Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Via Machiavelli 13/11., Tel. 30-491 — Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11 - Poštni predal (casella post.) Trst 431. — Pošt. ček. račun: Trst, št. 11/6464 Poštnina plačana v gotovini NOVI LIST Posamezna št. Ur 25,— NAROČNINA: trimesečna lir 325 - polletna lir 600 - letna lir 1100. — Za inozemstvo: trimesečna lir 500 - polletna lir 1000 - letna lir 2000. Oglasi po dogovoriu Spediziome in abb. postale I. gr. ŠT. 37 TRST, ČETRTEK 3. FEBRUARJA 1955, GORICA LET. IV PO SESTANKU Z GENERALNIM KOMISARJEM PALAMARO Kako se bo izvajal na Tržašhem posebni statut? Brez slovenskega uradništva ostane sporazum mrtva črka - Spomenica na načelnika italijanske vlade Razgovori, ki jih je generalni komisar i-lalijanske vlade dr. Palamara imel pretekli leden v Trstu z zastopniki vseh slovenskih občinskih mož našega ozemlja, so postavili vprašanje bodočnosti tržaških Slovencev zopet v središče javnegto zanimanja. Ker so od podpisa londonskega sporazuma minili že trije meseci in pol, a so najvažnejše pravice, zajamčene Slovencem, še vedno' samo na papirju, se je našega ljudstva polastil težek sum, da je v odgovornih krogih zmagal pogubni vpliv tukajšnjih strastnih laških nestrpnežev in strupenjakov. Saj sc vsi še predobro spominjamo, kaj so po 5. okt. pisali in od vlade zahtevali: v Trstu naj bi se vodila taka politika, to se pravi izvajal na Slovence tolik socialni pritisk, da bi se »prostovoljno« odrekli pravicam, ki jih jim jamči posebni statut. Mi nismo krivi — bi nato vzklikali oblastniki — če se Slovenci no-čejo posluževati svoboščin, ki jim smo jih dali! Njihova stvar je, da govore ali ne govore v uradih in na sodnijah slovenski, da pe- stavljajo slovenske ali italijanske vloge ter pošiljajo otroke v slovenske ali laške šole. Mi jih v to' ne moremo siliti. Kaj je cilj italijanskih šovinistov, so sami zelo pesniško povedali: »duša in zunanje lice italijanskega Trsta morata ostati nespremenjena!« Tako so izjavljali tukajšnji vladni časopisi, tako celo predstavnik cerkvenih oblastev. Kaj to pomeni, je vsakomur jasno. Ce naj ostane zunanje lice Trsta »nespremenjeno«, ne sme biti nikjer slovenskega lapi-sa. In če naj bo’ njegova »duša« laka, kot je, mora v vsem javnem življenju, torej tudi v uradih, gospodariti kot doslej izključno italijanščina, slovenščina naj se skrije za domače ognjišče. Nacionalisti so vladi celo javno zagrozili, da bodo v Trstu sami poskrbeli za red, če bi jih Rim ne hotel poslušati. Naravno je po vsem tem, da so naši ljudski zastopniki želeli imeti od generalnega komisarja pojasnil in hoteli vedeti, kaj je s posebnim statutom. STATUT SE BO IZVEDEL Na nedeljskem zborovanju slovenskih županov in občinskih svetovalcev v Trstu smo z zadoščenjem vzeli na znanje, da odgovorni in odločujoči krogi niso usvojili zahtev italijanskih nacionalistov. »Jaz in moja vlada,« je izjavil dr. Palamara, »smo odločeni dosledno izvesti sporazum.