i—=H	fjTA« NARODA	F^F7!
J Izhaja vsak dan izvzemsi nedelj in J	VJ XJi. l^kJ JL 1 XXXwV^X/jlX	1 Issued every day except Sundays +
praznikov. J*	g and Holidays. £
list slovenskih delavcev v Ameriki.	|	|
rXLZTOV niaill: tit? OOmTLAJTDT.	Intered as Seeend-Olaes Matter. September 11, lfOS, aft tka Part Otic« a* Viv York, V. vnder tka Act af Oaa«M af Mmfl 8, 187*	VXLKFON HMAMXM: 4117 NlTUXM
i	1 1"" - --1- -_
NO 181. — ŠTEV. 184.	NEW YORK, MONDAY, AUGUST 8, 1910. — PONEDELJEK, 8. VEL. TRAVNA, 1910.	TtLWin mwm — LTTWTT -. i
I Ministerski predsednik I Canalejas zmaguje.
—o—
I
I Danes nameravana klerikalna demon-
I stracija izostane.
o
I SAN SEBASTIAN KLJUB ODPOVEDI DEMONSTRACIJE POLN
VOJAŠTVA,
—o—
I Odpoved demonstracije je sledila
burni seji katoliškega odbora.
--o--
San Sebastian, (i. avjr. — Me*to je j I polno vojakov. t'eli dan dohajale so i I skupine kmetov, ktere so vodili da-j I Lovni, kteri ><> prezrli txlpttvi'J de-■ inoust r;H'i je pioti vladi.
Ivo .)•• \»»ja>tvo ljur.lt zaustavilo. po- j I izgubili m» sc duhovniki in prepustili i I kmete same njihovi os»*li. Med kmeti nastal j*' strah in panika, k r so se v , nevednosti bali, da bodo |*>stre- | Ijeni. Z \elikim trinlorn se je east ni- t kom pomerilo ljudi pomiriti, na kar I Sli /atVji razkropili na vse strani,
|
Ministerski predsednik preti z aretacijo.
Madrid ti. avgusta. — Zaključek katoliškega odbora, da -e nameravana demonstracija v San SebastiatlO j ne npri/«"ti, -bili! je burni seji, pri kteri mi bili i-lanom vročene solnij- | hke poziv nice. !.«'-tc poz i vilice so bile j izdane v-Um! naznanila mini*:-rskega predsednika Canaleja>a, v kterem ta! naznanja, da bode dal vse člane od-!( bora zapreti, kleri mu pošiljajo raz- , /aljive in revolucionarne brzojavke. ;
Madrid, C. avg. Proliklerikalci
so zelo oguiV-eni \ s|-d |>oročila. da je |
vlada obljubila katoličanom gotove (
koneesi ie. al o omi-le nameravano de-
ruonsl r:i« iit> v S«»i KehastiuiHt, kar se i <
je »daj zgo«Illo. Te koncesije — kakor . m> go\ori — je kralj sam mlredil in j -iecr na nasvet svojih angleških so- f rudnikov, ktire je zdaj obiskal, in ka- , teri so mu predočili resnost kritične-! ga položa ja in po'rebo s španskimi katoličani ostati v dobrih odnošajih. ] Ako j<' kralj res odredil napram klerikalcem ka'ie koncesije, tedaj j • izbruh proti kle rikalcem neizogiben. Od druge strani se pa zopet zatrjuje, dat' je le obširno vojaško pripravljanje v San Se-b&stiitnu tako osupnilo in pre- j strašilo, da <*1 nameravan? proti- ^ vladne demonstracije klerikalci odne-j hali. Vlada ima baje dokaze, da sej j< namcravnoa demonstracija določi-la pri neki t jjni-eji petih kardinalov. 1 med kterimi (>e je nahajal tudi pap»- ' že v tajnik Mtfrry del Val. S tem se je hotelo na kralja prisilno vplivati, da odpusti mink-terskega predsednika ('analejasa. Oanalejasn je prišla ta -zarota pr d časom do uses in je o leni takoj obvestil kralja.
Vatikan naj pokaie barvo.
Rim, ti. avg. — Karlis ična stranka
na Španskem, kakor t tuli privrženci
pretendenta, kteri so se iz Španskega :
ali sami izselili ali bili izgnani, silijo
Vatikan, naj se protista vi proti mo- i
rchitni ftovzdigi Karlistov |>o vodom ,
sedanje krize. Zahtevajo, da naj s.1 ;
Vatikan odločno izjavi, ako lx«le v
takem slučuju sveti stol in kaoliška i
I
duhovščina Kari iste podpirala. l)o i zdaj se Vatikan &e ni izjavil, kajti {i spominja se, da sta papež l>»o in kar- i d i na) Hampolla podpirala sedanjo; fpaiisko monarhijo, ko je bila v ne-'
varnosti, da jo Kariti strmoglavijo. '
<
Vatikan čaka. Papeževo lastnoročno pismo kralja Alfonza.
Kini. 0. avg, — Dasiravno je za nedeljo nameravana protivladna demon-stracija prefiovcdaiia, hod«1 počakal Vatikan na j«4rajanja poročila o sta-' njii v različnih španskih provincijah. j! pretiivo bode skoučal noto, ktero na-jI merava odpmlaii kot odgovor na no- 1 to španskejfa ministra predsednika L Canal"ja*a.
Medtem jc papež pisal kralju Alfonzu na Angleško lastnoročno pismo, v kterem obrača na njegovo pravu"ulje v svrho, da se doseže tudi
cerkvi ugodna rešitev s da nje krize. * •
*
San Sebastian, 7. avgusta. — Ob-šerne vladine priprave in formelna i odpoved nameravane demonstracije preprečil- so z« danes napovedane | nemire. Glavni dogodek dneva bila je
i
____________ ___ ... _ ... ________ _______
večja bikoborba, kloro si je ogledala ogromna množica. Nastala ploha raz-^rnala je gledalce in ob enem tudi ohladila njih j -zo.
Mesto jV bilo podobno velikemu vojnemu taboru. Cel da:i pohajali so po ulicah: pehota, konjiča in orožniki. L«' zvečer prišlo je do male praske. ko je par vladnih neprijatelj-v začelo častiti pajieža s slavokllei in grditi vlado s psovkami. Vsled teh klicev ogorčena množica napailla je nemimeže in nastal je hoj. Sel^ na čelu oddelka policije došli guverner preprečil je prelivanje krvi in okoli l."tO razgrajačev dal zapreti.
Druge male praske so bile brezpomembne.
Cradno se potrjuje, da je včeraj v | haskiški provinci vladal mir.
Karlistiška zarota.
Od[>ovedane demonslracije < • bo-• do, kakor se zatrjuje, na drugih mestih vršile.
Tukajšnje oblasti so uverjene, da tiči y.a katoliškimi demonstracijami [ karlistiška zarota, kteri se zelo ^»nr- ! i eni zaradi ; nerg čnegsi nastopa
Scnor l.''rguijo, glavni organizator i celega giban ja se je izjavil, da je i imela nameravana demonstracija povsem miren namen. Nikaki govori ne j bi bili obdržavani in ljudstvo bi ne i l>ilo oboroženo. Ker je pa vlada to mirno demonstracijo smatrala za m?-j ščanski juint. je on, da se preprečil morebitiU) jnelivanje kni. odpovedal' demonstracijo. Nove, povsem mirne demonsl racije vršile se bodo v Pamplona. \* provineiji Navarra in v toria. v provineiji Alava, ter dokaza-! ie. da j- vse špansko prebivalstvo nasprotno vladinemu nastopu v tej pro-tiklerikalni politiki.
Oblasti trde, da imajo dokaze, da s * i menihi ljudi k ujhuu nagovarjali in orožje ter streljivo uied ljudstvo delili.
VLADINA ZMAGA.
Minister Cnalejas bode potankosti o zaroti predložil parlamentu.
Madrid, 7. avg. — Canalejas se jt* izjavil, da bode podnesel parlamentu vse potankosti Karlistov proti vladi, i Splošno mnenje je, da je vlada s svojim odločnim nastopom proti v San Sebastianu nameravani demonstraciji! zmagala in gotovo klanje preprečila, j
Liberalni in rejniblikauski listi silijo ministrskega predsednika, naj j svojo zmago po mogočnost i izrabi: klerikalni list 44Vniverso" pa trdi, da kaži' vladino nasl<»panje znake st rahu.
\'lada je tudi doznala, da čaka Va- ! tikan na po^>čila o položaju stvari; v Saii Sebastianu pred no se bo odločil odj>oklica'i svojega na dvoru v j Madridu nahajajočega se nuncija, i nisgr. Vieocsa.
Kralj Alfons pomirjen.
Cowes, otok Wight, 7. avg. — Kralj j Alfons, kteri se je udeležil tukajšnje-j ga tekmovanja jadralnih jaht, je bil i prijetno ginjen vsled ugodnih |H»ro-čil iz domovine ter ne namerava svojega potovalnega programa preme-niti.
Vatikan optimističen.
Rim, 7. avgusta. Merodajni vati-: kanski krogi so optimistični, in upajo na skorajšnji sporazum obeh strank. Canalejas mora biti hvaležen Vatikanu, ker je le-ta vplival na svoje pristaše, da se nemiri niso vršili, kajti Vatikan in papežev tajnik so osebno podučili vse škofe in ugledne ličnosti na Apanskem, da preprečijo vse de-
Kraljevo poletno stanovanje v San Sebastianu: 1. Pogled na San Sebaastian. 2. Kazinsko poslopje. 3. Na kopališkem bregu v San Sebastianu.
IZ DELAVSKIH KROGOV.
Vodje lokomotiv na železnicah za-padno cd Chicaga zahtevajo višjo plačo. — Predilnico so zaprli.
Chicago, 111., 7. avgusta. Zastopniki vodjev lokomotiv na železnicah j/.apadno od Chicaga so imeli i>osve-Ituvanje iu sklenili, da bodo zahtevali zvišanje plače ud 15 do 18 odstotkov. Posvetovanje se je pričelo v ponedeljek. Skl j) bodo izročili vodjem lokomotiv in železniškim družbam. Tudi se je zvedelo, da se dne 2(1. sep-.embra pričuo j>ogajanja vodij lokomotiv in železniških uradnikov ter se bodo najbrže poiom mirovnega sodi-šča zje<linili v tem vprašanju. Pri-izadetih je blizu 30,000 vodij loko-j motiv.
Lawrence. Mass., 7. avgusta. Delavcem Everett predilnic so naznanili. da bodo tovarne zaprli za čas od 10. avgusta do 0. septembra. V tovarnah jc zaposlenih 12(H) delavcev. -o-
ABRUZZI SE SME OŽENITI.
Kra^j ne ugovarje več zvezi z gospodično Elkins.
Pariz, 7. avg. — Posebna brzojavka i/. Rima na 4'Petite Republique" javlja, da kraljeva obitelj ne ugovarja več zvezi vojvode abruškega z gspdč. j Katarino Elkins, ter da bode tej vesti kmalo sledilo tudi uradno potrdilo liste.
Cpdč. Elkins in njena mati bivati že dalj časa v Evropi. Nedavno sta se zadrževali v Toblachu na Avstrijskem, kamor je abruški vojvoda, ki je generalni vodja b-.-neŠkega arze-nala, večkrat zahajal s svojim avtomobilom in se sestajal z gpdč Elkins.
monstracije, ker je to želja Svetega Stola, ter s tem doprinesli dokaz o iskrenosti, s ktero želi Vatikan eelo zadevo mirnim j>otom uravnati.
Drugi uzrok Vatikanskega nastopa tiči v tem, da so glavni uprizoritelji in vodeči duhovi nameravane demonstracije Karlisti kteri žele tako gibanje izkoristiti, da se polaste prestola in odstranijo sedanjo dinastijo, za kar pa ,Vatikan neče biti niti odgovoren niti provzročitelj.
Cesar Fran Josip
svaritelj.
Nespodobno prizadevanje v Frohs-dorfu pri Dunaju živečega Don Jaimeja.
VLADARJU NASTOPANJE PRETENDENTA NI PO VOLJI.
Priprave za razpust državnega zbora. I Temeljni kamen za Mozartovo hišo.
Dunaj, C. avg. — Cesar Fran Josip ■je jalco neprijetno iznenaden o priza-■devanju in uplivu španskega presto-lo-pretendenta v sedanjih španskih nemirih.
Cesar jr izved'1 o najnovejših korakih, ktere je bourb&nski princ pod-vzel. da bi prišel do španske krone posebno o javnem protivladnem obvestilu, ktero je Don Jaime pri]>oslaI španskim Karlistom.
Posledica tega je bila, da je cesar princa posvaril in ga opomnil k previdnosti, ako mu je na stalnem bivanju na avstrijskih tleh kaj ležeče. Uradno ta vest še ni potrjena. Tukajšnji listi živahno pretresajo mogočnost, da bode poslanska zbornica državnega zbora razpuščena Dejstvo je. da so različne stranke za tak slučaj pripravljene. Splošno se dvomi, da bi bilo mogoče sedanjemu parlamentu nadalje sposobno delovati. Nenadna odpoved poljskega kluba napram vladi je položaj tako zamešala, da je dober svet res drag. V dobropoučenih krogih se domneva, da se kabinet Biencrth dalj časa ne bode pogajal z vodjami oi>ozieioiialnih strank.
} Solnograd, G. avg. — Z veliko in lepo slavnostjo položili so tu temeljni kamen Mozartovi hiši, ktera naj bi pripomogla k spominu ženijalnega komponista v njigovi domovini. Slav-nosti so se udeležile mnogobrojne ličnosti na polju umetnosti. Slavnost vršila se je pod protektoratom nadvojvode Evgena.
---
ROJAKI, NABOCAJTB BB KA "GLAB NARODA". NAJVBCJI IV ! NAJCENEJŠI DNIWXKJ
-	L . _	.. . __ ........ . .':J:.
Iz Avstro-Ogrske. Pruska vrtoglavica.
češki namestnik je prepovedal novoustanovljene dijaškega kora.
BARVE: ČRNO-BELO-ČRNO RAZODEVAJO POLITIČNE TEŽNJE.
-o—
Avstrijski torpedni čolni so preiskali.
i
nemško yachto na Jadranskem morju.	'
Dunaj, 7. avg. — Češki namestnik, grof Coudeuhove, poduzel je korak, kterega imenuje v Pragi izhajajoči ( nemški list 4'Bohemia*' "pruska vrtoglavica". Grof je namreč prejio-vedal novoustanovitev, leta 1807. začasno razpuščenega dijaškega kora "Gothia'' na nemški Cesar Kari Ferdinandovi univerzi v Pragi.
Kor. kteri je nosil prej črno-belo-zlato barvane znake, nameravali so na novo ustanoviti z črno-belo-?rno barvanimi znaki. Toda namestnik je to prejKivedal in svojo prepoved utemeljil z okolnostjo, da navedene barve razodevajo in izdajajo politične težnje.
V nemških akademienih krogih v Pragi in tu prouzročila j? ta prepovea grofa živahno razpravljanje.
Nemška yachta "Nesida" ▼ Jadranskem morju.
Osobje nemške yachte" na jadra 44Nesida", ktera križari po avstrijskih vodah, je vsled svoje neprevidnosti preživela par tesnobnih ur. Nadutim Nemcem se je zdelo namreč premalenkostno avstrijskim oblastim prijaviti, da nameravajo napraviti par fotografičnih posnetkov obrežja okoli Pulja in tam nahajajočih se utrdb. Ko so ostavin otok Brioni, kterega loči od Pulja fazanski kanal, kjer se nahaja fort Tegetthoff in ko so napravili par fotografičnih posnet« kov ondotnih trdnjav, pohiteli so za njimi avstrijski torpedni čolni ter jih na Jadranskem morju dohiteli, kjer so naduteže in njihovo y&chto temeljito preiskali in jim vse poanetke od-v*eli.
Tajnostni umori.
Cleveland, Ohio, G. avgusta. Tukaj je bil umorjen bogati odvetnik W. L. Riee na Euclid Avenue. Policija je mnenja, da umor ni izvršil navadni zločinec, ker pri mrtvecu so našli novce in vse vrednostne stvari. Policija je mnenja, da ga je umoril kak hranilec neke bankrotirane banke in zmešnjave te hanke je imel urediti umorjeni odvetnik.
Chicago, III., 7. avgusta. Dr. Win. F. Michael is je bil včeraj ustreljen v svojem stanovanju. Morilec je prišel k zdravniku kakor bolnik in brez sledu ubežal; tudi se nič ne ve, iz ka-I kega vzroka je bil umorjen. Dr. Mi-ehaelis je bival v Chicagu 20 Jet.
Razno novosti
iz inozemstva.
i i
Kolera se vedno bolj razširja na
Ruskem.
ŠPANSKI KRALJ V NEVARNO-;
STI.	>
—o—
Kuga razsaja v Cantonu na Kitaj-;
skem. — Sestanek nemškega ce- j
sarja z ruskim carjem.
Petrograd, G. avgusta. Kolera se zelo hitro razširja na Ruskem; po-1 isebno se razširja v rudarskih okrajih in v Petrogradu. V tednu od 24. do 30. julija je 15,244 osob zbolelo, GU44 j josob pa umrlo.
Cowes, otok Wight, Anglija, G. avgusta. Na Sir Thomas Liptonovi yaehti "Shamrock" je bil danes i španski kralj Alfons kot gost; v hudem viharju ipa je ladija zgubila jam-! bor in ta bi malo da ne ubil kralja.
(Jednaki slučaj se je dogodil leta 1901 na prejšnjem Liptonovem j 4'Shamrocku*pri kterem je bil na i čuden način utekel nesreči pokojni ' kralj Edward.)
j Victoria, B. C., Canada, G. avgusta. .Sem dospeli parniki donašajo vesti, j da v kitajskem mestu Canton hudo kuga razsaja. Na stotine ljudi umira in je že težko dobiti ljudi, kteri bi trupla pokopavali. Nekaj hiš, v ko-jih se nahajajo trupla, so hoteli zažgati. ali morali so namero opustiti, ker bi vsled velike suše lahko vse mesto vpepelili.
Berolin, G. avgusta. Ruski car in earinja bodeta šla drugo polovico tega meseca na obisk svojih sorodnikov na Nemško in ob tej priliki se snideta ruski car in nemški cesar. Po-Iitikarji pripisujejo temu sestanku veliko važnost.
Z Dunaja se pa poroču, da se bode tudi avstrijski eesar sešel z ruskim c-arom ob tej priliki.
Inomost, Tirolska, G. avgusta. Gospa Rivers in nje sin sta se z avtomobilom vozila po Tirolskem; pri' vasi Nasserat pa je avtomobil padel s ceste v globočino. Voznik je bil ubit, gospa je težko poškodovana, sin pa lahko.
Cena vožnja.
Pamik od Anstro-Americana prog« "OCEANIA" odpluje dne 17. avgusta, is Hear Torka t Trst in Reko. S tem pamikom dospejo Slovenci in Hrvati najhitreje ▼ svoj rojstni kraj.
Vožnja stana is New Torka do:
Trste ali Reka...... 35.00.
Do Ljubljane......$36.80.
Do Zaoeka .......$36.90.
Vožnje listke je dobiti pri Frank Sakser Co., 82 Cortfandt St* New Task.
^	... .- ». .. ill-1L-4.
_____-c	___
Zrakoplovski teden
na Nemškem.
Petnajst avijatikov se je prijavilo s šestindvajsetimi stroji.
NAGRADE VOJNEGA MINISTR -
STVA.
—o—
Dva balona izgubljena. — 185 milj
dolga proga.
-o--it
Berolin, G. avg. — Z jutrnjšiijiin dnem se začne zH<» zanimivo tekmovalno letanje z zrakoplovi, j Petnajst avijatikov >■■ je prijavilo s svojimi 2ti stroji, kteri izdelani večinoma v Nemčiji. Zastopani s<»: Wright o v, Faruianov, Voisintov i;i Antoim-ttejev tip zrakoplovov, [.••talija se bodo udeležile v>e večje li«-.n>-sti na polju zrakoplovst va. Na vspo-redii je tekmovanje na hit ros*, na vi-sočino in na najdalji ostanek \ zraku.
Med drugimi nagradam: nahaja Judi nagrada vojnega ministrstva iu sicer fHMMJ mark za zrakopluv. kteri bode d(»seg I najvišjo točko, in flOIMi mark za ziakoplov. kteri hode ponesel seboj največjo težo.
Dva balona pogrešajo.
Monakovo. avgusta. — petek vzdignila Ma -e tu dva balona, v katerih vsakemu >o >e nahajale po ri j osebe. K-r se do zdaj š<- ni nič poročalo o njih, vlada tu vt-li .n bojazen, da sta se mogoče ponesrečila.
Zrakoplov za poklon.
Pariz, G. avg. — Vojno mi ii.tr>!vo prejelo je dva zrakoplovi kot poklo: . Zrakoplova sta Bleriotoveua ti]-a i t 'vrejena za dva človeka. Poklonil j li |je neki tukajšnji časnik, kt ri j. v o svrho nabral med svojimi čitab-i i i naročniki za nakup i>tih |«>treb:io svoto od $32.000.
485 milj dolga proga.
Pariz, G. avg. — Mno»o aviatikov, kteri se udeleže jutrajšnjiira tekmo-val nega letanja na 4.S5 mil doliri progi, ]»oleteli so po zračni poti v Pari.1:. ■ od kjer bode začeli t kinov a: i .
Prvi jKiletel j;- Hubert Lalham s I svojim zrakoplovom, phil nad mestom :18.">0 čevljev visoko in na ^\ <»j«-*ii potu dvakrat obkrožil EilTlov stolp. Ko-maj se je navdušenje, prouzročeno vsled Lathamovega poleta nekoliko poleglo, >e je začulo brnenje nekeira. drugega zrakoplova nad mestom. Bil I je amerikanski aviatik Weymnn, kateri je danes kmalu za Lathatnnm ostavil Chalons. Oba spustila sta s» i pri Issv les Moulineaux v nižavo iu sta se izkrcala pri pozdravu in ov.-ici-ijah nad 20.000 oseb brojeČe množice.
-o-
i
Banko so zaprli.
Euroj>ean-A merica n banko a vogalu Dey in Greenwich St. v New Vor-ku je v soboto zjutraj zaprl državni superintendent. Banka životari tri leta. Vlog je imela le $201.000.
(Med prvimi direktorji je bil tudi eksbanker Zoni in upal, da mu bode ta banka pomagala iz blata, a to ni šlo in so ga odslovili. Kjer je imel Zotti svoje umazane roke zraven, jt! povsod i smola in z guba.)
Denarje v staro domovino
voilljama
n $ 10.35 ............. 50 kron,
2» 20.50 ............. 100 kron.
za 41.00 ............. 200 kron,
za 102.50 ............. 600 kron,
ta 204.50 ............. 1000 kron
sa 1020.00 ............ 5000 kron.
Foštarina je všteta pri teb svotak. Doma se nakazane svote popolnoma Isplačajo bres vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljatvs izplačuje c. kr. poštni kranilni arad ▼ 11. do 12. dnek.
Denarje nam poslati je najprfitf-neje do $25.00 ▼ gotovini r priporočenem ali registriranem pisma, večje zneske po Domestle Postal Money Order ali pa New York Bank Draft.
FRANK SAKSER CO., 82 Cortland! St., New Tork, N. T.
8104 St. Olalr Ave, K. & Cleveland, Okie.
i . , "" ' ■ • ' !
HeLAS NARODA"
(Hiovanlc Dally.) Owned tud published by the f 49ov«nIo Publlahlns Co.
ft corporation.)
FRANK SAKsKB, tv**ident. JANKO 1'LKŠKO. ^rKirr. i or IS HfcNFOIK, Tms««r 0
Plfc f of K'l-inft^ of the corporation and •I'lir h«c4 o I above officers : bi Cortland t »tre* i, Borough of Manhattan, New York
tMj, N. Y.
