štev. 37 Ptuj, dne 28. septembra 1962 CENA 20 riN »Tednik Izhaja pod tsffl sfera j ia- nim imenom od 24 nov 19fil da- lje na predlog Občinskih odborov SZDL Ptuj in Ormož — Izdaja »Tednik« zavod s samostojnim fi- nansiranjem. — Odgovorni ured- nik: Anton Bauman. — Uredništvo in uprava Ptuj, Lackova 8. — Te- lefon 156, čekovni račun pri Na- rodni banki Ptuj št. 604-19-1-206 — Tiska časopisno podjetje »Ma- riborski tisk«. — Rokopisov ne vračamo. — Celoletna naročnina za tuzemstvo 1000 din. za inozem- stvo 1500 din. Letnfk XY. Predsednik Brežnjev in predsednik Tito ob prispetju gosta z letalom Za občinska zbora zbranih mnogo problemov Predsednica občinskega ljud- skega odbora Ptuj Lojzka Strop- nikova je sklicala za danes, za petek, 28. septembra 1962, skupno sejo obeh zborov občinskega ljudskega odbora Ptuj ter je pred- lagala zboroma, da bi na skupni seji obravnavali predvt.em najnuj- nejša personalna vprašanja, razna imenovanja in razrešitve, na lo- čeni seji pa sprejem raznih od- lokov, odobritev in potrditev. Vsi odborniki obeh zborov so prejeli z vabilom za sejo obširen sejni material s tolmačenji pred- laganih personalnih in uorav- nopravnih sprememb, odl-^kov, odobritev in potrditev raznih sprememb v občini Imenovtmia vodilnih kadrov Na skupni seji bi naj bili irat- novani nekateri novi člani v upravni odbor. Veterinarske po- staje Ptuj ter novi člani v komi- sijo za razpis mest direktoriev, ker je dosedanji komisiji ootekla mandatna doba. Za Kosija Rudolfa direktorja »Pleskarja« v Ptuiu, ie predlagana odstavitev z direktor- skega mesta glede na sodbo Okrož- nega sodišča Maribor Glede na odpovedi je predlagana razrefitev direktorja tovarne stroji! MajS- perk, upravnika zdravstvenega doma Kidričevo in upravnika kro- jaško-šiviljske delavnice Kidriče- vo. Za obrtno podjetje »Dravsko polje« Cirkovce bi naj bil na tej seji imenovan direktor, enako pa tudi za zavod za zaposlovanje in- validnih oseb Ptuj. Glede na raz- rešitve nekaterih šolskih upravi- teljev zaradi odhoda na nova službena mesta, bi nai bilo ime- novanih nekai novih šolskili un^-a- viteliev. Imenovan bi nai bil ?e gradbeni inšpektor občinsk°ea nHhnrp 'Dtui Spremembe in dopolnitve statuta občine Ptuj Na prvem mestu ločenih sej je predlog odloka o spremembah in dopolnitvah statuta občine Ptuj glede na potrebno ukinitev ozi- roma zdruzitev nekaterih svetov ter ustanovitev sveta za gospo- darstvo iz dosedanjih svetov za industrijo, obrt, za blagovni pro- met, turizem, gostinstvo in za de- lo. Svet za telesno vzgojo bi naj bil ukinjen. Z odlokom o notra- nji organizaciji upravnih organov občinskega ljudskega odbora Ptuj, bi naj bile dosežene nekatere spremembe dosedanjega odloka o notranji organizaciji upravnih or- ganov občinskega ljudskega od- bora Ptuj. Z odlokom o sistemi- zaciji delovnih mest v uoravnih in drugih organih občinskeira ljudskega odbora Ptuj, bi naj bilo ustanovljeno 9 novih, ukinjenih pa 25 dosedanjih delovnih mest, tako da bi imel občinski Ijudrki odbor Ptuj skupno s krajevnimi uradi 201 uslužbenca, in sicer 100 « srednjo, 46 z nižjo, 36 z višjo, 18 z visoko šolsko izobrazbo ter 1 pomožnega uslužbenca. Ustoiiovjlev stanovanjskega sklada z odlokom o ustanovitvi stano- vanjskega sklada bi naj pridobil občinski ljudski odbor Ptuj tudi ta sklad, ki ga doslej ni imel S predlogom odloka o spremembi odloka o proračunu občine Ptuj za 1962, leto bi naj bilo doseženo, da bi se sredstva, nameniena za krajevne skupnosti odvajala v ob- činski komunalni sklad, ki bo fi- nanciral potrebe krajevne skup- nosti, sicer bi morale imeti kra- jevne skupnosti svoje komunalne sklade. Po spremenjenem odloku o določitvi stopenj občinske do- klade, ki se odmeri zasebnim kmetijskim gospodarstvom, bo čr- tan .3. člen odloka v zvezi z opro- stitvijo plačevanja občinske do- klade od prejete zakupnine za- sebnih lastnikom', ki so dali svoja zemlii^i^a v zaknin gosp-^darskim ali družbenim organizacijam, dr- žavnim organom ter proračun- skim ali samostojnim zavodom. Združitve in pripojitve Zbora bi naj na tej seji tudi potrdila sklep, da hi se KZ Cir- kulanp-Zavrč »inppjiia h K7 »Ha- loze« Ptuj ter da bi sp Krnj^ško- šiviljska delavni^g KiHr=?Pvo ori- Doiila h kroj^štvu »M-d'« Ptuj. Zbora bi nai odob»'ila doeovor med perutninsko farmo P^^ni in med podjetjem Mesokombinat »Perutnina« Ptuj o proizvodnji pi- ščancev kot stranski dejavnosti podjetja vse do časa, ko bodo go- tovi vsi objekti farme in ko se bo i.ama farma ukvarjala s pro- izvodnjo. Nove dograjene objekte bo prevzemalo podjetje Mesokom- binat Ptuj v začasni najem t svrho proizvodnje piščancev. Po končani izgradnji prevzame farma vse objekte in bo sama proizva- jala piščance, ko ne bo več pod- jetje v izgradnji. Posojila in poroštva s sklepom o naietju posojil in zadolžitvi občine Ptuj bi naj bila dosežena, potrebna sredstva za zgraditev 15 objektov za vzrejo rac pri perutninski farmi, sred- stva za rekonstrukcijo cest in ulic ter sredstva za graditev elek- trifikanijskega omrežja do osnov- ne šole Gruškovje v skupnem rnesku okrog 32 milijonov dinar- iev S sklepom o pre-^zemu poro- štev pa bi dosegla potrebna sred- stva razne gospodarske organiza- cije v ptujski občini za razne planske namene. Pravila komunalnega sklada Končno bi še naj bil na skupni seji določen prispevek iz dohodka zavodu za zaposlovanje invalidnih In drugih oseb, potrjen letni za- ključni račun knjigovodstva do- hodkov občine za 1961. leto, potr- jena pravila komunalnega sklada ter dodeljen^ zemljišča iz sklada SLP gospodarskim organizicHani v občini in nekaterim graditeljem enodružinskih stanovanjskih hiš v Ptuju. Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah statuta občine Ptuj, odloka o notranji organizaciji upravnih organov občinskega ljudskega odbora Ptuj ter predlog odloka o ustanovitvi stanovanj- skega sklada občine Ptuj je pri- ložil urad tajnika skupno s tol- mačenjem posameznih točk dnev- nega reda in z vabilom vsem ob- činskim odbornikom. VJ Priprave na konference SZDL v zadnjem času opažamo v de- lu krajevnih odborov SZDL na ormoškem območju, da se ti uveljavljajo predvsem v kam- panjskem delu in da je prehod na tekoče sistematično reševanje problemov prepočasen. Pred- vsem to slabost bo treba odpra- viti, le takrat se bo lahko Soci- alistična zveza uveljavila kot družbeno politična sila, ki mora biti vedno budna in pravočasno reagirati na vse družbeno pK)li- tične probleme, ki se pojavljajo na terenu Na drugi strani lahko glede vseh 12 krajevnih odborov SZDL ugotovimo, da imajo še vedno premajhen družbeno politični vpliv, predvsem zato. ker važna vprašanja le rešuje ozek krog ljudi in zavzeta stališča priha- jajo vse premalo do dokončne presoje članov SZDL. Na delov- nih konferencah bo gotovo pri- šla kakšna važna pobuda s strani članov SZDL V dosedanjem delu krajevnih odborov SZDL je v glavnem tre- ba iskati le dve pomanjkljivo- sti: v kadrovanju in v vodstvu ter zaradi premajhne povezano- sti organizacij SZDL z ostalimi političnimi in množičnimi orga- nizacijami. Reševanje konkret- nih nalog je izostalo, obravnava- nje nalog občinske politike, od družbenega plana do občinskih sej je bilo preredko. V vsem tem bo treba podvzeti uspešnejše ko- rake, predvsem sedaj pri tolma- čenju osnutka us'tave. Le v iz- jemnih primerih lahko govorimo o nekoliko večjih uspehih pri krajevnih org Miklavž, kjer je teklo delo organizirano in je ostalim organizacijam SZDL lahko za vzgled. Pri vsem dose- danjem delu je opaziti, da se od- bori krajevnih organizacij SZDL sestajajo preredko in da je vse- bina sestankov slabo pripravlje- na. Preveč se tudi razna vpra- šanja enostransko rešujejo. Vodstva organizacij SZDL premalo računajo na politično delo svojih sekcij, ki jih pone- kod pojmujejo kot nekakšne ko- misije. Sedaj bi že morala biti jasna vloga sekcij, ki morajo od- igrati svojo politično vlogo kot mobilitizator občanov za njih ideološko in strokovno usposab- ljanje. Nadalje je opaziti, da ne- kateri dosedanji predstavniki organizacij SZDL niso odigrali potrebne vloge na terenu, zato je pri kadrovanju treba upoštevati predvsem mlajše ljudi z jasno perspektivo, ki so sposobni in voljni posvetiti svoje sile delo- vanju v SZDL. Reševanje pro- blemov bi moralo biti osredoto- čeno na kraj sam, saj jih obča- ni najbolj poznajo, zaradi tega naj bo njihova beseda tudi do- končna. Treba je skrbeti za si- stematično usposabljanje ljudi za delo v SZDL in ostalih druž- beno političnih organizacij in društvih s pomočjo predavanj, posvetovanj, seminarjev in niž- je politične šole, ki bo že v je- seni ustanovljena v Ormožu. Šo- la bo namenjena predvsem mla- dim ljudem, ki si želijo pridobiti potrebno idejno-politično znanje Na krajevnih konferencah bo treba tudi razpravljati o širini odborov, ki več ne ustrezajo. V času predpriprav na letne krajevne konference je eno iz- med bistvenih vprašanj razširi- tev vrst članstva. S sedanjim številom članov SZDL ne more- mo biti zadovoljni, saj je na ob- močju občine 12.600 volivcev in od tega ie članov SZDL le n^kai nad 6.500. R. D. Slovenskim goricam so pomagali Poziv občinskega odbora SZDL Ptuj in občinskega sindikalne- ga sveta Ptuj vsem delovnim ljudem v občini, naj bi po svo.jih močeh pomagali po toči priza- detemu prebivavstvu v Sloven- skih goricahh, je mnogo delov- nih ljudi podpiralo s prispev- ki v sklad za razna komunalna dela v najbolj prizadetih krajih. Sama nabiralna akcija sc je ne- koliko zavlekla, kakor so pač mogle sindikalne organizacije urediti zbiranje. Nekatere so zbrale takoj manjše zneske, dru- ge pa so bile pri zbiranju po- časnejše, so pa zato zbrale vi.šje zneske. Potrebno ie omeniti med pr- vimi zdravstvenimi delavci, ki so prispevali po 1000 din dr- Ma- tijo Mrgolela, zdravnika v Ptu- ju, med kolektivi pa, ki so zbrali v zadnjem času nad 1(X3.000 din pa tovarno opreme Ptuj (100.000 din), sindikalno podružnico kme- tijskega kombinata Ptuj 124.669 din) in tovarno strojil Majšperk, ki je kljub lastnim težavam zbrala za Slovenj egoričane 30.000 din. Terenska organizacija SZDL Ptuj-Breg je zbrala za otroke iz Slovenskih goric nekaj oblačil in obutve. Nekatere družine na ob- močju te organizacije so prispe- vale denar, druge pa otroške obleke in obutev. Mestni odbor RK Ptuj je sklenil razdeliti zbra- na oblačila v protituberkuloznem tednu in pri delitvi upoštevati družine iz po toči prizadetih pre- delov. ki jih ogroža tuberkulo:^. V. J TE DNI PO SVETU Te dni biva med nami viso- ki gost iz Sovjetske zveze, predsednik prezidija vrhovne- ga sovjeta Leonid Iljič Brež- njev, ki vrača obisk predsed- nika Tita v SZ 1. 