THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OP AMERICA. AMERIKANSKI SLOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRU2INE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO. — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian organizations.) ŠTEV. (No.) 229. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 29. NOVEMBRA — THURSDAY, NOVEMBER 29, 1928. LETNIK XXXVIL Aim. del. zveza proti radiKalcem.-O svobobi v Italiji. AMERIŠKA DELAVSKA ZVEZA PROTI PRISELJEVANJU TUJEZEMSKIH DELAVCEV. — SPREJETA JE TUDI OSTRA RESOLUCIJA PROTI KOMUNISTOM IN DRUGIM RADIKALNIM ELEMENTOM MED AMERIŠKIMI DELAVCI. New Orleans, La. — Konvencija Ameriške delavske federacije, ki je bila za par dni prekinjena radi ogromnega dela, ki so ga imeli izvršiti razni odseki, je začela v pon-deljek zopet zborovali. V pon-deljek in torek se je vršilo povečini sprejemanje raznih resolucij in debatiranje o istih. Včeraj pa je bila predložena na novo resolucija o priseljevanju tujezemskega delavstva v Združene države. Predsednik resolucijskega odbora je izjavil: "Priseljevanje tujezemskihj delavcev je treba prav strogo, omejiti. Mi imamo v deželi stotisoče ljudi, ki so brez dela in si ne morejo najti potrebne-' ga kruha. Čemu vabiti in do-j puščati, tujezemske delavce,' da prihajajo v deželo in s tem! povečujejo bedo med delavci? Seveda za one, ki imajo svoje sorodnike v tej deželi je prav, da se priseljeniška postava o-mili, a ne tako. da bi pod pretvezo iste prihajali sem drugi iskat dela, ki ga še za naše de-1 lavce ni." ^ | Rev. Father Maguire je imel ) na zbornico znamenit govor, v katerem je pretresava! vprašanje izdajanja sodnih prepovedi proti delavcem v slučaju stavk in delavskih sporov. Obsojal je to taktiko delodajalcev v več slučajih in povdaril, da Ameriška delavska federacija je s svojo resolucijo, ki jo je sprejela, da se uzakoni postava, ki ne sme dovoljevati zlorabe injukcije, je največji prispevek k borbi za osebno svobodo v Združenih državah. Njegov govor je zbornica sprejela s živahno aklamacijo. Radikalni elementi, med katerimi so najbolj živahni komunisti še vedno sejejo notranje spore v organizaciji, je povdaril predsednik Green. Vsi govorniki so pobijali in obsojali delovanje in nergovanje radikalcev. Proti njim je bila sprejeta krepka resolucija, da se imajo vsi radikalci, kakor hitro se dokaže, da so v zvezi s komunisti in da sejejo kak razdor v vrste delavcev takoj izključiti iz zveze. Konvencija je tudi odobrila pomoč 27. štrajkarjem v Ke-noshi. ki so bili obsojeni radi preziranja sodišča in zakona, ker niso hoteli plačati denarne globe, na katere so bili obsojeni na sodišču v Milwaukee. -o--; HINDENBURGOV NEČAK ! UMORJEN. Berlin, Nemčija. — Albert ( Kurz, umetniški slikar, nečak, od slavnega nemškega genera-1, la Hindenburga, je bil te dni umorjen na skrivnosten način.' Živel je kakor puščavnik v svo-' ji vili "Villa Werden", blizu' Berlina in brez izvanrednega vzroka ni nikogar pustil v vilo. Zelo rad pa se je sprehajal po' vrtu ob strani vile. Nekega dne. ker ga ni bilo nikjer videti, so pričeli iskati in so ga našli mrtvega — umorjenega na brutalen način. 'Iz kakšnega vzroka je bil umorjen, še ni znano. MUSSOLINI PRITISKA M LASTNI NAROD. Mussolini je izdal novo odredbo, da se narod iz dežele ne sme več naseljevati v mesta. — Tudi delodajalci v mestih ne bodo sprejemali delavcev iz dežele. Rim Italija. — Opirajoč se na odredbo velikega diktatorja Mussolinija, je prefekt v mestu Rovigno razglasil prepoved, da se v njegovem dis-triktu ne smejo več naseljevati ljudje, ki prihajajo iz dežele v mesto. Poleg tega pa mora vsaka oseba, ki hoče priti v mesto po opravku, dobiti od policije posebno dovoljenje, in sicer 15 dni poprej, kakor želi priti v mesto. Nadalje se bo po mestu upe-ljalo natančno preiskavo in vsaka oseba ali družina, ki se je pred časom priselila iz dežele in ni zmožna, da bi se lahko preživela, jo bodo oblasti izgnale zi mesta, nazaj na deželo, od koder je kdo prišel. Tako se je pričel prvi naskok proti italijanskemu preprostemu prebivalstvu, temu pa prav pridno sledijo tudi drugi prefekti po raznih mestih. Obrtniki in delodajalci po mestih se pa tega veselijo, češ, da tako se bo omejilo kom-pcticijo in da to bo za njih koristno, ker ljudje iz dežele ne bodo smeli v mestih pričeti ene! ali druge obrti. Zato so tudi sklenili med seboj, da ljudi i7 dežele ne bodo več sprejemati v službo. t Take so torej razmere v Mussoliniji. V Italiji menda sploh ni več nobenega moža, kajti vse že pleše, kakor žvižga Mussolini. Take svobode,' kakoršna vlada v Mussoliniji.1 menda ni nikjer drugje na sve-tu. Menda jo ni Italijanom' nihče "fovš"! -o- ŽENA UMORJENA. Bakersfield, Calif. — Po neznanem lopovu je bila napa-1 dena in umorjena Mrs. Paul C. Hunnicutt, stara 45 let. Ker so ženo pogrešali, so jo pričeli iskati po hiši. Ko njen sin od-1 pre vrata v stranišču, da bi pogledal ako se mati tam nahaja, mu je pa mrtvo truplo matere padlo v njegove roke. Kdo je zločinec tega umora, še ni znano. -o- SMRTNA KOSA. Chicago, 111. — V nedeljo1 zjutraj je umrl rojak Josip1 Štibernik, krojač na 1843 So. May Street, zastrupljen s plinom. V starem kraju zapušča dva sina in eno hčer. Sorodni-J kom sožalje, pokojniku pa bo-j di lahka ameriška žemljica! KRIZA V IRSKEM PARLAMENTU. Belfast, Irsko. — Do splošne krize v irskem parlamentu je prišlo te dni, ko so bili J. Devlin in še šest drugih zastopnikov narodne stranke, izključeni iz parlamentnega zasedanja. Sedem ostalih članov narodne stranke, ko so to videli, so prostor prostovoljno in mirno zapustili ter odšli. AMERIKANEC V PARIZU. NEMIRNE Y0LITYE V MEHIKI. — Bremerton, Wash. Brezžično poročilo je poročalo, da se je neka mala ladja "Prince of Wales" z 98 ton, last od "Neill Transportation Co.", v Alaski, ki je prevažala gazo-lin, minulo nedeljo potopila. Vse moštvo in poštne pošiljat-ve so pa srečno rešili. Zgodovinarji v Mehiki trdijo, da tako nečastnih dejstev v poslanski zbornici kakor zdaj, se še ni zgodilo v Mehiki. — Eden ustreljen, 50 ranjenih. —o— Mexico City, Mehika. — Dne 25. novembra, so se v Mehiki, v državi Pueblo, vršile volitve za guvernerja. Bilo je imenovanih več kandidatov in vsaki kandidat je imel za seboj svojo stranko. Že v pričet-ku so se volitve vršile bolj nemirno, potem pa je nemir čim-dalje bolj in bolj naraščal. Mnogo volilcev, ko so videli ta nemir, se je vrnilo, zapustili so volišče, ne da bi. oddali svoje glasove. V veliki zmešnjavi se je pričelo voziti po ulicah z avtomobili. ki so bili last vlade ali pa poslancev samih in to je povzročalo, da so se nemiri še povečali. Pred uradom Senorja De La Sierra, ki je bil eden izmed kandidatov za guvernerja in je bil pri nasprotni stranki močno osovražen, se je pričelo streljanje. Hipolito Terreros je bil ustreljen in je kmalu nato umrl, pet drugih oseb pa je bilo močno ranjenih. Policija je dognala, da skupno v tem nemiru je bilo ranjenih nad 50 oseb. Zvezini agentje in vojaštvo je bilo potem potem poslano na lice mesta, da je naredilo mir in varovalo poslance pred pretečo nevarnostjo; Volitve pa niso bile dovršene in zdaj si štirje kandidatje lastijo pravico, da so zmagali za mesto guvernerja. -o- BOLEZEN ANGLEŠKEGA KRALJA SE SLABŠA. London, Anglija. — Velikanska množica ljudi se vedno zbira pred palačo, v kateri kralj George leži na bolniški postelji. Vsakdo želi videti poročilo o kraljevi bolezni, ker vsaka sprememba se poroča na posebni deski pred palačo. Dne 27. nov. ob 6. uri zjutraj, se je poročalo, da se je bolezen poslabšala in vročica je znašala že 101.6 stopinj -o- NAROČNIKOM NA ZNANJE Ker jc danes narodni praznik Zahvalni dan, delo v naši tiske.mi počiva in jutršnja številka radi tega ne izide. Pri-hodnja številka izide zopet v soboto, 1. decembra, kar naj blagovolijo naročniki vzeti na znanje. -0- Opozarjajte sto je prijatelje in znance na zanimive pore«ti » "Amerikanskem Slovencu!" Slika predstavlja Warden McK. Wilsona iz Washingtona, D. C., katerega je te dni imenoval državni tajnik Kellogg za načelnika tiskovnega urada v poslaništvu Združenih držav v Parizu. KRIŽEM SYETA. — Princenton, N. J. — V Princetonu je te dni .pogorela neka znanstvena šola, "John C. Green School of Science*'. Kaj je povzročilo požar, se še ne poroča. Pogorela je vsa no-trajna oprema, izven nekat«*-rih predmetov, ki so bili last profesorja in so jih dijaki v naglici rešili. Skupna škoda znaša nad $200,000.00. — Praga, Čehoslovaško. — V Pragi so te dni imeli komunisti politični shod, na katerem je prišlo do spopada. En komunist in en orožnik sta bila pri tem ubita, ranjenih pa je bilo več komunistov. — Chicago, 111. — Te dni je Hosnel v Chicago Dr. C. M. de Cesbedes, tajnik javnih naprav na otoku Kubi in z njim tudi več inženirjev, da si ogledajo »meriški sistem javnih naprav. Kot se poroča, bo vlada ra Kubi. za prihodnjih par let poverila $200,000,000. za javne naprave. — Walkerville. Ont., Kano-da. — Leonard Flo iz Ann Arbor. Mich., bivši armadni zra-koplovec, se je te dni podal sam z aroplanom na dolgi polet, iz Walkerville, Kanada, v Havana, Kuba. — Oslo. Norvedija. — Časniki v Aftenposten poročajo, da je norveški pisatelj, Sigrid Undset. ki je prejel visoko nagrado $42,000.00 za literarno delo v letu 1928, vso to svoto podaril za dobre namene revnim družinam. Polovico tega zneska je v prvi vrsti nakazano starišem. kateri so tako revni, da svojih otrok ne morejo duševno vzgojevati. To pa naj jim služi, da otrokom dajo primerno izobrazbo. — Chicago, 111. — Policija Chicagi išče dva brata, Charle-sa in Roberta Conroy, ker sta obdolžena, da sta ustrelila "salonerja" Thomasa Conway, ki je imel svoje prostore na 3501 So. California ave. — Pariz, Francija. — Te dni je umrl v Franciji gen. H. Destickei^ bivši poveljnik v maršal Fochovem štabu. De-sticker je bil vse skozi vzoren vojak in vesten poveljnik. Leta 1921, je tudi spremljal maršala Focha, na potovanju v Združene države. Pokojni je bil star 63 let ko je umrl. ZA NATANČNEJE NADZOROVANJE NASELJENCEV. New Orleans, La. — Na konvenciji "Ameriške Delavske Zveze" se je odobrilo načrt, za strogo nadzorstvo pri vstopu novih naseljencev, da se vsakemu pride na sled, jeli prišel v Ameriko pravim potom, ali ne. V to svrho naj se tudi pomnože straže, ki čuvajo vhode v pristaniščih. POMANJKANJE ŽITA V RUSIJI. Iz Jugoslavije* HRVATJE DOBIJO DVA KATOLIŠKA DNEVNIKA._RO- PAR, KI JE ROGOVILIL PO GORENJSKEM PRI-JET. — LETALSKA NES REČA V NOVEM SADU. — DRUGE VESTI IZ DOMOVINE. Izmed vseh drugih živil, v Rusiji žita najbolj primanjkuje. — Kmetje prodajajo perutnino, da si za visoko ceno kupijo kruha. Odessa, Ukrajina. — Po Rusiji potuje neki ameriški časni-3ki poročevalec, ki stalno poroča o razmerah v dotičnih krajih. Ker pa vedno potuje iz kraja v kraj in ker razmere niso povsod jednake, tudi on pošilja različna poročila iz posameznih krajev. Zadnje poročilo se glasi: "Te dni sem potoval z avtomobilom po raznih krajih U-krajine in ob romunski meji. Vse prebivalstvo po teh krajih se nahaja v velikem pomanjkanju z živili, povsod pa naj-boli primanjkuje žita. Ko sem se ustavil ob nekem mlinu pri Dnjestru, sem naletel par družin, ki so čakale, da se jim je zmlelo žito, katero so si kupili za drag: denar. Pripovedovali so, da so prodali 24 prosi za $18.00, ko so iste 'peljali v 80 milj oddaljeno mesto in si tam potem kupili nekoliko žita, da si spečejo tako 1 zaželjenega kruha. i Pri Rusih in Ukrajincih, je ^pmreč kruh njihova glavna hrana. Ako kruha nimajo, potem mislijo, da radi pomanjkanja kruha, jim vsega manjka. Kruh se je pa zdaj tam tudi tako podražil, da je skoro neverjetno. Lansko leto je 14 in pol unč kruha veljalo tri a-meriške cente, to leto pa isto množino kruha velja 12 centov. -o- DRUŠTVENO NAZNANILO. Waukegan, 111. — Vsemu članstvu društva sv. Družino, štev. 6. DSD. v Waukeganu