Izhaja vsak Irtrtak
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martiri della Liberti (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. č, r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini
NOVI LIST
Posamezna Štev. Ur 35.—
NAROČNINA: tromesečna lir 400 - polletna lir 750 - letna lir 1450 • za inozemstvo: tromesečna lir 700 - polletna lir 1300 - letna lir 2600. Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. postale I. gr.
ŠT. 419
TRST, ČETRTEK 4. OKTOBRA 1962, GORICA
LET. XI.
PRED BLIŽNJIMI OBČINSKIMI VOLITVAMI V TRSTU
SKUPNA SLOVENSKA USTA ZASLUŽI ZAUPANJE VOLIVCEV
Prvi, pogumen korak na poli združevanja tržaških Slovencev Zakaj manjšina potrebuje lastno politično predstavništvo
Dne 11 in 12. novembra si /bodo volivci tržaške občine s svobodnim glasovanjem izbrali nov občinski svet. Res je, da bo šlo tokrat za upravne volitve, katerih izid ne more zato povzročiti kakih globljih in načelnih sprememb v javni upravi tržaškega mesta. Toda ikot vsako ljudsko glasovanje tudi te volitve predstavljajo resno preizkušnjo za vse politične stranke, za njih programe in njih kandidate.
Resno preizkušnjo pa bodo te volitve predstavljale predvsem za tržaške Slovence, ker se jim bo ponovno nudila priložnost, da si izvolijo svoje predstavnike, ki bi v mestnem svetu morali terjati njih pravice ter braniti in zagovarjati njih ikoristi.
Kot smo že poročali v zadnji številki, so se vse slovenske politične skupine, ki delujejo na Tržašikem, sporazumele, da se bodo pri bližnjih volitvah predstavile volivcem z enotno kandidatno listo. V ta namen jc bil najprej ustanovljen Svet skupne Slovenske liste, ki ga sestavljajo predstavniki Slov. ikršč. soc. zveze, Slov. kat. skupnosti, Slov. dem. zveze in Skupine neodvisnih Slo vencev. Glnvna naloga tega sveta ne obstoji samo v tem, da sestavi volilni program in kandidatno listo, vodi volilno propagando ter izvede vse, kar je potrebno pri poteku volitev.
Omenjene politične skupine so se sporazumele, da bodo v tem Svetu sodelovale toliko časa, kolikor bo trajal občinski mandat, tako da bodo svetovavci, ki bodo izvoljeni na enotni listi, v svojem javnem delovanju poVsem podrejeni skupnemu orga-
Zato menimo, da je treba skupni nastop | slovenskih političnih skupin pri bližnjih občinskih volitvah v Trstu samo pozdraviti, jn | bi želeli, da bi bil to prvi, pogumen korak na poti združevanja in čim tesnejšega sodelovanja med vsemi tržaškimi Slovenci.
Tretja točka splošnega volilnega programa skupne Slovenske liste se glasi: »Edino slovensko politično predstavništvo more biti tisti činitelj, ki v demokratično urejeni državi omogoča, da narodna manjšina izpriča svoj obstoj in ikot posebna jezikovna skupina sodeluje pri javni upravi.«
STALIŠČE DO ITALIJANSKIH STRANK
Politične skupine, ki so dale pobudo za sikupno lislo, poudarjajo torej potrebo po obstoju slovenskega političnega predstavništva, kar predpostavlja seveda tudi obstoj slovenskih političnih strank. To vprašanje je zlasti danes ponovno aktualno, iker bodo nekateri Slovenci kandidirali ne samo na listi italijanske komunistične stranke, temveč tudi na listi italijanske socialistične stranke.
Mi smo bili in smo še vedno prepričani, da napačno ravnajo tisti, ki svetujejo Slovencem, naj se vključujejo v italijanske stranke, pa naj gre za komunistično, socialistično, demokristjansko ali katerokoli drugo italijansko stranko.
Mnenja smo, da govore proti takemu vključevanju tako načelni kot praktični razlogi. V sedanji demokratični ureditvi države so namreč politične stranke tisto edino in nenadomestljivo sredstvo, ki omogoča, da državljani sodelujejo pri javni upravi, se pravi, da v določeni meri sami odločajo
o	lastni usodi. Če to splošno velja za pripadnike večinskega naroda, velja tembolj za narodno manjšino, ki se more samo s pomočjo lastnega političnega predstavništva in zato preko svojih strank na enakopravni osnovi vključiti v demokratično igro političnih sil v državi. Odpovedati se lastnemu političnemu predstavništvu pomeni, od reči se atributu narodnosti in ponižati narodno manjšino na stopnjo folklorne skupine, kar so danes naši sosedje Furlani. To bi bili po našem tisti načelni razlogi, ki govore proti temu, da bi se pripadniki manjšine neorganizirano vključevali v organizirane italijanske politične stranke.
Proti takemu vključevanju obstajajo, kot smo že omenili, tudi praktični razlogi. Velike, vsedržavne stranke se namreč morajo, v prvi vrsti baviti s splošnimi, vsedržavnimi problemi in zato ne morejo kljub vsej dobri volji posvečati manjšinskim vpraša njem takšne pozornosti, kot jo lahko posvečajo stranke narodne manjšine, katerih delovanje se razvija skoraj izključno v okviru manjšinskih problemov.
6re za enega najvažnejših političnih sklepov
nu.
KAKŠEN JE CILJ
Cilj, ki so si ga zastavile slovenske politične skupine, je jasno razviden iz 2. točke splošnega volilnega programa. »Naš cilj — je tu rečeno — je, združiti dkrog Slovenske liste čimveč Slovencev, ker smo prepričam, d'a je to za narodno manjšino najučinkovitejše sredstvo za izbojevanje in zaščito njenih narodnih, socialnih, kulturnih in gospo darskih pravic ter koristi.«
Vsak nenristranski človek mora namreč priznati, da marsikatere naše narodne nesreče in sploh naše sedanje nemoči niso kriva samo oblastva, ki niso izpolnila vseh prevzetih obveznosti ali so jih po svojem tolmačila, temveč je tega stanja kriva tudi naša čezmerna in nenaravna strankarska razcepljenost, oziroma dejstvo, da se posamezne stranke in struje niso mogle sporazumeti niti za minimalen skupni narodnoobrambni program.
Drug praktični razlog, ki bi po našem odsvetoval vključevanje v italijanske stranke, izhaja iz dejstva, da ogromna večina Italijanov našega jezilka ne razume in da se zato v teh strankah dejanslko govori vedno italijanski, čeprav bi kakšna stranka formalno priznavala polno veljavo načelu dvojezičnosti. Strankini člani slovenske narodnosti dejansko nimajo prilike, da bi v okviru stranke uporabljali in gojili svojo materinščino ter se v njej izpopolnjevali, kar je za pripadnike narodne manjšine zlasti zato važno, ker so že tako prisiljeni vsak dan dolgo živeti v tujem okolju, kot so na primer tovarne, uradi in večina ostalih delovnih mest. Zaradi tega se lahko zgodi, da ta stranka nehote postane učinkovito raznarodovalno sredstvo.
Da bomo še bolj jasni, poudarjamo, da nikakor ne zagovarjamo narodne izolacije in da si narodne manjšine ne zamišljamo kot neko vase zaprto enoto. Nasprotno! Prepričani smo, da je le po lastnem, to Je
manjšinslkem političnem predstavništvu mo. žen lojalen in uspešen dialog z italijansKimi političnimi silami, ne da bi s tem nikomur grozila kakšna nevarnost.
Bližnje občinske volitve v Trstu so torej ponovno sprožile vrsto važnih načelnih vprašanj za celotno našo manjšino, kar spet dokazuje, da ne smemo podcenjevati njihovega pomena, ker presegajo goli upravni značaj.
Glede na stanje, v katerem se danes nahaja naša manjšina, menimo, da je skupna Slovenska lista, ki jo bodo predložile slovenske politične skupine, eden najvažnejših političnih sklepov, ki so jih v zadnjih letih sprejeli tržaški Slovenci. Zato tudi mislimo, da je ta lista vredna zaupanja čimvečjega števila naših volivcev. Iz števila glasov, ki jih lo ta lista prejela na volitvah 11. in 12. novembra, bo delno razvidno, če je tudi širši krog tržaških Slovencev pripravljen podpreti prizadevanja slovenskih političnih skupin.
Stran 2	NOVI	LIST	4t oktobra 1962
—————— ■      ■
Ameriški astronavt se srečno vrnil na zemljo
RADiO TRST A
• NEDELJA, 7. oktobra, ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Slovenske zborovske skladbe; 10.00 Prenos maše iz stolnice Sv. Justa; 11.30 Oddaja za najmlajše: »V srcu pragozda«, mladinska radijska igra (Zora Tavčar), 1. del. Igrajo člani RO; 12.15 Vera in naš čas; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Odmevi tedna v naši deželi; 16.00 Popoldanski koncert; 18.00 Tvomica sanj, obzornik filmskega sveta; 19.15 Nedeljski vestnik; 21.00 Iz slovenske folklore: »Lepše rožce nej na svet, ku je ta vinska trta« (Lelja Rehar); 21.30 Sodobna simfonična glasba; 22.00 Nedelja v športu.
• PONEDELJEK, 8. oktobra, ob: 11.45 Vrtiljak, pester spored lahke glasbe. V odmoru ob 12.00 uri Iz slovenske folklore: »Lepše rožce nej na svet, ku je ta vinska trta« (Lelja Rehar); 19.00 Radijska univerza — Arnaldo Foschini: Spoznavajmo naša živila: »Prehrambena načela«; 20.30 Bedrich Smetana: »Prodana nevesta«, opera v treh dejanjih. Orkester in Zbor Ljubljanske Opere vodi Dimitrij Zebre.
o	TOREK, 9. oktobra, ob: 11.45 Vrtiljak, pester spored lahke glasbe. V odmoru ob 12.00 Pomenek s po-slušavkami; 18.30 Orkester v preteklih stoletjih: Nikolaj Rimsky-Korsakov: Zlati petelin, operna suita; 19.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše; 21.00 Zgodba Pavla Diakona; 21.30 Koncert violinista Karla Rupla, pri klavirju Livia D'Andrea Romanelli — Dello Joio: Variacije in capriccio; Škerjanc: Nesodobna bagatela; Lipovšek: Andante; Basner: Scherzo; 22.00 Socialne vede — Norberto Bobbio: »Problem oblasti«.
• SREDA, 10. oktobra, ob: 11.45 Vrtiljak, pester spored lahke glasbe; 19.00 Higiena in zdravje, s posvetovalnico dr. Milana Starca; 20.30 »Zlomljena kitara«, radijska fantazija (Jožko Lukeš) igrajo člani SG v Trstu.
• ČETRTEK. 11. oktobra, ob: 11.45 Vrtiljak, pester spdred lahke glasbe; 18.30 Reger: Trio op. 77 B v A-duru za violino, violo in violončelo; 19.00 Za Valvazorjem po naši deželi (Mara Kalan); 20.30 Simfonični koncert. Približno ob 21.20 Književnost in umetnost — Gojmir Budal: Knjiga Mirka Rupla »Primož Trubar«. Približno ob 22.10 Iz zgodovine italijanske veleindustrije — Rosario Romeo: »Še o krizi leta 1929«.
• PETEK, 12. oktobra, ob: 11.45 Vrtiljak, pester spored lahke glasbe; 18.30 O glasbeni interpretaciji (Piero Rattalino); 19.00 Človek in cesta — Rafko Dolhar: »Ali se pri prometni nezgodi še. lahko rešiš«; 20.30 Gospodarstvo in delo; 21.00 Koncert operne glasbe; 22.00 Novele in črtice — Fra Domenico Cavalca: »Legenda o sv. Pavlu Puščavniku« (Josip Tavčar).
• SOBOTA, 13. oktobra, ob: 11.45 Vrtiljak, pester spored lahke glasbe; 14.40 Jugoslovanske ritmične popevke; 16.00 Junaki športa: »Jessie Ovvens«; 17.00 Z nastopa gojencev Glasbene Matice v Trstu — ši-vic: Tri mladinske skladbe za klavir in godalni orkester; Mozart: Drugi stavek »Romanca« iz koncerta za klavir v d-molu; SoFsta: Aleksander Rojc in Učka Ščuka; 18.30 Jakz panorama; 19.00 Tržaški obiski: »Sv. Križ«; 20.00 Športna tribuna; 20.30 Teden v Italiji; 20.40 Slovenski vokalni Oktet; 21.00 »Kratka zgodba«, radijska igra (Enzo Duše - Jožica Setlčar), igrajo člani RO.
TEDENSKI KOLEDARČEK
  --- •   . .
7. oktobra, nedelja: 17. pobinkoštna
8. oktobra, ponedeljek: Sergij
9. oktobra, torek: Janez Leonard
10. oktobra, sreda: Frančišek
tl. oktobra, Četrtek Materinstvo Mar.