1956. Prisrč- ni ?prejeni, ki so ga pripravili prebivalci našega glavnega mesta in o«talih krajev, ki jih fe visoki gost doslej obiskal, govori o prijateljskih čustvih, ki jih goje naši narodi do so- vjetske dežele, njenih narodov in njenih voditeljev. • Prijateljstvo, skovano v skupnem boju Ni zgolj naključje, da so vi- soki gost in njegovi gostitelji v pozdravnih govorih in zdra- vicah omenili skupen boj pro- ti istemu sovražniku, poudarili mnoge enake ali podobne po- glede na svetovna dogajanja in vse tesnejše sodelovanje med obema državama na politič- nem, gospodarskem, kulturnem in športnem področju. Prav ta- ko so omenili graditev socializ- ma, družbenega reda, ki osva- ja svet in ki je edina perspek- tiva za prihodnost. O različnih glediščih, ki lo-'^ čita obe deželi, je predsednik Tito na svečanem ko>silu v zjrradbi zvezne ljudske skup- ščine v ponedeljek izjavil na- slednje: >Sodim, da nekatere razlike ne bi smele biti ovira za medsebojne odnose, ker so po mojem mnenju normalen pojav, ki T današnjem času po- gost om a izhaja iz dejstva, da so konkretne poti gospodarske- ga in družbenega napredka po- sameznih dežel različne zaradi različnih zg-odo^vinskih in dru- gih pogoiev. Na naši strani si bomo tudi r prihodnje priza- devali storiti vse. kar je od- visno od nas. da bi se naši pri- jateliski odnosi tudi dalje raz- vijali in nofflabljali.«- • Besede visokega gosta Predsednik nrezidija vrhov- nega sovjeta Brežnjev je de- jal naelednje: >Kakar je ma- no, se odnosi med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo dobro razvijajo. Naša gledališča o so- vjetsko-jugoslovanskih odnosih je dobro izrazil Nikita Hru- ščev na nedavnem zborovanju 7 mestu Varni: .Sovjetski lju- dje izhajajo iz tega, da bomo mi kot dežela, ki gradi komu- nizem. navzlic razliki pri do- jemanju mnogih političnih in ideoloških vpirašanj storili vse, da bi dobro sodelovali z Jugo- slavijo in s samim tem poma- gali njenim narodom, da okre- pe svoje socialistične pozicije. In to ne bo samo pripomoglo k zboljšanju medsebojnih nosov med SZ in Jugoslavijo, temveč bo koristilo vsem de- želam. ki grade socializem, ko- munizem'.« Visoki sovjetski gost je pri- spel k nam v ponedeljek in bo ostal kot naš gost do 4, okto- bra. • Konec alžirske krize z volitvami, ki so potekle v redu, je alžirsko ljudstvo z ve- liko večino glaeov potrdilo osnovno linijo političnega biro- ja. Nova skupščina, prva te vr- ste v zgodovini alžirskega ljud- stva. je že izvolila bivšega predsednika začasne alžirske Adade Ferhata Abasa za pred- sednika. za novega predsednika vlade pa je bil izvoljen Ben Bela. Tako se je tudi v praksi pričelo obdobje velike obnove. Oblasti so zaradi določene samovolje nekaterih oborože- nih oddelkov v tako imenovani četrti vilaji sklenile, da bodo z orožjem v roki tako ravnanje zadušile. Upati je. da bodo na- padi na posamezne osebe in ustanove tako povsem poneha- li. Sama pomiritev v deželi pa bo tudi omogočila, da bo ne- odvisna Alžirija laže odstrani- i la težke posledice sedemletne- ga boja in kolonialne zaostalo- sti ter se priključila napred- nim deželam afriške celine. SLUŽBE ZA PROŠNJE IN PRITOŽBE PRI LJUDSKIH ODBORIH SE ŠE NISO DOVOLJ UVELJAVILE • Izvršni sve.t LS LRS je na eni zadnjih sej ohširheje obrav- naval poročilo republiškega urada ter svoje komisije za prošnje in pritožbe o stanju in problemih, ki izvirajo iz reše- vanja prošenj in pritožb v naši republiki. Iz poročila je razvidno, da se je število prošenj in pritožb le- tos precej zvišalo. Skoraj 47 odst. so jih državljani naslovili na predsednika republike, okrog 4.8 odst. na republiške organe in" po oceni le največ 5 odst. na pristojne okrajne in občinske ljudske odbore. Tako nizek odstotek prošenj in pri- tožb na okrajne in občinske komisije za prošnje in pritož- be kaže, da se te Še niso dovolj uveljavile in da marsikje dr- žavljani sploh ne vedo zanje. • V dokaz, da so marsikatere komisije pri ljudskih odborih obstajale samo na papirju, vaj navedemo naslednji podatek: v zadnjem letu in pol se odborvi- ške knmdsije za prošnje in pri- tožbe v trinajstih občinah naše republike niso sestale niti en- krat. velik del ostalih, pa je imel v tem času le po eno sejo, na kateri so »na brzivo" rešili nekaj dospelih prošenj ali pri- tožb — iv s tem je bilo njihovo delo končano. Vzrokov za nedejavnost teh komisij pri občinskih ljudskih odbo'rih je več, na prvem mestu pa lahko vsekakor omenimo premajhno pom.oč in podporo, ki bi jo morali nuditi službam. Irnmisiiam prošnje iv pri- tožbe ljudski odbori, da bi se te lahko uveljavile in usposobi- le za učinkovito izvrševanje .'ivojrh nalog. # Referenti pri teh komisi- jah so pogosto uslužbenci, ki so preobremenjeni z drugim de- lom, v mnogih primerih pa tu- di niso dovolj strokovno uspo- sobljeni za uspešno opravljanje tega dela. Se bolj zgrešena pa je — pre- cej pogostna — praksa, da proš- njo ali pritožbo rešuje občinski tajnik ali referent, ki je zade- vo državljana reševal že na pr- vi stopnji. Vsekakor je v takš- nih primerih povsem upravi- čen dvom državljanof> v uspeh prošnje ali pritožbe, s katero želijo uveljaviti svoje zakon- ske pravice. Razumljivo je, da se zato dr- žavljani s svojimi vlogami ob- račajo raje na višje republiške in zvezne organe, čeprav bi preko občinskih ali okrajnih služb za prošnje in pritožbe lahko najhitreje uveljavili svo- je pravice v vseh primerih ne- zakonitih ali nepravilnih po- stopkov posameznih organov ali odgovornih oseb v jarni upravi, v gospodarskih in dru- gih družbenih organizacijah, ter v ustanovah. 2e om.enjeno poročilo repub- liškega urada ter komisije za prošnje in pritožbe pa je opo- zorilo še na problem, slabo raz- vitih služb pravne pomoči pri ljudskih odborih. Precejšnje Štifvilo vlog. ki jih dobimjo (^Ng-igMoT-flriii:. '! tjfrJinii stran 2 TEDNIK PTUJ. 28. SEPTESiBRA 1962 hidroeleitriirii na sredini Draii PREDNOSTI IZGRADNJE HE KANALSKEGA SISTEMA V DVEH STOPNJAH SO OČITNE - NASTAJAJOČE POBLE- ME NAJ BI KOORDINIRALE KOMISIJE S SEDEŽEM PRI GfiSPODARSKTH SVETIH ObLO Odvajanje Dravske vode v kanale ekonomično Pred kratkim je bila ▼ Mari- boru konferenca o izgradnji na- daJjnjili hidroelektrarn na srednji Dravi, ki jo je sklicala direkcija Dravekih elektrarn Maribor. Namen te konference je bil, skupaj s predstavniki treh mariborskih občin, ptujske ter ormoške občine preudari- ti, kako l>i čim skladneje pre- mostili težave, ki bodo nastale s spremembami projekta novih hidroelektrarn v mestih Mari- bor, Ptuj in Ormož, ter na ob- režnem območju ob Ura vi. Do- sedanji projekti za izgradnjo .štirih hidroelektrarn na sred- nji Dravi se namreč niso izka- zali za ekonomične in so pro- jektanti izdelali načrt za iz- j gradnjo dveh velikih elektrarn odvodnega kanakkega sistema z isto instalirano močjo in več- jo zmogljivostjo ob nižjih stro- ških. Projekt so obravnavali na dveh strokovnih tehničnih posvetih v Ljubljani in Maribo- ru, potem pa je komisija elek- trogospodarske skupnosti izde- lala predlog za natečaj jugo- slovanske investicijske banke. Računajo, da bo predlog za na- daljevanj^e gradnje verige HE na DravT na omenjenem nate- čaju prodrl, tem prej, ker bodo nove hidroelektrarne na Dravi s svojimi zmogljivostmi ideal- no dopolnjevale hidroenergijo iz rek dinarskega sistema- Zna- no je namreč, da imajo ^reke alpskega značaja, kakršna je Drava, večje količine vode prek poletja, ko južne in vzhodne reke ne premorejo dosti vode. Povrh tega pa so dravske elek- trarne s svojo energijo cenejše od večine drugih jugoslovan- skih elektrarn, zlasti še od termoelektrarn, katerih ener- gija je tri do štirikrat dražja od energije, proizvedene v hi- droelektrarnah. Tovarna glinice in alumi- nija bo rabila do 1970. leta najmani 800 milijo- nov kWh Izgradnja nadaljnjih dveh hidroelektrarn na Dravi je upravičena tudi glede na po- trebe po električni energiji do 1. 1965. oz. 1970, ko bo jugoslo- vansko gospodarstvo potrebo- valo trikrat toliko energije kot danes (17 oz. 50 do 52 milijard kWh). Samo Slovenija s svojim »Veleodjemonif bo do lota 1970 potrebovala 5 do 6 milijard kWh, pri čemer je računati na odjem velikih industrijskih podjetij, kot so Tovarna alu- minija in glinice Ki jekt odvodnega kanalskega si- stema med vsemi najcenejši in tudi tehnično ter ekonomsko utemeljen. Z izgradnjo dveh namesto štirih hidroelektrarn na srednji Dravi bo moč pri- hraniti okrog 7 milijard dinar- jev. povrh tega pa bodo tudi proizvodni stroški (enostavna oprema, prihranek na zaposle- ni delovni sili) dosti manjši, kot pa bi bili v štirih manjših hi- droenergetskih objektih. Kar pa zadeva pomisleke pro- ti odvodnemu kanalskemu si- stemu, ki resda temeljito pose- že tako v pokrajino kot tudi t mestne organi-zme zlasti Mari- bora in Ptuja (ponekod se bo z izgradnjo navedenega siste- ma HF^ občutno znižala tudi ra- ven piKltalnice. zlas.ti tam, kjer se vanjo zareže odvodni ka- nalK je treba pripomniti, da je po svetu že mnogo rek. ki tečejo po kanalih, na primer Ren^ Rhone in v naši bližnji soseščini Mura. ki teče po ener- sretskem kanalu od Gradca do Brucka. Za ceno nekaj sto hektarov zemlje nove velike prednosti Četudi bo z izgradnjo ener- getskega kanala ob srednji Dravi izgubljenih tudi nekaj sto hektarov obdelovalne zem- lje, pa je treba na drugi stra- Hi mimo slabih »tra-ni najrlasiti ie i^erilne prednosti, ki si jih kmetijsrtro lahko obeta od dravskega enerretekega kana- la. Med drugim bo s prvo stop- njo do Ptuja omogočeno na- makanje 20.000 ha zemljdiča v kotu Maribor—Pragersko—Ptuj, ki velja za sušno, z odvzemom 500 m* dravske vode v kanal na sekundo pa bodo marsikje praktično onemogočene popla- Te. Kopalni bazeni ob kanalu in ikorcij suha dravska struga v razpravi so zlaisii predstav- niki občinskih ljudskih odb(> roT Tpraševali, kako bo osuši- Drave vplivalo na ribištvo, turizem in rekreacijo zlasti v prizadetih mestih ter če bo po novem energetskem kanalu možna plovba. Pojasnilo je bi- lo, da na Dravi ni pričakovati masovnih tovorov, ki bi opra- vičevali plovbo z večjimi reč- nimi objekti, vsekakor pa bo moč po kanalu ^olnariti, četudi bi bila takšna plovba nevarna v primeru okvar v strojnicah, ker bi se tedaj vodna gladina na kanalu iznenada zvišala za najmanj I meter in bi vsaj spo- četka valovi ogrožali čolnarje. Kar zadeva kopanje, kanal teh možnosti ne bo nudil, zato pa bo moč ob kanalu zgraditi ba- zene, ki bi jih polnili s filtri- rano kanalsko vodo. Težavnej- ši je problem ribištva, ki bo izgubilo vsaj 25 km Drave, kaj- ti z odvajanjem rečne vode v kanal se bo po Dravi pretakalo le od 5 do 10 m» vode na se- kundo. Zato nastane vprašanje, če bo ribištvo spričo domala suhe dravske struge sploh še obstajalo in če bo le-to mogo- če v kanalu, kolikor ne bo v ta namen predvidene ustrezne prečiščevalue naprave za od- padne vode? Investicijski program m graditev hidroelektrarn na Dravi v izdelavi Dalje so udeleženci konfe- rence vpraševali, če je projekt za dve stopnji od Maribora do Ormoža dokončen, na kar so dobili pojasnilo, da jo investi- cijski program z obdelavo stro- škov že v izdelavi in da ga bo- do v kratkem izročili v revizi- jo. Teoretično — je naglasil zastopnik Dravskih elektrarn — bi bilo moč zgraditi sistem HE na srednji Dravi «amo eno stopnjo od Maribora do Or- moža, vendar jo takšna rešitev praktično nemogoča, ker bi bil kanal zaradi premajhnega pad- ca že pri Ptuju tako rekoč v zraku, tamkaj bi zato morali zgraditi akvadukt. visoke nasi- lne, predor in druge objekte, ki bi bistveno podražil gradbeno stroške. Na koncu so predstavniki ob- činskih ljudskih odborov pred- lagali. naj