se naznanja, da se vrši v nedeljo dne 2. dec. t. 1. glavna letna seja našega društva. Na seji bo za rešiti več raznih točk. Najprvo volitev novih odbornikov in potem druge razne stvari za zboljšanje društva. Zato nridite vsi brez izjeme! Udeležite se polnoštevilno letne in glavne seje. Pokažite, da se zanimate za društvo. Seja se vrši točno ob 1. uri v šolskih prostorih. S bratskim pozdravom. Jos. L. Drasler Jr.f tajnik. -o- — Berlin, Nemčija. — Nemški admiral Reinhard Scheer. je te dni umrl v starosti 65 let. Bil je slaven kot zmagovalec V bitki pri Jutland, vsled česar I ga je vsa Nemčija slavila. Za njim žal ju je jo republikanci, ■ kakor tudi anarhisti. Naročajte najstarejši slovenski list v Ameriki "Ameri ikonski Slovenec!" Nova hrvatska dnevnika. "Narodna politika" v Zagrebu javlja, da bo z novim letom postala dnevnik kot politično glasilo Hrvatske pučke stranke. "Katoliški tjednik" v Sarajevu pa naznanja, da bo tudi postal "Katoliški dnevnik" kot glasilo "Katoliške akcije". Ker je Katoliška akcija nepolitična, mora biti tudi ta "Katoliški dnevnik nepolitičen. "Narodna politika" pa seve mora biti politična, ker zastopa politično Hrv. pučko stranko. Zagrebški politiki, pristaši Hrv. pučke stranke, pridno nabirajo sklad za politični dnevnik, kakor nabirajo Sarajevčani sklad za nepolitični dnevnik Kat. akcije. Oba dnevnika bosta imela na Hrvatskem veliko dela. -o- Prijet ropar. V torek 6. nov. so orožniki na Jesenicah aretirali nevarnega zločinca, ki je doma v okolici Beljaka na Koroškem. Izdajal se je pod imeni Rebernig, Eilholzer, Schinkowitz, kot mesarski pomočnik in pa kot puškar. Izvršil je po Gorenjskem več tatvin, tako n. pr. v Kranjski gori ,v Železnikih, v Podbrezjah, na Dobravi itd. V noči od preteklega petka na soboto se je pridružil na cesti iz Brezij v Radovljico posset-niku Jakobu Pogačniku. Med potjo je nenadoma segel Pogačniku v žep in mu oropal denarnico, v kateri je bilo 14.000 Din. Nato je pobegnil v temno noč. Oropani denar je zapravil z raznimi ženskami, s katerimi je popival. Pri aretaciji so našli pri njem še 3000 Din. Zasledujejo ga tudi avstrijske oblasti radi raznih tatvin in pustolovščin. -o- Huda letalska nesreča v Novem Sadu. V četrtek 8. nov. nekaj minut pred poldnem se je v Novem Sadu, kakor že smo včeraj poročali med brzojavkami, pripetila huda letalska nesreča. Nekemu letalu tipa Bre-guet 19 so se med poletom odlomila krila. Radi tega se je letalo strmoglavilo v Jevrejsko ulico sredi Novega Sada. Pilot, podnarednik Sirovič, se je v hipu spremenil v ogljeno kepo, letalo pa v kup razvalin. Pri padcu je letalo poškodova-; lo dve hiši, pretrgalo telefonske in električne žice ter hudo ranilo učenko tretje gimnazije Zorko Opačičevo, ki so jo prepeljali v bolnišnico in operirali, vendar pa je malo upa-nia, da bi ostala pri življenju. -o- Pri likanju se zadušil. Grozna nesreča se je te dni pripetila v vasi Ceriču pri Apa-tinu. 181etna Eva Melar in njena 12Ietna sestra Ana sta likali v zaprtem prostoru perilo, j Iz likalnika pa so uhajali ogljikovi plini, ki jih deklici nista začutili. Plini so obe deklici o-j mamili, tako da se nista mogli rešiti. Obe sta omedleli. Ko ju dva dni ni bilo na spregled, so in našli sosedje vdrli v hišo obe deklici mrtvi. -o- Dubrovniškega pomožnega škofa zadela kap. V Dubrovniku so našli 7. nov. nezavestnega v svoji postelji tamkajšnjega pomožnega škofa dona Vlaha Barbica. Takoj je bil poklican zdravnik dr. M. Kadič, ki je izjavil, da je pom tržnega .škofa zadela kap v desno možgansko krilo. Njegovo stanje je brezupno. -o- Škrlatinka v Vojvodini. V Vojvodini se škrlatinka zelo širi. Zdravstvene oblasti so v Subotici ukinile šolski pouk. Metlika. Novi zvonovi v Bojanji vasi, župnija Radovica, so bili blagoslovljeni 3. nov., zunanja slovesnost pa se je vršila v nedeljo. Zvonovi so zelo solidno delo ljubljanskih združenih livarn. Domačini in okoličani so prav Zadovoljni z njimi, po-isebno ker zelo sličijo starim zvonovom, katere je bila ugrabila vojska. Velik požar pri Splitu. Te dni je izbruhnil v vasi !><-jemu pri Splitu velik požar, k' je uničil šest kmetskih hiš. -o--- Nenadna smrt delavca. Pri stavbni tvrdki "Slograd" na Jesenicah je umrl nenadne smrti delavec Matija Gumilar, rojen 1898 in pristojen v občino Gornjo Lendavo v Prek-murju. -o- Smrtna žetev. Po daljši bolezni jo preminul 7. novembra dop. v starosti 58 let g. Ivan Smolej, hi^ni posestnik na Savi. — Umrl je v Rečici ob Savinji g. Stiglic. -o- Ako se ti "Amerikan*k» iJopuHp. r>o**ej to «vo-jim prijateljem in rnancem 'n Tirinnror! i i Ti H* «1 f»n nn. ro£»f IZŠEL JE KOLEDAR AVE MARIJE za leto 1929. Je izredno zanimiv. Letos prinaša skoro same izvirne reči. Marsikaj, kar je v njem, bo ohranilo trajno vrednost. Trajne vrednosti so zlasti nekateri članki. Zraven teh boš pa našel v koledarju tudi precej povesti. Zelo dobro je obdelan pregled iz političnega in katoliškega življenja narodov. Prinaša izredno veliko število poročil iz naselbin. Krasijo ga številne slike. Kar je nekaj novega in posebnega je to, da posveča pozornost tudi naši mladini in ima vsled tega tudi nekaj angleškega berila. Rojaki, sezite po novem koledarju in ga čim prej naročite pri Upravi Ave Marije v Le-montu. Opozarjamo vas, da smo imeli čez 4000 naroČil, 6e preden je koledar izšel. AMERIKANSKI SLOVENEC hrrs in ujiUitjii slovenski list ▼ Ameriki. UniDOvljen leta 1S91 'Hat* 1«v runu nedelj, po- liicvov CK .11 a^nikxli. izdaja, in tisk«: .DINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in oprave: a49 W. 22nd St., Chicago, HI. Telefon; CANAL 009« The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Mon. ■ny and the day after holidays* Naročnina] a celo leto . i po! leta _ Za Chicago, * celo leto — i pol leta _ _$5.00 _ 2J0 Kanado in Evropo: __$6.0i __3.00 Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: i 849 W. 22nd St., Chicago, III. Phone: CANAL 0098 Subscription: "or one year ________ For half a year______ „$5.0< „ 2.50 Chicago, Canada and Europe: "or one year______________$6.Of or half a year________________3.0C DOPISI vainega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na ured iStvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tedni * čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa'se ne ozira.—Rokopisov -rcdniitvo ne vrača. POZOR. — Številka poleg vašega naslova na listu znači, c kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker sem veliko pomagate listu. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at -tcago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Zahvalni dan. narod, ki ga je priobčil v katoliških listih eksekutivni odbor za shod. Dolžnost katoliških društev je, da vzamejo v pretres tudi vprašanje vseslovenskega-katoliškega shoda v Ameriki. Da je to naravnost direktna dolžnost katoliških društev, menda ni potreba posebej povdarjati. Saj shod ima namen pojačiti ravno naša katoliška društva, kako da bi potem društva ne b*la za shod. Naravno, društva so poklicana na najjačje sodelovanje pri izvedbi shoda. Priprave za shod so v zvezi z velikimi stroški. Treba bo prostovoljnih prispevkov v ta namen, ki jih bo sprejemal eksekutivni odbor shoda. Društva in posamezniki, ki se bodo zavedali v tem oziru svojih dolžnosti napram shodu, bodo gotovo prispevali po danih močeh za shod. Na letnih sejah društev je najlepša prilika za to, da dru-štveniki določijo, kako in na kak način se bo pomagalo pri shodu. Tu se določi lahko tudi, kaj naj se prispeva v gmotnem oziru za katoliški shod. , Na delo, narod, za vseslovenski katoliški shod! Thanksgiving Day ali Dan zahvale je uradni praznik v vseh državah in teritorijih Združenih držav. Že od davna je običaj, da predsednik Združenih držav in guvernerji posameznih držav označujejo zadnji četrtek v novembru kot dan, ki ni« i služi svečanostim zahvale. Ideja proslave Zahvalnega dne je starodavna in jo srečamo skoraj pri vseh narodih. Stari Hebrejci. Grki, Rimljani in Saksonci na Angleškem so proslavljali, pa tako tudi stari Slovani so praznovali svoje dočetke. ko se je ljudstvo radovalo radi dovršene žetve in se zahvaljalo Bogu za storjene dobrote. Prva proslava zahvalnosti v Ameriki je bila dožetnica Pil-grimcev v Plymouthu 1. 1G21. To je bilo v jeseni po tragičnem letu, v katerem je pomrla polovica naseljencev, ki so prišli z j ladjo Mayflower. Vendarle oni, ki so preostali, niso izgubili' vere ni nade v boljšo bodočnost. Posejali so koruzo, kakor j so se naučili od Indijancev, ter pšenico in ječmen. Žetev je bila obilna, daleč nad pričakovanjem, in prvaki so sklenili; proslaviti dan v zahvalo Bogu. Po opisu soudeležencev iega j prvega Zahvalnega dne, je naselbina odposlala štiri ljudi na TONE HODI NA OBISKE. Joliet, 111. V nedeljo jutro je bilo precej hladno. Okrog 10 stopinj nad ničlo je kazalo živo srebro. Soince je pozneje ogrele naš hrib in okrog poldne je bilo prav prijazno na našem hribu. Pa pojdem malo na sprehod, sem dejal. Korakal sem počasi preko Ruby Streeta, tja mimo Grahkove gostilne. Še kak blok naprej živi moj prijatelj X. Ko sem šel mimo hiše, pa zadnjem klic: "No. kaj pa tebe nese tod okrog?" — "He, noge pa ta-le pot," odgovorim. Naslonil se je na "fenc" in mi ie začel razkladati 10 in ono. j .Naenkrat pa .ie najin pogovor i nanesel o letošnjem kalifornij- pticji lov m ta ie bil tako uspesen, da je število ubitih divjih. , . , „ 1 , , ,, . . . , . i • 01 i skem priaelku. be predno sva puranov bilo zadostno za vso naselbino skozi teden dni. Sku-i . , . , , - "...............kakšnega " „n T , . , ,, ... i si povedala, pina 90 Indijancev skupaj s poglavarjem Massasoit ]e prišla-. ... . .. _ ,. - ' .. i letos naredila, sem bil ze v goste. Svečanosti so traiale tri dni in ves cas so se ljucij" z gostmi vred gostili in zabavali. Pred svojim • odhodom so zadovoljni Indijanci vlovili pet srn in jih poklonili svojim po-gostiteljem. Ta proslava je ustanovila tradicijo Zahvalnega dne v Ameriki. Puran je ostal tradicijonalna jed tega dne. Obed Zahvalnega dne navadno obstoja tudi iz raznih drugih jedi, med katere absolutno spada bučno pecivo (pumpkin pie). Pa tudi omake iz brusnic (cranberry sauce) človek ne sme pozabiti. Vse to izvira iz prve prosdlave Zahvalnega dne. Zahvaini dan je postni vsenarodni običaj, ali nikjer se ta dan ne proslavlja z večjo navdušenostjo kot v newengland-s1 ih državah, kjer še vedno živi največ potomcev starih Pil-•imcev. Zahvalni dan se smatra velikim družinskim praznikom, ko se vsi člani družine, morda drugače raztreseni, zberejo okoli iste mize, da se skupno povesele in skupno zahvalijo Bogu za prejete dobrote med letom. Pač lepa navada, ki je vredna posnemanja. -o- Na delo za katoliški shod. Tam se nič ne smili oče svoj'mu sinu, sin pa tud' očetu ne . . . Krogla priletela, v srce me zadela in me težko ranila . . ." Tako, vidite, je na našem hribu zopet vse nekam oživelo. Bolj vesele, pa tudi bolj rdeče obraze zdaj srečuješ, kakor pa si jih proti koncu poletja in začetkom jeseni. Koncem konca na svetu še ni tako slabo, kakor mislimo. Pri nas v Jolietu napovedujejo boljše čase za prihodnje leto. Pravijo, da se bo potrošilo v našem mestu samo za stav-binska dela okrog 10 milijonov dolarjev. Zato pravijo, bo dela dovolj za vsakega. Če bo res? Lansko leto so tudi obljubova-li, pa je bilo letošnje leto prav slabo. Umrl je te dni v naši nasol- sva si po- vablftn, da pokusim. Veste. Tone si pa v takih slučajih nikdar ne dovoli dvakrat zato sem sledil prijatelju \ "down-stairs". Pa nisva bila ? prijateljem dve minuti spodaj, street. Pogreb se je vršil v pe-jsta že prišla nadaljna dva pri-(tek iz cerkve sv. Jožefa. Po-j iatelja. "Iz down-stairsa" smojgrreb je imel v oskrbi naš u-sli v hišo in tam se je naš pro-jgiedni pogrebni zavod Nema- e-|nich & Sons. Sorodnikom naše sožalje, pokojnemu pa naj sve- skega pevca