V Ljubljani, 10. junija 1937
ovatmvda
Leto L Štev. 12
Posamezna
iteviika
Din V —
Izhaja vsak prvi in tretji četrtek v mesecu
Naročnina' Mesečno Din 3‘— Četrtletno „ 10'— Polletno „ 15‘— Celoletno „ 25'— Uredništvo in uprava: Ljubljana, Dalmatinova ulica št. 8 Telefon štev. 2132 Rokopisov ne vračamo — Poštni ček. račun 17.177.
SOCIJALNO - POLITIČNI IN STROKOVNI LIST
I
Brez srčne kulture ni socializma ne demokratizma.
Mi Slovenci
Zgodovinarji pravijo, da smo se Slovenci v pokrajine, v katerih imamo še danes svoje stalno bivališče, naselili v šestern^ stoletju PO Kristusovem rojstvu, torej prebivamo v teh krajili že nad tisoč dvesto let. Prvotno je naše posestno stanje segalo tudi še v kraje-, v katerih je danes tujec gospodar. Naše slovenske domačije so se svetile po rebrih in hribčkih daleč tam gori na Koroškem in Štajerskem in tudi daleč notri v italijanski ravnini. Nemški nasilni duh, ki je našel zaščito v vseh, ki so imeli oblast v rokah, nas je vedno bolj pritiskal na jug in je zasedal slovenske kraje, da jim čez "daljši čas da popolnoma tuje lice in izbriše za Slovenci vsako sled. Tudi na zapadnih mejah nam usoda zgodovine ni bila naklonjena. Preko naših njiv in travnikov so šle tolpe divjih narodov, mnogo človeške krvi je bilo prelite na naših tleh. Nemški škofi so imeli posestva na celem Gorenjskem, tuji samostani pa vsepovsod na zemlji, tam tudi oblast nad ljudstvom, med katero je prihajal gost val tujerodnih priseljencev, povsod po lepi domovini so vladali tuji knezi in vojvodi, pozneje kralji in cesarji. V svojih vrstah nismo imeli ljudi, ki bi naše nacijonalne interes^. branili na raznih dvorih in pred dogodki zgodovine tistih dni. Bili smo v pravem pomenu besede narod tlačanov in pastirjev.
Toda slovenski narod je ostal in se je krepil in je v polni svežini ter v krasnem razmahu svoje kulturne in politične moči po veliki svetovni vojni prinesel svojo usodo v roke slovanske državne tvorbe, v roke Jugoslavije. Slovenski rod je svojo življenjsko nacijo-nalno silo z žilavo borbenostjo in odgovornostjo pokazal in dokazal v ostrih in nejednakih nacijalno-političnih bojih v pokojni Avstriji, ki je bila država diktature nemško-madžarskega gospodstva. Narod je šel naprej, počasi toda zanesljivo.
V podobnih borbah so razvijali svojo kulturno in politično moč Hrvatje, ki so imeli in imajo nad nami številčno nad-moč, tudi so imeli svoje skromno plemstvo, ki se je trudilo, da na pristojnih tujih mestih brani politične pravice svojih ljudi, toda vsa ta skromna obrambna sredstva so bila res skrajno skromna napram političnim in gospodarskim pritiskom in raznarodovalnim metodam gospodarjev, ki so v imenu habsburških cesarjev in kraljev po svoje vladali na hrvaški zemlji. V daleč neenaki borbi je narod vzdržal in — šel naprej za ciljem nacijonalne osvoboditve.
c/1?	Njih zgodovina je znana.
o etja so bili zasužnjeni turškim sul-je’ skorai bi rekli v kata-
fvCČe 511 va' svoje narodne svetinje. Vsepovsod sami sovražniki. Borba za nacijonalno svobodo in za so-cijalno pravičnost je trajala stoletja. Vsa duševna in gmotna nasilstva niso strla srbske duše in niso bile v stanu, da narod uničijo. Srbski narod je stokrat na križu umrl, toda vedno je v novem ve-
Vseb ina : Mi Slovenci I Minimalne mezde v Dravski banovini / Mednarodni urad dela in minimalne mezde / Kam plovemo / Draginja / Stroškovnik minimalnih ter življenjskih potrebščin j Strokovni vestnik / Zanimivosti in pripombe
Minimalne mezde v Dravski banovini
1.
—ič— Po uredbi o določanju minimalnih mezd z dne 12. februarja 1937 razlikujemo osnovno in minimalno mezdo. Osnovna mezda je določena v omenjeni uredbi po 2 dinarja na delovno uro pri najmanj 8-urnem delovniku. Ta mezda je enotna za celo državo. Minimalno mezdo pa odredi ban za svojo banovino, upoštevajoč gospodarske in socialne razmere, zlasti življenjske in proizvajalne stroške v območju banske uprave. Ban jo določi, kadar to terjata javna korist ali katera izmed prizadetih strank. Iz tega sledi, da ni treba, da bi bile minimalne mezde v posameznih banovinah enake.
Vse banovine se še niso poslužile pooblastila glede določitve minimalnih mezd, ali pa so proglasile osnovno mezdo po ministrski uredbi kot minimalno. Ban dravske banovine pa je izdelal načrt odredbe o določitvi minimalnih mezd za nekvalificirano delastvo, ki je sedaj predmet razprav med delodajalci in delojemalci, oziroma zastopniki delavskih in delodajalskih strokovnih organizacij.
Osnutek je v glavnem sprejel načelo, da mora,To. mlrsimr<lne mezde ustrezati proizvajalnem stroškom v posameznih gospodarskih strokah in da ne smejo pom er'ti nevarnosti za obstoj podjetij. Zato ni bilo določena enotna minimalna mezda, temveč je bilo predvideno stopnjevanje, ki je v nekaterih primerih zelo daleč cd eksistenčne mezde, katero je delavstvo vedno zahtevalo.