bi za čimuspošnejšo rešitev komunalnih in drugih problemov, ki bodo nastali z izgradnjo elektrarn na srednji DrTvi. sestavili oziroma ime- novali komisije, naibolje »j se- dežem pri občinskih svetih za gospodarstvo, ki bi vsklajevali nastajajoče probleme in jih siproti reševali, tem prej, ker dravske elektrarne kot investi- tor ne bodo imele na pretek sredstev za komunalne grad- nje. katere bo izgradnja kanal- skega sistema nedvomno iz/vn- la. N. Ž. ORMOŽ Zakaj slab kruh? Cesto se potrošniki v ormoš- kem območju pritožujejo, da je kruh po vsakoletni žetvi manj kvaliteten. Zato sem posvetil čla- nek bravcem in potrošnikom, da bj ti naj v bodoče smeleje obrav- navali na sejah in sestankih ka- kor tudi v tisku vsa neurejena vprašanja in probleme, ki so nuj- ni in važni za vse občene. Treba je upoštevati, da razvoj komune ni odvisen samo od vodilnih lju- di, ampak tVJdi od slehernega ob- čana. Prav zato je treba vse družbene probleme reševati skup- no, zeto naj bi imeli v proizvajal- nih in uslužnostnih podjetjih od- ločilno besedo potrošniki. Glede čestih pritožb zaradi slabe kvali- tete kruhe in zaradi pomanjkanja belega kruh« po deseti uri, po- sredujem mnenje kolektiva in po- slovodje pekarne, ker se s.tako kritiko ne strinjajo Poslovodja me je sprejel nekoliko razburjen po daljšem odlašanju, pa še ta- krat sem mu bil v nadlego Pove- dal mi je, da je povprečna dnev- na potrošnja kruha na ormoškem območju (v Veličanah, v Žerovin- cih, pr; Tomažu, v Ivanjkovcih, v Sejancih. v Veliki Nedelji in na Polenšaku) od 2000 do 2500 kg m 3000 do 4000 žemljic. Težko je vnaprej določiti potrošnjo kruha za naslednji dan. posebno v va- seh, ker ta zelo n;h6 Zato se zgodj, da včasih kruha tudi zmanjka. Pojav slabše kvalitete kruha je reden vsako leto po žet» vi, ker so 'zdelki iz sveže moke. Pekarna ima premajhno skladišče za moko, zato ni dovolj vležane moke na razpolago V prodajaln, pekarne je od 8. do 9 ure največji naval, vend-ar lahko to vprašanje rešijo potrošnik, sam: Potrošniki se izoq''bajo starega kruha, zato je potrebno paziti na vsakodnev- no potrošnjo Kako rešit vse te probleme, je stvar predlogov po- trošnikov, je nadaljeval poslovo- ja. toda tj o vsem tem govorijo izza hrbta Glede kakovosti kruha pa se ho knlekt v pekarne še bolj potrudil Glede prehrane, kamor "jpada tudi kruh. imajo odločilno besedo gospod nje, ki cesto godrnjajo Tudi v Ormožu samo- postrežna trcfovina v Ormožu na Mestnem trgu bo- do dosedanje prostore zelenjave in gozdarskega obrata preuredili za prostore samopostrežne trgo- vine. k: h: naj. kot predvidevajo, že zadnje dn prihodnjega mese- ca b;la odprta Po mnenju stro^ kovnjakov in po predračunu bi preureditev prostorov stala 4,5 mi- lijone d-n. Samopostrežno trgovi- no bo odprlo v Ormožu trgovske podjetje »Koloniale« z Maribora S pridobitvijo tega potrebnega tr- govskega lokala se bodo občanom izpolnile večletne želje, glede večje izbire v Ormožu. Preuredi- tev je prevzelo gradbeno podjetje »Grad« Ormož, kot znanj izvajalec kvalitetnih del. Zelenjavna trgovina je začasne v skladiščnih prostorih, po pred- videvanju pa bo čimprej preselje- na v preurejene prostore starega sodišča, kjer bosta skupno zele- njava in delikatesa. vendar v lo- čenih prostorih. prav nad kruhc«n. »Povedala vam bom vse, sanv) ne objavljajte mo- jega imena.« mi je rekla starejša žena iz Ormoža, v cekarju pa je imela dva hleba črnega kruha »Tako slabega kruha še nismo imeli v Ormožu, tudi otroci ga ne jedo radi.« Naslednjega dne so pred slaščičarno v Ormožu stale tri žene, ki so prav tako razprav- ljale o kruhu. Opozoril sem jih naj svojo kritiko iznesejo na se- stanku SZDL ali KO in da naj tega vprašanja ne obravnavajo samo nekje med seboj. DP Seja občinskega ljudske- ga odbora Ormož v soboto bosta v Ormožu skup- no zasedala oba zbora in obrav- navala porcčilo svei.e za gospodar- stvo in poročilo občmske komi- sije za štipendije. Gradivo bodo obravnavali in sprejeli ustrezne sklepe. Na dnevnem redt, so tudi imenovanja in razrešitve. Oba zbo- ra bosta zasedala tudi ločeno. Občinski plenum LMS v Ormožu 30. septembra bo v Ormožu ob- činski plenum LMS in bodo mla- dinci razpravljali o izvedbi letnih konferenc in reševali nekatera nerešena kadrovska vprašanja ak- tivov LMS. Člani občinskega ko- miteja LMS Ormož menijo, da bo- do po aktivih LMS letne konfe- pa v drugi polovici novembra. Na občinskem plenumu LMS bodo mladinci predvsem razpravljali tista odprta toda važna vprašanja, katerim so nekateri aktivi LMS posvetili premalo pozornosti. Ne- kateri aktivisti so že pričeli s pri- pravami na letne konference, tako da bodo te res odraz celotnega dela. ki je po mnenju komiteja v tem letu bilo uspešno. Prav zato ne bi bilo narobe, če bi se teh konferenc udeleževali tudi pred- stavniki političnih in množičnih organizacij, kakor predstavniki podietii. kaiti samo takrat bi vsi renče izvedli v oktobru, občinske forumi bili seznanjeni s problemi in toknčimi težavami mladine. Sitrcfh ured o**niem 13. septembra ob 16.15 je na stanovanjskem poslopju Vinka Pajklerja v Humu štev 9 izbruh- nil požar. V stanovanju sta sta- novala oče in maCeha Bilo Je iz lesa in s slamo krito. Istega dne je gosDodanji Amalija v štedilnik zanetilo ogenj v dopoldanskem ča- su n vse do 14, ure kuhala. Tega dne je tudi prišel domov Vinko Pajkler iz Celja, kjer je zaposlen. V sobi je opazil dim. v kuhinji pa so pričeli takoj zatem gasiti ogenj, toda bila je že prepozno. Zgorelo je podstrešje in s sla- mo krita streha, dcčim. so leseni strop in stranske stene gasivci m sosedje pred ognjem obranili. Vzrok požara je bil leseni dimnik, ki ga je vnela iskra. Škoda je bila ocenjena približno na 250 tisoč dinarjev. 16 novih vozače v 24. septembra so bil v Ormožu izpiti za šoferje amaterje in po- klicne voznike. Teoretični del iz- pita so kandidati opravili v Or- možu, praktičen pa v Ptuju. Med praktično vožnjo je bilo med kan- didati opaziti, da naučenega teo- retičnega znanja v praksi ne zna- jo dovolj .uporabiti zato ker je bilo njihovo učenje preveč eno- stransko. Od precejšnjega števi- la kandidatov jih je napravilo iz- pit za voznika samo 16 Zgodi se, da nekateri po šest in večkrat po- navljajo, toda njihovo praktično predvsem pa teoretično znanje ostane še vedno šibko. PADEL S KOLESA IN SE MOC- NO POŠKODOVAL 26. septembra t. 1. se je Stager Alojz iz Sodinec štev. 63 med vožnjo s kolesom v službo v Or- mož, na Lenti huje telesno po- škodoval. S kolesom, katerega plašč prednjega kolesa je bil večkrat nepravilno podložen, se je peljal in se je podloga iz- maknila in z;avrla kolo Na ogrodju je imel košaro polno sliv. Med padcem je kolesarja vrglo tri in pol metra čez kolo naprej na desno stran desne po- lovice cestišča. Pri tem je kole- sar dobil težje telesne poškodbe, kot je ugotovil navzoči zdravnik, ki ga je takoj po pregledu dal prepeljati v ptujsko bolnišnico. Antibiotiki \ Icmetijstvu Mnogi kmetijski strokovnjaki domnevajo, da smo v kmetijstvu pred velikim skokom. Glede na novosti, ki se sedaj uvajajo v kmetijstvu, predvidevajo popolno preobrazbo te panoge. Med te no- vosti je vsekakor šteti tudi anti- biotike. Znan je penicilin, ki ga pridobivamo tudi v naši državi in ki igra veliko vlogo v zdravil- stvu. Za tem antibiotikom je bila odkrita vrsta drugih, Danes pre- izkušajo znanstveniki antibiotike ne le v zdravstvu, da bi odkrili njih delovanje pri zdravljenju bolezni, temveč tudi njihovo de- lovanje in vpliv na živali in ra- stline. Dognano je namreč, da tu- di rastline obolevajo za nalezlji- vimi boleznimi, ki jih povzročajo bakterije. Na skoraj vse kulturne rastline zelo dobro učinkujejo v vodi razredčeni antibiotiki. Rast- line poškropijo s takšno vodo. V Ameriki so delali poskuse z anti- biotiki pri pridelovanju soje, pše- nice, paradižnikov in jagod. Ra- stline, ki so jih škropili z razred- čenimi antibiotiki, so dale šest- krat vežji pridelek. Znan tak an- tibiotik, ki ga uporabljajo v kme- tijstvu, je agrimycin. Rodovitnost kmetijskih rastlin, ki jim ne ško- dujejo več bakterije, se je z upo- rabo tega antibiotika silno pove- čala. Pri razbijanju atomov dobiva- mo takoimenovane izotope, prvin, ki se razlikujejo več ali manj po svoji teži od drugih atomov iste prvine. Z izotopi raziskujejo, kaj se dogaja v rastlinah med pre- snavljanjem, kako potuje rastlin- ska hrana ali druge snovi po ra- stlini. S svojim izžarevanjem iz- dajajo, kje so. S posebno napra- vo, ki zaznava radioaktivnost, skušajo dognati, kaj se dogaja v rastlinah ob uporabi antibiotikov. Uporaba antibiotikov je v ame- riški živinoreji že . precej razšir- jena. Tovarne ponujajo antibioti- ke za domače živali kakor pri nas npr.' močna krmila. Zlasti razširjen je terramycin, ki ga do- dajajo v majhnih količinah v kr- mi. Uporabljati so začeli tudi ta- kozvane Hbrmone (hormoni ura- vnavajo delovanje organov, njih učinek je kemičen). Zlasti upo- rabljajo spolni hormon stilbe- strol. V Ameriki menijo, da bo mogoče prihraniti velike količi- ne krme, če bodo uporabliali ži- vinorejci kot dodatek krmi anti- biotike. Samopostrežni servis za pranje perila Eden najbolj potrebnih servisov za pomoč družini je pri stano- vanjski skupnosti pralnica perila, ki je bila ustanovljena zato, da razbremeni zaposlene žene. Pra- nje perile namreč zahteva veliko naporov in mnogo časa. v vsa- kem gospodinjstvu pa tudi pose- ben prostor, ki mora biti v ta na- men opremljen s posebnimi na- pravami, Prav ta potreba po po- sebnem prostoru, v katerem se pere perilo, in razmeroma visoka cena pralnih strojev sta razlog, zaradi katerih je pralnice potreb- no ločiti od individualnih stano- vanj. Danes se ustanavljajo v sklopu stanovanjskih skupnosti servisi za pranje perile in v takš- nih pralnicah se omogoča visoka stopnja mehanizacije, zadovoljiva kakovost ob pristopnih cenah. Ena zelo koristnih variant bi bila tudi pn nas samopostrežba za pranje in sušenje perila, Ta tip pralnice pomeni kombiniran ser- vis za pranje m sušenje, prt ka- terem bodo vsa potrebna dela opravljali državljani sami, ko pri- nesejo perilo. Tak servis bo imel popoldan zaposlenega samo ene- ga in zato bodo usluge primerno nižje. Servis bi ime! nekaj po- membnih prednosti. Razen že omenjenega zmanjšanja cen uslu- gam bodo imele gospodinje na razpolago in vpogled v ve? proces pranja s stroji, ožemanja. suše- nja, gospodinje same bodo lahko nadzorovale, da ne pride do za- menjave perila in podobno. Slu2be za prošnle in pritožbe (Nadaljevanje s 1. strani) službe za prošnje in pritožbe, se namreč nanaša na zadeve, ki bi jih bilo moč rešiti po redni • poti in v rednem postopku. Glede na vse te ugotovitve je republiški izvršni svet pripo- ročil vsem okrajnim in občin- skim ljudskim odborom, da na svojih sejah podrobneje obrav- navajo dosedanje delo odbomi- ških komisij za prošnje in pri- tožbe in probleme, ki ovirajo uspešnejše delo teh komisij. Te razprave naj bodo osno- va za sprejetje ukrepov, ki naj zagotove uspešnejše delo teh komisij oziroma odstranijo vzroke nezakonitega ali nepra- vilnega poslovanja v tistih jav- nih službah, proti delu katerih se državljani