12. oktobra, petek: Maksimilijan
13. oktobra, sobota: Edvard spoz.	@
STARI PEVEC
Sloviti italijanski tenorist Tito Schipa je ižjavil, da bo še letos spet nastopil kot pevec na odru, čeprav ima že 73 let. Zadnja leta je živel na svojem posestvu blizu mesta Lecce, ker se je pred petimi leti v Milanu tako poškodoval, da je šepal na eno nogo.
Schipa namerava tudi v Ameriki odpreti pevsko šolo -za lirične pevce. Nastopil pa bo še, dokler mu bo grlo tako srebrno donelo ikot doslej.
Včeraj ob eni uri in 21 minut po italijanskem času je odletel z rtiča Canaveral astronavt Walter Schirra, tretji ameriški vesoljski letavec za Johnom Glennom in Malcol-mom Carpenterjcm. Schirra je letel okrog zemlje 9 ur in 11 minut in jo je šestkrat obkrožil, kar znaša 270 tisoč kilometrov. Odlet se je izvršil popolnoma po načrtu Letalska kabina Mercury je krožila okrog zemlje v razdalji 180 kilometrov. Med pole tom je moral pilot napraviti nekaj stotin fotografij in drugih znanstvenih poizkusov.
Glavni namen poleta pa je, preizkusiti
I	na poseben način urejeno kabino za nov | polet v začetku prihodnjega leta. Bodoči astronavt bo moral osemnajstkrat obkrožili zemljo v času 24 ur. Za pristanek astronav ta Schirra, nekje severovzhodno od otoka Midway v Pacifiku, je bilo pripravljenih 40 tisoč mož, 30 ladij in 143 letal.
Ob natančno določenem času je tretji ameriški vesoljski letavec srečno pristal v predvidenem kraju. Z nasmejanim obrazom
Plemenska mržnja
V ameriški državi Missisipi se je zopet pojavila takšna plemenska mržnja, ki je povzročila kar majhno državljansko vojno. Guverner omenjene države Ross Barnett se je uprl proti vpisu črnskega študenta Jamesa Mcreditha na univerzo v glavnem mestu Oxfordu. Študent se je odlikoval kot junak v vojni na Koreji, a tudi ne glede na to dejstvo se je guverner prekršil proti ameriški postavi, ki prepoveduje kratiti pravice temnopoltim državljanom. Javno mnenje se je razdelilo v dva tabora. Guverner je izjavil, da se bo s policijo uprl vstopu črnca na ur.iverzo. Predsednik Kennedv pa je po radiu odgovoril, da bo izsilil spoštovanje zakona tudi z vojaštvom.
V ponedeljek je res prišlo do krvavih spopadov med rasisti in guvernerjevo policijo na eni strani ter med vojaštvom na drugi. V pouličnih borbah, ki so trajale par ur, sta bili ubiti dve osebi. Ena je dopisnik francoske agencije »France Pres-se«. Ranjenih je pa 75 ljudi, nekateri celo hudo.
Človek se kar čudi, da mora še v 20. sto letju teči kri zaradi plemenske nestrpnosti, ki je Amerikd že za Lincolnovih časov pred sto leti stala tako strahovito opustošenje.
Desetletna pisateljica
V Slaptcnu na Angleškem je pred nekaj tedni umrla 10-letna Suzana Reynolds. Njeno življenije je bilo kratko in bridko. Bolehala in umrla je zaradi neozdravljivega raka. Brž po smrti je pa postala slavna — kot pisateljica. Dekletce je silno rado opazovalo živali. Doma so imeli konjička. Z njim je Suzana preživela dolge ure in je tudi napisala o njem ljubko povest »Sneži-ček, božični žrebiček«. K zgodbi, napisani v šolske zvezke, je tudi sama narisala slike. Hitela je s pisanjem, kot da bi slutila, kako ji ugaša življenje.
Po njeni smrti je neko društvo za pomoč bolnim za rakom prišlo do tistih zvezkov in je povest izdalo. Na mah si je osvojila srca mladih in starih. Prejšnji teden je velika londonska založba objavila, da bo knjiga umrle mlade pisateljice izšla v veliki nakladi, kot eno najboljših letošnjih del v angleški književnosti.
je stopil na krov letalonosilke »Kearsage« J in izjavil, da se prav dobro počuti.
Walter Schirra ima 39 let in je mornan- j ški častnik. Njegov polet je bolj uspel kol prejšnja dva, kar pomeni, da so Amerikanci v zadnjem času znatno napredovali v tehni ki vesoljskih poletov.
Se je Adenauer umaknil?
Člani predsedstva in poslanci zahodno-nemške Krščanske demokratske zveze so pred dnevi imeli važno posvetovanje v Ber- ' linu, kjer so obravnavali predvsem hotra- ■ njepolitična vprašanja in tudi problem Berlina.
Zanimivo pa je, da so ob priložnosti jav- j nosti predstavili tudi nove voditelje stranke, oc.1 katerih so najvažnejši podkancler Lud-wig Erhard, zunanji minister Gerhard Schroeder in strankin predsednik Hermann Dufhues.
Ti so ali bodo v najbližji bodočnosti po- j stali nasledniki starega kanclerja Adenauerja, ki se bo verjetno kmalu umaknil iz po-' litičnega življenja.
Muha in vol
Albanski ministrski predsednik Envev | Hodž.a je imel v torek bojevit govor proti ameriškim imperialistom in revizionistom, kol so v Jugoslaviji. Ker je Hodž.a govoril ob trinajsti obletnici ustanovitve kitajske ljudske republike, se je trkal na prsi, da pomenita Albanija in Kitajska mogočno silo, ki se bo borila za pravi marksizem-leninizem na svetu.
Ko človek bere take napete govore, se nehote zrr.isli na muho, ki je sedela na volovem rogu in brenčala: »Mi orjemo!«
Še jih srbi
Nemški listi imajo še vedno za krivico, če se kdo spomni, kaj vse so počenjale . Hitlerjeve tolpe zlasti v Italiji in na Balkanu. Opravičujejo se, da so za grozodejstva nad neoboroženim ljudstvom odgovorni le voditelji in da je danes vse drugače ter da bi se moral ves zapadni svet potegniti zanje.
Resnica je pa tudi danes malce drugačna. Hitlerjanski in esesovski duh je med nemškim narodom še živ. Resnico dokazuje velik sestanek zveze odlikovancev s Hitlerjevim viteškim križcem v Godesbergu m Windsheimu. Prišlo je na zborovanje tudi preko tisoč pripadnikov proslulih SS-od-delkov iz Avstrije. Pozdravne brzojavke so poslali tovariši iz Norveške, švedske in od drugod. Javnost je bila izključena od teh zborovanj.
ŽIVA SLIKA
- V Londonu živi svojevrsten lord Boothbv, ki je predsednik mednarodne organizacije za pobijanje lakote na svetu.
Prejšnji leden je povabil v najrazkošnejši londonski hotel skupino časnikarjev na kosilo. Na srebrnih krožnikih in s srebrnim priborom so jedli — na vodi kuhan riž in pili iz kristalnih čaš samo mrzlo vodo. Časnikarji so se seveda precej 'kislo držali pri tako skromnem obedu. Razumeli so vso zadevo šele tedaj, ko jih je lord odslovil z besedami, da četrtina ljudi na svetu nima komaj toliko hrane za ves dan, kot so oni imeli za to kosilo, medtem ko žive milijoni ljudi na Zapadu v pretiranem izobilju.
Nekronani predsednik
Francoski parlament se je lotil razprave o političnem vprašanju, ki grozi, da bo razdvojilo francosko javno mnenje. Vlada je namreč na De Gaullov pritisk sprejela predlog, da se bo državni predsednik volil na podlagi splošnega in neposrednega glasovanja. Doslej so ga namreč volile zbornice na skupni seji. Z novim načinom izvolitve bi De Gaulle, ki upa, da bo spet izvoljen, dobil trdno oslombo v ljudstvu in bi se mu ne bilo več treba ozirati na politične stranke.
Volivci se bodo morali že 28. oktobra izreči z referendumom, ali so za novi način volitev ali ne. Minister Debre je izjavil, da se namerava De Gaulle umakniti iz političnega življenja, če ne bo ljudstvo sprejelo njegovega predloga.
Med poslanci in senatorji, zlasti socialističnimi, se je že pojavil odpor proti predlogu. Vlado celo dolžijo, da je prekršila ustavo že s tem, da je sprejela načrt za referendum.
Papež na potovanju
Skoro po sto letih sc je danes ponovno zgodilo, da papež potuje z vlakom po Italiji. Danes zjutraj, na praznik sv. Frančiška, zavetnika Italije, se je papež Janez XXIII. odpeljal s predsedniškim vlakom v spremstvu štirih kardinalov v romarsko mesto Loreto. Med velikimi slovesnostmi je okronal kip Matere božje z zlato krono in molil za srečen uspeh vatikanskega cerkvenega zbora. Popoldne se je odpeljal z vlakom v mesto Assisi, k jer je deloval sv. Frančišek Spotoma se je Adak ustavljal na raznih po stajah, kjer so množice vernikov pozdravljale sv. očeta. V baziliki je papež imel nagovor na zbrano ljudstvo. Še isti večer se je vrnil v Rim.
V	vatikanskih krogih se govori, da bo Papež po koncilu obiskal še druga italijanska mesta, da pride v osebni stik z verniki.
Mesta v morju
Japonski arhitekt Kikutaka je napravil Po naročilu svoje vlade načrt za plavajoča mesta. Znano je namreč, da se japonsko Prebivavstvo tako naglo množi, da ne bo •nielo več v bližnji bodočnosti dovolj prostora na suhi zemlji.
Mesta na morju bodo imela obliko velikanske jeklene plošče, ki bo štrlela visoko ttad vodno gladino in bo zavarovana pred Gorskimi valovi z močnimi robovi. Plošča i>o zabita 30 metrov globok v morsko dno s pomočjo velikanskih votlih jeklenih valjev. Ob robovih bo pa pritrjena na okrogle Pontone, da bo na vodi tudi plavala, če bt se valji odtrgali. Na vrhu plošče se bo odigravalo vse javno življenje mesta; tu bodo zasajeni tudi parki in vrtovi. V valjih Pa bodo prirejeni v več nadstropjih stanovanjski prostori. Stanovanja bodo torej deloma pod vodo. Imela bodo vse klimatske naprave in umetno toplino, ki jo bodo Proizvajali posebni stroji iz gibanja morskih valov. Dvigala bodo stanovavce prinesla v nekaj sekundah na vrh plošče, kjer 'bodo zgrajena vsa javna poslopja.
Računajo, da bo Japonska imela že v desetih letih nekaj takih mest ob svoji obali.
NOVICE
SODOBNE KARTE
V Vzhodni Nemčiji so prišle pri politični čistki tudi igralne karte na vrsto. Predsednik Ulbricht je izdal ukaz, da morajo zginiti s kart vse podobe kraljev, konjenikov in fantov, češ da spominjajo na stare fevdalne čase in da ne ustrezajo več sodobni komunistični miselnosti. Namesto kraljev in vitezov bodo naslikani na kartah delavci in traktorji. Za »kraljice« pa še ni izšla nobena prepoved.
Kanadski satelit
V soboto so spustili v osvetje z opirali-šča Vandenberg v Kaliforniji prvi kanadski satelit »Alonette« (škrjanček). Težak je 154 kilogramov in ima v premeru nekaj čez en meter. Drvi okrog zemlje v daljavi 960 kilometrov in obkroži zemljo v 105 minutah. Sukal se bo okrog nas približno eno leto
»Škrjančkov« polet ima popolnoma znan stven pomen. Raziskoval bo tako imenovano ionosfero, ki obdaja zemljo v višini 80 do 800 kilometrov. Od zgoraj dol bo oddajal satelit podatke o vsrkavanju ultravio-letnih žarkov in njih odbijanju, kar vpliva na radijsko valovanje. Doslej so prodrli znanstveniki z opazovalnimi sateliti le do višine 400 kilometrov.
RADIJSKI OBZORNIK
V prvih tednih tega meseca bo izšel radijski obzornik »Radio Selezione«. Prinašal bo mesečno predavanja, radijske igre, obletnice in podobne sestavke, katere je tr žaška radijska postaja že oddajala v tako imenovanih samostojnih skupinah. Marsikdo je te vrste oddaje zamudil ali jih je le površno slišal in bi rad bral naknadno ce lotni tekst. Drugi razlog, ki je izdajatelje nagnil k natisu, je tudi literarna vrednost teh oddaj, ki prav nič ne zaostajajo za drugimi književnimi zvrstmi.
Zatorej je pobuda za izdajo radijskega obzornika vse pohvale vredna. Dostavili bi pa še svoje mnenje in prošnjo, da bi bilo tudi slovenski radijski postaji omogočeno v doglednem času izdajati sličen obzornik z izborom najboljših oddaj.