Mr. Šublja, ga .ganejo tako globoko v srcu, da se nahaja v duhu v svojem rojstnem krajp. V človeku se zopet obudijo vsi spomini o stari lepi slovenski domovini. Človek se počuti, kakor bi se v resnici nahajal v tistih lepih krajih, kjer smo se v mladih letih po mladeniško zabavali s petjem po travnikih in po vaseh ob večernih urah. Zatorej rojaki, udeležite se vsi te redke prireditve, kajti ne bo vam žal, da se še 6nkrat spominjate te lepe in mile naše slovenske domovine, na katero nas bodo oživele ter spominjale lepe in mile slovenske pesmi iz grla našega umetnika Mr. Antona Šublja, saj morda prvikrat ter mogoče zadnjikrat. Zatorej, rojaki, ne zamudite te redke priložnosti, da slišite našega umetnika petja dne 2. decembra ob pol osmih zvečer v Eveleth Auditorium. Fr. Peterlin. -o- GLAS S SHEBOYGANSKEGA ! HRIBA. spominov iz stare domovine. Nisem Dolenjec, pa vseeno me zelo zanima njegovo potovanje po Dolenjskem. Dalje -želim tudi, da bi še dolgo cvetela spomlad, ki tako krasi naš list — "Pisano polje" izpod peresa č. g. J. M. Trunka. Bog vam daj še mnogo takih rožic, koje dajete vohati brezverskim učenjakom. Sedaj pa pozdravljeni vsi či-tatelji A. S.! Jacob Prestor. -o- ŠUBLJEV KONCERT NA SLOVENSKEM ZAPADU. Nesporazumi jen je. — Gospodična (v knjižnici) : Kako si vendar drznete gospod, poljubiti me?! Knjižničar: Moj Bog, saj ste vendar rekli, naj vam kaj po svojem okusu! Pueblo, Colo. • Kjerkoli po širni zemlji žive Slovenci, tam se sliši slovenska pesem. Slovenec je rojen pevec, melodija je njemu priroje-! vsoto denarja na. zato se pa Slovenci kaj ra- j ukrade! ::e vt\ di udeležijo slovenskih nrirc- Kažipot. — Gospo:!: Vaš časopis naj vzame vrag! U r e d ni k : Zakaj ve n d ar ? Gospod: Predvčerajšnjim - te da je v moje stanoval je pisal vdrl tat in mi u k radi 1 in da k s; te ure, ki zala zraven v yiivd-.ili:." ve iii o ■dr. i k : M:.:- i poročilo ? Prav ditev, še posebno pevskih pri-j reditev. To so Slovenci že več-|r< krat pokazali tukaj \ Puebli.j Gospod: Vselej kadar je pevsko dru-jje drugo noč spet štvo Prešeren priredilo kon- ukradel še uro! cert, je bila dvorana nabito • * * polna. In pevsko društvo Pre- Sheboygan, Wis. ,šeren je našemu občinstvu zat;; Tukaj v naši naselbini se je | globoko hvaležno. Člani Preže pokazalo, da so s«edaj zopetjšerna so že ob neštetih prili-__ i i --1-' pokazali hvaležnost s tem, , da so ob raznih nrireditv- na-1 na krmilu kapitalisti. Do voli tev se je povsod delalo s peine paro po vseh tovarnah. Sedaj pa je kar naenkrat začelo vse počasi. A ko ne bo kaj boljše, bo slabo za našo naselbino. Mi smo tukaj navajeni sedaj na dobre čase. Zabavamo se zmeraj z raznovrstnimi zabavami. Zmeraj imamo kaj novega in veselega. 18. novembra smo imeli igro Ugodno. jako rad baš r.imam vas. E.: No — ;nre1 ni kal >lio i) :.Ot lOtl'' prišel in Jaz bi \ služi .a dela vel ni je le- ii- rn i ni bolje! stopali, ali v skupini ali pa posamezno. Ker vemo, da slovenska javnost v Pueblo, Colo., želi slišati lepo slovensko pesem, zato j< pevsko društvo Preš« * en >a: vas preskrbelo nekaj lepega, nekaj posebnega. V Združenih državah • • daj nahaja in sicer na pe* -k' cud (V'no var ugnau na zen-vlo- mii Priča: M moj mož, ki domo' : rr 4. 1 en-de- V i r< cl-. Ali mi molk pred m ot, ?n temu za- c.-na. ki so edno ' i »5.; da, da smo v taki naselbini, da cembra prihranijo za Šu'< lo-.ne moremo pokazati našo igro i koncert. Nobenemu ne bo Sedaj, ko imamo izvoljen eksekutivni odbor za izvedbo vseslovenskega katoliškega shoda v Ameriki, stoji pred nami veliko delo in velika odgovornost. Eksekutivni odbor shoda je že podvzel potrebne korake, da se delo porazdeli med posebne odseke, ki bodo vodili podrobna dela za shod. Ker bo obseg shoda tako velik, je nujno potrebno, da sodeluje pri izvedbi ves narod. Zlasti se bo potrebovala kooperacija naših katoliških društev. Pa tudi pomoč posameznikov se prosi, zakaj kadar se gre za stvar tako širokega obsega in tako velike važnosti, kakor je vseslovenski katoliški shod v Ameriki, tedaj je potrebno, da so mobilizirane vse narodne sile k delu, da vse dela in pomaga, da je uspeh čim večji. Te dni bodo naša slovenska društva po naselbinah imela svoje letne ali takozvane glavne seje, katere so najbolj merd-dajne, ker večinoma se je članstvo obvezano istih udeležiti. Članstvo kakor uradniki so gotovo že čitali te dni proglas, na ces nadaljeval. Tam smo se greli in "Žov" s Center Streeta je predlagal, "da dajmo eno zapet". Pa smo jo. Peli smo in j bili veseli, da nič ne vem kedaj je zunaj postala noč. Za slovo smo peli ono znano, katera je nam šla najbolj gladko iz ust: "Tam za turškim gričem, iam je dost' fantičev, k' se za nas vojskujejo . . . Očka ljubeznivi. saj vi niste krivi, da jaz moram bit' vojak . . . Oh, adijo očka, oh, adijo mamca, oh. adijo sestra, brat, Saj se vid'mo zadnjikrat... Žena, tu je roka, skrbi za otroka, mene več nazaj ne bo . . . Tam so črni dimi, da se nič ne vidi, kamor krogla prileti . . . reci. hini rojak Frank Ivane v 75.' letu starosti na njegovem do-: ne moremo po mu na 2217 North Broadway; še v kaki drugi naselbini. Mi bi Kajti Tone Šubelj poje slov: k- bi!i takoj na razpolago. sko pesem tako, kot se pesem Sedaj, 25. novembra, so ime-j sploh peti mora. On se vtopi v; li pa zopet šolski otroci razno-] dušo slovensko, popevko ;n vrstne predstave. | njeno melodijo proizvaja tako, j Na Zahvaljen dan, 29. nov., i da pridobi srce vsakega poslu- ti večna luč in naj počiva v miru ! Tone s hriba. -O- ROJAKOM NA EVELETHU IN OKOLICI! Eveleth, Minn. V nedeljo, 2. decembra priredi naš operni pevec, slovenski umetnik, došel iz starega kraja, Mr. Anton Šubelj, koncert s petjem, ob pol 8. uri zvečer v mestni dvorani Audi-itorium. Mi, rojaki, moramo jnu biti hvaležni, da nas poseti ter nas razveseli in spominja naših lepih in milih slovenskih pesmi ter drage, še ne pozabljene slovenske domovine. Imel sem čast slišati naše lepe in mile slovenske pesmi iz grla umetnika petja Mr. Antona Šublja, katerih se bom vedno še spominjal, katere so napravile globok vtis na srca vseh poslušalcev. Ko človek čuje te mile slov. pesmi iz grla našega sloven- P'-ijazni prijateljici. — A : Moj ženin mi pr vi, čim več-prat me vidi, tem lepša sem. B.: Potem mu reci, naj te pogleda vsaj desetkrat lin dan ! pa bo zopet veselica pri roja- šalca. Nisem še dišal njega ku Frank Zavrlu, ki jo priredi pevati, toda sodbo o njem sem' Iz-r.orna k. ilika. spod proleso - "A.: Go-vam utra- društvo sv. Trojice v korist cerkvene blagajne. Zatorej ste vabljeni vsi, katerega kaj pete srbijo. Povabil bi tudi Toneta s hriba, da bi prišel enkrat v našo naselbino. Tukaj bi pa gotovo zavohal kako cvetlico. Pa se jaz bojim, da bi me zopet ne kontroferov na svojo mašino. Enkrat si me v Chicagi, pa si me tako preklicano po afrikansko mahnil, da sem res mislil, da moram kar tukaj zapustiti ta kraj in jc pihnit čez lužo tja k tistim, ki še sedaj niso znajdli žajfe zanje. Sedaj bo advent, in tega je samo štiri tedne. Potem pa Tone, kar korajžo pa šnajd, pa pa če storil skozi kritiko v ča-; sop is ju. Ko izrečejo besedo o njegovem petju taki znani kr"-tiki kot je naš pesnik Ivan Zor-j man. — on je namreč o Šub-Iju zapisal marsikatero laska-! vo besedo, — potem je pevec j kot je Tone Šubelj, vreden vse-i ga priznanja. Šubljev koncert se bo torej; vršil v Pueblo, Colo., dne 16.] decembra 1928 zvečer, in si-j cer v Steelwork Y.M.C.A. Au-I ditorium. Vsak Jugoslovan ^ : kje je ta dvorana reče, da je najbolj \ KtlKO iajo drame moj ova nečaka? I*.: Izvrstno; najbolj posrečeni so tatovi; celo kar izvo-rarjajo, je ^ ukradeno. — A: Kaj na včerajš- Ne razumeta se ie bilo posebnega njem banketu? B.: Mlade gosi. A: Ah ne. jaz te vprašam, kaj je bilo dobrega za jesti! Pred znamenitim slapGm. — Vodnik (ženskam, ki se živah- i- i. m- i no raz£°varjajo) : Ce bodo da-\sa.v .ah.>Oj me toliko prijazne in bodo središču | blagovolile molčati en moment, naše naselbine. Kajti ni daleč j bomo lahko čuli mogočno sla_ od East Besemerja, skoro pred durmi onih, ki žive na Minne-qua Heights, in mi iz Grove bo šlo. Nikar ne glej samo tiste bomo pa že kako tja prišli. To sosedovo v Jolietu. Kupi si daljnogled, da boš lahko še kam dalj videl, pa bo šlo. Sedaj se moram pa zahvaliti našemu uredniku, ker nam je prinesel toliko odpustkov in rej rojaki v Pueblo, ne pozabite na Šubljev koncert dne lf>. decembra 1928 v Steelwork Y.M.C.A. Auditorium ob 8. uri zvečer. (Dalje na 4. strani.) povo šumenje. Vojaška. — Iva pral (rekru-tu) : Kje imate kapo? Rekrut: Izgubil sem jo. Kapral: Za kazen stojte na mestu toliko časa, da jo najdete ! ŠIRITE AMER. SLOVENCA! * PODLISTEK * WlliiUlilllllllUlW^ Drobtine s potovanja v domovino in nazaj. Postavil ti ga je na klado, v roke pa ti je dal kako topo in skrhano sekirico, po domače "bavto". Udaril si, pa sekirica je bila tako skrhana, da se je pocl njo štrukelj raje zvil, kakor bi se dal prerezati.. Pa se je zasmejal slaščičar, ti pa si mu moral odšteti dva krajcarja, ker nisi štruklja presekal. Pod drevjem v gozdiču pa so točili razni gostilničarji sladko vince, mrzlo pivo, in prodajali okusne pečenke. Če se to še vrši aH ne, ne vem. Pred leti, t. j. pred vojno, je bil v tem oziru pri sv. Roku velik pi*o-met. Navadno je igrala tudi godba, pri kateri je bilo včasih najevč Regrčanov. Ved- no je bilo lušno na žegnanju sv. Roka. Kolikokrat se ga spominjam! Drugih posebnosti pa Eegrča vas ravno nima. Zdaj pa pojdimo v Šmihel. Šmihel je župnija in menda ena izmed najstarejših župnij vsaj v novomeški okolici. Vas šteje 381 prebivalcev, Mali del prebivalcev, ki spadajo pod šmihelsko vas, so nam vzeli Novomeščani, ki so priklopili slavne Kandijanarje h novomeškemu "pur-garijatu". Ce se ne motim, so Novomeščani vzeli ravno 30 duš na ta način Šmihelu. Te šmihelske državljane bi lahko imenovali "neodrešene Šmihelčane". Novomešča-nom pa, ki so jih nam vzeli, pa ne odpusti mo poprej, kakor šele na sodnji dan Dopoldne . . . Šmihelska duhovnija ima pestro in bogato zgodovino. V Drobtincah šmihelske duhovni je, katere je zbral in objavil leta 1879 bivši župnik šmihelski, preč. g. Ant. Peterlin, je najbolj točno opisana zgodo- vina te duhovnije. Pisana je v tedanjem stilu, v katerem jo dobesedno objavljam: "Šmihelska župnija (fara), ktera ima zde j novomeški kapitelj za svojega patro-na, je bila vstanovljena leta 1323. Od tega, kako so se verni te duhovnije pred letom 1323 oskerbovali, nisem do zdaj najdel nobenih sporočil. Bila je ta župnija Šmihelska od začetka prav velika, ker raztega-la se je od kočevskih Čermošnjic do Brusnic, od bregov Kerke do verha Gorjanca, in obsegala je sedanjo topliško, vavtovško, podgrajsko in stopiško faro. Topliška fara se je od svoje matere Šmihelske ločila prav zdavnej, ker že 1. 1495 je imela svojega lastnega župnika Martina Plavca, ki je bil doma iz zagrebške škofije. Topliški župniki so že v starih časih morali dajati Šmihelskim župnikom kakor svojim poter-diteljem vsako lelo §0 benečanskih soldov. Tudi so bili zavezani, hoditi v dan obletnice posvečevanja cerkve sv. Mihela v Šmihel levitirat. Tako govori pismo od leta 1481. Vavtavas je dobila svojega lastnega fajmoštra L 1660. Sedanjo podgrajsko in stopiško faro in vasi Veliki Slatnek, Mali Slatnek, Potoverh, Sela, Smolenjovas, Do-lenjovas, Žihovoselo, Kerko, Ragovo, Veliko in Malo Cikavo so Šmihelski župniki oskerbovali po namestnikih ali vikarijih, ki so se imenovali mehovski (podgrajski) vikariji, poznej pa stopiški. Leta 1663 je bil mehovski vikarij Lorenc Luže, 1. 1687 Miha Mausar, 1. 1707 Matija Khromer, 1. 1710 Jožef Anton Buzzalla, 1. 1731 Janež Ovsec (rojen v Šmihelski fari, umeri kakor kanonik Novomeškega kapiteljna leta 1791, star 90 let), leta 1757 Ferdinand Burger, 1. 