Popreinlna v gotovini platana.
K
Š T E VI L K A 4 LETNIK XXXIV
NARODNI
GOSPODAR
GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE V LJUBLJANI
V LJUBLJANI. DNE 15. APRILA 1933
ik. ■ Dr. Basaj: O položaju. — Banovinski davki, takse in doklade. — Slovenske ■ zadružno gibanje v letu 1932. — Zadruga rochdalskih pionirjev. — Ob 25-letnici Zadružne šole. — Zadružništvo v državi. — Gospodarstvo. — Davki in takse. — Razno............
Priloga „Narodnega Gospodarja” št. 4. I. 1933.
Za vsa objavljena vabila, pri katerih ni zrecno drugače določeno, velja določba: Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol are kasneje na istem mestu in pri istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih članov.
Glavna skupština Seoske blagajne za štednju i zajmove u Aleksandrovu otok Krk, r. z.
n. j, obdržavati če se dne 7. maja 1933 u 16 sati u društvenim prostorijama. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika zadnje glavne skupštine. 2. izvještaj upravnog i nadzornog odbora. 3. čitanje i odobrenje računskog zaključka za godinu 1932. 4. izbor nadzornog odbora. 5. eventualie.
Glavna skupština Gospodarskog društva u Aleksandrovu otok Krk, r. z. s. o. j, obdržavati če se dne 28. maja 1933 u 16 sati u društvenim prostorijama. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika zadnje glavne skupštine. 2. izvještaj upravnog i nadzornog odbora. 3. čitanje i odobrenje računskog zaključka za godinu 1932. 4. izbor novih članova upravnog odbora prema pravilima. 5. Izbor nadzornog odbora. 6. even-tualije.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice za Blejski kot na Bledu, r. z. z n. z., se bo vršil dne 30. aprila 1933 ob 3. uri popoldne v starem župnišču. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. poročilo načelstva in nadzorstva. 3. potrjenje rač. zaključka za leto 1932. 4. čitanje revizijskega poročila. 5. volitve načelstva in nadzorstva. 6. slučajnosti.
IV. redni občni zbor Strojne zadruge v Boštanju ob Savi, r. z. z o. z., se vrši v nedeljo 30. aprila 1933 ob 8. uri pri podnačelniku Drmelju. Dnevni red: 1. poročilo načelstva in nadzorstva. 2. potrjenje računskega zaključka za leto 1932. 3. razprava o likvidaciji zadruge. 4. slučajnosti.
Redni občni zbor Kmetijskega društva v Zg. Brniku, r. z. z o. ž., se vrši dne 30. aprila 1933 ob 4. uri popoldne v prostorih Ahčina. Dnevni red:
1.	poročilo načelstva in nadzorstva. 2. odobritev rač. zaključka za leto 1932. 3. volitev načelstva. 4. volitev nadzorstva. 5. slučajnosti.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Bočni, r. z. z n. z., se bo vršil 30. aprila 1933 po zjutranji Sv. maši v poslovnem prostoru. Dnevni red: 1. poročilo načelstva in nadzorstva. 2. potrjenje rač. zaključka za leto 1932. 3. poročilo o izvršeni reviziji. 4. slučajnosti.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice na Bučki, r. z. z n. z., se vrši v nedeljo 30. aprila 1933 ob 15. uri v župnišču. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. čitanje revizijskega oročila. 3. poročilo načelstva in nadzorstva. 4. odo-ritev rač, zaključka za leto 1932. 5. sprememba pravil. 6 slučajnosti.
XXIV.	redni občni zbor Kmetske hranilnice in posojilnice Sv. Bolfenk pri Središču ob Dravi, r. z. z n. z., ki se vrši dne 23. aprila 1933 ob 2. uri popoldne v poslovnem lokalu. Dnevni red:
1.	čitanje In odobrenje zapisnika zaddjega obč. zbora.
2.	poročilo načelstva. 3. poročilo nadzorstva. 4. odobritev rač. zaključka za leto 1932 5. sprememba pravil ad VIII. Uprava in vodstvo zadruge — §§ 17 in 24. 6. raznoterosti.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Cerkljah ob Krki, r. z. z n. z., se bo vršil 14. maja 1933 ob 15. uri v uradnem prostoru. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika zadnjega obč. zbora. 2. čitanje revizijskega poročila. 3. poročilo načelstva in nadzorstva. 4. odobritev rač. zaključka za leto 1932. 5 volitev načelstva in nadzorstva. 6. predlogi in nasveti. 7. slučajnosti.
Redni občni zbor Gospodarske zadruge na Češnjici pri Železnikih, r. z. z o. z., se vrši dne 30. aprila 1933 ob 2. uri popoldne v zadružnih prostorih. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika zadnjega obč. zbora. 2. poročilo načelstva in nadzorstva. 3. računski zaključek za leto 1932. 4. volitev nadzorstva. 5. slučajnosti.
XXV.	redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Dobju, r. z. z n. z„ se vrši v nedeljo, dne 23. aprila 1933 ob 14. uri popoldne. Dnevni red: 1. poročilo načelstva. 2. potrjenje rač. zaključka za leto 1932. 3. dopolnilna volitev načelstva, eventualno tudi nadzorstva. 4. slučajnosti.
Redni občni zbor Hranilnica in posojilnice v Dramljah, r. z. z n. z„ se vrši dne 14. maja 1933 ob 8. uri zj. v posojilniških prostorih. Dnevni red: 1. poročilo načelstva. 2. poročilo mdzorStva. 3. odobrenje računskega zaključka za 1. 1932. 4. volitev načelstva. 5. volitev nadzorstva. 6. slučajnosti.
XXXVII. redni občni zbor Kmetijskega društva v Dobrepoljah, r. z. z o. z., se bo vršil v nedeljo 30. aprila 1933 ob 3. uri popoldne v prostorih Kmetijskega društva v gostilniški sobi. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika zadnjega obč. zbora. 2. poročilo načelstva in nadzorstva. 3. odobritev računskega zaključka za leto 1932. 4. volitev načelstva in nadzorstva. 5. čitanje revizijskega poročila. 6. slučajnosti.
Občni zbor Kmetijske zadruge na Dolu pri Hrastniku, r. z. z o. z , se bo vršil dne 14. maja 1933. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika zadnjega obč. zbora. 2. odobritev računskega zaključka za l. 1932.
3.	čitanje revizijskega poročila. 4. poročila načelstva in nadzorstva. 5. volitev načelstva in nadzorstva. 6. slučajnosti.
Občni zbor Kmetijsko gospodarske zadruge v Goričah, r. z. z o. z., se vrši 23. aprila 1933 ob 10. uri dopoldne v šoli v Goričah, Dnevni red: 1. poročilo načelstva in nadzorstva. 2. odobritev računskega zaključka za leto 1932. 3. slučajnosti.
NF1RODMI GOSPODAR
GLASILO „ZADRUŽNE ZVEZE" V LJUBLJANI.
Člani „Zadruž. zveze' dobivajo list brezplačno. Cena listu za nečlane po 25-— Din na leto, za pol leta 12-50 Din. =- Cena inseratov po dogovoru. — Izhaja 15. dne vsakega meseca. — Rokopisi se ne vračajo. -1
Vabilo
na
REDNO GLAVNO SKUPŠČINO
Zadružne zveze v Ljubljani
registrovane zadruge z omejeno zavezo,
ki se bo vršila dne 1. junija 1933 ob 10. uri dopoldne v beli dvorani hotela „Union" v Ljubljani, Miklošičeva cesta.
Dnevni red:
1.	Odobritev zapisnika o zadnji glavni skupščini.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Odobritev računskega zaključka za leto 1932.
5.	Dopolnilna volitev odborov.
6.	Poročilo o sedanjem gospodarskem stanju.
7.	Slučajnosti.
Dr. A. Korošec,
predsednik.
I.	§ 19 Zvezinih pravili Zirezina sKupščina.
Zvezina skupščina je občni zbor zadruge in sestoja iz odposlancev Zvezinih članic. Vsako Zvezino članico zastopa na Zvezini skupščini njen načelnik. Če pa ta pri Zve-zini skupščini ni prisoten, zastopa Zvezino zadrugo pooblaščenec, ki se izkaže s pravilnim Pooblastilom načelstva Zvezine članice. Ena oseba sme zastopati kvečjemu 10 zadrug.
II.	Vožnja po železnici.
Polovična vožnja po železnici je zaprošena. O uspehu bomo obvestili zadruge potom časopisja.
III.	Pooblastila.
Zadruge, ki ne bi poslale na skupščino svojega zastopnika, prosimo, da pošljejo pravilno podpisano pooblastilo Zvezi, ki bo poskrbela pa zastopstvo.
Dr. Basaj:
O položaju.
Skupščina Zveze.
Zadružna zveza vabi na glavno skupščino 1. junija t. 1. Zbrali se bodo delegati zadrug gotovo v zelo velikem številu, ker je zanimanje za gospodarska in denarna vprašanja večje kot kedaj. Gospodarska in denarna vprašanja pa se bodo razmotrivala na glavni skupščini. Vsak delegat bo imel besede, da z njimi pokaže izredno težke razmere, v katerih se nahaja njegova zadruga. In iz teh posebno težkih razmer bo izvajal posebne želje in zahteve dotične zadruge.
Denarna kriza — jedro.
Največ se bo pa gotovo razpravljalo o denarni krizi, ki tvori nekako jedro v splošni gospodarski krizi. Od denarne krize izvira, tako trdijo mnogi, splošni gospodarski zastoj. Če se posreči rešiti denarno krizo, bo rešena s tem tudi splošna gospodarska kriza. Zato ne bo odveč, če s pogledom na glavno skupščino Zveze spregovorimo o denarni krizi, od katere največ trpijo naše najštevilnejše zadruge: posojilnice. Na glavni skupščini bodo tudi v največjem številu po de legatih zastopane ravno kreditne zadruge.
Akcija za stabilizacijo.
Kako je nastopila pri nas denarna kriza? Prišla je nepričakovano. Pri nas smo bili sredi akcije, ki naj naše denarstvo uredi in naš dinar stabilizira. Objavljen je bil malo prej zakon o stabilizaciji dinarja in spremembe k zakonu o Narodni banki s posebnim ozirom na to stabilizacijo. Dobili smo malo poprej veliko stabilizacijsko posojilo 1.025,000.000 fr. frankov. Po približno 13 letih smo dobili svobodno prodajo in svoboden izvoz deviz namesto prejšnjega vezanega deviznega režima. Z zakonom in faktično je bila
zajamčena možnost zamenjave bankovcev Narodne banke za zlato ali zlate devize in tudi točno določeno vrednost dinarja v zlatu. Dobili smo. torej zlati dinar mesto prejšnjega papirnatega dinarja. Imeli smo še tudi razmeroma dober izvoz naših pridelkov.
Vplivi iz inozemstva.