Časnikar k
Pred šestimi dnevi je skupina štirih pro-tifrankovskih študentov na zvit način ugrabila španskega podkonzula v Milanu dr. Isu Eliasa. Telefonirali so mu, da ga pride iskat avto, ker ga vabi milanski podžupan Meda na kosilo in na važen razgovor. Ko so imeli diplomata v avtu, so mu pokrili oči in odbrzeli z njim v neko gorsko bajto v Valganni blizu mesta Varese. Tu so ga imeii zaprtega tri dni in tri noči kot talca, da bi prisilili generala Franca, naj izpusti tri politične obsojence. Policija ni mogla najti sledu za ugrabljencem, čeprav je domov pisal pomirjevalno pismo in so se celo ugrabitelji telefonsko javili nekemu milanskemu levičarskemu dnevniku.
V	torek se je pa ta detektivska zgodba nenadoma razpletla po zaslugi urednika ted. nika »ABC« doktorja Puleja, ki je poznal
CERKEV NA VZHODU
Dolgo časa ni bilo gotovo, ali se bodo mogli udeležiti vatikanskega cerkvenega zbora tudi škofje iz vzhodnih dežel, ki so pod sovjetskim vplivom. Prejšnji teden je pa prišlo v Rim sporočilo, da bo prišel na koncil poljski primas Višinski in večje število škofov.
Iz Ogrske sta coslej dobila potne liste samo dva škofa. Ni pa še znano, katen češki škofje bodo smeli v Rim.
Za jugoslovanske škofe in apostolske administratorje se ta problem ne postalja, saj je znano, da so že vsi bili zadnja leta v Rimu na uradnih obiskih in poročanju pri sv. očetu.
Najstarejši človek
V mestu Casablanca v Maroku živi najstarejši človek na svetu. Imenuje se Mohamed Belkač ben Barek in ima že — 162 let. O njem so časniki pisali že leta 1952, ko je umrl njegov najstarejši sin v starosti 110 let. Starina je bil petkrat poročen in ima 35 sinov ter hčera; živečih vnukov je pa kar 151.
Ben Barek je sedemkrat romal v muslimansko središče Meko, večinoma peš. Njegovi soverniki ga častijo kot svetega moža in ga vabijo, naj preživi kot gost v njihovih vaseh in mestih vsaj po nekaj dni. Zato je častitljivi starec skoro vedno na poti. Pravi, da ga prav to gibanje še drži pri življenju.
KAJ BEREJO NEMCI?
V Zahodni Nemčiji so priredili anketo, ki naj bi pokazala, kako so Nemci literarno usmerjeni in katere knjige najraje berejo. Izkazalo se je, da so najbolj priljubljeni pisatelji Tomaž Mann, za njim Američan Hemingway, na tretjem mestu je pa Rus Dostojevski
V knjižnicah si bralci izposojajo najraje dela sodobnih pisateljev, in sicer 44 odstot kov; po klasični literaturi sega pa še ved no 34 ocJstotkov bralcev. V primeri z romantičnimi in realističnimi spisi dajejo precnost introspektivnim pisateljem kot so Faulkner, Kafka, Proust.
V Vzhodni Nemčiji so pa sodeč po novih izdajah na prvem mestu dela iz tehnike in industrije, za njimi pa verska in teološka; seveda, če izvzamemo pripovedne spise.
i»t detektiv
španske begunske kroge. Čeprav so ugrabitelji telefonirali listu »II Giorno«, da bodo konzula izpustili, je urednik konkurenčnega lista »ABC« vse izvohal in se je podal še z enim fotorepoi terjem naravnost proti bajt'. Pogumno sta zahtevala od stražarja, naj ji ma izroči jetnika, ker sta ona pooblaščena za prevzem. Tako se je tudi zgodilo, časnikarja sta odpeljala osvobojenega konzula naravnost v uredništvo omenjenega tednika, kjer sta jih že čakala glavni urednik Balacci in policijski komisar. Elias je potrdil, da so ga ugrabili kot talca. V torek zvečer se je policiji že posrečilo ujeti štu denta Amadeja Pedronja, ki je izpovedal, da pripadajo on in njegovi trije tovariši anarhistični protifašistični zvci' Z ugrabitvijo so hoteli protestirati proti nasilnemu Francovemu režimu v Španiji.
T'isn5 /fcgn
GOSTOVANJE »KOROŠKEGA OKTETA«
Konec prejšnjega in v začetku tega tedna je v raznih krajih na Tržaškem in v Trstu samem gostoval znani »Koroški oktet« iz Ljubljane. Prvi koncert je bil v soboto v župnijski dvorani v Bazovici. Pevce in po slušavce, ki so se udeležili koncerta v prav lepem številu, je pozdravil bazovski župnik Marijan Živec. Gb tej priložnosti je poudaril, da letos obhajamo 100-letnico smrti škofa Antona Martina Slomška, velikega na rodnega buditelja in vzgojitelja, čigar globoka ljubezen in zvestoba do slovenskega jezika in slovenskih izročil nam mora vedno biti za vzor. Gostom v pozdrav je nato zapel domači pevski zbor pod vodstvom Ubalda Vrabca.
Sledil je nastop okteta, katerega dovršeno petje je takoj prevzelo vs številne po-slušavce. Bil je zares izreden kulturni večer, ki je vsem nudil izreden umetniški užitek.
V nedeljo je »Koroški oktet« nastopil v Sv. Križu in Barkovljah v obeh krajih dosegel velik uspeh.
V ponedeljek pa je isti oktet priredil koncert v Gregorčičevi dvorani v ul. Geppa v Trstu, kjer so tudi prostori novoustanovljenega »Slovenskega kluba«. Tudi tu je nastop »Koroškega okteta« odlično uspel. V imenu novega kluba je goste pozdravil dr. Robert Hlavaty.
STAVKA KOVINARJEV
V sredo so sindikalne organizacije izne nada napovedale ' stavko kovinarskih delavcev, zaposlenih v zasebnih podjetjih. Na trgu Garibaldi sta aVa sindikalna voditelja obrazložila zahteve stavkajočih delavcev ter predvsem poudarila, da imajo kovinarski delavci pravico do izboljšanja plač, kajti uspešen razvoj kovinarske industrije ni odvisen samo od zboljšanja tehničnih naprav in drugih tehničnih pripomočkov, temveč imajo pri tem zaslugo tudi delavci sami, katerim je treba to priznati s poviškom plač.
Stavkajoči delavci so nato šli v povorki po glavnih mestnih ulicah ter se končno mimo razšli.
Sindikalne organizacije so napovedale novo stavko za jutri in soboto.
Nabrežina:
AVTOBUSNA ZVEZA Z MESTOM
S 1. oktobrom je tudi naša vas boljše povezana z mestom. Vzpostavljena je bila mestna avtobusna zveza med Trstom in Sv. Križem in od tu do Nabrežine. To službo opravlja podjetje »La Carsica«, ki ima že nekaj let v zakupu krajevno avtobusno službo v devinsko-nabrežinski občini.
Ob tej priložnosti opozarjamo vodstvo podjetja, kako je nujno potrebno, da na vseh postajališčih in v vseh javnih lokalih razobesi vozni red, lako da bodo vsi potniki z njim seznanjeni.
Industrijska šola se je z začetkom letoš-njega šolskega leta preselila v nove prostore. Učenci in profesorji so v g'avnem za dovoljni z ureditvijo prostorov, čeprav tu pa tam kaka malenkost še manjka.
V ponedeljek se je pričel pouk tudi v osnovni šoli. Kar zadeva vpis v prvi razred.
moramo ugotoviti, da vsi starši le niso naredili svoje dolžnosti ter niso vpisali svojih otrok v slovensko šolo.
PRIPRAVE NA VOLITVE
Svet skupne Slovenske liste je že v ne deljo zaključil pobiranje podpisov predla gateljev kandidatne liste. Ta bo verjetno predložena tajništvu tržaške občine v prvi polovici prihodnjega tedna.
Doslej so bile predložene le tri liste, in sicer komunistična, demokristjanska ter socialdemokratska.
KUPCEV MANJKA
Prihodnji mesec se bo vršila v Trstu javna dražba prav posebne vrste. Znani ljubitelj in zbiravec starin profesor De Henri-quez, bi rad prodal svojo bogato Zbirko starinskega orožja. V zalogi ima oklepne vozove, stare topove, strojnice, puške in podobno navlako, čeprav bo ta javna dražba edinstvena, je vendar prav malo zanimanja zanjo.
VAŽNO OBVESTILO ZA KMETOVAVCE
Prispevki za nakup odbranega semena pšenice: Na Kmetijskem nadzomištvu v Trstu so s 1. Oktobrom pričeli sprejemati prošnje za prejem državnega prispevka pri nakupu odbranega semena pšenice. Prispevek znaša 5.0% nakupne cene. Nakazan bo za nakup največ 100 kg semena.
Drugi prispevki: S prvim oktobrom so na Kmetijskem nadzorništvu začeli sprejemati tudi naročila za nakup po znižani ceni (50% prispevka) trt sadik cepljenk in divjak ter sadnega drevja (češenj, mandeljnov, orehov, marelic, lešnikov, hrušk in češpelj). Naročiti je treba najmanj 100 trt sadik divjak ali 50 trt sadik cepljenk ali 50 sadnih drevesc
Na nadzorništvu se lahko vložijo prošnje za dodelitev prispevka (40% nakupne cene) pri nakupu čebulic tulipanov, narciz, hija-cint, irisa in vrtnic, ki so bile lani cepljene". Kdor se za to zanima, mora naročiti nad 250 čebulic in 50 vrtnic.
Čebelarji nadalje lahko vložijo prošnjo za prispevek pri nakupu melitozija in čebelarskih potrebščin. Prispevek znaša 40 oziroma 25% nakupne cene.
IZIDI ZRELOSTNIH
IN USPOSOBLJENOSTNIH IZPITOV
V	jesenskem roku so na višji realni gimnaziji v Trstu z uspehom položili zrelostne izpite naslednji kandidati: Franc Žerjal, Edvard Žerjal, Marija Savrin in Aleksandra Sosič. Odklonjena sta bila dva kandidata.
Na klasični gimnaziji so uspešno opravili maturo: Marta ščuka, Ernest Ansekni in Damijan Pavlin. Ta dva sta dijaka z goriške klasične gimnazije.
Na trgovski akademiji so z uspehom položili usposobljenostni izpit: Miranda Bol čič, Neva Grgič, Ondina Pavletič, Rožica Sulič, Boris Krapež, Miranda Fabijan, Da-rio Ferluga, Marija Gregorič, Ivan Pertot, Edvard Prelec, Rozana Prelc, Marija Rau-ber, Aleksander Strani, Karla Širca in Ivan Tavčar. Devet dijakov pa je bilo odklonjenih.
SMRT SLOVENSKEGA DRAMSKEGA IGRAVCA
V	ponedeljek so na pokopališča v Sv. Križu pokopali slovenskega dramskega igravca in člana Slov. gledališča v Trstu Justa Košuto. Smrt ga je iznenada pobrala, ko mu je bilo 64 iet.
Pokojnik, ki se je rodil v Sv. Križu, je kmalu po zadnji vojni posegel tudi v politično življenje in sc udejstvoval v komunistični stranki. Pred leti je bil na listi KPI izvo ljen za Občinskega svetovavca v Trstu.
Naj mu bo lahka domača zemlja. Družini in sorodnikom izrekamo svoje sožalje.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
V	nedeljo, 7. oktobra ob 17. uri na »Stadionu I. maj« otvoritev letošnje predsezone z otroško glasbeno komedijo Erika Fosa »PLEŠOČI OSLIČEK«
Za otroke, in starše, ki si te lepe in zabavne komedije niso utegnili ogledati v lanski gledališki sezoni, bomo predstavo ponovili po zelo znižanih cenah.
GLASBENI TEČAJI »SLOVENSKE PROSVETNE MATICE«
Slovenska Prosvetna Matica bo letos obnovila glasbene tečaje posameznih instrumentov. Na sporedu bodo zopet glasbeni seminarji, odnosno predavanja o glasbeni zgodovini, glasbenem oblikoslovju in nauku o razvoju instrumentov. Po možnosti bo u-stanovljen tudi mladinski pevski zbor. Obisk seminarjev in pevskega zbora je brezplačen. Prijave se sprejemajo dnevno od 10. do 12. ure na sedežu v j ulici Machiavelli št. 22/11. Tečaji se začnejo 15. ok-I tobra- t. I. Prijave se sprejmejo tudi po telefonu, j in sicer št. 36-275.