1763 pa se je Andrej Mahinc že podpisal za vikarija stopiškega. Menim pa, da ti mehovski vikariji stalno niso nikoli Podgradom bivali, ampak so le iz Novo-mesta\'erne oskerbovali. To se zamore posneti že iz tega, da so v mehovskem vikari-jatu od 1604—1736 rojeni zapisani v novomeških kerstnih bukvah m mislin^da tu- pr. v novomeških 1604 je bila ro- jnevasi, \ - S; ni- ti i kerseni. Bere se n. kerstnih bukvah: 8. aaj jena Magdalena Jerše i heiski fari, kersena v cerkvi 28. aug. 1604 rojena Maruša ka, keršena v mestni ce kvi Pa čeravno so imeli Šmihelski župniki za podgorske kraje svoje namestnike, so vender tudi sami v sedanji stopiški in podgrajski župniji obilno k rat >lužbo Božjo opravljali, kerševali, poročevalk pokopavali in sv. .Nikolaja. J. iz S!atne-*v. Nikolaja. f a j m oš t re p o d p isa va li. iaj- se kakor ondotne Še leta 1771 se je Peter de Seccoli, mošter Šmihelski, v maticah stopiških pod-p isa val: parochus loci — fajmošter tega kraja. Zadnji kerst iz Stopic je bil v Šmihelski cerkvi 1. 1760; zadnja je bila iz Sto-pič pokopana na Šmihelskem pokopališči Marija Turk leta 1765. Leta "»790 se je p.odgrajska fara odcepila od stopiške in je dobila samostojnega duhovnega pastirja. (Dalje prih.) Četrtek, 29. novembra 1928. AMERIKANSKI SLOVENEC Stran S Atom: Internacionalizem delavstva. "Delavec nima domovine.; spodarstvo nujno namreč za-Nihče mu ne more ugrabiti, če- j hleva radi konkurence čim niž-rar nima. Proletariat si mora • je cene izdelkov. Nizke cene šele osvojiti politično moč, u- j zahtevajo pravtako nizko pla-veljaviti se kot narodni razred čo delavcev in prekourno de- in se konstituirati kot narod, zatorej je naroden, seveda ne v meščanskem smislu." Tako pravi Marks v svojem komunističnem manifestu, katerega zaključuje z besedami, ki go-rernn misel :"zpor»olmijejo: "Proletarci vseh dežela, združite se I" Tudi delavec ljubi svoj na-rod. saj ga v to vleče že njegovo lastno srce, kakor ga vleče srce k materi, in narod je njegova mati in mati njegovih ro-jnkov. Narod je njiva na kateri jo posameznik vzrasel ter se duševno in telesno razvil. Narod mu vtisne poseben znak, r a rod mu da vživati gmotne in duševne dobrote, katere si je pridobil v teku stoletij, celo vživanje verskih dobrot posreduje posameznikom narod. Od naroda tedaj imamo neštevil- lo. Zato delavec vidi, kako ga vprav ta internacionala kapitala tlači k tlom, in vidi tudi, da ga more rešiti iz tega stanja le internacionala dela. Uvidel je to prvi veren katoličan v Alzaciji Danijel Le-grand, ki je prvi poudarjal potrebo, da se more delavsko vprašanje rešiti le z medna-(!j rodno zakonodajo. Dne 25. januarja 1841, ob priliki, ko se je razpravljalo o zakonu glede dela otrok pod 12 leti, je naslovil spomenico na francoskega ministrskega predsednika in na gosposko zbornico, kjer je prosil, naj mednaroden zakon uredi dvanajsturno delo na dan. Poudarjal je, da bo to prvi korak pravičnosti in ljubezni do človeštva. Sprejetje tega zakona bi bila prvovrstna dobrota za delavski razred. IGRALCI OPERETE "MLADA BREDA" V CLEVELAND, O. V prvi vrsti sedeči od leve proti desni: Kasandra, (alto), Hamedo-va mati. Mrs. Mary Srnovršnik-Potočnik; Mina (alto), Bredina mati, Mrs. Mary Srnovršnik-Potoč-nik; Turški hlapec, (bas) Mr. J. Petrič; Org., Mr. P. Srnovršnik; Ha med, (tenor), turški poveljnik, ženin, Mr. F. Švigel; Lidija, (soprano), Služkinja pri Kasandri, Miss J. Suhadolc. — V zgornji vrsti od leve proti desni: Nežika, (soprano), Bredina prijateljica. Miss M. Sterk; Drugi Turek, (tenor), Hamedov vojak, Mr. M. B am bič; Strumica, (alto), Služkinja pri Kasandri, Miss A. Skander; Breda, (soprano), Mrs. Mary Hrastar Brunswick; Prvi Turek, (bas), Hamedov vojak. Mr. F. Košir; Četrti Turek, (bariton), Hamedov vojak, Mr. R. Švigel; Anica, (soprano), Bredina prijateljica. Miss M. Brodnik; Tretji Turek, (bas) Hamedov vojak, Mr. J. Zupane; Lgnčika, (alto), Bredina prijateljica. Miss M. Oblak. Pismo iz Francije. (Pile slovenski duhovnik med slov. izseljenci v Franciji.) Zadnjo nedeljo sem ma.še-val Slovencem v čedni zasilni kapelici kolonije v d'Anderay. Ministrirala sta mi en Italijan-ček in en Belgijec, mežnaril mašo. Pojejo šolski otroci in sicer vsi in prav lepo. Ob nedeljah popoldne imajo pete večernice, kakor pri nas pred največjimi prazniki v stolnici, je Poljak, v zakristiji pa se je Ministrantov ima na primer sukal krog mene ljubezniv cerkev z enim duhovnikom 15. župnik Francoz. Mi drugi smo Ob slovesnejših prilikah na-bili Slovenci. stopijo vsi, prav slikovito na- Župnik v Algrange mi je pravljeni. Vse te ceremonije s včeraj pripovedoval, da šteje koralnim petjem vred napra-njegova župnija okoli 10.000 vijo na človeka najlepši vtis. prebivalcev. Izmed njih jih ni Prav čudim se, da niso vpeljali niti 400 (štiri sto) v Algrange tega pri nas. Posebno sedaj, ko rojenih. Vsako leto se jih iz- se toliko govori o liturgičnem seli približno 2500 in ravno gibanju. Dočim tu otroci in od-toliko priseli. rasli latinščine ne razumejo — Tujcev je tu na splošno po župnik jim kajpa vsebino raz-dve tretjini. Najhujše je za loži, ko jih uči melodije in ima Hrvate, ki ne znajo nobenega tudi vsak v roki latinski tekst ne duhovne in časne dobrote, Spomenica je ostala brez od- imamo materin jezik, imamo zavest, da smo udje obširne družine, da z nami sočustvujejo milijoni krvnih bratov. Ljubezni do naroda nam ne veleva le čut srca, ampak nam jo nalaga tudi hvaležnost. Tudi delavec ljubi svoj narod. In vendar vidimo delavca iTav pogosto, da ob takozva-nih narodnih manifestacijah večkrat stoji tiho ob strani in pogosto smatra narodnost le 7i lepo donečo frazo. Zakaj? Zato ker delavec sodi realno in v?, da od same narodnosti ne nore živeti. Kako naj se pač navdušuje za domovino delavec. ki v njej nima in vkljub v-emu delu večkrat ne more doseči prijetnega doma! Kakšen naj bi bil in kakšen ne bi smel biti dom delavca, sem že pisni. Le prepogosto moramo tu dati Marksu prav, ko piše, Oi delavec nima domovine. Delavec dalje ve, da potrebuje hrano in obleko in stanova-j ip ?nse in za svojo rodbino in vidi, da mu domovina vkljub vsemu delu zanjo prepogosto t ga ne nudi, zato ni čuda, če \ svojem domovinskem navdu-š-ni1; polngonvi hladi. DoHvec vidi. da večkrat \r»rav t ki največkrat nosi-io v ustih narodnost ter isto 1 oudarjajo, tedaj pa. ko gre za \iania. kažejo bolj ljubezen < '■> svojega denarja in ugodno-knkor do lastne narodno-. Čudno ni, če polagoma zač-i ■ matraii narodnost za golo sile združene morejo v celoti ] azo. I rešiti delavsko vprašanje, delavec vidi, da večkrat j -o- SIONIZEM. govora. Toda ni izgubil poguma, ponovil in razširil je svoj poskus 1. 1853., 1855., 1856., 1857. Poslal je vsem glavnim evropskim vladam okrožnico, naj se sporazumejo med seboj ter prepovedo delo otrok pod 12 leti in naj strogo prepovedo nedeljsko in nočno delo. Pokazal je, da ima moderna kapitalistična produkcija interna-cijonalen značaj in da mora zato tudi delavsko gibanje in zaščita delavstva postati internacionalna. Sedem let pozneje se je Karl Marks poprijel te Le-grand-ove zamisli in 1864. leta ustanovil prvo Mednarodno delavsko zvezo. Od tedaj ideja internacijonale ni več zamrla. Tako na katoliški, kakor tudi na nekatoliški strani se u-dejstvujejo delavske internacijonale in najnovejši sad tega dela je Mednarodna organizacija dela v Ženevi, ki je bila' in Ruskega, Prinesli so s seboj Med Judi, raztresenimi po svetu, je neka stranka ali gibanje, ki se imenuje sionizem po sveti Sionski gori v Jeruzalemu. Sionisti hočejo Palestino, judovsko obljubljeno deželo, nazaj dobiti, da bi Judje v nji bivali in vladali. Številni Judje, zlasti manj premožni, se skušajo stalno naseliti v Palestini. Posebno po svetovni vojni, ko je Palestina prišla pod angleško vrhovno oblast, se je to gibanje poživilo. Vse kaže pa, da se judovskemu naseljevanju stavijo težke ovire na pot, ne od vlade — saj palestinski guverner sam je Izraelec — ampak od razmer. Zemlje že tako ni veliko in kar je je, ni naprodaj. S silo pa se vlada ne upa razlaščevati dosedanjih prebivalcev. Judje imajo dozdaj v rokah borih 1000 km zemlje (100.000 ha) ; to bi bilo za kakih 10.000 družin poljedelskega prebivalstva. Razmeroma se je naselilo zelo veliko Judov s Poljskega ustanovljena leta 1919. Pravilen je torej stavek K. Marksa: "Proletarci vseh debela, združite se za skupno deski socialisti ga le izpopolnjujemo ter dostavljamo: Vlade vseh dežela, združite se za uboštvo in boljševiške nazore. Uredili so si življenje po mnogih skupinah čisto komunistično. Celo obleka in perilo se rabi skupno, mešano. Zakonske vezi moža in žene ne priznavajo ; tudi to je skupno; otroci v »rnv tisti, ki so proti vsaki dehvski internacijonali in ki '/'.radi tega delavcem očitajo, da so brezdomovinci, snujejo m ni nič, tebi nič, internacijo-ir hto zveze s trusti in kartell. K ?r gre tu za kapital, zato se-v« lc-ti niso brezdomovinci. Delavec pa tudi vidi, da jo d nnšnje gospodarstvo držav v zelo tesni medsebojni zvezi. T '.rli velike države ne morejo vsega same proizvajati in so zato nujno navezane na uvoz in na izvoz. To pa je možno ■'■'»pet le z mednarodno trgovini. In ti dve pravkar omenjeni dejstvi, od katerih drugo u-pravičeno, prvo nujno zahtevata skupno delavsko zakonodajo. so J^vna last občine. Duhovniki in škofje vseh de-' Stroške naseljevanja so no-žela, združite se skupno de- siIi judovski milijonarji, zlasti lo pokristjanjenja delavskega iz Amerike. Denar, ki so ga sveta po navodilih delavskega Pošiljali, je hitro kopnel in o-papeža. Le organizirana moč stejala je 7a njim bleda rev-delaveev celega sveta, zakona- ščina. Zato so naseljenci jeli dajna moč vseh držav in veli- bežati iz Palestine v — "domo-ka moralna moč cerkve, te tri vin°"- Veliko jih tudi vlada izžene, če so preveč ognjeviti komunisti. Pa tudi milijonarji so jeli pešati v dobrodelnosti. -o- AFGANISTAN. Sultan Aman Ullah je po svojem povratku iz Evrope jel reformirati deželo. Poseben odpor je vzbudil s tem, da je odpravil pri ženskah zakriva treščiti. Morali smo zmanjšati brzino na polovico. Čez pol ure najtežje borbe so se prikazale pod nami skale Nove Fundlan-dije. Iz tega smo spoznali, da s svojo brzino 32 metrov na sekundo ne le nismo prišli naprej, marveč da nas je vihar gnal nazaj. Vihar je moral to-raj divjati s hitrico najmanj 40 m na sekundo. Kako daleč nazaj nas je zagnala vihra, sem šele kasneje dognal s pomočjo radia. Med nevihto tega nismo vedeli, marveč smo videli pod seboj le ledene gore, ki jih je gnal vihar od Labradorja proti jugu. V tistih težkih minutah sem šele docela spoznal, da je zavratnost oceana še vse večja, nego sem mislil. Gotovo, zrakoplov je zdržal, toda le zato, ker smo vozili z zmanjšano hitrostjo. Iz tega izvajam zaključek, da moramo še dalje delati, da spravimo zrakoplov na stopnjo potrebne odpornosti. To je tudi v naši moči; opremiti ga moramo z močnejšimi stroji in tako izpopolniti, da ne bo več brez brambe izročen divjanju j Angleškem res oddala, seveda IŠČE SE RABELJ. Službo rablja je opravljal v Jugoslaviji neki Mausner iz Sarajeva. Oni dan je obiskal brata, ki je — konjederec. Ko je pri njem sedel na stolu, ga je zadela kap, da se je kar mrtev zgrudil na tla. Zdaj to treba iskati novega rablja, kajti na smrt je bilo skoro istočasno obsojenih večje število razbojnikov. -o- ROTARY KLUB. V novejšem času se širijo klubi ali društva s pridevkom "rotary" (ker pri sejah izmenjavajo sedeže, krožijo, rotirajo). Ta društva so več ali manj sorodna framasonskim ložam. Na Španskem so nekateri škofje javno razglasili, da katoličani ne smejo imeti o-pravka s rotary-klubi. -o- TRAP ARIJE. Neki Manfield Robinzon si je del v glavo, da bo telegrafi-ral na planet Mars. Telegram je radio-postaja v Rugby na 'ZEPPELIN" DOIGRAL. Na slavnostnem banketu, ki ga je priredilo mesto Fried-richshafen, je imel dr. Eckener nje obraza. Kraljica se nosi po! senzacionelen govor, v kate-evropsko, toda malo je manj- rem Je Poznal pomanjkljivost kalo. da ni povzročila revolu- dosedanje zrakoplovbe, ne iz-cije. Sultan je dal postreliti ve-| vzemši "Grofa Zeppelina". Re-liko nasprotnikov reforme. Vsi ^el je: ljudski zastopniki v parlamen- Kot star pomorščak nisem tu — okoli tisoč jih je — se nikoli mislil, da je malenkost morajo oblačiti po evropsko, | Priti Preko oceana. Na povrat-hoditi brez brade in v zbornici ku Pa nas Je Atlantik še enkrat sedeti na klopeh. Vse to jim Poučil, da še davno ni prema-je strašno mučno in poniževal- &an- Vozili smo se 130 morskih no. Popravici se boje, da so južno od Cape Neza in za-neupravičeno j Evropci sultanu potrli eno ko- šli na višini Nove Fundlandije me Inarodno: lesce v glavi. Sultanov brat je v tako vihro in boj med ele- oni falotje z Marsa niso hoteli odgovoriti, čeprav je Robinzon prepričan, da znajo angleško. -o- NEMŠKA LETALA ZA FRANCIJO. Francija je naročila v Nemčiji na račun reparacij šest o-j gromnih letal, katerih akcij-i ski radij bo znašal po 4000 f km. Letala nameravajo porabi-ve ob prvem oceanskem poletu, ti za promet med Evropo in $353,000; približno toliko so 1 Južno Ameriko. znašali tudi dohodki. [ -o- Slepi" potnik na poletu v! Z AVTOM V TRGOVINO Evropo je bil zvijača Hearsto-vega časopisja, ki je hotelo svojim čitateljem postreči s senzacijo. elementov, ki so že tolikim letalcem izkopali grob. V pogovoru je dr. Eckener izjavil, da je "Grof Zeppelin" kot potniški zrakoplov svojo vlogo doigral; treba je zgraditi močnejše in hitrejše zrakoplove. "Zeppelina" porabijo kot šolski zrakoplov. Ameriški listi poročajo, da so stale "Zeppelinove" popra- -o- NAJPREJ TREBA HATI". 