Pri takih razmerah ni čudno, če smo r pozabili gledati na horizont, kaj se bliža, * če smo preslišali daljnje gromenje in smatrali za brezpomembne odmeve krahov velikih denarnih zavodov, ki so se čuli iz ostalih držav srednje Evrope. Upravičena je torej trditev, da se je kriza zaupanja — (kar je v bistvu denarna kriza) — preselila k nam iz tujine. Prišla je k nam nezvana in neza-željena kot posledica katastrofalnih krahov v inozemstvu in preplavila nenadoma našo zemljo v času, kot smo jo najmanj pričakovali, v času, ko smo radi stabilizacije dinarja pričakovali ojačenje kreditnega sistema in povečanje zaupanja v zlati dinar, ko smo iz istega razloga pričakovali zboljšanje gospodarske konjukture. Valovi nezaupanja, strahu, — trdili bi skoro — panike so za-pljuskali k nam radi velikih bančnih polomov v Nemčiji (padec Danatbanke), Avstriji (polom Kreditanstalta z vsemi industrijami) in Madjarski ter radi nenadnega padca angleškega funta, ki je uspešno kljuboval v vsem vojnem in povojnem času do usodne jeseni leta 1931.
Iz lepih nad — razočaranje.
Valovi krize zaupanja so udarili pri nas toliko bolj nepričakovano in toliko silneje radi tega, ker smo z že omenjeno stabilizacijo in devizno prostostjo takorekoč odstranili nasipe, ki so do stabilizacije ločili naš denarni trg od Inozemskega denarnega trga. Stabilizacija dinarja in devizna prostost sta torej prišli pri nas v zelo neugodnem
času, v zelo neugodnih zunanjih razmerah. Neugodne razmere v denarstvu inozemstva smo toliko neprijetneje in toliko bolj nepričakovano občutili, ker smo bili nepripravljeni, ker so nam bile oči po toliko pričakovani stabilizaciji polne nad na boljšo bodočnost, pa smo žal sami s stabilizacijo odprli na široko vrata katastrofi iz inozemstva.
Zdelo se nam je potrebno to ugotoviti, ker se danes mnogo razpravlja o krivdi denarnih zavodov in njihovih voditeljev, ker se govori o napačnem ustroju našega de-narstva sploh, ker se navadno pozablja, da je naša kriza samo odsev in odmev svetovne krize. Naše denarstvo se je tekom 13 let prilagodilo gospodarskim razmeram, ki so pri nas vladale po vojni. Vodilno je bilo pri tem za denarstvo načelo gospodarstvenosti, da se namreč z najmanjšimi sredstvi poskuša doseči največji uspeh. Naše denarstvo ni moglo in ni smelo delati drugače kot ukazuje načelo gospodarstvenosti. Potem je pa tudi to, da se danes marsikdo oglaša kot prerok in strokovnjak, ko gleda nazaj, ni se pa žal ta prerok oglasil takrat, ko je bilo treba gledati naprej.
Da bomo pravični!
Posebno se naglaša, da so bili denarni zavodi pred nastopom krize že za normalne razmere premalo likvidni, torej tem bolj nepripravljeni, naravnost presenečeni od krize. Ne da bi hoteli opravičevati denarne zavode, ampak radi pravičnosti napram vsakomur moramo opozoriti one, ki so sodili in obsodili, na sledeče stvari.
1.	Beg tujega kapitala.
Naša zemlja je še revna na domačem kapitalu. Domači kapital se je v znatnejši meri začel ustvarjati, zbirati in organizirati šele po vojni. Zato je razumljivo, da za našo mlado industrijo, obrt in trgovino niti
od daleč ni zadostoval domači kapital, temveč so denarni zavodi za financiranje te panoge gospodarstva najeli mnogo tujega kapitala. Tuji kapital je pa radi gori omenjenih dogodkov v Srednji Evropi uporabil prvi ugodni moment in to je bila s stabilizacijo dinarja uvedena devizna prostost, da se u-makne iz zemlje, ki jo imajo zagrniti valovi krize. To je bil eden iz važnih razlogov, da so se po stabilizaciji dinarja zaloge deviz pri Narodni banki tako hitro zmanjševale. — Pomnimo posebej za naše razmere, da pada v to dobo nacionalizacija Kreditnega zavoda v Ljubljani.
2.	Visoka obrestna mera vzrok slabše likvidnosti.
Radi pomanjkanja domačega kapitala na eni in velikega povpraševanja po kapitalu na drugi strani, je pa samo ob sebi prišlb, da se je pri nas obrestna mera držala ves čas po vojni zelo visoko. Tudi dejstvo, da se je pri razvitem denarstvu vršila med denarnimi zavodi konkurenca in lov na vloge, je obrestno mero za vloge držalo stalno visoko. Visoka obrestna mera za vloge je pa seveda branila denarnim zavodom, da bi držali v blagajnah ali na žiroračunu pri Narodni banki visoke vsote. Te vsote bi namreč pomenile visoko izgubo na obrestih, katere je bilo treba plačevati vlagateljem tudi za likvidni denar v blagajnah, oziroma na žiroračunu.
3.	Državni papirji.
Za likvidnost zavodov so po klasični gospodarski teoriji merodajni tudi državni papirji in to iz razloga, ker se normalno računa, da jih zavod vsak čas lahko vnovči na borzi. Likvidnost te vrste tudi ne zahteva od denarnega zavoda tolikih žrtev na obrestih kot držanje likvidne gotovine v blagajni.
Toda radi splošne krize zaupanja se tudi kurz državnih papirjev ni mogel držati.
4*
Razumljivo je, da so denarni zavodi eden za drugim poskušali vnovčiti papirje in z izkupičkom priti do gotovine. Bile so pa žal za prodajo najneugodnejše razmere. Radi splošnega nezaupanja ni bilo kupcev oz. povpraševanja. Neugodnome vplivalo na povpraševanje tudi pomanjkanje gotovine. Ponudba pa je bila velika po množini in radi velike zadrege ponudnikov tudi močna in stalna. To je naravno stalno pritiskalo na kurz državnih papirjev in ga v teku časa spravilo na današnjo višino.
Res bi bili denarni zavodi postopali bolj pametno in pravilno, če bi bili nakupovanje in prodajo papirjev vršili kot komisijski posel za klientelo proti majhni proviziji. Toda klientela ni imela za kupovanje papirjev nobenega veselja. Zgodilo se je pri nas, da so svoj čas zelo veliko prodajali vrednostne papirje domače, pa celo inozemske razna nesolidna podjetja in razni prevaranti. Ti so res šli med narod, celo med kmete delavce in obrtnike ter s prodajami na obroke in z raznimi goljufijami diskreditirali ta posel v toliki meri, da se ni upal noben denarni zavod z njim pečati.
4.	Iz kratkoročnih kreditov — dolgoročni, zamrznjeni.
Očita se tudi, da so denarni zavodi postopali pri dovoljevanju kreditov nestrokov-njaško, celo lahkomišljeno. To je bilo mogoče res prva leta po prevratu. Imeli pa smo potem po Plavšičevi inflaciji dosti težko dobo deflacije. Zavodi so plačali tedaj dosti visoko šolnino. Saj smo imeli veliko število zavodov, ki so radi takratnih razmer šli v konkurz, oziroma v poravnavo in tiho likvidacijo. Radi objektivnosti se mora nasprotno trditi, da so zbog krize postali imobilni in celo popolnoma zamrznjeni krediti, ki so bili za normalne razmere čisto strogo kratkoročni in prvovrstni. Podjetja, ki so poprej
vsak sezonski kredit točno ob zapadlosti in v redu plačala, z nastopom krize tega niso več zmogla.
Podjetja so zelo neprijetno občutila ne« le krizo v posameznih panogah produkcije, ampak krizo tudi v tem, da njihovi odjemalci niso več redno plačevali in da so njihovi odjemalci glede plačila postali nesigurni in šli v poravnavo, ali pod zaščito po i novejših zakonih. Rešetajte v tej krizi dolž- j nike kolikor hočete, malo je takih, od katerih bi se moglo z uspehom utoževati terjatve. In vendar se ne more trditi, da so vsi dolžniki z nastopom krize čez noč postali moralno manj vredni, da bi se hoteli z zavlačevanjem plačila in z uredbami odtegniti izvršitvi svojih obveznosti.
Položaj postaja nevzdržen.
Položaj, ki ga je več kot poldrugo leto trajajoča denarna kriza ustvarila, je izredno težaven. Težaven je tembolj, ker ga razni ukrepi, ki naj bi zaščitili posamezne skupine oziroma poklice, niso izboljšali, temveč poslabšali in še bolj zamotali.
1.	Cirkulacija vedno slabejša.
Cirkulacija denarja je minimalna. Gospodarski organizem je podoben bolniku, pri katerem je nevarnost, da srce vsled oslabelosti vsak čas obstane. Če pri bolniku preti ta nevarnost, mu da zdravnik običajno injekcijo. Pri nas kljub težavnosti položaja te injekcije gospodarskemu organizmu nočejo dati. Trdijo, da bi taka injekcija bila bolj škodljiva kot koristna.
2.	Stiska vlagateljev.
Ker je cirkulacija denarja vedno slabejša, seveda denarni zavodi dobivajo vedno manj in manj gotovine, katero bi mogli staviti na razpolago najbolj potrebnim vlagateljem. Zahteve vlagateljev pa so vedno večje in vedno bolj utemeljene, kajti radi kmetijske krize
in radi velike brezposelnosti je vedno več takih družin, katerim so prihranki iz dobrih časov naloženi v denarnih zavodih edino sredstvo, da se rešijo stiske in gladu.
3.	Nemožnost novih kreditov.
O kreditih seveda ne more biti niti govora niti za najnujnejše slučaje in niti za slučaje, v katerih o varnosti in kratkoroč-nosti posojila ni niti dvoma. Gospodarstvo Pa nujno nazaduje in hira, če ne dobiva stalno hrane v obliki novih kreditov. Zdi se, kot da je kreditni sistem na zatonu, denarni zavodi kot nositelji tega sistema pa v počasni tihi likvidaciji.
4.	Nevarnost v odlašanju.
V tem položaju je razumljivo, da je splošno mnenje, da je treba na kakršenkoli način pomagati in za vsako ceno dobiti nova sredstva za povečanje cirkulacije, da nebi nastopila gospodarska smrt. Moramo priznati, da je cirkulacija denarja res silno zmanjšana. Zadnji izkaz Narodne banke je poka-zal rekordno številko navzdol. Obtok bankovcev je padel na štiri in pol milijarde dinarjev. Pa vendar bi se z upravičenostjo zahtevala v teh časih izjemno povečana cirkulacija predvsem kot protiutež proti tezavri-ranju bankovcev, potem pa tudi kot pomoč narodne novčanične ustanove narodnemu gospodarstvu v času krize, da bi se z novimi sredstvi dalo novega življenja v pojemajoče gospodarstvo.