NAŠE IZSELJEVANJE
Koliko črnila je poteklo iz peres, ki so pisala o izšel j vanju prebivavstva iz Furlanije in Beneške Slovenije v tujino. Gorske občine, ki so povečini slovenske, imajo žalostno prvenstvo pri zapuščanju domače grude, ki jim zamore le v tenkih rezinah rezati vsakdanji kruh. Posledica je pot na tuje za zaslužkom, domače hiše in zemlja so pa brez delovnih rok.
S tem vprašanjem se bavi posebna knjiga, katero je izdala pokrajinska uprava v Vidmu. Naslov knjige je »L'emigrazione in Friuli«. V publikaciji piše tudi poslanec To-ros o stvarnosti in vzrokih našega izseljevanja. Delo je zanimivo in poučno zlasti za tiste činitelje, ki so poklicani, da tej žalostni stvarnosti pogledajo v obraz in na]-'-dejo 'hitro odpomoč.
PODBONESEC
Krasni jesenski dnevi, pravo »babje po letje«, privablja tudi k nam vse polno tuj cev, zlasti ob nedeljah. Avtomobili kar švigajo preko bloka v kobariški kot. Dosti izletnikov se pa ustavi kar tu ob meji. Med njimi opažamo zlasti dosti Tržačanov. Morda bi jih prišlo še več, če bi se tu kaj preuredilo. Gostilna ki ji pravijo »Al Vescova-do« že kar zadovolji tuje goste bodisi z dobro postrežbo in tudi s cenami. Manjkajo pa v bližini parkirni prostori za avte, pa tudi steze tam naokoli bi se morale malce preurediti za kratke sprehode, kajti gostjo ne pridejo sem le zato, da bi cele ure presedeli v gostilniški sobi. To je par konkretnih predlogov za povzdigo tujskega prometa.
BRDO
Že dolgo časa se govori, kdaj in s kolikšnimi zneski bo država podprla revne občine
ŠOLSKE SPREMEMBE
Na slovenskih srednjih šolah v Gorici se je letos izvršilo nekaj spremenmb na vodilnih mestih- Dosedanji ravnatelj gimnazije, liceja in višjega učiteljišča dr. Mihael Rožič je pustil vodstvo učiteljišča, a mu j? dodeljeno ravnateljstvo srednje šole. Ravnatelj dr. Rasto Nemec bo pa vodil kot dosedaj strokovno šolo in poleg te še učiteljišče.
V zvezi z novo razporeditvijo ravnateljstev se bo licej preselil v ulico Randaccio, v ulici Croce pa ostane učiteljišče in bo prišla v poslopje Gregorčičevega doma še strokovna šola.
Število vpisanih dijakov je ostalo letos skoraj nespremenjeno. Učiteljišče bo obiskovalo 23 dijakov, višjo gimnazijo in licej pa 37. Na nižji srednji šoli jih je 120, na strokovni pa 132. Ob začetku novega šolskega leta želimo vsem profesorjem in dijakom mnogo uspehov!
ZA VESELO ANDREJEVAN.TE
V Gorici začnejo mestni očetje vsako leto v oktobru premišljevati, kako bi Andrejev semenj naredili bolj privlačen in zanimiv. Zadnja leta je postal ta tradicionalni semenj zgolj kričanje in komedija, da je šlo ljudem že na živce.
Letos nameravajo zadevo temeljito preurediti. Na občini so določili v ti namen posebno komisijo, v kateri je član tudi odvetnik Sfiligoj. Ta odbor je že nakazal
tl uliti rt
in pokrila vsaj del njihovih občinskih izdatkov. Nekatere občine v ravnini so že dobile nekaj milijonov za te namene.
K nam je tudi prišla malenkostna vsota za popravo cerkve in nakup cerkvenih oblačil. Vsota pa ni prav velika. Prvo nakazilo je znašalo 120 tisoč lir, pred nekaj dnevi je pa prišlo iz Rima še 80 tisočakov, čakamo pa še vedno na milijone za našo živinorejo, pašništvo in izboljšanje zemljišč. Brez pod pore, in to hitre ter izdatne, so vse besede in sestanki o ekonomskem izboljšanju kot pljusk v vodo.
ŠPETER
Prejšnji teden se je spet pripetila nesre ča na cesti iz Čedada proti Špetru. 2e pri letni Anton Zamparo, saj jih ima že 75 na hrbtu, se je vozil proti večeru s kolesom po asfaltirani cesti proti špetru. Na nekem ovinku je zavozil preveč na levo in v tistem je privozil z avtom za njim župniK Ribisa, doma iz Podbonesca. Pri sunku je Zamparo zletel s kolesa in se je hudo po tolkel. Odpeljali so ga brž v čedajsko bolnišnico. Upali so, da ga bodo še ohranili pri življenju, toda notranje krvavljenje je sta rega moža spravilo v grob. Orožniki preiskujejo, kdo je kriv nesreče.
Pred nekaj dnevi so se zbrali v našem kraju predstavniki različnih organizacij, ki se bavijo s turizmom. Razpravljali so, kako bi se mogel razviti tujsiki promet po vaseh nadiške doline in po naših krajih sploh. Nasvetov je bilo še precej, a prav otipljivih zaključkov bolj malo.
O razvoju turizma po naših krajih piše tudi videmski dvomesečnik »II Friuli« pod naslovom »Turizem in gospodarsko upadanje«. Vse to je prav in lepo, a bojimo se, da se naš gospodarski položaj ne bo rešil samo s turizmom.
neke smernice, po katerih bi semenj sicer še ohranil staro zunanje lice, a bi obenem dobil tudi nekaj gospodarskega poudarka.
V	veliki telovadni dvorani na Battistijevem, prej Telovadnem trgu bodo odprte razstave, ki naj bi pokazale gospodarsko dejavnost goriške dežele. Gre za razstavo pohištva, čipkarske Obrti, za razstavo značilnih goriških vin in sadja.
Bojimo se pa, da bo mogoče razen pohištva in vinskih vrst le težko še 'kaj drugega pokazati, ker stare goriške obrti izumirajo. Nekoč je mesto slovelo po steklarski, klobut arski, jermenarski, kniigoveški obrti in še po drugih strokah, ki jih danes zaman iščeš. Moderni časi zahtevajo pač drugačnih dejavnosti in bo moral zatorej tudi Andrejev semenj pokazati drugačno lice.
VEN Z TMENJ!
Prejšnji teden je mestna zdravstvena oblast tolažila meščane, da v Gorici niso prodajali ponarejenih živil kot drugod po Italiji, kar je državi vzelo v svetu dobro ime. mnogim pa zdravje in celo življenje. Vendar se je govorilo, da se tudi pri nas prodaja sleparsko maslo in še marsikaj drugega. Seveda, gorje omeniti ime trgovca na debelo, ker bi hitro planil pokonci in grozil, da bo tožba zaradi žaljenja dobrega imena.
Tako so delali tudi lastniki velike raz-prodajalne masla »Burrificio Alto Isonzo« iz ulice Morelli, štev-. 6, bi so kvarili go riške želodce s pokvarjenim maslom.
Oblast jih je prijela že leta 1954, ker so v skrivnem skladišču mešali med maslo tudi margarino. Pa kaj, plačali so nekaj kazni in še dalje prodajali margarino, loj in vse mogoče pod imenom »soško maslo«. Postavili so sj tudi nekaj vil.
Sedaj jih ie nadzorna komisija zopet zalotila pri slepariji. Ugotovila je, da so vsak dan zmešali v maslo po 250 kilogramov navadnega loja, ki še za sveče ni dober. Goričani smo ga pa za drag denai mazali na kruh. Ali ni že skrajni čas, da vzamejo takim sleparjem obrtnico?
Pri nekaterih trgovcih je pa komisija našla sardine, vložene ne v oljčnem, marveč kar v strojnem olju. Tu je treba priti ven kar z imeni, da bodo odjemavci šli drugam, kjer prodajajo pošteno blago in ne zastrupljajo kupcev.
Isto je s peki. Pri več pekarnah so nadzorni organi odkrili, da ima kruh preveč odstotkov vode. Peki so se izgovarjali, da 'bi jim morali dovoliti peko bolj zgodaj in ne ob štirih zjutraj. Izgovori so seveda prazni, mi bomo pa še dalje jedli napol surov ter voden kruh in molčali v strahu, da se gospodu peku ne zamerimo.
OSLAVJE
Lepo. sončno vreme je tudi pri nas /vabilo vinogradnike, da so začeli tu pa tam trgati. Izbirajo najprej seveda tokajec, rizling in druge boljše sorte. Kaikor vse kaže, bo pridelka kaj manj kot lani; zdi se pa, da bo vino prav okusno.
Na oslavskem spominskem kostišču so začeli nekaj dopolnjevati. Nad osrednjo stavbo postavljajo streho v obliki 'kupole, j Zaradi spomenika je bilo to popravilo nuj- ■
no potrebno, ker je deževje že precej škodovalo temeljem celotne stavbe.
ŠTEVERJAN
Pri nas se že oglaša čriček v vinogradu. Trgatev je že tu. Tokaj in boljše vrste grozdja so že začeli pobirati. Pridelovavci in pivci se sprašujejo, koliko ga bo in kakšno bo? Na splošno se zdi, da ga bo v spodnjem koncu morda toliko 'kot lani; v zgornjih vinogradih pa kaj manj. Po kakovosti bo pa kapljica dobra, ker so se grozdi po zadnjem deževju kar lepo opihnili. Upamo, da nas ne bo varala ta predhodna sodba.
Od suše prizadetim živinorejcem se že deli nadomestna krma. Dobivajo jo pri kmetijskem konzorciju v Gorici. Že če izvzamemo ta način monopoliziranja, je za posestnike pot v Gorico neugodna. Saj bi lahko tudi domače zadruge ali prodajavci delili to koruzo, zlasti ker se je že dogodilo, da je ta ali oni šel na konzorcij v Gorico, pa je prav tisti dan zmanjkalo blaga in je moral priti zopet lcak drugi dan.
Končno le imamo dobro cesto od Grojne do Bukovja. Kolikšnega pomena je, se vidi sedai, ko se ie že v 'kratkem času promet močno dvignil. Vedno več izletnikov prihaja z avti na naše prijazne in razgledne gričke. Plaši jih seveda samo spodnji konsc skozi Grojno, ki je še vedno ves razrit m prašen. Tisti, ki se toliko zavzemajo za turizem v števerjan in prirejajo tu umetniške razstave, naj se zdaj zganejo in postavijo, da bi tudi ta del ceste popravili!
Za prihodnje leto upamo, da bo ofbčina začela popravljati tudi zgornji del ceste .od Bukovja mimo Dvora do Sovence, ko bodo stari dolgovi poplačani in se bo moglo na-, jeti novo posojilo.
PODGORA
V	naši farni cerkvi so v teku dela za potrebna popravila in polepšanje svetišča. Naš župnik si zelo prizadeva, da bi se vse po načrtu uredilo. Namen je tudi prenoviti orgle ali nabaviti nove, ker so res potrebne. Veliko vprašanje pa je, dobiti potrebne vsote denarja. Nekaj je občina že prispevala, a znesek še zdaleč ne bo zadostoval. Na pomoč bodo pač morali priskočiti farani, vsak po svojih večjih ali skromnejših možnostih.
Zaradi popravil v cerkvi se je otvoritvena šolska maša darovala pri kapelici. Otroci so bili kar zadovoljni. Pripomniti pa moramo, da ni vpis šolarjev v prve razrede tak, kot bi moral biti.
Omenimo naj še naš že tako slavni most čez Sočo. Dela pri njem že napredujejo. Kakih sedem do osem delavcev je zaposlenih pri popravah. Moralo bi jih biti kaj več, da bi mostič končali vsaj pred prihodnjim deževjem. Vidimo tudi, da bodo temelji za opornike močnejši in globlji kot prejšnji.
Ko bo most dokončan, upamo, da bodo začeli zopet prihajati k nam tudi nedeljski izletniki iz mesta na kratke zimske sprehode kot nekdaj v starih časih. Seveda, potrebno je, da bi se na križišču zopet obnovila nekdanja gostilna pri »Tončilu«. Prenoviti bi se pa morala na vabljiv način, kot so zdaj druge gostilne v predmestnih vaseh.
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Največja knjižna razstava na svetu
V	Frankfurtu je bila te dni tradicionalna mednarodna knjižna razstava, na kateri je bilo razstavljenih okrog 100.000 knjig iz 32 držav. Razstava je obsegala 22.000 kvadratnih metrov prostora. To je največja knjižna razstava na svetu in o letošnji knjižni razstavi tudi pravijo, da je bila največja, kar jih je bilo sploh kdaj prirejenih. Samo novih izdaj na razstavi je bilo nad 23.000. Zastopanih je bilo 2.112 založb. Nekdo je zračunal, da bi moral človek nepretrgoma brati 150 let, da bi lahko prebral vse. knjige na tej razstavi.