Po načrtu banske uprave bi morala biti podjetja razdeljena v tri skupine, za katere bi bile določene naslednje minimalne mezde: 1. Din 2.50, 2.75 im 3.— za nekvalificirano delavstvo z nad 18 let; 2. Din 2.—, 2.25 in 2.50 za delavstvo v starosti pod 18 let. V trgovini in obrti naj bi znašala mezda za delavstvo z nad osemnajstimi leti v krajih s pod 5000 prebivalci samo Din 2.25, 2.50 in 2.75. Ako posamezna podjetja ne bodo prenesla tako določene mezde, bodo morala prositi bansko upravo za dolo-—1	———
čitev nižje mezde, kar pa se bo zgodilo le v primeru dokazane ogroženosti in ako bo obstoj takega podjetja v cilju pobijanja brezposelnosti v dotičnem kraju nujno potreben.
Minimalne mezde za kvalificirano delavstvo v načrtu banske uprave niso urejene. Predvidena je poznejša ureditev. Zaenkrat pa je določena le njihova spodnja meja, ki ne bi smela biti po tem osnutku nižja od minimalnih mezd za nekvalificirano delavstvo v dotični stroki. Banova odredba ne bo veljala niti za vajence, za katere so napovedani kasnejši predpisi.
Osnutek dopušča tako zvani akordni zaslužek, ki ne sme biti nižji od minimalnega zaslužka pri neakordnem delu v isti stroki.
Naturalni prejemki se bodo zaračunavali po naslednjem ekvivalentu: celodnevna hrana Din 8.—, stanovanje pa Din 2.— na dan.
Banova odredba ne bo veljala za rudarska podjetja, topilnice železa in jeklarne, tobačno tovarno, izdelovanje razstrelil, cestne železnice, nakladanje in raztovarjanje blaga, postreščke, avto-taksije in vratarje.
II.
Delavski zastopniki so na anketi z dne 29. maja 1937 povdarili, da bi le
minimalna mezda Din 3 na delovno
uro krila najnujnejše izdatke za preživ-. IJanje samskega delavca in da bi delavska (3ruž?na potrebovala več kakor dvac krat tako visoko urno mezda Ker pa je banu dovoljena določitev minimalne mezde za nekvalificirano delavstvo največ po Din 3.— na uro, naj se posluži tega maksimalnega pooblastila za vse stroke brez razlike, tako da, bo ugodeno upravičenim zahtevam samcev, dočim bo delavstvo nadaljevalo svojo borbo za upoštevanje življenjskih potreb delavske družine. S tem so hotele delavske organizacije doseči uradno določitev najnižje eksistenčne mezde. Verjetno je, da ta upravičena zahteva ne bo v celoti upoštevana in da bodo oziri
na konkurenčne težave nekaterih strok narekovali stopnjevanje mezde v smislu osnutka banske uprave.
Delitev minimalnih mezd z ozirom na število prebivalcev pri nas ni povsem opravičena, ker Je meja 5000 prebivalcev za našo razmere previsoka in ker bi morali biti izključeni industrijski in kopališki kraji, kjer so življenjske potrebščine dražje in s tem tudi življenjski standard višji.
Določba glede mezd kvalificiranega delavstva ni v skladu z dejanskim stanjem, ki razlikuje zaslužek pri kvalificiranem od onega pri nekvalificiranem delu. Zato bi moralo biti povdarjeno, da morajo biti minimalne mezde kvalificiranega vedno višje od onih nekvalificiranega delavstva. S tem v zvezi je tudi delavska zahteva, da se izločijo iz bodoče odredbe rokodelske obrti, da ne bi nastali takojšnji spori glede kvalificiranosti in s tem zvezane odškodnine pri pomočnikih. Tega vprašanja ni mogoče rešiti, ako se točno ne določijo vidiki, po katerih je treba presojati kvalificiranost opravljenega dela.
Ekvivalent za naturalne prejemke bi bilo treba maksimirati na višini, ki jo je določila banska uprava in obenem omogočiti delodajalcem in delojemalcem, da se medsebojno sporazumejo glede event. nižje denarne protivrednosti za hrano in stanovanje. V dnevni zaslužek naj bi se vračunal ekvivalent samo za celodnevno hrano.
Delavstvo fe odločno odklonilo možnost znižanja minimalne mezde pri gospodarsko ogroženem podjetju, ker je videlo v tem nevarnost za ves sistem minimalnih mezd in idejno nasprotje z ministrsko uredbo, oziroma njeno določbo glede določevanja minimalnih mezd, Šestmesečna doba! trajanja banove odredbe bo pokazala event. napake, nakar bo mogoče z novo odredbo popraviti nevzdržne razmere oziroma pretečo Škodo.	—
Upati je, da bo dobra, volja, ki se je pokazala pri prvih razgovorih omogočila sporazumno rešitev tega tako važnega vprašanja.
ličastvu vstal; najveličastnejše vstajenj® pa je prišlo v svobodi vseh Jugoslovanov, katere simbol je žezlo kralja iz kmečkega rodu, žezlo Karadjordjevičev.
Vidimo, da narodi ne umirajo; tudi nasilstva ne morejo narodov zatreti. Narodj imajo v sebi naravne odporne sije, ki so neugonobljive, kakor so ne-Ugonobljiva verska čustva. Ne samo stara zgodovina, tudi novejši čas ima polno dokazov, da raznarodovalna prizadevanja močnejšega nad slabejšim ne prinašajo zaželjenih uspehov. Narod je vedno ostal...!
Slovenci smo organizirani v jugoslovanski državnopolitični tvorbi, ki je izraz in simbol tudi naše državno-pravne politične svobode. V politični svobodi vidi vsak narod predpogoje za svoj gospodarski in kulturni napredek, zaradi katerega so vsa dejanja in nehanja narodov in posameznikov prav za prav življenjsko utemeljena. Slovenci smo postali državni narod, naš jezik je državni jezik, čeprav slovenska beseda ni natisnjena na vsaki vžigalici ali napisana na vseh vratih jugoslovanskih hiš. Imamo svoje ministre in poslance kakor tudi uradništvp, ki vodi,kulturno
in gospodarsko življenje slovenskega kmeta, delavca in obrtnika. Imamo univerzo, nebroj šol najrazličnejših vrst; vse javno življenje ima izrazito slovensko obeležje. Kultura prekipeva čez robove; vedno nove knjige, časopisi, revije, gledališča, radio; žandarmi in po. licaji Slovenci, ban Slovenec, notranji minister Slovenec, predsedniki sodišč' Slovenci, v tovarn ali, žal z nekaterimi izjemami, gospodari slovenski duh in miselnost, nočem reči, da je ta miselnost vedno socijalno ali nacijonalno borbena, dejstvo je, da duh po podjetjih mora biti vsaj politično slovenski duh. Vsakdo, ki na slovenskem ozemlju stopi v našo državo in hoče gledati, neprisiljeno in na prvi hip vidi, da je na tej lepi zemlji postal neomajeni gospodar Slovenec. To bi zlasti mogli potrditi bivši vsegamogčni nemčurji po naših mestih in trgih.