najpogosteje upravičeno pritožujejo. Vseka- kor pa bi bilo treba dati pri- meren poudarek problemom, ki ie kažejo na področju delo- vanja služb za prošnje in pri- tožbe, tudi v razpravah o novih občinskih statutih. (Po >Večeru«) GOSPODINJE, POZOR! SAMOPOSTREŽBA PRi PRANJU PERILA V PRALNICI V PTUJU. GOSPODINJE! — VSAK TOREK IN PETEK POPOLDNE OD 2 URE naprej pranje p o zelo ugodni ceni! Cena ze pra- nje in sušenje z našimi pr alnimi sredstvi do 7 kg perila (suhega) 400 dinarjev. Cena za eno pranje in sušenje V velikem stroju z naši- mi pralnimi sredstvi do 25 kg perile (suhega) 1.100 din. Vse informacije dobite pri Stanovanjski skupnosti. Trg mladinskih brigad 1, soba št. 20/11. Pričetek samopostrežbe 1. oktobra 1962. PTUJ. 28. SEPTEMBRA 1962 TEDNIK Stran 3 V protiluberholoznem tednu Mestna organizacija Rdečega križa Ptuj je poskrbela skupno z delavsko univerzo, zdravstve- nim domom in s kolektivi, da bo slišalo čimveč delovniii ljudi v občini Ptuj v protituberkuloz- nem tednu med 23. in 30. sep- tembrom 1962 zdravstvena pre- davanja o boju proti tuberkulo- zi in o zdravljenju te bolezni ne- koč in danes. Zeljo po predava- njiii so izrazila podjetja »Delta«, »Strojne delavnice«, »Tovarna avtoopreme«, »Petovia« in Pod- jetje .12 za popravilo voz«. Sam mestni odbor RK je opo- zoril javnost na proti tuberku- lozni teden s plakati, z nabiral- nimi polarni za pomoč zdravstve- no šibkim na svojem območju in s prodajo listkov za protitu- berkulozni teden. S sredstvi, ki bodo zbrana med občani z nabi- ralnimi pK>lami, bo nabavila or- ganizacija RK pomoči potreb- nim, kar bodo potrebovali, tako da jim ne bi dala denarnih sred- stev. Sicer pa bo odbor proučil p>osamezne primere in temu pri- merno ravnal s pomočjo, kakor bo komu najbolj pomagano. TBC bolnim oziroma ogroženim bo razdeljenih 45 paketov živil in to predvsem takšnim, ki imajo premalo sredstev za preživlja- nje. Z nabavo ozkotračne kinoapa- rature ima organizacija RK Ptuj možnost pripraviti zanimivejša predavanja z zdravstveno tema- tiko, ter prihajajo poslušavci raje na predavanje, kjer si po- maga predavatelj z raznirni au- diovizuelnimi pripomočki. V zimskem času bo v vseh šolskih središčih in po večjih krajih več predavanj, kakršna si bodo za- želele organizacije RK in za ka- tera bo dobila organizacija RK iz Ljubljane ali Maribora po- trebne poučne filme. Tudi v sa- mem Ptuju bo več predavanj. Problem ni za dvorane, saj je na razpKjlago dvorana občinske- ga komiteja ZKS, dvorana de- lavskega kluba na Ormoški ce- sti ter dvorana organizacije SZDL na Zadružnem trgu na Bregu, za predavanje v ponede- ljek z večjo udeležbo pa je na razpolago cela kinodvorana, ko ni predvajanja filmov. Da ne bi tekla predavanja po treh tirih, po Rdečem križu, zdravstvenem domu in delavski univerzi, se bodo vsi imenovani sporazumeli za enega organizatorja preda- vanj, za delavsko univerzo, ki ima na razpolago vse pripo- močke. Za sredino oktobra 19'62 pri- pravlja organizecija RK Ptuj prireditev za krvodajavce. Ne- katerim krvodajavcem bodo raz- deljene srebrne in zlate značke. ,Letos bo število krvodajavcev v občini Ptuj preseglo število 3000, s tem številom vred pa se bo povečalo tudi število imet- nikov srebrne in zlate značke. Skupno je v občini Ptuj registri- ranih skoraj 7000 krvodajavcev. Leta 1951 so dali krvodajavci ne- kaj nad 30 litrov krvi, letošnje leto pa bo doseženih skoraj 800 litrov, kar pomeni visoko stop- njo humanosti delovnih ljudi. večinoma članic in članov Rde- čega križa, ki so s krvjo žrtvo- vali za sočloveka del samega sebe z namenom, da bi mu ix>- magali v nesreči ohraniti živ- ljenje. Enaka prireditev kot bo pred- vidoma 16. oktobra 1962 za kr- vodajavce iz Ptuja, bo 6. novem- bra 1962 za krvodajavce iz oko- lice. Ob tej priliki bodo razde- ljene povabljenim srebrne in zlate značke za krvodajavce. Na prireditvi bodo zopet nastopili šolarji z deklamacijami, recita- cijami in p>etjem, saj vedo ravno otroci pokazati globoko hvalež- nost vsem krvodajavcem, ki po- magajo obvarovati življenje marsikateri materi in očetu v nesreči, pa tudi marsikateremu otroku. V. J. Koga motijo oblocnice v parku? Na stebru pri cestnem mostu razbita obločnica — o ostalih dva- najstih ni sJedu Zavod za komunalno dejavnost v Ptuju je pred dnevi ugotovil, da so ostale na dravskem obrežju v parku od 16 obločnic na svetil- nih stebrih cele le 3 oblocnice iz motnega stekla, ostalih 13 pa je razbitih, da o samih obločnicah ra/en ene na pol razbite niti ni sledu. Vsaka obločnica stane 5.400 din in je torej samo na obločni- cah povzročene za 70.200 din ško- de. Pri tem niso vštete žarnice in ostala škoda na stebrih zaradi na- tekanja deževnice v notranjost stebrov in poškodovane električne napeljave. Pogled z novega cestnega mostu na obrežje v parku in na razbite obločnica in žarnice na 13. sve- tilnih stebrih vzbuja pri resnih ljudeh vso grajo nad uničevalnim početjem 1-3 bolestnih škodljiv- cev, ki bodo prej ali slej odkriti in obsojeni na povračilo škode. Zavod za komunalno dejavnost v Ptuju je prijavil zadevo postaji LM v Ptuju in zahteval preiskavo. To je ena izmed poti do odkritja zlikovskega početja nad komunal- nimi objekti v Ptuju. Prav gotovo je, da take škode ne povzročajo vestni ljudje, ampak je na delu le nekaj posameznikov, ki razbi- jajo vse iz svoje nadutosti in pre- Odstronjene ovire na novem mostu >Tehm>K'ra rešitev za odstranitev možnosti, da bi se povezno železo na sklepih no- vcjra cestnega mostu še kdaj odločilo zaradi udarcev koles tisočih vozil, ali da hi ogrožalo j)romet. kopecialno zasidranje kovin- skega dela, ki je sicer odstopil. V. J Ptuj Filmski igralci iz Zagreba v Ptuju v soboto, 22. s-eptembra 1962 je pris]>ela v Ptuj s'kupina 4; filmskih delav. »Jadran filma< iz Zagreba, ki bo v ]);>klrugen- mesecu y)osnela v okolici scenc za, film »Nevarna pot«. Skupina »Jadran filma« je na- stanjena v ptujskem hotelu »Poetovio«. Redni obiski turistov iz Gradca v nedeljo, 7. oktobra 1962. bo obiskala Ptuj in okolico sku- pina 58 izletnikov iz Avstrije — rz Gradca. Turistično zdru- ženje »Ljubiteljev narave« pri- pravlja za svoje članstvo več skupinskih izletov v naše kraje, ki boido ob s-obotali in nedeljah v lepih jesenskih mesecih. To združenje se je obrnilo na ho- tel Pootovio« Ptuj za preskrbo na dan obis-ka. Trg svobode zopet razkopan Podjetje Vodovod in kanali- zacija« v Ptuju je naletelo pri izkopavanju jarka za kanaliza- cijo na Trgu svobode« na veli- ko ploščo iz belega marmorja in na druge zgodovinske kame- nine, ki izvirajo verjetno iz ča- sov, ko je te^kla skozi Poetovio rimska cesta. .Skoraj v vsaki ulici, kjer koipaio jarke za vo- dovod in kanalizacijo, ljudje ali pa eksalvator, naletijo na razne kamenine iz starih zgo- dovin S;k i h časov. Male ulice z velikim prometom Zaradi i)Oipravil na Ormoški cesti je speljan začasno celotni promet v ulico Na tratah. Na Pristan in v Zrinjsko-?>anko- pansko ulico. Ker t(> ulice niso tlakovane niti asfaltirane, sta- novalci komaj j)ričakujejo. da bo prrmiet zopet speljan na sa- mo Ormoško cesto, ko jim ne bo več potrebno prenašati pra- hu in ropoma, ki so ga navajeni v tem predelu mesta. 33 vagonov breskev za potrošnike Kmetijski kombi.nat Ptuj, obrat »f>iojnik<, je te dni kon- čal z obiranjem in razpošilja- njem kvaliitetnih breskev iz svojih bre^skvinih plantažnih nasadov v Stukih. Največ bre- skev letošnjega pridelka, nad 30 vagonov, je bilo odpremlje- nih v Maribor, do 5 vagone pa jih je bilo prodanih v Ptuju in drugje. Nekaj odjemalcev bre- skev je prišlo po nje na sam obrat. Bile so res le-pe. sočne in zdrave. V maloprodaji so bile po 150 din za kilogram. FOTO ZAPISEK v kleteh podjetja »Slovenske gori ce« v Ptuju imajo poleg polnih sodov pripravljeno vrsto praznih sodov za nov mošt (Posnetek: J. Vrabl) Delavci zasebnih podjetij o svojih pravicah in dolžnostih Na polletni sindikalni konferen- ci obrtnih delavcev, ki je bila v nedeljo, 23. septembra 1692, ob obletnici obstoja te sindikalne or- ganizacije, je bilo nakazanih več problemov, ki jih za delavce v obrti ne rešujejo niti njihovi de- lodajavci niti oblastni organi ali družbene organizacije. Do lanske- ga leta niti niso imeli svoje sin- dikalne organizacije. V prvem le- tu njenega obstoja ugotavljajo, da se zbira pri odboru vedno več problemov, ki jih bo potrebno prej ali slej obravnavati pred oblastnimi forumi in jih tudi re- šiti. Predvsem smatrajo člani odbo- ra in članstvo organizacije, da mu bo potrebne več pravne zaščite v okviru vseh zakonov, ki določajo poleg delavčevih dolžnosti tudi njegove pravice. Marsikateremu delavcu v obrti je težko razorav- Ijati z njegovim delodajavcem, ali odgovarja vsebina kolektivnih po- godb današnjim predpisom o na- grajevanju delavcev v gospodar- stvu, o higiensko-tehnični zaščiti, o nadurnem delu, o plačanem do- pustu, nagrajevanju dela po učin- ku, o delitvi dohodka in osebnega dohodka. Vse to vzbuja pri mla- dih delavcih v obrti občutek brezperspektivnosti in neučinko- ^'itosti zakonov, ker njihove vse- bine delodajavci ne morejo ali namenoma nočejo razumeti. So sicer tudi med obrtniki častne iz- jeme, večina pa le čuti, da je med njihovim delom in dohodki ter delom in dohodki delavcev v družbenih podjetjih in obratih precejšnja razlika in da jo bo po- trebo odpraviti. »Ne dosežemo nič, kamorkoli se obrnemo,« so dejali nekateri I obrtni delavci na polletni konfe- I renči. »Radi delamo in se trudi- ! mo, da bi bilo naše delo čim j uspešnejše in izdatno za deloda- javce in za stranko, kljub temu pa je naš osebni dohodek zelo ni- zek, plača v starem pomenu bese- de, v višini med 12.000 in 20.000 din kljub kvalifikacijam. V ko- lektivnih pogodbah je še napisa- na urna plača in od tega določila delodajavci ne odstopajo. Le v nekaterih primerih dobivajo de- lavci le 5 do 10 din več. Zakon o delovnih razmerjih do- loča dolžnosti in pravice delav- cev. V obrti občutimo predvsem dolžnosti. Veliko delavcev ne iz- koristi letnega dopusta, ne dobi sindikalne vozovnice dopust, nekateri sploh nimajo delovne pogodbe in jih delodajavci plaču- jejo, kakor hočejo. Mladi delavci ne poznajo določil zakonov o svojih pravicah. Delavci pri ple- skarjih tožijo nad svojim težkim položajem. Delo imajo samo do 10 mesecev ali še manj. Vsako leto se jim prekine delovno raz- merje i/n novo delovno razmerje začenjajo pri stari urni postavki. S tem, ko prekinejo delovno raz- merje, izgubijo pravico na plačan letni dopust in na sindikalni do- I pust s sindikalno vozovnico. V za- ! sebnem sektorju niso stimulirani po učinku dela .. .« Ugotovitev je nakazal odbor in sami navzoči člani. Od družbenih organizacij pričakujejo, da bodo začele vprašanje pri delovnih po- godbah in pri primerni vsebini nove pogodbe. Od sindikalne or- ganizacije zahtevajo pomoč z zve- zi s spoznavanjem svojih pravic iz zakona o delovnih razmerjih in iz delovne pogodbe z delodajav- cem Zanimajo jih razgovori sin- dikalnih funkcionarjev v deloda- javci ali s, predstavniki oblasti v zvezi s težavami in problemi, ki jih bo potrebno rešiti. S temi za- gotovili je končal delovni del sin- dikalne polletne konference, ki bi lahko bila živahnejša, če bi bi- lo v diskusiji še več udeležbe in še več smelosti ter podatkov o konkretnih primerih, kjer je in- tervencija najorej oot.