« Dodal je, da sc statut deloma že izvaja: Slovenci imajo svoje šole, svoj radio, časopise v svojem jeziku, prirejajo svobodni' shode in zborovanja ter se lahko poslužujejo slovenščine v ustnem in pismenem občevanju z oblastvi. V Ricmanjih je bil ustanovljen slovenski otroški vrtec. Ce se Slovencem gode krivice, jih skuša odpraviti. Brez obotavljanja n. pr. priznava, da je policija nadlegovala naše ljudi z nedopustnimi vprašanji: ali pošiljajo otroke; v slovenske šole, kakšnega političnega prepričanja so in tako dalje. Kvestorju je ukazal, naj policija s tem preneha. Ce bi policija spet nadlegovala Slovence, naj se kar pritožijo na generalnega komisarja. Ko je nahrežinski občinski odbornik Drago Legiša zahteval, naj se najprej prekličejo fašistični zakoni, ki nasprotujejo posebnemu statutu, je dr. Palamara obljubil naslednje: poskrbel bo, da se predvsem odpravijo zakonski predpisi, p o katerih je na sodiščih pod kaznijo prepovedana raba slovenščine. Ta del razgovorov z generalnim komisarjem je bil brez dvoma pozitiven ter slovensko javnost zadovoljuje.' Iz njega posnemamo troje zaključkov: 1. Slovenci naj se le svobodno poslužujejo svojega jezika v ustnem občevanju z uradi, naj le pošiljajo oblastvom slovenske vloge! Generalni komisar izjavlja, da ima j.) zakonito pravico to delati t in protivno posebnemu statutu. Kako naj se u-vede v urade dvojezičnost, če vlada noče i-inenovati uradnikov, ki obvladajo slovenščino? Kdor zagovarja Palamarovo stališče, je dejanski nasprotnik sporazuma od 5. oktobra. Nadaljevanje na 3. strani NOVICE Z VSEGA SVETA VOJNA NEVARNOST V AZIJI Odnošaji med rdečo Kitajsko in Ameriko so se v zadnjih dneh nevarno poslabšali. Eisenhower si je dal izglasovati od parlamenta pooblastilo, da sme, kadarkoli hi se mu zdelo' potrebno, nastopili z vojaško silo v obrambo Formoze in otočja Peskadores, ki jih drži Cang Kaj Sek. Ua dokaže, da se ne misli šalili, je poslal v vodovje Formoze mogočne bojne ladje in trumo raketnih letal. S tem je hotel kitajske komuniste omehčati, da bi sklenili s Šekom premirje ter sprejeli posredovanje Združenih narodov. Amerika ne mara namreč nove vojne v Aziji. Toda odločni Eisenliovverjev nastop je rodil ravno nasproten učinek: komunisti so sc raztogotili, češ da se Amerika neopravičeno meša v notranje kitajske razmere, zakaj For-moza je kitajska zemlja, ki se Amcrikancev prav nič ne tiče. Mao Tse Tung je pomnožil svoje oborožene siile in nadaljuje borbo proti Cang Kaj Seku. Amerika ugovarja, da otok Formoza že 110 let ni bil del Kitajske. Zadnjih 50 let je bil pod Japonei in Amerikanci ga drže na podlagi mednarodne pogodbe, dokler se ne podpiše mir z rdečo Kitajsko. Amerika je voljna iznraznit.i celo vrsto otočičev, ki so res spadali pod Kitajsko, ter se pripravlja prepeljati z njih svoje in Šekovc čete. Nevarnost na ie, da bi ogorčeni komunisti a-meriške ladje z letali napadli, nakar bi A-merikanci odgovorili s silo ter bi bila vojna neogibna. Ves svet upa, da se to ne bo zgodilo. Med Ameriko in Kitajsko posredujejo Angleži in tudi Sovjetska zveza. TURKI V RIMU Predsednik turške vlade Menderes in zunanji minister Kopriilii sta se sestala v Rimu s Scelbo in ministrom Martinom ter naio obiskala tudi papeža. Z rimskimi državniki sla se Turka razgo-varjala o položaju na vzhodnem Sredozemlju in na Balkanu. Sele odkar sta se Italija in Jugoslavija pomirili, je mogoče pravo sodelovanje med vsemi državami tega dela Evrope. Padla je tudi misel, da bi Italija vstev-p-ila