlstška in šport. Ilirija : Jadran — Ilirija II : Korotan, Kranj. Na igrišču Ilirije pred drž. kolodvorom se vrši v nedeljo 26. t. m. ob pol 3. uri nogometna tekma med Ilirijo in Jadranom in ob 1. uri kot predigra tekma med Korotanom iz Kranja in II. m. Ilirije. S. K. Primorje rez. : S. K. Jadran 8 :3 (0 : 2). S. K. Jadran se vidno boljša ter pričenja gojiti liombinacijsko igro, povsem slično oni Ilirije. To-pot je nastopil ojačen na desnem krilu z Ilirjanom Weibl-nom. Toda odkritosrčno povedano, smo z ozirom na to in svoječasno notico v :Slovencuc, od njega veliko več pričakovali. Iz tega vzroka je najbrž tudi Primorje ojačilo svojo rezervo z dvema igralcema iz prvega moštva, ki so pa bili razen srednjega napadalca pod svojo običajno formo. V prvem polčasu se rezerva Primorja ni mogla znajti, posebno obramba je igrala raztrgano, vsled česar se je posrečilo Jadranu zabiti v kratkem času dva gola. Občudovali pa smo vstrajnoot in požrtvovalnost Jadrana posebno v drugi polovici, ko je. Primorje neprestano oblegalo njegova vrata. Od Jadrana je najbolj ugajal srednji krilec in obramba, medlem ko je bil \Veibl na desnem krilu indisponiran ter slal vedno v off-seldu enako kakor leva zveza Primorja. Sodil je g. Kramaršič dobro in nepristransko, samo želimo, da bi odločneje nastopal. /imski spurl v Bohinju obeta letos postati jako živahen. Po inicijativi agilnega Turistovskega kluba :■ Skala« se je osnovala pred kratkim v Bohinjski Bistrici bohinjska podružnica tega društva, ki si je postavila nalogo, organizirati nanovo zimski šport v Bohinju, ki je bil nekdaj že lepo razvit, n se po vojni ni mogel nikakor opomoci. Zveza za tujski promet vSloveniji, lci' razpolaga čea nekdanje sankališče »Belvedere«, ja priskočila omenjeni podružnici T. k. »Skala c na pomoč ter mu odstopila za letos sankališče ^Belvcuere«, vrh-tega pa prepustila vporabo svojega bogatega ziin-sko-sportnega materiala ua sankali, itd. Dne 22. oktobra sta si obe organizaciji ogledali sankališče »Belvederet in zimsko-sportni material. Dognalo se jo, da je žalibog med vojno sankališče zelo trpelo. Kakor čujemo, so dela že v polnem tiru, sankališče se ne samo popravlja, ampak tudi podaljšuje. V hotelu > Triglav«, kjer je nastanjena stalna podružnica T. K. Skala, in v drugih hotelih, je izvrstno preskrbljeno za goste s toplimi sobami in 7. dobro in ceno hrano. O vseh podrobnostih se bode jugoslovanska športna publika pravočasno obvestila. Kukor čujemo, pripravlja T. K. »Skala« tudi smuške tekme, izmed katerih se bode prva in najimenitnejša na čez 1700 m visokem Ratitov-cu vršila že o Božiču. Poizvedovanja. Izgubil je na semnji dan 13. t. m. n« postajP Radeče pri Zidanem mostu ubog kmetič 1300 d« 1400 dinarjev. Če je denar kdo našel, se prosi, na; ga proti primerni nagradi pošlje na naslov: Jane* Kozinc, Ledina št. 46, p. Sevnica ob Savi. Najdena je bila ženska srebrna ura z m ono-gramom. Izgubitelj jo dobi pri magistratuem slugi Antonu ftvigelju, mestna hiša na Pruhal, pritličje. Ljubljana 306 m n. m. vlš. O&u opazovati i*. liUl o-meto v ni m ilituio-matei v C P.ILIVU, tliloi cnen v O Nebo, vetrov t'auarm