It t»lo teto velj« hat z a Ameriko in
Canado.........$3.00
, - p>l leta.........1.50
*	l«tozame«to New York . . .	4.00 — pol Wta ut New York . .	2.00 a ** Evropo y.a vs« leto . . • .	4. SO
•• •• pol leta.....2.60
m ** ** četrt leta ....	1.75
"CiLAJS NA RODAM izhaja vsakdan is-vzeru-i nedelj in praznikov.
«GUAS NARODA"
("Voire of the People"! tauaci every day, except Monday« and RJidaya. Huliacription yearly $3.00,
v*rti»*iTi*nta on agreement i
IV'pi- i l.ire/. podpisa in oeobnoeti ae ne elti'D<jo.
1 wuir naj <<e blagovoli pošiljati po — IIomj Order.
I'ri ttpreinembi kraja naročnikov »roaim . da -e nun tudi prejšnje »Ivnliač« cuunani, da hitreje najda-au naslovnika.
5ojiaom iu po'iljatvaa naredite ta na-•Kif :
•Kll.AS NARODA"
MOortlandt St.	Nee York City. ;
Telefon Cortlandt
------1.	-. - - J— -asm
Pomen boja.
Za --relic kraljev pokorili »e IhxIo
•	• .«• j~i potomci njihovih narodov... r.n.'i' Mm, ktcro mi španski
kml.ii >koz »'oletja nakladati s svo-► \1 idolih puomtjo, »vojo lakom nost-». <i im I ui ;ii izmom, svojo grozoviti t jo: rfc'ovak* je napr \j iz roda \ • iio .i .i - i jega dne. S vetu, ju država je# Lila Španija vej i k a ,
K• »i nobena druga na sve-' i a giogrezuila se j>> <lo male, -iro-n ;i te državice tretjega ali četrtega ' i cU. i hi o-hdrie in razširi jo svojo n . zve/ali -o >e njeni knezi z knezi iz Kima. Ueri z ura \ no-! jo in fan-' ' .i/i vladah z duhom narodov; po-.i\ili -c za usluge, ktere jim je !<> papez.tvo. % »laži to jKip. žt va:
i iio današnjega dne nahaja >e deže-: | ud tiransko vlado menihov in du- , kotuikov, kteri >e irudijo. da »lidrže (
■	i' » \ temnih Vezeh predstoietuega |
i .! / |t'\ C| »I B.
1>>'i> .'i ua-i!n -je, kakor v kterem-i li rjcin delu eivili/.ovane zemlje,
iiir.t.a -e je Ju svolMxlna misel, luč	,
i a pred k a Iu pros vete. — I>a, do pre-	•
m ju to«-' i, Lok preveč napet — po-	,
♦ i. iu Mdi v Španiji je — »oeilo:	( "i . mi- I. s v obod no znanstvo.
■	»'-''odna cerkev in svobodna drža-j, :i": lo ji- današnji' geslo. In proti	i
temu -e papežt vo .upira. Španska bi- i • z.-.! vi cerkvena trdnjava, k te- , i c ]i;i|»e/ki preveliki mori preosfa-j. : nadvlado \ Italiji je pa|»ež! v o iz- , ihiio ob nem s prepadom in kou-41 «*<•. ><i\etie vlade; "mehansko rni-'i i -'vo" je oprostilo avstrijske ; \ i.iiole lomečih jih vezi konkordata; ' n cija zadala je duhovščini utraSen , m popoten | Hira z, ker ni hotela pre- , »lati dr/.a\o nad vladat v; tako se zdaj -al ka is' i Rim uLl'pa Španije z vso -iio in iilavost jo.
Bodeli ]»..d!e_e] tntdi tu. tedaj bi bili, 11 1 lemu vplivu in nenavadnemu ! " • zadan o-edepolen udarec in -•ov konce lii hil v neftosiedni blf- i i	zato ta roliala Lri osorna
1 "'"v v-al; l!a kompromi-a — zato , t:» tu- »rav nost, — zato to skrajno I.ve/obzirno izhiranje sredstev za ob- , držati -i moč, — zato ta vstaja, upor. >c< '-an-ka vojna, morebi ni padec di-i1 a - i i je, da, cc! o monarhijo, — zato ta ! /m«--., kaos, iz kteVetra naj bi so pre-rojila repnblika. — A s«- k;* mora podv/.cti, \-e po-kusiti iio prisilne j i i\ do zrnate demona preteklih in i
■	imjocili r-a-ov nad naprednim duhom ih-aj-etejpa stoletja.
Polom Bienerthovega sistema.
V z tMloviiii ustavnih držav bi težko našli Jučaj. da bi bil kak državniki1 do/i\ l v parlauuntiu toliko jxirazov. kakor jih je že doživel sedanji av-j1 v 'ri.i.-ki »:iui>U'rski pre<lsednik Itie- ; lierth, a da hi bil kiljub temu o«stal :i:i -\ojem mestu. Ni nam treba ae- 1 at i posehtto daleč nazaj. Omejimo i no ,na zadnje 1 to in potapnimo 1 l>aia!clo: kak«, umevajo u-tavue d«4ž-' <«-ti v drairih državah in kako v Av- { htriji! g	ji
I i.inco-ki kabinet Clemeneeau je * iiiH*! \ /Jmniici veliko večino. O pri- ' i in-vc.a glasovanja psi je slučajiM> manjkalo v zlmrnici nekaj vladnih ■ pt isla-ev, \-sled e sar je bil vnpr^jet ' li« vi predlog ojio/.icije.	M
» 'letu« rieeati je vstal pri isti priči, M vzol svoje akte pod raino in rekel • "Je m' en vois!" — urem! — in od-"* išel je.	,	(i
Mnančni <xls?k italijanske lAorniee f
je odklonil neko dolo<"bo nove davčne i reformo, ki jo je predložila zbornici | diioHtiijeva vlada. Giolitli" je takoj' izvajal jxi-Iedice iz teea fjlasovanja I ter p<»dal demisijo z vsem svojim kabinetom vred.
Nemški državni kane dar ni le to, j kar so navadni parlamenlariški minf--:ei>ki predsedniki. Kljub temu je knez Biilow ptxlaj svojo demisijo. ka-' k or tiitro j'' videl, da v zbornici nima večine, zagotovljene za vse slučaje. '
Narav mist šohki iz«led razumevanja parlamentarizma pa nam je nudila nedavno temu mala in toli obre-kovana Srbija. Paši£ ima v zbornici naravno-: ogromno večino. O priliki glasovanja o spremembi nekterih določb volilnega reila pa jo desetoriea članov večine glasovala proti enemw [»aragrafu vladne predlog?.
Pa-ič je 7. vsem kabinetom vred dal takoj demisijo, češ, da večina ni vee intaktna in se toraj ne more več; zana-a i na njo. A pri tem treba po-, ini-!iti, da je bila dotična vladna predloga kljub temu, da j * 10 članov j večino glasovalo proti, vsprejeta z! več nego dvotretjinsko večino!
Primerjajmo samo to fiostopanje I
načeliikov kabinetov v drugih drža- I
vali - fx »stopa njem avstrijskega mi-
iiisterskeira predsednika Hienertha in
takoj nam mora pasli v oči velikan-'
i
-ka razlika v mnevanju ustavnosti.
Kako -i jo možno tolmačiti to?
(io-iovo le tia ta način, da Bienerth !i:ma v sclii nikakoga euta politične korektnosti. Vendar bi tudi to še ne jzado-čalo v pojns-njenje njegovega us-umljivega postopanja. V i>arlameh-iu je zgubil Bienerth že davno vsako ! -iiiurno oporo, a <lrže ga oni faktorji,' ki -<i pod vplivom lieridina. kor so 1 boje 7,a Bienertha. dobro vedo.*, da pade z njim tudi zadnja nada za o-hranitev nadvlade nemštva v Av- ' striji.
Ali tudi ti vplivi bodo moirli delovati le do nek" gotove meje. Biener-tliova večina je bila že sama na sebi neznatna. Ako pa bodo Poljaki — kakor -o že začeli — frondiraii, ta ečina že ni več večina, ampak manjšina. Ali vzemimo tudi -lučaj da o-stane ta sedanja — morda bi bilo bolje rečeno: biv-;a — veČina intaktna. je vendar irotovo, da ne bode sposobna za rešitev onih velikih nalog, ki čakajo avstrijskega parlamenta v uijlhližji dobi. Državne finance so :ako korenito zavožene, da bode radikalu a operacija neobhodno potreb-; na. A kilo naj izvrši to operacijo? Gotovo bode mogla to le močna ve-; čina. ki bode imela jasen in določno začrtan program. Od sedanje večini- pa ne moremo pričakovati tega. Toraj? Na ta "toraj" bi morala od-uovmiti "Slovanska enota". Res je.' da je ona le manjšina. Ali tudi kakor taka bi morala misliti na to, da , pride do moči. To pa bi bilo možno ^ -eveda lo polom novih formacij v par-"amentn. Do teh novih formacij jki mora priti, ker je, kakor Že rečeno, pov-em izključeno, da bi dosedanja večina — tudi če bi ostala intaktna
—	mojln rešiii vko one ljudske in državno potrebe. ki čakajo nujne re-, šit ve.
Bieinerth jo sicer dosedaj razpolagal 7. večino, ali edino delo. ki je je ta večina res izvršila, je bil proračun. ! Drugače je pa ta večina za vsako ak- ' cijo popolnoma nezmožna, ker nima
—	izvzomši odklanjanja vseh slovan--kiii zahtev — nikakega programa!! Pa tudi v slučaju, da bi se vendarle; združila za kak določen progVam, nt ! bi bila dovolj močna, da bi ta pro-1
*eram ttidi izvršila. Jasno je toraj. da se brez "Slovanske enote" ne mo- ! rejo vr-i i vprašanja, kterili rešitev I zahtevajo bo«li ljudski, bodi takozva- i ni državni interesi.
Sedaj pa nastaja vprašanje: aJi : ima "Slovamska enota" danes sploh! program, ki naj bi ga izvedla vladna stranka? Odgovor na to vprašanje se mora na vsak način glasiti negativno. "Slovanska enota" iina pač narodnostni program, ki je lasten i vsem strankam, ki jo sestavljajo, to.j jo: izveden je popolne enakopravno- i
—	i Slovanov z Nemci. Vendar, ne zatiskajino si oči pred resnico! Na podlagi tega programa ne pride "SI. •nota" nikdar <h» miM'-i. Treba po-i staviti tudi jasen finančni program.; Da bode treba spraviti državne tinaii-ee v red. to je vendar več nego jasno. 1 Kavno tako jasno pa je, da to ne poj-de brez novih virov dohodkom. To-
I raj ?
Do jeseni je časa dovoJj. V tem času pride gotovo do kakih pogajanj m d strankami. Morda bi bilo ven-1 dar možno priti do sporazuma med' Poljaki, krščatfc-kimi soeijalci in "SJ. eno?o. Krščanski soeijalci so na Dunaju sicer jKi-staJi v zadnjem časti na-; cijonalni fanatiki, ali bili so prisiljer: ni v to |K] drugih Nemcih, s kterinii^ fSde skupno v nemški "Gemoinbiirg- ! schafti". Cilj slovanskih politikov, bi toraj moral biti, razbiti pred vnem to "Oemeinbilrgsehaft". A to bi že1 bilo vredno kake žrtve od slovanske,; -liani. Ko krščanski soeijalei ne bo-; do več vezani z Wolfom,#\Vastianom k (iu družbo, se tudi ne bodo ve£ dosti ji
! ..■■;••, -	I
"bfi^aJt^ia krik alpskih in su3rtskih j Nemeev, ker njih lastni interesi v teh j deželah skoro niso tangirani.
DOPISI. j
Alix, Ark.
Spoštovani gospod urednik:—
fftedkokedaj je citati v našem dnevniku iz našega malega mesteea j |in še takrat ne kaj dobrega. Tu smo j večinoma sami premogarji Slovenci, I Slovaki in nekaj Nemcev. Štrajka-imo še vedno; razun dveh malih rovov vsi počivajo. Delavski krvopiji nikakor neeejo zadovoljiti našim ja- : ko skromnim zahtevam, mi pa ostanemo pri istih, dokler jih ne dobimo, ("ital som tudi več dopisov o št raj ku i po Pennsylvaniji, tor u videl, da soj tamosnji naši sotrpini tudi stopili v! Ipremogokopsko organizacijo; to je velik korak do zmage za nas trpine. I Rojaki, le tako naprej in gotova nam hode boljša bodočnost!
Ob jed nem omenim pa Še to, da ne-kteri kompanijski agent je vabijo i -kabe iz Pennsvlvanije in Illinoisa. | kteri pa seveda ne naletijo na med, j |ker tuka j smo samo organizovani de-j lavei in no potrebujemo skabov. Toraj, rojaki, nikar ne vrjemite laska j vim besedam skabskih agentov, da J ne bodete obžalm-ali! ' Kotiefno pa še fo omenim, da naše društvo sv. Barbare jako dobro na-1 prednje, ker imamo dovolj časa delati za društvo. One brate, kteri so se pa preselili od tu. pa pfosim, da se pravočasno oglasijo za potne liste.'
Pozdrav vsem štrajkarjem in do-' 'ber vspeh!
John Prudish. Box 2G.
I . *• :.	j
Butte, Mont.
Cenjeni gospod urednik:—
Pravih zanimivosti Vam sicer nimam kaj poročati, toda rad bi se tnalo oglasil in opi>al nekoliko tukajšnje razmere.
Z delom tukaj gre še precej dobro, da-iravno je delo prav težko dobiti. Ko ga pa enkrat dobiš, jiotem ga ima vsak zadost. Za to že skrbijo naši delovodje.
V društvenem oziru tudi nekako, životarimo. Imamo tukaj namreč; društvo sv. Janeza Ka-st. št. 14 K. S. K. J. in je še dosti rojakov, kteri niso še pri nobenem društvu, kar je pa žalostno, toda resnično. Zatoraj v društvenem oziru bi bilo lahko veliko boljše. Vzrok je pa tudi nesloga, ktere je žalibog po vsem svetu, in ta bolezen se kaj rada vgneadi med Slo- ■ venci. Jn žalibog, tako je tudi tukaj v But te.
Pri zgoraj imenovanem društvu je nastal mal prepir za nekoliko dni, kteri se je pa tudi prav lej»o poravnal. Toda ni zadost nekterim "Pep-'cekom". Precej, ko se je b:l razpor pokazal, so začeli ti "Pepčeki" pošiljat tožbe v Joliet, 111., na glavni u-rad, ne da bi se oglasili pri društve-j u i seji. kjer ima vsak pravico govorit iti protestirat, če mu kaj ne ugaja. Pri seji bi bili mogli odločno nastopit proti pcedlogu, kteri jim ne ugaja, in reči: do tukaj in ne dalje: in če j ;ne bi nič pomagalo, potom še le bij začeli s svojimi tožbami. Rad bi ve-! dol, kakšna jo ta možatost? Ti Pep-' čeki so slabši kakor babe; pri seji nočejo povedat, kaj teži njih habjo dušo, ampak po saloonih so okolu letali 1 in se trkali na svoja hrabra zajčja pr-;sa, rekoč: "Mi jih bomo že naučili, ini jLm bodemo pokazali!" Rojaki i Slovenci, posebno vi pri društvu sv. Jam za Krst. v Rut te, ali ni to ža-,lost.no? Ce so pri kakem društvu kak I razpor primeri, mislim, da pri društvu se morajo tudi sporazumeti brez kakega posredovanja od Jednote.
In še najlepša točka pride. Ti ova-iduhi niso bili še zadovoljni, dokler ni prišel Jednotin predsednik sem. In res so ga poklicali že potem, ko je b:.l pri društvu zo.j>et najlepši sporazum. In prišel je res, naši Pinker-jtonei so se srono veselili in v duhu j |ioskakovali od veselja, kako bode glavni predsednik pošiljal na vislice njihove nasprotnike. Ti Pinkertonci se kaj radi očitno hvalijo, koliko da ;so že storili v korist društva. Tukaj | se vidi. koliko jim je pri srcu blagor drnš:va iu Jednote. Oni no pomislijo. da je vožnja iz Jolieta do Butte precej draga, in to še za dve osobi, i ker s p red senikom je prišel, mislim, j tudi porotnik. In kdo bode plačal vse te vožnje stroške in najbrže tudi j prav mastno dnevHo plačo predsedniku in njegovemu tovarišu? Mi uho-1 «ri delaVei-trpini. kteri se težko borimo po raznovrstnih težkih in nevar-<
m h delih za košček kruha, kteri je pridobljen z žnljevo roko, in to vso ' ;po Jirivdi par nadutih Pepčekov in bcib^ekov. Seseda v Jolietu nočejo i zamuditi take prilike in se prav hitro; odzovejo, če jih Pinkertone kam pozove. ker prav "lušno" se je udobno vozit po amerikanskih železnicah, pa i posebno je "1'letno", ee se vozi na' stroške druzih. Vsemu temu so krivi tisti, ki se tako radi ponašajo, eeš, koliko sem jaz že za-društvo dobrega storil. Tukaj v Butte je ravno tako]
f - - 1
[v ftm oziru, kakor je bilo v starem j kraju na Hrvatskem j>od vlado Ho-i jdervarvja Raucha iu je še sedaj; če j le kdo kaj spregovori, kako bi se dala kakšna stvar na te ali one načine na bolje obrniti, se pa hitro najde "Xa-stie" in veleizdaja je tu. Potem to-'žhe in obrekovanje ter sovraštvo ima-, jo ti naši Nastiči za njihovo plačilo, medtem ko je njihov kolesa v starem kraju vse kaj druzega dobil. Da imajo kaj možtva, lahko bi jih bilo sram. ker gredo za prazen nič to delat. Sramota in škandal, to je sad tega dela.
Konečuo pozdravljam vse rojake po širni Ameriki in želim, da bi ljubezen in sloga bile geslo vsakemu in [naš narod bode bolje vspeval pri vsakem podjetju. \i treba gledat na [vsako besedo, ktera ^morebiti n" uga-jja našim ušesom in potem sovraštvo [začeti med sosedom ali društvenimi sobrati. Dost .nas tarejo drugo nadloge: slabi časi. težko delo. drairinja 'in vsakovrstne neudobnosti. zatoraj se moramo tembolj okl niti sloge ter | ljubezni in vspeh bode krasen.
Opazovalec.
i	___t	_ , ,
I
Korotanske povesti.
Češki spisala Gabriela Preissova.
GOSPOD JTJRIJ.
Šentjakobski teden je bil na sjdoš-I no žalost tako. kakor bi hil v aprilu.' ne pa v juliju. Že zvečer pred poglavitnim praznikom so postavili vne-ii vašeani svojemu najljubšemu pa-tronu. svetemu apostolu Jakobu sta-j jrejšemu, upodobljenemu v nadnaravni velikosti zunaj na zidu kajiele, majhen oltar ter ga ovenčali s smrečjem, divjimi vijolicami in rožami; okoli so : obesili trakov in verižic iz trobojuega ! papirja, na vrhu podobe so pa plavali i v zraku trije pozlačeni golobčki. Ko pa je bilo vse okrašeno iu se je bli-iščalo v pisanih barvali, je prišla po noči nevihta in veter jo raztrgal ter raznese] vse veličastvo. Po toplem dnevu, ko so pr šinjale vse prebival-" ce inajleijiše nadeje, pa pride 1ak 2>o-guben večer! Kresov na vrhovih go-iTO še zažgati niso mogli, le nekaj stredov je zadonelo od tam doli, "da se j vsaj navada ne pozabi".
Kočar Tomaž Brlog, kterega je tedaj zadela služba cerkvenika, se je skoro za solzil, ko je pogledal zjutraj j zgodaj žalostne os.anke lepega oltarja; potolažila ga je še le hči. ki je ob jutranjem zvonenju prinesla nekaj barvan:ga pajdrja in naredila namesto go I o bč k o v, ktere je odnesel veter, novo olepšavo. Raztrgane in umazane papirnate* verižice iu trakove je pobrala in zamašila vse špranje z novim smrečjem in s svežimi vrtnicami.
Zgodaj zjutraj je posijalo solnee. aH tedaj ko bi se moralo najbolje bli-ščati. kakor si je mislil Brlog, je pa izginilo. Zaman se je Brlog: oziral na i oblačno nebo, in srce mu je bilo žalostno. Niti razumeti ni mogel, kako se more Čisto jasno nebo nakrat tako grdo pooblačiti. In polagoma j ■ začel zopet rositi dež... Vzlie temu pa j so se nabirali ljudje celo iz daljnih krajev, da bi se udeležili vsaj proee-jsije; kajti k maši v kapeli, ki je bila [jednajst korakov dolga in osem š:ro-;ka, so se zdrenjali jedva domači. Sko-ro vsi šentjakobski žu pijan i so se zbrali. Možkili ni manjkal nikdo. izmed ženskih pa le stara dninarniea j Liza in njena pomagal ka Tona. ki je imela pohabljeno telo. Obe sta varovali tam za ploiom blizu Brlogove hiše vse šentjakobske otroke, stare jedva jedno leto ali še ne. Starejše matere so vzele seboj k procesiji. Izmed žensk ni bito tudi Žefe, hčere župana Kabona, ktera si je izpahnila nogo pred tednom ob semnju, ko je poskočila z voza in še r.i mogla na njo stopiti. Pogrešali bi tudi v cerkvi in pri procesiji lepega glasu, ko bi se ljudje že ne bili lega navadili; saj že ni več pela celo leto.
Sel iz zadravljiške fare je komaj ubranil pred dežjem cerkvena oblačila in kadilnico pod modrim dežnikom. Povedal je onim Šeutjakoliča-uom. ki so imeli nositi "nebo" iu ,so že čakali z njim v županovi kolar-nici, ktera je bila trdo zraven cerkve, da j - gospod Jurij takoj odšel za njim iz župnišča. Seveda gospod •Jurij ni mogel tako hiteti kakor ta jmiadi sel, dasi je bil še gibčen in po-jstaven mož, — ali to bi zanj ne bilo [dostojno iu primerno. Zato je dospel sem za celo četrt ure pozneje z dežnikom, ki je bil dokaj manjši od onih, ki so jih nosili kmetje. Svojo črno haljo je z levico nekoliko privzdignil, da je ni oblatil, in njegovi bleščeči se čevlji so bili le malo obrobljeni od cestnega blata. I^ihko bi se reklo, da častiti gospod je šel lah-ino kakor golobček po blatni cesti, pa se ni onesnažil; vsaj ženske so tako trdile.	'
i In kako je bil gospod Jurij pri vseh župljaoih priljubljen! Mnogo rajši so ga imeli nego njegovega žup-jnika, zaslužnega in učenega moža, ka- ; teri je propovedoval globoko .premi-j Išljeuo
in filozofsko. Ker je imel žup- J
. ..	.. . I
nik jako fin ukns za lepoto, dal vse I>isanot naslikane podobe odnesti' iz cerkve v zakristijo, kjer jih je spravil eerkvenik v omaro in zaklenil. Tudi tega ni dopustil, da bi verniki' prinašali darove, kteri bi no povzdigovali lepote hiše Gospodove; naj so bile slike svetnikov, trakovi iz papirja. naj je bila svilena obleka p« najnovejši modi ukrojena — za mali kip Mafije: vse jim je dal nazaj in jih poučeval, da se ne spodobijo take cunje za posvečeno -oho ali podobo. Sploh je vzbujala njegova osoba pri ljudeh spoštovanje in .— boječnost nikakor pa ne ljubezni in zaupanja.
Zadravljiški gospod župnik jo dal ves svoj denar. da bi svojo cerkev umetniški okrasil: kedar je imel še' kaj odveč, se je odpeljal v Istro, kjer | je bil doma. Tja i:a je v dno nekaj gnalo; kedar pa s« je vrnil na Koroško. je govoril, ko se je sešel s kakim znancem, vedno o veličastni morski ;gladini, ki nima konca in ki je krasne; višnjeve barve; oduševlj no je pripovedoval o svojem rojstnem kraju, kjer je bil sicer svet tako kanionit. da tam i j ni hotelo nič rasti iu kjer je bilo vendar tako krasno iu blaženo pri srcu. Toda njegovi znanci ga niso razumeli; kajti niso si mogli misliti, da bi hilo kje krasno brez zelenja; tudi jim iii bilo prav, če je kdo hvalil drug kraj in koprnel po tem. česar oni niso poznali.