5.	Pomoč — nova sredstva obtoka.
Vršila so se že številna zborovanja in Posvetovanja, na katerih so se predlagali in obravnavali še številnejši predlogi in med letni predlogi so bili tudi taki, ki so priha-lali od resnih in izkušenih finančnih strokovnjakov in jih je gospodarska javnost Pozdravljala. A doslej žal še nobeden ni 'toel sreče, da bi postal meso in kri. Vse
je ostalo pri besedah in na papirju in obtok se še krči. Vsakomur mora biti jasno, da je treba nujno novih sredstev za obtok. Avtarkična gospodarska politika med državami in deflacionistična politika sta cene kmetijskih proizvodov pritisnili v taki meri navzdol, da se je nevarno sorazmerje med cenami industrijskih izdelkov in kmetijskih pridelkov še povečalo. Država se bo tudi radi interesov državnih financ samih morala odločiti za nova sredstva denarnega obtoka, pa naj bo to bankovec Narodne banke ali državni bankovec ali obligacija ali še srebrni drobiž. Iz opešanega gospodarstva država sicer ne bo mogla dobiti niti dela dohodkov, ki jih predvideva proračun.
Vrnimo se k zaupanju!
Ker pa je korenina zla kriza zaupanja, bo treba to bolezen zdraviti in sicer naprej na mednarodnem polju, odkoder je prišla. Države se morajo odpovedati gospodarskemu boju in načelom avtarkizma. Države morajo radi blaginje narodov zopet hoditi pot gospodarskih sporazumov in vzajemne gospodarske pomočje. Le tako pridemo zopet do svetovnega gospodarstva. Brez svetovnega gospodarstva je danes narodom težko in vsi trpijo.
Ravnotako bo pa tudi vsaka država zase morala vse ukreniti, da se zaupanje zopet vrne in z zaupanjem ustvarijo zopet temelji za kreditni sistem. Državniki se morajo zavedati, tda brez zaupanja ni kreditnega sistema, brez kreditnega sistema pa ni modernega gospodarstva. Brez kreditnega sistema bi morali nazaj v primitivno naturalno gospodarstvo, postale bi nam odveč številne pridobitve na polju tehnike in gospodarstva, odreči bi se morali številnim potrebam, ki sta nam jih dali kultura in civilizacija. In če ne bo poti k zaupanju, potem ne bo rešitve in smo na poti k zatonu.
Banovinski davki, takse in doklade.
V 27. kosu „Službenega lista" z dne
1.	aprila 1933 je izšla uredba o banovinskem proračunu Dravske banovine za 1. 1933 do 1934, ki jo je potrdil minister za finance z odločbo štev. 3299 z dne 24. marca 1933. Po tej uredbi se od 1. aprila 1933 dalje pobirajo v dravski banovini sledeče banovinske davščine:
1.	Obča banovinska doklada k vsem državnim neposrednim davkom v iznosu 35%.
2.	Nadomestna cestna doklada k vsem državnim neposrednim davkom v iznosu 25%.
3.	Zdravstvena doklada po § 17 zakona o zdravstvenih občinah k vsem državnim neposrednim davkom v iznosu 10%.
4.	Trošarina na alkoholne tekočine na pivo 60 Din na hi, od esence, ekstrakte in eterska olja z alkoholem 400 Din od 100 kg, na liker, rum, konjak in špirit 7 Din od hektoliterske stopnje; na vino in žganje se pobira trošarinska taksa po določilih zakona z dne 18. aprila 1932.
5.	Trošarine na ogljikovo kislino in umetne brezalkoholne pijače. Na ogljikovo kislino, ki služi za proizvodnjo brezalkoholnih pijač, se pobira 5 Din od kg, ako služi za druge namene se pobira 2-50 Din od kg. Na vse umetne brezalkoholne pijače, napravljene v dravski banovini brez dodatka ogljikove kisline, se plačuje banovinska trošarina v iznosu 0T0 Din od vsakega decilitra vsebine. Brezalkoholne pijače, napravljene brez dodatkov kemikalij, so trošarine proste.
6.	Trošarina na mineralne vode znaša pri steklenicah izpod 1 litra vsebine O^O Din, pri steklenicah od 1 do 2 litrov 030 Din, pri večjih steklenicah pa 0-20 Din od vsakega začetega litra. Trošarino na mineralno vodo, ki se proizvede in potroši v dravski banovini, plačujejo proizvodniki sami.
7.	Trošarina na ocetno kislino znaša 3 Din od 1 kilograma 100 % jakosti. Plača se, ko se kislina da v promet iz tovarne ali shranišča.
8.	Trošarina na kvas se pobira v iznosu 1 Din od kilograma.
9.	Trošarina na pnevmatiko znaša pri j motociklih brez prikolice 100 Din, s prikolico 150, pri ostalih motornih vozilih pa 100% banovinske davščine na motorna vozila.
10.	Trošarina na bancin se pobira kot doklada na državno trošarino na bencin in mešani bencin in znaša 100 Din na 100 kg tekočine.
11.	Trošarina na porabo električnega toka znaša 3% odškodnine, ki jo plača konsument za tok. Ta postavka se zniža za 25% za tok, ki se uporablja kot pogon, sila, če presega cena toka 0 70 Din za kw. uro. Če gre za porabo toka, proizvedenega v lastni napravi, določi odmerno podlago banska uprava sporazumno s proizvajalcem toka. Trošarino pobirajo podjetja, ki tok proizvajajo obenem z odškodnino za porabljeni tok.
12.	Trošarina na premog znaša na tono:
1)	pri rjavem premogu in sicer a) pri kosovni 10 Din, b) pri kockovcu in rovnetn premogu 7 Din, c) pri Orehovcu 5 Din, č) pri grahovcu, zdrobu in prahu 3 Din;
2)	pri črnem premogu in sicer a) pri kosovni 12 Din, b) pri kockovcu 9 Din c) pri Orehovcu 6 Din, č) pri zdrobu in prahu 4 Din;
3)	pri lignitu a) v velikih komadih 5 Din, b) pri manjših komadih 2-50 Din pri zdrobu in prahu 1 Din; 4) pri koksu 20 Din.
13.	Taksa na plesne prireditve in podaljšava policijske ure.
14.	40 % doklada na državno veselično takso in 4 % taksa od vrednosti kinematografskih vstopnic.
15.	Taksa na sečnjo gozdov znaša 2 °/o
od prodajne cene lesa ali od vrednosti posekanega lesa, namenjenega za prodajo. Ce izkupiček za posekani les v enem koledarskem letu ne presega 10 000 Din, se ta taksa ne plačuje; prav tako se taksa ne plačuje, ako lastnik poseka les za lastno porabo.
16.	Taksa na lovske karte znaša 200 Din; člani lovskih društev uživajo 80 Din popusta.
17.	Taksa na zakupnino lovišč znaša 10 o/0 od letne zakupnine in poleg tega še 0 20 Din od vsakega hektara zemljišča.
18.	Taksa na živinske potne liste znaša: a) za drobnico 1 Din od komada, vendar skupaj ne več kot 3 Din; b) za za posamezno veliko žival 3 Din. Takso pobirajo občinske uprave ob izdajanju živinskih potnih listov.
19.	Taksa na šoferske legitimacije znaša za usposobljence za avtomobilske vožnje na leto 100 Din, za usposobljence za motocikle 50 Din.
20.	Taksa od prenosa nepremičnin se Pobira v iznosu V50/o. Od prenosa lastninske pravice pri nepremičninah, ki s tem postanejo predmet dopolnilne prenosne takse, se ta taksa ne pobira.
21.	K državni dopolnilni prenosni taksi se pobira 100 0/0 banovinska doklada.
22.	Banovinska davščina na šmarnico v iznosu 015 Din od vsakega trsa.
23.	Taksa na motorna vozila znaša pri °sebnih avtomobilih 50 Din za vsakih začetih 50 kg čiste teže, pri tovornih avtomo-
bilih 30 Din; poleg tega še za vsakih 50 kg nosilnosti a) do 1500 kg 20 Din, b) za vsakih nadaljnih začetih 50 kg 10 Din.
24.	Taksa na pooblastitve in dovolitve po zakonu o obrtih se kot doklada k državnim taksam pobira 100 "/o banovinska taksa.
25.	Takso na zavarovalne premije plačujejo vse ustanove, ki se bavijo s posli raznih zavarovanj in 1 % od vseh vplačanih kosmatih zavarovalnin. Javna in javnopravna socialna zavarovanja so te takse oproščena.
26.	Davščina na dediščine se pobira kot doklada na državno osnovno takso od dediščin in sicer v iznosu 20%.
Pri dediščinah, ki so po čl. 6, točka 5 taksnega zakona oproščene državne takse (to je dediščine, legati, darila in pravice do uživanja, namenjenim občim koristim, dalje dediščine v prvem kolenu, krvnega sorodstva, če ne presega njih čista vrednost po odbitku pasiv 100 000 Din), se pobira samostojna banovinska taksa v višini a) 1 % od čistega pripadka od 20.000 do vštetih 50.000 Din, b) 2 % od čistega pripadka nad 50.000 Din.
Osebe, bodisi fizične ali pravne, ki plačajo od svojega dedinskega pripadka že banovinsko prenosno takso ali dopolnilno takso, ne plačajo teh taks.
Takse, ki so naštete pod štev. 24, 25 in 26, so na novo uvedene.
27.	Prispevek avtobusnih podjetij za prekomerno uporabo javnih cest.
Slovensko zadružno gibanje
V lanskem letu je bilo v dravski bano-v*ni ustanovljenih vsega skupaj 71 novih gospodarskih zadrug in sicer je bilo vpisanih v zadružni register v območju dežel-nega sodišča v Ljubljani 43 zadrug, pri °krožnem sodišču v Novem mestu 5, v Celju 5 in v Mariboru 15 zadrug.
v letu 1932.
I. Po vrstah^ se razdele nove zadruge tako-le: kreditnih zadrug 5, živinorejske 4, kmetijske strojne 4, zadružne elekrarne 3, vinarski 2, perutninarski 2, vodovodne 3, sadjerska 1, čebelarska 1, lesna 1, konsum-nih in nabavnih 9, stavbinskih 7. tiskovni 2, obrtnih 5 in raznih drugih 22. Med onimi,
ki so označene kot razne, je največ takih, ki so hotele izvrševati vsako jake zavarovalne posle, predvsem zavarovanje bolnih in starih oseb. Ko se je razvedelo,, koliko so zaslužili funkcionarji nekih podobnih organizacij, seveda pohlep po lahkem in hitrem dobičku ni dal miru drugim, da ne bi poizkusili brzo obogateti z izvrševanjem zavarovalnih poslov na zadružni podlagi. Tako se je samo v Ljubljani v kratkem času pojavilo približno 11 takih sumljivih zadrug, zaostati pa seveda tudi ni smel Maribor, kjer je bila znana Kmetijska eksportna zadruga že preje utrla pot te vrste zadružništvu.