Slovenci stojimo v svoji zemlji kakor hrast globoko in široko m ni ga več viharja, ki bi ga mogel razmajati. Za večne Čase je našemu življu ohranjena najpopolnejša kulturna, politična in gospodarska bodočnost, — ako narod sam s svojim neuvidevnim življenjem te bo-
dočnosti ne bo zapravil. Sovražnik naše bodočnosti more živeti samo v nas samih in zunaj državnih meja. Naša lastna država je naš najkrepkejši zaščitnik in ! obrambna trdnjava, v kateri moremo 1 varno shraniti najlepše svoje narodne svetinje. Vendar^ vendar, skoraj strašno je to izreči, pa vidimo, da se v naši sredi vsaki dan nestrpnejše in agresivnejše pojavljajo neki posebni branilci Slovencev, ki z raznimi izrazitimi ali manj izrazitimi gesli skušajo narodu povedati, da je Slovenstvo v nevarnosti zaradi Jugoslovanov.
Novo
Pravdo
<<
Mednarodni urad dela in minimalne mezde
-drjk- Direktor mednarodnega urada dela Harold Butler je predložil 23. zasedanju mednarodne konference dela, ki se vrši te dni v Ženevi, svoje običajno poročilo, v katerem se je dotaknil tudi vprašanja minimalnih mezd in o njegovem razvoju v zadnjem Sasu v Evropi in ostalih kontinentih. Njegove informacije morajo zanimati tudi nas, ko se nahajamo baš v najživahnejšem poteku končne in podrobne ureditve minimalnih mezd v naši državi, odnosno v naši banovini.
Gotovo je, da je baš gospodarska stiska pripomogla največ k temu, da se čim bolj in splošno priznava pomen minimalne mezde. Samo v preteklem letu so bili izdani zakoni na tem polju v Boliviji, Braziliji, Bulgariji, Guatemali, Jugoslaviji, Novi Zelandiji, Panami in Venezueli.
V Novi Zelandiji so bile prvič določene splošne minimalne mezde. V Združenih ameriških državah je bil zakon države New York o minimalni mezdi odklonjen od najvišjega upravnega sodišča kot protiustaven, zaradi česar je bila omajana veljavnost te zakonodaje kar v 17 državah. Kljub temu zadnja beseda o zakoniti ureditvi minimalne mezde v Ameriki še ni izrečena.
Poročilo vidi nadaljne sredstvo za plačevanje minimalnih mezd v posplošen ju kolektivnih pogodb, ki vsebujejo določbe tudi o minimalnih mezdah. Bolgarija, Francija, Grčija, Irska in Kanada so to ponovno uvedle, kjer veljajo kot osnovne mezde. Tudi v Belgiji je večina industrij uvedla v generalni kolektivni pogodbi minimalno mezdo za nekvalificirane delavce, kar je bilo priznano tudi za javne pogodbe in oblastva.
Direktor Butler nadalje pravi, da minimalne mezde le delno rešujejo vpra-
šanje zagotovitve primernega življenjskega standarda za gospodarsko najšibkejše sloje prebivalstva. Dohodek, ne pa odredbe o minimalnih mezdah, {e osnova standarda. Določbe o minimalnih mezdah namreč ne morejo zagotoviti stalnega zaposlenja. Nasprotno, oblastva sama so često prisiljena, določiti take mezde, ki ne ustrezajo potrebam življenjskega standarda delavcev in njihovih rodbin, da ne povzročajo brezposelnosti.
Vendar so bili doseženi večji napredla v snisilu zboljšanja splošnega življenjskega standarda. Eden izmed teh poskusov predstavlja uvedba rodbinskih doklad, in sicer zvišati dohodek tam, kjer mezda sama ne zadošča za preživljanje številne rodbine. V Številnih državah, zlasti ponovno v Nemčiji' daje država osebam:, ki ne zaslužijo več ko 185 nemških mark mesečno, za petega in vsakega naslednjega otroka mesečno doklado po 10 nemških mark. Samo v juliju 1936 je izplačala država takih doklad za 400.000 otrok.
Brezplačni pouk, velike ugodnosti na polju telesne vzgoje in zdravstvenega skrbstva, cenena in bigijenska stanovanja, kontrola nad cenami najvažnejšim življenjskim predmetom in njihovo maksimiranje njihovih cen — to so tudi načini, ki vodijo do zboljšanja življenjskega standarda delavstva iz sredstev države In ostalih Javnih ustanov. Tudi zaščita, ki jo nudi socialno zavarovanje, pomeni neprecenljiv donos k zboljšanju življenjskih pogojev delojemalstva.
Počasi, a zanesljivo se obrača svet k oni socialni politiki, ki hoče zajamčiti vsem onim delavcem in nameščencem, ki prispevajo k pomnožitvi bogastva v človeški družbi, trden minimalen zaslužek, bodisi s plačami (minimalne mezde), bodisi s socialnimi akcijami.
n
Nova Pravda“
je edini socialno politični list v dravski banovini, ki objektivno presoja in obravnava vsa socialno po-litična vprašanja
Zahtevamo socialno enakopravnost vseh Jugoslovanov
Kapitalizem izkoristi zadnjo srago delovnega človeka za podvig svojega podjetja. Za zbiranje prekomernega premoženja, za razkošje in razna človeška ugodja, potem pa daruje par kovačev Ligi za pobijanje tuberkuloze in vsa socialna obveznost do družbe in do so-človeka je s tem opravljena.
Komunizem in tuberkuloza sta dobila svoj razmah in jedro v preveliki socialni razliki v družbi, ki po veliki večini živi v revščini in pomanjkanju.
Ali ne bi bil skrajni čas, da se čolnič
našega gospodarskega sistema obrne v drug, za družbo in narod koristnejši pravec.