"Tako tuj se nam zdi", so pravili 'Zadra vi ja ni iti Sent jakobčani o župniku. kedar so ga primerjali - kaplanom; čisto so na iiltoma pristavili: "'Gospoda Jurija imamo dokaj rajši: j on je za nas."
StatVjši ljudje so radi poslušali ka-[planovo pridigo, ker je baje govoril bolj glasno in razločno, dasi je bilo baš obratno. !• da župnikov glas ne šega I poslušalcem do srca kakor kaplanov. Mladeniči so ljubili kaplana ker je bil živahen zunaj cerkve in jim ne skazil nobeno pošteno Šale iti zahave; žensko pa so ga imele rad ■ zato. ker je bil še tako lep. da je bilo kar -koda, da je šel za gospoda. Otroci v šoli so se jako veselili ure, je prišel poučevat ; najmanjša d ■-ca — samosrajčniki pa so ya klicali, kedar sn ira zagledali: "Julij, go.-pod, jlid* si m!"
! Zato jo menil Tomaž Brlog, da bi moralo solnee sijati kar najlepše, ker j pride gospod Jurij v Šentjakob, da j bo maševal in vodil procesijo. Pa je neizprosna osoda že tako odločila, da bi dane- neževalo. če bi bilo tudi nebo jasno. Gospoda Jurija pa to ni tako jezilo; kakor Brloga in ostali cerkveni svet. Smehljal se je pod dežnikom, in ko je naglo opravil cerkvene obrede in je procesija minula, je stopil zadovoljno h Kahonu in se pomešal med župljane. Ker je bilo že pel ud ne in je gospod Jurij imel Še opraviti popoldanske večcrnico. je ostal kar tu pri kosilu. Bila pa je že j starodavna navada, da -o pri Kabo-11 i ti na ta dan pripravili za jnžino dvoje vrst mesa in potico posuto s cimetom. skuhali iti spotili so pa to zgodaj zjutraj, da je šla gos podih ja potem lahko brez skrbi za proč si ju. Bili pa so h ruš ko v mošt. Kar so imeli najboljšega. ki so ira naredili tega leta v Šentjakobu, so ui nalašč prihranili za to priliko. Zvonarjevega Frana, najmlajšega gospodarja, je doletela i naloga, da je uatakal; prisesti pa ni mogel k skupnemu obedu, ker zanj ni bilo prostora. Dobro j» vedel, da to ni bilo kar slučajno; videlo se mu je na zardelem licu iu turobnem, prisiljenem smehljaju, kako ga peče v prsih zavest, da so je pred štirinajstimi dnevi vrnil iz štiritedenskega zapora... In te njegove lahkomiselnosti — koliko denarja so ga stale! — Ljudje so že govorili, da je on na pol ;/e ilogospodaril in da bode moral prodati vsaj polovico svojega posestva, da poplača odvetnika in razno neumne dolgove.
Toda v resnici pa nt bilo tako J i it— do. Pokojni Zvonar je zapustil sinu jnezadolžono posestvo; njegov^ zemljišče je bilo najboljše v Šentjakobu. l"rša. Franova mlajša sestra, je imela svojo doto naloženo pri gosposki; kedar bi se pa možila ali bi postala polnoletna, pa naj bi ji brat izplačal jšc potst<i goldinarjev.
Oče je bil Se živ. kn je Fran šel v
t .
vojake; te dve leti. kar ga ni bilo doma, kjer mu je medtem umrl oče. sta bili njegova nesreča. Ovdovela mati mu je pošiljala dosti denarja; Fran pa se je prevzel in hotel biti kakor gospod; da mu ni bilo treba snnžiti i konja in obleko, je rajši plačeval dru-igemn. ('isto drugače se mu jo kazala mladost pri vojakih nego doma. Tu ni bilo drugega, nego hoditi na polj -, odtod domov k skupni jnžini, o praznikih v cerkev, ob setnnjih v mesto, — a uikake zabave nikjer; pri vojakih pa — oj. kako veselo je bilo! Časih se je spomnil na dom, in pred oči mu je stopila vsa šentjakobska vas s i svojimi malimi hišami. Zdelo se mu j?, da je doma vse lepše, ceste so bolj {snažne, nebo je bolj jasno, zvezde so ; večje, da, še celo ta nagajiva megla [je bolj prijazna doma nego drugod... |Zakaj -se mur(jg tq^ zdtdo, tega ni ve-Idel. — In, ali mu je to kaj pomaga-j
( I	Slovensko katoiišb* "* jVt I
podp. društvo	j sveteSarda
■ta Zjsdinjtne države Severne A.ri'w^tv.^ Sedež: Forest City, Pa. »fcorporfraao dne 31. januarja v drts'.f = j
ODBORNIKI;
Predsednik: ALOJZIJ Z AVER L P. O. Box RSt, Forest City, Pa. Podpredsednik: MARTIN OBREŽAN, Box 51, MiueraJ, Kaa«. I. tajnik: IVAN TF-LBAN, Box 707, Forent City. Pa. H. tajnik: ANTON 0STIR, 1134 E. F.Oth Street, Cleveland, Ohio, Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Bos 537, Fore»i City, P«.
JTADZOKinU:
MARTIN OERČMAN, predsednik, Box 683, Forest City, Pa. KAROL ZALAR, I. nadzornik, P. O. Box 547, Forest City, Pa. JOS. B DC EN F.LI, niarejii, II. nadzornik, Bx 591, Foreat City, Pa. F«ANK ŠUNK, Ul. Dadzornik, 60 MiU Street Luzerne, Pa,
TOROTja IK PRIZIVXI ODBO*:
PAVEL 0P.R1CGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, Kana. JOS PET ERNE L, L porotnik, P. O. Box 05, Willock, Pa. IVAN TORNIČ, 1L porotnik, P. O. Box 522, Foreat City, Pa.
Dopisi naj ae pošiljajo L tajniku: IVAN TELBAN, E. 7,
Forest City, Pa.
_Droit veno ytnilo f'GLAF NAROD A.**
Pozor slovenski farmerji!
Vsled občne zahtere, naročili »mo tudi 'etos večje število
pravih domačih
Kranjskih k:os &
T zalogi jih imamo dolge po 05, 70 in 75 cm. Kose so izdelan« iz najbol jšega jekla v znane j tovarni na Štajerskem. Jstf se pritrdijo na k os išče z rinkcatui.
Cena 1 ko»s je Pri večjo) nar. čltbl znaten popust.
* zalogi imamo tudi Llepalno oro«lje iz finega jekla ii pristne "ilerganio" bro^iJn© kamne (osle.)
Cena i garniture klepanja je $1.— I brusnega kamna MU\ Rojake 0]>ozarjau]0 da se z naročili
požnrijo dokler zaloga iih {>oide NaroČilu priložiti je denar ali Postal Money Order.
Slovenic Publishing Co.
C irtlandt St.,	Now York, iN. V
!(». «• • seje posla« l.jal v vojašnici? Saj se je zmenil zanj h* iua:okdo. Vse drugače pa l>i '>i 1»»- prciiišlj::l '> Ije. ko še! domov dragon-olih1-ki. ki inn ji pr«i- !;i ta'.<o l'-[»o. — J Prod zad.ra\l.ji-ko cerkvijo pred ma-l>o — tam bi >e postavil! 1'oli tii pa I bi šel na zadravlj šk.. k -Ijišče; pred I večernieami >o ho«li!e t n min o \za-dravljiske ki'aso: ico. . . 1'o.a al In,«..: bi prišla županova Z -t.i mimo \ bi . I jO poklica!, da bi ga po. Iclala: <icer ona t;e bi ozrla, tako je poi> .1. Fran jo j rcinišljal. kaj hi ji ne i-, i povedal. .. in ib tem s.- j lako zami -na dom. da mu je hol< lo pi>i 1 ..znesli in da skoro :i tro^e]
Ko se je potem Fran. \>!e I materine prošnje oproščen vojaščine. -! pre je vi nil domov, neuo je pričakoval, se njcgo\'i znanc i ui-.o toi.ko b. i-;gali zanj. k je j»rii"akoval. Se t-' jakobčani so bili 11«>!i mirni Ij tdjc. ,ktorih ni zlepa nič .•.pravilo iz v-ak-I da njega lira: naj se je peljal pri-ia: voz, s tuj« i prenapolnjen, po e - i. •ia.4 e dirjala grajska bogato opi-^v-Ijena kočija skozi vas — nihče se ni i brigal za to. In zato se ludi tii-o .in-
i menili /a lepo Franovo voj-i-obleko in njego\"o bitij jnmo-no i mozave>t trn nastopa i.je. Nekoč ;> i .j« prišel k njemu poluhnjeni mrš-iar Florijau in ga začel juigo\arj. 'i, da bi prodal \>o mlad" govejo ži\ino. ktero je Fran mislil rediti, /.;. !: as ! :-škemu mlinarju, ker s<» baje ii. 1 .m ne izplača rediti jo. Vzlie materiac-11111 prigovarjanju je Fran vi rj 1 meso ar ju i:i prodal telicc: - tem >i ji-hotel nabrati toliko denarja, da lii kupil dva konja in lahno kočijo. U.1 koršue ni imel nihče \ vasi. I\o je to storil, jeli so ljudje na njigove 1 stroške norce brit i. I rša j- nekaj zvedela, kako -e posmehujejo sosed-je ti 1 pravijo, da bode Fran za Kmo ilnij molzel konje vo/.i.ek pa prodal na semnju zadravljiškemu baronu. To je povedala dotna in Frana jo to hudo i grizlo. Ko j - neke nedelje popolu-idne stal pod li]K> jued hišo in je jio-zdravil mimogredočo Zelo. je videl, da mu jo komaj odzdravila. Tedaj pa je hitel v hlev. napregel konja in se od^ieljal kakor blazen v mesto. Tu je nakupil sodč k tirolskega vina iu Isto smodk ter se naghi vrnil. Sklical je sosedove 1'rlogove, Pražlove. in. [svoja posle te;- jih učil tako piti vino,
da so razbili v-ako i praznino -'-H kienieo ob lipo pri d !i; o; /i.T.c i p.H| -o kadili viržiakc i kul <• i- vri-ka!^H kakor Indija ici. T . j.- hil . n ka.Hj nenavadnega in ->> j« j • ra -nose^fl ]o okolici: pai;;e: :ii go^j . da-ji. k.ifl 'or sta bila z!a-'i Brlog i . I'ra/.clH SO pri'i>oveda!i s\eji n •ino\oiu, da hI >.0 dražili z Z\o .u.jivim 1'ranont. I j (I bilje prihodnjič.)	!
POZDRAV,	j
Pn-diio -o n'. cava na pančk i-i -H [H»iia\ a na obi-k v	roj-tuHi
kraj. vežo naju <!oižm. t. da -e v pr\H| vr-'i za iv a i s a vsem naju itn prijaH ''•'.;!-''i in ztia:i« c:ii i >0 na:, a biiH ' •""i b-! a !tal.lo.ij.- i i riaja :u «»-n H podpirali lai.o. da -o : ,m.i oiiKtgo.- lH p;»tova::je v iri'o nam -turo domoviHj :■». Oal.;e pozdravljava v-o iste. |>nl -< isr.o pa bra a Aiito ia Jalovi-c, s\':ikiH Antona Maren.'ie, Ignaca Bazilik i Hi Fra tja S len tea z. družinami. kakoiHI 'utli 011 . ki si» naju pri odhodu C!cm anda .-.premili na kolodvor. \Sj trdneti. jirepr ča i j u <la sva v-akogaiH •naju..i trgovini pošteno po>l rog'aH si u-ojava tem potom vsi* one, ki ši^l liso svojih dolžnosti napram naniJH izvršili, opomniti, da to v kratkem Ča-Hj - 1 >tore iu sicer na spodaj navedenH na-lov. Ker pa upava, da ^e v krat-lj .t in zop.d vidimo, kličeva vsem na-Hj i.ia naklonjenim (Mevelandčanoin: N;H z«!ravo i i veselo svidenje!
>."ew York. (i. vel. -rpana ll>10.	j
ijouis in Marija Jalovec. H Malo Kraševo. pošta Sv. Kri/^| Kranjsko. Austria.
Na obali sinjega oceana pozdrav-l| !jam še enkrat vse znance in prijate-H je širom Amerike, posebno pa on« v Oakmonl. Pa., kakor Antona Zidarflj Antona Sam-a iti vse one, ki-o miH spremili na kolodvor. Kličem vseniH skuj>aj: Zdravstvujte do svidenja! New York. ti. vel. srpana 1 !>in.
Anton Koren.
Kje sta IVAN PAPEŽ in ALOJZIJ AVSEC? Prod dvema leti sta bivala v Granville, 111. Kdor izmed rojakov ve za njih naslov, prosim, da mi naziiani. ali naj se pa sama javita. Za njih naslov hi. rad z vedi 1: John Bratkovieh, Box 117, . Mjdxy-jy, VVashingt^u, Co.,/J£a. (4-10—8)	j
Idealistova izpoved.
obh-kc po omarah iu začeli zvečer pohajati po glavnem drevoredu, me-•to »lavni "kloba»i". Ilustrirani I Jiati do izdajali posebne številke, ne- i
ilwtrirani m priobčevali powrfadanake
mško navdušene teue za naloge; na kratko rečeno, pomlad je priMa, in v*a Ljubljana od uajlacnejšega lite-rata do iiajflegm*ti«-ncjšega penzijo-nUta *e je razveselila in ji i>ela na-'	' *	iiwjm * t. » " J* o*.i * eio ni
| m* veselilo uovega letnega časa iu ž
Samo jaz »em se mib samcat potikal po -autotuih, zapuščenih krajih in kuhal j«*»n> v srru na sadnega sebe.
Življenje se «ri je .alelo tako neusmiljeno po* t o, enolično, brez vsake^jz-prememW. Želel so i , da bi bil pred-pust vsaj dvakrat na leto. Takrat —-lini, takrat jt* ♦"lovtM vciitlur m* kai koouUaeira doti ve l, če je hotel; zdaj pa oh, če bi imel le kako zabavo, kako razvedrilo, kako simpatijo, ka-kar *e moji kolegi \va-ili |>o»tavlja-jo i njimi! Pa o<lkod naj zdaj kaj takega vzamem f Zdaj. ko gredo še tiste zveze narazen, ki se po zimi napravile? Od predpu-sta sem sem ie na par krajih	u*il svoje srečo, pa
mi j« povsod izpodleMo. In zdaj, ko i iu mm i a*, da bi si kaj privoščil, sem
katere »klenil. Ali ne bi človek kar uš^l —» ko hi le vedtd kam ?'
jatelja 1 etra, ki opravi tek ifiojagra premi * |j* vanja v drugo rfrugo. Fo
fe*orjih, izpi a-ev anju in drugih takih vsakdanjih sitnost ili in prereše-tavg potraai eelo šolo iu še par drugih reči. To la meni nekaj v i>i na sr-eu iu bi *1o rado ven, in zato jvora-him prve pripravno frazo, da globo-ko vjtdiluieui iu rečeta: ''Ohja!"
"Pu*U> j* v IJuMjani, pa še
" Zakaj mm j hi ImIo pusto v I^jub-
nj v i.jipmjani, no, pa je. t 'ovek ne ve, kam bi se dejal."
"Nt ud naj, študiraj, po boš precej
"Saj /e -tu,liram na žive in irrt-iMiM> kot |>a zim raj noma eeind in er-
*i4 in i a.i kuj — tako m taiioT
" Skoraj — j »a ne gre,"
kmalu kaj našel; saj tii tako težko.
"Nimam nič vač na i/thirn "
"Nič več T Saj si ga pred pustom'
ivj* je if um o. spomladi zace-
kakinioM — recimo — znan ali 5e
gre. Kadiir pa poatane človek -rralo bolj — recimo — dvoumen, pa vsaka o«lpovc. N«- vem, ali so take narave ali ttamo v z. rojene tako "
Torej s tvojimi zvezami praviš, • da ni nič; — mogoče bi pa jaz kaj imel! f"
'Ne vem, <e .»o zame kp.j priprav-
"O. ja/. imam vsake vrste mate-rijal, ee pa kak-ne sorte nimam, jo pa ie od kod notam", se postavlja 1 eter, d<»fina jaz Študiram njegov načrt. PriJe^o bi »e prav res, saj ta- i ko izbirčen človek v takih rečeh tudi | ne sme biti. In Feter je »kušen, bo
"Veš kai "	'' » 1 n 11 j> »n
J*	—*t /.iiajie en-
krat ima "Glasbene. Matica" izlet,
"Ali si sam tudi zraven? Srečen
pojem samo pri nas na ko-ru, pa se takrat lepše ven pride, če samo |*,f|u*«Hj. No, i« na izletu ne
"Torej ta.n misliš, da bi lahko ie ilo. materijala je do-
"Le glej, da me lepo opišeš, boš' ie znal. Preveč idealizirati me ne l-me*, «triifga<ce bo nwslila, da sem kakšen Adoui*. Kar se pa tiče nje, pa itak poznaš moj okus v takih retail t. _ p4 na adravie'"
Na zdravje. —— In |*očasi »em Odjadral proti domu. Odkrito rečeno,-
ohtjuba.ni, ker se 'tri je zdelo, da mo-mentano tudi on ni oddan. Če bi to-, rej re* začel a kakimi intrigami, bi jib uporabljal najprej v svojo korist, | p.,tem šele bi *e malo name spomnil. I Swer bi navMrzadnje rea lahko tudi j »am sel na izlet, toda enkrat se mi ni i Ijuhrto, drugič pa sem upal, da bo j imel Petrov opis več usjieha nego moja zdolgočasena postava.
da bi bilo res zelo »men itn o, če j 4»i se načrt posrečil. Dolgega časa bo prertj konec; bosn vsaj vedel, čemu sem na sveta. To bo življenje, takole f na tUhem imeti vsak dan majhno aa-j
bav'ea. Jej, kako bi me dalo — jaz se uWrn upal naprej misliti, boječ se,
da bi mi fantazija noria naslikala j
prelepe prizore. Preveč fantazije tu- I
j ii škoduje. Pa vendar--Seveda, i
j tajno mora ostati vse skupaj, čim tajnejše, tem boljše —.
Pri Večerji sem se trudil, izgle-idati kolikor oogoČe vsakdanje. Pa ! čimbolj sem se trudil, tembolj se mi je zdelo, da že eelo omizje nekaj slu-iti. Kakšen bom šele potem, ko bom 'res že kaj doživel, če se že zdaj ne ; morem zadrževati! Zdelo se mi je, da me vse fiksira, in najbolj sem bil jezen na sestro Slavko. Vzrok je j bil ta-le:
Mojo se-tro spremlja skozi živ-1 Ijenje lepo ia:e Aleksandra. Pred j šestnajstimi leti, ko sem imel še nekaj stvaritelj^ke sile. sem jo prekrstil v Slavko, in to ime ji je ostalo. Sieer je dobra duša, toda takrat bi jo bil najrajše imel tam na južnem tečaju, ali vsaj kje izven Kranjske, ila bi mogel svojo stvar v miru izvršiti. Slavka je namreč preieej nevaren j | iudividuiwn. Sama se sieer ne sili! preveč v o-predje mestnega življenja, toda na luceju tvori z ne«kateri«:i.i -o.uišljenieami zvezo, ki jma edini namen vse privleči na dan, kar bi rado ostalo prikrito. Pri nas imajo i cel koresponllenčni biro, in vsak teden najmanj enkrat privlee eSIavka ipri kosilu zadnje zvezne novice na dan. Zveza mera imeti strašansko imenitne špijone. ker spravi take reči i na dan, da se mi je tisti večer kar koža grbančila. če sem malo pomislil. Najrajše obdelujejo svoje koleginje in i moje kolege. Od teh krajo vsak ko-iiak registriran. Lepo vas prosim, če ; izvohajo, kje in kdaj si omisli kakšen moj sošolce nov klobuk, pa ne bi izmaknile, kje in kdaj jaz omislim uo-I ro simpatijo!
Tako sem se razjezil na Slavko, da sem skoraj izgubil vse veselje do Petrmegn načrta. Še v postelji nisem I imel miru, no, pa sem k sreči zaspal, ' predno sem sklenil kako določno resolucijo glede vsega skupaj.
'Ko sta.' se drugo jutro zbudil, so mi šle zopet vsakdanje skrbi jki nla-vi. in počasi sem pozabil na Petra, Slavko in "Maticin'' izlet, zlasti ker -eni si še enkrat rekel, da se Peter Me l»o s posebnim navdušenjem plazil okrog raznih gospodičen — v mojo korist. Izlet se je res izvršil, tola pustil me j« zelo hladnega. Ker Pe-tra ni bilo ne enkrat na izpregled. -em se začel sam st'bi dozdevati hu-ilo neumen, da sem si delal zaradi na-varne plahtaiije take skrbi.
(»z dober teden ]>a se mi prireži p<» glavnem drevoredu Peter napro-!ti. "Som že skomandiral." vpije že od daleč, "je že vse napeljano." Jaz mu s prva nisem nič kaj verjel, potem isera pa le pristavil iz sel»e: "Ti dobra duša, tako požrtvovalnih ljudi pa današnji svet ne producira več. Le kako —»"'
nikar ne misli, da je bil tako siten opravek. Prav gladko je šlo, še jaz -eni se dobro imel zraven."
*"No, torej — kako in kaj?"
"Stvar je taka. Ko smo se t je peljali, ni bilo še nič, tam tudi še j in jnz sem že mislil, da sploh nie ne bo. Ko smo zvečer čakali na vlak in bili vsi prav dobre volje, pa prijadrajo proti meni tri ženske postave, me poberejo in se začnejo nor-,ca delati. Nekaj časa seen se jim pustil, potem pa sem začel nazaj streljati, in tako je šlo naprej, dokler me niso pobasale k se>bi v vagon. Tam sta pa postali dve od njih zaspani, pil mogoče je bil tudi še kakšen drug vzrok — no, in ena je šla v drug ku-(>e, za njo pa jaz. Skril sem se pod . kon d akterje vo hišieo in čakal, da je prišla druga dama za prvo. Potem !'cm zlezel doli in šel v naš stari kupe. j kjer je bila zdaj samo še ena osebnost. namreč tista, ki sem jo bil izbral za svojo, oziroma tvojo žrtev. No, in sem ji se M nasproti in začel govoriti in se počasi bližati svojemu cilju. — Pa kaj bi pravil, babniee so | vrag, in parkrat sem že obupal nad samim seboj. Kake tri postaje pred Ljubljano sem pa vendar spravil ! svojo reč ven."*
"Ali si me kaj lepo opisal?"
-Tako-le sem rekel: Jaz imam prijatelja, ki je prvo Jeto v Ljubljani m se malo dolgočasi, ker nobene žive
duše ne pozna. Ta se je v Vas--
recimo — zngledal, oziroma Vi ste ■mu zlezli v — no r^imo v srce. Sam \ am pa tega ne more povedati, ker — no recimo ker rajši mene pošlje! No, in potem me je vprašala, kakšen da si."
"In ti si rekel?"
"Sem rekel: Fe>t fant, brez tad-la. če je treba tudi kava lir, drugače ne nekam pameten; če ga prime, ze-jlo komičen, sicer ima pa skoz in skoz {»oštene namene. Gospodična, Vam re-jčoT!, redka akvizieija, take ne dobite i v eel i Ljubljani —"
"Čakaj, Če me že tako lepo opisuješ, kakšna pa je ona?"
"Hm, ona. — Veš ženske je težko opisati, še barve las in obleke si nisem xaponanil, ker je bila tako eud-na luč v vagonu, klobuk je pa itak [snela z glave." | "Pa obraz, obraz."