'ZGLI- sospodarstvo in vse kar je s' zaprt, ker je držal s konserva-! menti, da se je zdelo, da se tem v zvezi. Mednarodno go- tivci. t mora zrakoplov vsak hip raz- Na Kitajskem. . . Parnik poln ljudi. Okoli parnika se motajo čolni. Naenkrat na ladji krik: nekdo je padel v morje. Vse vpije in gleda, kaj bo. Čolnar se ponesrečencu bliža. "Če plačaš 10 dolarjev, pa te potegnem v čoln". Oni se brani, ta vztraja pri svoji zahtevi. Slednjič se mora udati, kdor je v sili. Čolnar se sezuje, skoči v morje in potegne reveža v čoln. Brez nadaljnih ceremonij zahteva brž zasluženih 10 dolarjev. Oni izvleče mokri papir in ga izroči "velikodušnemu rešitelju". Tako je na Kitajskem. Velemestna trgovina hoče iti sedaj še korak dalje, da se prilagodi udobnostnim zahtevam občinstva. Trgovinski prostori se grade v obliki velikih lop, v katere more brez ovire vsak avtomobil. Kupcu se je treba pri nakupovanju le peljati skozi trgovino in se skloniti nekoliko iz voza, da izbere, kar želi kupiti. Trgovski u-službenec obesi na okno avtomobila košaro, v katero se polaga kupljeno blago. Ob izhodu to blago zavijejo in kupec plača račun, nato pa se odpelje, ne da bi mu bilo treba izstopiti iz voza. -o- V VILNI bodo v začetku januarja po-( stavili spomenik metropolitu Cieplaku, ki je umrl vsled trpljenja, katerega je moral prestati v ruskih boljševiških ječah. tujega jezika. Kar verjeti ne morejo, da slišijo človeka, ki razumljivo govori. In kar smeje se jim. Tudi meni se zdi, da govorim s čisto domačim človekom. Kadar po dolgem iska-j nju naletim na Slovenca, pa ni, j da bi govoril. Ljudi vidite na , ulici vsake vrste. V Rombas je j menda tudi en budistovski du-t hovnik za Kitajce in Indijce, ki hodi okrog v svojem rumenem talarju. V takih krajih živimo. Tu je pet slovenskih družin, dve uri hoda jih je 15. pa spet samo 2 ali 6, in tako naprej. Največ nas je v Aumetzu, 316 duš, tudi otroške vštete. Otroci govore vsi po dvoje, troje, pa tudi četvero in več jezikov. Kar jih hodi v šolo s francosko prestavo — bi zlasti dijaki razumeli vsako besedo in mislim, da bi pobož-nost naravnost uživali. Jaz sam nisem mislil, da je koral tako lep. Moje glavno delo obstoja v tem, da obiskujem naše ljudi, interveniram zanje in sem jim sploh na uslugo. Ravno prihajam iz Metza od generalnega tajnika Association Miniere. Ze prej sem mu pismeno razložil svoj delovni načrt. Izredno ljubeznivo smo se razgo-varjali — zna nekaj nemško. Na prvo besedo mi je dal za nedelje na razi ilago avto. Tako bom mogel imeti zanaprej vsako nedeljo po tri slovenske božje službe. V poštev pridejo samo večje kolonije, kamor seveda najboljše francosko.1 bom pa tudi mogel komaj en-Največji revček je žal materini krat na mesec. Daslej sem u- jezik. Brati ali pisati ga zna sploh malokateri, tiste izvzem-ši, ki so še doma v šolo hodili. V glavnem je kolonija podobna koloniji, kakor jabolko jabolku. Seveda je pa tudi med jabolki razlika, včasih še prav velika. V stari Franciji -se po šolah nič ne uče verouka Neverjetno je kako malo je na splošno to staršem mar. Tudi I sami doma otrok, kolikor sem I videl, verouka ne učijo. Ponudil sem staršem previdno ne-' kaj katekizmov, novih, vzornih s slikami. Samo radi nad-ležnosti sem jih nekaj razpe-čal. Imajo res eno napako, da so v primeri s francoskimi knjigami zelo dragi. Lorena je nasprotno v verskem oziru boljša, kakor Slovenija. Verouka se uče otroci več kakor pri nas in tudi v cerkev morajo, ponekod tudi med tednom. Vsak dan imajo peto gotovil naše ljudi po 35 krajih. Y verskem oziru je tu stvar zaobrnjena. Pol generalnih ravnateljev hodi redno k maši in izpolnjuje vse verske dolžnosti. Njihove hčerke uče pogosto po cerkvah delavske otroke verouk. Zdravniki in u-radniki hodijo ob prvih petkih k spovedi in obhajilu, nekateri tudi vsak dan. Seveda spet ne vsi! Delavci so slabši. Najslabši so kmetje. Za naše ljudi je težko. Še zameriti jim ne morem, če ne hodijo v cerkev. Delo je težko, domov pridejo nekateri šele o polnoči, drugi ob sedmih zjutraj, veliko jih mora delati tudi v nedeljo. Tisti, ki imajo veliko družino morajo tudi gledati, da kaj zaslužijo, ker komaj da izhajajo, poleg tega jih vsa okolica, v kateri živijo, tlači. mesto da bi jih dvigala, ka-(Dalje na 4. strani.) Denar v Jugoslavijo brzojavnim potom! MI RAČUNAMO: Za ----9 unenike 5.00 10.00 15.OD 20.00 25.00 35.00 50.00 78.00 100.00 200.00 300.00 400.00 500.00 600.00 700.00 800.00 900.00 1000.00 dolar jej ih pa ge dobitka? ki igrate ge knjige zelo radi. Veliko ča-|„0 • L Zel 11 J . sopisov sem jim že naročil, tu- Takih dobitkov kot bodo di dnevnikov, dasi so radi vi-, ravno na tem Buncopartv, ta-soke poštnine zelo dragi. Kaj ko j ih -n tako veHkih ge ni_ poleg kuhinje sem našel samo pri treh naših družinah. Navadno imajo po tri ali štiri, pa tudi več sob. Slabše imajo samci, kateri ne stanujejo po družinah, marveč po skupnih kantinah. Tam je dostikrat veliko umazanosti vsake vrste. Poročeni so sploh boljši, kakor samci. Moram reči, da sem našel obilo tudi prav dobrih naših ljudi. Kdor hoče pač more ostati dober povsod, čeprav je včasih težje dober biti, kakor včasih. Čeprav za drage katekizme vsaj do 30. nov., petka večer. Imena vseh tistih, ki bodo kaj darovale za Bunco, bodo brana na glavni ali letni seji, bodisi v dobitkih ali denarju. Še nekaj. V soboto, dne 1. decembra popoldne in zvečer imamo sv. spoved, in v nedeljo pri pol osmi sv. maši pa skupno sv. obhajilo. Prinesite seboj regalije. Prihodnjo nedeljo ne bo shoda, ker imamo ravno Bunco party. Shod ali glavna seja je prestavljena na 23. decembra. Bolj podrobno bo poročano o seji kasneje. S pozdravom, Jennie Terselich, tajnica. --o- ŠIROM JUGOSLAVIJE. pa tudi more biti za ženo bolj primernega, kakor časopis, ko je treba dolgo noč čakati na moža, da pride s šihta. Pa tu- j di mož ne ve kaj početi vsehi dolgih 16 ur po 8 urnem, zelo| težkem delu. Ali k branju ali pa v gostilno zapravljati denar in zdravje in poštenje. Knjig rabim, rabim! Ena dobra centralna knjižnica in nekaj potovalnih, bi mi neizrečeno koristilo. 30. septembra smo slovesno obhajali obletnico Slovenskega Delavskega društva in bla- ste dobili na nobene Bunco party. Zato pridite gotovo in pripeljite seboj tudi svoje prijatelje, ker Bunco party je za vse, ravno tako za moške kakor za ženske. Kot se sliši, bo tudi društvo Kastrola imelo svoj oddelek. Radovedni smo, I kako igro bodo igrali. Mogoče !bo (berač). j Matere bodo gotovo rajše poslale svoje sine in hčere, da bodo šli igrat Bunco, kakor pa, da bi šli podpirat kake jude v gledališče. Ker je cerkev naša goslova njegove zastave. Tudi last' zato Podpirajmo isto, ker eno gledališko predstavo smols tem l)odpiramo sami sebe. priredili za to priliko, ki je ze-|Prldlte VS1 in ^polnite dvora- Io lepo izpadla. Sedaj pa hočejo drugo za praznik svete Barbare, patrone rudarjev. V splošnem moram reči, da sem I bil na slabše pipravljen in sem. zadovoljen. U ver j en sem, da v( F/ancijo nisem prišel zastonj in mi bo mogoče biti našim lju-l dem v hasek in korist. no do zadnjega kotička! Je še par članic, ki niso vrnile kart. Prosim, da to storite Nepreviden vojaški šofer. Na Celovški cesti v bližini mitnice v Ljubljani se je'pripetila hujša nezgoda. Ob imenovanem času je peljal gostilničar Rok Lasan čez Celovško cesto na dvovprežnem vozu več sodov. Istočasno pa je pri-vozil po cesti vojaški avto. ki ga je šofiral redov Gjorgje Sani ar ti č. Namesto da bi šofer čakal, da dobi več prosto"! na desni strani, je z a vozil pred konje po levi strani ceste. V tem trenutku je šele u vi del, da ima premalo prostora, zaradi česar je naglo zavrl, a sunek je avto vrgel v obcestni jarek. Pri tem je zadel v električni drog, ki se je močno nagnil in so še potrgale električne žice. Avto se je znatno poškodoval in se je razbila spredaj zaščitn a si-pa. Drobec šipe je priletel v roko narednika Vojvodiča. ki je sedel na avtu, ter mu jo močno ranil. Nastalo je Ir.ulo krvavenje in so morali Voj vodiču na stražnici roko ob c.a-ti. Škoda, ki jo je napravil avto, je znatna ter jo trpi elektrarna Česen na Brodu ter tovarna pohištva Matije hika, ki zaradi potrganih žic in ustavitve električnega toka nekaj Prezgodnje sočutje. — A.: j Vaša žena vas je torej zapusti-! la in se vrnila k svoji materi, j Prejmite moje iskreno sočutje, j — B.: Počakajte s tem, dokler j se ne vrne z materjo! Dvoumna pohvala. — Gost (krčmarju) : Ob temle -maslu' pa ima človek zares umetniški j užitek. * * Ženitni posredovalec.— Moj posel pa je zares .dab: če opravim slabo, stranka ne pride več, č 9. zvečer. Gorkota na plin za vsakogar — The ©AS HEATROLA T*0 JESEN vredite vašo gorkoto pravilno. no takoj od začetka. Kupite si GAS Heatrolo Začnite pravil-vžite do skrajnost zadovoljnost gorkote. Narejena za prihranitev kakor za udobnost. "NT A J VAŽNEJŠE za zdravje je, da se varujemo zaprtja. — Primerne vaje in navadna hrana je proti zaprtju. Če pa zc je potreba poslužiti se odvajalnega sredstva, je najbolje, ra rabite nujol, ker popolnoma nič ne škoduje. Zlasti dekletom se nujol priporoča. Vzemite eno žli-5ko nujola vsaki večer, predno ložete k počitku." Nujol lahko jemljete vedno, neglede na to, kako se počutite. Vsaka žena ca mora imeti doma eno steklenico. The Gas Heatrola — moderno gori — razkrožuje zdravstveno vlažno gorkoto po načrtu gorkote na "Furnace" peč. Uporaba plina za kurivo odpravlja preč popolnoma vse sitnstl z napravljanjem ognja, prinašanja kuriva in odnašanja pepela. Ni prahu, ne saj in ne smeti. Navite in zažgite. Uredite kakor se vam poljubi — greje takoj. The Gas Heatrola izgleda kot krasan kos pohištva. Idejalna za mali dom, stanovanje, trgovino ali za urad. Naša jesenska pričetna ponudba je ugodna za upostavitev na vaš dom Gas Heatrole takoj. Pridite notri in vžite zadoovljno gor-okto. Našim trgovcem je dobro znana uljudna postrežba naše banke. Ugodnosti, ki jih pre-jeinajo od nas potom svojega čekovnega računa so mnogovrstne. Tudi vi ste lahko istih deležu i ako imate U- LOŽEN DENAR NA ČEKOVNI RAČUN ter bi nas veselilo vam dati nadaljna pojasnila v ti zadevi. Mnoga naša društva plačujejo svoje izdatke s čeki. izdelanimi na našo banko, istotako tudi K S. K. Jednota, v svojo popolno zadovoljnost. Kadar potujete, vzemite na pot naše potniške čeke, katere izmenjate lahko povsod kakor navadni papirnati denar. Vendar so bolj varni kot denar, ker je vsak ček registrovan z Vašim podpisom, ako bi ga slučajno izgubili. Naš kapital in rezervni sklad v vsoti več kot $740,000, je znak varnosti za vaš denar. J0LIET NATIONAL BANK CHICAGO & CLINTON STS., JOLIET, ILL. Wm. Redmond, predsednik Chas. G. Pierce, kasir Joseph Dunda, pomožni kasir TAKOJ, leto časa za plačati Cena $89.50—50% odbitka ako plačate takoj. Pripeljemo, postavimo in damo 25 čevljev plinove cevi kac treba. Posebna pričetna jesenska ponudba 1 A vam damo za vašo ^ staro peč ali ogre- valnico. (Samo odjemalcem v Chicagu.) The Peoples Gas Light and Coke Company Michigan Ave. at Adams St. in 15 sosednjih razstavnih prostorov a 'oglejte v telefonsko knjigo za razstavni prostor) NAJBOLJE NAPRAVITE S PLINOM. Merchants & Miners Bank GALUMET, MICHIGAN Glavnica $200,000 Preostanek $200,000 Nedeljeni dobiček........