Današnji gospodarski čolnič pa plava proti burji in vetru, ali se nikdo ne zdrzne ob misli ako pride do viliarja.
V tako lepi in begati domovini kot je naša, res ne bi bilo treba, da vladata pomanjkanje in glad, da se širi nezadovoljstvo samo zaradi pohlepa majhne skupine ljudi, ki se noče odreči svoji dozdevni pravici privilegija ugodja in razkošja.
Draginja
-k- S strahom smo spremljali kričavo akcijo nekaternikov, ki so brezobzirno na kupno moč malega konzumenta, zahtevali zvišanje cen kmečkim produktom. Razumljivo je, da je naš kmet to delo spremljal z največjo simpatijo in zanimanjem.
Ta strah ni bil neopravičen.
Dve akciji sta bili uspešno na delu.
Na eni strani poslodavei, ki so pritiskali in še pritiskajo delovne mezde navzdol, na drugi strani akcija za zvišanje cen.
Eno in drugo se je v polni meri tudi zgodilo. Draginja na živilskem trgu je-narasla za 25 do 30%, mezde so pa tudi za toliko padle. Kupna moč konzumenta se je s tem zmanjšala za 40 dto 50%.
Resnica je, da naš kmet za svoje pridelke ni prejel doslej toliko, da bi iz izkupička kril svoje obveznosti do države in svoje družine, kamoli, da bi mu bile plačane srago in delovne sile, ki jih je ugrebel v zemljo.
Na drugi strani je pa tudi res, da je kmetov glavni konzument srednji sloj. to je mali človek, državni in privatni nameščenec, obrtnik in naš delavec in da bi zvišanje cen kmečkim pridelkom ne smelo iti brez ozira na gospodarski položaj malega človeka.
Obe akciji1 bi morali iti sporedno svojo pot, ker sta oba vprašanja «cena In plača« tesno in nerazdružljivo povezana.
Kakor je pri nas že navada se je zgodilo tako kakor vedno, da se je vedno v raznih vprašanjih gospodarskega značaja, favoriziral en stan na Škodo drugega. Zato tudi ne more priti do gospodarske uravnovešenosti.
Vsi stanovi tvorijo družbo v kateri živimo. Stanovski interesi so medsebojno tesno povezani, kdor te povezanosti interesov ne upošteva in celo izrablja slučajno nepazljivost stanov, ta je največji škodljivec družbe.
Vsa kmečka zaščita in odpis obstoječih dolgov, kakor tudi druge odplačilne olajšave, kmečko gospodarskega problema ne bo rešila in razrešila, ker bo ob ubožanju konzumenta, kmet ponovno legel v dolgove, ki mu koncem koncev vsa kmečko zaščitna zakonodaja ne bo pomagala.
Kmet je na eni strani pač izvojeval povišanje cen svojim pridelkom, a na drugi strani je pač izgubil kredit, ker kmetu ne bo nihče posodil denarja na podlagi kmečko zaščitnih omejitev.
Širite
J?
Novo Pravdo"
Kjerkoli troši narodni delavec svoj težko prislu-ženi denar mora viseti
„Nova Pravda“
Stroškovnik minimalnih živ-Ijenskih potrebščin
Radi stalno naraščajoče draginje najnujnejših življenjskih potrebščin je pričakovati, d!a bodo nastala razna mezdna gibanja.
Delavska zbornica kot naš strokovni parlament, nam je dostavila detajlni minimalni stroškovnik, ki bi naj predvidoma služil za podlogo utemeljeni potrebi po zvišanju prejemkov vseh onih, ki žive le od dela svojega uma in pridnosti svojih rok.
Stroškovnik je sestavljen na podlagi
H. Benkovega sistema, prilagodenega potrošnji živil v Dravski banovini, ugotovljene potom tozadevnih anket, delavskih družin, izkušenj v kuhinji Delavske zbornice in ugotovljenih detajlnih cen na živilskem trgu v letih 1935., 1936. in 1937.
Radi obšimosti skrbno sestavljenih detajlnih podatkov prinašamo danes samo skupni stroškovnik, ki ga naj tovariši primerjajo s svojimi krajevnimi razmerami in nam poročajo.
Skupni stroški za odraslega moškega
	1935	1936	1937	ViSjl izdatki v % n prani letu 1935
Hrana Oblačila Stanovanje " Kurjava in razsvetljava	Din 199*— „ 109--„ 300-— „ 67--	208-72 109"— 300-— 64-25	247-45 109"— 300-— 70-75	23-898 5-204
Mesečno Dodatek 10%	Din 675-97 67-60	683-47 63-35	727-20 72-72	29-102
Skupaj mesečno	Din 743-—	751-82	799-92	
Sknpni stroški za delavsko družino (4 osebe).				
	1935	1936	1937	Višji izdatki v «/„ nfipram letu 1935
Hrana Oblačila Stanovanje Kurjava in razsvetljava	Din 599-16 „ 283-40 „ 600-— „ 134-50	626" 16 283-40 600-— 129-50	742-35 283-40 600-— 141-50	23-898 5-204
Mesečno	Din 1617-06	1639-96	1767-25	29-102
Dodatek 10% Skupaj mesečno
16-17
16-40
17-67
Din 1633-23
1656-36
1784-92
Ako tovariši žele, da prinesemo v prihodnji številki detajlni stroškovnik, naj nam blagovolijo sporočiti.