~~ , L"
"O — lep, proponeijoniran, simetričen, gladke kole, živih oči in vseh zob, to že. Sieer pa — kaj bi ti pravil, za pojutrišnjem, to je v soboto, ob šestih sta zmenjena med južnim kolodvorom in bavarskim dvorom."
"O, ti človek, ti pa tudi za vse skrbiš. — Ali boš morda tudi ti navzoč?"
"Toliko moške «noči ti pa tudi še pripisujem, da bos to sam lahko o-pravil."	,
"Ali kako bom pa vedel, kaka
je?"
"Veš. okrog šestih se ne potika dosti boljšega materijala okrog kolo-Ivora, gre vse na veliko promenado,
ne?"
44Torej — v soboto ob šestih med južnim kolodvorom in bavarskim dvorom?"
"Da — nadaljevanje pa prepustim
tebi." —
Iva'ko sem tisti večer prišel domov. ne vem natanko. Toliko vem, da nisem bil čisto normalen. Komu !ii pa v takih razmerah ostalo še kaj pameti?! Kar tako-le si pridobiti j -impatijo. ne da bi človek le z mazm-I <-em mignil, tega ne zna vsak. In Pe-ter je precej izibirčne sorte, upam, da a.i ni izbral prehudega "krampa".
Dva dni sem živel v svetu sanjvin sanjarij. Konkretnega si namreč ni-' sem mogel doeai predstavljati, ker — morda, me je Peter z vsem skupaj iiaplauilal. Zaradi te negotovosti sem -i izkušal izbiti misli take vrste iz Jave. Pa čimbolj sem ji/h odbijal, | tembolj me je nekaj sililo, uaj si ,-»redstavljam, kako bi lahko bilo, do-iler nisem izgubil zanimanja za vse realno. V šoli nisem več mogel pazi-,ta. Vsak glas, ki mi je udaril na uho, rni je stresel celo živčevje. Iztegnil i st.ui noge, dejal roke v žepe. godel po-|:ihem predse in mislil iu tuhtal^Misli so mi plavale od glavnega drevoreda Ido južnega kolodvora in nazaj, sicer —o bile pa precej abstraktne. Bog ve. IkalvŠna je moja simpatija in spe? Ali jo bom imel kaj hudo rad? Ali je kaj jlepa. kaj pametna, kaj vesela, ali me 'ta Peter s;in.o za norca —'Vrag i vzemi Petra in simpatijo in mene! — Ce jc le stvar dobro napeljana? Ali se morda že kje kuha naklep, ki bi raz lrl mojo srečo se predno se je za-■ela ! <'e bo do sobote Peter kaj poklepetal? Prav za prav — dosti snovi zato še nima. Pa — bog ve kak-:ie ■>ostra:iske namene ima s celo stvar-;jo! To bi lab!:o nastala precej neprijetna afera. — Ah kaj. se bom pa jaz malo pobrigal za te namene, saj nisem slep in gluh. in če bo prehudo, se bo:n že kako iznašal!--Morebiti pa ima tuli ta nesrečna Slavka svoje kremplje vmes! Saj j« h'.lu na izletu, s celo kompanijo. Ce so priletele Petrove besede na kako nepoklicano uho — zopet si nisem upal dalje misliti.
Pa — pustimo to! Recimo, da je Peter govoril resnico — in da vseli teh zaprek ni bilo in ne bo — potem — oh potem, potem! Ko bi si lahko odpočil od enoličnosti vsakdanjosti in vsakdanje enoličnosti v nežnih, ljubečih ročicah; ko bi dobil zopet milo >yi isla za idejalne, transcendentne reči; ko bi mi duša stopila iz vloge brezčutnega stroja iu se vnela v •i>tem. ogreva jočem plamenu.
iPa sem res postal nekam poetičen tiste dni, saj pa tudi nisem imel drugega opravka, ali saj ne drugih misii. In ko sem vse to premišljeval, mi je šel dull vedno višje in višje, kakor zrakoplove«, ki hoče zbiti rekord na višino, dokler nisem v soboto na vse zgodaj zagrešil iega-le mon->trwxa:
"Moj idejal".
Moj ideal ima črne oči —
vi v njih se eelo nebo zrcali;
moj idejal ima rjave lase —
ne prideš ven, če si se zapletel v nje;
moj idejal ima rdeča usta —
ki z njimi moje poljube hrusta."
Pa brez zadere, ker sem bil tačas še malo zaspan, in malo se mi je še sanjalo. Za sanje pa ni'nihee odgovoren, posebno ne, če je zaljubljen.
Po tem naskoku na umetnost pa sem popolnoma otrpnil. Pred rem al sem šolske in izvenšolske ure. Zato sem si pa vedno živijše predstavljal tisti trenutek ob šestih, ko bom v vsi svoji krasoti prispel pod akacije. Moško se bom držal, zmagonosno se bom smehljal, in gracijozjio se bom odkril in rekel: "Dovolite, gospodična, da se vam predstavim. Jaz sem tied i, ki vam ga je obljubil moj prijatelj Peter —" In v tem trenutku, sem slutil, bo šment prinesel kako znano osebo mimo, ki — sicer pa, naj že izve ali ne — e, pa je vendar lep-;e, če se morajo nepoklicane osebe šele truditi in mučiti, predno izvohajo kako in kaj.
Do tukaj sem dospel v svojem premišljevanju, ko sem se odpravil proti kolodvoru. Odd tedaj pa nisem mogel niti ene ideje do konca misliti. Srce mi je delalo precej nevarne skoke po prsih, in stvar je postajala vedno hujša. Pri mitnici je že tako plesalo, da me je že skrbelo, kaj šele bo. Ko sem zavil okoli vogla, se <mi je zidelo, da vidim za vsakim grmom režeči se Petrov obraz. To sieer ni obveljalo, pač pa um zapazil na koncay
drevoreda — Slavko, ki me je trdo 3 fiksirala, toda samo za trenutek, potem je izginila za zidom.
Mene bi bila skoraj kap zadela, a ko je prikazen minila, sem zbral vse svoje moči in jo počasi udaril po lrevoredn. — V kakšnem skrivališču neki čaka Slavka na svečani trenutek? Na vse zadnje za kakšnim ok-nox! Ti preklicane babnice, morajo tudi res vse stakniti! — Ljubljana je še hudo malomestna ! O Slavka, Slavka! Ce natanko premislim, te imam prav rad, ampak zdajle — prav res ne vem, kaj bi naredil s teboj. Treba ti je zdale zgago delati! Kaj pa imaš od tega? — Uboga simpatija, kaj je pa s to? Bog ve kje se skriva pred Slavko? Morda na kolodvoru? Zakaj ne? Prav ima v ta'kem slu'ajit bi se jaz tudi. Ali —--—
Dasi se mi je vrtelo v glavi in pred očmi. sem vendar dvakrat heroično premarširal drevored. Ta čas mi je pa jeza na Slavko tako na rast la, da =em sklenil, napraviti za vsako ceno čist zrak, predno bom mogel svojo 4'reč" nadaljevnti. Saj mi tuli ni ostalo drugega. — Ko se malo obrnem vidim na drugem doneu drevoreda zopet Slavko, ki jo takoj pobriše v Kolodvorsko ulico nazaj; jaz pa za njo. Nisem še pri Starem Tišlerju, ko jo zopet iztaknem na koncu Predilne u-lice in nadaljujem svoje zasledovanje s še večjo vnemo. Naženern jo na Dunajsko cesto, proti pošti, okoli cele sodnije, pri Grajzarju na Dunajsko i-esto nazaj in mamo mitnice zopet v drevored. Ona se vedno tišči vogalov, plotov in zidov in sem ter tje gr lo pogleda nazaj. Vidi pa vedno samo mojo glavo, ki gleda resno in neusmiljeno izza kakega zidu. Ko pridem končno tudi jaz ves upehan mimo mitnice in se nadejam, da se je moja simpatija ven iar že upala iz svojega skrivališča, pa zazija pred menoj — prazen dre-; vored.
"O Slavka in Feter!" zastokam. Ali me je Peter res potegnil AJi — nekaj mora biti vendar res, če se ^lavka tako trdovratno drži kolodvora. Vse >xogoče kombinacije mi lete po glavi. Ali si je ta neroda Peter morda izbral kako članico Slavkine konrpanije? Ali na vse zadnje celo —
•Spustim se v tek proti Slavki. Ko ta spozna, da nič več ne pomaga, se ! ustavi in me udauo gleda. Kmalu sem pri njej in jo zgrabim za ramo.
"Slavka, kaj iščeš tukaj?" vprašam ves upehan in lovim sapo.
"Kaj to tebi mar?" prileti na-za j.
"Seveda mi je mar! Ali se to sj>o-j dobi za tako gospodično kot si — | recimo — ti, da se ob takox. le Času potikaš po teh le razupitrh krajih, zdaj, ko bo že kmalu noč?"
"Torej pusti me pri mirti, kaj pa ti stikaš tukaj okrog, saj to ni ivoja navada!"	—
"Ali se to — spodobi, tukaj okrog laziti, kaj pa prav za prav tukaj Iščeš, ali imaš morda s kom zmenjeno?"
(Slavka izpreminja barve, kot bi bila prej tednom dni dobila od mene ne preveč prijazno mišljeno banko, in vpije: "Kaj se ti pa sanjat Jaz —"
"Te že imam", rečem mirno, j "'Nič se ne laži, Slavka, ti si zmenjena z nekom — pri tem zavrtam svoje <»či v njene--"saj sem jaz tudi."
i i ^ |M
" In — ti tistega "tvojega" niti ne poznaš ne, ker se ti še ni predstavil."
"Ka — ko pa to veš??'
"Ker je tisti, ki ti ga je obljubil, moj prijatelj."
"Pa kako da gre ta človek to tebi pravit? Bog pomagaj — ali si morda ti tisii, ki ga mi je obljubil?"
"— Bo — že — tako--"
Od tistega časa si svoje simipatije vedno sam izbiram.
Pred Trubarjevim spomenikom.
Bila je čista, krasna nedelja, ka-koršnih je imelo to mokro, umazano leto do sedaj le malo.
Elegantni ščinkavei, kosi taščice in dmgi talentirani ptiči so jako zaljubljene prepevali po drevesih in grmih tivolskih drevoreiov in nasadov. Žarko jutranje solnce je s čudovito praznično svetlobo obsevalo prebeli marmor Trubarjevega kipa, ki se je dvigal &re-di bujnega zelenja v plemeniti enovitosti, . brez vsiljivih em-blemttkov in simbolčkov, brez gledališke peze. Od tega tHiovelieastnega spomenika je lilo tudi v okolico nekaj blagom i rnega in svečanega. Po
glavnem drevoredu je že posedala ali se izprehajala pisana množica, mimo "Narodnega Doma" pa je moško prikorakal odlični gospod Bu-cek s paradnim cilindrom. Dolge brke si je bil zasukal in zavihal tako u-metno, da sta bila njili konca podobna ljubkima mišjima repkoma. Njemu ob desni je mencala obširna gospa Buča v vsej svoji nedeljski gloriji. Njena neumrjoča rumeno-svilena obleka se je svetila kakor nebeško solnce in nad n^o je kar vriskal njen rdeči aolnčnik: Mi sme tukaj, presneto n*-
zaj! Mi sobo mi! S predolgim, krilom
je zastonj pometala tla. in; .debla tek
prah, da je bila videti kakor zlata boginja Homerjeva, ki se je pripeljala iz Olimpa v megli prvega razreda. Od strani je bila podobna veliki črki, B, or^predaj pa debeli osmici.
Pred Trubarjevim spomenikom se je ustavil korak gospodu Bucku in njegovi gospe. Široko se je postavil trobušnjak pred ograjo, in jel umotvor ogledovati z neusnj,Ujepjni kritičnim očesom.	_:
H '
Tudi gospa Buca je posilila svoj napeti obraz v važne gube stroge preboje. Okoli obeh je bilo eiidalje več drugih gledalcev.
"Hm!" se je oglasil gospod Bu-■lek skoraj pomilovalno i«^ napenjal mrdo. "Hm, hm! No. no!,"-
Gospa Buea pa. kakor zašita v svojo obleko, je sicer odprla usta, toda zinila ni besedice.
"To je tedaj tisti spomenik, tisti Trubarjev, no, no!" je izpregovoril gospod Bueek z glasom, ki ni obetal nič dobrega. Gospa Buca, iti je še vedno odpirala usta, je porabila priliko in zazehala čisto po domače.
"O •— gospod Bueek, dobro jutro. dol.ro jutro, gospod Bueek!" ga je pozdravil star znanec. "Ali ste vi tuli tukaj? Dobro jutro, gospa!"
"Omikan človek se mora zanimati '.a umetnost, posebno pa za domačo!" mu je odvrnil gospod Bueek s tistim važnim dostojanstvom, ki se mu poda-1 ja tako dobro, kakor nobenemu drugemu Ljubljančanu ne.
"Kdo.pa je narelil ta spomenik, gospod Bueek?" je vprašal oni zna-1 nee.
"Ali še tega ne veste?" se je začudil gospod Bueek. "Kipar Berneker! j Vi ga menda še nikdar videli niste, i zakaj kipar Berneker živi navadno na i Dunaju, ker je v Ljubljani prehula j draginja in vsak dan dež — jaz pa i Bernekerja prav dobro poz na in in j sem ga tudi povabil na kosilo, ko je bil za par dni tukaj. Človek mora podpirati umetnost, posebno domačo!
Gospa Buea je začu leno pogledala moža: nikakor se ni mogla spominjati. da bi bil kdaj kakšen umetnik obedoval pri njili doma.
Tedaj se je poleg Bučka čudno na-' smehnil s»kroxen mlad gospod srednje rasti, z neznatno brado. Doslej je bil 1 tiho poslušal, zdaj pa se je vljudno " o.TTviil in priklonil in vprašal prijazno: "Kako vam pa kaj ugaja ta spo-imenik, gospod Bueek?"
"Prav nič!" se je odrezal Bueek, navajen, da ga vse pozna že od daleč.
"I, /.akaj pa ne?"
Bueek se je odkašljal, vzdignil reke 1 kakor rimski tribun, jo zopet opustil ' in dejal prav na glas: "Ta spomenik tukajle mi takoj na vrhu ni všeč! 1 Mož r.irna nobene preee! To je narobe! Preea mora biti! Brez lepe preče ni vse skupaj nič! To je secesijon pa ' kon f ussijon !''
> Gospa Buca je ponosno pogledala naokoli, češ: "Ali vi lite, gnmpei, ka-
■	ko smo učeni?"
.Taz^ sicer nisem noben umetnrk," je nadaljeval Bueek. "pa tudi nikdar ne bom. mi ni treba, hvala Bogu! To-
■	da, če bi bil'jaz kipar, bi bil naredil ' Trubarja vse drgačnega! Vodnik. Pre ' šern. Valvazor, vsak ima svoje ko-
du-č/ke in tudi Muza je lepo pofrizl-rana!1'
""Pusti no tisto gjdo, nemajno Muco. nepotjebno!" ga je dregnila ženi.
"Muza je potrebna, ljuba moja, o-na brani Prešeernu srtne mulie z ve-, ;o, da ga ne motijo v premišljevanju Toda. kakor rečeno — vsak birmski boter je počesan lepše, kakor ta-le Trubar. Pa mene poglejte, kakšno pre-"-o imam spredaj in zadaj!"
"Odkril se je in pokazal svojo krasoto.
"Vidite, taka preea bi se podala tudi Trubarju, da bi jo bilo veselje gledati vsak dan! In kakor vidimo, nam je podal Berneker le — pol Trubarja! Celega naj nam bi bil naredil, ali pa nič! Ali ni res? Kipar Berneker se je naučil delati spomenike šelp do popka. Mar bi bil še malo počakal, da bi se bil izvežtbal popolnoma, do podplatov!"
"Pa jes! Ne hlač mu ni pjivoščil ne čevljev!"
"Nemara je pa pozabil. Saj veste. pod tivolskim gradom imajo štiri železne pse. ki jim je umetnik pozabil nareliti jezike. Ko je nesrečni človek videl, kako grdo ga je polomil, se je nemudoma obesil, ker ga je bilo reVeža tako sram. da se ni upal v nobeno boljšo gostilno več! Videl sem v komediji zalo devico brez trebuha —"
"Uh, ti pokoj o staja, kaj zmejaj so ti mlade punce na misli!" ga je tiho pokarala ljubosumna gospa Buca.
"No, no . . . Bila je prav čfedna deklica, pa kaj pomaga, k8*je je bilo samo pol. Le pomislimo, da brez" trebuha ni nobenega pravegže življienja na svetu! No, in tudi to nii ni/kakor ne ugaja, da je spomenik tako -bel. Ta barva je preflcočljiva! 'Muk** so večidel nespodobne, 'vrabci so sploh jako zarobljeni, pa tudi <fhigi tSčki ne vedo zmeraj, kaj je prav.' Letos bo že še, letos imamo vsak dan po eno večjo ali manjše plobo,'ki> eplekne in
Avslr. Slovenska gp|a Bol. Pod. Društvo.
Ustanovljeno	^^^ 16. januvarja 1892.
Sedež: Frontenac, Kans
GLAVNI ODBORj
JOHN BEDENE, Z glavni predsednik.	* \
MARTIN OBRZAN, n. glavni predsednik. t	<
LEO HROMEK, glavni tajnik.	~ / , ^
BLASIUS MOREJ, glavni blagajnik.	- (
ALOIS SLAPSCHAK, glavni zapisnikar. •	f
NADZORNI ODBOR. '	!
PONGRAC JURSCHE, Mineral, Kana.	•»»
FRANK AUGUSTIN, Mineral, Kans. FRANK STARCHICH, Frontenac,
GOSPODARSKI ODBOR. FRANK MAUSER, Frontenac, Kans.
PETER WIRNSBERGER, Pitteburg, Kane	"j
CHARLES STARINA, Mulberry, Kans.	%
POROTNI ODBOR.
JOSEF SVATTO, Carney, Iowa.	* .H ' ,
FRANK PREMK, Cherokee Kans.	.	• f :
FRANK SETINA, Yale, Kans.	*	1 j
opere take madeže. Ali, kadar bo suša. bo treba Trubarje večkrat pobeliti in to ni zastonj! Potem takem morate priznati, da je kipar Berneker popolnoma za onega vil tenale Trubarja!"
"Hvala lepa. gospod Bueek, da ste nas poučili!" je vik nil zadaj nekdo izxed zvestih poslušalcev. "Do zdaj sem mislil, da je Trubarjev spo-menik najlepši, kar jih imamo v j Ljubljani. Zda j pa mi je padla debela mrena z oči. Zdaj še le vidim, kakšen osel sem bil še pred petimi minutami! Dobro ste zidelali Bernekerja! Hvala vam lepa za pouk!"
"Prosim, prosim!" se je branil kritik in pokirral milostno.
"Skoda, škoda, da vas nerodni kipar ni prej vprašal za moder svet!" je vzdihu ti oni skromni gospod, ki se ; je večkrat čudno veselo namuzal na 1 j Ruekovo razlago. "Morali bi nam : včasih v "Mestnem domu" ali kjer-si bodi predavati o umetnosti!"
"I, zakaj pj ne?" je odgovoril Bueek blagohotno, za mižal z levirrT o-česom in se nasmehnil navihano. "S'j imam črno obleko pa belo kravato tudi!"
Tn pogladil je svoje tri podbradke; to je bilo vselej znamenj™ izredne za-[ lovoljiiosti. Na to pa je prijel uezna-j nega gospoda za gumb.
"Kdo ]>a ste prav* za prav vi. prijatelj?" ga je vprašal s pokrovite'.,-sko prijaznostjo in ga pogledal kako-' velikan pritlikovea.
Gospod Bueek, v izredno čast in veselje tri je. da se vam smem predstaviti: jaz sem kipar Berneker."
Rado Murnik.
Cigarete.
Večerjal sem, ko je ves kuštrav in .zbegan planil v mojo izbo prijatelj Mimoza. Bled in star je bil v lica, I udrte oči so gledale kalno.
"Končano je!" . "Končano?"
Sedel je na zofo. ali takoj je vstal in je ho lil po izbi z dolgimi koraki.
"Saj veš — ti sam veš — da sem io ljubil, -kakor nikoli nisem ljubil ženske! Kaj so mi bile ženske? Cigarete! Brez cigaret, mislim, da bi ne mogel živeti, če bi mi bilo sojeno, da kaJii:n> vse življenje euo samo sorto, ali v počasnih in pustih dimih eno samo cigareto. Tako sem menjal sorto vsakega pol leta in dobro se mi je godilo. Če se mi je ženska izneverila, mi je bilo sitno; še sitnejše mi je bilo. če mi je bila zvesta . . . saj veš, kako je! Nazadnje pa je naredilo golo naključje, da sem ugledal tisto žensko, ki sem jo poljubljal v srcu in v sanjaih, kadar so moje žive uistiiice poljubljale to ali drugo Francko. Otroci kade orehovo listje in mislijo, da je tobak.
Vse tiste bahave besede izkušenih ljudi so gola hinavščina. V svoji ne-čimemosti smo ženske ponižali še pod cigarete . . . vsi skupaj in vsak zase pa smo sanjali o ženski s tako svetim in globokiu- hrepenenjem, kakor ; ne sanja narod o izveličarju kralju | Matjažu. Jaz sem dosaujal; čisto nič pripravljen, takorekoč v blatnih šJkor-njah in nepoeesan sem ugledal pred seboj tisto nebeško luč. Zableščalo se mi je; s prva sem mislil, da je sama prevara, da se mi je zazdelo, kakor že mnogokdaj: Glej, kristjan ,tvoje sanje! in se je navsezadnje iz tega svetega razodetja izluščila čisto na-1 vedna cigareta. Vse drugače ie »bilo.
Še zdaj me je sram tiste prve ure. 1 Ravnal sem se, da se Bog usmili . . . kakor bahav, blebetav fant, ki si po- [ makne klobuk na tilnik, se ozira na vse strani, če ga poslušajo dovolj verno ter- hvasta in se juna'ci tako pre-•Čudno, da bi' sam don Joan pocenil
pod mizo ... in vse le zategadelj, ker občuti na tihem svojo plaho neizkušenost. Mislil som morda iui|k>1 zavedno, da sem bil ugledal cigareto čisto posebne sorte in da bi bilo prijetno, če bi si jo privoščil.
•Kmalu sem spoznal, kaj s^. j,. dilo . . . Saj veš. kako sem prihajal k tebi, ves omamljen, kakor uročen, komaj še človek. Poslušal si se z u-smRjenim ušesom, ko sem ti prepeval ; visoko pesem njene slave iu svoje ljubezni. To ni bila ljubezen, ni ljubezen! Ke tista, ki jo a;ladi poet je hvalijo iu tožijo v milobnih verzih, tudi tista ne. ki jo izkušui ljudje sjki lobno zaklepajo v hram. Kako bi bilo človeku. ki bi po dolgih letih zmote iu prevare nenadoma ugledal ei-:o resnico — kakor da bi sredi puste noči jmj bliskoma vzplamtelo v»e nebo v nebeškem ognju ? Tako je bilo meni. Ni mi bila samo ženska, vse mi je bila: dobrota, resnica, lepota. Toliko je bilo v meni čiste vere in ljubezni, da sem čutil kakor pobožen otrok, ki je prvikrat zadobil sveto odvezo . . . Poslušaš me tako mirno in zaspano, kakor da ti pripovedujem staro zgodbo iz devete dežele. Ali verjemi, da ni Ipretiravanja in ne samomileuja v mojih besedah, če so krščanske ali ne-k rščanske.
Dolgo si nisem upal ne misliti, ne sanjati, da bi se kdaj dotaknil njenih blagih belih rok, njenih ustnic . . . j kadar so se nasmehnile te ustnice, ,me je spreletelo, vse je vztrepetalo v jineni, da sem moral povesiti oči. ka-jkar da sem bil pogledal v samo solnce ... Iu glej, poljubil sem te ustnice!