v Balkansko zvezo. Rimska vlada je izjavila, da sedaj se ni čas za to. Najbrž je res, kajti prijateljstvo med Italiio in Jugoslavijo ni še tako trdno, da bi to bilo izvedljivo. OVADUHI Stalinovi nasledniki so započeli načrtn i borbo tudi proti ovaduštvu. Mnoge osebe, ki so po krivdi brezvestnih ovajalcev trpele škrv do, so dobile zasluženo zadoščenje. Sovjetski dramatik Kornejčuk je spisal in uprizoril celo posebno igro zoper ovaduhe. Vendar taki pokvarjenci ne delujejo samo v Sovjetski zvezi, temveč, kakor vsi vemo, tudi drugod. Ogabna bolezen se je razširila v vse sloje in okužila celo častivredne poklice. Brez sramu ovajajo bližnjega skrivaj in kar v časopisju oblastvom. Nič jim ni mar, da jemljejo bližnjemu dobro ime, mu povzročijo neštete sitnosti, skvarijo mlademu človeku bodočnost, spravijo koga ob službo1 in s tem njegovo družino v nesrečo. Vsi pošteni ljudje gledajo zato od nekdaj na dcnunciante s studom in prezirom! »TRŽAŠKO ZDRUŽENJE” Vse italijanske politične organizacije, ki so se borile za neodvisnost Svobodnega tržaškega ozemlja, so se strnile in ustanovile Tržaško združenje — Unione triesti-na. Včlanjene stranke ostanejo neodvisne, a se podvržejo skupnemu vodstvu v naslednjih programatičnih zahtevah: Trst naj se gospodarsko tesno poveže s srednjeevropskim zaledjem in obnovi svojo trgovsko mornarico. Trstu je treba ne le vrniti svobodno luko, temveč vse njegovo ozemlje naj se proglasi za prosto* cono, kjer se ne smejo pobirati carine. Dokler traja pri nas brezposelnost, je treba zabraniti tujim delovnim silam, da se naseljujejo na Tržaškem. Podjetja in uradi morajo nameščati na prvem mestu domačine. Slovenci in Italijani naj uživajo iste jezikovne in kulturne pravice. Ta programatič-n•; zahteva je posebno važna. V borbi za narodno enakopravnost Slovenci ne bodo osamljeni: podpiralo jih bo Tržaško združenje, ki je tretja največja politična organizacija v Trstu. Saj so v njej združene stranke zbrale pri zadnjih volitvah 26 tisoč 907 glasov, med katerimi je tudi več tisoč slovenskih. Glavni tajnik je postal dr. Mario Stocea. Ustanovitev Tržaškega združenja nas veseli, ker upamo, da bo naš zaveznik pri uresniče-1 nju posebnega manjšinskega statuta. NAJVEČJI POLITIK Pretekli leden je predaval v Monakovein znani angleški diplomat in pisatelj Haroid Nieolson. Vprašali so ga, kateri je največji politik, ki ga je v življenju srečal. »Churchill!« je odgovoril. »Drugi pa je bil Venizelos.« Ve- | ličina pokojnega grškega državnika je bila v tem, da se je znal povzpeti nad strankarske strasti svoje domovine. Isto* velja o Churchillu. ..ARAESKA LIGA” Zveza med arabskimi deželami je nastala med drugfo svetovno vojno. Skupni jezik in skupna vera sta Arabce že prej gnala, da bi sc združili in osvobodili tujega gospostva. Ker so se Angleži bali, da bi se Arabci oslo-nili na Hitlerja, so naenkrat začeli sami podpirali vsearabsko narodno gibanje. Toda Arabska liga sc ie kaj kmalu izmuznila angleškemu vodstvu. Vanjo so stopili E-gipt, Trak, Sirija, Saudova Arabija in druge dežele ter započeb' borbo proti vsem tujcem. Egipt želi, da bi zveza postala čvrsta politična in tudi vojaška enota ter v vsem skupno nastopala. V tej težnji je pa naletel na precejšnje