Od kreditnih zadrug so bile 4 ustanovljene v okolišu deželnega sodišča v Ljubljani, 1 v okolišu okrožnega sodišča v Celju.
Mlekarska zadruga ni bila na novo osnovana nobena. Od živinorejskih zadrug sta bili osnovani 2 v okolišu deželnega sodišča v Ljubljani, po 1 v okolišu okrožnega sodišča v Celju in v Mariboru. Nove kmetijske strojne zadruge so se ustanovile 4 in to v okolišu trgovskega sodišča v Ljubljani 3, v Novem mestu 1. Zadružne elektrarne, ki se jih je na novo osnovalo 3, pripadajo vse okolišu trg. sodišča v Ljubljani. Dalje so bile na novo osnovane: 1 sadjarska zadruga (okrož. sod. Maribor), 2 vinarski zadrugi (1 Ljubljana, 1 Novo mesto), 1 čebelarska (Ljubljana), 1 lesna (Novo mesto), 2 perutninarski (obe v okolišu deželnega sodišča Ljubljana) in 3 vodovodne (vse tri v okolišu deželnega sodišča Ljubljana).
Konsumnih in nabavnih zadrug je bilo na novo osnovanih 9 (Ljubljana 3, Novo mesto 1, Celje 2, Maribor 3), stavbnih pa 7 (Ljubljana 4, Celje 1, Maribor 2). Od 2 novih tiskovnih zadrug sta obe osnovani v okolišu deželnega sodišča v Ljubljani.
Obrtnih zadrug se je na novo ustanovilo 5 (Ljubljana 1, Novo mesto 1, Celje 3),
zadrug raznih drugih kategorij pa 22 (Ljubljana 14, Maribor 8).
II.	V likvidacijo je lani stopilo 25 zadrug in to v okolišu trgovskega sodišča v Ljubljani 8, v Novem mestu 3, v Celju 2 in v Mariboru 12. Likvidirale so: 1 kreditna zadruga, 1 mlekarska, 1 živinorejska, 1 zadružna elektrarna, 2 vinarski, 5 agrarnih za-jednic, 1 pašniška in gozdna, 3 konsumne, 2 stavbinski, 1 tiskovna, 4 obrtne, 2 razni in 1 osrednja (Savez agrarnih zajednic v Mariboru).
III.	Konkurz so napovedale 4 zadruge, vse v okolišu okrožnega sodišča v Mariboru in sicer: 1 kreditna, 1 vinarska, 1 tiskovna in 1 iz skupine raznih.
IV.	Izbrisanih iz zadružnega registra je bilo vsega skupaj 23 zadrug in sicer v okolišu trgovskega sodišča v Ljubljani 7, v Novem mestu 2, v Celju 2 in v Mariboru 12. Med izbrisanimi zadrugami je 1 kreditna, 2 mlekarski, 2 živinorejski, 2 zadružni elekrarni, 1 lesna, 2 agrarni zajednici, 1 pašniška in gozdna, 1 vodovodna, 3 konsumne (nabavne), 3 stavbinske, 1 tiskovna, 3 razne in 1 osrednja.
Po končani svetovni vojni se je slovensko zadružništvo gibalo tako-le:
Leto	Vpisi	Likvid.	Konkurzi	Izbrisi
1919	50	20	—	9
1920	110	23	—	17
1921	74	35	—	21
1922	52	21	—	25
1923	43	23	—	31
1924	58	31	—	20
1925	51	27	2	16
1926	81	30	3	32
1927	46	28	3	27
1928	66	30	2	27
1929	80	19	2	46
1930	81	27	1	32
1931	288	27	1	10
1932	71	25	4	23
Skupaj 1151		366	18	336
Zadruga rochdalskih pionirjev.	(Dalje).
Veliko čudo, ki so ga ročdalski pionirji izvršili, je bilo, da niso postali nesložni, kljub temu, da so imeli različna mnenja in, da so držali skupaj, čeprav so se včasih sprli med seboj. Pri večini delavskih društev •n tudi v drugih društvih najdemo nekaj čudnih ljudi, ki so najbrže rojeni pod nesrečno zvezdo. Iz teh ljudi diha sovraštvo, nezaupanje in nesloga, njih glas razodeva vedno prepir. Ne zavedajo se svoje napake, tudi ne mislijo tako hudo, ampak ne morejo drugače. Njihov glas je hreščeč in nobena melodija ne pride z njihovih ustnic. Moraliziranje jim je prirojeno, nikoli niso prisrčni, nikoli zadovoljni. Njihove nemirne kretnje kažejo, da imajo „drugačno mnenje" in mrki pogled izdaja njihovo „nezadovoljstvo". Njihov obraz nam obljublja, da bodo stavili „boljši predlog" in njihovo naguban-čeno čelo nam obeta nekaj popolnoma novega. Lahko bi jih imenovali vrsto družabnih ježevcev, čijih igle stoje vedno pokonci. Njihov pogled je kriv in vidijo vse stvari narobe, kakor da bi jih stavili v vodo, kjer izgleda krivo, kar je čisto ravno. Vedo, da se da vsaka beseda različno tolmačiti, zato jo imenujejo vedno tako, kakor ni mišljena. Vedo, da noben načrt, noben program ne more biti tako popoln, da bi obsegal vse, zato se oprijemljejo vedno tistega, kar je v njem pozabljeno in delajo tako, kakor ne bi vedeli, kaj se namerava. Na videz pristopijo k društvu z namenom, da bi sodelovali pri skupnem delu, v resnici pa samo zato, da grajajo, ne da bi poizkusili napraviti bolje to, kar kritizirajo. Četudi ne morejo dokazati, da je kaj narobe, nočejo verjeti, da je vse v redu. Namesto da bi v obrambo društva navajali njegove prednosti, iščejo vse njegove napake, da jih izdajajo skupnemu sovražniku. Vsakemu dajejo čutiti svoje ved-
no nezadovoljstvo, dokler njihova prisotnost ne postane nadlega in se dobi občutek, da se najde pri nasprotnikih več spoštovanja in miru kot pa pri prijateljih. Vsakemu prerokujejo toliko časa, da bo stvar propadla, dokler v resnici onemogočijo vsak uspeh, potem pa še zahtevajo priznanje za svoje izdajalsko prerokovanje ter hvaležnost za svojo pomoč. Mislijo, da je beseda „zadruga" nov izraz za organizirano sitnarjenje in namesto, da bi slepega vodili, hromega podpirali, bolnemu pomagali k ozdravljenju, boječega vzpodbujali in obupajočemu dajali zaupanje, izgubljajo čas s tem, da oklevajoče zadržujejo, revmatičnim stopajo na noge, hrome suvajo po stopnicah, tiste, ki stoje v temi, zapuste, bojazljivim pripovedujejo pravljice o strahovih in obupajočim pa zatrjujejo, da je sedaj vsega konec.
Večina zadrug ima nekaj teh „prokleto dobrih prijateljev". Malo jih je po številu, toda iztrebiti jih ni mogoče; so kot razbojniki na cesti napredka, vznemirjajo vsakogar, ki pride na to pot, ustavijo vas in vas oropajo vaših upov. Samo močni in razumni ljudje se jim morejo umikati in jim kljubovati. Ročdalski pionirji so napravili z njimi dober konec. Vzeli so jih med se, z njimi so se shajali, delali so skupaj z njimi, delali so njim vkljub, smatrali so jih kot neizogiben privesek napredka, privoščili so jim včasih šaljivo besedo in nasmeh in so šli preko njih naprej. Niso jim odgovarjali z besedami, ampak z dejanji, pokazali so na svoje uspehe.
Vsak, kdor pripada k kakšnemu društvu, se mora čuvati pred to posebno vrsto tovarišev. Z njimi se prav lahko pride na kraj, če ne napadejo ravno iznenada in nepričakovano. Pravzaprav pa so koristni. So mrtva obtežitev, s katero preizkuša arhitekt od-
pornost nove stavbe. Moramo jih omeniti, ker so bili tudi v ročdalski zadrugi in ker to dokazuje, da narava in slučaj našim za-drugarjem nista bila ugodna. Morali so iti skozi preizkušnje kot drugi ljudje in morali so se kot drugi boriti s težavami.
Druga velika ovira razvoja ročdalske zadruge je bilo siromaštvo, ki je hujša ovira kot predsodki. Revščina članov je bila vzrok, da zadruga ni mogla zbrati mnogo kapitala, revščina je bila tudi vzrok, da so člani včasih radi malenkostnih ugodnosti, ki so jim jih v cenah nudili razni trgovci, kupovali pri njih in ne pri zadrugi, dasi so vedeli, da bodo na koncu četrtletja dobili dividendo, ki bo večja kot pa ta korist.
Marsikateri zadružni poizkusi so se bili ponesrečili zaradi pomanjkanja denarja. Bilo je dobiti ljudi, ki so smatrali, da je nemoralno jemati obresti, pa vseeno niso bili dovolj idealni in požrtvovalni, da bi ga dali na razpolago brez obresti. Drugi zopet so imeli pomisleke, da bi plačevali obresti in ker brez obresti niso dobili denarja, niso storili sploh ničesar, bili so preveč moralni, da bi mogli biti koristni. Oboje kaže veliko nespoznavanje gospodarskih zadev.
Če bi se nihče ne odločil za varčevanje in odtrgovanje, da bi si nabral premoženje, potem bi človeška družba ostala v stanju barbarstva. In če bi se kapitalu odtegnil užitek na obrestih, t. j. odškodnina za riziko, potem bi ga ne bilo nikoli mogoče uporabljati v blagor bližnjega; kapital bi ostal brez posla, mesto da bi bil odlično sredstvo civilizacije in ljudske blaginje.
Koliko težav je moralo zadružništvo na svetu premagati, čeprav tako blagodejno vpliva na človeka in je tudi za državo zelo koristno. Državniki so ga smatrali kot političen komplot, bogatini so videli v njem neke vrste roparstva, v parlamentih so ga sumničili, znanstveniki so pisali proti njemu.
Zadružništvo, ki je sovražnik izkoriščanja se je moralo trdo boriti in se mora še danes truditi, da prodre v trgovino in industrijo. Državniki bi si dostikrat lahko prihranili neutemeljeni strah, ki ga kažejo hoteč zatreti nove ideale. Izkušnja bi jih lahho učila, da kjer nastopi nekdo z novimi idejami, nastopi takoj tudi deset drugih, da bi te ideje zatrli. To se ne dogaja zmirom zato, ker bi smatrali te ideje za slabe, ampak zato, ker sploh ne smatrajo za potrebno, da bi se na obstoječem stanju kaj izpremenilo. Tudi najbolj čisto resnico sovražijo, če jih vznemirja, tudi če resnico spoznajo. Tisti, ki imajo skrbeti za dobrobit države, bi se morali postaviti na višje stališče in bi se ne smeli pridružiti tisti nizkotni in vsiljivi vrsti ljudi, ki skušajo preprečevati socialne reforme in hujskajo proti njim.