Ti ves, da si ni bil pijan od san e božje sreče. Prišel sem k tebi tisti večer in sem ti pozno v noč razlagal svoj paradiž; nazadnje si me vprašal. k lo da sem. odkod da prihajam in kaj da se mi je hu lega pripetilo. Tako sem bil omamljen od prevelike sladkosti, da bi bil v ogledalu sebe samega poljubljal. Ali to ni b;lo le tisti večer; bilo je dan za dnem. teden za tediiom. vse do nocojšnjega večera. Moje življenje je bilo kakor ustavljeno — ustavljeno in dovršeno v večnem solncu . . .
Nocoj sva sedela ob pol zastrtem oknu. Sklonil ser se k nji ter sem jo narahlo in tiho poljubljal na lase. na sence, na toplo lice. na beli 'vrat; oklenila se je prav počasi pravdo mene in takrat sem jo poljubil tudi na ustnice ... O Bog, v tistem trenotku se je vse končalo!
-	Pod oknom na cesti se je bil prikazal človek neznanec: nisem ga natanko videl — dolg človek jc bil in je šel hitro mimo. Tedaj je rekla: Ali veš, kakšnega moža bi ljubila, tako ljubila, da ga od srca ljubim, če le pomislim nanj? Bil bi velik, čvrst in slok; ves črn; lasje bi se vili nad čelom v temnih kodrih, črne oči bi ukazovale, izpod črnih brk bi se bleščali beli zobje; v lica bi bil malo zagorel, ali polt bi bila žametna, la bi spreletelo človeka |>o vseno* životu, če bi se je le dotakinl z dlanjo. In plesalce bi bil in pevec in . . . Vrag vedi, kaj še vse — Karl Moor, Rinaldo Rinaldini!
Ko sem se napotil k tebi. sem se smejal tnko od src«, kakor še nikoli. Zdaj mi ni več do smeha . . . Zdi se mi, da sem se predramil iz bogatih, lepih sanj v sramoto in beraštvo . . . O, da bi to spoznanje tako bilo! Jaz, kozavi Mimoza in Rinaldo Rinaldini! Dobrota, resnica, lepota, popolnost sama — in Rinaldo Rinaldini! . . . Kam bi šel, kaj bi storil?" —
Položil sem na pepelnik ugaslo cigareto in sem si zapalil drugo.
-	"Tudi ti tako stori!"
(Ne vox, če je storil po moji besedi.
Ivan Cankar.
Drama v gorah.
( lalivljetija policijskega uradnika. )
slučaj j«, o katerem se mi je ravnokar poročalo od občinskega , prt*Utojni£tva v X. Kmet na 'Slemenu, edt'n iz med naj premožnejših po- j hodnikov v občini, je izginil pred o-t»mlmi dnevi brez »ledu. Odšel je ol j doma 16. t. m. ponoči, in su-er s pui- | ko, bržkone na prepovedan lov. Toli- j ko »e je moglo dognati. Ker njegove- j ga trupla kljub marljivemu iskanju niso našli ter tudi ni dospelo nobeno poročilo od strani lovcev kneza D., čegar lovišče meji na njegovo posestvo je zelo rrogoče, d se je zgoiil ; kak zločin. Občinsko predstojnistvo je |w»dalo v zadevi ovadbo sieer nekoliko pre|H>zno, s čemuT se je zamudil drajroeen čas. Zato bodite tako prijazni in odpotujte v omenjeni kraj, tla poizveate vse |>otreboo. Sicer mi je žal, da Vam moram s tem pokvariti letošnje božične pravnike, pa saj veste, — služba je služba. V vsem pa Vam puščam prosto roko. Veliko sreče na pot u in poročajte kmalu o uspehih."
Gotovo ni bilo prijetno to pismo, ki mi ga je poslal moj uradni pred- i stojnik. Kk špedicija v zasneženo po-gorje, med tem ko sem se veselil že t cele tedne na božični večer v hiši moje oboževane neveste! Pa kaj bi tožil, i ko ne pomagajo tožbe. Predstojnik I je zapisal prav, služba je služba,' te- j žavna pa je zlasti sluaba policijskega uradnika.
Bil je že mrak, ko sem potrkal na j Slemenu na hišna vrata. V tekj^po- ! ]K)blne\a sem dokončal svoja poizvedovanja v vasi X.» ne da bi dobil ka- j k i h Pojasnil, v zgoraj omenjeni zadevi. I Sklenil s<*flh zato, da odidem sam na ( Sleme, kjer bi radaljeval pod krinko utrujenega iujista svoja poizvedova- ■ nja. Moja prošnja za gostoljubno pre- I norlšče, ker nameravani drugo jutro | oditi čez prelaz v dolino R., ni obudila nobenega posebnega razburjeuja. V gorskih hišah so navajeni ml ne-k laj turistov, ki v kakršnem koli letnem času, plezajo na gore. Kmetica, i še mlada ženska s prijetno vnanjostjo. mi je ponudila posteljo v boljši sobi. povabila me k večerji, kar sem samo ob sebi hvaležno sprejel. Po skupni, sicer preprosti, a zadostni večerji »o nwdili domači na Slemenu po stari navadi ražni venec. V navadnih ve če- i rib so >i voščili po večerji "Lahko noč!" in poiskali svoja ležišča. Spat gredo s kurorri in vstajajo s prvim j petelinjim klico«. Tako zahteva nje- , govo delo. Današnji večer pa je izjema, edina v letu.
ha,j je bila nor, v kateri se je pred ti*oe in toliko leti rodil v betlehem-| »kcm hlevu Olrešenik. Katoliški svet i praznuje p»v«AI spomin na ta važni trenutek « slovesno siuflbo txwijo o polnočni uri. In bolj kakor kje dru-(Pml so ure boočnega večera sveča- i tMift ne v alpskih • gorato. Kdor ni bolan, ne zamudi pol noče ire, če t ud i i m! an nje une daleč od cerkve, če tudi I je vreme Še tako vihamo,\k polnočni j
„ „	. . I
Na "Nlemenu s« mmIhi v* i domači
v toplo zakurjeni sobi. Hla|»ci so si ! basali piplet, dekleta pripravljale j kolovrate. Za pečjo je sedela babica 1 s sklenjenimi rokami, usttiire pa so i se ji nemo prorikale. Preživela je več kot 80 božičnih večerov, a vedno | *o ji novi, veseli, skrivnosti polni. Xe drie jo več noge po kone-u. Rabi- j la jih ji i*ač preveč v svojem, živi je- j nj«, zato ttibH ne more iti v dolino ' j>« »trm«m in dolgotn jmtu k polnočni-ci. No, kljab temu je Se vedno krepka za svoja leta. Temu je priča star, oguljen, debel moiitvenik z velikimi črkami, v katerega pogleduje v pre-«le Ikih ter čita brez očal iz njega in se krila. Zrak v gorah živi ljudi, krepke in zdrave, in jili pu*ti živeti.
Pri nogah baibice sta sedela vnuka, zdrav polnolieen de>ček in deklica. Igrala sta se K lesenim vozičkom, v katerega je bil vprežen slabo izrezljan konjič. Kdo ga je naredil, ni bi-" lo trško uganiti. V k»4u je sedel stari hlapec Audrej in rezljal par, da bi bila vprega popolna. Ta hlapec je bil , 4e star Član družine. Služil je že s>ko- 1 ro pol stoletja na Slemenu, kot je * rad povdarjel s ponoaoja.
Sedel sem pri mizi poleg steklenice rdečega vina, ki so mi ga ponudili kot jS^-Th, ter o|»azovil in peslsial nji-itovo favoriM. Kem pa t je sem zinil kako be*edo. ne da bi *e izdal, zaradi
»em prijel na Sleme. Niti omenjal ai<*em ničesar o pogrriiianom go-»pudarju. Vedel aean itak, da boni zvedel od ihioiačih vite, kar vedo, ne bi «pra$eval.
Da je bil ro»podar strasten divji lo-vec. *em le iHa«I in tndi doiiačini iilno d<»ti skrivali tega. Marsikje ta-k«»-le v forak se ne adi prepovedan lov noben grek. kljub temu da je tozadevni zakon wa«i*i Srn prestrog. Planine« je jtora njegova država, kar je na njej smatra za popolno svojo East n i iio. Tako so mislili cvetje in ta-
„_nn*iyo siuov u^Slemenšck je dosti-
......- * *
fp
IV "5 W
V
^ - ~t*»»es >	• - *
krat ustrelil izpred nosa lovcem kne- \ za D. kakega srnjaka, nikdar pa ga
niso zasledili. Bilo je zato umljivo, da je bilo med knežjimi lovci in Sleme usekom zelo napeto razmerje, ki bi se lahko imenovalo sovražno, in lalo se je sklepati, da bi se stvar ne končala srečno, ako bi zadeli kdaj -kupaji s puško v roki. Ali kaj se je zgodilo pred osirimi dnevi T Dejstvo je bilo, da od onega časa ni noibenega I -ledu za Slemenšekom. Mogoče počiva njegtovo truplo v kakem temnem gozdnem zatišju, mogoče leži razbito v kakem globokem prepadu. Kdo more to veieti? Bržkone samo oni,! ki ima na vesti njegovo smrt, in ta j mora »ireti gotovo vzrok,-da ne spra-vi v javnost svojega temnega dejanja.
V teh razmerah je bilo razumljivo, da se ni pokazala med domačini na Slemenu nobena razburjenost, ko je laenkrat sunaj na dvorišču zalajal pes na verigi in ko je kmalu potem stopil v sobo krepak mladenič v lov-vki opravi. Slerošekova se je pri pogledu nanj tako ustrašila, da so ji :azvenele sklede v rokah, ki jih je t>obirala z mize. Hlapci so gledali emuo prei se, dekleta so se stisnila boječe skupaj, samo babica je ostala pri >miru in otroka, ki sta se igrala nemoteno dalje.
Fant je potegnil z glave klobuk, >krašen z gamsovo brado, ter stresel i njega sveži sneg.
"Dober večer vsem skupaj," jej lejal, "prihajam z Visokega vrha, j Kišteno sem se trudil in ker sem videl ' >ri vas še luč, bi vas prosil; da mi | lovolite nekoliko počitka. Gotovo mi ega ne boste zabrauili, ljuba moja } Slemenškovka. "• T
"To bi ue bilo krščansko," je'odgovorila gospodinja, ki ni bila videti >eč raziburjena, kljulb temu, da je bi-a zelo bleda v lice. "Kar vsedite se, Jože. Mi smo sicer že pojedli, vendar •e hočete kaj — —"
"Hvala lepa, gos{>odiuja, nisem la-'-en, pač pa bi se mi prilegel kozarček H-injevea ali jagodovca. Xa vaše-■:dravje ga box rad spil."
Prisloni! je puško ob steno in se .-sedel k mizi. Kmetica je stopila k ►mari, napolnila kozarček s krijstaliio-istim žganjem ter ga postavila pred | ovca. "Dober tek!" Spraznil je ko-! '.arček v dušku in si obrisal črne brke. j "A, to greje in krepi," je govorii i iri tem. "že doglo časa nisem pil ta-A> pristne kapljiCF. Lahko ste pono-ni nanjo. Slemenš-kova."
Gospodinja se mu ni zahvalila za »riznanje. Xo, lovec menda tudi ni iričakoval odgovora. "Grozno slabo reme je zunaj," je nadaljeval; 'sneži, kot da bi hoteli zgoraj vse •voje pernice izprazniti. Res, pravo .Teme, ko je najbolj prijetno sedeti .• topli sobi prj zakurjeni peči. Ste udi menda zaradi tega ostali dalje asa po konci f"
"Sveti večer je nocoj, kar bi pač . uoral vedeti vsak' pošten človek," lomljal je stari hlapec v kotu.
"A, tako! Xe smete ml zameriti. \ii lovci smo >labo poučeni o pratiki. Vemo samo to, kdaj se sme streljati livjačino in k laj ne. Torej na polnoč-lico čakate in si drgnete oči, da pre-'.enetc spance? Vidite in potem mora >iiti lovoc, da vam pokaže, kaj je tavada nocojšnji večer. Brzo, Reza, j laj kolovrat v strau, segrej ponev, ti »a Neža. prinest skledo vode. Svinec t imam v torbi, da ga bomo topili in I ►rerokovali srečo."
Lovec je zadel v tarčo,s 81 are šege in navale, zlasti če so združene nekoliko s praznoverjem in -skrivnostjo, niče jo. Saj tudi pravijo, <la je nekdo videl, kako hodijo k patnofrnici utrluti
- x oje gla-
.'e v rotim. Mno|ro jezr#lo enarkih »ravljvc med našim ^Juilst^pm, a izu-uiraju in iiiti zapihane nis^, kljub teli u, da so tudi zabavne. »
Prikrita jeza na lovca je izginila, nekaj svežega je prišlo med domače in eelo ba-biea se je zbu lila iz svoje odrevenelosti.
Potrebne priprave so bile hitro končane in vsi so se zbrali okoli velike hrastove mize. Celo oba otroka sta olezala nanjo, da vidita izredni pribor, Ko je prinesla dekla žarečo ponev z razstopljenim svincem, je romala iz rok v roke in drug za drugim je vlival lesketajočo svinčeno tekočino v >kledo; napoljneno z vodo, ki je stala sredi 'mize. Zacvrčalo je nekoliko in se lahko pokadilo na 1 vodo, potem pa so fantje dvigali iz sklede s smehom, dekleta pa s strahom strjene svinčene podobo. Ena je potegnila iz vode čisto razločno vlito srce, druga prstan; en hlapec je potegnil iz vode kačo, drugi čevelj. Smeha je bilo dovolj. In razlagale so se podobe na lolgo iu široko, da se niso mogli raz-| govoriti.
Na vrsto je prišla gospodinja. Sprva »e tu hotela odzvati lovčevemu pozivu, češ, da ni razpoložena. Pa tu ni ijemagal nc l»en izgovor; to je stara šega in pri temi se ne sme delati izje-ime. Xi mogla drugače. Zagrabila je za ione v in je začela {točami vlivati svinec v vodo. Toda ničesar se ni posrečilo. Xa dnu sklede »o se p tvori le le (»osamezne kapljiee, celotne podobe pa lui bilo.
I 4 4 To pomen;a solze,'/ je menill ba-
—. -1
biea ter pomenljivo majala > aivo
glavo. '
"Ki jib pa bomo kmalu posušili," je pristavil lovec Jože in globoko po-' gledal Slemenškovo. f Ta s^ je razburila. "Jože, tis ni prav oil vas, sedaj še manj kakor kadar si koli."
Lovec'je zmajal z rameni. "Vi ste razburjehi, Slemenškova, videlo se i vam je'že, ko ste slabo vlivali. Po-iilejte sem, tako se mora vliti."
"Krepko je zagrabil za ponev in jo I hitro obrnil nad skledo, da je 'brizgnila voda visoko, ko je padel svinec vanjo.
Svinec se je razdružil; tvoril je e-notno podobo z robci in zarezami.
"Oho!" je zaklical s s»mehom, "to | je pa prav tako kot moje lovišče. Gora in dolina, vse se menja!"
Vsi so se gnetli okoli osrečene vlite podobe; vsakdo je skušal spoznati obliko znanih gora.
v .
"Hej, poglej sem," vzkliknil je nenadoma stari hlapec Andrej začuden, "to je videti pa ravno tako, kakor Vražja luknja in na dnu, kakor da bi bil postavljen križ."
Lovec Jože je skočil kviško, kot bi ,ra pičil gad. Postal je vidno bled v obraz. Oči so se mu izbulile in uprle v svinec.
"Ali si nor. stare*-!" srknil je skozi stisnjene zobe. Pograbil je za svi-lec in ga vrgel ob tla, vzel puško in zdirjal brez pozdrava iz sobe. Kaj se mu je zgodilo?
Mogoče se je temu ali enemu poro-lila črnina, grozna misel,.nihče pa si je ni upal izreči, nihče si ni upal ustaviti lovca. V prijazni sobi je postalo nenadoma tako tesno, kakor bi vse , obsedel zel duh in, vsi so se oddahnili, ko so zazveneLi iz doline zvonovi, ki ] so klicali k polnočni maši.	,
Fantje so oblekli svoj« gorke suk-nje, dekleta so se ovila v velike rob- i ?e, Andrej pa je vzel iz previdnosti : par snežnih krampežev in močnih vrvi. Sleme je bilo visoko in pot v dolino dolga in siira-a. Gospodinja je prekrižala otroka 5n ju priporočila ba- , biei. naj ju kmahi spravi v posteljo, ; ter odšla z drugimi iz hiše. Čakali so , jo pred hišo s svetlo gorečimi smolnatimi bakljami. Pridružil sem se jim, . ne da bi se zdelo komu kaj čudnega, i Kristjan mora biti pač vsak pri maši. n Korakal sem poleg kmetice in izvedel ! •^era kiralu, kar sem hotel. Pripovedo- j vala mi je zgodbo o ljubosumnosti, ; kakršna se dogodi tudi dostikrat v rorali kot v velikih mestnih palačah. Tukaj se je seveda končala žalostno in 1 rrozno.
Zvonovi vaške cerkve so oznanjali veselo "Gloria in exeelsis!", ko sta ; opremljala dva orožnika vklenjenega i lovca Jožeta v mesto. Ko so ga pri je- j li, je priznal, da je ustrelil Slemen- j *-ka. izgovarjal pa se je s silobranom. No, o tem naj bi razsodili sodniki in porotniki. Moje delo je bilo končano. ' Slemenšekvega trupla niso mogli dobiti vsled hude zime iz Vražje luknje, kjer je ležalo, kakor je priznal lovec, j' "Nele prihodnjo pomlad se je posrečilo. | ■»ot ognit i ga iz nevarnega prepada. Sodna komisija je dognala, da je bil Sleneašek ustreljen od strani, veil- | dar pa rana ni bila smrtna. Šele palec v prepad je provizročil smrt. Ali je r-adel vanj vsled nesrečnega slučaja ali ga je sunil vanj lovec, o te<m so j imeli odločilno besedo porotniki. Iz-:ek!i so jo. Oprostili so lovca z veči- j io glasov umora, soglasno pa so ga priznali krivim uboja. Sodtii -dvor je j itporabil napram njemu najvišjo £a-*en ter ga obsodil v desetletno tež-i ko ječo. ! • -jif.— '
Sobotno kramljanje.
Uredniki so kaj čudni ljudje! Prinese jim literat " mladinskega " kova simbolično in zelo pesniško napisan vzdih, pa ga vržejo v koš in pravijo: "Kaj bi s teigf Naši abonenti ne marajo vzdihov, hočejo temveč praktičnega Čtiva in praktičnega smeha.'* In sledi ploha poučnih navodil, tako nepešiniških, da jim literat pobegne iz pisarne. Da bi pisal članek o klobasah, o zeljnih glavah i o vsakdanjih , spremembah vremena, ne, rajše bi se | ; zaljubil. Raje prenašati sladkotežko 1 breme kake ernooke Aanazonke, kakor pa sramoto zakotnega literarnega nepridiprava.
Ko bi s^j s*r.«l zajahati političnega dromedarja, kako mikavno bi bilo vea^ si.... Pa tudi s tem ni nič, kajti tudi i na tem polju so oni izključni gospo-! da rji.
In tako mi ne preostane nič drugega, kakor pokoriti se in pisati — o čem T
Da je prejela te dni neka ljubezniva | dama anonimno karikaturo'od nek«! druge, tudi ljubeznjive dame T Koga še more kaj takega zanimati t Ali pa i da je neki, za vse dobro in blago vneti i (pardon, to je fraza iz našiii plebs- ! žurnalov-) duhovni pastir zaklal prešit" a in delal klobase? — Pozno je za koline, to ne bo resnica —, bi zmajal marsikdo, in literat bi propadel na celi črti.	1
"Posezite v polno življenje", je trčil Goethe, toda pri tem je pozabil, da je življenje $udi tako različno in da se ga absolutno ne more zasledovati, i Kaj mi basni izpretrgana veriga? i Zdaj-le na priliko, hiti vse na letovišče, suho in debelo, široko in tenko. Ženske si opomorejo od svojih zimskih ; grehov, otroci se naletajo in naskače-jo v prosti naravi, le možje ponesejo svoje skrbi s seboj. Čudne številke jim roje po glavi, — o. kateri družitv ski poglavar ne sovraži številk? Kak stkri fllolog, ki ima že popolno penzi- , jo, morebiti užije neskaljeno veselje brez številk, prebirajoč pod senčnato lipo ljubljene svoje klasike. In nema- j ra naleti na tisto Horaeijevo:
Beatus ille, pui procul negotiis, ut prisca geas mortalium Paterna ru-ra bobus exercet suis,
solutus omni foenere. Kar bi se slovaski glasilo tako-le:
O blažen tisti, ki lenobo pase, kot so jo pasli stari mu očaki; in orje z voli murodolske rase očetov njive — z lahkimi koraki. O lepo je zidaj tu ztmaj^ Študentje in lastaviee letajo po vaseh; študentje hodijo za dekjeti. lastaviee pa gnezdijo že v drugič. Škrjančki pojejo žgo- ; daj zjutraj, slavci drobijo zvečer svoje najlepše melodije. Pred mojkn o- ! knom se oglasi vsako ju^go,.junaški srakoper in se krega z mačko,, ki mu je bila raznesla gnezdo in zarod. „Ček, : ček", pravi in se zaganja v sivega gre- ; šnika, ki Ieuo zazija in si brusi kremp- j Ije. A srakoper umolkne v tihi jezi : in gleda mrko ko kraljevič Marko. In ; visoko sinje nebo, veliko solnee.... i Oprostite, tako se začenjajo vzdihi, literarni vzdihi, a teh ne maramo, kaj ne?
In tako pride, da se v časih ptičjih gnezditev in pnrgarske selitve, v dobi kislih kumar in novih maš, v eri klerikalnih zmag in zatiranj izkušnjav v ..dolini šenfflorjanski", ne da ničesar stvarnega napisati. Še iz uvoda se težko prileze, in zato so umolknili celo naši kritiki, ki že deset let seen definirajo slovensko umetnost.—
Še enkrat: Težko tistemu, ki ne more iz uvoda.
A. Xovačan.
o
KBVOPROLIVAKJE
V TEHERANU.
Perzijska vlada nastopa proti trdovratnim nacionalistom z orožjem.;
Teheran, Perzija, 7. avg. — Hesen spopad, pri kterem je bilo več ljudi ubitih, se je danes tu vršil. Xacijo-nalisti preslišali iu ignorirali so poziv vlade, da od lože orožje. Vlada se je odločila proti trdovratuežem energično nastopiti, ker je tudi prigovor raznih odposlauikov pri njih nasei »t gluha ušesa. Odposlala je vojaštvo na ulico, ktero je napadlo uporneže z br-zostrelnimi topovi. Boj je trajal celo popoldne. Okolu devete ure zvečer zavzelo je vojaštvo z naskokom in-surg^ntske pozicije, ranilo' Satar Kii a na iu Bakira Khana ter mnogo drugih vjela. Število mrtvih ih ranjenih še ni dognano.
..... -o ■■
Nesreče
na železnicah se množe..
Washington, 7. avgusta. V prvih treh mesecih letošnjega leta dogodilo se je več nesreč na železnicah v Zje-dinjenih državah, kakor v istem času leto popreje. V prvem četrtletju je bilo 1100 osob usmrtenih, 21,232 pa ranjenih; toraj 466 več mrtvih in C110 ranjenih kakor leta 1909. Pri dveh nesrečah v državi Washington in Iowa je bilo 141 osob usmrtenih in 52 ranjenih.
Velik fosdni požar.
Washington, 7. avgusta. Gozdni i požari so provzročili v narodnih gozdnih rezervacijah v severozapadni | Montani iu severnem Idaho blizo pol milijona dolarjev škode. Vs? zemlji-■ šče meri 175.000 akrov, ktero je požar uničil. Položaj je še sedaj zelo nevaren, ker še na 10 do 15 mestih
Igo". _ . _ _ ...T
■--"'••••'-iiTi[-«lifrir--i - mi
• "i . . :.