$190,000. GORDON R. CAMPBELL predsednik THOMAS HVATSON, podpredsednik FRANK J. KOHLHAAS, V. P. in blag. E. H. MANGER, pomožni blagajnik W. G. CUDLIP, pomožni blagajnik PETER TALENTINO, pomožni blagajnik. IZVRŠUJE VSA BANČNA POSLA ZANESLJIVO. JACOB GEREND FURNITURE CO. 704-706 West 8th Street, Sheboygan, Wis. Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči. Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. Tel.: 377-J — 4080-W. ^•M^W..-.*.-..^..........................................................u...............................................................— Jeweler On Ct>r. 8th Str. and New York ave., Sheboygan, Wis. ............................................................-»-»-.......TTrrr....................-........................^JIS*^ COLORADO: Canon City. — Ana Susman. Colorado Springs. — M. Kapsch. Crested Butte, — Martin Težak. Denver, — G. Pavlakovich. Leadville, — Rev. M. Trunk, John Železnikar. Pueblo, — Rev. P. Cyril, O.S.B., F. Meglen. ILLINOIS: Argo, — John Poljak. Aurora, — M. Vesel. Bradley, — Rose Smole. W. Pullman - Chicago, — Frank Gahricl. Elmhurst, — Karolina "Milost. Granville, — Frank Perse. Lockport, — John Koreltz. Rockdale, Joliet. 111. — M. Kostclic La Salle, — Anton Strukcl. Joliet. — M. Rhith. Jos. F. Muhich. John Kramarich. No. Chicago, — Joseph Drashler. Peoria, — Marv Zabukovec. So. Chicago. — Ant. Bakse. Waukegan, — Andrew Košir. INDIANA: Elkhart, — Mary Oblak. Indianapolis, — Louis Komlanc. St. Charles - Saginaw, — John Gri-čar. Galesburg, — Anna DolinJek. Porter, — A. Kerznaritz. KANSAS: Franklin, — John Dobravcc, Frontcnac, — Joseph Zorc. Kansas City, — Peter Majerle. Mulbery, Kans. — Mrs. B. Omahne. Wathcna, — John Frankovich. West Mineral. — Mary Plankar. MICHIGAN: Ahmeek, — J. Hribljcn. Detroit. — Rev. B. Ambrož i di. Grand Haven, — Ang. Ki-savr. Ircn Mountain, — Kath. Hc>eiTi. Caiumet, — Jos. Sustarsich. Manistique. — Ana Schwab. MINNESOTA: Aurora, — E. Smoiich. Biwabik, — Mr. Frank Globokar. Chisholm, — B. Globočnik. Ely, — Mrs. V. Marn. John Otrin, Jos. Peshell. Sveleth, — Joliana Kastelic. Francos Kvatcrnik, Antonia Ncmgar. Gilbert, — Frank Ulčar. Hibbing in okciica, — Joe Zaic. Keewatin, — Mary Knlar. Leonstli, — Peter Stampfel. McKiniey, — A. Hegler. New Duluth, — M. Spehar. Redore, — A. Mlakar. Rice, — Rev. John Trobec. Sartell, — John Burgstalcr. Soudan. — Franees Loushin. Virginia, — Angela Schnellcr. MONTANA: Butte. — Marko Gornik. East Helena, — Frances Ambro. NEW YORK: Brooklynr — Catherine Schneller, Gowanda. — J. Zevnik, Karel Str-nisha. Little Falls, — Amalia Furlan. New York. — Rev. Kerubin Begel. DHIO: Barberton, O. — Rev. A. L. h i/iti-bach, Joseph LekSan, A. Okoliš. Bedford, — Frank Stavec. Bridgeport, — L. Hoge. Cleveland, — Mike Poklar. Rev. J. J. Oman, Rev. M. Siaje, Rev. M. laser. Površne suknje in zimske obleke Dobili smo pravkar novo zalogo raznovrstnih zimskih površnih sukeni in zimskih oblek. Rojakom se priporočamo v naklonjenost. Istotako imamo veliko zalogo vseh vrst zimskega tipodnieea oblačila nai-blojševa Cooperjevega izdelka. Obuvala vseh vrst za zimo dobite pri nas. Cene zmerne, postrežba prvovrstna. Pridite in prepričajte se! Frank OPEKA Trgovina z mešanim blagom in obuvali. 502 - 10th STREET, WAUKEGAN, ILJl. Conneaut, — Angela Berus. Kenmore, O. — Alois Messer. Notingham, — Mary Mevzek. Noble, — Jennie Intihar. Lorain, — Mamie Perusek. PENNSYLVANIA: Aliquippa. — Ant. Habich. Ambridge, — Jennie Svegel. Beadling, — Nikolaj Simonich. Bessemer, — Mary Ohlin. Braddock, — Joseph Lesjak. Bridgeville, — Elizabeth Gradishar. Burgettstown, — J. Pintar. Bulger, — S. Jenko. Canonsburg, Houston, Strabane in okolica, — John Pclhan, Michael Tomšič. Cairnbrook, — Angela Satkovie. Durant City, — Frank Debevc. Duryea, — A. Pirnat, Am. Swek. Farrell, — Anna Lumpert. Forest City, — Mrs. f. Zidar. Homer City, — Mary Girichan. Homestead, — Jos. Simcic. Imperial, — Paul Jamnik. Johnstown, — Andrew Tomec, C Pristati. Moon Run, — Jacob Drašler. Morgan, — M. Dcrnovsek. Olyphant, — Mary Zore. Pittsburgh. — John Golobich, G. Weselich, G. Vcrbanc. Sharpsburg. — John Skoff. S'eelton, — Anton Malesich, Doroteja Dermcš. Ana Lopert. Vandling, — Frank Pancar. West View, — Jos Briski. WISCONSIN: Kenosha, — Mrs. Mary Vidmar. Milwaukee, — Lucija Gregorčič, Marg. Ritonia. Racine, — Martin Novak. Sheboygan, — Michael 1'rogar, John Udovich, Marie Prisland. Tioga, — Ludvik Perus k. Wauwatcsa, — Ivanka Zavodnik. Willard, — Frank Perovshek. WYOMING, i Kemmerer, Sublet, Diamondville,— j Frank Rosenstein. Rock Springs, Wyo. — Rev. A ' Schmrrr. Uršula Ivsek. Ant. Lcskj-v;c, jr. MISSOURI: HarvicI, Mo. — John !'m\v. ;ik. Neciyville, Nayor in Pcplar Blutf, Mo. — Ant. Slnnc. St. Louis. Mo. — J'.hn Miheiich. CANADA: Montreal, Que., Canada. Mart. Gcl-I. Nelson, B. C-, Canada. — l"r.' lk Mlakar. Princ George, B. C., Canada. — i r. Saje. S2n Francisco, Caiif. — Mr I'., ; Kramer, Mr.-. K. Cusr:r. Bridgeport, Conn. — Rev. M. J. G > loi), George Ferenchak. So. Omaha, Nebr. — Ant. Krasovcc. West Linn, Ore. — M ari iu I'lar.t.i :. Renton, Wash. — T!i tnas Rihtar. Newark, N. J. — Jennie Mevzek. Helper, Utah. — August Topolovec. Valley, Wash. — Mary Swan Richmond, W. Va. — Xich. Bad vinac. Thomas. V/. Va. — John Lahajna'" Picrce, W. Va. — John Jurca. SEZNAM IN NASLOVI Jugc.-luvauskili zaslupstev in kon^u l.irnili uradov v Združenih državah Kanadi i:i južni Ameriki: Legation of the Kingdom of the Serbs. Croats and Slovenes. 1520 — Sixteenth Street. \Va>hingti n. L> (.'. Consulate General of the S. H. S.. K4!) Xorth ilichinan Ave.. Chicago. Illinois. 1 Consulate General of the S. H. S. , 181V Broadway. New York, X. Y. Emigration Commissioner of the S. H. S.. 1819 Broadway, New York-N. Y. Consulate General of the S. H. S. Keefer Building. Montreal, Ouebec. Canada. Consular General du Royaume des Renublica Argentina. S. H. S., \'ictoria 1453. Iluenos Aires. 3E Četrtek, 29. novembra 1928. AMERIKANSKI SLOVENEC Stran P"*^"Q"^^^"Q^^"0'00000000000000000000000000<>00000000000000 s >000000000000000 Družba oooooooooooooooo KXXXKKKXMKKXXKKX sv. Družine >ooooooooooooooo< (THE HOLY FAMILY SOCIETY) VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914. zShADmr:Zh Sedež: Joliet, III. Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOR: Predsednik: George Stonich, 815 N. Chicago St, Joliet. I1L X. podpredsednik: Filip Živec, 507 Lime St., Joliet, 111. II. podpredsednik: Mary Kremejec, 2323 S. Winchester Ave., Chicago. Glavni tajnik: Frank J. Wedic, 501 Lime Street, Joliet, I1L | Zapisnikar: Paul J. Laurich, 512 N. Broadway, Joliet, I1L ! Blagajnik: John Petrič, 1202 N. Broadway, Joliet, 111. j Duhovni vodja: Rev. Joseph Skur, 123 — 57th St., Pittsburgh, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach, 1941 W. 22nd St., Chicago, I1L Jakob Štrukel. 1199 N. Broadway, Joliet, 111. John Gerčar, 1022 McAllister Ave., No. Chicago, I1L POROTNI ODBOR; Anton Štrukel, 1240 — 3rd St., La Salle, 111. Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St., Sharpbrug, Pa. Joseph Wolf, 508 Lime Str., Joliet, I1L URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. 22nd St., Chicago, I1L Do dne 1. jan. 1928 je D. S. D. izplačala svojim članom in članicam ter njihovim dedičem raznih podpor, poikodnin in posmrtnin v ine-ku $53,779.83. Zavaruje sc lahko za $250.00, $500.00 ali $1000.00. Od 16. do 40 lt-ta se lahko zavaruje za $1000.00. Od 40. do 45. za $500.00. Od 45. do 55. leta se zavaruje le za $250.00. ROJAKI, PRISTOPAJTE K DRUŽBI SV. DRUŽINE! '.'00CKK)0<^ Raznoterosti. ODKOD JE OBIČAJ, DA IMA • *3AK DUHOVNIK NA BOŽIČNI DAN TRI SV, MAŠE. l00. kar gotovo predstavlja rekord varnosti, kakršnega ne dosega nikako drugo prometno sredstvo na svetu. vor na vojake, nato pa sem jih |ki se je potopil na svoji vožnji pozval, naj nam slede v dumo, v Južno Ameriko z izgubo 113 odstranijo caristično gardno (življenj, je provzročil preiska- ■o, ako je mogel biti pri papeževi maši. Da bi papeži dali na božični ' •:i čim večjemu številu vernikov priliko biti pri njih maši in n napravili veselje, so se od-očili, da bodo ta dan darovali po tri sv. maše. Sv. cerkev je dala pozneje vsem duhovnikom lo pravico in naročilo. Mnogo je še drugih obredov v cerkvi, ki so zelo lepi in pomenljivi, a marsikdo njih pomena ne ve. Priporočali bi na-> m rojakom, da si nabavijo !.i\iigo "Razlaganje cerkvene-. leta", v kateri so razloženi vsi obredi formacijski biro levičarskih strank: socialnih demokratov, boljševikov, ljudskih socialistov in delovne stranke — v moji sobi običajno sejo. Na tej seji so ljudje, ki so par dni kasneje nastopali kot brezpogojni revolucionarji, naglašali z vsem povdarkom, da revolucionarno gibanje pojema, da so delavci nasproti vojaškim demonstracijam brezbrižni; da so te demonstracije same kakor tudi pomen j čisto neorganizirane in brez sake ga praznika. Knjigi je vsakega jasnega cilja; da na revolucijo v neposredni bodočnosti ni misliti in da naj vse sile porabimo samo za propagando. Prišedši v dumo, sem tekel po čisto praznem, dolgem hodniku in naletel slednjič v Ka-tarinini dvorani na nekaj poslancev. Mislim, da so bili Ne- , njih 4S urah c< :ia S 1.50 in si jo lahko naro-r ■ od Knjigarne Amerikanski Slovenec. 1841) W. 22nd St., ( hicago, 111. -o- IZZA VELIKEGA PRELOMA V RUSIJI. Aleksander Kerenski, naeel-• ik prve ruske revolucionarne \ !;tde, piše v svojih spominih, so nravkar izšli v nemškem ] povodu (Reissner, Dresden) : Bilo it- v ponedeljek, dne "i.?, marca 1917., ob 8. zjutraj, k'» .so me zbudili iz spanja: "Vstanile, Xekrasov je na telefonu. Pravi, da je duma raz-puščena. Volinjski polk se je uprl in koraka iz svojih barak. V dumi Vas potrebujejo, in to takoj.