V NAŽI DRŽAVI. Frefšnfl teden je izdala vlada več no- Vlh zakonov in uredb. Za kmeta važne rakonske novosti objavljamo v današnji številki. OsnovEa glavnfca novo ustaECv!f ene Agrarae banke bo znašala precej nad 800 milijonov Din. Trgovinska psgajanja med našo elr- lavo In Šnanijo so se začela ta teden v Madridu. Pogodba bo podpisana v najkrajšem času in bo stopila v veljavo pred letošnjo izvozno dobo. Pogodba bo važna glede izvoza prcdvsom slov. lesa v španijo. Da bo pospešen isvoz Iz nasa držsvcl Prometno ministrstvo je povišalo torife za premog za kurjavo, apno, kamenje, pesek, opeko za 20%, ako se ti pred meti prevažajo od 1. septembra do 31. marca kateregakoli leta. Ciij tega povišanja je bil ta, da se za jesensko sezono preskrbi dovolj odprtih vago.uov ea izvoz. Interesenti ne bodo radi poviEanih tarifov oškodovani, ker se pričakuje, da se bodo do 1. septembra že dovolj preskrbeli z gori omenjenimi srediitvi in omogočili, da se bodo oproščeni vagoni lahko rabili za izvoz. V DRUeiH BB.ŽAVAH, Avstrija in razorožilev. — Tajništvo Društva narodov je prejelo spomenico, v katerl je posebno naglašeno, da AvItrija ni izpolnila obveznosti glede razerožitve. V Avstriji obstojajo tajne zve te, ki so podobno .vojaškim. Avstrija hrani tajna skladišča vojnega materiJala. Avstrija ima industrijske pomožne vire, ki bi v slučaju vojne lahko v 1 do 9 mesecih pripomogll, da bl Avstrija, postavila 200.000 do 300.000 vojakov. Tudi obstoje zveze med avstrijskirn in nemSkim generalnim Stabom. Med obe ma gencralnima štaboma se Izmenjujejo Castniki. Vrhu tega je DunaJ tudi »redišCe trgovine z orožjem. Ofede Madžarske ugotavlja francoiko časopisje sledeče: Mala antanta Je lastonj poskušala vse, da bi se ustvarilo z Madžarsko znosno razmerje in ni nameravala samo odpraviti napetost v političnem položaju, temveč hotela •elo skleniti gospodarsko antanto. Zna čilno je, da Italija moralično podpira to motenje miru. Tudi je ugotovljeno, da Madžarska skriva mnogo vojnega materijala in da je takorekoč zopet uvedla splošno vojaško dolžnost od 16. do 21. leta. Iz zaseiienaga czemlja v PciarJH na Neniškera bo umaknila Anglija čete 31. avgusta letošnjega leta. Program Kpve at?.gleške vlz&e, Novi augleški ministrski predsednik Macdona!d js izjavil, da bo prestolni govor, ki bo prečitan dne 2. julija. vseboval vladin program za čas od meseca julija 1930. Parlament sc bo mesca julija sestal h kratkemu zasedaaju, nato bo imel precej kratke poletne počitnice in se sestal potem k jesenskemu zasedaniu, katero bo trajalo od avgusta do bo žiča. Prihodnje leto pa bo delal od jauuarja do juiija s kratkimi presledki. Kot prihodnji korak na potu za razoro žitev na morju bosta Amerika in Anglija izmenjali po strokovnjakih določene mere za bojne sile, katero bodo potem primerjale posebne koinisije dr^avnikov obeh držav in na ta način določile silo brodovja. SpicŠEa evropska kcsi^renca. Koncem aprila 1930 bode splošna evropska konferenca, na kateri se bo govorilo o varnosti in gospodarskem sodelovanju vseh evropskih držav. To važno konferenco bo prfpravilo Društvo narodov na septemberskem zasedanju. Bcl|ševiki odyravlli nadeljo. V mnogih tovarnah v Leningradu se bo od 1. julija dalje uvedel nepretrgani delovni teden. Odpadla bo nedelja. Ta poskus se v merodajnih sovjetskih krogih živahno pozdravlja in zahteva, da se tak red vpelje splošno. Po novem delovnein redu bodo imele posamezne delav ske skupine vedno kak drug dan v tednu prost.