-ebna. Za vzi'-rdbudo in nadaljnje delo je razdelil sindikaini odbor naj- aktivnejšim članom organizacije ob obletnici obstoja pismena pri- znanja; takšna priznanja pa so prejeli tudi 4 delodajavci, ki .so nokazali doslej razumevanie za vso vsebino zakona o delovnih razmerjih in so tudi poskrbeli, da se je ta vsebina v njihovih pod- jetjih tudi izvajala. V Z IzročHev priznanj najmarljivejšim članom sindikata in obrtnikom Sindikana konferenca v plu ski tekstilni tovarni Sindikalna })odružuica Teks- tilne tovarne in btirvarne Ptuj je imela j>olletno konferenco 25. septembra 1962- Člani ko- lektiva so se je udeležili v pol- nem številu. Konferenci je pri- sostvoval podpredsednik ObS.S tov. Cuček. Iz poročila pred- sednika sindikalne podružnice tov. Franca Žižka je bilo raz- vidno. da je kolektiv vložil mnogo truda v gradnjo in po- večanje strojnega parka, saj so v prvem polletju montirali in spravili v pogon štirideset avtomatskih statev, škrobilni stroj, angleško snovalo in križ- no navijalni stroj. Kljub raz- nim delom pri montaži strojev in ostali gradnji je podjetje v prvem polletju preseglo svoj plan za 2.5 »/o; finančni plan je bil presežen. Uspehi bi bili lahko še bolj- ši. če bi se posamezni člani ko- lektiva bolj zavedali svojih I dolžnosti in ne bi izostajali od dela zaradi vsake malenkosti. Zato je odstotek bolezensikih izostankov izredno velik. Zad- nji ča,s disciplina na siplošno ni najboljša, zato so se člani ko- lektiva sporazumeli, da je tre- ba strože ukrepati. Za kulturnoprosvetno delo je v kolektivu veliko zanimanje, ne more pa potekati po želji. problemi in vprašanja, kolikor niso bili zajeti v poročilu, ker ni ustreznih prostorov. Da bi v podjetju dvignili strokov- no znanje posameznih proizva- *jalcev, so ustanovili izobraže- valni center. Konferenca je bila vsekakor plodna. Delo je bilo pregledano in obravnavani v razpravi vsi SA^^^ npvFT o^RiiJEV V m HmiSKI ZAGREB, 27. septembra (Tan- jug). — Sabor LR Hrvatske je na .svojem prvem zasedanju po polet- nih počitnicah razpravljal o pred- logu zakona o novi razdelitvi re- publike na občine in okraje. Po tem predlogu bodo število okrajev v LR Hrvatski zmanjšali na devet, število občin pa na 111. »Trg svobode« v Ptuju tokrat prekopan zaradi polaganja kanalizacjit (Posnetek J. Vrabl) Stran 4 TEDNIK PTUJ, 28. SEPTEMBRA 1962 Znamenitosti ptujslte ariieoioške zliirke Itutrices Ausustne v ptujskem muzeju v lapidariju vidimo med drugim tudi več manjših kiparskih del, reliefov in mali kipec, nespretno klesana de- la. Na njih je mogoče spoznati več človeških, ženskih postav. Ena teh žena sedi vedno na prestolu in doji otroka, ena ali dve drugi pa ji prinašata darove in vodita k njej otroke. Mnogo se je o teh spomenikih že pisalo in govorilo, tudi v zadnjem času, a ker tvo- rijo eno važnih značilnosti naše muzejske zbirke, naj spet sprego- vorimo o njih. Iz rimskega časa so. Iz časa, ko se je pred več kot poldrugim ti- sočletjem razprostiralo v Ptuju za velik del okolnih pokrajin po- membno središče — Petovio. Str- žen mestne naselbine se je razvil iz voja.škega ostroga rimske voj- ske, kultura in civilizacija se je razvijala pod rimskimi, italskimi vplivi, prvotno tujimi našim kra- jem. Rimljani so bili v prvem stoletju našega štetja okupatorji naših krajev, prišleki. Sele po- zneje se je domače, predrimsko. Ilirsko in keltsko prebivavstvo skoro popolnoma polatinilo in vključilo v novi način življenja. A brez sledu ni izginilo v rimski kulturi mesta. Nasprotno, vneslo je v civilizacijo In kulturo Poe- tovija, mnogo značilnosti svoje tvarne in duhovne kulture. Nu- trices so ena takih značilnosti. Človeštvo je že v pradavnini po božje častilo mater, materinstvo. Vse kulture vseh narodov pozna- jo čaščenje- nekega božanskega materinskega bitja. Tudi ptujske Nutrices so taka božanstva. Nu- trices Auguste božanske Dojnice, 50 zaščltnice otrok in mater. To moremo razbrati iz preprostih la- tinskih posvetilnih napisov na re- liefih. Tak napis se npr. glasi (v prevodu): Božanskim Dojnicam posveča (to ploščo) po zaobljubi Maximianus in Malia Verina za blagor svoje hčerke Successije Vere. V Ptuju — Poetoviju so ta bo- žanstva precej častili. Reliefe so našli v rimskih ruševinah na Pa- norami, Zg. Bregu in na Sp. Haj- dini, kjer so odkopali tudi teme- lje manjše preproste kapelice po- svečene tem božanstvom. Kako pa vemo, da so ta božan- stva res odraz predstavnega sveta domačega predrimskega prebi- vavstva? Enakih spomenikov niso našli namreč v nobenem najdišču na vsem prostranem zemljišču rim- ske države od Sirije do Atlant- skega oceana. Slične spomenike, spomenike čaščenja trojice mate- rinskih božanstev, najdemo samo na ozemlju sedanje zahodne Nem- čije in vzhodne Francije, na ozemlju, kjer je bil, dokazano tu- di po pisanih zgodovinskih virih, zelo močan delež predrimskega keltskega prebivavstva. Na Drav- skem polju je bil pred prihodom Rimljanov v naše kraje delež Keltov tudi močan, saj poznamo celo vrsto najdb iz najmlajše že- lezne dobe, ki nosijo močan pečat keltske kulture. Iz vsega tega vi- dimo, da ni prazna trditev, da so spomeniki Nutrices Augustea spo- meniki predstavnega sveta pred- rimskega prebivavstva. Seveda je tudi latinska, rimska civilizaci- ja prispevala svoje. Iz njenega kroga izvira navada klesanja spo- menikov v kamen, prej domorod- cem naših krajev le malo pozna- na, navada zidanja svetišč iz kamna, pisanje latinskih posvetil- nih napisov itd. V lanskem letu smo našli tudi večji kip materin- skega božanstva na prestolu, ki kaže pa popolno sličnost z ome- njenimi spomeniki iz zahodne Ev- skimi domačimi spomeniki. Nepo- rope m le manj sličnosti s ptuj- sredni vplivi med temi dokaj od- daljenimi deli rimske države bi bili sicer možni, saj je npr. tudi trgovina med terpi pokrajinami cvetela. Točnih zvez vplivov pa vendar ne moremo razvozljati. Jasno je vendar to, da tekom ča- .la tudi ostanki predstavnega sve- ta predrimskega prebivavstva v času rimske države niso ostali prosti tujih vplivov. Vendar pa je predrimsko prebivavstvo daja- lo Poetoviju svoj pečat, ta je vi- den še danes po skoro dveli ti- sočletjih v vteh. v svetovnem me- rilu edinstvenih najdbah s ptuj- skega področja, o katerih smo da- nes govorili. I. M. Anekdote »Dobra žena,« reče zdravnik, »vašemu možu ni nič posebno hu- dega, samo popoln mir mu je po- treben. Zapisal sem mu zdravila za pomirjenje.« »In kolikokrat na dan naj mu jih dam, doktor?« »Njemu, jih sploh ne smete da- ti, draga gospa. Zdravilo je za vas. Vzemite ga štirikrat na dan.« Za rojstni dan svoje tašče je Mark Twain napisal nekoč zgod- bo, v kateri je svojo taščo, ki jo je sicer zelo spoštoval, primerjal z dnevnikom. »Kako, z dnevnikom?« ga je osuplo vprašala žena. »Ker vsak dan pride,« je odgo- voril Mark Twain. Surrealistični slikar kaže skupi- ni obiskovavcev svoja dela. Ustavi se pred drzno slikano podobo in reče: »To je moj portret, ki sem ga sam naslikal.« Cez nekaj časa pokaže na neko drugo sliko in reče: »To je portret moje žene.« Tedaj se eden izmed obiskovavcev ne more več vzdržati in reče: »Upam, da nimate otrok .. .« ŽETALE ISO-letnica šole v Žetalah Letos poteka 150 let, odkar je bila organizirana šola v Zetalah. In ravno za 150. obletnico je šo- la dosegla pogoje za popolno os- novno šolo. Večina staršev je z veseljem pričakovala novo šol- sko leto, saj je z otvoritvijo VIII. razr. omogočeno njihovim otro- kom lažje šolanje, za njih sa- me pa manjše izdatke. V novem šolskem letu je na šoli 13 oddelkov s 350 učenci. Kljub pomanjkanju učilnic, teh je samo p^t, ni problemov glede prostora, pač pa zaradi učnih moči. 2e nekaj let je čutiti veli- ko pomanjkanje učiteljev, letoš- nje jubilejno leto pa je najtežje. Na šoli je samo 5 učnih moči. Nižji razredi imajo pouk vsak drugi dan. Šolski odbor je na pr- vi seji ugotovil, da niso samo ogroženi cilji šolske reforme, temveč tudi bodočnost stoterih otrok. Ravno v tem predelu Ha- V HALOZAH PRIPRAVLJAJO SODE V Halozah se vse pripravlja na trgatev. Tu žvepljajo sode, tam pretakajo staro vino, spet drugod poje oblič v hrapavih sodarjevih rokah. Pri neki hiši zalaja pes. Mi- mo pelje rdečelični vaščan poln voz sodov in veselo poka z bi- čem. Veselje, da bo imel lepo trgatev, mu niti za hip ne iz- gine z lica. V.sak dan je hodil gledat trse, ki se vedno l>(>lj pripogibajo pod težo sočnih, rumenih jagod. Sredi vinogra- da je ropotal klopotec in pre- ganjal krilate zračne vsiljivce. Zdaj kloipotca ni več. Opravil loz bi moralo- biti omogočeno otrokom neovirano šolanje. Naši ljudje razumejo, da občina tudi letos ni imela sredstev za obno- vo zgradbe šole in morebitno do- zidavo prizidka za kabinet in pi- sarno, ne morejo pa razumeti, da bodo zaradi pomanjkanja učite- ljev njihovi otroci prikrajšani za osnovno izobrazbo, ki jo naša družba vsem zagotavlja. Razočarani žetalanci nad štajerskimi veseljaki Štajerski veseljaki iz Maribora so razočarali 2etalance. Svoj pri- hod so napovedali dvakrat, ven- dar so jih gledavci vedno zaman čakali. Prvič so se opravičili, ker se jim je pokvaril avto, drugič pa so zamudili dobre pol ure. Baje so zopet imeli nezgodo. V tretje pa ne bodo prišli naši ljud- je, čeprav si žele kulturno-za- bavne prireditve. -rak je svojo nalogo. Naznanjal je trgditev in preganjal ptiče. V Halozah je navada, da klopotec snamejo, čim je trgatev tu. Z bližnjega hriba se že ogla- ša vesela pesem trgačev, ki obi- rajo zgodnje vrste grozdja. Rdečelični vaščan na vozu sipet zadovoljno poka z bičem. Kma- lu bo tudi on oflšel v gorico in nosil brcnte, ki mu jih bodo nalagali trgači. V mislih raz- vršča sode po kleti in določa, T katerega bo tekla najboljša vrsta vina. Markovci, 25. 9. 