Opozarjamo, da bo ta stroškovnik od strani Delavske zbornice vsak mesec še izpopolnjen z ozirom na naraščajočo
STROKOVNI VESTNIK
Iz podružn
„Guvajmo Jugoslavijo"
„Nova Pravda“ je edini list, ki krepko brani stanovsko zavest in pravice malega človeka Zato v boj za „Novo Pravdo"
Hočemo močno in demokratično
Jugoslavijo
Ribnica. V nedeljo, dne 30. maja se je vršila pri naši podružnici širša seja, nato pa sestanek članstva, ki je bil namenjen predavanju o socialnem zavarovanju in drugih aktualnih socialnih vprašanjih. Predavatelj tov. Rupnik nas je v poljudnih besedah seznanil s predpisi delavskega starostnega zavarovanja, ki stopi v veljavo letos 1. septembra. Seznanil nas je s koristmi tega zavarovanja, istočasno pa nam je naštel deloma tudi slabe strani, pomanjkljivosti in nejasnosti do sedaj izdanih predpisov, za katere odpravo bo potreben strumen in solidaren nastop vseh prizadetih. S tem v zvezi je obravnaval tudi zakon o minimalnih mezdah z ozirom na različnost prilik v posameznih banovinah in z ozirom na zavednost, ki vlada med delavstvom.. Za svoja poljudna, nad eno uro in pol trajajoča izvajanja, je predavatelj žel odobravanje. Po predavanji! se je vršila še kratka diskusija o raznih organizacijskih zadevah, nakar je predsednik tov. Drnulc zaključil lepo uspeli sestanek, pozivajoč vse na solidarnost in aktivnost v organizaciji. lakih sestankov si želimo še več!
Ljubljana. Seja Upravnega odbora NSZ se je vršila v nedeljo, dne 6. junija 1937 v posvetovalnici Delavske zbornice v Ljubljani. Udeležba je bila zelo številna, poleg članov Upravnega odbora je bilo navzočih tudi nekaj poslušalcev, ker je' predsedstvo dopustilo njih navzočnost kot dokaz, da je delo NSZ odprta knjiga za vsakega. Predsednik tov. .luvan je podal obširno predsedniško poročilo, v katerem se je dotaknil vseh važnejših vprašanj, dotikajočih se delavskega gibanje v obče, predvsem pa naše organizacije. Sporočil je tudi razne važne sklepe; IzvrŠe-valnega odbora, katere je Upravni odbor vzel soglasno na znanje. Stvama debata je ponovno dokazala, da je naš Upravni odbor na viisoki stopnji, ki stremi edino za tem, kako pojačati NSZ. Upravni odbor je tudi sklenil, da se vrši naš letošnji delegatski zbor v nedeljo, dno 12. septembra t. 1. v Kranju. Po živahni debati o raznih notranjih organizacijskih zadevah je predsednik zaključil sejo s pozivom na resno in smotrno
delo za NSZ. Podrobno poročilo o seji pa bomo sporočili podružnicam potom posebne okrožnice.
Maribor. Z veseljem ugotavljamo, da je nacijonalno delavstvo v Mariboru izšlo iz moralne in materijalne krize, v katero je zašilo v zadnjih treh letih. Apel na duhovno in materijalno pomoč mariborski nacijonalni inteligenci ni ostal brez uspeha. Z žrtvami nekaterih gospodov se je začelo zopet delo na prosvetnem polju in družabnosti in v vrstah nacijonalnega delavstva je nastopil zopet optimizem. Kriza je prebrodena, v kratkem, upamo, bo zopet nacijonalno delavstvo zavzelo vse svoje nekdanje pozicije nazaj in pridobilo novih.
V Mariboru je industrijskega delavstva mnogo preko desettisoč. Vedno očitneje postaja, da bo v bodočem desetletju baš delavstvo oni faktor, ki bo odločal o tem ali bo Maribor ohranil nacijonalno svoje obeležje v političnem, ravno tako pa tudi v kulturnem pogledu. Zato ni zamuditi nobene ure in tega si mora biti v svesti tudi slovensko na-cijcnalno meščanstvo in inteligenca.
V današnji dobi, ko postajajo države' tudi kot gospodarske celote daleko naj-odločilnejši faktor, ko se vedno bolj in bolj jasno razpoznava, da je narod tudi gospodarska celota, kjer se imajo medsebojni interesi stanov izravnati, ne na podlagi razrednega boja in sovraštva, ki zamore uničiti državo in pahniti v siromaštvo in bedo vse — najbolj pa gospodarsko najšibkejše, temveč sporazuma in izravnovešenosti interesov, bi bilo absurdno, da bi se prepuščalo teren internacijonalizmu in razrednemu sovraštvu. Stanovsko organiziranje v za-siguranju interesov svojega delavskega stanu, toda ne na podlagi besnega, sovraštva do dela, družbe in naroda, temveč na podlagi optimizma do življenja in z zavestjo, da smo vsi pripadniki novo se formirajoče velike države, od katere uspeha in gospodarskega uspe-vanja zavisi v glavnem tudi naše dobro-imetje.
Vsi se zavedamo, da bi ob državljanskih pokoljih, ob razkroju državne organizacije, ki ga propagirajo interna-cijonalci, izpadel iz forme tudi njen go-
spodarski aparat in utrpela ogromen zastoj baš gospodarska celota, ki jo predstavlja. Vsi vemo, da ustavljenih strojev tudi intemacijonalizem ne bo pognal; toda na d'rugi strani zahtevamo od industrije, ki je v konjunkturi, pravične višje življenjske pogoje.
Nacijonalizem, kot čut odgovornosti za celoto, kot čuvstvo pripadnosti oni socijalni skupnosti naj bo obenem čuvstvo dolžnosti do socijalne celote. To pa predvsem onim, ki so gospodarsko jaČji in ki nas gospodarsko vodijo. Tak nacijonalizem s potenciranim čutom za odgovornost in. socijalno žrtev za narod i>n kolektiv ne bo več in ni prazna beseda. Pod tem glediščem se da danes voditi nacijonalno politiko le ako je so-cijalna.
Ako pa to je,-se bo okrog nje zbiralo in zbralo tudi naše nacijonalno delavstvo.
Ljubljana. Podružnica NSZ je Imela
v sredo, dne 2. junija t. 1. članski sestanek, ki je bil dobro obiskan. Na sestanku se je sklenilo, da se vrši podružnični izredni občni zbor v četrtek, dne 17. junija ob 6. uri zvečer v društvenih prostorih NSZ.
Zborovanje rudarjev v Pečovniku
Podružnica NSZ v Celju sklicuje za nedeljo, dne .3. t. m. ob 9. uri dop. v hotelu Stegu sestanek rudarjev rudnika Pečovnik pri Celju. Na tem sestanku bo poročal podpredsednik NSZ tov. dr. Joža Bohinjec. Vabimo rudarje iz Pečovnika k polnoštevilni udeležbi.