Na zunaj je vzbujala razstava vtis izredne pestrosti in rafiniranosti. Založbe v raznih državah si namreč prizadevajo, da bi napravile knjigo tudi po videzu čimbolj prikupno in privlačno za kupca. Vendar pri tem skoro nikoli ne gredo preko za knjigo primernega stila. Tudi razstava je bila urejena zelo okusno in nič ni bilo na njej takšnega, ki bi neprijetno zmotilo obiskovalčevo oko. Reklamne fotomontaže, portretne glave in notranja ureditev paviljonov z bari in ekspresnimi stroji za kuhanje kave vred, ki jih je bilo najti v posameznih paviljonih, so bili nameščeni tako, da niso bili v nasprotju z ureditvijo razstavljenih knjig. V tem pogledu je bila letošnja razstava lepša kot vse prejšnje. Znatneje kot na prejšnjih razstavah so bile na letošnji razstavi zastopane s svojimi stojnicami države iz vzhodnega bloka. Kritiki, ki so si ogledali | razstavo, pravijo, da so vzhodnoevropske založbe v , precejšnji meri prilagodile svoje knjižne opreme za-1 hodnemu čutu, da bi bile kos konkurenci z Zahoda.
Vendar ga še zdaleč ne dosegajo. Kritični obisko-vavec je nujno prišel do spoznanja, da. ima Zahod še vseeno mnogo lepše knjige in zanimivejše avtorje. Značilen vtis letošnje knjižne razstave v Fran-furtu pa je bil tudi ta, da zahodne založbe zdaj izdajajo več del vzhodnih avtorjev kot prejšnja leta. Med knjigami vzhodnih avtorjev, ki so vzbujale pozornost, so bili Spomini Ilije Ehrenburga, seveda v zahodno-evropskih jezikih, dalje Djilasova knjiga »Razgovori s Stalinom«, katere nemški prevod je izšel pri založbi »Fischer«, potem dela romanopiscev Anne Seghers, Tiborja Deryja, zlasti njegova knjiga »Nedopolnjeni stavek«, Milana Fiista, Jurija Bon-dareva, Miroslava Krleže, čigar knjiga »Brez mene« je izšla pri nemški založbi »Styasni«, Iva i Andrica in Georga "Lukacsa. Pravega bestsellerja pa na letošnji knjižni razstavi v Frankfurtu ni bilo. Zelo radi so segali obiskovavci tudi po romanu Richarda Masona »Dvakrat cvete mrzlično drevo« in po romanu Brucea Marshalla »Dama Mila«. Pozor-I nost je vzbujal tudi roman Itala Sveva »Ein Leben«, ki je izšel pri založbi Rovvohlt, dalje romani Lawrencea Durella in Grahama Greena »Afriški dnevnik« v nemškem prevodu.
V	zvezi z odprtjem frankfurtskega knjižnega velesejma, so podelili tudi mirovno nagrado nemških založnikov in knjigarnarjev. Dobil jo je pisatelj Paul Tillich.
SEDMI ZVEZEK FINŽGARJEVIH IZBRANIH SPISOV
TEKMOVANJE CERKVENIH ZBOROV V TRSTU
Ta mesec bodo priredili v našem mestu prvi škofijski koncertni kriterij cerkvene glasbe. Ni še točno določeno, kje bodo prirejali te koncertne nastope, ki bodo imeli značaj festivala cerkvenega petja in ki naj dokažejo, kako se je v zadnjih letih dvignila raven cerkvenega zbornega petja na Tržaškem. Nastopi ne bodo imeli tekmovavnega značaja, ampak naj bi služili za to, da bi dali prizadevnim cerkvenim zborom še večji zagon in vnemo, zlasti tistim, ki se borijo še s težavami. Zaradi tega tudi ne bodo podeljevali nagrad. Seveda pa bodo poslu-šavci kljub temu primerjali posamezne zbore med seboj in najboljši bodo gotovo deležni priznanja. Kriterija, oziroma revije cerkvenih pevskih zborov se lahko udeležijo vsi cerkveni zbori tržaške škofije.
Glede, udeležbe ni nikakih omejitev. Lahko bodo sodelovali mešani ali pa samo moški ali ženski zbori. Vsak zbor bo moral izvajati dve obvezni skladbi in eno tako, ki si jo bo sam izbral. Skladba svobodne izbere je lahko vzeta iz kateregakoli razdobja cerkvene glasbe. Prijaviti se je treba v frančiškanskem samostanu »Santa Maria Maggiore« v Trstu, in sicer do 13. oktobra.
Filejeva proslava v Gorici
Zveza slovenske katoliške prosvete v Gorici je priredila v nedeljo, 30. septembra, spominsko proslavo po pokojnem profesorju in glasbeniku Mirku Fileju. Proslava je bila popoldne v dvorani katoliškega doma v Gorici.
Profesor Mirko Filej je bil vodja raznih pevskih zborov na Goriškem in tudi sam skladatelj. Bil je zaradi te svoje glasbene dejavnosti priljubljen in poznan slovenski javnosti daleč naokrog. Ob njegovi prerani smrti, pred nekaj meseci, so žalovali za njim vsi ljubitelji lepega petja na Goriškem in Tržaškem, pa tudi drugod, kjer je prof. Filej gostoval s svojimi zbori, kot na primer na Koroškem.
Na proslavi so se zato zbrali zbori z raznih strani in peli v glavnem pesmi, ki jih je on zložil.
PLODNO DRAMSKO USTVARJANJE NA POLJSKEM
Od 450 premierskih del, ki jih bodo letos uprizorili v več kot 90 poljskih gledališčih, so poljski pisci zastopani z dobro tretjino. Od 140 njihovih del je več kot 30 najnovejšega datuma. Zastopana so vsa pokolerija poljske književnosti in vse smeri, začenši od nedavno umiTega Leona Kručkovskega z njegovim delom »Prvi dan svobode« in drugih sodobnih domačih avtorjev do klasikov Slovackega, Kchanovskega in Zeromskega.
Kratke kulturne vesti
• Pri univerzitetni založbi v Ljubljani je izšel trideseti letnik Zbornika znanstvenih razprav, ki ga izdaja pravna fakulteta. Obsega osem razprav iz raznih pravnih strok z ustrezno dokumentacijo in s povzetki v francoščini ali nemščini.
• Tržaški kritik in zgodovinar Elio Apih je uredil knjigo člankov in esejev Gaetana Salveminija o razdobju italijanske zgodovine med letom 1898 in 1929. Salvemini je objavil te članke v raznih revijah in listih. Knjiga je izšla pri založbi Feltrinelli. Elio Apih je napisal tudi zanimiv uvod in sestavil opombe k posameznim člankom in esejem.
• Tržačan Stelio Zeppi je objavil knjigo o pokojnem francoskem pisatelju Albertu Camusu. V knji-iri razčlenjuje Camusovo pisateljsko filozofijo, ki jo uokvirja v strujo eksistencialistične miselnosti. Knjiga je izšla pri založbi »Nuova academia« v Florenci. Njen avtor je asistent za filozofijo na tržaški univerzi. Delo je bilo od kritike zelo ugodno sprejeto.
o Na festivalu planinskih filmov v Trentu je na sporedu po odločitvi izborne komisije tudi slovenski Tilm »Trisul«, ki sta ga posnela Klopčič in Kunaver. Film prikazuje podvige slovenske plezalske odprave na goro »Trisul« v Himalaji. .
• Mestni občinski odbor v Florenci je podelil slavnemu katalonskemu glasbeniku Pablu Casalsu florentinsko častno meščanstvo. Novico o odlikovanju so mu naznanili, ko je dirigiral v Florenci te dni svoj oratorij »~E1 passebre«. Pri izvedbi je sodeloval orkester beneškega gledališča La Fenice, pel pa je zbor Orfeo Catala iz Barcelone. Casals je begunec in se že mnogo let ni vrnil v Španijo.
Dokument slovenske kulture
Pred kratkim so odkrili v knjižnici Narodnega muzeja v Ljubljani prvi slovenski knjižni katalog, ki je iz leta 1678. Ko se je. namreč salzburški tiskar Janez Krstnik Mayr tistega leta priselil v Ljubljano in s tem obnovil tiskarstvo in knjigotrštvo v Sloveniji, ki je bilo z izgonom protestantskega tiskarja Janeza Mandelca prekinjeno, je kmalu izšel tudi njegov »Catalogus librorum«, to je seznam vseh tistih knjig, s katerimi je razpolagal in katere je ponudil bravcem na Kranjskem v nakup. Na naslovni strani kataloga je napisano: »Katalog knjig, ki bodo v času ljubljanskega jesenskega sejma v knjigami Janeza Krstnika Mayrja naprodaj.
Na 126 straneh kataloga je navedenih 2.566 različnih knjig.
Ta katalog predstavlja zelo zanimiv kulturni dokument. Ohranil se je v enem samem izvodu, in sicer na gradu v Dolu pri Ljubljani. Od tam je izginil leta 1881. Menili so že, da je bila ta drobna knjižica iz zapuščine grofa Erberga prodana dragam, pred kratkim pa so, kot rečeno, odkrili prav ta izvod v knjižnici Narodnega muzeja v Ljubljani.
Visoki jubilej prijateljice Slovencev
Te dni je praznovala v Ljubljani 90-letnico gospa Fanny S. Copeland. Dobro je znana vsem, ki so v zadnjih desetletjih študirali na ljubljanski univerzi, kjer je bila lektorica za angleščino. Znana pa je tudi vsem ljubiteljem slovenskih planin, saj je napisala o njih v angleščini posebno knjigo. Po rodu je. Škotinja. Ze leta 1921 je bila nastavljena kot lektorica angleškega jezika na filozofski fakulteti v Ljubljani. Spremljala je torej razvoj slovenske univerze od vsega začetka. Poleg tega je opravljala važno vlogo kutlurne posredovavke med Slovenijo in angleško govorečim svetom. S svojimi dopisi v angleško »Slavonic Review« je obveščala angleško javnost o pomembnih kulturnih dogodkih pri Slovencih. Trudila se je za popularizacijo slovenske literature v Angliji in prevedla med drugim tudi roman Vladimirja Levstika »Gadje gnezdo«. Pisala je tudi samostojna dela v angleščini. V raznih angleških listih je priobčevala kratke novele, katerih dejanje se dogaja v slovenskih planinah. Zbirka teh črtic je pozneje izšla kot posebna knjiga pod naslovom »Beautiful Mcuntains«. Veliko je prispevala k temu, da se je glas o lepotah slovenskega alpskega sveta razširil v angleškem svetu. V Sloveniji je zelo priljubljena. Kako rada ima Slovenijo, dokazuje tudi dejstvo, da se je po vojni kljub visoki starosti in težkim razmeram spet vrnila tja.
V	kratkem bo izšel sedmi zvezek Finžgarjevih Izbranih spisov, ki jih izdaja Mohorjeva družba v Celju. Prvi zvezek Finžgarjevih »Izbranih spisov« je izšel leta 1959 in je pri njem sodeloval poleg urednika, prof. dr. Franceta Koblarja, še avtor sam.
I	Sedmi, zadnji zvezek, bo vseboval njegovo knjigo »Leta mojega popotovanja«, ki je prvič izšla leta 1957 in ie vzbudila tako zanimanje, da je bila v zelo kratkem času razprodana. Finžgarjeva knjiga spominov je tehten zgodovinski dokument in prispe,--•-k k slovenski narodni in kulturni zgodovini. Nekateri predlagajo nai bi Mohorjeva družba izdala še vsaj osmo knjigo izbranih del z izborom najpomembnejših Finžgarjevih člankov, govorov, predavani in takega "radiva, ki bi dopolnjevalo in zaključilo celoviti lik tega slovenskega kulturnega delavca. Verjetno se bo to tudi zgodilo.
DELO NEMŠKEGA KULTURNEGA INSTITUTA V TRSTU
Cez nekaj dni bo začel nemški kulturni inštitut
v	Trstu z novo sezono svojega dela. Ze prvega oktobra se bo namreč spet začelo vpisovanje za tečaje za nemščino. Pouk se bo pa začel 22. oktobra. Poleg tečaja za otroke, za začetnike, za tiste, ki že nekaj znajo in izpopolnitvenega pouka bodo organizirali tudi tečaje za konverzacijo in trgovsko korespondenco. V načrtu pa je tudi tečaj o modemi nemški literaturi'in o današnji Nemčiji. Ta predavanja bodo prikazala glavne značilnosti današnje Nemčije na kulturnem, gospodarskem in socialnem področju. Vodstvo nemškega inštituta pa vodi račun tudi o potrebah ljubiteljev lepe knjige in glasbe. Zato je izpopolnilo svojo knjižnico in diskoteko z novimi knjigami, revijami, časniki in ploščami. Enako kot lansko sezono se bodo tudi letos vrstila go. stovanja glasbenih skupin, solistov, gledaliških skupin, recitatorjev in predavateljev, na sporedu pa bodo tudi filmske predstave, umetnostne razstave in druge prireditve. Tako bosta med drugimi gostovala salonski orkester iz Mainza pod vodstvom dirigenta Guntherja Kehra, ki doživlja v Nemčiji velik uspeh, in pa ansambel »Studio der Friihen Musik«.