1962. Anton Roškar, učenec 8. razreda, Markovci pri Ptuju Sola v Zetalah — pripravljena na jubilej (Posnetek: J. Zerak) Prva skupina absolventov TSS Maribor, oddelka za odraale v Ptuju ob sprejemu diplom. — Članek T prejšnji številki Po čebelarski razstavi v Ptuju Ptujsko čebelarsko društvo je priredilo v dneh od 16. do 23. septembra t. 1. v dvorani obč. ljudskega odbora v Ptuju, čebe- larsko razstavo. Dvorana je pri- merna za take manjše razstave, zlasti če prireditelji vedo prostor prav in pregledno izkoristiti. Na razstavi je bil lepo prika- zan razvoj čebelarstva od primi- tivnih dupelj in košev do naj- modernejših A2 panjev in ame- rikancev. Tudi razvoj raznega čebelarskega orodja je lepo pri- kazan, vidimo navadno podrezilo in električno napravo za vžičenje satnic. Vosek je za gospodarstvo velikega pomena, saj ga čebelarji ne uporabljajo samo pri čebela- renju, tudi industrija ga potre- buje. Najboljši proizvod pridne če- bele je med. Razstavljalci so imeli na policah med raznih rast- lin. Parole o koristnosti medu so povedale, da je med v zVezi z matičnim mlečkom ne le izdatno poživilo, temveč tudi zdravilo. Le žal, da je pridelek medu od leta v leto manjši, zaradi zapo- rednih slabih čebelarskih letin. Lepo so bile razvrščene čebe- larske knjige in revije. Videl si lahko vse letnike glasila »Čebe- larskega društva v Ljubljani »Slovenski čebelar«. Oče našega slovens'kega čebelarstva Anton Janša je upodobljen v vosku in fotografiji. Za Marije Terezije je bil čebelarski učitelj na njenem dvoru ter postavil temelje vsemu takratnemu In sedanjemu čebe- larstvu. Na steni so visele foto- grafije našega rojaka, čebelar- skega učitelja Jurančlča iz Vito- marc, ki ima velike zasluge za razvoj čebelarstva na našem ob- močju. Razstavljale! ter prireditelji razstave so vložili mnogo truda, da jim je delo tako lepo uspelo. Gonilna sila so še vedno stari veterani, kakor sta čebelarja Ko- melj in Ačko in nekateri drugi. Mladi rod ne vidi v čebelarjenju niti športa niti donosne panoge kmetijstva. Ogled razstave je bil še kar dober, vendar je bilo pričakovati večjega. Po zatrdilu prirediteljev so bile povabljene vse šole v ptujski občini, da bi si razstavo ogledale. Niti vse ptujske šole je niso videle, ki jim je bila raz- stava pred nosom, zato ne sme- mo zameriti podeželskim šolam, če je niso videle. Tudi nekateri predstavniki prosvete In kulture so gledali na to razsitavo kot ne- kaj manj vrednega In se jim je zdelo škoda časa za ogled- Ven- dar je jasno, da kmetijski razvoj tudi ob plantažnem sistemu ne bo mogel mimo čebelarstva. Amerišikl farmarji plaoujejo če- belarjem lepe zneske, da med njihove nasade postavljajo svo- je čebele.- Mislim, da je čebelarska raz- stava dosegla svoj namen, le žal, da je bila udeležba premajhna. Prirediteljem vse priznanje. Gasilsko društvo Gorišnica se dobro uvellavlla Gasilsko društvo v Gorišnlci je poslalo v zadnjih nekaj tednih žensko skupino na okrajno in re- publiško gasilsko tekmovanje ter je doseglo prva mesta. Ženska desetina se je udeležila občinskega gasilskega tekmovanja 9. septembra 1962 v Ptuju v disci- plinah: redovne vaje, trodelni na- pad in preventiva ter prva pomoč in je dosegla prvo mesto. Tega setin iz območja gasilske zveze Ptuj. Zadovoljive uspehe sta do- tekmovanja se je udeležilo 7 de- segli tudi desetini Hajdina in No- va vas, ki sta izpolnili pogoje za okrajno gasilsko tekmovanje v teh disciplinah. V nedeljo, 16. septembra 1962, je bilo okrajno tekmovanje v Mari- boru v istih disciplinah. Gasilsko društvo Gorišnica je doseglo s svojo žensko desetino tudi na tem tekmovanju 1. mesto. Tako je iz- polnilo pogoje za udeležbo na re- publiškem tekmovanju. V nedeljo, 23. septembra 1962, je bilo v Medvodah republiško gasil- sko tekmovanje. Tudi s tega tek- movanja je odšla ženska skupina Iz Gorišnice z zmago in sicer je dosegla 2. mesto. Za 9 točk je bila slabša od zmagovalca, ženske eki- pe iz Novega mesta. Na tekmo- vanju v Medvodah sta se resno borili za zmago industrijska in kmetijska ženska desetina iz raz- ličnih predelov Slovenije, ki sta imeli za priprave različne pogoje, možnosti in naprave. Na tekmo- vanju ženska skupina iz Gorišnice ni mnogo zaostala za skupino Iz Novega mesta. Mnogo lepih točk, dobre volje in resnega prizadeva- nja so pokazale tudi ostale žen- ske skupine. Bilo jih je na tek- movanju vsega 8 desetin iz vseh okrajev Slovenije. Z uspehi ženske desetine se je gasilsko društvo Gorišnica v slo- venskem merilu dobro izkazalo, kar je nova spodbuda za njegovo bodoče delo. 2. V. NOVI IMPULZI ESPERANTA v Kopenhagnu je bil od 4. do 11. avgusta 47. svetovni esperant- Sikl kongres, ki se ga je ude- ležilo nad 1.500 esperantlstov Iz 40 držav vseh kontinentov. 55 otrok iz 9 dežel je zborovalo v predmestju glavnega mesta Dan- ske. Ob otvoritvi kongresa je prosvetni minister K. Helveg med drugim dejal, da imajo es- perantlsti srečo koristiti svoj je- zik pri delu za mir In za omllje- nje mednarodne napetosti, za čemer teži večina narodov- Kon- gres so pozdravili zastopniki vlad In predstavniki esperantskih zvez raznih držav. Omembe vre- dna je izjava bolgar. zastopnika, M je pozdravil kongres v imenu 5000 bolgarskih esperantlstov ter omenil, da je bilo letos na bolgarskem esperantskem kon- gresu 1.800 esperantlstov. Priča- kovati je, da bo prihodnji sve- tovni esperantski. kongres v So- fiji eden Izmed najbolj obiskanih kongresov po vojni. Slavnostni govor prof. dr. I. Lapenna je bil spremljan z burnim aplavzom. Kot navadno so tudi tokrat bile delovne seje, znanstvene razpra- ve, predavanja, tečaji, gledališke predstave, zabave In izleti. Dan- ski časniki in radio so posvetili vso pozornost temu kongresu. Zadnji dan je bila s,prejeta re- solucija, ki v zadnji točki vabi vse esperantske organizacije, da s s'kupniml močmi podprejo eno- glasno sprejet delovni program UEA, katerega končni cilj je po- splošiti uporabo mednarodnega jezika v vseh mednarodnih od- nosih. 18. kongres TEJO (Svetovne mladinske organizacije) je bil v Ystadu. Kongres je bil uspešen, ker je zadovoljivo rešil nalogo: omogočiti spoznavanje mladine raznih dežel. Na tem zborovanju je za svoje delo: »Esperarito pred 50 leti In danes« prejel prvo na- grado v znesku 50 švedskih kron Ljubljančan tov. SI. Zlatnar. Ali ste že naroči'! »TEDNIK« za svojega si- na, ki odslužuje kadrov- ski rok v JLA? L. KALMAN MIKSZATH Vlačetia, ki ni mogla hiii mačeiia Mlada žena posestnika Tiborja Guthyja je ob porodu svojega pr- vega otroka umrla. Teta Aranka je vzela dojenčka — zdravega okrogloličnega fantka — v naroč- je in vzdihnila: »Ubogi črviček, kaj bo iz tebe brez matere?« Oče je položil otroka nazaj v zibko in rekel: »Ne bom te pustil brez ma- tere, moj mali.« — »Ja, ne brez mačehe,« je odvrnila teta. »Ne. pripeljal mu bom pravo mamo,« je povzel oče. »Ali jo boš morda izkopal iz zemlje? Katerokoli boš privedel, vsaka bo za vedno osta- la le mačeha.« ga je zavrnila te- ta. Po pogrebu svoje žene se je Guthy odpeljal z dojenčkom v Budimpešto in ga pustil tam. Bil je vase zaprt človek in nihče si ga ni upal vprašati, kam je dal otroka v rejo. — Sest tednov po- zneje se je Guthy na novo poro- čil z mlado, lepo vdovo — Julijo ZpnTPl. Ljudje so šušljali: »Ne usmiljen, slab človek je ta Guthy. Sedaj šele vemo, zakaj se je ho- tel iznebiti otroka.« — Kmalu na- to, precej prekmalu, mu je druga žena porodila sina. Se ni dobro vstala iz otročje postelje, že je mo/. spet odpotoval s sinčkom v Budimpešto in se vrnil brez nje- ga. — Mlada mati, vsa obupana, je zahtevala in tarnala: »Vrni mi otroka! Kam si ga odnesel?« — Neizprosno in mirno ji je odgo- , voril: »Mali je dobro spravljen. Nekoč ga boš že dobila nazaj. Na I grobu svoje prve žene sem se za- I obljubil in to zaobljubo hočem I držati.« Zena je poizkusila vsa pota in i vsa sredstva, da bi pripravila mo- ! ža do izpovedi, ali zaman. Poseb- ; než, kakršen je bil. je vztrajal v svoji molčečnosti in zakon je bil na njegovi strani. Večkrat se je odpeljal, da je pogledal, kako je z otrokoma, ali svoji ženi ni hotel povedati kaj več kot to, da se mala dobro počutita. Tako je minilo pet let, ko je nekega dne Gunthy rekel svoji ženi: »Julija, sedaj pa kuhaj, pe- ci, cvri, pripravi imenitno pojedi- no! Jutri grem po otroka.« — Teh nekaj besed je izbrisalo vso bol in vse trpljenje pet neskončno dolgih let. Vendar, koliko sreče bi bilo moglo užiti njeno materin- sko srce ravno v teh letih, za ka- tero je mož opeharil njo in sebe! Ali bilo je vse pozabljeno, ko je naslednjega dne voz zavil na dvo- rišče in sta se iz kožuščkov iz- motala dva rdečelična fantka. Mati, vsa žareča od veselja in sreče, jima je hitela naproti in njen pogled je motreče premeril oba otroka, njuni postavi, njuna obraza. »Mama!« je kriknil prvi in ji planil okoli vratu. — »Ma- ma!« je zaklical drugi in jo smeje objel. — Katerega poljub je bil slajši? Ne bi mogla povedati. — Laci in Taci sta bila enako veli- ka. njune poteze obraza so kazale očitno podobnost z očetom; oba sta bila videti enako razvita. »Kateri je moj sin?« je Julija nestrpno vprašala svojega moža. ' »Povej mi vendar!« — Guthy je samo zmajal z glavo in rekel: »Ali nisem oba otroka zato skri- vaj odpeljal in ju dal v tujino v rejo, da ti ne bi mogla vedeti, ka- teri je tvoj sin in da boš torej obema morala izkazovati enako ljubezen? Ko bosta dečka stara 20 let, boš izvedela.« Zeni ni kazalo drugega, kot da posveti obema otrokoma enako skrb in ljubezen. Vendar, materi- no srce se ni hotelo umiriti. Za- htevalo je svojo pravico, poizve- dovalo, zasledovalo in opazovalo mala noč in dan. Postavila je en- krat enega, drugič drugega pred ogledalo in primerjala njune po- leže E svojimi. Včasih se ji je zdelo, da jo neka kretnja, beseda, neka značilna lastnost enega po- sebno prevzame. »Ta tu mora bi- ti moj sin,« je pri tem rekla na tihem; ali, žal, enkrat je bil La- ci, drugič spet Taci. Mlada fantiča sta medtem dora- ščala. Oba sta bila ljubka in mič- na. Ko je oče nekega dne zbolel, je hotela Julija to izkoristiti v svoje namene in moža z nepre- stanim moledovanjem utruditi. »Pokaži mi mojega sina, bodi do- ber z menoj! Prisegam ti, da bom tudi potem negovala oba z enako ljubeznijo.« — V tem trenutku je stopil v sobo Taci. »Ta je tvoj sin,« je slabotno zašepetal oče. — »Končno!« je vzkliknila Julija, — In že pri kosilu je dobil Taci lep- še jabolko in zvečer mu je nož v materini roki odrezal večji kos pogače. — Ko sta v vrtni hišici pri igranju z žogo razbila šipo, je mati vneto trdila, da je to mogel storiti samo Laci. In šlo je tako dalje. Vsak dan je Guthy mogel zaznati na svoji ženi novo potezo mačehovskega srca. — »Preizkuš- njo si slabo prestala,« je očitajo- če rekel mož svoji ženi. »Takrat, ko sem bil bolan, sem se odločil, da ti bom za tvojega sina označil onega, ki bo po oni tvoji zahtevi prvi stopil v sobo.« — »Ti si strašen človek!« je zavpila že- na, vsa besna. »Ti si me preva- rll!« — »Mogoče,« je odvrnil mož. »Ali Iz tebe je postala mačeha. Od onega dne daješ očitno pred- nost Taciju.« Od tedaj Julija ni upala nikdar več izpraševati moža po svojem sinu. Bilo bi tudi povsem zaman. — Ko so na dvorišču lipe osipale svoje uvelo listje, sta oba dečka odšla v mesto v Solo in ko so se lipe spet bujno košatile v listju in cvetju, sta se vrnila domov. — Prišlo pa je nekoč poletje, ko fantov ni bilo domov. Naravnost iz šole sta odšla tja, kjer se raz- vcetajo rdeče rože, krvavordeče rože ... V vojni je padel eden obeh bra- tov, vrnil se je samo Laci. — Ma- ti se je počasi umirila. Morda je bil ravno Laci njen pravi sin. Ali včasih jo je spet mučila mi- sel: kaj pa, če je bil morda le oni drugi? Nekega dne je oče svečano sto- pil v sobo svoje žene in rekel: »Julija, danes je 20. rojstni dan mojega drugega sina. Sedaj boš končno izvedela, kdo je tvoj sin.« — Zena je skočila pokonci in mo- žu z roko zamašila usta. »Tiho, nobene besede več! Nočem vede- ti tega, nikdar nočem vedeti. Ljubim Ladja, ljubim ga kot svo- jega lastnega sina, pa če je moje meso ali kri ali ne. Prosim, pu- sti mi mojega fanta!