ANTON SKALA, Maribor: Program naše organizacije v bodočnosti. Nova pravila UJU. Minilo je že leto dni, ko jc pozval Glavni odbor UJU vse učiteljstvo v drža* vi, da razpravlja o osnovi in glavnih prin* cipih, po katerih naj se upravlja v bodoč= nosti naša organizacija. Učiteljska društva v Sloveniji so se tcmu pozivu odzvala in na podlagi sklepov teh društev je sestavil predsednik mariborskega učiteljskega dru= štva referat, ki ga je prečital na pokras jinski skupščini v Celju v juliju 1926 in v avgustu 1926 tudi na glavni skupščini v Beogradu. Na podlagi tega referata je bil v Beo* gradu storjen sklep: Izvršnemu odboru UJU v Beogradu se naroča, da takoj po glavni skupščini pozove vsa povcrjeništva, da na temelju od glavne skupščine sprejea tih osnovnih idej in principov sestavijo načrt za izmeno pravil, ki ga v določenem roku predlože glavnemu odboru. Posebna anketa, sestoječa iz zastopnikov vseh po» verjeništev, sestavi v določenem roku eno* ten predlog izpremenjenih pravil, ki naj se objavi in ga obravnavajo vsa poverjeni» štva na prihodnjih pokrajinskih skupšči^ nah in pride na dnevni red glavne skup^ ščine UJU 1927. Do danes so poverjeništva žc izdelala načrte glavnih pravil UJU in dne 29. aprila 1927 so zastopndki vseh poverjeništev na seji v Zagrebu sestavili enoten predlog iz= menjenih pravil. Zdaj čakamo. da bo ta enoten predlog za izmeno pravil natisnjen, nakar ga nošljejo poverjeništva svojim društvom v diskusijo in eventualno dopob nitev in ga stavijo na dnevni red svoje po^ krajinske skupščine. To pa v tem letu ne bo več mogoče. Nova pravila bomo sprejeli na glavni skup* ščini leta 1928. In to je prav, kajti vpraša; nje izmene pravil je za Udruženje življens ske važnosti in jih je treba vsestransko prerešetati pred sprejetjem. Istočasno, ko bodo sprejeta glavna pravila, pa bo treba izdelati tudi poslovnike za glavni odbor, poverjeništva in učiteljska društva. Zato je pravilno in tudi že nujno, da je letos glavni odbor pozval vsa društva in učitelj* stvo, da razpravlja o programu naše orgas nizacije v bodočnosti in izdelajo referate, od katerih najboljši pride v razpravo na letošnji glavni skupščini v Skoplju. Za strogo stanovsko in strokovno orien; tacijo učiteljskega stanu. Ko smo na lanski glavni skupščini v Beogradu razpravljali o izmeni pravil UJU, je prevladala ideja, da jc treba prekiniti z dosedanjo smerjo Udruženja, po kateri je bila stanovska politika pourejena politiki poedinih strank, kar je moralo privesti do nesporazumljenja in nezaupanja v vrstah učiteljstva in do izpodkopavanja tal Udru« ženju kot rcprezcntantu vsega učiteljstva. Storjen je bil soglasen in mnogo odobra* vani sklep, da bodi Udruženje le strokov; na organizacija; to je: Jugoslovensko učiteljstvo razpravljaj na svojih zborovanjih in akupščinah le o stanovski politiki in se izogiblji vsake razprave o vprašanjih iz dnevne politike strank, ki bi, če tudi so večkrat važna, radi nccnotnosti nazorov v učiteljskih vrstah, m(»-ala privesti do na* petosti med pristaši istega stanu. Odmev nove orientacije po celi državi. To dvoje: izogibati se na zborovanjih in skupščinah razprav o vprašanjih iz dnev= ne politike in boniti se le za ugled dn pra« vice integralnega učiteljskega stanu, je po= stavilo že v tem letu Udruženje na trdnejši temelj. Novo življenje je vstalo v učitelj* skih društvih, razgibale so se učiteljske vrste in pričelo se je debatirati o novi smeri UJU, o samo strokovnem reševanju stanovskih vprašanj. Ideja strokovnega udruženja jugoslovenskega učiteljstva piri= nešena iz Slovenije v naše središče Beo« grad, se je od tu razširila po Srbiji, Hrvat* ski, Vojvociini, Bosni, Dalmaciji in Črni gori. Učiteljstvo, ki dosedaj še ni bilo or« ganizirano v Udruženju, je v Sloveniji že vstopilo, na Hrvatskem pa se vrše pripra* ve za vstop vsega hrvatskega učiteljstva v UJU. Ujedinjenje vsega srbskega, hrvats skega in slovenskega učiteljstva v enotno strokovno organizacijo bo gotovo eden naj» večjih dogodkov v zgodovini jugosloven* skega učiteljstva in ako gledamo že tudi v bodočnost. krepak korak do največjega danes še idealnega dogodka, do Udruženja vsega jugoslovenskega učiteljstva: srbske= ga, hrvatskega, slovenskega in bolgarskega. Delovni program in cilj nove smeri stanovs ske politike. Z novo smerjo v stanovski politiki pa je nujno potrebno, da izdelamo delovni program, po katerem se bomo približali cu lju, ki ga hoče doseči naša strokovna or« ganizacija. Kateri pa je cilj strokovne organizacije učiteljstva? Cilj je trojen: 1. Udruženje hoče biti priljubljena in uvaževana strokovna organizacija vsega jugoslovenskega učiteljstva. 