Kot naslednik profesorja dr. Christiana Schmitta, ki je prestavljen v Pariz, bo vodil nemški inštitut to sezono dr. Gerhart Martens. Dr, Gerhart Mar-tens je bil od leta 1953 do leta 1956 rektor za nemški jezik na univerzi v Bologni, nato pa ravnatelj Goethejevega inštituta v Belo Horizonte v Braziliji. Pisarna nemškega kulturnega inštituta posluje za javnost vsak dan od 17. do 20. ure razen ob sobotah. Tam lahko dobite vse zaželene informadije.
GOSPODARSTVO
Če mošt noče Kipeti
Ob trgatvi se večkrat pripeti,. da mošt noče kipeti. Kje tiči vzrok?
Mošt začne pozno kipeti, če smo svežega nalili v stekleno posodo, ikot so pletenke -flaškoni - damidžane. Za kipenje je namreč potreben zrak, dihanje, kar pa je zaradi nepropustljivosti stekla otežkočeno. Enako kot v stekleni posodi je tudi v para-finirani posodi.
Navadno mošt noče kipeti, ker je premrzlo. Ce namreč tržemo mrzlo grozdje, dobimo iz njega tudi mrzel mošt, ki noče kipeti. V tem oziru je letos popolnoma drugače kot lani. V dobi lanske trgatve je bila huda vročina in vinogradniki so se morali boriti proti previsoki toploti: trgati so morali samo v jutranjih urah, ko je bilo grozdje še mrzlo ali pa proti večeru; hladiti so morali kleti in s prilivanjem razhlajevati kipeči mošt. Letos pa kaže trgati samo podnevi in ne v ranih jutranjih urah, ker je takrat prehladno. Nadalje je letos potrebno s segrevanjem uravnati toploto v kleti in v sodih. Paziti moramo, da med kipenjem ne pade toplota v kleti izpod 15° C, a zvišati je tudi ne smemo preko 22° C. Če je v kleti toplota prenizka, moramo zakuriti peč ali mošt v sodih segrevati z električno grelno palico. Če pa je toplota v kleti previsoka, jo prav lahko znižamo z odpiranjem oken aii vrat. Med kipenjem je v sodu mnogo višja toplota kot v kleti. Kakšen-krat doseže ta razlika tudi 8 do 10° C. Zato pa ne smemo nadzirati samo toplote v klet', marveč tudi ono v kipečih sodih, če je toplota v sodih nad 25 - 27° C, moramo kipeči mošt nekoliko ohladiti. To storimo na ta način, da vzamemo iz soda določeno količino kipečega mošta, ki se nekoliko ohladi in ga nato zopet zlijemo v sod. Seveda bomo v takih slučajih pazili, da ne bi toplota v kleti presegala 18 - 20° C.
Večkrat pa se tudi zgodi, da v vrsti so dov nekateri kipijo, drugi pa ne. V takih slučajih navadno zadostuje, če zamenjamo po eno vedro mošta pri dveh sodih, od katerih eden kipi, drugi ne: iz vsakega soda vzamemo vedro mošta in kipečega zlijemo v nekipeči sod, vedro nekipcčega pa v kipeči mošt.
Če pa kljub ugodni toploti v kleti mošt dolgo noče kipeti, moramo poiskati vzrok in ga odpraviti. Navadno je v tem primeru potrebno dodati nekaj odbranih ki-pelnih kvasnic.
Dodatek odbranih kvasnic moštu
Različnih kvasnic je na tisoče, od katerih je mnogo žlahtnih in koristnih, še več pa divjih in škodljivih. Umljivo, je, da hočemo z dodatkom umetnih kvasnic ustvariti v moštu premoč koristnih. Med temi je najodličnejša družina oziroma rod »sac-charomyces«, v tem rodu pa sorte »ellipso-ideus« »apiculatus« in »cervisiae«. Med umetnimi kvasnicami, kot jih prodajajo za kipenje grozdnega mošta, so zastopane predvsem imenovane 3 sorte. Kakšerikrat pa je v kvasnicah samo ena sorta, navadno »saccharomyces ellipsoideus«. Umetne kvas-(
nice so navadno tako vzgojene, da delujejo tudi v močno zažveplanih moštih.
Umetne kvasnice so v trgovini v fijalah na agarju in stekleničkah, kjer so najbolj zgoščene, ali že več ali manj razredčene z moštom v steklenicah in pletenkah. Napredni kletar bo kupil samo kvasnice na agarju v steklenicah, oziroma fijalah in jih bo potem sam razmnožil. Razmnožimo jih pa na naslednji način: Pletenko sveže iztisnjenega mošta, ki sploh ni imeni časa, da bi začel kipeti, pasteriziramo. To se pravi, da dotični mošt segrejemo do kakšnih 70" C. držimo pri tej toploti skozi 5 minut, nato pa ohladimo na 18 do 20" C. Pri tej toploti primešamo med mošt vsebino iz fijale ali steklenice, z agarjem vred. Po 2 urah imamo na razpolago polno pletenko kvasnic, katere potem lahko porazdelimo po posameznih sodih mošta. Pasteriziranje mošta za razmnožitev kvasnic pa je zato važno, ker s segrevanjem zamorimo vse kvasnice, koristne in škodljive, ki jih ima grozdje že v vinogradu ali jih nabere med potjo do soda. Mošt za razmnožitev kvasnic segrejemo v nebakrenem kotlu, katerega denemo v večjega z vodo.	1 '
Jesenska setev pšenice
Iz leta v leto se ponavlja, da je v naših krajih v drugi polovici oktobra najprimernejša doba za setev ozimne pšenice, a naši kmetje — žitorejci se na ta nasvet ne ozirajo in odlagajo setev na november in nekateri celo na začetek decembra. Zato se pač pripeti — kot predlansko leto — da ozimne pšenice tudi takrat ni mogoče posejati, ker vlada deževno vreme. Zaradi prepoznih setev je tudi hektarski donos zelo pičel in le redki pridelajo več kot 10 - 12 stotov zrnja na furlansko njivo.
Sedaj, v prvih dneh oktobra mora vsak kmet — žitorejec vedeti, če bo pšenico sploh sejal, na kateri parceli jo ob sejal, katero sorto misli sejati in kje bo dobil dotično seme. Nadalje si je potrebno biti na jasnem, s čim se bo gnojilo in kje se bodo dotična gnojila dobila.
Najmanj, kar je že danes potrebno, je takojšen nakup gnojil in takojšnja nabava semena. Kmalu bo treba misliti na oranje, ki naj se izvrši vsaj teden dni pred setvijo. Istočasno z oranjem bomo spravili v zemljo hlevski gnoj in glavna umetna gnojila. Med temi so predvsem na mestu gnojila, sestavljena iz vseh treh glavnih gnojilnih snovi, to je dušika, fosforove kisline in kalija.
Barvanje vina
Premalo barve imajo navadno samo črna vina. Zlasti sorta merlot ima zelo šibko barvo in mnogi kupci in pivci želijo bolj močno, zaradi česar mnogi pobarvajo tudi merlot, čeprav je ta sorta tipična. Za barvanje črnih vin je v Italiji dovoljena samo enocianina, katero pridobivajo iz lupin črnega grozdja. Umetna barva (bordč) za barvanje vina je dovoljena le za domačo porabo.
Naj pa nikomur ne pride na misel, da bi sedaj ob tigatvi svoje vino barval ne z eno-cianino in ne z umetno barvo. Mlado vino, ki še ni popolnoma pokipelo, namreč ne sprejme barve in jo vrže v drožje. črna barva se lahko okrepi komaj po prvem pretakanju, to je enkrat v drugi polovici januarja ali še pozneje.
Vinske tropine kot živalska krma
Zaradi pomanjkanja sena bo treba letos porabiti tudi vinske tropine za krmo. Za krmo pridejo v poštev sveže — komaj spre-šane — ali pa posušene tropine. Sveže vsebujejo približno 54% vode, 6.6% beljakovin 4.5%> surove tolšče, 21% ogljikovih vodanov, 28% vlaknine in skoraj 9% soli.
V	Španiji izdelujejo iz vinskih tropin posebno krmilno moko — posušene tropine zmeljejo — ki jo krmijo vsem vrstam domačih živali, predvsem perutnini in prašičem, seveda premešano z drugo krmo.
Tudi pri nas bomo krmili tropine pomešane z drugo krmo: Sveže bomo krmili s senom, in sicer vsakega pol, posušene pa z deteljnim senom ali dobro otavo. Posušene tropine napravimo bolj tečne in za žival bolj sprejemljive, če jih polijemo z mlačno in nekoliko osoljeno vodo, še bolje pa z melaso.
Nujno pa moramo paziti, da tropine bodo ne plesnive in ne skisane.
Z1ENA
MAMICE, POZOR: PREGLEJTE OMARICO Z ZDRAVILI!
Dajemo Vam seznam vseh 45 zdravil, katerih prodaja je v Italiji sedaj prepovedana, ker vsebujejo škodljivo pomirjevalno sredstvo, zaradi katerega se mnogi otroci rodijo pohabljeni.
Tu so imena omenjenih 45 zdravil:
Smidene (tvrdka Smit), Ouietimid (tvrdka Bio-corfa), Quietoplex (tvrdka Vaillant), Profarmil (tvrdka Profarmil), Sedimide (tvrdka Mugolio), Scdoval K 17 (tvrdka Stalfarma), Calmorex (Farmacie Co-munali Riunite Emilia), Smidene ipnotico (tvrdka Smit), Sediserpil (tvrdka Mugolio), Gastrimide (tvrdka Vaillant), Ulcergxen (tvrdka Biocorfa), As-madio (tvrdka Visnova), Coronarobetin (tvrdka Pro-farmi), Theophyl-Choline (tvrdka Perkins Chemical Company), Sclerolisina (tvrdka Sossi), Atoscle-
rol (Istituto Scienfifico Venezie), Selane (tvrdka Firma), Teanolo (tvrdka Zamhon), Valip (tvrdka Valeas), Acolema (tvrdka Panther), Parasterol (tvrdka CIFA), Arcosterina (tvrdka Wasscrmann), Dity-cil (tvrdka Farmit), Drenaren (tvrdka Lang), Ver-diana (tvrdka Simes), Trianol (tvrdka Pierrel), Col-betin (tvrdka Profarmi), Metasclene (tvrdka Tosi), Antiater (tvrdka Formenti), Contrasterol (tvrdka I.C.E.), Parasterol (tvrdka Chemil), MER 29 (tvrdka Mcrrel), Solviscleran (tvrdka Promed), Atero-ne (tvrdka Gazzini), Triparan (tvrdka R. M.), Equi-scler (Terapeutica Lombarda), Merinol (Laboratorio Biochimico Fionentino), Lowerchol (tvrdka Val-pharm), Fisiosterol (tvrdka Simafar), Colesterolasi (tvrdka Filippi), Parenol (tvrdka Max Farma L De-colest (tvrdka Cozzolnio), Mitar (tvrdka Osfa), Ni-scol (tvrdka Stalnysco), Adepon (tvrdka Ekopharm).
Ondlna
K. It.
l.
Dr. Radič se je usedel k mizici in po mignil natakarju, naj mu prinese zajtrk. Tz svojega kota si je lahko ogledal ves prostor. Snel je z obešalnika »Jutro« in je škilil preko roba po sedečih gostih. Mednarodna družba se je zbirala v »Excclsiorju« : boga ti trgovci, filmske zvezde, diplomati, lino oblečeni prekupčevavci mamil, umetniki, iz vseh delov sveta.
Doktorjev pogled sc je ustavil na čokatem gospodu z lepo gojeno črno bradico.
V	hotelski knjigi je bil vpisan kot trgovec z umetninami Jose Delagoa iz Lizbone. Ra dič ga je spoznal šele prejšnji večer v nočnem baru. Seznanil se je tudi s čudovito krasno plavolasko, ki se je predstavila za časnikarko Majo Ender. Prišla je v Trst kot dopisnica velikega dnevnika/ česar na on sam ni popolnoma verjel. Iz teh misli ga je prebudil natakar, ki je postavil pladenj z zajtrkom na mizo. Radič se je lotil z umerjenimi kretnjami kuhanega jajca Vse na njem je kazalo odličnega svetovljana. Okrog lepo oblikovanih ust mu je zaigral čuden nasmešek.
K Delagoju je prisedla mlada, elegantna dama, vitka, z obrazom porcelanaste punčke. Radič je še ni opazil v hotelu. S tujcem sta se zaupno pozdravila in nekaj na tiho govorila. Sploh je v zajtrkovalnici vladala svečana tihota, še strežniki so tiho drseli po globokih, mehkih preprogah.