Predsodke proti konsumnemu zadružništvu imajo seveda v prvi vrsti mali trgovci. Je to približno ista mržnja kakor jo imajo delavci zoper stroje, ki jim sicer spočetkoma škodujejo, ki se pa slednjič le pokažejo kot dobrota za splošnost. Vendar pa v Rochdalu ni bilo prišlo do znatnejših prepirov med trgovci in zadrugo. Zadrugarji so imeli dovolj dela z lastnimi zadevami. Njihovi začetni uspehi so bili tako skromni, da ni nihče imel vzroka, da bi jih zavidal.
Da ni bilo med trgovci preveč sovražnega razpoloženja, je bilo pripisovati zdravi razsodnosti in skromnosti zadrugarjev, ki so se znali varovati kramarskega duha in zlega konkuriranja. Če so cene pri trgovcih poskočile, je tudi zadruga zvišala cene in ni svojih sredstev nikoli rabila v to, da bi drugim nagajala z nižjimi cenami. In če so trgovci namenoma znižali cene, da bi pokazali, da zamorejo cenejše prodajati nego zadruga, vendar zadruga v takih slučajih ni znižala cen, niti v dobrih niti v slabih časih. Ona je šla preko tega, ker ni hotela imeti
nobenega opravka s tem škodljivim, čeprav obče navadnim konkurenčnim sredstvom.
Zadruga je trgovala dostojno, imela je vpeljano pravično povprečno ceno, konkurenčnega boja ni hotela izzivati in se tudi ni dala vanj zaplesti. Modra načela poštenih poštenih pionirjev so bila: „Da moremo obstati, moramo k ceni nekaj pribiti." — „Da moremo biti pošteni, moramo tudi zato k ceni nekaj pribiti." — „Če prodajamo sladkor brez pribitka, moramo izgubo izravnati v prikriti obliki pri drugih predmetih." — „Nočemo ravnati na skrivaj. Nočemo se hliniti, da prodajamo cenejše nego drugi. Mi hočemo biti pošteni." In s to politiko so zmagali.
Bilo je tudi tovarnarjev, ki so bili proti zadrugi, ker si niso bili na jasnem, kaj je prav za prav s to stvarjo. Nekateri so si dali vplivati po zavitih poročilih o zadrugi, nekateri pa so imeli neko temno slutnjo, da bi mogli njihovi delavci s pomočjo zadruge postati preveč neodvisni. Toda ta strah ni trajal dolgo. Nek tovarnar, kateremu so bili priporočili odpustiti nekaj delavcev, ki so bili vpisani v zadrugo, je odgovoril vljudno, da ne vidi nobene potrebe za to. Dokler ljudje store svojo dolžnost, ni njegova stvar predpisovati jim, kje naj kupujejo. Ravno tako kakor on, imajo tudi njegovi ljudje pravico izdajati svoj denar, kjer se jim zdi najbolj ugodno. In če se uče gospodariti varčno, ne more uvideti, zakaj naj bi bilo to škodljivo. Če si morejo kaj prihraniti, je prepričan, da jim bo to le v korist.
Zadružniki uživajo sedaj že dolgo časa spoštovanje pri tovarnarjih in pri izobraženih meščanih. Je pa tudi že toliko zadružnikov, da prihajajo tovarnarji z njimi v dotike ob vsaki priliki. Zadružniki delajo skoro v vsaki tovarni v mestu in mnogi od njih
imajo prav odgovorne službe. Da ima zadruga pri delavcih velik ugled, je le naravno; saj je to njihova organizacija, ki hoče zboljšati njihov socialni položaj. Tudi drugače ima zadruga v mestu velik vpliv.
Počasni razvoj rochdalskega gibanja v prvih letih je pripisovati pomanjkanju zaupanja proti vsakemu načrtu, ki nastane med delavci in ima za cilj izboljšanje gospodarskega stanja. Izgube, nemiri in skrbi, ki so jih imeli voditelji prejšnjih rochdalskih zadrug, so bili vsem še v živem spominu. To je seveda previdneže odvračalo. Bili so tudi taki, ki so že pozabili, da so prejšnje rochdalske zadruge propadle radi prodajanja na upanje. „Pošteni pionirji" pa so se tega načina prodaje izogibali. V resnici se je toliko zadružnih poizkusov razbilo na tej pečini, da je splošno prevladalo mnenje, da je zadružništvo ponesrečena špekulacija, u-boge zadrugarje pa je smatrati kot nevarne revolucijonarje, pri katerih je vsako prigovarjanje zastonj. To so zapeljani fanatiki, ki se hočejo na vsak način uničiti in ki so preveč nevedni, da bi spoznali neumnost, oziroma nevarnost, v katero se podajajo.
Tako je bilo, dokler ni začel teči v delavske hišice mali, pa neusahljivi vir dividende, dokler ni mesto v svojem začudenju spoznalo, da se dobijo tudi tkalci, ki imajo denar v svojih žepih in to tkalci, ki se niso preje mogli nikoli znebiti svojih dolgov. Toliko časa je trajalo, dokler ni delavstvo uvidelo, da je iz „ponesrečene" špekulacije nastala „sijajna" špekulacija. In potem so prišli mnogi razumni in modri, ki so celo svoje življenje prorokovali, da iz stvari ne bo nikoli ničesar in se sedaj izjavili, da niso nikoli dvomili o uspehih zadruge in da so bili vsi vedno prepričani, da mora vsak tako delati kot pionirji.
(Dalje prihodnjič.)
Ob 25-letnici Zadružne šole.
V sredo, 12. t. m., ob 15. se je vršil na Drž. dvorazredni trgovski šoli v Ljubljani slovesen zaključek Zadružne šole. Ravnatelj Gogala je pozdravil zastopnika kr. banske uprave g. načelnika inž. Zidanška, ki se je udeležil zaključka v spremstvu referenta za zadružništvo g. inž. Jelačina, dalje je pozdravil zastopnika Zadružne zveze g. dr. Capudra in zastopnika Zveze slovenskih zadrug gg. načelnika Sancina in prokurista Smodiša, ter poročal, da je bilo v marcu 1908 , ko je pokojni dr. Krek predlagal v kranjskem deželnem zboru, naj se v organični zvezi s trgovsko šolo prirejajo posebni zadružni tečaji. Ta predlog je bil radi nujne potrebe sistematično izšolanih zadružnih delavcev soglasno sprejet.
Še istega leta 1908. v jeseni je takratni ravnatelj g. Bogumil Remec začel prvi zadružni tečaj in tako obhaja zadružna šola v Ljubljani z zaključkom letošnjega tečaja 25-letnico svojega delovanja. Od članov prvega učiteljskega zbora sta še dva — g. Dermastija in g. Kralj — ki ves čas delujeta na zadružni šoli in sta še sedaj člana učiteljskega zbora zadružne šole, ravnatelj Gogala pa je prevzel ravnateljske posle zadružne šole leta 1920/21 in jih vrši še danes, poučuje pa na šoli 15 let. Ostala člana letošnjega učiteljskega zbora sta g. Koblar Franc in g. Namorš Leopold.
Zanimanje za zadružno šolo je bilo takoj v začetku veliko — prvo leto se jih je zglasilo za sprejem 25 — in to zanimanje se je pozneje še povečalo, tako da se je večkrat zgodilo, da ni bilo mogoče sprejeti vseh priglašencev. Vsega skupaj se je vpisalo na zadružno šolo 667 učencev, od katerih jih je izstopilo v teku tečaja skupno 80, tako da jih je vstrajalo do konca tečajev 587.
Učenci so prihajali iz raznih krajev in
pokrajin — 458 iz Slovenije, 5 iz Hrvatske, 2 iz Bosne, 6 iz Hercegovine, 32 iz Dalmacije, 17 iz Istre, 36 iz slovenskega ozemlja sedanje Italije in 31 iz* slovenskega ozemlja sedanje Avstrije — kamor so po dovršitvi zadružne šole zanašali zadružno misel in pomagali pri snovanju in vodstvu zadrug. Od 587 učencev jih je dovršilo zadružno šolo 116 z odliko, 52 jih pa ni zdelalo.
Zadružno šolo je finansiral v začetku bivši kranjski deželni odbor, po letu 1920/21 Zadružna zveza v Ljubljani, od leta 1923/24 dalje pa Zadružna zveza in Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani v razmerju števila podpirancev, kolikor jih je vsaka zveza poslala v zadružno šolo. Ministrstvo za kmetijstvo je dajalo podporo za šolo, kr. banska uprava pa je dajala podporo za učence, ki je znašala v letu 1932/33 Din 32.400. Državna podpora za leto 1932/33 znaša Din 40.000, ki pa še ni izplačana.
V šolskem letu 1932/33 je vstopilo v šolo 39 učencev, od katerih so 3 izstopili, tako da jih je ostalo ob koncu tečaja 36, od katerih so zdelali 3 z odliko, 11 s prav dobrim uspehom, 15 z dobrim uspehom in 5 z zadostnim uspehom, 2 pa nista zdelala. Ob zaključku se je vršil izpit iz vseh predmetov — po številu 12 — in o vsej predelani snovi. Odgovori so bili prav dobri in gg. zastopniki so bili presenečeni nad izbornim znanjem tako obširne snovi.
Po izpitu je g. inž. Zidanšek častital k 25-letnici, častital k izbornemu uspehu, izročil častitke in pozdrave g. bana in se zahvalil ravnatelju in učiteljskemu zboru za požrtvovalnost in trud, obema zvezama pa za financijelno pomoč. Učence je opozarjal, da z dovršitvijo zadružne šole njihovo delo še ni končano, temveč, da se šele pričenja v praktičnem življenju, v zadrugah, kamor naj jih vodi pot iz šole in kjer naj uporabijo to, česar so se v šoli naučili.
Ravnatelj Gogala se je zahvalil g. načelniku inž. Zidanšku za čestitke, pozdrave in bodrilne besede, izrečene udeležnikom zadružne šole. Zahvalil se je tudi vsem podpornikom šole ter nato zaključil letošnji zadružni tečaj s pozivom na učence, naj se pridno udejstvujejo pri zadrugah, naj posvetijo svoje znanje in sposobnosti zadruž-
nemu delu, pri čemer pa se morajo vedno zavedati, da je temelj zadružne misli: nesebično delo za druge.
Velika večina gojencev je kmetskega stanu; deloma so absolventi kmetijskih šol. Zato upamo, da bodo mladi fantje svoje znanje posvetili napredku kmečkega stanu in svojega naroda.
Zadružništvo v državi.
Zveza slovenskih zadrug je letos obhajala 25 letnico svoje ustanovitve. V zadružni register je bila vpisana 8. septembra 1907. S tem jubilejem je bila združena obenem proslava 50 letnice ustanovitve Zveze slovenskih posojilnic v Celju, ki je bila osnovana 1. 1883, in je bila torej najstarejša centralna zadružna organizacija na slovenskih tleh in predhodnica Zadružne Zveze v Celju, ki je bila ustanovljena še le 1. 1905.