Narodno zaveden delavec mora biti naročnik „Nove Pravde"
Zahtevajte naš list v vseh obratih in lokalih, kjer trošite _______svoj	denar!________
Zemljevid tuberkuloze v Dravski banovini
t
ZEMLJEVID TUBERKULOZE
V DRAVSKI BANOVINI
po Sm OUZD V UUBL.
tim *».v>
KM VUU1H 100 nVAOOVAMCEV OOP4DE LETIJO BOLEZEMIUIH DNI QAU TUT.EQULA.OZC <
51 - 100
101 - 150
%
151 - 200
201 - 300
301 - 400
ZtNLJCV® 51 RAlDtOe* PO MUZ IH ftAU KOOO 1 PIKO OZNA&JJC tLDCl UREZA VCUUJ UPOQ M AUTONOMMO MUTO. SUVU.0 V OSMOOU Mm POMEN BOC Tee ON.M OOtMOOO LETNO NA 100 ČLANOV
Tuberkuloza je najstrašnejša bolezen našega delavstva. Ena petina vseh bolezenskih podpor iz zavarovanja odpade samo na to bolezen. Zalibog moramo ugotoviti, da se izdatki za to strašno bolezen pri nas zadnja leta niso niti zmanjšali niti ne moremo trditi, da je tuberkuloza med delavstvom znatno popu-
stila. Vidimo, da odpade Še vedno okoli 20 % vseh bolezenskih podpor samo za tuberkulozo. Delavstvo ne sme napram temu vprašanju stati brezbrižno ob strani. V strokovne organizacije mora priti zanimanje za delavske zdravstvene potrebe.
draginjo in da bo zelo dobro služil za primerjavo dohodkov napram tržnim cenam. S tem stroškovnikom se želi ustvariti tudi enoten pogled vseh prizadetih na gibanje dohodkov napram neobhodno potrebnim izdatkom.
Z objavo detajlnega stroškovniko bo omogočena ugotovitev pravilnosti in točnosti količine potrošnje, odgovarjajoče dejanskim potrebam delavstva v Sloveniji.
Prosimo tozadevnih poročil.
Opozorilo naročnikom!
Vi«, katerim smo poslali list na ogled, vljudno prosimo, da z naročilom lista ne odlašajo.
List izdajamo z denarnimi žrtvami, ki jih prispevajo narodno zavedni delavci od svojih težko prislnženih prejemkov.
Uvažajte te žrtve in naročite se na naš list.
Kdor z naročnino odlaša, lista pa tudi ne vrne, nam dela škodo, ki jo moramo le z žrtvami popraviti. Kdor hoče pospeševati med narodom knltnro in socijalno izobrazbo, bo poslal naš naročnik. Narodno delavstvo to nvaževanje zasluži.
Uprava „Nove Pravde4*.
Delniška družba pivovarne
Jif/^"
gsrw	pivova)
pivovarna in sladarna
Tovarna za špirit in kvas v Ljubljani, poStni predal 45
PriporoCa svoje izborne Izdelke in sicer:
Svetlo in črno pivo
^iTiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^' v sodih in steklenicah
Popovski kvas, čisti rafinirani Špirit
Telefon številka 23-10 in 23-11
ZANIMIVOSTI IN PRIPOMBE
Dvajsetletnica majniške deklaracije
Spominske svečanosti tega važnega vsenarodnega dogodka so se vršile v vidu strankarsko pobarvanega proslavljanja manjšega dela podpisnikov deklaracije. Značilno za sedanje razmere je dejstvo, da niso organizatorji proslave omogočili aktivne udeležbe vsem predstavnikom našega narod'a. S tem svojim postopanjem so preprečili skupen nastop nas vseh, čeprav bi moralo iti za proslavo vsega naroda in ne samo za strankarsko manifestacijo.
Zaposlenost delavstva- Po statističnih podatkih OUZD v Ljubljani je bilo v aprilu letos povprečno število zavarovancev 89.625 ter se je zvišalo na-pram aprilu 1936 za 6254 zavarovancev. Največji porast je opaziti1 v tekstilni in gradbeni stroki.
Draginja in minimalne mezde
Najboljši zgled, kako izzove vsako še tako upravičeno zvišlanje mezde podražitev življenjskih potrebščin, nam je Francija. Proizvajalci poskušajo prevaliti na potrošnika višje izdatke za delavske mezde tudi v primerih, ko jih zvišanje plač sploh ne zadene. Zato je treba takoj pri izdajanju ukrepov o. minimalnih mezdah podvzeti vse potrebno v svrho preprečevanja vsaike neupravičene obremenitve delavca kot potrošnika.
Zasedanje mednarodnega urada dela
Na dnevnem redu sedanjega sestanka je vprašanje preprečevanja nezgod pri delu na visokih zgradbah kakor tudi skrajšanje delovnega časa v tekstilni, kemični in grafični industriji. Zlasti je važno vprašanje javnih del v zvezi z brezposelnostjo. Na tej konferenci so zastopane vse kulturne države sveta. Značilno je, da bo navzočih veliko ministrov socialne politike. Naso delegacijo vodi minister socialne politike gosp. Cvetkovič, zastopani pa sta tudi Delavska zbornica in Zveza industrijcev iz naše banovine.
, •...	.p?	trS-" ■ ~
' — rirH-i: .liščCSf
..ja	•
Bata in njegovo prodiranje. V južni Srbiji se mude Batovi odposlanci, ki žele kupiti v okolici Strumice kar tri vasi, ker se je prebivalstvo izselilo v Turčijo. Tu hočejo nasaditi plantaže kavčuka in gojiti bombaž. Sezidati hočejo tudi veliko tvorniico nogavic. V Ljubljani bo Bata sezidal veliko palačo nasproti pošte, baje se bo v njej nahajala tudi kavama in parno kopališče.
Francozi, Angleži in naši gozdovi.