težave: vladarji poedinih držav hočejo bili samostojni in sc često naslanjajo na zapad, od koder prejemajo denarno pomoč. Najnovejši spor je nastal zaradi Iraka, ki je sklenil podpisati s Turčijo vojaško zavezništvo, ne da bi prej vprašal za mnenje svoje arabske sobrate. Zadaj stoji Amerika: s pomočjo Turčije bi rada navezala nase Irak in Pakistan, da bi ji bila zaveznika v primeru vojne. S tem je porinila klin v arabsko skupnost — pravijo v Egiptu. Nihče še ne ve, kako se bo rešil težek spor med Arabci. VAŽNO ZBOROVANJE Preteklo nedeljo so se zbrali v Trstu slo-Vcnski občinski možje našega ozemilja, da bi odposlanstvo, ki je bilo sprejeto od dr. Palamare, podrobno poročalo o razgovorih z generalnim komisarjem. Zborovanje, kateremu je predsedoval dolinski župan Dušan Lovriha, je sprejelo sklepe, o katerih pišemo na uvodnem mestu. PUST JE TU Nemčija je največji dobavitelj šaljivih pustnih izdelkov na svetu. V Monako vem u-gibajo razni strokovnjaki celo leto, da bi si kaj smešnega izmislili in, ko pride čas, prodali doma in v tujini. Tako podjetje je izdalo letos seznam s skoro- 5000 novostmi. Tu vidiš ostro bodalo ali sekiro, ki je v resnici iz giime, velikanske trebuhe, s katerimi se lahko ovesiš, toplomer, odkrivajoč stoninje tvoje zaljubljenosti, nosove, ki zažarijo in brizgajo vodo, skakajoče žabe, premikajoče se -divje kače, gade in modrase, ci-gr-re. ki odskočijo meter od tebe, kadar jih hočeš vzeti v roko, klobaso’, napolnjeno z c-lektričnim tokom, ki te udari, če se je dotakneš, itd. itd. Mnogo pustnih predmetov je letos naročil v Nemčiji predsednik argentinske republike Peron. Od šaljivih izdelkov živi nad 1000 nemških delavskih družin. VEDNO SLABŠE Trst sc bori z vedno hujšo gospodarsko krizo. Razna podjetja odpuščajo delavce, nekatera so pa kar prenehala z obratom. Niti vprašanje tržaške konopljame niti tovarne-Kozmann ni še rešeno. V pivi je izgubilo delo 117 delavk, medtem ko je druga še vedno zaprta. Z odpusti grozi sedaj še tovarna Cam-bis-sa. Komisar Palamara bo v Trslu gotovo dobil sive lase, če j ib še nima! FILMSKA NOROST Italijanska igralka Gina Lollobrigida je o-biskala s svojim možem dr. Škofičem Mona-kovo. Sprejela jo je ogTomnn množica. Gneča je bila tolika in občudovalci so tako silili v ospredje, da sta bili dve osebi težko ranjeni, mnogo oblek raztrganih in povaljanih. Nevarnost je bila, da ne zadene kakega debeluha kap. GROZNA SMRT Med mladenkami, ki so obiskovale smučarski tečaj v Bardone-c-chiji, je bila tudi 23-letna Tržačanka Marija Penkofer. V ponedeljek popoldne se je dekle spustilo na smučeh s hriba v dolino. Med vožnio je nenadoma padla in obležala mrtva. Smučarska palica ji je pri padcu predrla oko in se ji zarila v možgane. MISLILI SO. DA JE KONEC SVETA London se ie 16. januarja opoldne nenadoma pogreznil v popolno lemo. Nastala je črna, neprodirna noč. Mirne Londončane je obšel nepopisen strah. Mnogi so mislili, da je nastopil konec sveta. Zenske so- se vrgle na kolena in začele na glas moliti. Ljudje so drli s-cest v cerkve in na domove. Ulice so se v trenutku izpraznile. Pozneje se je izkazalo, da je g'ost oblak, pomešan z meglo in sajami bil zakril sonce. Kako se bo izvajal na Tržaškem posebni statut ___________________ Nadaljevanje s 1. strani Generalnemu komisarju moramo sporočili, da v vprašanju slovenskega uradnišlva ne bomo niti za las popustili. Tu so kompromisi neuiogcvd! V lej točki so vsi Slovenci brez. razlike na politično prepričanje brezpogoji 110 edini. Od komunistov do skrajnih antikomunistov so vsi ene misli in volje: če londonski sporazum predpisuje, da morajoi Slovenci na vseli področjih javne uprave bi-ti v »dostojnem« (fair) številu nameščeni, ne preostane nič drugega kol to določilo spoštovali in pošteno izvesti. Kako naj se to zgodi, ni naša stvar, temveč zadeva rimske vlade. Saj ko je podpisala lon- onski sporazum, jo dobro vedela, kaj dola, je bila natančno' poučena, da je na Tržaškem Preobilica uradnikov. Ako ga sedaj no’če izvesti, čemu ga je podpisala ? Izhod iz zagate je po našem zelo enostaven. Generalni komisar naj v sporazumu z Rimom razpise natečaj naslednje vsebine: Ker potrebujemo v smislu sporazuma od 5. oktobra 1954 na Tržaškem toliko in toliko sodnikov, kanclislov in drugih uradnikov^ veščih obeh jezikov, pozivamo osebe, ki izpolnjujejo' ta in vse ostale zakonske pogoje, da se udeležijo natečaja. Kaj naj se v tem primeru zgodi z odvečnimi sodniki in uradniki? Rim naj jih premesti v notranjost države. Saj jih je pri nas vse polno, ki so prispeli v Trst iz republike! Nobena krivica bi ne bila, če bi se vrnili tja, od koder so prišli. Bistvo vprašanja je v tem, ah naj se sporazum o Trstu izvede ali ne iz* 'j6 e> dana beseda spoštuje ali prelomi. Vse <• rugo je postranskega pomena, je stvar dobre volje. V vprašanju slovenskih državnih nameščen cev se torej z generalnim komisarjem niti Najmanj ne moremo strinjati. Ravno tako ne glede dvojezičnih napisov, o katerih je govoril na sestanku z dr. Palamaro obč. svetovalec dr. Škrk, ki je zahteval, naj se čimprej izvede 5. člen posebnega statuta, po katerem bi morali biti napisi na »javnih ustanovah« (uradih), na nekaterih ulicah v Trstu in vseh ulicah na podeželju dvojezični. Isto tako L>i morala biti dvojezična imena naših krajev in napisi na cestah naših občin. Dr. Palamara se je postavil na stališče, da ° napisih na državnih cestah odloča država, na deželnih dežele, občina pa samo na občinskih poteh. V tem smislu je poslal tudi posebno okrožnico županom našega ozemlja. Tudi v tej točki se z generalnim komisarjem nikakor ne moremo strinjali. VEČNO NEZADOVOLJNI SLOVENCI Po našem je v londonskem sporazumu od 5. oktobra 1954 povsem jasno in nedvoumno' 'določeno*, kakšni naj bodo napisi na uradih in cestah našega ozemlja. Dovoljno je prebrati 5. člen posebnega statuta. Kako more dr. Palamara trditi, da o tem odločajo po svoji volji država, deželna in občinska oblastva? Res je, da o tem v normalnih razmerah edino ona sklepajo. Toda za naše ozemlje je v veljavi londonski s pora/um od 5. oktobra! Država ga je dolžna spoštovati, ker ga je podpisala, dežela in občine pa zato, ker so podrejene državi in njenim zakonom. Nam jo popolnoma vseeno, kdo ima pravico po- stavljati na ceste napise, glavno je, da so sestavljeni tudi v slovenščini, kakor predpisuje posebni slatul. Drugačni napisi so lia našem ozemlju protizakoniti in zato nedovoljeni. Tu je bistvo stvari! Slovencev — poreče