Razvoj Zveze slovenskih zadrug je bil vse do leta 1923 precej počasen. Ob koncu prvega poslovnega leta 1908 je imela 128 članic, 1. 1909 165 in 170 1. 1910, potem pa je število članic skoro stalno padalo do 1.1921, ko je znašalo le še 75. Od tedaj naprej se kaže zopet preokret in število članic polagoma narašča. Največji prirastek zaznamuje 1. 1930, ko se je z njo fuzionirala celjska zveza. Ob koncu lanskega leta je imela 340 članic, za 22 več nego prejšnje leto.
Med včlanjenimi zadrugami je največ kreditnih, namreč 149; potem slede: nabavne in prodajne 21, mlekarske 25, živinorejske in pašne 30, kmetijske strojne 16, električne 24, obrtne 13, stavbinske 21, vodovodne 12, tiskovne in založniške 6, vinarske in, sadjarske 4, zavarovalne 6, osrednje kmetijske 2, raznovrstne 11.
Denarni promet Zveze je lani znašal 174,720.235 Din in to večinoma v obliki
brezgotovinskih nakazil. Naložbe včlanjenih zadrug pri Zvezi so znašale 25,249.402 Din, krediti pa 22,724.138 Din. Zveza je imela pri Narodni banki 3,482.000 Din kredita. Zvezine naložbe pri drugih denarnih zavodih so znašale 4,973.739 Din. Deleži včlanjenih zadrug so znašali 314.800 Din, rezervni zaklad pa 547.391 Din. Čistega dobička je Zveza napravila 9.1371— Din.
Letnemu poročilu Zveze je dodan statistični pregled o poslovanju včlanjenih zadrug za 1. 1931. Kreditne zadruge so imele 677,961.207 Din hranilnih vlog, 615,284.209 dinarjev danih posojil, 2,576 960 Din deležev in 36,740.448 Din rezerv.
Gospodarstvo.
Uredba o posredovalnem postopku.
Kakor poroča dnevno časopisje, je ministrski svet izpremenil uredbo o posredovalnem postopku z dne 4. januarja 1933 Izprememba se nanaša na čl. 12. V tem členu je bilo v prvotni uredbi določeno, da se posredovalno postopanje po službeni dolžnosti ustavi, če se v 90 dneh od dne uvedbe postopanja ne doseže sporazum med dolžnikom in upniki. Dokler je trajalo posredovalno postopanje, se zoper dolžnika ni moglo dovoliti ne izvršbe, ne zavarovanja, tekoče izvršbe pa je bilo ustaviti do dokončanja postopanja. Od dne, ko je zahteval uvedbo posredovalnega postopanja, pa dokler postopanje traja, ni
smel dolžnik svojih nepremičnin obremenjevati ali odsvajati. Taka dejanja so bila brez pravnega učinka nasproti upnikom. V roku 90 dni je dolžnikov posrednik poizkusil doseči z upniki poravnavo. Če se poravnava ni dosegla, je po preteku 90 dni oživelo prejšnje stanje in so se izvršbe nadaljevale z vsemi zakonitimi posledicami.
Prememba, ki jo je sklenil ministrski svet, zadeva le rok za posredovanje in ga podaljšuje od 90 dni na 6 mesecev.
Že prvotno uredbo o posredovalnem postopanju je vsa javnost odklonila. Vse gospodarske organizacije, zlasti trgovske in obrtne zbornice, pa tudi privatne organizacije, so se izrekle proti nji. Pričakovati je torej bilo, da bo uredba o posredovalnem postopku ukinjena. Toda to se ni zgodilo. Stara uredba ne le da ni odpravljena, ampak podaljšuje celo rok 90 dni na 180 dni. To je že tako dolga doba, da dolžnik lahko v tem času svoje premičnine odtuji, skrije i. t. d., tako da za upnika na koncu ne preostane nobeno kritje ali pa prav majhno.
Današnje gospodarstvo je v veliki meri kreditno gospodarstvo. Kredit se dovoljuje tistemu, do katerega ima dobavitelj zaupanje. Zaupanje v poštenost v prometu je podlaga vsemu gospodarskemu delu. Kreditno zaupanje bi bilo torej treba dvigniti, ne pa rušiti. Ker se je uredba o posredovalnem postopku še poostrila in se dolžniku po obstoječih zakonih v tem času ne more priti blizu, je kreditna sposobnost hudo zmanjšana.
Prepričani smo, da uredba ne bo imela dobrih posledic, ker se bo že tako omajani kredit le še poslabšal. Škodovala bo onim, ki se je bodo poslužili, ker bodo prišli v slab glas; škodovala bo pa tudi upnikom, ker bo sedaj dana možnost, da bo dolžnik zlonamerno razpečal svoje premično premo-
ženje, ne da bi izkupiček porabil za odplačilo svojih obveznosti.
Trgovanje z vložnimi knjižicami. Po poročilih dnevnega časopisja se je zelo razpasla trgovina z vložnimi (hranilnimi) knjižicami. Nekatere take trgovce je obrtna oblast že kaznovala in sicer zaradi tega, ker niso prijavili svojega zadevnega obrta in plačali prijavnih pristojbin. Tako je bilo v Zagrebu obsojenih 7 oseb, v Ljubljani pa dva taka „trgovca" in sicer eden na 13.000 Din, drugi pa na 6.000 Din. Globe so bile izrečene zaradi kršitve predpisov obrtnega zakona. Trgovanje s hranilnimi knjižicami še ni prestopek, kazniva postane taka trgovina še le, če se izvršuje, ne da bi bila naznanjena obrtni obkasti, torej brez obrtnega dovoljenja. Oblastva zasledujejo to trgovino seveda tudi tedaj, če so dotični prekupčevalci koga ogoljufali ali če so zakrivili poneverbo. Po obstoječih zakonih pa se ne more prepovedati kupovanje vložnih knjižic. Da se je pojavila taka trgovina, je lahko razumljivo. Saj ima samo ena zagrebška banka izdanih za več nego eno milijardo Din vložnih knjižic, na katere se vsaj za enkrat ne more nič dvigniti. Ker pa mnogi vlagatelji nujno potrebujejo denar, so prisiljeni, da v svoji zadregi prodajajo svoje vložne knjižice. Tako pridejo v roke raznim špekulantom, ki skušajo pri takih poslih čim več zaslužiti. Trgovina z vložnimi knjižicami se bo vodila, dokler bodo denarni zavodi nelikvidni.
Davki in takse.
Plačevanje redne prenosne takse pri zadrugah. Po tarif. post. 12 taksnega zakona znaša državna prenosna taksa ob nakupu (oziroma prodaji) nepremičnin 4 % od vrednosti. Poleg tega se pobira 1 % taksa za banovino.
Izjema velja za pravne osebe, ki plaču-
jejo od svoje nepremične imovine tako zvano dopolnilno prenosno takso (pristojbinski na-mestek). Ta izjema velja tudi za zadruge.
V smislu tarif. post. 12, pripomba 12, oddelek III, se plačuje za prenose lastninske pravice od osebe, ki plačuje dopolnilno prenosno takso v izmeri 0 4%, na osebo, ki tej taksi ni zavezana ali obratno, le po lovica državne redne prenosne takse, t. j. le 1 —2%. Ako pa plačuje stranka dopolnilno prenosno takso samo v izmeri 0 2%, odpade ta ugodnost in je potem treba plačati vso redno prenosno takso, t. j. v iznosu 4%.
Kakor smo omenili, znaša dopolnilna prenosna taksa ali 0 4 % ali 0 2 % od prometne vrednosti na leto. V iznosu 0 4% se pobira tedaj, ako članom dotične družbe ali društva ne pristoja noben delež pri osnovni imovini. Ako pa pristoja članom pravica do izvestnega dela skupne osnovne imovine, se pobira dopolnilna prenosna taksa v iznosu 0 2%.
Pri gospodarskih zadrugah obstoji osnovna imovina iz deležne glavnice in rezervnih fondov. Vsakemu zadružniku pristoji torej pravica do tolikšnega dela deležne glavnice, kolikor znaša njegov članski delež. Zato se pri gospodarskih zadrugah odmerja dopolnilna prenosna taksa samo v izmeri 0-2%. Ker plačujejo zadruge dopolnilno prenosno takso v zmanjšanem obsegu, ne morejo biti deležne ugodnosti, da bi se jim redna prenosna taksa predpisovala samo z 2%, ampak morajo redno prenosno takso za državno blagajno plačevati v nezmanjšanem znesku, t. j. v znesku 4 %.
Razno.
Izjava. V tretji letošnji številki smo priobčili notico „Izkoriščanje ljudske lahkovernosti". Da se ne bi ta notica krivo tolmačila, izjavljamo, da se naša kritika ni nana-
šala na Stavbno hranilnico in posojilnico „Moj dom" r. z. z o. z. v Ljubljani.
Gospodarska zveza v Ljubljani notira naslednje cene: Tomaževa žlindra baza 18% Din —•—; rudninski superfosfat v vrečah po 50 in po 100 l(g a Din 98'—; kalijeva sol po 100 kg Din 166'—, kostni superfosfat Din 118 — ; apneni dušik v pločevinastih bobnih Din 200'—; apneni dušik v papirnatih vrečah Din 180'—; kostna moka Din 95'—; mavec (gips) Din 40'—; nitrofos-kal v vrečah Din 144 —; cement dalmatinski Din 64 — ; cement Trbovlje v papirnatih vrečah Din 66 —; klajno apno Din 275 — ; lanene tropine Din 2 10; modra galica Din 585; žveplo Din 3 —. Pri vagonskem odjemu se cene za gnojila in cement znatno znižajo na franco vsaka postaja. Mlatilnice s tresali in reto Din 4.100'—; slamoreznice Din 1.700 do 2.000; čistilnik 10 sit Din 1.500 ; plugi Din 500 do Din 940; repo-reznica M. R. Din 550; trijerji Din 2.000 do 3 500; mlatilnice na ročni pogon Din 2.200; robkači Din 900; sadni mlini Din 1.400 do Din 1.700; brzoparilniki Din 1.050 do Din 2.800; kosilni stroji Din 2.000; travniške brane z zvezdnatimi členki Din 900; travniške brane z jeklenimi špicami Din 800; patent motike „Rapp" Din 70'—. — Nitro-foskal, apneni dušik pri najmanjšem odjemu 2000 kg franko vsaka postaja.
Modro galico iz tovarne Zorka v Subotici kupite najpovoljnejše pri Gosp. Zvezi.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice na Raki, r. z. z n. z., se vrši v nedeljo 23. aprila 1933, ob 3. uri popoldne v posojilniški pisarni. Dnevni red:
1.	poročilo načelstva in nadzorstva. 2. potrjenje rač. zaključka. 3. poročilo o izvršeni reviziji. 4. slučajnosti.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Rudniku, r. z. z n. z., se bo vršil dne 14. maja 1933 ob * 1/<4 popoldne v župnišču na Rudniku. Dnevni red:
1.	čitanje in odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. poročilo načelstva in nadzorstva. 3. poročilo o izvršeni reviziji. 4. odobritev računskega zaključka za leto 1933. 5. slučajnosti.