V	tem hipu je ugledal Majo, ki je stopila v salon oblečena v okusno prilegajočo se ji obleko sinje barve, s fotografskim apara tom preko rame.
Dr. Radič ji je pomignil. Prisedla je z očarujočim nasmeškom. Poprašal jo le, kako ji je bil všeč sinočnji večer. Plesala sta precej, čeprav je bil Portugalec z njima
v	družbi in se je hotel uveljaviti pred dekletom z dragimi buteljkami šampanjca.
»Da, prav zabaven vdčer je bil,« je odgovarjala in mešala čaj z mlekom. »Samo tisti Portugalec — sicer pa vidim, da je že
; našel nadomestek,« je pogledala proti tr-| govčevi mizi.
Radič je veselo vprašal: »Nadomestek, j hm, poznate tisto mlado damo?«
»Ne. Sicer pa mislim, da ni Delagoa to, j za kar se izdaja.«
Osuplo jo je pogledal: »Kako pridete na tako misel?«
»Predvsem ni Portugalec, ker bi moral bolje obvladati materinščino. Govori z italijanskim naglasom.«
»Od kod pa to veste?«
»Se ne spomnite več? Sinoči sem z njim govorila v njegovem jeziku.«
Radič se je spomnil, še čudil se je, kako je sobesednica dobro obvladala portugalščino. Zdaj mu je pojasnila, da je po materi portugalskega rodu in da obvlada še kopico drugih evropskih jezikov. Radičevo občudovanje je kar rastlo pred tem inteligentnim dekletom. Zrastel mu je pa obenem tudi sum, da sploh ni časnikarka, marveč da se v njej skriva kaj drugega.
On se ji je predstavil za pisatelja Vanjo Prelca. Tako se je vpisal v hotelsko knjigo. Ona je pa bila dovolj bistra, da je spoznala to kot lažno ime. Povedala mu je kar v brk: »čemu mi ne poveste svojega pravega imena?«
Radič se je izgovarjal, da je njegovo re snično ime preveč znano in da se hoče pod drugim imenom odkrižati vsiljivcev. Vpra šal jo še, kaj misli o Portugalcu. Maja je skomignila z rameni: »Morda bo držalo, da se bavi z umetnostjo, s svojim Portu galcem se pa hoče delati samo bolj zanimivega.« Odložila je prtič in se posmejala-»Žal mi je, doktor ... Prelc, dolžnost me kliče.«
Prijazno je pokimala s kodrasto glavico in že je zginila skozi vrata.
—0—
V	kleti sta se znašla višii natakar Niko Zelenec in kletar Preti. Kletar je prijel tovariša za roko:
»Nekaj ti moram povedati. Pridi v mojo sobo. Tu ne moreva zaupno govoriti.« Odšla sta po dolgem hodniku; na koncu je imel Preti svojo sobo. Dokaj prijetno urejen prostor, le na zadnji steni so se križale nepokrite cevi ogrevalne naprave.
»Torej, kaj je novega,« je vprašal natakar, medtem ko je kletar skrbno zapirai vrata in s tihim glasom odgovarjal. »Kako prideš do tega, da pošiljaš k meni tega doktorja Prelca ali kakor se že ta vrag imenuje.-«
»Spada k naši družbi.«
»Nisem tega opazil.«
»Ti ni dal znamenja?«
»Ne.«
»Ne razumem tega. Meni se je pa dal z njim spoznati.«
»Je dvignil desnico h glavi in govoril o vremenu in soncu?«
»Da, točno. Zato sem se spustil v razgovor. Ko me je vprašal, ali mu preskrbim kaj blaga — torej je bil pri tebi?«
»Seveda.«
»In ti, kaj si napravil?«
»Prav nič Ker nisem videl znaka, sem mu rekel, da si ga bržkone po pomoti naslovil name.«
»Malo l.erodno. — Pa gotovo imaš še kaj blaga?«
Preti se je zvito posmejal. »No, da, posebno morfija. Nocoj bo spet prišel avto in sem prav radoveden, kaj vsega bo tvoj bratec privlekel iz zračnic.«
(Dalje)
/z Gorice
GABRJE
V	soboto popoldne smo spet pokopali enega naših starejših vaščanov, 74-letnega Rudolfa Primožiča. Pokojnik je že pred pivo svetovno vojno služil pri policiji v Trstu, zdaj je pa že dalj časa živel v pokoju.
V	vasi je bil priljubljen in spoštovan kot dober in resen možak. Zadnje čase je precej bolehal, a nismo pričakovali, da ga bo bolezen tako hitro pobrala in da pojde za svojo ženo, ki mu je že pred leti umrla. Zapušča dve hčeri, katerima izražajo znanci in sosedje svoje sožalje.
Bilo mu je jasno, da morajo čimprej izginiti odtod, ker bi se znalo zgoditi, da se v najkrajšem času pojavijo še druga vozila s pripadniki Uprave Srečnega sveta za varstvo reda; saj je vozilo, ki je zasledovalo begunce, nedvomno še v hipu, ko jih je odkrilo na obali, javilo centru svoj in njihov položaj. In morda je utegnilo tudi že javiti, da jih je ujelo in da se vrača. Če ne bo v nekaj hipih ponovno javilo položaja ali odgovorilo na pozive iz centra, se bo spustila v kratkem času iz oblakov cela jata enakih vozil in morda bodo uniformiranci v njih že zapopadli misel, da sc je treba tokrat poslužiti tudi nasilja in orožja. Zato je bil vsak hip dragocen.
Begunec je zaklical obema moškima in skupno so zvalili vozilo iz lahke umetne snovi do morja ter ga potisnili čimbolj na globoko. Tiščali so ga pod vodo, toliko časa, da ga je zalila in je sedlo na dno, tako da ga ni bilo več videti. Potem je planil k barki in prerezal vrv, s katero je bila privezana. Ni bilo časa. da bi jo uničil. Naj jo uniči morje samo z butanjem ob skale Dolgo ne bo trajalo. Treba je bilo zavleči še trupla ubitih uniformirancev vstran, da bi jih pri iskalni akciji ne odkrili iz zraka in našli sledove beguncev. Spet je pomignil obema moškima, naj mu pomagata. Ubogala sta ga, a z očitnim odporom. Upiralo se jima je prenašanje mrličev, mrličev z razbitimi gla-
^ootatek
oesotja
E. z.
09.
vami, iz katerih je odurno kapljala kri, pomešana z možgansko materijo. Gledala sta vstran, ko sta mu pomagala prenesti vse tri v votlino, v kateri se je prej skrival. Tam bodo morda dolgo, dolgo trohneli, preden bo kdo našel njihove ostanke. In do takrat bo morda preteklo na desetine ali na stotine let.
Za,brisali so še krvave sledove in stopinje v pesku, nato pa je ukazal vsej skupinici, naj mu sledi. Odpeljal jo je v gozd in šele, ko so prehodili precejšnjo razdaljo po eni najbolj tesnih in divjih sotesk, na dnu katere je glasno šumela reka, ki se je včasih razpenila v bučeče brzice, so se ustavili in odpočili. Na hranil je otroke in odrasle iz zaloge živil', ki jih je nosil s seboj. Videl je, da so hudo sestradani, in pazil je, da bi se preveč ne najedli in zboleli. Povedali so mu, da že štiri dni niso skoraj nič jedli, razen kake ribice, ki so jo ujeli med begom po morju na trnek, ki so ga spustili z barke.
(Dalje)
ŠPORTNI P R E Gr 1L, JE JD>
KDO SO NAJBOLJŠI BOKSARJI NA SVETU?
American Sonnv Liston najmočnejši boksar svela
Ameriški boksar Sonny Liston je potreboval samo dve minuti in 26 sekund, da je dosegel to, za kar se je pripravljal deset let. V Chicagu je 26. septembra pred 35.000 glcdavci brutalno izpodrinil s prestola svetovnega prvaka težke kategorije Flovda Patlersona. Visoki in močni izzivavec je po nekaterih začetnih netočnih udarcih, ki so pa vseeno nakazovali strahovito moč in vneto željo ,po zmagi, zadel Patlersonov obraz in zrušil svetovnega prvaka na tla. Liston je bil na boksarskem odru preveč gotov zmage in tako se je od vsega začetka avtoritativno obnašal; ni pa najmanj mislil, da se bo njegov tekmec hitro zgrudil na tla in mu prepustil častno krono svetovnega prvenstva. Liston je že prej vsem povedal, da zanj psihološka forma nima na ringu nobene veljave, češ da pri dvobojih uporablja samo pesti in ne glave. Ta način boksanja mu je vedno prinašal dobra uspehe in z njim je. zdaj dosegel tudi svetovno prvenstvo. Liston ima silovit udarec (v 35 srečanjih je 24 zmagal s K. O., poražen pa je bil samo enkrat in to v prvih dvobojih, ko je nastopil poškodovan) in sam znani Joe Louis je izjavil, da je malokdaj videl boksarja s takim močnim udarcem. Kot znano, ima Sonny Liston za seboj zelo grdo preteklost; družil se je z gangsterji in bil tudi dolgo v ječi zaradi ropa in drugih zločinov. Dolgo sc je prizadeval, da bi sc. spoprijel s Pattersonom, kar mu je uspelo šele 26. septembra. S svojo zmago je zaslužil 400.000 dolarjev (240 milijonov lir). Patterson pa je spravil v žep približno 1 milijardo lir. Liston je tehtal 97,156 kg, Patterson pa 84,806 kg.
Kdo se bo sedaj pomeril z Listonom? Nekateri so mnenja, da je Patterson zanj prešibak nasprotnik; drugi celo trdijo, da je bil Patterson »papirnati« prvak in da je predstavljal v boksarski zgodovini po Italijanu Carneri najbolj napihnjen primer. Ostali boksarji (Eddie Machen, Zora Folley, | Cassius CIa.y in Archic Moore) ne predtsavljajo resne grožnje za novega svetovnega prvaka. Ni se še pojavil na obzorju boksar, ki bi lahko bil kos črnemu Sonnyju in zato bo ta, tako menijo slrokov-njaki, dolgo vrsto let v miru kraljeval. Evropa nima vrhunskih boksarjev. Šved Ingemar Johansson, Angleža Henry Cooper in Dick Richardson, Nemec Karl Mildenberger ter Italijan Sante Amonli so pre-v.-č šibki nasprotniki. Kljub temu evropski prvak Johansson že misli na dvoboj z Listonom, ki naj bi veljal za svetovno prvenstvo.
Lestvica najboljših boksarjev težke kategorije —
•	.-(ovni prvak: Sonny Liston (ZDA); 1. Floyd Pat-terson (ZDA); 2. Eddie Machen (ZDA); 3. Zora Fol-!cy (DA); 4. Cassius Clay (ZDA) in 5. Ingemar Jo-hanssmn (Švedska).
Tudi v srednjetežki kategoriji v miru kraljuje, in sicer od 12. maja 1962, ameriški črni boksar Maroki Johnson, ki nima tekmecev na svetu, Evropa je v tej kategoriji dobro zastopana. Dobri so Italijan Giulio Rinaldi, ki je pred dnevi osvojil evropsko prvenstvo (premagal je v Rimu po točkah An-glčža Caldervvooda), Nemca Erich Schoeppner in Gustav Scholz, Anglež Chic Caldenvood in Finec Pekka Kokkoncn. V ospredju stojita tudi Američan Doug Jones in Mauro Mina (Peru).
lestvica najboljših boksar j:,' srednjetežke kategorije — svetovni prvak: H amid Johnson (ZDA); 1. Erich Schoeppner (Nemčija); 2. Giulio Rinaldi (Italija); 3. Mauro Mina (Peru); 4. Doug Jones (ZDA) in S. Gustav Sciholz (Nemčija).
V	srednji kategoriji imamo kol vedno dva svetovna prvaka, in sicer Gene Fullmera (zveza VV.B.A.) in Paul Pendera (zveza N.Y.S.A.C.), oba Američana. Fullmer je že več let svetovni prvak (od 28. avgu-sta 1959), Pen de r pa je osvojil prvenstvo v letošnjem aprilu. Ljubitelji boksarskega športa že dolgo čaka-jo, da bi sc svetovna prvaka spoprijela in določila, kdo je najboljši. Na papirju je na prvem mestu Fullmer, toda na ringu bi lahko bil boljši Pender. Vsekakor tako Fullmer kot Pender nimata tekmecev za prvo mesto. Odlični boksarji so Diok Tiger (Nigerija), evropski prvak Madžar Laszlo Papp (ži-
vi	pa v Avstriji), Anglež Terry Dovvnes, ki je pred
dnevi premagal starega Robinsona, in Kubanec Fio-rentino Fernandez. Tudi Američan Joey Giardello včasih preseneča. Evropa ima več dobrih boksarjev, kot so Spanec Luis Folledo, Italijan Nino Benvc-nuti in John Mac Cormack.