Neka angleška finančna skupina želi pri nas kupiti gozdni kompleks, ki bi dal 2 do 3 milijone kubičnih metrov lesa. Francoz Millerand je pa v imenu svoje finančne skupine že zainteresiran pri tovarni upognjenega lesa na Suša-ku K" * i i	i	ytr	*	rt	<	■	4*;	n
Ut* * N
Padražitev papirja. Značilno je, da je pri zadnjem mezdnem gibanju v Vevčah in Medvodah delavstvo izgubilo
33 SSSfttBKB,
--IJS.-4-IT
7% na prejemkih. Takoj nato se je zvišala cena papirju za celih 20%, ki se je nadalje stopnjevala tako, da je do danes dosegla 30%. V par mesecih kar 37% dobička več v papirni stroki niso mačkine solze. Ali res ni nikogar, ki bi take neupravičene dobičke preprečil.
Tvorniea vagonov v Brodu bo pa odpustila 250 delavcev, ker so naročila izvršena, novih pa ni.
Zaščita industrijske svojilne. Po časopisnih vesteh bo v nedeljo, dne 23. maja v Beogradu ustanovni občni zbor «Udruženja za zaščito industrijske svojine*. Udruženje ima namen, da z vsemi dopustnimi sredstvi ščiti in krepi varnost industrijske svojine in da pobija nelojalno konkurenco. K industrijski svojini predvsem spadajo patenti, vzorci, modeli in žigi. Ako bo to udruženje hotelo biti pravično, bo moralo svojo pažnjo posvetiti tudi zaščiti iznajdb delavcev in nameščencev v podjetjih, ker je ta zaščita danes zelo nepopolna in si take iznajdbe brez posebne odškodnine enostavno prilaste podjetja zase. Za zaščito iznajdb po delavcih in nameščencih je potreben poseben zakon.
Povodnji so letos napravile v naši državi za pol milijarde dinarjev škode. Tudi več nasipov je voda razdrla. Kdaj se bodo neki pričela regulacijska javna dela, da bomo varni pred povodnjami. Brezposelni bi radi delalj, dela je obilo za vse.
Obisk predstavnika mednarodnega urada dela. V Zagreb je prispel Pierre Woelbroeck, šef odseka za pobijanje brezposelnosti in za kolonizacije pri mednarodnem uradu diela v Ženevi. Ta strokovnjak Je obiskal na svojem letošnjem potovanju vsa glavna mesta držav Srednje Evrope ter se povsod zanimal za socialne probleme in socialne ustanove. V Zagrebu je obiskal izseljeniški komisarijat, centralni urad za zavarovanje delavcev, borzo dela ter razna zdravilišča. Iz Zagreba ga vodi pot v Haag.
Število zavarovancev v Češkoslovaški in pri nas. V Češkoslovaški stalež zavarovancev stalno raste. V decembru leta 1936. je bilo 2,217.914 zavoravneev.
V primeri z decembrom leta 1935. se je povečal stalež za 8.24%. Dvignila se je tudi mesečna povprečna zavarovana plača od 420.90 K.Č na 432.65 Kč. — Pri nas pa je bilo v decembru leta 1935. zavarovanih 407.770 moških in 163.648 ženskih oseb ali skupno 571.418 oseb.
V decembru 1936 je pa bilo zavarovanih 460.473 moških in 175.026 ženskih oseb, torej skupno 635.499 oseb.
Abesinska okupacija je stala Italijo 12 milijard in 101 milijonov lir, tako je poročal italijanski finančni minister v parlamentu. Zelo drag je bil Njegušev prestol, ki ga je piačal italijanski davkoplačevalce.
Za tiskovni sklad so darovali: Rupert Fran, pek, Novavas-Ziri, 20 Din, Bogataj Maks, mlinar, Novavas-Žiri, 5,D$, SKu^ji25..Din, Darovalcema naša iskrena zahvala. Tovariši posnemajte!
Delovni čas y Italiji
Decembra meseca lanskega leta je italijanski ministrski svet sprejel zakonski načrt o 40 do 42-urnem delovnem tednu v obrtnih delavnicah.
Zakon predvideva predvsem skrajšanje delovnega časa na 40 ur tedensko. Pri obrtnih opravilih, ki bodo naknadno določena s posebno uredbo in ki ne trpe prekinjenja, sme trajati delovni čas najdalj 42 ur tedensko.
Za ostale obrate je predvidena možnost uvedbe 40-umega delovnega tedna v primeru, da bodo to dopuščale produkcijske potrebe in število delovnih moči.
Zakon predvideva gotove izjeme zlasti pri delavcih na ladjah, hišnih in poljskih poslih itd.
Korporacijskemu ministrstvu je dana možnost podaljšanja delovnega tedna, ako bi to ‘zahtevale posebne okolščine.
Delodajalec sme zvišati delovni čas največ za 12 ur tedensko, ako ne more nastaviti novih delavcev za potrebe povečane produkcije. To nadurno delo se mora posebej honorirati po določbah kolektivne pogodbe. Korporacijski nadzorni organ nadzoruje izvajanja te določbe. Zloraba se kaznuje z denarnimi kaznimi.
Verski boji v Nemčiji
Pozornost svetovnega tiska je bila v zadnjem času posvečena položaju katoliških redovnikov v Nemčiji. Na napade nemškega časopisja in odgovornih miijistrov je odgovoril katoliški tisk v drugih državah s trditvijo, da gre za obrekovanje in samo v nekaterih primerih za kaznjiva dejanja članov verskih organizacij, ki pa so brez mašni-škega posvečenja. Temu je sledil poziv nemških oblasti vsej mednarodni javnosti, da se udeleži razprav proti prizadetim redovnikom in se sama prepriča o resničnosti obtožb. Za vse, ki verujejo v objektivnost nemških sodišč bodo izidi teh- razprav in s tem zvezane posledice v odnosu med nemško državo in katoliško ccrkvijo zelo zanimivi.
IZ UPRAVE LISTA.
Vse naročnike vljudno pozivamo, da poravnajo svojo zapadlo naročnino, ker bomo sicer primorani ustaviti list.
Vse poverjenike po podružnicah NSZ vljudno pozivamo, da nam vrnejo poslane sezname naročnikov v svrho kontrole naslovov in ubiranja naročnine.
Uprava lista ima resen namen, list razširiti v tednik, pa jo pri tej nameri zadržujejo prepočasni poverjeniki in naročniki, ki redno ne plačujejo naročnin.
Širite naš Ijst, nabirajte novih naročnikov, ker čim več nas bo in čim točneje se bo plačevala naročnina, tem prej bo izhajal kot tednik.
Uprava.