2. Udruženje hoče biti kot predstavnik vsega osnovnošolskega učiteljstva odločilen faktor v šolstvu in 3. Udruženje hoče biti voditelj kulturs nega in socialnega pokreta med narodom. To je troedini cilj Udruženja, ki ga hoče doseči. In, da ga bo doseglo, si mora izdelati troedini program dela. Razgovorimo se, kakšen naj bo delov-ni program Udruženja z o^irom na tro« edini cilj, ne da bi hoteli že zdaj določiti delovni program Glavnega odborai, pover= jeništev in okrajnih učiteljakih društev. To se bo zgodilo pozneje po diskusijah o de= lovnem programu v vseh učiteljskih dru« ¦štvih, poverjeništvih in Izvršnem odboru UJU. Za zdaj je potrebno le naglasiti, da pričakuje učiteljstvo od svojih vodstev mnogo iniciative, ispretnosti, uvidevnosti, razumevanja in širokogrudnosti v svojem delokrogu. Skupen bodi cilj, skupno delo, skupni uspehi, a tudi skupne žrtve, pot, ki vodi do skupnega cilja pa bodi preračunjena in prilagodena Večkrat posebnim raztneram posameznih edinic učdteljske organizacije. Napačno bi bilo sestaviti delovni program in ga vsiliti vsem učiteljskim edinicam Udruženja, kajti marsikaj se bo dalo v Sloveniji že doseči, kar še ne bo mogoče v Južni Srbiji in tudi v Bosni se prllike razlikujejo od vojvodinskih itd. Kljub des loma različnim potem do cilja pa bo treba povsod vzbujati zanimanje za skupne cilje in navajati na skupno delo, ker to je po* goj, ako hoče Udruženje doseči skupne uspehe. Torišče učiteljevega dela je stanovska organizacija, šola in prosvetna društva; materijal, ki ga oblikuje, je: učitclj sam: njegova oseba, mladina in narod; orodje, s katerim dela, pa je učiteljev razum in njegovo srce. Vsak delavec, ročni in du= ševni, mora poznati svojo dclavnico, snov, ki jo oblikuje in orodje, s katerim obli; kuje. Mora pa tudi znati uživeti se v delo in strniti se z njim v enoto. Izdelek priča o stvariteljevi genialrtosti in njegovi tvorni sili, poznavanju snovi dn kakovosti orodja. Kako je s to stvarjo v naših vrstah? Ako bi mi učitelji priredili razstavo svojih dosedanjih uspehov v organizaciji, šoli in med narodom, bi nam nepristran= ski žirij priznal mnogo plusov pa tudi mnogo minusov. Ne bomo vodili debate, česa je več. Pojdimo rajši v svoje delav« nice in ustvarjajmo tako dolgo, da bodo plusi popolnoma zabrisali minuse. Stanovska organizacija. Nova smer, da bodi Udruženje le enot* na strokovno organizacija vsega osnovno* šolskega učiteljstva ne glede na njegovo izvenstanovsko opredelitev, nujno zahteva več stanovskega intenzivnega dela, zanima= nja, borbenosti vseh in posameznih članov stanovskih edinic. Brez poglobitve posa= meznikov v stanovska vprašanja. brez pos znanja skupnega smotra, je vsako organi: zacijsko delo otežkočeno, če ni celo nemo= goče. Le ono vodstvo organizacije, ki se raore sklicevati na stanovsko zavednost in iniegralnost članstva, dosega uspehe, ki so v korist in ponos stanu in posamezniku. Politično strankarstvo in naš stan. Dokler se je opirala naša organizacija ob ramena tega ali onega politika, ni bilo neobhodno potrebno, da bi se vse alanstvo borilo za uspehe, zadostovala je pripravlje* nost neke skupine učiteljstva pomagati svojcmu protektorju*politiku v borbi za intercse njegove organizacije in po kom= penzaciji so se dosegli uspehi, ki seveda niso bili v ikorist samo oni skupini, ampak vsemu stanu, včasih pa le poedincu. Dosih* dob je bilo tudi razumljivo, da smo za svojc voditelje izbirali može tovariše, ki niso bili lu odilični šolniki, ampak tudi ugledni in vplivni politični delavci. To je bilo tudi neobhodno potrebno, saj nismo mislili na integralno stanovsko organizacijo, drugače bi ne mogli v onih razmerah doseči ničesar. Ali kakor ima vsaka stvar svojo dobro in slabo stran, tako je nujno sledilo, da so učiteljske organizacije radi svoje poilitične grupacije obenem s političnimi grupami rastle in padale, kar jc privedlo v učitelj* skih vrstah do zavisti, mržnje, sovraštva, preganjanja in celo do ovaduštva in ustva* rilo tako žalostne razmere v našem stanu, da bi po tej poti ne mogle ostati brez vplis va na šolo, to osnovo in središčc narodne prosvete. Razumljivo je, da so žalostne razmerc poslednjih let, ki so nam še vsem v spo* minu in 'ki se še niso popolnoma izboljšale, privedle do razmišljanja, ali naj bo tako važen, številen in vpliven stan res le orodje in avantgarda političnih skupin, ki se mu da neka odškodnina z delno ugoditvijo zahtev, ali najvnetejšim tovarišem politič* nim borcem morda celo mesečna denarna nagrada »po prcvidnostd«. Tako ni mog/lo več iti dalje. Pa ne lc radi razvratnih stra* sti, ampak tudi radi razvratnih razmer, ki so jih vojne in povojne razmere in stran* karske strasti ustvardle v vsem našem jav* nero življenju. (Konec prihodnjič.)