marsikateri llalijan — res ni mogoče zadovoljili. Zahtevajo svoje šole, svoje uradnike, uporabo slovenščino na sodnijah in v uradih, hočejo imeti sioven' ske napise in tako dalje. Neprestano' prihajajo na dan z novimi zahtevami. Namesto da bi bili zadovoljni s lem, kar jim damo. so večno nezadovoljni. To so zares nehvaležni ljudje! Da nas bo dr. Palamara razumel, mu moramo pojasniti, da se Slovenci danes borimo za stvari, ki smo jih že davno imeli pod Avstrijo in ki so se nam zdele tedaj same do sebi umljive. Sole v našem materinem jeziku nam je zatrla šele Italija, ona je izgnala naš jezik iz sodišč in uradov, ona prepovedala starodavna krajevna imena, ona vrgla iz državnih služb naše ljudi ter se spravila celo na naša družinska in krstna imena! Ce nam sedaj polagoma vrača, kar nam je vzela, se to našim ljudem ne zdi nič izredne-ga! To je tako, kakor da te je kdo obral vsega, kar si imel, a ti nato' počasi vrač:i kos za kosom. Za vsako tvojo stvar, ki ti jo sedaj vrne, bi mu moral biti neskončno hvaležen! To Slovencem nikakor ne gre v giavo. Taka je, gospod generalni komisar, naša mo-rala! SPOMENICA NA SCELBO Ker le slovenske miselnosti premnogi Italijani nikakor ne morejo razumeti, so naši ljudski zastopniki na zborovanju preteklo nedeljo v Trstu sklenili naslednje: Našemu prebivalstvu je treba do potankosti obrazložili položaj, y katerem se nahajajo tržaški Slovenci. Zalo naj vse naše stranke, vsaka zase ali pa na skupnih zborovanjih, ki se bodo priredila po naših vaseh, pojasni slovenskemu ljudstvu, da sta zakon in pravica na naši strani. Mi ne zahtevamo ničesar, kar bi bilo prolipostavno ali v nasprotju s pravičnostjo. Medtem naj naše občinske uprave začnejo izvajati posebni statut, v kolikor je lo v njih zakoniti oblasti. V naših vaseh naj postavijo dvojezične napise, v občinah naj uredijo slovensko uradovanje s slovenskimi strankami. Naši župani so sklenili spoštovali in izvajali londonski sporazum! Ce se drugi sporazuma nočejo držati, je to njihova sivar. Mi Slovenci se hočemo držati zakona in mednarodnih dogovorov, drugi naj narede, kakor mislijo. V nedeljo je bilo razen tega sklenjeno, da se sestavi za načelnika vlade g. Sceabo posebna spomenica, v kaleri bodo podrobno u-temeljene zahteve tržaških Slovencev. Ce no potrebno, bo> posebno’ poslanstvo aeslo spomenico v Rim ter jo tam izčrpno obrazloži- \ „ :«»l lo se nam zdi potrebno, ker Slovenci ne zahtevajo od italijanske vlade nič drugega kot to, da se uresniči na Tržaškem posebni statut, kakor je jasno in nedvoumno obljubil Slovencem g. Scelba 4. novembra 1954 ob svojem obisku našega mesta. Ker so naše zahteve zakonite in pravične, smo prepričani, da jih bo načelnik rimske vlade upošteval ter nas zaščilil proti \sem nasprotnim težnjam domačih narodnih nestrpnežev. Zavedamo se, da bo našo pravično stvar podpirala ne samo jugoslovanska, temveč vsa resnično demokratična in napredna javnost Italije in inozemstva. Pravica je vedno in mora tudi lo pot končno zmagali! NOVICE TRŽAŠKA BREZPOSELNOST Generalni komisar Palamara je v nedavnem razgovoru z nekim beneškim časnikarjem izjavil, da je v Trstu 25 tisoč brezposelnih. Slevilka je zelo visoka: na vsake 3 in pol delavca pride eden, ki je brez dela. Razmere