IZ UREDNIŠTVA.
Vse funkcionarje podružnic NSZ, kakor tudi ostale čl ar. e NSZ in naročnike vljudno prosimo, da nam pošljejo gradivo za list do najkasneje vsakega drugega ponedeljka v mesecu.
Pošljite nam novic iz svojega okraja,
ČLANOM NARODNO STROKOVNE ZVEZE
prippročamo
Kolodvorsko
restavracijo
v Ljubljani
in moderno
■ \r. n f •' s •• *	•
Kavarno Majcen
za Bežigradom
TOČNA POSTREŽBAI	SOLIDNE CENE!
. . auuunc, w:. > « * .
Vsakdo nai ve,-
da, je trgovina s papirjem, pisarniškimi, raz m n ož ev a I n i m i, tehničnimi in šolskimi p o t rebščinami
IV. BONAČ
ljubljen a
Šelenburgova ulica 5 najbolje sortirana trgovina
Polnilna peresa, pisemski papir, albumi, pisalne garniture, keramika, bižuterija in druga moderna darila
Zastopstvo za OZALID
ki se nanašajo na socialna in gospodarska vprašanja, da ne bo zamere, zakaj ne poročamo. Dopisujte, pa bo ugodeno vsem. Izogibajte se pa osebnih izpadov, ker gre sicer v koš.
Uredništvo.
NOVE KNJIGE.
Sinclair Le.wis: Mantrap. Prevedel Vladimir Levstik. Založba »Evalit* v Ljubljani je izdala pravkar to mojstrovino poslednjega ameriškega Nobelovega nagrajenca. Mantrap ni prvo Lewisovo delo, ki smo ga dobili v slovenščini, toda vsekako eno najboljših in človeku najbližjih. Pisatelj je presadil svoje junake iz ozračja velemest na Divji zapad, v kraje, kjer časih po več dni ne srečaš žive duše. V tem okolju se odigrava romantična zgodba uživanja naveličanih ljudi, razpleta se roman, ki prirase človeku k srcu, da ga ne more odložiti, dokler ga ne prebere do konca. Boj s prirodo, ki je tu še ostrA in človeku nenaklojena, in boj za ljubezen, to sta glavni gibali tega lepega romana, ki ima v svetovni književnosti malo podobnih. Knjigo je lepo opremil arli. Mitja Švigelj. Izšla je v letnem programu cEvalitove* zbirke leposlovnih del, ki obsega vsako leto deset knjig. Razen nje smp letos dobili v tej zbirki še drugega Nobelovega nagrajenca Poljaka Žeromskega z, obsežnim romanom »Povest greha* v prevodu Franceta Vodnika, Merlinovo »Ljubezensko pesem Azije* v prevodu Vlaste Tancigove in prevod senzacionalnega dela iz povojne Rusije Vojinova »Pisane kamne*, ki so zadnje čase ena najbolj čitanih del v Evropi, zlasti kar so jih v Rusiji prepovedali. Program zbirke je torej zelo bogat in ni v nikakršnem razmerju z naročnino, saj stanejo vse knjige mehko vezane samo 100 dinarjev, v platnu pa 60 dinarjev več. Razen tega dobe vsi narpčniki zbirke revijo »Prijatelj? za polovično ceno 32. dinarjev. Če si želite knjige in revijo ogledati, pišite upravi »Prijatelja*, ki Vam bo poslala brezplačno in brez-obvezno na ogled eno knjigo in eno številko »Prijatelja*. Uprava »Prijatelja* je v Ljubljani, Dalmatinova ulica 8.
Kako pogosto beremo v listih članke o skupni smrti dveh zaljubljencev. Navadno jih drugi dan že pozabimo. Švicarski pisatelj Gottfried Keller je pred davnimi leti napisal svojo knjigo «Romeo in Julija na vasi». Presadil je v lepo švicarsko hribovsko pokrajino motiv nesmrtnih ljubljencev iz Shakespearejeve tragedije, te strašne obtožbe človeštva. In čudno. Vse okolje, vse v tej knjigi je tako podobno našim krajem, našim ljudem, da se nam zdi, kakor bi brali nekakšnega boljšega Jurčiča, tega tvorca in mojstra našega ljudskega romana. Zaradi malenkosti na smrt sprti družini, ljubezen med otrokoma obeh družin, drugi vaščani, sejmi na vasi, vse je kakor naše, kakor bi se v današnjih dneh dogajalo med nami. Zato bo ta knjiga za naš knjižni trg dogodek, kakršnih doživimo vsako leto le malo. Izdala jo je založba »Evalit* med desetimi knjigami vsakoletnega programa svoje rodbinske zbirke. Razen nje je izšel v isti knjižnici epos junaških plemičev »Mali vitez*, duhoviti Oppenheimov kriminalni roman »Igra za prostost*, zgodba priljubljenega nemškega pisatelja, našega rojaka, barona Gagerna »Beg iz pekla* in duhovita humoreska »Dnevnik malopridnega Jurčka*, ki je vsakomur najlepši spomin na srečne dni mladosti. Vseh deset knjig stane za vse leto samo 67 dinarjev, naročniki zbirke pa dobe razen tega še družinsko revijo »Prijatelj* za polovično ceno. Uprava »Prijatelja* je v Ljubljani, Dalmatinova ulica 8.
A V T. C I V. ING.
Sic&i
LASTNIK: L. PAULIČ
ZASTOPSTVO ŠKODOVIH ZAVODOV
„ V I K T O RI J A “
Elektromotorje iz znamenitih Škodovih zavodov v Plznu, kakor tudi lestence, svetilke, kuhalnike in vse električne aparate dobite
PO NAJNIŽJIH CENAH V PASAŽI PALAČE
l
v Ljubljani, Aleksandrova cesta štev. 4
Posebno opozarjamo na najnovejše likalnike, s katerimi se prihrani 30—50*/, stroškov za tok
NA ZALOGI JE TUDI
VES OSTALI ELEKTRO-TEHN. MATERIJAL
Za konzorcij »Nova Pravda* izdaja dr. J. Bohinjec, odgovorni urednik Franjo Rupnik. Za Delniško tiskarno, d. d. v Ljubljani Ivan Ovsenik. Vsi v Ljubljani.