« Bilo je prav, da je Julija imela dva sina. Tako ji je ostal vsaj eden, In ona je mogla biti tudi vnaprej zadovoljna in srečna ma- ti. Prevedla M. G. PTUJ. 25. SEPTEMBRA 19S2 TEDNIK STRAN 5 Zaradi pretepa na igrišču igrišče zaprto za dva meseca Kljub burnimi razpravam na športnem polju je bilo dokonč- no določeno, da se zaradi ne- redov na domačem igrišču ka- znuje nogometni klub Drava s prepovedjo igranja na igrišču za dva meseca. Prav tako bodo najstrožje kaznovani aktivni igrailci, ki so se pretepali, in gledalci, ki so pričeli z inci- dentom. DRAVA : KOVINAR (Maribor) 1:2 (0:0) V nedeljo je bila v Mariboru odigrana prvenstvena nogomet- na teikma med Dravo iz Ptuja in domačim Kovinarjem, ki je v lanskem letu izpadel iz prve slovenske lige. Domačini so na- stopili v zelo osilabljeni postavi in so kljub temu prikazali zelo lep nogomet. Kljub temu da so igrali na vročih tleh v Mari- boru, je bila igra v premoči Drave, vendar novinci niso znali zrelih priliik izkoristiti in šele nekaj minut pred koncem je usipelo Kovinarju po zaslugi obrambe gostov doseči zmago- nosni gol. V predtekmi so pionirji Dra- ve prav tako klonili proti pio- nirjem Kovinarja z rezultatom 1:0 (0:0). Mladinci Drave so gostovali v Slovenski Bistrici in prema- gali igralce Sloven'ske Bifitrice z visokim rezultatom 4:0 (2:0). Mali nogomet v Kungoti Mladinski aktiv Kungote je pri- redil prejšnjo nedeljo turnir v malem nogometu. Sodelovali so rnladinci iz Prepolj, Hajdine, Zla- toličja in prireditelj Kungota. Po zanimivih borbah, ki si jih je ogledalo veliko število gledavcev, je v prvi polfinalni tekmi Kungo- ta premagala Prepolje s 3:2 (0:2). Hajdina pe Zlatoličje s 4:3 (2:1). Tesni rezultati v polfinalu kaže- jo, da so bila moštva zelo izena- čena. Po burnem bodrenju doma- činov je nato Kungota v finalu premagala favHDrita Hajdino s 7:2 (2:2) in si pridobila lepo na.grado prireditelja. ROKOMET Odlična igra v Mariboru Drava-MTT-Livarna (Maribor) 12:13 (7:7) V derby tekmi okrajne, roko- metne lige, je Drava klonila s tesnim rezultatom proti domačemu MTT. Igra obeh moštev je bila na visoki tehnični ravni in izredno razburljiva. V četrti minuti je Drava preko krila prva dosegla uspeh, nakar se je igra nekoliko umirila. V 15. minuti je Drava imela izredno smolo. Pri rezultatu 5:3 je zastreljala dve najstrožji kazni. To je domačinom povrnilo že skoraj izgubljeno moralo, tako da so se umirili in dosegli rezultat 6:5. Prvi polčas se je končal za domačine uspešno s 7:7. V tem de- lu igre je vratnica kar 5-krat pre- prečila žogi pot v mrežo maribor- skega vratarja. V drugem polčasu se je razvil enakovreden in dramatičen boj. V zadnjih minutah je igrala Drava na vse ali nič, vendar jim ni uspe- lo doseči več kot časten poraz. Pri zmagovavcih sta bjla naj- boljša Klajnšek in Frangež, pri poražencih so igrali vsi dobro, zlasti pa se je z odlično igro v coni izkazal Perger. Postava Drave: Rakuš, Safran- ko, Hojker, Ročak (4), Perger ^2), Zemljič (1), Zlender (5) in Stra- žek. , Drava je naknadno vložila pro- pravilnosti. Igralcu Drave Zlendru test, ker so v zapisniku bi^e ne- je bil naknadno prečrtan gol, tako da je bil pravilen rezultat 13:13. Sodil je Brumen iz Maribora. MTT-Drava (mladinci) 17:29 (6:10) v predtekmi so mladinci ponov- no zabeležili visoko zmago. Med- te ko je bila v prvem pol- času igra dveh enakovrednih na- sprotnikov, so v drugem polčasu mladinci Drave nasprotnika popol- nonja pregazili. Najboljši igralec tekme je bil mladi Križe, ki je dosegel 13 efektnih golov. Drugi strelci so bili Belšak fl, Oman 3, Vnuk in Koren po 2. Sodil je Ogner iz Maribora, slabo. STRELSTVO v nadaljevanju občinskega je- senskega tekmovanja se je v ne- deljo, 23. t. m. na ptujskem stre- lišču pomerilo z MK (malokali- brsko) pužko 12 petčlanskih ekip za prehodni pokal, ki ga je od lani branila ekipa Železničarja. Vreme je bilo strelcem naklonje- ^no in tekmovanje je potekalo, zlasti med favoriti, v napetem vzdušju, dokler niso zaključni streli odločili zmagovalca. Rezultati ekip: (nepopolna ekipa) Najboljši posamezniki: !■ Pul- ko (Tur.) 117, 2. Kunstek 117, 3. Cetl (oba Zel.) 117, 4. Levanič (Kid.) 113, 5. Vrtič (Zel.) 112 kro- gov itd. Od članic, ki so streljale samo z ležečega položaja, so bile naboljše: Levanič Krista, Kram- berger Olga in Gajčič Ida (vse Kidričevo). Doseženi rezultati so mnogo boljša od lanskih in potrjujejo dvig kvalitete naših strelcev s tem orožjem. Na zaključnem tekmovanju z vcja.ško puško, ki bo 21. oktobra t. 1-, ima pravico nastopiti prvih 5 ekip. V nedeljo, 7. oktobra 1.1. pred- poldan, bo na ptujskem strelišču tradiciopalni troboj z MK pu.ško moških in ženskih ekip med re- prezentancami Ptuja, Maribora in Varaždina. Ljubitelji strel- skega športa pridite v čim več- jem številu na strelišče, kjer bo- ste imeli priliko videti nekatere vrhunske strelce iz Slovenije in Hrvatske. K. A. Občinsko strelsko tekmo< vanje v Ormožu 23. septembra je bilo v mestni grabi v Ormožu občinsko strelsko tekmovanje, katerega se je ude- ležilo 7 popolnih in ena nepopol- na strelska družina iz območja ormoške občine. Iz vsake druži- ne so bile po tri ekipe. Prvo eki- pno So sestavljali odrasli s po 5 članov in so tekmovali z maloka- libersko puško. Drugo štiri član- sko ekipo z zračno puško so se- stavljali mladinci. Tretja tričlan- ska ekipa žensk je tudi nastopala z zračno puško. Doseženi krogi vseh ekip so bili vračunani v plasman družine. Največ krogov je dosegla strelska družina Pod- gorci (1.728 krogov) in s tem za- sedla prvo mesto. Strelska druži- na Središče je dosegla 1.682 kro- gov; Kovinar pa 1.481 krogov.. Ostale družine so zasedle nižja mesta. Kvaliteta se sama hvali Ob obisku v ormoški klavnici I sem zastavil Martinu Franku, no-| vemu upravniku, nekaj vprašanj: POTROŠNIKI MENIJO, DA STEI KVALITETO MESNIH IZDELKOVj VIDNO IZBOLJŠALI. HIGIENA JEl V KLAVNICI IN MESNICI MOČNO NAPREDOVALA. ALI JE S TEM' ŽE STORJENO VSE? Res je, da smo pred kratkim slišali pogoste pritožbe potrošni- kov glede kakovosti mesa in mes- nih izdelkov, zaradi neprimerne higiene in postrežbe ter pokvar- jenih mesnih izdelkov. Pritožbe So bile v mnogih primerih upra- vičene in potrebne. Vse te nepo- trebne hibe v obratih lahko pri- pisujemo kolektivu, predvsem od- govornim vodilnim uslužbencem, ki so vse to dopuščali. Prav zato in zaradi neznanja je prišlo v klavnici večkrat do gospodarske škode. S tem, da dobavljamo v klavni- co kvalitetno živino in smo po- novno poučili tudi strokovni kader je rekel tov. Frank, lahko izdelu- jemo kakovostne mesne izdelke. Potrošnikom so izdelki zelo všeč, pri naših stalnih odjemavcih na veliko pa je povpraševanje po polizdelkih vedno večje. Higiena v klavnici je na višku. EYav zato vabimo potrošnike, goste in turi- ste, da si skupinsko ogledajo pro- store dn proizvodnjo. Njihove pri- pombe bomo upoštevali in storili vse, da bi izboljšali proizvodnjo in zadovoljili potrošnike OBSTOJEČA MESNICA V OR- MOZU, POSEBNO OB SOBOTAH, NE ZADOŠČA POTREBAM. ALI BI NE KAZALO ODPRETI ŠE DRUGE MESNICE, PRI VELIKI NEDELJI PA UVESTI PRODAJAL- NO MESA? Praksa v Ormožu je pokazala, da bo zaradi povečane potrošnje nujno čimprej uvesti v obstoječi mesnici non-stop od 7. do 17. ure in povečati delikatesni izbor. S kadrovsko spremembo smo do- bili sposoben kader, ki je dolžan skrbeti za solidno postrežbo, iz- biro in dostavo blaga p>otrošni- kom. Za olajšavo nakupa pa bomo prve dni prihodnjega meseca že verjetno odprli drugo mesnico, ki l>o odprta samo ob sobotah. Tudi mesnica v Ljubljani z 10-milijon- skim mesečnim prometom in z 1-milijonskim v Nedelišču, bosta odprti čimprej. Povprečno 60®/o celotne prodaje je na veliko in samo 20«/o svežega mesa in 20®/o mesnih izdelkov prodamo v last- nih mesnicah. Kljub temu, da z mesom in mesnimi izdelki zala- gamo Miklavž in Središče, kaže odpreti še prodajalno tudi v Ivanjkovcih. Tudi pri Veliki Ne- delji bomo odprli mesnico. KAKO JE S CENAMI MESA IN MESNIH IZDELKOV? ^ Cene so v primerjavi s cenami istokakovostnih mesnih izdelkov in mesa iz sosednjih krajev mno- go nižje, kar vsekakor vpliva na potrošnike in pdjemavce na veli- ko. Na primer sveže kosti so v naši mesnici po 30 din kg, dru- god od 80 do 100 din kg, svinj- ske ledvice 200 din kg, v Ljublja- ni pa 400 din kg srce je cenejše za 150 din po kg. Ugotovljeno je tudi, da imamo najnižje cene mesa in mesnih izdelkov izmed vseh mesnic v Sloveniji. Odpad- ke iz klavnice pa ptxDdajamo po znižani ceni, to je po 30 din kg. KATERE TEŽAVE GLEDE KA- DRA IN PROIZVODNJE NASTO- PAJO V OBRATU? O posebnih kadrovskih težavah ne morem govoriti, ampak bilo bi prav, če bi posvetili našim sode- lavcem več političnih predavanj in preko sindikata ter SZDL ljudi usposobili predvsem za kvalifici- rane delavce, da bodo lažje razu- meli našo družbeno stvarnost, kajti samo takrat bodo lahko spo- sobni in dobri upravljavci. S strokovne strani pa smo jim dolž- ni s seminarji in strokovnimi pre- davanji njihovo znanje dopolniti, posebno glede razširitve proiz- vodnje. Kolektiv klavnice je resno za- interesiran za pridobitev vsaj 20 arov površine. Ta prostor bi upo- rabljali za razkladanje živine in za gradnjo betoniranih jam za kompost. Posebno primanjkuje še skladišče sa suho-mesnate in pre- kajene izdelke, kot sama sušilni- ca. Uprava zadruge je za premo- stitev težav pokazala vse razume- vanje in upamo, da bo tudi ObLO priskočil na pomoč. Posebno te- žavo pa še predstavlja manjša povprečna klavnost, kakor je do- ločena (75 odst.). V poletnih dnefc je klavnost samo 60 odst. Prav bi bilo iskati krivdo za manj kvali- tetno meso tudi pri proizvajavcih, je ob koncu dejal tov. Frank. D. R. Obvestilo Avto-moto društvo Ptuj obvešča svoje člane, da ima na razpolago var- nostne trikotnike po zni- žani ceni. Informadie pri Avto-moto društvu Ptuj. MOPEDISTI! Po L okto- bru 1962 bo preverjanje znanja prometnih pred- pisov za mopediste na osnovi testnih pol. Izpiti bodo vsak pone- deljek, in sicer: vpis od 14. do 15. ure, testiranje ob 15. uri. Zaradi priprave mate- riala izpitov 1. oktobra 1962 ne bo. Pričetek izpitov na os- novi testiranja bo dne 8. oktobra 1962. Avto-moto društvo Ptuj Hotel „POETOVIO'' Ptuj ima odprt bife dnevno od 5. ure zjutraj do 23. ure zvečer in ima na razpolago za goste ob vsakem času: # kisle juhe, vampe, golaž in druge tople ter mrzle jestvine. Priporoča se kolektiv OSEBNA KRONIKA Rojstva, poroke in smrti na območju matičnega urada Ptuj Rodile so: Srša Julijana, Sre- dišče 40 — Darinko; Stevanovič. Matilda, Linhartova 36, Ljub- ljana — Božidara; Vidovič Ju- stina, Vareja 55 — Branka; Pe- tek Martina, Mlinska 11 — deč- ka; Fridl Kristina. Zg. Hajdina 50 —' deklico; Šmigoc Matilda, Vel. Vamica 20 — Janeza; Lah Marijana, Prešernova 16 — de- klico; Kneževič Zvonka, Mihoiv- ci 160, Ormož — Tatjano; Zde- šar Marija, Gra,dišče 17 — Iva- na; Petek Rozina. Bresnica 49, Ormož — deklico; Brumec Amalija, Ulica Lizike Jamarje- ve 6, ^^aribor — deklico; Do- lamič Magdalena, Ljutomer, Ivana Kaučiča 14 — Sonjo; Pod- goršek Marija, Apače 65 — Vla- da; Kutnjak Jožefa, Križanče 57, Varaždin — Zdenka; Janže- kovič Marjeta, Gajevci 18 — F^ranca; Čižič Jožefa, Vratno 148, Varaždin — Liljano; Pettrič Terezija. Svetinci 37 — Milana;! Pukšič .Marija, Spuhlja 103 — j deklico: Gašparič Ljerka. Trg Matije Gubca 21, Varaždin — | Jaeminko; Veršič Bogomira. I Krčevina 13^ — dečka; Gabro- vec Ivana, Kozminci 5 — detkli- co; Mileč Bernarda, Nadkrižor- Ijani 24 — Zeljka; Majcen Ce- cilija, Vel. Nedelja 8 — Marja- na; Cafuta Rozalija, Vičavska pot 20 — EKdrting<, gostilniške stole, mizo in ku- hinjski omarici. Naslov v upravi. HIŠO z gospodarskim poslop- jem in 1,40 ha zemlje v Ki- carju 119 prodam. Horvat, Ki- car 119. PROD.AM novo 48-ba&tio har- moniko. Vprašajte KZ Ptuj. Novo športno MOŠKO KOLO pro- dam zaradi odhoda k vojakom. Vprašajte v Ptuju, Med vrti 2. PREŠPAN 6,60 X 0,51 X 0,52 me- tra in VRETENO prodam. Na- slov v upravi. KUHINJSKO OPREMO PRODAM. Vičavska pot 8. Enostanovanjsko vseljivo hišo z gospodarskim poslopjem in ne- kaj zemlje v predmestju Mari- bora prodam. Auer. Dogoše, Ga- silska ulica 2 pri Mariboru. PREKLIC Preklicujem, kar sem govoril o Kozenburger ju Tinetu iz Ptuja, Za- grebška cesta. Janez Cafuta, Ptuj. PREKLIC Podpisani Vidovič Anton, po- sestnik. Gruškovje 42, preklicu- jem in obžalujem žaljivke, ki sem jih Izrekel o Vuzem Magdaleni, posestnicl, Zetale, ter se ji za- hvaljujem, da je odstopila od ka- zenskega pregona. Ptuj, 21. 