*' Prešlo je nekaj minut, pre-(l n sem poj mil vso tcvžko pomembnost Nekrasovega poroda. ' darilo me je kakor s kolom. potem me je pa prevzel «'a sam čut: Ura odločitve je tu! Skočil sem na noge, se v par minutah oblekel in hitel v dumo. Ob pol devetih sem prestopil lira g Tavrijske palače in že me je zgrabil vrtinec, ki me je telegrame, ki jih je poslal carju. in telefonične pogovore, ki jih je imel s carjevim ministrom. Glavni zastopniki opozicije — Nekrasov, Efremov. Čeidze in jaz smo nato oficielno predložili program revolucionarnih odredb. Zahtevali smo predvsem, da se nemudoma skliče duma, ne da bi se najmanj o-zirali na ukaz o razpusti. Toda prevladovala je še neodločnost. Večina in Rodzianko so se predlogu upirali. Noben poizkus, da bi jih pregovorili in prepričali,' ni nič zalegel. Naslednji dan. 13. marca, smo že imeli dve različni vladni oblasti, ki sta obe izšli iz revolucije: "duma s svojim ne-oficielnim" zasedanjem in začasnim odborom — ter zbor ali sovjet delavskih in vojaških NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Našim naročnikom (cam) v ('hicagi naznanjemo, da je sprejel zastopništvo za naš list za Chicago Mr. Frank (Coren, kateri je pooblaščen pobirati naročnino, oglase in prodajati naše knjige. Rojakom ga priporočamo, da mu gredo na roko in pomagajo pri razširjeva-nju katoliškega tiska. Uprava Amer. Slovenca. PHISTNO MLEK za dojenčke, katero vsebuje manj, nego 10,000 bakterij. ZDRAVSTVENI ZAKON JE: Pasterizirano "A" odobreno mleko — 10,000 bak-teria stane ........................25c Pasterizirano *'B" selekti-no mleko — 30,000 bak- teria slane ........................17c Pasterizirano "C" vrste mleko — 100,000 bacteria stane ..........................14c Naše mleko ne vsebuje na splošno več nego opd 10,000 bakterij. Torej toliko, kolikor "certified" (zdravstveno odobreno) mleko. To mleko jamčimo za dojenčke. Cena samo 13c za quart. Ako želi je pojasnila, obrnite se na nas in mi Vam raztolmačimo vse natančno. WENCEL'S DAIRY (SLOVENSKA MLEKARNA) 1818 West 22nd Street, Chicago, Illinois. Phone: Roosevelt 3573. POZOR! V Clevelandu na International Dairy Industries Exposition and Convention oktobra 15. do 25. je naša mlekarna na bakteričnem ter na hranilnem in redilnem preizkusu bila vpisana med prvimi. stražo in nato sami prevzemo varstvo in obrambo poslopja. Vojaki so uredili svoje vrste in odkorakali smo v palačo. — Pričakovali smo odpora in o-pozoril sem vojake, naj se ne dajo izzivati. Toda skrb je bila odveč — gnezdo smo našli že prazno. -o- MORJE IZDALO SVOJO SKRIVNOST. Listi poročajo: Paroplovna družba "Prince Line", ki ima svoj sedež v Londonu in New Yorku, je bila v velikih skrbeh za svoj parnik 'Asiatic Prince', ki je bil pred meseci izginil nekje med Honolulujem in Japonsko. Parnik je bil dne 16. marca t. 1. odplul iz San Pedra proti Jokohami; med drugim je vozil zaboj zlata v vrednosti milijon dolarjev. Posadka je bila sestavljena iz peščice belih častnikov in 34 kitajskih mornarjev. Dne 22. marca je ujel radiotelegrafist na "City of Eastbourne" klice SOS nekega parnika, ki pa ni navedel i ne svojega imena ne kraja, kjer se je nahajal. Vsa odposlana vprašanja so bila zaman — parnik se ni več oglasil. Če bi bil klical "Asiatic Prince", se je moral nahajati nekako NA PRODAJ 2 akra zemlje, hiša s 6 sobami, plin, elektrika, voda. Tri bloke od Ogden Ave. in dva bloka od Belmont St. Na zemljišču se lahko redi krava in kokoši. — Cena $5500.00; plačati takoj $500.00. — Zamenjam tudi s kako drugo zemljo. — Vprašajte pri Ant. Jordan, 2622 So. Harding Ave., Chicago, 111. vo o vzrokih potopa s strani federalne oblasti. Vzlic temu. da je parnik "Vestris" bil angleški, je on na svojo zadnjo in usodepolno pot odplul iz ameriške luke. in radi tega je bil pregledan od strani ameriške oblasti glede sposobnosti za vožnjo po morju. Obstoječo službo pregledovanja ladij je ustanovil kongres 1. 1852. Po obstoječem zakonu je vsa Unija podeljena v enajst nadzorovalnih okrogov, katerim je na čelu po en "supervising inspector". Zakon zahteva, da se vsaka ladija točno in skrbno pregleda v gotovih razdobjih. Lokalni inšpektor mora pregledati Širite amer. Slovenca s chicaškim slovencem na znanje! Začenši s tem tednom pa do novega leta, bo prodajalna plošč v prostorih upravništva "Amer. Slovenca" odprta vsak torek in soboto večer do 9. ure. To smo odredili zato, da bo dana prilika oliim, ki delajo po dnevu in prihajajo ob večerih po plošče in razne druge stvari. Obiščite ob večerih našo no dogajale,, odkar se je človek J prodajalno plošč, da slišite no-spustil na visoko morje. "Ne- ,ve slovenske plošče, ki so prišle potopljiva ladja še ni bila iz-'zadnje čase na trg. Pazite na najdena vzlic vsem trditvam oglase plošč v našem listu in raznih iznajditeljev. Ali, od- potem pridite v našo prodajal-kar so prišli jekleni parniki ir no, da jih slišite, je bil znajden brezžični brzo- . Uprava "Amer. SIcver.ca". ZA BOZIC. Zastonj nadušljivim in trpečim na "Hay Fever DENARNE POŠILJATVE Gotovo se bodete tudi letos spomni- li svojcev v' starem kraju s primerno • i denarno pošiljatvijo. Naša banka ie ukrenila vse potreb- no. da bodo letos božične denarne po- šiljatve posebno točno dospele pre iemnikom v roke in je poleg tega tud. znižala cene v nekaterih slučajih. Cene za pošiljatve v dinarjih in lirah so sledeče: 500 dinarjev ........._ „.$ 9.35 1000 ... 18.40 2000 ** ... 36.70 3000 ... 55.00 5000 " 90.50 10000 " 180.50 25000 ** 450.00 100 lir .................... ...$ 5.80 200 lir .................... ... 11.40 500 lir .................... ... 27.50 1000 lir ____________________ ... 54.30 2000 lir .................... ... 108.00 5000 lir .................... .... 269.00 10000 lir _______________ ... 535.00 Pošiljatve izvršujemo tudi v Prosta preiskušnja metode, ki jo vsakdo lahko uporablja brez vsake neudobnosti ali izgube Časa. \ Imamo metodo, s katero lahko pre- I magamo naduho, in želeli bi. da jc preiskusite na naše stroške. Brez ozira na to. je-ii že bolezen dolgotrajna, ali je nastopila šele v zadnjem času. in ne glede, ie-li kronična naduha ali '"Hay Fever" — pišite po brezplačno preizkušnjo naše metode. Ne glede, v kakem podnebju živite, ne glede na Vašo starost ali delo, če Vas nadleguje naduha ali "Hay Fever". Vas bo naša metoda nemudoma pozdravila. Predvsem želimo, da hi jo mogli poslati v takih slučajih, ki so očividno brezupni, in kjer so bile brezuspešne vse oblike vdihavanja, izpiranja, priprav z opium. kajenia. "patent smokes" itd. Želeli hi pokazati vsakomur na naše stroške, da je naša metoda določena, da konča vsako težko dihanje, vsako nadušliivost in vsake enake težke napade. Ta. brezplačna ponudba je tako važna, da ie ne zanemarjajte niti en dan. Pišite zdai in pričnite z metodo takoj. Ne pošiljajte nič denarja. Samo pošlite nam spodnji odrezek. Storile to danes. r ^ Brezplačni poskusni kupon. FRONTIER ASTHMA CO. 831 H Frontier Bldg., 402 Niagara St., Buffalo, N. Y. Pošljite vašo brezplačno poskuš-njo metodo na: ameriških dolarjih. Denar pošiljamo po pošti, brzojavnem pismu in direktnem brzojavu. Brzojavna nakazila. Brzojavno pismo omogoči dostav-Ijenje denarja v starem kraju v 3—5 dneh ter stane $1.00. a direkten brzo- jav pa v 1—3 dneh ter stane $2.50. Brzojavno lahko pošljete dinarje, lire in drugo valuto in sicer v vsako * deželo. 12 tisoč Naročilo za naš stenski koledar, je vzelo 12 tisoč milj daljave predno je priš:D v roke: To se je zgodilo takole: Ko smo koledarje sprejo?!, smo jih posiaii v stari kraj našim prijateljem in v uredništvo v Ljubljano Slovencu in Domoljubu. O ir<>ih ie bila priobčenc. novica, da jih rojaki v domovini lahko dobijo ako se obrnejo v Ameriki na svoje prijatelje, kateri jih lahko naroče pri nas. Tako je nekdo iz stare demovine poslal izrezek iz časopisa iz Ljubljane in isLo poslal svojemu prijatelju v San Francisco, Calif. Slednji je nam poslal naročilo za njegovo mater v siaro domovino za kar mu bo hvaležna skozi celc leto vsaki dan. Storite še drugi, za spomin iz Am?rike svojim prijateljem in sorodnikom s tem, da jim naročite naš koledar" CENA JE SAMO 25c. A. GRDINA in SINOV! 6CI9 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, OHIO. SUPERIOR FUNERAL SERVICE Edward Schmidt, Funeral Director the ballhorn funeral TEMPLE Uporaba mrtvašnice brezplačna. — Odprto noč in dan. Phone 439. 8th Street in St. Clair, Sheboygan, Wis. Phones: 2575 in 2743. Anton RTem&mch & PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIETU IN AMERIKI. USTANOVLJEN L. 1895. Na razpolago noč in dan. — Najboljši avtomobili za pogrebe, krste in ženitovanja. — Cene zmerne. 1002 — N. CHICAGO. ST. JOLIET. ILL. v Vse pošiljatve naslovite na Vse pošiljke naslovite na Prudential Bank (ZAKRAJŠEK & ČEŠARK) 455 W. 42nd Str., New York. N. Y The Will County < National Bank i OF JOLIET, ILLINOIS Prejema raznovrstne denarne vloge, ter polil j* denar ne vse dele s?eta. Kapital in preostanek $300,000.00. C. E. WILSON, predjed. ČUDOVITA BOŽIČNA NOVOST Pravi hlevček z jaslicami in Kristusovim rojstvom. Skupno 27 figur. vse za samo $3.95 Krasna in ""sijajna novost, prvikrat v Ameriki, ki smo jo ravnokar prejeli iz Evrope. To je pravi hlevček z božičnimi jaslicami, krasno in fino izdelano, ki kaže, kje je bil Kristus rojen. Poglejte na to sliko, ki Vam kaže natančno cclo Kristusovo rojstvo in ki obstoji skupno iz 27 figur, vse izdelane v krasnih artističnih barvali. Tu lahko vidite hlevček, ki je zgrajen iz pravih malih lesenih brun, s streho iz slame in smrekovih vejic, jaslice z jezuščkotn, kakor tudi kipi Marije, sv. Jožefa, Treh Kraljev, pastirjev, vel hlodov, krave, oslička, volka in 17 ovac. Vse jc zbrano okrog deteta Jezusa, ga pozdravljajoč in ga slaveč. Vsak kip je skrbno izdelan, zelo trpežno in umetniško, in izgleda prav kakor zgoraj. Kamorkoli postavite to čudovito skupino, bo krasila Vaš dom in doprinesla d> pravega božičnega razpoloženja. To ni nikaka igrača, marveč vrednostna in resnična stvar, ki bo trajala za mnoga leta. Veseli je boste ne samo Yi, ampak tudi Vaša cela družina. Vaši prijatelji in sosedje. Ta cela krasna skupina je vredna najmanj 15 dolarjev, ampak nastavili smo ji izredno nizko ceno samo $3.95. Ako ne boste zadovoljni. V am povrnemo V aš denar. ...Brezplačno vsakomur, ki bo poslal svoje naročilo nemudoma, bomo dali po eno "umetno rožo v cvetličnem lončku" ki Vam bo vedno napovedala izpremembo vremena 24 ur v naprej. To je najnovejši. krasni, točni vremenski barometer. Ne pošiljajte denarja v naprej, ampak samo izrežite ta oglas in ga pošljite s 50 centi za pošiljatvene in zavijalne stroške. Potem pa plačajte $3.95 pismonoši za cclo skupino, ko Vam jo bo prinesel na vaš dom. GRAND NOVELTY CO.. 1723 N. Kedzie ave.. Dept. 224, Chicago, 111. Morski razbojnik Spisal kapitan Frederick Marryat. Iz angleščine prevel J. M. Kajn se je pomiril in nista več govorila o tem. "Možje naj se zbero in nastopijo", je naposled dejal kapitan. In razbojniki so se zbrali na zadnjem delu ladje. "Fantje, zelo mi je žal, da me naše postave silijo izvršiti posebno kazen; toda upor in sovraštvo se mora kaznovati. Kakor za vas veljajo tudi za mene postave, ki smo si jih določili v svoj prid, dokler bomo živeli skupaj na morju ; in zaraditega smete biti prepričani, da ravnam le po pravici, ako storim svojo dolžnost ter vam obenem dokažem, da sem vreden poveljstva. Francisco je živel z menoj od svojih otroških let. Živel je vedno z menoj in težko se mi je ločiti od njega. Toda jaz sem tukaj, da gledam na to, da se izvršujejo naše postave. Opetovano se je uprl in zaničeval moja povelja — zaraditega mora umreti." "Smrt! Smrt!" je zavpilo nekaj razbojnikov, "smrt in pravico!" "Nobenega umora več!" se je zaslišalo nekoliko glasov zadaj. "Kdo govori tako?" "Preveč se je morilo včeraj — nobenega umora več !" je zaklicalo več glasov naenkrat. "Oni, ki govore tako, naj stopijo pred mene!" je zavpil Kajn in grozeče gledal okoli j sebe. Nihče se ni odzval temu povelju. "To-" rej dol, možje, in priženite Francisca!" Vsi razbojniki so hiteli navzdol, toda z različnimi nameni. Nekaj jih je bilo odločenih, da primejo Francisca ter ga izroče smrti, drugi pa so ga hoteli braniti. Začul se je velik vriše in trušč. Nekateri so vpili: "Dol :n primite ga!" Drugi zopet nasprotno: "Nobenega umora več! — Nobenega umora več!" Obedve stranki sta prijeli za orožje. Oni, ki so bili za Francisca, so se pridružili Kru-manom, drugi pa so hiteli dol, da ga pritirajo na krov. Vnel se je skoro boj. Kmalu pa so >e ločili, da spoznajo moč nasprotnikov. Ko je Francisco izprevidel, da se mu jih je pridružilo precej, je nasvetoval, naj gredo z njim na krov, kjer so se polastili prednjega dela ladje. Razbojniki, ki so pristopili k njemu, so mu dali tudi orožja in Francisco je sta! pred njih vrstami pripravljen na boj. Hawkhurst pa in oni razbojniki, ki