so se močno poslabšale zlasti zadnje tri mesece: brez zaslužka je ostalo nad 4000 oseb, ki so bile zaposlene pri zaveznikih, povrhu s'e je pa še povečal davčni pritisk, lako da so razna podjetja začela odpuščali delavstvo. Največja kriza vlada v teks-lilni, papirni in strojni industriji, ravno tako v stavbarstvu, v podjetjih živil in kemičnih izdelkov. Nezadovoljstvo zajema čedalje širše sloje. ATOMSKA URA Ameriški učenjak Karel Torones je pravkar izumil stensko uro na atomska nihala. Ta bo najbolj točna ura na svelu. Doslej se je najboljša ura zmotila vsaka 3 leta za 1 sekundo. Atomska se bo za eno sekundo vsakih — 300 let. Atomska sila vnaša pravo revolucijo v človeško znanost. Naloge katoliškeoalcasopisja Na zadnjem mednarodnem zasedanju katoliških novinarjev v Parizu, kjer je bilo zastopanih 30 držav in je imel poročilo tudi kardinal Feltin, je glavni urednik vodilnega francoskega kal. dnevnika La Croix govoril o nalogah sodobnega tiska. Najpreprostejše sredstvo — je dejal — da se časnik uveljavi, je, da je »predvsem resničen časnik . . .« Katoliški 'časnik mora biti splošno informativen. »Kdor te potrebe ne razume in je ne sprejme, naj raje posveti svojo skrb, svoj čas in denar drugemu delu . . .« Naša redna naloga ne more biti v lem, da objavljamo evangelijski nauk v abstraktni obliki: »mi nismo niti prižnica niti bogoslovni časopis mili župnijski vestnik.« Iz tega seveda ne sledi, da bi imeli »pravico zanemarjati načela; nasprotno, mi si moramo biti v svesti, da nismo samo v službi dogodkov, temveč tudi resnice, prav posebno evangelijske resnice . . .« Med najnujnejše in najbolj kočljive naše naloge spada, da smo »vselej na valovni dolžini lastnih bralcev: obravnavati moramo vprašanja, ki trenutno javnost resnično zanimajo . . .« Tajnik te mednarodne organizacije Du-bois-Dum.ee je pa rekel: »Prvi pogoj razvoja in uspeha kat. časnika je, da v tehničnem pogledu ne zaostaja za drugimi. Naših Čučnikov ne smemo umetno držati pri življenju kol ustanove, ki žive od javne miloščine, ali ko’ manjvredne izdelke. Uveljaviti se morajo s svojo kvaliteto« ali, kakovostjo. NABREŽINA V kino dvorani je bilo preteklo nedeljo dopoldne zborovanje, ki ga je priredila krščanska demokracija za svoje člane iz naš© občine. Zborovanja so so udeležili predvsem prebivalci begunskega naselja iz Stivi.la ter begunci, ki so v Sv. Križu, ter nekateri Italijani iz Nabrežine. V vas’ so za to priliko1 vozili posebni avtobusi, kar priča, da je bil »praznik člana«, kakor se je zborovanje imenovalo, dobro in vsestransko organiziran. Kot slavnostni govornik je nastopil tržaški župan Bartoli. Nabrcžinci nimamo nič proti temu, da sc ljudje sestajajo in zborujejo, ker je to prvi pogoj zdrave demokracijo, vendar smo vest o nastopu tržaškega župana nejevoljno sprejeli ler si jo na različne načine razlagali. Našim ljudem je namreč dobro znano, da je ravno tržaški župan tisti, ki ne dovoljuje, da bi naše ustanove imele svoje prireditve v občinskih dvoranah v Trstu. SNG nima vstopa v gledališče Verdi; ravno tako ni tu mesta za Ljubljansko opero in druge jugoslovanske kulturne skupine. Zupan Bartoli je 'isti, ki je pred nedavnim prepovedal rabo materinščine v mestnem svelu. Ti njegovi