9. 1962. Vidovič Anton PREKLIC Antonija Iljevec, Pobrežje štev. 43, preklicujem in obžalujem ža- ljivke, izrečene Nikolaju Gabro- vcu, Pobrežje 46. ter se zahvalju- jem. da je odstopil od kazenske- ga pregona. Mestni kino Ptuj predvaja 29. in 30. septembra ita- lijanski barvni cinemascope film »SIN RDEČEGA GUSARJA«. Kino »Ruda Sever« Gori- šnica predvaja 29. in 30. septembra nemški film »NEDOKONČANA POVEST«. Kino Zavri' predvaja 30. septembra ameriški film »KOVINASTA ZVEZDA«. Kino Tomaž pri Ormožu predvaja 30. septembra nemški fihn »DEVET ŽIVLJENJ«. Dopisujte v TEDN1K aluminij iz kidričevega šE vedno na vrhu tabele Ponovna zmapa Aluminija. na domačem terenu v nedeljo je gostovala v Ki- dričevem nogometna ekipa Rad- gone, ki je bila poražena z vi- sokim rezultatom 5:0 (2:0). S'to obilno zmago se je moštvo Alu- minija zopet krepko utrdilo na vrhu tabele. p a Iz programa RTV Ljubljana NEDELJA, 30. SEPTEMBRA «.00—8.00 Vedre in poskotne za ne- deljsko jutro — vmes ob 6.05—6.10 Poročila in dnevni Koledar. 6.30—6.35 NaimtkI za turiste. 7.00—7.15 Napoved časa, poročila, pregled tiska in objava dnevnega sporeda. 7.30—7.35 Radijski koledar in prireditve dneva. 8.00 Mla- dinska radijska igra. 8.35 Mladi umet- niki za naš spored. 8.50 Glasbeni inter- mezzo. 9.00 Poročila. 9.05 Z zabavno glasbo v novi teden. 9.47 »Uspavanka matere partizanke« in drugo skladatelja Nikole Hercigonje. 10.00 Se pomnite, to- variši . .. 10.30 Promenadui koncert sim- foničnega orkestra RTV Ljubljana. 11.30 Milenko Sober: Mednarodni festival štu- dentskih gledališč. 11.50 Zabavni orkester RTV Ljubljana. 12.00 Poročila. 12.05 Na- ši poslušavci čestitajo in pozdravljajo — I. 13.00 Kapoved časa. poročila, vremen- ska napoved in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila tn zabavna glasba. 13.30 Za našo vas. 14.00 Ljubljanski oktet poje pesmi Lovra Hafnarja. 14.15 poslušavci čestitajo in pozdravljajo — H. 15.00 NaT>oved časa, poročila in vremenska na- poved. 15.15 Ob zvokih zaba\Tie glasbe 15.30 Vloge Zinke Kune. 16.00 Humore- ska tega tedna. 16.20 Melodije za nedelj- sko popoldne. 17.00 Poročila. 17.05 Sportn« nedelia. 19.00 Obvestila. 19.0? Glasbene razglednice. 19.30 Radijski dnev nik. 20.00 Vaša pesem — vaša melodija 20 50 Športna poročila. 21.00 Colin Hors ley. pianist, in Jussi Bjbrling. pevec, jam- dita za uro dobre zabave. 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pre- gled sporeda za naslednji dan. 22.15 Za- bavni ansambli RT\ Ljubljana. 23.00 Po- ročila. 23.05 Zaplešimo v novi teden. 24.00 Zadnja poročila in zaključek od- daje. PONEDELJEK. 1. OKTOBRA 5.00—8.00 Dobro jutrol (pisan glas- beni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Po- ročila in dnevni koledar. 6.00—6.10 Na- poved časa, poročila, pregled tiska, vre- menska napoved in obvestila. 7.00—7.15 Napoved časa, poročila, vremenska napo- ved in radijski koledar, 8.00 Poročila. 11.00 Sprehod po Ljubljani. 11.26 Z za- bavno glasbo vam želimo dober tek. 12.00 Poročila. 12.05 Domače popevke Boruta Lesjaka. 12.15 Kmetijski nasveti. 12.25 Melodije ob 12.25. 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved, prireditve dneva in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Pisan izbor iz Chopina. 14.05 Glasbeni omni- btts. 14.35 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljalo. 17.05 Arija skozi stoletja. 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu. 18.10 Orglice igra Andrej Blumau- er. 18.25 Prvi večerni ples. 18 45 Novo v znanosti. 19.00 Obvestila. 19.05 Glas- bene razglednice. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Iz doline v planine. 20 45 Kultur na kronika 2100 Razgledi po sodobni glasbeni literaturi. 22 00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan 22.15 S po- pevkami po svetu. TOREK. 2. OKTOBRA 5.00—8.00 Dobro jutrol (pisan glas- beni spored) — vmes ob ; 05—5.10 Po- ročila in dnevni koledar, 6.00—6.10 Na- poved časa, poročila, pregled tiska, vre- menska napoved in obvestila. 7.00—7.15 Napoved časa, poročila, vremenska napo- poved in radijski koledar. 8.00 Poročila. 11.00 Sprehod po jugoslovanski litera- turi solistične glasbe. 11.26 Tisoč pisa- nih taktov. 12.00 Poročila. 12.05 Slo- venske narodne poje Marija Gazvoda. 12.15 Kmetijski nasveti. 12.25 Melodije ob 12.25. 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved, prireditve dneva in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Priljubljene operne melodije. 14.05 Radijska šola za višjo stopiio — Alcjz Gradnik. 14.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov. 17.00 Poročila. 17.05 Iz nemške glas- bene romantike. 18.00 Poročila — aktu- alnosti doma in v svetu 18.10 Zabavni orkester Raphaele. 18.25 Kfali klub lju- biteljev popevk 18.45 S knjižnega trga. 19.00 Obvestila. 19 05 Glasbene razgled- nice. 19.30 Radijski dnevmk. 20.00 Alojz Srebotnjak: Glasba za godala 20.15 Plesni orkester RTV Ljubljana. 20.30 Ra- dijska igra. 21.43 Portret v miniaturi — Rafko Irgolič. 22.00 Napoved časa. poročila vremenska napoved in pregled sporeda za naslednic dan SREDA 3.0KT0BR.^ o.OO—8.00 Dobro jutro: u>isan glas beni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Po- ročila in dnevni koledar. 6.00—6.10 Na- poved časa, poročila, pregled tiska, vre- menska napoved in obvestila. 7.00—7,15 Napoved časa, poročila, vremenska na- poved in radijski koledar. 8.00 Poročila. 11.00 »Po jezeru bliz Triglava«. 11,15 Človek in zdravje. 11.25 Operne uver- ture. 12.00 Poročila. 12.05 Deset minut s Triom Avsenik. 12.15 Kmetijski na- sveti. 12.25 Melodije ob 12.25. 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska na- poved, prireditve dneva in objava dnev- nega sporeda. 13.15 Obvestila in zabav- na glasba. 13.30 Uvertura, concertino in suita. 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo. 17.00 Poročila. 17.05 Šoferjem na pot. 17.50 Intermezo s hammond or- glami. 18.00 Poročila — aktualnosti do- ma in v svetu. 18.10 Iz zgodnjega Beethovnovega ustvarjanja. 18.45 Ljudski parlament, 19.00 Obvestila. 19.05 Glas- bene razglednice. 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Pojoči mozaik. 21.00 Gian Carlo Menotti: Medium. opera v dveh deja- njih. ČETRTEK, 4. OKTOBRA 5.90—8.00 Dobro jutro' (pisan glasbe- ni spored) — vm^s ob 5.05—5.10 Po- ročila '.n dnevni koledar 6 00—6.10 Na- poved časa. poročila, pregled tiska, vre- menska napo^-ed m obvestila 7 00—7.15 Napoved časa. poročila. \T?menska napo- ved >n raditski koledar s.oo Poročila 11.OC Srečanje z Belo Bartokom. 11.35 S popevkami po Evropi. 12.00 Poročila. 12,05 Nehama Haendel poje izraelske na- rodne pesmi. 12.15 Kmetijski nasveti, 12,25 Melodije ob 12.25. 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved, pri- reditve dneva in objava dnevnega spore- da. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Antonin Dvofak v svoji ameriški dobi. 14.01 Andante con raoto e poco rubato. 14.05 Glasbeni omnibus. 14.35 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo. 17.00 Poročila. 17.05 Koncert po željah poslušavcev. 18.00 Poročila — aktualno- sti doma in v svetu. 18.10 Petdeset mi- nut turizma in melodij. 19.00 Obvestila. 19.05 Glasbene razglednice. 19.30 Radij- ski dnevnik. 20.00 Četrtkov večer doma- čih pesmi in napevov. 20.45 Zasanjana trobenta. 21.00 Večer umetniške besede. 21.40 Toma Prošev; (Koncertantne impro- vizacije za violo in godala. 22.00 Napo- ved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. PETEK. 5. oktobra 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbe- ni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Po- ročila in dnevni koledar. 6.00—6.10 Na- poved časa. poročila, pregled tiska, vre- menska napoved in obvestila. 7.00—7.15 Napoved časa. poročila, vremenska napo- ved in radijski koledar. 8.00 Poročila. 11.00 Tn barve godalnih instrumentov v delih Lucijana Marije Skerjanca. 11.25 Petintrideset zabavnih minut. 12.00 Po- ročila. 12.05 Narodne poje kvintet Niko Stritof. 12.15 Kmetijski nasveti. 12.25 Melodije ob 12.25. 13 00 Napoved časa. noročila. vremenska napoved, prireditve dneva in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Od arije do anje U05 Radijska šola za nižin stonnio '7 00 Poročila 17 05 So listi tega tedna. 17.45 Plesni karnet 18.00 Poročila aktualnosti doma in v svetu. 18.10 Mozart in njegov Don luan. 18.45 Iz naših kolektivov. 19.00 Obve- stila. 19,05 Glasbene razglednice. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Pančo Vladige- rov: Improvizacija tn toccata za Simfo- nični orkester. 20.15 Tedenski zunanje- politični pregled. 20,30 Jugoslovanske narodne v koncertnih priredbah. 21.00 Zabavni orkester Arturo Somohano, 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.00 Napoved časa. poročila, vremenska napo- ved in pregled sporeda za naslednji dan. SOBOTA. 6. oktobra 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbe- ni spored) — vmes ob 5 05—5.10 Po- ročila in dnevni koledar. 6.00—6.10 Na- poved časa. poročila, pregled tiska, vre- menska napoved in obvestila. 6.30—6.40 Vapotki za turiste. 7.00—7 15 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in ra- dijski koledar 8.00 Poročila. 11.00 Wi!- helm Furtwangler dirigira odlomke iz Beethovnovega »Fidelia*. 11.25 Izberite si svojega pevca. 12.00 Poročila. 12.05 Kvintet Vilija Petriča. 12.15 Kmetiiski nasveti. 12.25 Melodije ob 12.25 13.00 Nanoved časa. poročila, vremenska napo- ved. prireditve dneva m objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glas- ba 13.30 Niz orkestralnih skladb z ori- entalno motiviko 14.05 Glasbeni omni- bus. 14.35 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo 17.00 Poročila 17 05 Gre- mo v kino 17 50 Akordeonist Charles Maenante. 18 00 Poročila — aktua'50sti doma m v svetu. 18.10 Krsto nd»k Suita za godala 18 30 Pet i>ooevk za net pevcev 18 45 Okno v svet 19 00 Obvestila 19 05 Glasbene razglednice (P.30 Radiiski dnevr-^k 20 00 »<>i>ctiia «2» 22 00 Varoved časa »oročila 'Te- menska tiannved in pregled sporeda za naslednji dan.