so se bili pridružili njemu, so krenili na zadnji del ladje in se zbrali okoli kapitana, ki je slonel na ograji. Obema strankama je bilo sedaj mogoče spoznati svoje moči. Večje število jih jo bilo na Franciscovi strani. Toda na kapitano-vi so bili starejši in močnejši razbojniki in tudi odločnejši.Vendar se je zdel kapitanu in llawkhurstu boj nevaren, in mislila sta, da je najbolje, da se za sedaj pogodijo in prihranijo osveto za pozneje. Nekoliko časa sta se obedve stranki na tihem posvetovali, naposled je stopil Kajn naprej. "Možje," je rekel ter nagovoril one, ki so se bili zbrali okoli Francisca, "nisem mislil, da bi bilo mogoče vreči plemenito razpora na to ladjo. Ker sem vaš kapitan, je bila samo moja dolžnost nasvetovati vam, da se izvršujejo naše postave. Povejte mi torej sedaj, česa želite. Tukaj sem samo kot vaš ka- pitan in zato, da spoznam, kaj mislite vsi. Nobenega sovraštva nimam proti temu mladeniču ; vedno sem ga imel rad, prav rad. V zahvalo za to se je zagnal proti meni kakor gad. Ali ne bi bilo bolje, da se združimo, kakor pa da stojimo z orožjem v roki drug proti drugemu ? Zaraditega vam stavljam tole ponudbo: Ako vam je prav, izrecite sodbo proti njemu z glasovanjem ali žrebanjem in kakršnakoli bo, spoštoval jo bom. Ali morem reči kaj več ?" "Možje!" je odgovoril Francisco, ko je končal kapitan, "mislim, da bi bilo bolje, da sprejmete ta nasvet, kakor pa da se preliva kri. Moje življenje je prav malo vredno. Povejte torej, ali se strinjate s tem predlogom in se pokorite postavam, ki so veljavne na tej ladji, kakor je rekel kapitan, da se vzdrži red ?" Razbojniki, ki so bili na Franciscovi strani, so se ozrli in ko so videli, da je njih število mnogo večje, so pritrdili predlogu. Toda Hawkhurst je stopil prednje in dejal: "Kru-mani seveda ne morejo imeti glasu, ker ne spadajo k ladji." Ta ugovor je bil važen, ker je bilo Kruma-nov kakih petindvajset. Ako bi bili odšteli njih število, bi ostali Franciscovi pristaši gotovo v manjšini. Razbojniki,ki so bili za Francisca. so raditega ugovarjali ter se zopet začeli pripravljati na obrambo. "Počakajte za trenutek," je dejal Francisco in stopil naprej. "Preden se dogovorimo o tem, bi rad začul vaše mnenje o neki drugi izmed naših neštetih postav, in jaz vprašam vas, Hawkhurst, in vse one, ki so zoper mene, ali nimate postave, ki se glasi: Kri za kri?" "Da — imamo!" so zavpili vsi razbojniki. "Tedaj naj stopi vaš kapitan naprej in naj odgovori na mojo obtožbo, ako se upa." Kajn je zaničljivo nategnil ustnice ter se približal Franciseu na dva koraka. "Torej, fante, tukaj sem; kako se glasi tvoja obtožba ?" "Prvič — vas vprašam, kapitan Kajn, ki tako skrbite za to, da se izvršujejo postave ali priznate postavo: Kri za kri za pravično postavo ?" "Jako pravično," odgovori Kajn, "ako se prelije kri, se tisti, ki se maščuje zaraditega, ne sme klicati na odgovor." "Dobro, odgovori mi torej, lopov — ali nisi umoril moje matere?" Kajn je osupnil ob tej obtožbi. "Povej resnico ali pa laži kot strahopetec !" "Povej resnico ali pa laži kot strahopetec !" je nadaljeval Francisco. "Ali nisi umoril moje matere?" Kapitan se je stresel po vsem životu ter ni mogel odgovoriti prav ničesar. "Kri za kri!" je vzkliknil Francisco in u-strelil s samokresom v Kajna, ki se je, zadet od krogle, zgrudil na tla. Hawkhurst in nekaj razbojnikov je prihitelo h kapitanu ter ga vzdignilo. "Sama mu je morala to povedati v zadnji noči," je dejal Kajn, težko govoreč, ko je vrela kri iz rane. i "Najboljše delo za manj denarja" Nobertega izgovora za slabe zobe. Časi o bolečinah pri zdravljenju in popravljanju zob so minuli, pa tudi stroški za dentistovo delo so tako malenkostni, da bi ne smeli delati zapreke. Tudi ako imate le en zob, ali več, ki so pokaženi, ne odla-iajte, da bodo še slabši. Pridite takoj jutri in zavarujte si svoje splošno zdravje z zdravimi zobmi. ow>oooooooooooooooooooooooooooooooooooooo t> PISANO POLJE 000000000000 - J. M. Trunk C. V. McKinley, D. D. S. naslednik Burrows zobozdravnika D* Arcy poslopje, 2. nadstropje it v sobe 204 Phone: 4854 CHICAGO IN VAN BUREN STREETS JOLIET, ILL. rrmiifMt^Tiirrrir^nrrar -1.............»km Preiskava in BREZPLAČNO žensk« postrežnica Odprtos' od ft. c j u t r a j do H ■ i-ectf. V neri«'»« ; 1 U. CJU(r%j o. opoluilll« A. Grdina & Sons TRGOVINA S POHIŠTVOM IN POGREBNI ZAVOD 6017-19 St. Clair avenue in »053 — E. 62nd St., ... Cleveland, Oh*o TELEFONSKA SLU2BA DAN IN NOC ! Randolph 1881 ali Randolph 4550 PODRUŽNICA: 15303 — Waterloo Road — Phone Eddy 5849 ne pogleda me, moje dekle," in Krščanska morala ni mogla tudi marsikak pameten socia- 1 zatreti sebičnosti, toraj je za list. ki ravno ne požre vsak nič. Moderna družba bo baje dan kakega farja, bo le z gla-jzatrla sebičnost. Višek moder-vo majal pri tako dolgih du- ne družbe naj bi bila — ko-ševnih suhlinah, upam vsaj. 'munistična družba. Izbrisala Ali gospoda v uredništvu I je vsako sled krščanske mora-Prosvete, ki nosi to sicer lepo lie. Ali je izbrisala tudi sebič- sti,da jepridejal"Šeoženi..."limG' res ™isli' da tpko stvari, W? He, be . . . Bi ravno ne Ko je zazrl svoje duševne pro- jkjer stavek ^oblja 8tavek- slu" fl)i,° trf?ba kakih ^ičečm doka-dukte in svoj podpis v Pro- >zlJO Posvete potrebnemu sio-(zov, a so na razpolago, da ko-sveti, in je morda slučajno ali jvenskemu delavstvu v — pro- munistična družba ne zatre se-nameravano korakal po St>veto? Ah pa JJm bo ,e za to' I^nosti, in jo narobe pomnoži Claim v amerikanski beli ida Je nekaj na pap"'Jur!n *te" jv prav *rdi ob,ikL .Vilka napolnjena? Mr. Tri naj - | Mr. Josip Johovič, ki je z Ljubljani, je morda pričako- stič gotovo ni imel tega name- drugimi odšel iz samega naval, bo vse gledalo na novega]na, umevno, saj je moral mis--Ivdušenja za komunistično rdečega kapucina, ki je dal j liti, da bo ves svet zastrmel družbo v komuno "Krasnoje nad njegovimi nazori o ženi, v . znamje", piše, da so Hrvatje, resnici pa je vse le toliko vred- s ki so prej prišli v komuno, pipo, da je na papirju. 'šali v "Radnik" v Chicagu o krasnih razmerah v komuni, da hi bili privabili še druge člane v komuno, dasi so razme- dolge kolone nekaj, kar nima re pod vsako kritiko" Na ne nog ne glave. Trditev sledi ,šanje' čemu so tako 1>lsall.\ s0 trditvi, za dokaze mu je odgovorili, da so to storili iz Čisto med svet tako i „ nove žarke o vsi na glavo padli, in dobro vem, da niso, se je moralo goditi po narodni, ki tarna: "Se Kaka polemika bi bila tratenje časa. Kakor na kaki trtici tere Mr. Trinajstič skozi ......................................................................loiinMiitucjiiiimtiiioiiiiii..................................... | Phone Roosevelt 4397 g los, Lassick & Co. | SHEET METAL WORKS J | FURNACE and VENTILATING — SKYLIGHTS and GUTTERS | | Izdelujemo tudi kotle za kuhati. | J 1609 WEST 19th STREET CHICAGO, ILL. j . ............................................................................................................................................. loli- jko, kakor za .lanski sne;':. Iz kakih knjig je nekaj pogoltnil, žalil s farškim in cerkvenim srdom, da hi ostalo v želodcu, a noče, in v potu obraza se trudi, da bi tudi drugi to pojžrli. Dober tek na taki duševni hrani, če komu hasne. Tudi stare so te kapucinade. ker rdeči vrabci so čivkali iz streh rdečih časnikov in spisov te stvari že predno je Mr. Tri- jMC- člane za komuno t tuli radi te I namena, da privabijo pač še druge, ker vsak je moral položiti za sprejem $500.00, in s tem denarjem so izplačevali komuniste in člane komune, ko je komuna delala vedno pasivno, se zadolževala. Ali ni to podlo? Ali ni to skrajnost naj-ost u d n e j š e se b ič n ost i ? Še drugo obliko ostudne *e-, Ibičnosti prikazuje Mr. Joho-Pravi. da ^o pisali po nove ,-.1 — najstič zagledal luč sveta, m j ga, ker so sami bili oškodovani v komuni, in naj bodo oškodo- bodo prav enako čivkali, ko on v lr ne bo več tlačil trave ali hodil n ^GOSPOIHSJEtf JOLEEFB U-:—■——----------- so prepričane, da dobijo pri tnem najboljše, najčistejše in najcenejše MESO IN GROCERIJO V zalogi imam vedno vsake vrste sveže ah suho prekajeno mevj ici vse predmete, ki ^padajo v ruc.sar sko in groeerijsko obrt. JOHN N. PASDERTZ G" \ j van i še drugi. To je prav pe-jklenska sebičnost, ker le hudič jiii mogel gledati sreče v raju. jir» ju j<• razdrl. ker je sam trpel. j Le naj podirajo moralo, in Mr. Trinajstič svojo robo pred podvojena sebičnost bo prav in ženska srca. Jaz sc bojim j^tovo podrla podiralce. Mo- ralna načela s<> podobna kole-r, „ i.*u. ki s«' vrti po teh načelih. mc 'zobrazba. kakršne prodaja on v svojih dolgih kanuci- po Sv. Clairu. Nekaj kapueinarskega je pa res na kapucinadah, ker prav noben kapucinar ne ho zna! kake resnice poslušalcem "nr srca polagati", kakor polagii da srca. ga utegne kdaj cunjo nagnali, ako se je pri- |,-Ll (Kdor se kolesu ustavl ja, ah ga hoče zastaviti. tega kolo zmandra. on nikoli ne bo k<>- COR. CENTER & HUTCHINS STS.. JOLIET. ILL. Chicago Telefon 2917. nadah. L pam pa, da o-tant samole pri tem, da j«1 bil papii ' napisan in je spodaj stalo ime [Kari Trinajstič, in se kake j druge nesreče re pripeti, vsa; •katoliška cerkev se ne bo podrla, dasi jo Mr.Trinajstič pet-j najstič in šestnajstih skuša podreti. kakor se tudi nebesa ni-ko Mr. Trinajstič v/ O., sedemnajstič ( so podrla, k - O 1 Clevelanda, ^aiaiiiutmoamiiiiitiE3tiinfiiiii!aiiiiiiuut!C3uiiimiiiic3iiuiiiiuiic3tiiHui]tiiuiiii^ ^ 1 NAJKRAJŠA POT V / LI IL EVROPE I I SKOZI BREMEN g I Ce ste se namenili potovati v staro domovino, poveju- agi-ntu. ki § | Vam je najbližji, da hočete tiket od North German Lloyda. 1 I Ce želite kupiti tikete za Vaše sorodnike ali prijatelje v stari do- i | movini, povejte Vašemu zastopniku, da hočete North German Lloyd 1 s družbo. % | Črta via Bremen je najkrajša in Llovdovi parniki uključivši "Co- 1 S lumbus, Berlin, Muenchen, Stuttgart. Dresden. Karlsruhe" i. dr. kre- y I tajo tedensko in spadajo med najbolj moderne in najboljše. / najbolj- I | so postrežbo za potnike tretjega razreda. Hrana izborila. I | Nova brzoparnika "BREMEN" in "EUROPE" s povprečno 4600 g i tonami, bosta gotova za prevažanje potnikov začetkom leta J 929, ki | | bosta črto med Bremenom in Newyorkom prevozila v šestih dneh. | g Pridružite se božičnemu izletu (Christmas Excursion) v Bremen 1 g s parnikom "Berlin", ki odpluje iz Newyorka 11. decembra, izlet bo | | Todil zastopnik Mr. Hermann Wolf, ki bo šel potnikom v vsakem ozi- 5 jjj ru na roko. g | Za nadaljnje informacije se obrnite na pooblaščene zastopnike ali na = | NORTH GERMAN LLOYD | | 130 W. Randolph St. vogal La Salle Chicago, 111. I WIWWWJIIMWIIIMBBBMWIMIMOTlMliniHOItlMI^ NAJVEČ J FRANCIJO POPLAVLJAJO TUJCI. "Figaro" ugotavlja, da je v Franciji po vojni domače prebivalstvo padlo za dva milijona. tuji doseljenci pa narasli za dva milijona duš. Francozi Sebičnost. Sebičnost je grda. V človeku naj bi se zatrla sebičnost. Dobro. Ampak, kako naj se zatre, ako se hoče zatreti podlaga za zatrenje sebičnosti, morala in moralna odgovornost? in so navezani na tuje delavstvo. posebno afriško. -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA! ne zmagujejo ve člastneag go-in osem najstič pove, da jih ba- spodarstva z domačimi močmi je nikjer ni. Cleveland tudi -t utegne ostati amerikanska Ljubljana in lepo mesto, ne kaka ''dolga vas", ker so dopisi iz Clevelanda tako — dolgi in prazni. Delavski razred in delavčeva žena potrebuje malo druge prosvete v Prosveti. s samo turško gonjo se ne bo — izobrazila. PRF.VO? - DRVA - KOI.N >-foii»Kisu. »c ui lptiroCa.n 1 i j Načrt za božični klub. rC l S tedensko do Bošiča in mi-bomo obdržali za vas katerikoli komad želite, dn 1 | se ga dostavi za Božič. Izberite si takoj sedaj! ♦Hnnnniinunmfiiniiioiiiffo^^ WISWELL'S 314-312 VAN BUREN STREET, JOLIET, ILL.