Te dni so y brežiški župniji blizu Tuzle v Bosni opazili v gozdu nekegV elegantno oblečenega tujca, ki se je. takoj skril, ako je videl, da se ga o-pazuje. Obvestili so župnika, ki j« zvečer izpalil par strelov, da bi tujca in eventuelne njegove pomagač? j ost rasi I, če bi kaj zlega nameravali. Zjutraj na vse zgodaj so župuika* zopet poklicali, češ, da je tujee pred žufaniščem. Podal se je k njemu in ga začel izprašev«ti. odkod in kam. Tujec je čisto zmedeno odgovarjal in ko je župnik še zvedel, da je prejšnji večer izpraševal kmete za pot v Srbijo. je poklical vaškega kneza in dva močua fanta ter potem rekel tujcu, naj se v njihovem spremstvu nemudoma poda k oblasti v Tuzli. Vlada je namreč dala nalog, da se vsakega sumljivega tujca prime. Neznanec je takoj šel z ljudmi, župnik pa je moral iti obhajat bolnika Nekaj časa je tujec mirno stopal dalje, naenkrat pa je potegnil revolver, dvakrat u-strelil v glavo ter se s krvjo oblit zgrudil. Ležal je dve uri v nesvesti, potem pa nenadoma odprl oči in sedel. Okrog njega se je zbralo ipolno ljudstva, ki so se z njim razgovarjali. Tedaj se je vrnil župnik in ko je zvedel, kaj se je zgodilo, je neznanca takoj dal prenesti v župnišče, kjer mu je Lzpral rane, ga obvezal in okrepčal. Na župnikovo vprašanje je neznanec odgovoril, da je streljal na-sg zato, da bi ne izdal svojih tovarišev in ne napravil žalosti svojim sta rišem. Ko so došli orožniki, so neznanca spravili v bolnišnico v Tuzli. Slučaj še ni pojasnjen, zvedelo se je le še to, da je neznanec pred aretacijo'v nekjftnr-i Ski krčmi sežgal velik sveženj papirjev.	v,o
Rusi na grunwaldskifc slamoetih.
Poleg drugih Slovanov so se gruu-vvaldskih slavnostij v Krakovu v Galiciji udeležili kot privatniki tudi Rusi: poslanec Rodičev, profesor A. Pogodin in A. pl. Stabovič. Pri odkritju Jagiellovega spomenika so jim bila odkazana častna mesta, a po programu bi Rusi pri odkritju ne imeli govoriti. Toda Rusi se n:so ravnali po programu, marveč so pri slavno-*ti izj-ekli svoje pozdravne govore, v kterih so izražali željo, naj bi poljskemu narodu zopet zasijalo solnee svobode. O teh govorih molči vse časopisje poljske, priobčila jih je edino "Xovva Reforma", organ člana slovanskega eksekrtivnega odbora dr. Doboszvnskega. Ta je eelo ruskim gostom na čast dal svečan banket. Xa tem banketu je imel dr. Dobo-szvnski govor, v kterem je v vznesenih besedah pozdravil zastopnike svobodnega, plemenito mislečega ruskega naroda ter končal svoja izvajanja z vzklikom, da je slovanska vzajemnost in medsebojna slovanska ljubezen edin jez proti strašnemu navalu german;zma.
češki raziskovalec Frič že vedno živ.
Ze dvakrat so |M>ročali. da so češkega raziskovalca dr. Friča lilijami v republ'ki Boliviji v Južni Ameriki umorili. Zdaj so dobili v IVago poročilo, da je Frič dospel ]>opoluoma zdrav v Buenos Aires, republika Argentina. Med vožnjo so ga njegovi indijanski služabniki okradli, vsled česar je prišlo do prepira. Drugi Indijanci so se zavzeli za služabnike, zaradi česar je bilo ,sta)išče Fričevo precej nevarno. Moral je tudi potovanj? prekiniti. Najbrže je bi!o to vzrok, da se je raznesla vest o* njegovi smrti.	'
"'•'*- • •	4 i '
Poljske študentke na avstrijskih . univerzah.
Iz Livova poročajo, da je bil tam shod poljskih vseučiliških slušateljic. na kterem je bila sprejeta resolucija, v kteri ss zahteva za absolventke poljskih skednjih in trgovskih šol na ruskem Poljskem vstop na avstrijska vseučilišča.
Strela obagala osemletno deklico.
Plainfield, Conn., 6. avgusta. Med grozovito nevihto udarila je strela v hišo Joseph Latourja blizu Putnama in zadela v domačo 8 let staro hčerko, da se je obžgana in nezavestna zgrudila na tla.
Astronomi se čudijo, ker ana strela tudi pisati, ker je pri tej deklici už-gala na čelo pol palca velike črke M. H., na posteljno blazino pa veliko črko M. — Res Čuden slučaj. — Zdravniška pomoč je deklico š? pravočasno rešila; vendar užganih črk nad njenim očesom pa ni mogpče izbrisat i
" 'f ~ l ■ i |
Korse hndo bolan. /
Morse, bivši newyorski kralj ledu i bankir, se nahaja v državni ječi v dlanta, v državi Georgiji, in ima b< rebiti kazen 15 let zaradi nepošte- ti ih denarnih transakcij, je sedaj hu- m 0 bolan; njegova žena se boji. da ne'rv ode preživel to leto. Pravijo, da ga ; sama kest in koža. Morse je bil ■ S(] aposlen v jetnišni knjižnici, a sedaj ',".4. ? nahaja v bolnici. Boje se tudi, da!t% ode tudi duševno bolau postal.
m
dkritje spomenika Petni Velikemu. ^
V Rigi na Ruskem odkritju sporne- p< ika carju Petru Velikemu so priso-tvovali car Nikolaj in carica Ale- t; sandra Feodorovna ter velika 111110-1 ina naroda. Na povratku na carsko | . ihto "Standart" je množica prire-ila carski dvojici živahne ovacije.
KRETANJE PAŠNIKOV.
ROTTERDAM odpluje 9. avgusta v Rotterdam. 1 ^ LAISER WILHELM DER GR0SSE ^ odpluje 9. avgusta v Bremen. st PRESroENT LINCOLN odpluje 10. avgusta v Hamburg. 6:
OCEANIC dpluje 10. avgusta v Southampton. -LA BRETAGNE odpluje 11. avgusta v Havre. AMERIKA odpluje 13. avgusta v Hamburg. b NEW YORK,	S
dpluje 13. avgusta v Southampton. s' LAPLAND	J'
odpluje 13. avgusta v Antwprpen. k
' CEI.TIC odpluje 13. avgusta v Liverpool.
- , RYNDAM . , -odpluje 1(L avgusta v Rotterdam. t GEORGE WASHINGTON	:
odpluje 1(>. avgusta v Bremen.
MAJESTIC	*
dpluje 17. avgusta v Southampton. OCEANIA odpluje 17. avgusta v Trst.	^
GRAF WALDERSEE ' •
i
odpluje 18. avgusta v Hamburg.
L'A PRO VENCE	!
odpluje IS. avgusta v Havre. CEDRI C
odpluje 20. avgusta v Liverpool. Ji KROONLAND	j k
o<lpluje 20. avgusta v Antvverpen. p ST. PAUL	n
dpluje 20. avgusta v Southampton.! R CINCINNATI	j •
odpluje 20. avgusta v Hamburg.
POTSDAM odpluje 23. avgusta v Rotterdam. KRONPR1NZESSIN CEC1LIE odpluje 23. avgusta v Bremen. ADRIATIC dpluje 24. avgusta v Southampton. LA TOUR AIX K odpluje 25. avgusta v Havre. FINLAND odpluje 27. avgusta v Antvverpen. J
ARABIC odpluje 27. avgusta v Liverpool-
Pl D L A DELPHIA ►dpluje 27. avgusta v Southampton.
XIEUW AMSTERDAM odpluje 30. avgusta v Rotterdam. KROXPRIXZ WILHELM odpluje 30. avgusta v Bremen. *
MARTHA WASHINGTON c
odpluje avgusta v Tr-t.
TEUTONIC	r
»dpluje 31. avgusta v Southampton, i L A LORRAINE	1
odpluje 1. septembra v Havre. |^
-■'■■i.,' • ' „ H« Svoji k svojim!,
Rojaki po Zjedinjenih državah ka- ' larkpli ste v kakej kupčiji, ali kaj potrebujete, obrnite se vedno in v i>rvej vrsti k Slovenca, ali svoji k svojim! Kupujte vaše grpoerije, meso, cruh, obleke, obuvala, pohištvo pri Slovencih ali Vaših rojakih; zahajaj-;e najraje v gostilnice k svojcem, a 1 ie k Judom, Nemcem, Italijanom, 1 Vladjarom. in enakim sovražnikom, slo-.•enskega naroda. Ali ste Še kedaj dišali, da bi Judje, Nemci Italijani, Maidjari in sploh neprijatleji Slovencev kupovali in dali zaslužiti Slo-reneemf Nikdar še ne! Zakaj naj [>i Slovenec nosil tem svoje novce in lobiČeflc? Dolžnost naša je p«ebno v tujini, da se med seboj podpiramo j tn dajemo zaslužek jeden drugemu.
Aiko je rojak v stiskah se tudi naj-preje zateee k rojaku, ker pri tem dobi podporomali pribežališče, nikdar, ali zelo, zelo redkokedaj pri tujeu.
Rojaki, naj Vam Judje, Italijani, Madjari, Nemci itd. še tako lepo obetajo in medeno govore, vedno se v prvej vrsti obračajte na Slovence ali vedno: Svoji k svojim!
Prank Sakser.
PQ80R SLOV. GOZDARJI I '
Najlepše je biti pač v gozdu, kjer si sam svoj gospod, kjetfcd^ ne stoji boss •/a hrbtom. Seda/j jo prilika za tiste, ki ljubijo svobodo! Potrebujemo do 100 drvarjev v gozdu v St. Mary's, Pa. Plača je boljša kakor drugod. Klaftra $1.20, laksi $1.10 od tisoč. Tu si sam svoj gospod. Ako hočeš narediti več na dan ali manj, to je tvoje, več boš zaslužil.
Za informacije pišite ali pa pridite naravnost v St. Mary's, Pa., ter pra-šajte, kje je Sehauer. in on vam bode povedal, kj? je.
Russ & Truger. ■General Delivery, St. Mary's, Pa. (G-9—8)
j _> _
I Ali hočete dobiU nekaj pojma O ANGLEŠČINI ^	in
AMERIŠKI PISAVI t
i
Pište na nas. Poučujemo že dve leti potom dopisovanja angleščino in jlepopisje. Pojasnila popolnoma zastonj. Pišite še danes!
Slovenska korespondenčna šola, 6119 St. Clair Ave. (Special Box 10) Cleveland, Ohio.
HARMONIKE
bodisi kakorSnekoli vrste izdelujem in popravljam po najniijih cenah, a delo trpežr o i a zanesljivo. V popra voy zanesljivo vsakdo posije, k«r sem Iz nad 16 let tukaj v tem poslu in sedaj v svoj oblastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike t« 1 računvm po delu kakortno kdo zahteva I brez nadaljnih vprašan;.
john t wenzel;
f 017 e. 62nd Str.. Cleveland. O
IT VAŽNO ZA VSAKEGA SLO VENO AI
Vsak potnik, kteri potuje skozi New Tork v stari kraj ali pa iz starega kraja, naj obišč« I PRVO SLOVENSKO - HRVATSKO GOSTILNO S PRENOČIŠČEM August Bach, 137 Washington St., New York City, j kjer bode dobro postrežen in na raz-j polago so vedno čiste sobe sa pre-nočenje. Dobra domača hrana. Rad bi zvedel za svoja dva sina
Ne pozabite, da edino jaz igem 3RINJEVE0 is importinnega kri-ija.
BRDTJKVBO zaboj od 12 sUkle-li« (5 stekl—ie 1 galona) fl3.00. d an j kakor en saboj ne ngMii-jam.
OROŽNIK, galona 92.75. Bespofi-jam v sodih od dft do lt sb 60
Salon.
TROPIN JE VEO, galona #2JSt. —
iazpošiljam v sodih kakor droŠnik.
CONCORD DOMAČE VINO, gslo-ia 504; v sodih od 50 gaL
CATAWBA DOMAČE VINO, galona 754; v sodih po 50 gaL Priložite naročila tndi daaar. JOHN KRACKER,
EUCLID, OHIO.
Samo
reljajo trije zvezki
"VINNETOU"
Rdeči Gentleman
in iest zvezkov
V PADIŠAHOVEJ SENČI.
O ■ '
Zvezki so obžirnl ter obsess vsak nad 200 strani Zabavno berilo ss odgnati dolg ias. Poštnin« prosto dobiti pri:
SLOVENIC PUBLISHING CO., 82 Cortlandt St., New Tork, U. T
^Podružnice *
> Wldt C+m, Tftt > Ii žia|wi.
• DoinlAk« glavni« •
(«(*». Ml i d jOflO 1 ent^ '''-oM
-•i ■ ,b ■	■' -i \i ■■•iti • i
Ljubljanska kreditna^banka^v Ljubfjani Stritarjeve ulice 2
sprejema vlog« n« knfUHdo in ns k*- J I Ol kodi r«4un ter jc obr«atu)« po 6latlh4 5 |o
Kupuj« in prodaja vas vnte vrodnoalfiih papirjev po doevoem kum,
Nsl isstopsik » Zjf^jfMi JrfaWje tvrJks	- »
^ ' PRANK^IWBR^Q^ I IMUtfiflt 8tr—t, NowToi*,4' ^*
___________________ _ ■ .;____^AiLboZijjJ/^. '	■■ "'	_
-	Podružnice *
-	Spljit, Ciliftc, Trt! »
in Sarijm.
• - Rezervni fond ■ I
i« (»K. aoo.ooo. L
- * r i
gggg......i.............."L-1.....In 1...........1 " ...........................' .....................i ,	II",
Jugoslovanska flMa Katoi. Jednota.
* * ■
idkorporiranA dne 24. januarja 1901 v Jržavi Minneaota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
'	- URADNIKI j
Predsednik: FRANK MFDOS, 9483 Ewing Ave., So. Chicago, XII." P«*Jprediednik: IVAN GERM, P. O. Pox 57, Braddoek, P». Glavni tajnik: JURIJ L. BROZIČ, P. O. Box 424, Ely, Minn. Pomolni tajnik: MAKS KERŽUŠNTK, L. Box 383, Roek Springs, ffyotftin* *"
Blagajnik: IVAN GOV ŽE, P. 0. Boi 106, Ely, Mina.
VADSOUnxI:
ALOJZIJ VIRANTV predsednik nadzornega odbora, 1700 E. 28tb St..
Uorain. Ohio.
TV AN rRTMOŽT^, n. nadzornik, P. 0. Bo* Ml, Eveleth, Minn. MTRAEL KLOBUČAR, m. nadsornik, 116 — 7th "*r.f Calumet, j Ctebtgaa.
POROTin ODBOX:
rVAN KERZlSNIK, predsednik porotnega odbora, P. O. Box 138.
Burdine, Pa.
rVAN MERFTAR, dmgi porotnik, Bx ».«5, Ely, Minn. fiTEFAN PAVLIfilC, tretji porotnik, Bx 3 Pineville, Minn.
■ ■ o.....
Vrfcomi zdravnik: Dr. MARTIN J. IVEC, 711 Nortk Chicago St:, •tie*.
.-o ■ „
Druitveno glasilo j® "GLAS NARODA."
**	-o-
POZOR URADNIKI KRAJEVNIH DRUŠTEV J. S. K. JEDNOTE!
Od ne i' a ter i h društev- naše Jednote dobivam pritožbe da se ni pravilno posfo;-ilo pri volitvah delegatov za prihodnje zborovanje Jednote. Nekate-i' p' .ložbe. r.ioram ve. i. so res opravičene in kažejo da se nekateri uradniki 4] m-tev nW. jo ravnali po pravilih, ali pa se toliko niso potrudili, da ti pravila pnvitali, kar je vendar dolžnost v-aeeira uradnika.
Točka l!):i pravil Jednote veleva med drugim tudi to-le: "Zastopniki kateri zastopajo svojo društvo skozi leto, so ob etiem fold i delegati za na -lavno zborovanje Jednote tisto leto v katerem Jednota zboru je.* *
lVvka Ji»7 pravi! Jednote pravi med drugim tudi to ,e: "Volitev dele--'' v na -neralno zborovanje Jednote. izvzemŠi taeasnega zastopnika, in vrniti pti redni ;,!i izvanre lni seji meseca julija tistega leta v katerem Jednota zboruje.*'
K a.j bolj ja-ne-a ne note biti, in vendar so nekatera društva volila tudi delegate namesto sedanjih zastopnikov, Čeprav so zastopniki oporekali. da to ni prav. Ako je zastopnik dober, da zastopa eelo leto. bode gotovo ti li dolier /a delegata na zborovanje, in čeprav bi ne bil, pravila Jednote moramo spoštovati in -e jih «lr/.ati. Da sem pa poslal volilne liste na vsa ■ lit lv;i, m ni 141 >t<>ril zaradi tega da jih bodejo imeli pri rokah v slučaju, «!a 4- a-topn k 041 pove di pa da m ni mogoče iti na zborovanje. Ako pa «l: u ! vo ne.'«', da ga zastopa sedanji zastopnik, tedaj mora biti nekaj vzroka, m tU wr.iki bi -n 4nali biti Jednoti naznanjeni. Prosim toraj: gospodje uradniki. vpoštevajte 7^4 raj navedene točke.
S spoštovanjem udani
*	GEO. L. BROZICH, tajnik
dX
• -ooooo- •
PRISTOPILI.
'V d 1 listvu sv. Alojzija št. 78 v Nalila. Colo. Ine i), julija 1010. Johan Ki.ir-ai. lojen	eeit. št. l;Ui.T». v I. razred. Društvo .šteje .">4 članov.
!v društvu fv. Pa• bare št. 7!) v Heilwood, Pa. dne !>. julija 1010. Ja-knfc Možina,. rojen 1880. eert. št. V.VXIG, v I. razred. Društvo šteje 26 članov.
!v društvu sv. Barbare Št. (iti v < bisboltn, Miun. č.ne 9. julija 1910. An-dn, I', ,u:i».«l, ro:wi J SV«. wrt. "t. 133X1; Ivan-Stefančič, rojen 1872. eert.
1 -J; T4.n 0 1 )ra/ano\ič, rojen lfcSl. eert. št. 13333; Juro Mesič, rojen l:-'8»b eert. 't. Ki.L'U. A -i v L razred. I>ruštvo šteje 58 članov
.Iruštvu sv. Jožefa št. JI v Denver, Colo, dne !). julija 1910. U.m Levstik, •'ojena 1NS0. eert. Št. 13337. Društvo šteje 41 članic.
K ilru-i vu >v. Alojzija št. 18 v Roek Springs, Wyo. dne julija 191«. Frančiška Mogulaj, rojena 187H. eert. št. 133*Wi. Društvo šteje 86 Članic.
K lru-tvr, sv. Jurija št. 1» v Henry. TT. Va. .Ine 0. juBja 1910. Agota Ton 1 'in, lojena 1S63. eeit. |t. I.IJ.^O Društvo Šuje 2
h uši vu sv. Petra in Pavla It. WrMnrray. UtaMdrte^T <Juilja lilfl. i- t r s- rojen 18S1. eert. št. 13371, v I ra. wed. Društvo šteje 40 članov.
fv društvu sv. Jerneja .Ši. 81 v Aurora. III. Ine 2T>. julija 1910. Fank Bele, i.»jvii 18H8. eerl. Št. j;«,-« in Frank Novak, rojen 1886. eert. št. 13373; v I 1 a/11 d. Diu-i \o Šteje 84 članov.'	•
iitušlvu >v. Uiuinue št. 39 v Roslyn. Wash, dne 25. julija 1010..Pe-t.a ivauUarič. roj« na 1^8. rert. -t. 13338 W Lu to vika' Kmzlimč, rojena !>.(,•. eert. Št. 13300. Društvo šteje 40 članic.
K ,iruštvu sv. Janeza Kotnika št. 71 v Collinwood, Ohio, dne 2.5. jilnja MHO John l'.!ovič, iojen 187(1. eeit. št. 1:1355; Anton Zos. rojen 1891, eert. št. 1 ••:::'<!; John Kaluža, rojen is««. eert. št. 13357; John Asseg, rojen 1692. < . rt. t. 13.'158. Vri v II. ranted. Ih uštvo Šteje (T> članov.
K dru ' vu 1Mb Pri jati I j Malenih Št. 68 v Monessen Pa. dne 25. julija !!'H;. M3e A-diovae. rojen 1874. eert. št. 133.59; Steve Draižak. rojen 1888. .-4 it. t. i:;:a; Miho (Jojšič, lojen 1891. eert. št. 13361, vsi v I. razred. Društvu .-t t j«* 57 članov.
K dr.1 tvu -v. Jožefa Št. 53 v Little Falls. X. Y. dne 2.5. julija 1910. An-to Vi; ur. tu ji , 18fM>. eert. št. 13362, v II. razred. Društvo šteje 74 članov, .iruštvu sv. Pi tra št. 50 v Brooklyn, N. Y. dne 23. julija 1910. I>ank ' ■ »•	I*' L 4-. rt. št. LJ363, v L razrel in Mlklauž Mazurčok, rojen
1!-:!». « 4 it. i:t;u t. v II. razred Dr.uštvo št<>je 18 članov.
.Iruštvu sv. AUjjzija Št. 18 v Roek Springs, Wyo. dne 25. julija 1^10. Vali. Oblak, rojen 1870. eert. št. 13365 v I. razrel. Društvo šteje 217 članov.
K dništvu sv. Jurija št. 22 v Chicago, III. dne 25. julija 1910. Fiarfk TTe-e. rojen 1K89. eert. Št. 13367; Ino Graovae, rojen 1887. eert. fit. 1	Iu*- Stanovi, i k. rojen 1884. eert. št. 13369; Vsi v I. razred. Društvo
Šteje 138 č«»ov.
K društvu >v. Barbare št. 4 v Federal, Pa. dne 25. julija 1910. JoJin 1)4 1.., otta, r«)jen 1884. eert. št. 13367, v I. razred. Društvo šteje 72 članov. K f.uštvu -v. Petra in Pavla št. 06 v Joliet, III. dne 17. julija 1910.
I i - fJostar. r.....n 18*9. eert. št. 13344; Anton Rarboe, rojen 1886. eert. št.
1 ::,*): I ra. k PoŠtjaneič, lojtn 3F01. eert. št. 13346, vsi v I. razred. Društvo ;teje 76 Članov.
K druš^ru sv. An«h-eja št. 84 v Trinidad, Colo, dne 17. julija 1010. John Tu : roj - n 1872. eert. št. 13:540 in Mike Požar, rojen 1879, eert. št. 13341, oba » T. razrel. Društvo šteje 41 članov.
K društvu - v. Jožefa št. (i7 v Vale. Kans. dne 17. julija 1910. Jos. Ko-;iu rojen 1867. eert. št. 13142. v II. razred. Društvo fitefa 32 članov.
': društva sv. Roka Št. 91 v Wauke<ran. III. dne 17. julija 1010. Franc Mil ii:. n.j« 11 1875. eert. št. 13143, v I. razred. Društvo šL-je 33 članov.
\ 4'111-tMi -v. / f« ■.}•;• i ja št. 3<) v Lorain, Ohio, dne 17. julija 1910. An-«..n Zri. <»\ ur !>!M;. eert. št. 13347 v M. razred. Društvo šteje 90 članov.