Lestvica najboljših boksarjev srednje kategorije
—	svetovna prvaka: Gene Fullmer in Paul Pender (oba ZDA); 1. Dick Tiger (Nigerija); 2. Laszlo Papp (Avstrija); 3. Joey Giardello (ZDA); 4. Terry Dow-nes (Anglija) in 5. Fiorentino Fernandez (Kuba).
Kaj pa srednjelahka kategorija? O tej kategoriji je bilo dolgo govora, zlasti po tragični smrti Ben Kida Parola v dvoboju s sedanjim svetovnim prvakom Emilom Grifiithom. Griffith spada med najmočnejše boksarje na svetu sploh in ni v tej kategoriji boksarja, ki bi mu lahko odvzel krono svetovnega prvaka, katero je osvojil 24. marca letos.
Zelo dobra boksarja sta brez dvoma Argentinec .Torgc Fernandez in Kubanec Luis Rodriguez, za njima prideta Ralph Dupas in Chailey Scolt, oba iz ZDA. Dober boksar je bil Italijan Duilio Loi, ki je pred tedni izgubil krono svetovnega prvaka vvetler junro-r kategorije. Kljub temu je Loi še vedno najboljši boksar v Evropi. Z uspehom nastopajo tudi Anglež Curvis, Nemec Helmut Mislol in Francoz Maurice Auzel.
Lestvica najboljših bokasrjev srednjelahke kategorije — svetovni prvak: F.m'le Griffith (ZDA); L Luis Rodriguez (Kuba); 2. Jorge Fernandez (Argentina); 3. Ralph Dupas (ZDA); 4. Charley Scott (Z DA) fe 5. Duilio Loi (Italija).
Posebno v lahki kategoriji prihaja do izraza velika premoč ameriških boksarjev. Najboljši boksar te kategorije je Carlo Ortiz (ZDA), ki je premagal Joa Brovvna. Na vrh lestvice spadajo tudi ostali prvaki ZDA Kenriy Lane, Eddie Perkins, svetovni prvak welter junior kalegorije, in Paulie Amstead. Častni naslov, ki ga drži Ortiz od aprila letos, ogrožata Doug Vaillant (Kuba) in Carlos Hernandez (Venecuela). Tudi Evropa je v tej kategoriji dobro zastopana. Odlikujejo se Anglež Dave Charnlev, evropski prvak, Italijana Giordano Campari in Mario Vecchiatto ter Francoz Fernand Nollet.
Lestvica najboljših boksarjev lahke kategorije — svetovni prvak: Carlos Ortiz (ZDA); 1. Doug Vaillant (Kuba); 2. Carlos Hi rnandez (Venecuela); 3. j Kenny Lane (ZDA); 4. Eddie Perkins (ZDA) in 5. 1 Paulie Amstead (ZDA).
Največ časa brani krono svetovnega prvaka Da- j ycy Moore (ZDA), svetovni prvak peresne kategori- | je. Črni prvak je postal najboljši boksar na svetu' že 18. marca 1959 in do sedaj še ni prepustil krone, j Moore ima precej resnih tekmecev, med katerimi ' so Kubanec Sugar Ramos, Filipinec Flash Elrode, svetovni prvak lahke junior kategorije, in Ratiu Joe. King iz Nigerije. Tudi Japonec Kazuo Takayama
te Dorice
AVTOBUSNI VOZNI RED GORIŠKIH AVTOBUSOV
Na željo naših bravcev objavljamo nove Vozne rede avtobusov v sosedne občine, ki veljajo za zimski čas od I. oktobra dalje. Ribijev avtobus vozi:
Gorica - Oslavje -	števerjan ob:	7,	7.30, 10,	12.45,
13.45 (do Oslavja) in	ob 16 ob delavnikih. Ob	14.3o’
16.30, 18.30, 20.15 pa ob nedeljah in praznikih.
Gorica - Grvjna - števerjan ob: 6.50, 12.30, 13.30, 18.15, 19.30 ob delavnikih. Ob 15.30, 17.30, 22 ob nedeljah in praznikih.
Gorica - Dobrovo - Medana ob: 7, 12.45 in 16 ob delavnikih.
Gorica - Jatalje - Tržič ob: 7. uri vsak delavnik.
Gorica - Doberdob - Tržič ob: 7, 19.10 ob delavnikih. Oh 13.50, 18.45	ob praznikih	in	nedeljah.
Mestno avtobusno	podjetje ATA	pa	vozi iz	Gori-
ce (pevmski most) - štandrež - Sovodnje - Gabrje ob delavnikih: 7, 8.10, 11.05, 13.20. Nazaj pa ob-7.35, 8.45, 11.35 in ob 13.50.
Ob nedeljah in praznikih pa Gorica - Gabrje: 13.20, 14.40, 16, 17.30, 19.10, 21. Nazaj pa ob: 13.50, 15.10, 16.40, 18.10, 19.50 in 21.30.
in Anglež Howard VVinstone sta dobra boksarja. Italijan Alberto Serti je evropski prvak a spada kljub temu med skromne, boksarje. Boljši od njega so brez dvoma Finec . OUi Mački, Angleža Derry Treanor in Billy Calvert ter Nemec Willy Ouatuor. Pomisliti je treba, da Alberto Serti ni niti italijanski prvak (prvak je Nobile).
Lestvica najboliš h boksarjev peresne kategorije
— svetovni prvak: Davey Mcore (ZDA); 1. Sugar Ramos (Kuba); 2. Flash Elordc (Filipini); 3. Rafiu Joe King (Nigerija); 4. Kazuo Takayama (Japonska) in 5. Howard VVinstone (/faglija).
V	petelinji kategoriji neusmiljeno gospoduje brazilski boksar Eder Jolre, ki je novembra 1960 postal tudi svetovni prvak. Jolre nima tekmecev in vsakega na.sprolni.ka neusmiljeno podre na tla. Na drugo mesto se je uvrstil Joe Medel (Mehika), ki skuša zaman priti do prestola. Tudi Evropejci se. stalno potegujejo za naslov. Najboljši evropski, predstavnik je Irec John Caldvvell, čeprav je Francoz Alphonse II ali mi evropski prvak. Tudi Italijana Pie-ro Rollo in Federico Scarponi, Francoz Jean Gue-rard in Ismacl Laguna (Panama) so dobri boksarji.
Lestvica najboljših boksarjev pete'inje kategorije
— svetovni prvak: Eder Jofre (Brazilija); 1. Joe Medel (Mehika); 2. John Caldvvell (Irska); 3. Alphonse Hal'm1 (Francija); 4. Piero Rollo (Italija) in 5. femael Laguna (Panama).
Tudi v zadnji kategoriji ni boksarjev ZDA. Svetovni prvak mušje kategorije je že od aprila 1960 Po-te Kingpetch (Tajlact-lija). Južnoame.ričani pa so kot vedno v tej kategoriji zelo dobri. Odlikujejo se posebno Ramon Arias (Venecuela-). Ernesto Miranda in Pascual Perez (oba iz Argentine). Z Daljnjega vzhoda prideta še Japonec Sadao Yaoita in Chata-chai Laemnhafa (Tailandija). Evropa ima dva dobra predstavnika evropskega prvaka Italijana Salvator-ja Burrunijn in Španca Mimouna Ben Alija.
lestvica naiboljših boksarjev muš.jc kategorije — svetovni prvak: Pone Kingpetcfi (Tailandija); 1. Ramon Arias (Venecue!a); 2. Ernesto Miranda (Argentina); 3. Sadao Yaoi*a (Japonska); 4. Salvatore Bur-runi (Italija) Jn 5. Pa cual Perez (Argentina).
RAZVRSTITEV DRŽAV
Če ocenimo- razvrstitev boksarjev- po raznih kategorijah, ugotovimo, da imajo ZDA največ točk (101), sedem svetovnih prvakov in kar še enajst boksarjev na prvih mestih. Na 2. mestu so boksarji otoka Kube, ki sicer tekmujejo v ZDA. Kuba s svojimi štirimi predstavniki je nabrala kar 19 točk. Na tretjem mestu najdemo kar tri države: Tajlandi.fa. s svetovnim prvakom Kinopetchom, Brazilijo, s svetovnim prvakom Jofretom, ter Ve.necuelo (dva boksarja), vse z 10 točkami, šesto mesto pripada Italiji in Nigeriji; obe državi sta nrtbrnli 9 točk.
Če ocenimo boksarje, po celinah, ho vedno Sev. Amerika na prvem mestu sledita Srednja in Južna Amerika (58 točk). Evropa je nabrala samo 31 točk, Azija 19 in Afrika 9.
D. T.
POČASI NAVZGOR
O tem bi skoraj ne bilo treba pisati, ker Občutimo vsi rta lastni koži, da cene vseh potrebščin sicer polagoma, a stalno naraščajo. Kot izhodišče cen vseh življenjskih potrebščin jemlje osrednji statistični zavod v Rimu leto 1938. Ce vzamemo za to leto kot temelj številko I, opazimo, da so še cene v Gorici do letošnjega leta takole zvišale:
Za prehrano 84.95, obleko 60.61, kurjavo '19 60, najemnino 51.96, razne izdatke 65.53.
Skupni indeks cen znaša 74.21. Po domače povedano, kar je stalo pred 25 leti na primer 100 lir, stane danes 74 krat več. Kot vidimo, so se najbolj podražila živila, kar prizadene v prvi vrsti revne sloje.
Naročnike, ki še niso poravnali naročnine, opozarjamo, naj to store čim-prej. Poravnajo jo lahko ali na upra-
vi	lista ali po poštni položnici, ki jo dobe na vsakem poštnem uradu.
Uprava
»as
M O. M
e s E
O JU 10
T. R2 u n. o
_ O1 OJ
E
!*£ p >
N
»N
O
s S s
o M > o .2*.
INj M C
.y a •n o>
8 •-.S, ■* rs is
“mg 0) >-> ••—»—■• TJ M
-■3 S
LJ ^
C -i^N — O a _ > . O t/3 I—I
’J s 2* s 2 C iJ
M7.
a OJ
o
AS«
15 i
2i 5= N £ S .Si,
O) OJ
■X
Sc/) .Si. ■š' c 2
.2c>=
-K u a a c e.
■H. i 3 'i
N O O
a M c
04 .S ^ s i2 5
<u
0*1 .
■ TS,-0 C
« g1 -
•~ S n
H S
O <u
—> > C 3
^ u i
g E 'o <u .« 5i w M
2 e -a »
C T (3	-
•2^11 .S « 2J s 2-S ftg
P- T* O '"P5
u «-S m S 2
v <U Kn JS r-t. 00
Sl S a 1 §
eeS&
r.
•—< u _ iy
^ £ M
’S ’c o 5
L.	•	r-C
OSP
'° -S >8 O «■3 0 O
<U - • T rr? </) rj (U
o * C >u H u a « _; </> ^
• S
>U W) £
ŽT8 o e
>N
M O
S o 2 &
n rt O M
c s v s
4-*
•rt O
:a>
P o ^ ■»—>
T5 OD
O* "o a p 2 c •
•r oj
•'S
qj rt O ^ 'e
o E
13 *
v t
u> >
(L)
o >
'V M V)
C C ^
O 3-S bO>N g
•8 >a
0) —1 co
c/) d U
> M
"> ;s3 2 •
o n u E
•=?.* - .s,
•Si. S E „ a « ra _v .« u 3 «5 Q
s;^ «
O 'tž? c o- o P o,
c
£ 3 -5
rt 1/5
M rt
S rt g n •*
S « u
— O TJ
M13 4
oo 3 _C
2-s| -■3 3 §
_ « 3 u ■5 H — X>
5 • « 0
|ŽI.S
l^o^s 'U C
-U! <u
rt *^ .
^ , 'O
N fc^fS
> T3 C
P
g|s
rt ° >W
.. OJ
»So c §?
•5, o ■«
"S ■” ° »s ~ a
^ rt rt
i3 c N
i 2
o. j; ‘C —.m ■Sni11
»as
» a <2
-h OJ
c oj ra rt ^ >0
Ji 1 Lh O °< P,^!
V)
^ C TJ r—<	O
rt
W3
—>-3	.	r-l
oj n j—; .p
MCfl E
4 .<2 3
-^3	V)
?P So
P, OJ
Uri S
(U U
•rt. o
rt Dh
pi4 0/5
S u » 3
0 -rt —
•55 2 rt rt
>y) ^ rt
3 O d
dO ocd^ctdd y-aj-z(jj st
ttOZViK
cx ^
rt N
M
>u
X)
o >s
TJ 3
^ K/p OJ
jf w o ^ o X« rt rt
fe §
M TJ
jX C ^
rtl-S S 2.J3 rt-
y) O .
•ST« E -S
bo C rt C ^ w 3 ^ u >n oj rt rt TJ > bo DX)