Občni zbor Kmetijskega društva v Sodražici, r. z. z o. ž., se vrši dne 30. aprila 1933, ob
3.	uri popoldne v zadružnih prostorih. Dnevni red:
1.	čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. čitanje revizijskega (»oročila. 3. poročilo načelstva in nadzorstva. 4. odobritev rač. zaključka za 1. 1932. 5. dopolnilna volitev načelstva. 6. volitev nadzorstva. 7. slučajnosti.
Redni občni zbor Živinorejske selekcijske zadruge v Sodražici, r. z. z o. z., se bo vršil dne 21. maja 1933, ob 3. uri popoldne v prostorih občinske sejne sobe v Sodražici. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika zadnjega rednega občnega zbora. 2. poročilo načelstva in nadzorstva. 3. poročilo tajnika in blagajnika. 4. odobritev računskega zaključka za leto 1932. 5. dopolnilna volitev načelstva. 6 volitev nadzorstva. 7. slučajnosti.
Redni občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice v Središču, r. z. z n z., se vrši dne 30. aprila 1933 ob 3 uri popoldne v uradnih prostorih. Dnevni red: 1. poročilo načelstva in nadzorstva. 2. po-trjenje računskega zaključka za leto 1932. 3. slučajnosti.
Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Spod. Polskavi, r. z. z n. z., se vrši v nedeljo, dne 23. aprila 1933 ob 3. uri popoldne v poslovnih prostorih. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. poročilo načelstva in nadzorstva. 3. odobritev računskega zaključka za leto 1932.
4.	slučajnosti.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Svetinjah, r. z. z n z., se vrši dne 7. maja 1933 ob 8. uri zjutraj v prostorih posojilnice. Dnevni red:
1.	čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. poročilo načelstva in nadzorstva. 3. odobritev računskega zaključka za leto 1932. 4. volitev načelstva in nadzorstva. 5. slučajnosti.
XXV. redni občni zbor Hranilnice in posojilnice pri Sv. Mihaelu poleg Šoštanja, r. z.
z n. z., se bo vršil v nedeljo dne 14. maja 1933 ob 10. uri dopoldan v posojilniških prostorih Slomškovega doma. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. poročilo načelstva in nadzorstva. 3. odobritev računskega zaključka za leto 1932. 4. volitev načelstva in nadzorstva. 5. slučajnosti.
Občni zbor Gospodarske zadruge v Šmihelu pri Šoštanju, r. z. z o. z„ se bo vršil v četrtek dne 25. maja 1933 (Vnebohod) ob 8. uri zjutraj v posojilniških prostorih Slomškovega doma. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	poročilo odbora. 3. odobritev računskega zaključka za leto 1932. 4. volitev načelstva in nadzorstva. 5. čitanje revizijskega poročila. 6. slučajnosti.
Redovita godišnja glavna skupština Hrv. seljačke štedionice u Štrigovi, s. n. j., obdržavati če se dne 7. maja 1933. Dnevni red: 1. pozdrav predsjednika. 2. izvještaj tajnika. 3. izvještaj blagajnika. 4. saopćenje cijelog upravnog i nadzornog odbora o
stanju i radu o prošloj godini. 5. izvještaj o stanju računskog zaključka za godinu 1932. 6. podjelenje absolutorija upravnom odboru. 7. slučajnosti.
Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Toplicah, r. z. z n. z., se vrši 23. aprila 1933 ob pol 8. uri v posojilničnih prostorih. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora, 2. poročilo načelstva in nadzorstva. 3. potrjenje računskega zaključka za leto 1932. 4. dopolnilna volitev načelstva.
5.	slučajnosti.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Trebnjem, r. z. z n. z., se vrši v nedeljo 23. aprila 1933 ob pol 4. pop. v uradnih prostorih. Dnevni red: 1. poročilo načelstva. 2. potrjenje rač. zaključka za leto
1932.	3. čitanje revizijskega poročila. 4. volitev načelstva. 5. volitev nadzorstva. 6. slučajnosti in predlogi.
Občni zbor Kmetijskega društva v Trebnjem, r. z. z o. z., se viši v nedeljo 23. aprila 1933 ob pol 3. uri pop. v hranilničnih prostorih. Dnevni red:
1.	poročilo načelstva. 2. potrjenje rač. zaključka za leto
1933.	3. čitanje revizijskega poročila. 4. volitev načelstva. 5. volitev nadzorstva. 6. slučajnosti in predlogi.
Redni občni zbor Gradbene zadruge „Dom in vrt* v Trbovljah, r. z. z o. z., se vrši dne 23. aprila 1933 ob 4. uri popoldne v poslovnih prostorih. Dnevni red:-1. čitanje zapisnika. 2. poročilo načelstva.
3.	poročilo nadzorstva. 4. čitanje revizijskega poročila. 5. odobritev računskega zaključka za leto 1932. 6. dopolnilne volitve načelstva. 7. volitve nadzorstva. 8. slučajnosti.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice na Trati, r. z. z n. z., se vrši dne 28. aprila 1933 ob
4.	uri pop. v uradnih prostorih. Dnevni red: 1. poročilo načelstva in nadzorstva. 2. odobritev računskega zaključka za leto 1932. 3. volitev načelstva in nadzorstva. 4. slučajnosti.
Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Vavti vasi, r. z. z n. z., se vrši dne 7. maja 1933 ob 7. uri zjutraj v prostorih zadružne pisarne. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika zadnjega obč. zbora.
2.	poročilo a) načelstva, b) nadzorstva. 3. odobritev računskega zaključka za 1. 1932. 4. volitev a) načelstva, b) nadzorstva. 5. slučajnosti.
Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice Sv. Vid pri Grobelnem, r. z. z n. z., se vrši dne 30. aprila 1933 ob 3. uri popoldne v posojilničnih prostorih. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2, poročilo načelstva in nadzor-' stva. 3. odobrenje računskega zaključka za leto 1932. 4. volitev načelstva. 5. volitev nadzorstva. 6. slučajnosti.
Redni občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice v Žetalah, r. z. z n. z., se bo vršil dne 9. maja 1933, ob 13. uri v društveni pisarni. Dnevni red: 1. poročilo načelstva in nadzorstva o poslovnem letu 1932. 2. odobritev računskega zaključka za leto 1932. 3. slučajnosti.
Rokopisi naj se pošiljajo na naslov: Uredništvo „Narodnega Gospodarja* Ljubljana, Zadružna zveza. hdajatelj: „Zadružna zveza* v Ljubljani. — Odgovorni urednik: Anton Kralj, tajnik „Zadružne zveze v Ljubljani.
Tisk Zadružne tiskarne (Srečko Magolič) v Ljubljani.
Redni občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice v Gornjem gradu, r. z. z n. z., se vrši dne 30. aprila 1933 ob pol 8. uri v uradnih prostorih. Dnevni red: 1. poročilo načelstva. 2. potrjenje računskega zaključka za leto 1932. 3. volitev enega člana načelstva. 4: čitanje zadnjega revizijskega poročila. 5. slučajnosti.
Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Hotedršici, r. z, z n. z., se vrši dne 30. aprila 1933 ob 3 uri popoldne v hranilnici. Dnevni" red: 1. poročilo načelstva in nadzorstva. 2. odobritev računskega zaključka za 1. 1932. 3. volitev načelstva In nadzorstva. 4. čitanje revizijskega poročila. 5. slučajnosti.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Horjulu, r. z. z n. z, se vrši dne 30. aprila 1933 ob 3. uri popoldne v uradnih prostorih. Dnevni red:
1.	poročilo načelstva in nadzorstva. 2. potrjenje rač. zaključka za leto 1932. 3. volitev načelstva in nadzorstva. 4. poročilo o izvršenih revizijah. 5. sklepanje o pooblastilu načelstvu glede podpor. 6. slučajnosti.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice v St. Juriju pri Grosupljem, r. z. z n. z., sc bo vršil dne 18. maja 1933 ob 7. uri zjutraj v prostorih Josipa Perme v Ponovi vasi št. 27. Dnevni red: I. čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. poročilo načelstva in nadzorstva. 3. odobritev rač. zaključka za leto
1932	4. volit-v načelstva in nadzorstva. 5. poročilo o izvršeni revizij'. 6. sprememba pravil. 7. slučajnosti.
Občni zbor I. delavskega konzumnega društva na Jesenicah, r. z. z o. z., se vrši dne 23. aprila 1933 ob 3. uri popoldne v društveni dvorani. Dnevni red: 1. poročilo načelstva in nadzorstva. 2. čitanje revizijskega zapisnika. 3. odobritev računskega zaključka zi leto 1932. 4. volitev nadzorstva. 5. raz noterosti.
Občni zbor Konsumnega društva v Št. Jerneju, r. z. z o. z., se vrši dne 30. aprila ob 15. uri v Društveni dvorani. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika lanskega občnega zbora in revizijskega poročila. 2. poročilo načelstva in nadzorstva. 3. odobritev sklepnega računa za 1932. 4. volitev načelstva in nadzorstva.
5.	posvetovanje.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice v St. Janžu na Drnv. polju, r. z. z n z., se vrši v nedeljo 30. aprila 1933 ob 3. uri podoldne v Društvenem domu. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. poročilo načelstva. 3. poročilo nadzorstva. 4. odobritev računskega zaključka. 5. predavanje: 25 let zadružnega dela. 6. slučajnosti.
Občni zbor Živinorejske selekcijske zadruge na Krki, r. z. z o. z., se bo vršil dne 7. maja
1933	ob pol 8. uri zjutraj v šoli. Dnevni red: 1. poročilo načelstva. 2. poročilo nadzorstva. 3. odobritev računskega zaključka za leto 1932. 4. čitanje revizijskega poročila. 5. slučajnosti.
Izredni občni zbor Lončarske produktivne zadruge v Komendi, r. z. z o. z., se vrši dne 23. aprila 1933 ob 1. uri popoldne v prostorih zadružne delavnice. Dnevni red: 1. poročilo načelstva.
2.	čitanje revizijskega poročila. 3. odobritev računskih zaključkov za leto 1931 in 1932. 4. volitev načelstva. 5. volitev nadzorstva. 6. slučajnosti.
Občni zbor Kmečke hrauilnice in posojilnice Križevci, Prekmurje, r. z. z n. z., se vrši
dne 30. aprila 1933 ob pol 11. uri dop. v poslovnih prostorih. Dnevni red: 1. poročilo načelstva. 2, poio-cllo napzorstva. 3. odobritev rač. zaključka za 1. 1932.
4.	volitev načelstva in nadzorstva. 5. sprememba pravil. 6. znižanje obrestne mere. 7. raznoterosti.