• * L .h«. t\U«sv. Juiija,št. {>6 v Hfjiry, W. Va. dne 17. julija IJ^jl. Ino. Kušuei, . loj« n	eerfeit. 13348' in Tom. Krauvee, rojen 1883. eert. 84,
"■"""fffl&O, ota TT razred. DruStvo M1& 27 članov. ^ ' tM »mmrn a^*
II «]ruJt\Ti sv. Jurija št. 61 v ReS8Fng, Pa. dne 35. juija 1910. Ino. Kri-* j
lan, r«».f^n 1891. eert: 5t. 13351, v JU rairel. Društvo Šteje 36 članov.	f
K društvu sv.'Jožefa št. 89 v Gowanda, N. Y. dne 25. julija 1910. Jos. j )oli;iar. rojen 1887 eert. št. 13352, v II. razred. Društvo šteje J?) članov.	j
X društvu sv. Jožefa št. 8ti v Aidvale Utah, dne 25. julija 1910. Jos. j Lesar, rojen 1869. eert. št. 13353 in Franc Trček, rojen 1892. eert. št. 13354 t >ba v 1. razred. Društvo šteje f članov.	•	,
i
SUSPENDIRANI:
i
Od društva sv. Alojzija št. 57 v Export, Pa. dne 17. julija 1910. John : Roši.jak, eert. Št. 12366; John Dežel an, cert. Št. 12363, oba II. razreda; Joe ji Perto. eert. št- 12900, I. razreda. Društvo šteje 46 članov.	ji
t>d društva sv. Štefana Št. 11 v Omaha. Nebr. dne 17. julija 1910. Jos. ji is tra user. eert. št. 11190, I. razreda. Društvo šteje 38 članov.	|<
Od društva sv. Mihaela št. 40 v Claridge. Pa. dne 17.fjulija 1910. Ja- | koo Alič, eert. št. 4655, I. razreda. Društvo šteje 84 članov.
Od društva sv. Revšnjega Telesa št. 77 v Craib Tree, Pa. dne 17. julija 1<)1»* Jos. Janša, eert. Št. 7600 in Math. Muhik, eert. št. 12973, oba I. razreda. Duištvo šteje 25 članov.
0,1 društva sv. Alojzija št. 36 v Conemaugh. ,Pa. dne 9. julija 1910. Fiai.l: Zaje. eert. št. 3251. II. razreda. Društvo šteje 119 članov.
Od diuštva sv. Barbare št. 39 v Roslyn. Wash, dne 9. julija 1910. Jos. ', Pleše, eert. št. 2684, I. razreda. Društvo šteje 162 članov.
O.l društva sv. Barbare št. 60 v Chisholm, Minn, dne 9. julija 1910. Mary Pleše. eert. Št. 9497. Društvo šteje 47 članic.
Od društva sv. Jožefa št. 86 v Mdvale, Utah, dne 25. julija 1910. Maj-daic.'.a Tomljenovič, eert. št. 7799 in Ana Russ, eert. št. 12631. Društvo šte- j je lu elanic.
O.l društva sv. Mihaela Št. 40 v Claridge, Pa. dne 25. julija 1910. Fran-či!!::» Oeepek, eert. št. 93M. Društvo šteje 49 članic.
OJ. društva sv. Janeza Krstnika št. 71 v Collinwood, Ohio, dne 25. julija 1910. Frank Jarm, eert. št. 12812, I. razreda. Društvo šteje 64 članov.
O.l društva sv. Jožefa št. 89 v Gowanda. N. Y. dne 24. julija 1910. And. iGovekar. eert. št. 11026. I. razreda Društvo šteje 28 članov
»>l društva sv. Jožefa št. 86 v Midvale, UCtah.-Jne 25. julia 1910. Jos. 1 Tomljanovič, eert. št. 77^). I. razreda. Društvo šteje 34 članov.
ZOPET SPREJETI: '	N
I\ društvu sv. fttefana št. 58 v Bear Creek. Mont, dne 17. julija 1910. : Igaa': Erčul, eert. št. 6336, I. razreda. Društvo šteje 48 članov.
K društvu sv- Alojzija št. 57 v Export, Pa. dne 17. julija 1910. John MiheJFf, veert. št. 7163, I. razreda. Društvo šteje 47'člatiov.
ODSTOPILI:
Od društva "Orel" št. 90 v New York, N. Y. dne 17. julija 1910. Mat 1. Velepič, eert. št. 12481, II. razreda. Društvo šteje 19 članov.
Od društva sv. Jožefa št. 89 v Gowanda N. Y. dne 25. jnlija 1910. Ga- ' špar Dolinar, eert. št. 13288, II. razreda. Društvo šteje 27 članov.
PRESTOPILI:
Brat Vniecne Perre seliutte. 'cert. št. 10066, rojen 1870. razred I. član drušiva sv. Jožefa št. 29 v Imperial, Pa. je prestopil dne 25. julija 1910 k dru.-'.vu sv. Joiefa št. 74 v Tyre, Pa. Prvo društvo Šteje 59. drugo 25 članov.
Sestra Mary Perrese.hu t te, rojena 1873. eert. št. 10265, članico društva sv. Jožefa št. 29 v Imperial. Pa. je prestopila dne 25. julija 1910 k društvu sv. Jožefa Št. 74 v Tvre. Pa. Prvo društvo šteje 29, drugo 25 članic.
ITiiula Negro, rojena 1865. eert. št. ?, članica društva sv. Cirila in Me-; toda št.—16 v Johnstown. Pa. je prestopila dne 1 .julija 1910. k društvu sv. I Frančiška št. 91 v Johnstown, Pa. Prvo društvo šteje 68, drugo 2 članice.
Samostojni član Frank Sakser, eert. št. 1327. razjed I. je prestopil dne i 21. ;u!i.ja 1910. k društvu "Orel" št. 90 v New York, N. Y. Društvo šteje 20 članov.	#
Brat Valentin Negro, eert. št. 7348. razred I. rojen? član društva sv. Cirilama Metoda št. 16 v Johnstown, Pa. je prestopil dne ? julija 1910. k društvu sv Frančiška št. 91 v Johnstown, Pa. Prvo društvo šteje 140, dm;;o 29 članov.
UMKU:
Brat Josip Cirai, eert. št. 6352. rojen 1865, Član društva sv. Barbare štv 4 \ Burdine. Pa. je umrl dne 23. junija 1910. Zavarovan je bil za $1.000.00. Društvo šteje 74 članov.
Brat Jakob Tavčar, eert. št. 3604. rojen 1879. Član društva sv. Martina št. 83 v Superior, Wyo. je umrl dne 3. julija 19,10. Zavarovan je bil za $1X00.00. Društvo Šteje 47 članov.
Z bratskim pozdravom.
GEO. L. BROZICH, tajnik.
DrobnostL
KRANJSKE NOVICE.
I Nož. V neki gostilni na Karlovski cesti v Ljubljani je prišlo med tremi i gost i do prepira, pri kterem je zado-bil stolarski pomočnik Ivan Kurnik z nožem ubo«lljaj v desno roko. Policija je dala vročekrvnežs pod ključ.
V znamenju alkohola. Nedavno je .prišel delavec Frane Žagar, rodom iz j tške vasi, okolu 10. ure zvečer v hlev t g: Skrla na Dunajski cesti v Ljubljani z namenom, da bi tam prenočil., Žagar, ki je bil precej okajen, je snel ^(at» gorečo petrolejko in fe njo rogovi-. lil po hlevu ter jo slednjič vrgel ob I tla, nakar je začelo goreti d ažlitd I olje. K sreči je prišel v hlev sam gospodar in udušil plamen. Ker Ža-y:ar ni ln>tc l zapustiti lileva, je g. Skrl j poklical policijskega stražnika, ki je nadela nega Žagarja s pomočjo nefce-.j ga moškega uklenil in odpeljal v za- j por. Žagar je prišel šele ne«iavno iz j osemmesečnega zapora.
Vol jc iztaknil oko v Mali Račni (posestniku Ivanu Zupančiču, ko je krmil živino.
Pri razstrelj anju se je ponesreči v' Iški vasi delavee Frane Mehle. ker se je nžkboj v skali prezgodaj sprožil. I Poškodovalo ga je na obeh rokah. '
Utopljenec, najden v Savi blizu' Mošenika, ni bil rojen leta 1901, ka- ■ kor je bilo po pomoti poročano, am- j pak 1891. Bil je že v 19. letu, krepke j iposiave. Pogrešali so ga domači tri j 1 tedne. Najbrže se mu je omračil nm j iu j? sam šel v vodo, kajti zadnji čas j j se je jako čudno vedel in hodil sam : i zase tih in zamišljen.
Žaga zmečkala otroka. 'Pred krat-j kem je našel pri posestniku JoSeto j jRepežu v Zapužah uslužbeni Žagar t Izidor Slokar dva in polletno hčerko J svojega gospodarja mrtvo v zaboju za ( žaganje. Otrok je splezal v zaboj, ko je bila žaga v teku. in ga je zmečkalo, i Na šareč štedilnik jo je vrgeL 16. julija je prišel v Spodnji Šiški, o*e-. njeni vazgik Jakob Vojska k želez. isprevodnikovi soprogi Karol. Sennel-I'MTnjo, p^Sfirj^aa'kieTvr-
gel 11a tla ter jo večkrat sunil z nego. Ko je vstala, jo je vrgel na štedilnik, ki je bil ves žaree in se je pritem preeej opekla.
PRIMORSKE NOVICE.
Pogumna hišina pognala cel vojaški oddelek ▼ beg. Pogumna je neka Engelhilda Markiaž v Pulju, ki je kot hišina zaposlena v neki ondotni vili. Ko je imel nekega dne vojaški oddelek prav blizu vile vaje. jih je ta pozvala. naj se'odstranijo od tod. Ker pa tega niso hoteli storiti, ja zagrabila za puško. Vojaki so se na to poskrili v nekem jarku. Toda namesto1 da bi molčali no svojem junaštvu^ soj jo tožili zaradi razžaljenja uradhe časti. Vsled t»ftga je. okrožno sodišče v Rovinju obsodilo to pogumno dekli- ! co v tri dni zapora.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Detomorilka. Pred porot rt im sodiščem v Celju je stala Antonija Inkret iz Kosirivnice radi detomora. — Inkret je omožena in je s svojim možem stanovala v Graden. Vsled pomanjkanja je mož poslal ženo in svoje tri otroke iz Gradea v Kostrivnico k njenim ubožnim stariš?m. Preteklo jesen jo je zapeljal nek blapee in dne ; 15. maja t. 1. je kar v veži, medtem, ko je pripravljala svinjam krmor^o-, rodila nezakonskega otroka. Inkret! pravi, da je bila tako zmedena, da j? j še po porodu nesla svinjam hrano.1 Bila je vsa zmešana vsled skrbi za bodočnost otroka. Bala se je, da bi,je' njeni starši z otroci vred ne pognali iz hiše. V tem strahu in zmedenosti je zavila otroka v staro krilo, t?r ga j tiščala za vratt 3okl£r ni bil mrtev, j Vzela je otroka — bil je deček — ter j motiko in je v bližnjem gozdu izko-! pala jamo, *v \ktero je zagrebla neza-; konskega otroka. Po dolgem posve-, tovanjn so porotniki s 6 proti 6 gla-1 sovom izrekli, da Antonija Inkret ni j kriva, da bi bila iz hudobije otroka l umorila. —Na podlagi tega izreka je ; bila Inkretova popolnoma oproščena, i
Hoš in kq| ▼ ptujski okolici. — V ptujsko bolnišnico so pripeljali vini-! Šmrjm Aidrtja TTerta iz K^vfirf, tis5)
————^^^
• i »•..»' v '' <a«»<i. . v- i • .a e rem u je vinifar Jurij Bezjak pre- j,
iaral z nožem trebuh in» kmečk^»ga 5 anta Martina Krambergerja. ktere- I uu je nekdo v Kurež^y,i gostilni v j >odv:neih ubil lobanjo. Spa-jis in sve- i a vera rodita v.ptifjpki.g^oliei vzpr-ie sadove. . •	i
Velike zaloga vina.,ki jih imajo po-amezniki na >Spodnjem;v štajerskem er pomanjkat\ie kupcev isto, na- i Kstilo je že ve& slpijenskib vipograd- i. likov si naku{iiti i^Grft^eu vinotoče . ■ ili eelo gostilniške koncesije, ktere se j lado izvajati po namestnikih. Takim i iotom spečajo svoj vinski pridel .'k z epim dobičkom.
Pretepi v Celju. TUapea za izvažanje piva Oset in Janežič sta živela že' lalje časa v .sovrswJvu. Sedaj sta se pa enkrat spoprijela in Janežič je ta- j to obdelal Oseta z ročico po glavi, da
je nezavesten zgrudil in so ga morali odpeljati takoj v bolnišnico. —> V šolski uliei so se stepli pleskarski \ pomočnik Wegund, nadalje sin italj. brusača Capellarija iu neki Linhart. Pri tem je Linhart Wegunda tako, ranil z nožem, da so ga morali p rep?- j Ijati v bolnico. Linharda so zaprli. 1
Vlomilci na delu. Iz Vitanja po- j ročajo: V torek, 16. julija, ponoči so tatovi, najbrž cigani, vlomili pri Sla-1 perniku v klet, a k sreči niso ničesar odnesp, ker so bili še pravočasno pre-podeni. V isti noči so udrli v klet pri, Likelu, kjer so izpustili polovnjak vina, nekaj pa odnesli, sUklonice pa na cesto pometali. Nek«j dni p4>pre., pa so najbrže ravno isti uzmoviži vlomili v Bizenšekovo prodajalno, iu od-beželi z velikim plenom. Način vloma in dejstvo, da ravuo z<laj kar v jatah lahko vidiš potujoče cigane kaže, da so vlomilt-i gotovo kotkirski ei-gani.
Iz Rač. Fraut Hereog, k t err ga je ■ kolir Pauer, kakor smo že poročali, v silobrann ranil, je v mariborski bolnici umrl. Zanimiva je njegova izpo-vedba na smrtni postelji. Nesrečnež je namreč priznal, da je pred par leti zabodel v Gradcu m kega človeka ter da radi tega zločina drugi že dve leti po nedolžnem obupuje v kaznilnici. Bil je na bizojavno obvestilo izpu-i ščen.
Deklica izginila. V Kam niči pri Mariboru je izginila gostačiei Antoniji Leopold štiriletna hčerkica 3Ia-tilda Leopold, in sie;*r neznano kam. ,Kljub natančnim jwizvedbam dekleta Idozdaj še niso našli. Deklica je precej močna, zlatolasa in je nosila takrat, ko je izginila, barhetno obleko. .Klicali so jo za Tilko.
Uboj. Pri Sv. Kungoti so se pijanci stepli med seboj. Z nožem je bil 1 smrt no zaboden K. Ilauptrnan iz Do-brenje. Storilci so že pod ključem. — Nesrečni alkohol!
1
RAZNOTEROSTI.
. Resnica o usodi "Vardarjevega"
urednika ▼ Skolju. Približno pred 1 mesecem so poročali listi, da so turške oblasti dale aretirati urednika 'srbskega lista '' Vanlar*T v Skoplju, Davida IHmitrije\iča, ter ga posta-Ivile pred vojno sodišče. Nadalje so listi poročali, da je vojno sod išče obsodilo urednika na smrt in da je bila smrtna obsodba na njem že tudi izvr-šjna. Te vesti hvala Bogu niso resnične. Turške oblasti so pač zahranl-1 le nadaljno izhajanje "Vardarja", uredniku Dimitrijeviču pa se ni zgo-Idilo ničesar žalega. Dimitrijevič je se daj jel izdajati nov list. ki nosi ime '1 Zakon i t ost P. List izhaja vsak četrtek in nedeljo.
Kaj se je zgodilo z nekdanjimi to-ditelji Borov? Predsednik Krueger 'leži na pokopališču v Pjetoriji. Jakob [jSiijifS^ awlnjir. pred^dfik Oranje ' republike živi s svojo ženo na svojem posestvu blizu Bloemfontaina. Kristijan Dew:>t je postal poljedelski minister v sedanji koloniji Oranje in je zelo bogat. Govori se, da je vpleuil neko angleško vojno blagajno, zakopal denar, kterega so si razdelili takratni voditelji. Pie: Cronje, slavni jnnak, zmagovalec pri Magersfon-teinti. se je pustil po končani vojni najeti od Barnuma, s katerim je potoval po svetu in vprizarjal v njegovem cirkusu boje med Angleži in Buri. Tako nizko ni padel noben med iburskimi voditelji, niti navadnih Bu-rov ni mogel za drag denar pridobiti Barnum. Lonis Botha in Jan Smuts ;pa s.-dita v transvaalskcm ministr-stvu, prvi postane gotovo še minister 'drugi ima pa t odi lepo bodočnost pred seboj, saj ima komaj 40 let.
£a združitev Bosne s Hrvatsko. V eni izmed zadnjih sej bosanskega deželnega zbora je vodja klerikalne I stranke Vancaš ^ svojem govora iz-razil željo, naj "bi se sabor izrekel za , to, da naj se iinaMMlMBHereegorina j združita s Hrvatsko. Nan izvajanja ;so srbski po^%n<|i orlgoKirili: "Mi bomo za združitevflesneft Hrvatsko v tistem trentyku£ ko lfls hrvatski stareevičanci -priewojo za narodnost j in nam zajan^ijo popolnJra\moprav-
i Zopet goljufija aa berilom. V hra-; nilnieo v Subotici je prišel nek moški I iz Budimpešte, ter hote] vzdigniti ^iM^MWIMr ni pozqal.
ie zahteval naj dokaže, kako je pri	atl ki je pod newH
šel do knj'/.ieei Poizvedbe so dogua- smreko iskala zavetja pred n vihtaB !e, da gre za goljufijo hraniltiLšk gii 18-letni siu iti 17-letna hči sta jradnika Kisa. Tega, kakor tudi nje- na mestu mr va, .»stalih pet oseb novega tovariša so aretirali.	bilo le omamljenih.
Brezsrčni oce. V Napulju je udrla Modre rože. Nekemu angleškeri^J .tolicija v liišf> nekega |»o!je«lelea. p«» vrtnarju se je posr-čiio vzg«»jiti mr^B menu Beta ter oprostila nje>s«*vo že- Ire t-4</.e. Kakor poroča "Matin" ia no iii dvanajstletnega sina. ktera je r»;idoi*a sp je vrtnar Smith v Dou'ifl imel Reta že pet let zaprta, ter jih je levu pe -al več let - iem vpraŠarijeaB .ako slabt« hranil. <ia bi kmalu že 04! "Modra" rož-« jr baje juk«» lepe harS aladu uinHa. Najstarejšemu sinu, ki VP- Smilil jo iin« nuje "La.ly of Co* je bil tudi zaprt, se j«< posrečilo po- v ntry."
begniti ter je ovadil vs4> stvar p«»!i- Argentinija proti anarhistom. Ar« *iji. Iteto. ki j ■ blazen, >0 4laii v b!;iz- irentinska zborni<-a je pre«l kralkiiM uico.	skieuibi jako ii4>^ zakon proti .mara
OJ strele zadeti. V bližani nek«' !i:--:"m, ki 1 dnjim tovanjn v gozdarske hiše pri Ko;n.»'avi je strela tini.ji p««poInoina prepoveduje. Vsa ■adcla tii tlekliee. Dve ste bili omari- anarhisti, ki pridejo v Arzen t i ni jo tea I 'jeni. tretjo, 17-Ietno hč rko priv.st tu<li v-i k;i;>iiiiiii. ki -o jih na >vo)iW
uika Geuaucka iz Pirne i<* strela ubi- I ' Ij.i'i prit« jali, bodo strogo kazn-«
i _ .
1 la. — V Gruenholzu blizu Monakove- » Za inleiežcie«; pri anai bi-: ičnii« Iga je strela udarila v rodbino, ob*:o- <•:•; uilih •!«.;• ..'-a z-«' -mitno bazeni
C0MPAGNIE GENERALE I TRANSATLANTIQUE. I
(Francoska parobrodna družba.)
Direktna črta do Havre, Pariza, Švice, Inomosta in Ljubljane.
*	likaprea parnlkl hoi
"LA PROVENCE" ^'LA sXvOIE"	LORRAINE" "LA TOURA1NE'
na dva vijaka	na dva vijaka	n* .Iva vijaka |	. na dva rijaia
, . " 1 I •	fc^
Poštni parnlkl «01 "LABRETAGNE" "LACASCOGNE" "CHICAGO" na dva vijara.
Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK,
_orner Pearl St., Chesebrough Building,
Paraiki odplujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih iz pristanišča štev. 57 North River in ob sobotih pa iz pristanišča 84 North River, N. Y.
LA BRETAGNE 11. avgusta 1910 *LA LORRAINE	l. septomferj
• LA PROVENCE 18. avgusta, 1910.»LA PROVF.NCE H. «,«'pt. 191*1 *LA TOUR A INE	25. avg. 1910 LA SAVOIE	sept. 191
POSEBNA PLOVITBA
V HAVRE:
Krasni parnik "CALTFORNIE" odpluje 27. avgusta ob H. uri popoldne. Parnik na dva vijaka "CHICAGO" odpluje 3. sept. ob 3. uri popoldn« Krasni parnik "NIAGARA " odpluje d ie 17. septembra ob 3. uri popoldai Krasni parnik "LA GASt-OGNE" o Ijduje 17. sept. ob 3. uri popoUne. * Parolki z zvezdo zszaamovani latjo po dva vijaka.
Za vsebino tujih oglasov ni odgovorno ne upravnižtvo ne uredništvo.
r»Hor»4B 346.
FRANK PETSCOVSEK,
jsvni notar - Notary public,
718-72« Market St., WAUKEGAN, ILL
____■_ >
PRODAJA fina vina, najbolje i^anje »e-izvrstne srnotke- patentov ana zdra vila.
. n
PRODAJA volne listke vseb prekomor-»kih Crt.
POŠILJA denar v stari kraj zanesljivo
in poftteno. i • UPRAVLJA v e v notarski posel s pada-joča «lcla.____
. Zastopnik "GLAŠ NARODA", 82 CortI?ndt St.,New York.
U#IJ#> i#l *#*	j.;f* yfs »•« •• • «f* «f*
Spominjajte se stare domovine in družbe — ^ SV. CIRILA IN METODA ^---I
Zahtevajte in kupujte Ciril-Mete dove smodke in vžigalice } Ako storite tako, spolnujete Vašo narodno dolžnost
Po alovenskib naselbinah, kjer trgovci ne prodajajo narodnega blaga, £e prosijo si avna slovenska društva, da si ga ! nabavijo v svrho nadaljne razprodaje. Na ta način ne bi j podpirali samo družbe sv. Cirila in Metoda, ampak bi tudi ! lahko vsako leto napravili lep dobiček za svoja društva.
' Ciril-Metodove smodke razpoSiliamo tudi josame7nikom Sirom I Amerike in sicer 50 komadov za $2.00, It 0 kcm. za $3 60. fine lia-vanske pa 50 komadov za $3.80,100kom. za $7.00 poštnine prosto.
Pojasnila dajejo in naročila Fprejemajo glavni zalagatelji za Ameriko:
A. ALSENiK & CO. 82 CORTLANDT ST., nl\V V0RK,N. Y.
- --------fO
' Veletrgovina z vinom in žganjem na drobno in debelo. <
GEO. TRAVNIKAR ,
6102 N. E. St. Clair Ave., Cleveland, O., U. S. A.
I	Kdor rojakov po Širni Ameriki želi dobro vino in žganje, naj se obr-
ne na gori imenovanega rojaka in vsakdo bode zadovoljen z naročenim blagom. Vino in žganje t^pofilja v vsaki množini in v vgaki kraj.
i Velika zaloga pristnih Tin in najboljšega žganja.
Priporoča se rojakom tndi v obilen poaet svoje dobro urejene gostilne { kjer Be toči veil no sveže in priznano dobro Leisyevo pivo, izvrstno do-I mače vino in prodajajo tudi CIRIL-METODOVE »ir.ook*.
(JBOt TR -\VN1KAR* J
S
m
VsUoot Ijcoa dac 16. svfasts 190ft. I Infeor pori -ana 2 2. aprila 1909 v drtavl Penita.
t sedežem v Conemaugh, Pa.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: MIH A FX ROVAN0EK, R. F. D. No 1, Conemangh, Pa. Podpredsednik: GEORGE KOS, 524 Broad St^ Johnstown, Pa Glavni tajnik: IVAN PA.TK. L. Box 328, Conemanffh, Pa. Pomožni tajnik: AND V VIDRICH, P. O. Box 523, ConsmauflL, Pa. Blagajnik. FRANK SEGA, L. Box 238, Conemaugh, Pa. Pomožni blagajnik: IVAN BHEZOVEC, P. O. Box 6, Conomaugh, Pjl
NADZORNIKI:
JACOB KOCJAN, preds. nad«, odbora, Box 50«, Conemaugh, Pa. FRANK PERKO, nadzornik, L. Box 101, Conemaugh, Pa. ANTON STRAŽlCAR, nadzornik, Bi 511 Conemaogh. Pa.
POROTNIKI:
'ALOJZIJ BAVDEK, predsednik porot, odbora, Box 1, Danlo, Pa. MIHAEL KRIVEC, porotnik, Box 324, Primero, Colo. IVAN GLAVIC, porotnik. P. O. Box 323, Conemangh, Pa.
VRHOVNI ZDRAVNIK: ■. A. B. BRALLIER, Greeva St., Conemaogh, Pa.
tfenjana drultva, oziroma njih uradniki so uljudno proieni poSiljati l flsear naravnost na blagajnika in nikomur dragem, vse drage dopise pa aa flavnegs tajnika.
V abttajn da opazijo društveni tajniki pri meselnih poročilih, sli ! •ploh kjfTHtbodi v porinil i b rlavn»-pa tajnika kake pomanjklivosti. naj se to Mtuu'loici o»/-naiii na arad g-lamega tajnika, da se v prihodnje popravi.
r>ra«tvaa« gasilo |« "OLJJi NAROD * '*
Zrn a j iz, Bosne.
______
I r »	I
| w.	t* o v e » t 11 novejše bosanske zgodovine.
(Dalje.)
Z najve^j« pazljivostjo slušala je »brana trojiea rajala* llu-eiimv. Vsa-i ka njegova b	vpljivala je s t*u-
, doviiim tarom tin njihova srea. I b>-zdaj 5e ni>u bili kdaj doživeli, tla bi | jim kdo z niri\« ua papirja <"iui| toli žive in ognjevite bt'*edf. Oni [>odvo-jeno verujejo v črive, kajti u« so jiisa-ne in gla-sile se bodo ie skozi vke z C istim gladom.
"Zdaj -!i* »-liAali. bratje, Hove m biti odzilaj zmaj, zmaj našega bosa ti-akega pray a zmaj na junaškem boji-' s, u J Ali pa bore t vi pus; iti, naj i za vas prwiiit, naj -.e sam bojujem za ; Vas?"
"Kupilan, vsi *;reuiti -> teboj!" /,a-; kliče lie it tijonl-agie, zakliee tudi i ostala dvojica.
**I)a. v.i. kteri m slitc j<-dnako z menoj, motate bii okolu mene, sict-i ne moremo premagati sovražnika," j opominja Husein. "Ali treba bode \ ljudstvo pripraviti, da bode pripravljeno, kadar čtije pojriv na boj. To pismo se mora precilati po c li Bos-c Iti in vsak Ih-j; in kapitan, ki ni pri-f atai Turčinov, mora se nanj juxlpi-j »ati."
Tako se je tudi zgodilo. Ilusein da j priredili ver prepisov tega pisma, ka-f tere raznosijo lluseiuovi ljudje po I vsej deželi. * ** 1 etipga eitakomiseluega > bega do druu:ej>a, o<1 enega kapitana
j do drujie^a potovalo je Hnseinovo
| . t ( ^
ji! i>i.smo in vsaki je vstavil ob koneu I svoj lastnoročni j »odpis.
Po eeli Bosni je jelo vreti in se iri-! bati. Povsod «o se vršili shodi, ihjv-. | »od j:* imenovalo iiuseinovo ime. I "Zdaj imamo vodjo," slišijo se	•
vori med Mohamedajti, "ž njim hočemo iti pred Carigrad in si poiskati : pravega earja." Ko izve vezir Mo-L ralispaša, da se že zbirajo Bošnjaki, j Jnž« večkrat v Carigrad, a zbornica f je bila lako alalia, da mu ne more po-L slat i nikake pomoči; poroča mu samo, | naj ne gre iz travnišk • trdnjave n> jf kamor, dokler ne pride do česa.
Nekoč sedeta Husein iti Ali Vidaič [ na konja, pa odjezdita v majhnem spremstvu iz Gradačca, a vedel ni
f	.	jr
I nihče kini m kam sta se obrnila. Se t eelo AI i-paša sam ni v .-del, kam .se t je vzdignil zmaj bosanski. Husein se | poda s spremstvom na Maglaj, Zepee, j Vranduk iu Zenico. Kamor pride, poli vsod ga z veseljem pozdravljajo in
1 spremijo z blagoslovi. "Potuj arete .,.. ,. ; eno, bosanski zmaj! kličejo za njim
^ v?i, ki so ritali njegov proglas proti
| Tifijčinom, "do sjxmiladi, ako da
L Bog1."
Potniki krenejo mimo BusovaČe po wtranskili (Mitih z»laj v planino, zdaj navzdol. Bila j? divna samota, j>o kateri so po ovali. Po senčnatih krajih ao šumeli jtotoki, sivi orli so krožili nad golimi pečinami, a sokoli iu | velik jastrebi >o plavali pod oblaki in pre:*ali na plen. Ptice pevke so ! bržčas pol*».tile pred temi grabež-: ljivei, ker jih ni nikjer slišati in le ; žalno kukanj.' kukavičiuo je udarjalo |i na popotnikovo uho. Ne enega človeškega bitja ni bilo videti, le od daleč :sen bil je tuintam slišati glas pastir-! akega roga.
Dospe vš i pod visoki hrib ustavi i Honein konja in fw>kuže Ali-paSi s pr-stom na vrhunec hriba, na katerem je i&itio videti ogromno zidano poslopj>.'
'•\ .di" j»,dnatim! To je samostan I <>jla\.ik tu so sveti kraji, božji kraji. Ivo mi jr mati pred mnogo leti ozdravila po hudi bolezni, šla sva semkaj z mojim očetom, ki je storil obljubo | i i usianovil veliko ustanovo. Zdaj' stm tildi jaz prišel semkaj vsled za- | obljube, da nam Allah blagoslovi oru- i ž je in podeli bojno srečo." Na eni ! strani .samostana videla se je lepa .iiiobiiica, zadnje [x»kopališče najvišjih samos anskili poglavarjev. Ob •grobnici sedel je na kamenu sedanji - »ivar mniški in prebiral med prsti uol»U; kakor brž opazi popotnike, priil • j rn nasproti in se jim globoko prikloni. Glavar (opat) kakor tudi -iniLii mnilii oglavaški nosijo na glavi visoko belo kapo in dolgo belo haljo. Kadar gredo mnilii iz samostana med ljudstvu, dobijo v roke mizdrak, to je sulica s sekirico na vrhu.
Kapitan Husein in Ali Vidaič sto-1 pita - konjev in pozdravita glavarja..! Ko ta sliši, da ima pred seboj bosan- j -keji.i zmaja, razveseli se zelo, kajti' oglavaški mnilii so bili zelo ogorčeni ' juotivniki sultanovih reform in tujih i š '_r. o kterih so menili, da kvarijo ei-stoto prerokove vere.
"Vsemogočni Allah privedel te je; sem v ta sveti kraj, zmaj bosanski!" reče glavar mohamedanskih mnihov | in dvigne obe roki kakor v znamenje i
hlagoslavljsnja. Kapitan Husein, euv-ši, kako ga nazivlj ' oglavaški mnih za luksanskega zmaja, bil je prepričan, tla gotovo tudi v to samotno zidov-je prišel njegov razglas proti Turei-nom in našel ugoden odziv. Husein zaf-ne torej eelo prosto iu odkritosrč- !: ito gtjvoriti.
1' Prišel sem, božji služabnik, da se zaobljubim na grobnici tvojih svetih i prednikov in da plačam ustanovo za; dobro našo srečo proti Tureinom. I1 Evo, to naj bode za samostan," reče i Husein in poda mnihu tri velike mošnje zlatnikov, "a ti naredi, da bodo | šli tvoji mnilii med ljudstvo in bodo j ljudska srca odvračali od Osmanov. (Osmau — ]>odložuik osmanske države, t. j. današnje Turčije, kajti po veri je Turk tnohamedan.)
Seih (mnih) poljubi rob Huseino-ve suknje in obljubi svečano, da hoče izpolniti kapitanovo željo.
\"si se podajo potem k grobnici, (grobnica svetega in niha je mohame-danu največje svetišče; še celo v pu-' ščavi najdeš obzidane grobove, h kte-1 rim romajo mohamedanski verniki), I kjer motijo celi dve uri. Okrepčan z zaupanjem v Allahovo pomoč jioslovi se kapitan Husein od svetišč mohs-medanskih Bošnjakov iu njihovega predstojnika.
Zarano drugega jutra spusti se s planine okoli petdeset mnihov z belimi kapami in haljami; vsak nosi v roki vitko kopje, marsikteri ima pri-pasano še celo sabljo. Za šumečimi potoki raz idejo se na vse strani Bosne in z ognjenimi besedami začno pripravljati bosanske mohamedane i.a vojsko proti Osmanom. Mohamedan-sko ljudstvo jih posluša z največjo pobožnostjo in je uverjeno. da je taka vojska po volji božji čel, saj jo pn-pravljajo ljudj? božji.
"Na sjiomlad. ako Bog da!"* bilo je geslo, ki je šlo od ust do ust.
i' «!»	iT"'* ."VVifcT
Nastopila je spomlad ieta 38:31. Z neba greje solnee že veliko topleje in bucli narajgti kanovemu življenju. Gore ztkne iu feeleng tj^va buj u: ]»o-krila dofl^e iif M^-nine. Po svežem zrak
u le0jo p^Lce' it) napovedujejo s s- oji mevr^enjpi novi, lepši letni T:,s.
Nekega^jutr/ reče1 kapitan H is: iu svojemu pobratim u Ali-paŠ, "Slušaj Tne, pobratim !j^riix>da -e buJI in nas spominjala je prišel čas lotiti se bla. Ce poslušam pevajoča ptičiee. Idcztieva se mi, kako.- bi pevale o svo-bodi in o vojn -m vesolj n. Z menoj se : »di nc'nj. Kn mi divje reka po ži-a!i. , i«i .-,e mi šlrjn, ne mi sam iz!e-j ze iz nožnice, a konj mi hrže in kriči [mi boje vnem polju — veruj mi, treba bode opasati sabljo in poklicati pod izastavo bojevnike."
"Tedaj pa le hitro iziakniva na hi-!
I v •
>i zeleno zastavo in tojvovi naj zagr- j :me raz obzidje ter naznanijo dobo ustaje."
tez nekaj Časa se razvije velika ze- ^ lena zastava na najvišjem stolpu IIu-seinovih dvorov, a topovi jamejo stre- j I Lati raz obzidje, da je odmevalo i>o s širni i 11 ravni Posavini. Na poljani 5 j pred dvorom skačeta na čilih konjih 1 ■ kapitan in njegov pobratim Ali Vi- c jdaič in čakata, kako se bodo na ta i glas odzvali junaki. Streljanje topov ji i razburi vso gradačačko okolico do 1 Save. Od vseh strani jamejo se v ur- i nem teku bližati na brzih konjih mo- 1 žje, zbirati se pred obzidjem Husei-j. novih dvorov in izpraševati kaj aajifc pomeni streljanje,	fc
"Zbirajte se junaki, čas je us lati t nad Turčine! * * Bosanski zmaj razprostira kiila in boec vzleteti,'* oa-govori jim v budilnih besedah kapi-tan Husein. a junaki se vračajo peva- « j" domu, da se pripravijo aa boj, na ji, vojsko.
Z naglico nevihte poleti ta vest po celi Bosni. Tajni odt}>oslaiu-i pobite na vse strani, povsod se oglašajo in zbi-i rajo rele, zašigajo se budilni k reso \ • na planinskih vrhuncih; z dene zastave vihrajo raz stolpe in hiše bosanskih kapitanov iu begov, a mohamedanski duhovniki in mnihi bodre z vzvišenimi besedami narod in netijo' mržnjo proti zakletemu sovražniku, i. proti Tureinom. "Na vojno, na voj-'t no!" glasi se na vse strani in mlado j in staro stopi pod zas'avo proti so- j vragu.
Okoli kapitan Iluseinove zastave zbralo se je okoli p t tisoč krepkih junakov. Kavno polje pred Gradač-eom se je spremenilo v veliki tabor.) v kterem mrgole iu vedno prihajajo nove čete hrabrih boriteljev.
Bilo je na pr d večer onega dne, katerega je hotel odrinit Husein. V taboru je živo in veselo, kakor bi se pri- ! pravljali ili v svate.
V Huseino vem gradu so zbrani če-tovodje in se pri eibuku iu črni kavi . veselo razguvarjajo. Med njimi j:-tudi Rustem-beg Altomanovič s svojima dvema sinovoma. Pozabil je ne- r srečno ženitovanje, ktero je naredilo žalost jednemu iu drugemu a zdaj se dobro razume z gradačačkim kapita- jp uom.	j k
"Sinko." izpr govori liustem-beg P Altomaco.ie, "odkar so nam pobili v j* gozdu Ki t ogn Kulin-kapitana, od ti- lj -tega časa je jela propadati moč in !> slava bosanska. Ali ne bode trajalo dolgo in zopet bode vzklila. Nekaj mi '' vedno govori, da si ti jedini, ki nam 15 more vrniti staro našo slavo!"	^
Kapitan Husein i>ogleda starca in povesi za trenutek glavo, kakor bi razmišljal o pomeuu Rustem-begovih ^ b?sed, a potem jo zoj>et dvigne.
"Mnogo se na d jate od mene," od-Lrovori Husein, "in raditega sem ponosen. Za ^majhne reči ne bom šel opasovat sablje, to sami veste. Srce me kliče na velika dela in dovršil jih bodern, ako hoče Bog in sreča junaška — te le nečesa ne bode, kar je spravilo tudi Kulin-kapitana, to je namreč naša nesloga in zavest." "Bog
ne bode dal!" iapragovore | kakor z jednim glasom vojvode in ^ začno po vrsti podajati roke mlademu kapitanu, svojemu prvaku.
Kje sta MATEVŽ PETRIČ. po doma-	I če Krkeov iz Lipsenja, in FRAN E. LAMPE iz Črnega Vrha nad
Idrijo! Za obeh naslov bi iz goto-	b!
vih vzrokov prav rad vedel. Zato	U prosim, če kdo izmed rojakov ve, da
mi naznani njih naslov, ali naj se	1
mi pa sama javita, ker inače bom	; obelodanil, zakaj da ju iščem. — 1
John Remigar, 723 Broad St.,	1
Johnstown, Pa.	(5-8—8)	Z
POZOR RO <AKI! j
©Po dolgem Cam mm A
m« je Donrwfjin (,. I
tin k turo in Funudo j
Droti^i^M^MUu in j
moUcim	j
iwnKao popolnoma m
■rutojo^in ae bodo I
krasni brki popol-	J
noma zrutejo. Bcanatize a v rokah norkhin	1
kriiičah v 8 dneh popotnem osdranim, knxjaotcaa	1
bradavice, potne ooi« In osebline m popolnoma	J
odstranijo. Da j« to mniea jamčim a $&jG. PiUte	1
po cenik katerega pc iljen saatoja.	fl
jak ois1 VAHCIČ,	f
P. O. In SS	CLEVELAND. O j
Kje je moj mož MAT. MAJANCf Dne 13. julija pustil je mene in o-troke z dobro idoeo trgovino z namenom, da gre vaChieago po opravkih in sa še do danes ni vrnil. Ker ne vem, ee je sploh še živ ali mrtev, zato prosim oenjetie rojake, če' kdo ve, kje se nahaja, da mi naznani njegov naslov, za kar mu bodem zelo hvaležna. — Mrs. Kose Majane 1121 Jefferson St., Gary, Iud. (fi-11—8)
MARKO in FRAN FAJGEL. Doma j sta iz Ljnbne^ra na Sp. Štajerskem. Marko biva tu pet in Fran tri leta.1 Domeneva se, da bivata sedaj nekje v Wyomingu v Gleneoe. Ako kdo rojakov zna za "jun naslov prosim, da mi naznani, za kar bodem vsakemu, ki to stori, jako hvaležen. — Peter Fajgel, 443 53rd Avenue, West Allis, Wis. (5-10—8)
DELO! DELO!! DELO!!!
Skalno delo dobi GO mož v šumi; po-irodba za več let napravljena. Po leti Ka beliti boje in krle rezati, po zimi se režejo krii iz sledečih vrst dreves: Maple, Birch. Spruce, Pine in Cedar;', ielajo se "tajze", "pole" za pre- , mogove rove, železne in zlate rudni- , ke. Plačam po $1.50 do $1.75 na dan, ( iirano in stanovanje prosto, ali po 90c lo $1.00 za kri? rezati od 1000 čev- ' je v, 9 do 10 centov za "tajze" in 30 lo 40 centov za "pole". Delalo se >ode tudi 30.000 klofter drv ravno ta- " ie vrste kot v St. Mary's po $1.15 od ilaflre.
Hubert Mihič,
P. O. Ralph, Mich. (30-7 Gx :ix v t)	j j
s
v je je JOSrP H KO VAT ? Doma je
od Črnomlja na Kranjskem. Bival je pred dvema leti v Calumetu. Mich.. Domneva se, da je s,"daj v Jolietu, 111. Rojake prosim, ako kdo zna za njegov naslov, da mi ga naznani, ali pa naj se mi sam javi, drugače bodem opisal natančno, zakaj ga iščem. — Frank Muro, 472 53rd Ave., West Allis, Wis.
4-0—8)
vje
je FRANK GRAD, po domače Vagereek f Doma je iz Dola pri Ljubljani. Pred 14. meseci je bil tukaj jjri meni na brani in stanovanju iu mi dolguje $97.20. Omenjeni je velike postave in bode v jesen š?le 24 let star. Slišal sem, da se nahaja nekje v Milwaukee, Wis. --Prosim cenjene rojake, če kdo izmed rojakov ve za njegov naslov, naj mi ga naznani, za kar mu bodem zelo hvaležen, ali pa naj se sam javi — Frank Šjan, Box 725, Eveleth, Minn.	j
(2x v t 23-7—23-8)	S'
_______ ii
OPOMIN.	t;
d
Spodaj podpisani opominjam vse ^ ne rojake, kteri so bili pri meni na irani in stanu, ter so odšli brez da bi j, loravnali svoj dolg, da to store v te- r :u 14. dnij. ali pa vsaj naznanijo ke- p !aj nameravajo plačati. Zaupanje a em imel do vseli, zato tudi upam, da iodete kot poštenjaki mojemu opomini tudi zadostili.
Objednem pa prosim, če kdo ve za ' t e-le rojake: Josip Kobe, Vincent-tosc, Matevž Fajdiga in Miha Klo- -ittčar. da mi naznaffi njih naslov, za ar bodem zelo hvaležen. -Jose pli Pese v n i k, O. Box 3S3. Chisbolm, Minn. _(5-6—8)_
še?m mojega prijatelja ANTONA MALEOKAR. Doma je iz Ost rožnega Brda pri Št. Petru na Notranjskem. Kakor sein slišal, nahaja se nekje v PennsvlvanijL Prn-slm cenjene rojake, če kdo ve, kje se nahaja, da mi naznani, za kar mu bodem zelo hvaležen; boljše je pa, če se mi sam javi. — Anthony j Šircelj, Box 195, St. Mary's, Pa.
5-8—8)
jjggj^ P020R eggy&wLdf*) rojaki!
iS^Kdct kapo je e^^HUB^^flr	aro ali droaa
zlatnino. aa] ^^^^^^	ptte po lopo iS
anl domki eenik. Gena ■ aefa nizka, oairaj* m ia Uaaa. Ml pniiljame boCiena in novoletna dari- ' t direktno» atari kraj in iamtfcno aa •prejem fiilte daaaa po eaalk.
OERCANCE, WIDETICH * COn
112 Arapahop St, Pwwr. Colorado
Ut NARAVNA Jbf
l KALIFORNIJSKA VIKA m,
R NA PRODAJ. g
W Mn <r» viae po 60 do 60 et.	01
KL	galso • posodo vred.	y
Br Bskss htm vtoa od «0 do 70 et.	fj% C7 gslon ■
posodo vred.	1; ' '
tU Ixrrataa tra^avlca od 91t0 do |l 1 JJ	gslon s posodo vred. ^
By Maaj nego lO galon saj A
S	s
iT SSslsdno > naročilom na| nr. na-f[ 8poitovanjam 1	—
W Nik. Rmdovich, $
^ 1MYsraeel SL.Sss Prssdacs. Cai
Resnica je!
Kdorkoli Slovencev je pošiljal
-H denarje v staro domovino ^
*
se je prepričal, da so ti točno in vestno tja dospeli v 11.-13. c!neh. Kdorkoli Slovtncev se je cbrnil na tvrdko
Frank Sakser Co.
82 Cortlandt St.,	New York, N. Y.,
ali F.a njeno podružnico
6104 St. Clair Ave. N. E., Cleveland, 0.,
da je bil vedno dobro postrežen in za svoje novce dobil tudi,
kar mu je šlo.
Rojakom v Minnesoti in Wisconsinu na znanje.
Naš stalni in rojakom ▼ Ameriki ielorna dobro poznani potnik in ss-itonnik naših listov.
| SLOVENCI IN SLOVENKE, NA- BOCAJTE SE NA "GLAS NAJbO-DA", NAJVEČJI IN KAJCEVEJ. ŠI SLOVENSKI DNEVNIKI
i
RED STAR LINE.
Plovltba med New Yorkom In Antwerpcm.
Redna tedenska zveza potoni postnih parnikov z brzoparniki na dva vijaka.
LAPLAND
18,694 ton:
FINLAND 12,185 ton
KROONLAND 12,185 ton
- VADERLAND
12.018 ton
Kratka in udobna pot za potnik« v Avstrijo, na Ogrsko, Slovensko, Hrvatsko, in Galicijo, kajti med Antwerpom in imenovanimi deželami je dvojna direktna žs> leznLška zveza.	^
Posebno se ne skrbi za udobnost potnikov medkrovja. Trejti razred obstoji Ii malih kabin za 4, G in 8 potnikov.
Za nadaljne informacije, cene in vozne listke obrniti se j« na
RED STAR LIINB.
NNf^VOdRK'	"NGTON.D.C;	^KEG.^^:
84 State Street.	? 19 St. Charle. Street.	319 C.ary Str.vt
BOSTON. MASS.	NEW ORLEANS. LA.	SAN FRANCISCO?CAL.
„ J?^ ^"d A»e..	90-96 Dearborn Street.	121 So. 3rd Street,
SEATTLE, WASH. CIUCAGO, ILL.	MINNEAPOLIS. MINN
900	Street	31 Hoapital Street.
PHILADELPHIA PA.	ST. LOUIS. MO.	MONTREAL. QUE.
Avstro - Amerikanska črta
[preje bratje Cosulich]
Najpripravnejša in najcenejša parobrodna črta ?a Slovence in Hmate.
% jam
Kovi parnik na dva vijaka "Martha Washington**.
Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in Reke*
Cene voIniK listov iz New Yorka za DL razred so Ik
Vsi spodaj naveden: nori parobro-	TBSTA...........................................»35 a
di na dva vijaka ima J o bras-	LJUBLJANE_______________________________________ 3560
žični brsojav:
REKE.............................................. 35.00
ALIOS,	LAURA,
ZAGREBA......................................... 36 20
HARTHHA WAEHINGTOa	_
KARLOVCA...................................... 36 26
ARGENTINA.
OCEANIA. Rt 'W't	U' RAZMD
TRSTA aH REKE.........................t&O.OO do MU^O
HffiLPSBR(^.^C0., Gen. -AgenH* 2Washingto« Sti'flew Tfcft