Redni občni zbor Zadružne tiskarne v Ljubljani, r. z. z o. z., bo v sredo, dne 3. maja 1933, ob 11. uri dopoldne v posvetovalnici Jugosl tiskarne. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika zadnjega obč. zbora.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. pregled in odobrenje računskega zaključka za leto 1932. 4. sklepanje o porabi čist. dobička v smislu § 12 zadružnih pravil.
5.	slučajnosti.
Redni občni zbor Občekoristne stavbne zadruge .Ljudski dom* v Ljubljani, r z. z. o. z.,
se vrši dne 27. aprila 1933 ob 6. uri zvečer v poslov--nem prostoru Ljudskega doma. Dnevni red: 1 čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. čitanje revizijskega poročila. 3. odobritev računskega zaključka za leto 1932. 4 Volitev načelstva 5, volitev nadzorstva.
6.	slučajnosti.
Redni občni zbor Prve delavske hranilnice in posojilnice v Ljubljani, r. z. z o. z., se
vrši v nedeljo, dne 30. aprala 1933, ob pol 10. uri dop. v urad. prostorih na Miklošičevi c. 22./1. Dnevni red: 1. poročilo načelstva. 2. poročilo nadzorstva 3. odobritev rač. zaključka za leto 1932. 4. Čitanje revizijskega poročila. 5. volitev nadzorstva. 6. slučajnosti.
Redni občni zbor Obrtniške stavbne zadruge v Ljubljani, r. z. z o. z., se vrši v nedeljo dne 7. maja ob 10. uri v Rokodelskem domu, Komenskega ulica. Dnevni red : 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. poročilo načelstva. 3. poročilo nadzorstva. 4. čitanje revizijskega poročila. 5. odobritev računskega zaključka. 6. nadomestne volitve od-stopivših članov načelstva. 7. sklepanje o izplačilu deležev odstopajočih članov. 8. slučajnosti.
Občni zbor Delavskega stavbenega društva v Ljubljani, r. z. z o. z., se vrši v ponedeljek 1. maja 1933 ob 6. uri zvečer, v slučaju nesklepčnosti pa ob pol 7. uri zv. ob vsaki udeležbi v poslovnih prosto:ih, Kongresni trg 2. Dnevni red: 1. poročilo načelstva in rač. preglednikov. 2. odobritev računskega zaključka za leto 1932. 3. volitev 6 članov načelstva in 3 računskih preglednikov. 4, slučajnosti.
Občni zbor „Radio" v Ljubljani, r. z. z o. z., se vrši v ponedeljek, dne 24. aprila 1933 ob 6. uri pop. v zidrugini pisarni. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. poročilo o izvršeni reviziji. 3. poročilo načelstva in nadzorstva. 4. odobrenje računskega zaključka iz leta 1932. 5. sprememba pravil. 6. slučajnosti.
Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Laškem, r. z. z n. z., se bo vršil dne 8. maja 1933 ob 9. uri dopoldne v uradnih prostorih v kaplaniji. Dnevni red: 1. poročilo načelstva in nadzorstva. 2. potrjenje računskega zaključka za 1. 1932. 3. čitanje revizijskega poročila. 4. volitev načelstva. 5. slučajnosti.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Lučah, r. z. z n. z., se vrši dne 23. aprila 1933 ob 12. uri opoldne v društvenih prostorih. Dnevni red; 1. čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Rotrje-nje računskega zaključka za leto 1932. 4. prememba pravil po § 28. 5. slučajnosti.
Občni zbor Kmetijskega konzumnega društva v Lučah, r. z z o. z., se vrši dne 23. aprila 1933 ob 1 uri pop. v društvenih prostorih. Dnevni red: 1. čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. poročilo načelstva in nadzorstva. 3. potrjenje računskega zaključka za 1. 1932. 4. volitev nadzorstva. 5- prememba pravil. 6. sprejem novih članov. 7. slučajnosti.
Občni zbor Lesne zadruge v Lučah, r.
z. z o. z., se vrši dne 23. aprila 1933 ob 2. uri pop. v društvenih prostorih. Dnevni red: 1. čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru 2. poročilo načelstva in nadzorstva. 3. potrjenje računskega zaključka za leto 1932. 4. volitev nadzorstva. 5. prememba pravil k točki § 16. 6. sprejem novih članov.
7.	slučajnosti.
Redni občni zbor Mlekarske in sirarske zadruge logaške v Dolenjem Logatcu, r. z. z
o. z., se bo vršil v nedeljo dne 7. maja 1933 ob 15. uri v društvenem domu v Dolenjem Logatcu. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika zadnjega obč. zbora. 2. poročilo načelstva in nadzorstva. 3. poročilo blagajnika. 4. odobritev računskega zaključka za leto 1932. 5. čitanje revizijskega poročila. 6. volitev načelstva in nadzorstva, 7. slučajnosti.
Občni zbor Kmetijskega društva v Metliki,
r. z. z o. z., se vrši v nedeljo, dne 23. aprila 1933, ob pol 9. uri dopoldne, v prostorih Hranilnice in posojilnice v Metliki. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika zadnjega obč. zbora. 2. čitanje revizijskega poročila.
3.	poročilo načelstva. 4. poročilo nadzorstva. 5. odobritev računskega zaključka za leto 1932. 6. prememba pravil. 7. volitev načelstva. 8. volitev nadzorstva. 9. slučajnosti.
t Občni zbor Okrajne posojilnice v Mokronogu, r. z. z n. z., se bo vršil 25. maja 1933 ob 3. uri pop. v posojilniških prostorih. Dnevni red: 1. poročilo načelstva in nadzorstva. 2. čitanje revizijskega poročila. 3. odobrenje rač. zaključka za 1. 1932. 4. slučajnosti.
Občni zbor Kmetijske zadruge v Moravčah, r. z. z o. z., se vrši v nedeljo 23 aprila 1933 ob 3. uri popoldne v kaplanlji. Dnevni red: 1. čitanje in odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. čitanje revizijskega poročila. 3. poročilo načelstva in nadzorstva. 4. odobritev računskega zaključka za leto 1932. 5. volitev nadzorstva. 6. slučajnosti.,
VI. redovita glavna skupština Zadruge za štednju i zajmove u Sv. Mariji, Medjimurje, r.
z. s. n. j., održati če se 30. aprila 1933 u 10 sati prije podne. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika zadnje glavne skupštine. 2. izvještaj upravnog odbora. 3. izvještaj nadzornog odbora. 4 odobrenje računskog zaključka za godinu 1932. 5. slučajnosti.
Občni zbor Stavbne zadruge .Prosvetni dom* v Novem mestu, r. z. z o. z., se vrši dne 24. aprila 1933 ob 6. uri zvečer v mali dvorani Prosvetnega doma. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika. 2. poročila a) načelstva, b) nadzorstva. 3. odobritev računskega zaključka za leto 1932. 4. slučajnosti.
Glavna skupština Društva za štednju I zajmove u Omišlju, r. z. s. n. j., držati če se 7. maja 1933 u društvenoj pisarni. Dnevni red: 1. pozdrav predsjednika. 2. izvještaj upravnog odbora. 3. izvještaj
nadzornog odbora. 4. čitanje zapisnika zadnje glavne i skupštine. 5. odobrenje računskog zaključka ža godinu 4 1932. 6. čitanje revlzljskog izvještaja. 7. promjena pra- ; vila. 8. izbor upravnog i nadzornog odbora. 9. odluka o potporama. 10. eventualija.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice na j Ponikvi ob j. ž., r. z. z n. z., se bo vršil 7. maja 1 1933 ob 3. uri pop. v posojilničnih prostorih. Dnevni j red: L' poročilo načelstva in nadzorstva. 2. odobrenje ‘ /ačunskega zaključka za leto 1932. 3. slučajnosti.
Občni zbor Elektro strojne zadruge v Podblici, r. z. z o. z., se vrši 30. aprila 1933 ob
3.	uri popoldne na Jamniku št. 2. Dnevni red: 1. či- , tanje zapisnika zadnjega obč. zbora. 2. poročilo na- j čelstva. 3. poročilo nadzorstva. 4. odobritev računskega zaključka za 1. 1932. 5. izključitev iz članstva. 6. slu- ; čajnosti.
Redni občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice v Poljčanah, r. z. z n. z., se vrši dne : 30. aprila 1933 ob 3. uri popoldne v občinski pisarni. Dnevni red: 1. poročilo načelstva in nadzorstva. 2. potrjenje računskega zaključka. 3. slučajnosti.
Redni občni zbor Hranilnice in posojil- -niče v Planini pri Rakeku, r. z. z n. z., se bo 1 vršil dne 30. aprila 1933 ob 4. uri popoldne v uradnem prostoru. Dnevni red: 1. poročilo načelstva in nadzorstva. 2. odobritev rač. zaključka za leto 1932. !
3.	volitev načelstva in nadzorstva. 4. slučajnosti.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Preserju, r. z. z n. z , se vrši dne 30. aprila 1933 j ob 3. uri popoldne o uradnih prostorih. Dnevni red:
1. poročilo načelstva in nadzorstva. 2. odobritev rač. j zaključka za leto 1932. 3. slučajnosti.
V. redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Puconcih, r. z. z o. z., se vrši 30. aprila 1933 ob pol 9. uri dop. v poslovnih prostorih. Dnevni red: 1. otvoritev, ugotovitev sklepčnosti, čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. poročilo načelstva o poslovanju in bilanci za leto 1932. 3. poročilo nadzorstva o poslovanju ter predlogi. 4. potrditev računskega zaključka za leto 1932. 5. izbris umrlih in iz-stopivših članov. 6. slučajnosti.
Redni občni zbor Posojilnice v St. Petru pod Sv. gorami, r. z. z n. z., sc vrši 30. aprila 1933 ob 1480 uri v posojil, prostorih. Dnevni red: 1, čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora 2. čitanje revizijskega poročila. 3. odobritev računskega zaključka za leto 1932. 4. poročilo načelstva. 5. poročilo nadzorstva. 6. dopolnilna volitev načelstva. 7. slučajnosti.
Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice pri St. Petru niže Maribora, r. z. z n. z.,	3
se vrši dne 14. maja 1933 ob 3. uri popolpne v zadružnih prostorih. Dnevni red: 1. čitanje revizijskega poročila. 2. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
3. poročilo načelstva in nadzorstva. 4. potrditev rač. zaključka za leto 1932. 5. volitev načelstva. 6. volitev nadzorstva. 7. slučajnosti.
Redni občni zbor Okrajne posojilnice v Radečah, r. z. z n. z., se vrši dne 30. aprila 1933, ob 3. uri popoldne v posojilnični sobi. Dnevni red:
1. poročilo načelstva in nadzorstva. 2. poročilo o izvršeni reviziji in čitanje revizijskega zapisnika. 3. odobritev rač. zaključka za leto 1932. 4. nadomestna volitev načelstva. 5. volitev nadzorstva. 6. slučajnosti.