grehi so globoko segli v srca naših ljudi in jih ne bodo nikoli pozabili. Ljudje se zato upravičeno sprašujejo, ali bi župan Bartoli mogel sploh nastopiti v naši kino dvorani, če hi se zadruga, ki ima dvorano v najemu, ravnala po njegovem receptu. Ne moremo tajiti, da je hil marsikateri Nabrežinec hudo užaljeni in jezen na člane zadruge, ker so omogočili Bartoliju, da je v naši dvorani govoril. Morda pa je bilo prav, da so mu dovoljenje vseeno dali, ker se je ponovno izkazalo, na kateri strani so nestrpneži in hujskači. Ko se je zborovanje končalo, je tržaškega župana čakalo presenečenje. Pri njem se je zglasilo odposlanstvo iz Sv. Križa, ki mu je izročilo pismo, v katerem prebivalci odločno protestirajo proti njegovim izjavam v mestnem svetu, ki žalijo slovensko narodno čast, poleg t eg’a pa še nasprotujejo or ki m duhu londonskega dogovora. V ustnem razgovoru je odposlanstvo nadalje prosilo, 1 aj tržaška občina poskrbi za čimprejšnjo i:i 1 končno ureditev športnega igrišča v Sv. Križu. SV KRIŽ V nedeljo, 30. januarja, so nam jfojenci Glasbene šole pripravili lep popoldan. V domači dvorani so posamezni učenci izvajali nekatera izbrana ter zahtevna dela Mozarta, Liszta, Schuberta, Chopina in drugih velikih skladateljev. Spričo zeloi bogatega sporeda jo bil koncert odlično obiskan, saj so se ga udeležili ne le domačini, temveč tudi mnogi gostje iz drugih vasi, predvsem iz Nabrežine. Ko smo poslušali mlade umetnike, ki so svoje vloge vsi odlično odigrali, smo se prepričali, da vlada med našo mladino živo zanimanje za glasbeno umetnost in da je vendar konec mrtvila, v katerega je zašel primorski naraščaj zaradi razmer po drugi svetovni vojni. Nekateri mladinci so pokazali, da bi lahko postali pravi virtuozi na raznih glasbilih. Upravičeno smemo zato pričakovati, da bodo častno zastopali svoj narod v narodnost- no mešanem mestu, kakor je Trst, kjer je tudi mnogo tekmecev italijanske narodnosti. Nastopil je tudi šolski zbor, ki so ga izmenoma vodili učenci tečaja za zborovsko' dirigiranje. Razveselili smo se, ko smo videli, kako se mladina posveča zbornemu petju, ki je v bližnji preteklosti veliko pripomoglo k ohranjevanju in utrjevanju narodne zavesti v naših krajih. Prepričani smo, da bodo pevski zbori igTali tudi v bodočnosti važno vlogo med našim narodom na Tržaškem. Vodstvu glasbene šole smoi hvaležni, da je učence pripeljalo na deželo, saj so se v nedeljo lahko vsi prepričali, da je tudi med navadnimi delavci in kmeti mnogo ljubiteljev glasbe. Želimo, da bi se slični koncerti pri nas večkrat prirejali in pomagali dvigati kulturno raven našega preprostega ljudstva. Kakor je naši javnosti že znano, so se pred nekaj leti naselili v našo vas istrski begunci. Tedaj smo mislili, da se bodo tu le začasno nastanili, saj so jim zgradili le zasilne lesene stavbe. Danes pa ugotavljamo, da je stvar resna. Pred nekaj meseci so jim prostore preuredili in že govorijo, da bodo sedaj imeli tudi lastne trgovine. Eden izmed njih bo odprl trgovino jestvin in špecerijsko trgovino. Kakor vidimo, se bodo naši gostje popolnoma osamosvojili, domače trgovine ne bodo imele od njih nobenega zaslužka! DEVIN Po odhodu Amerikancev je občinski prostor za šolo ostal prazen. Domači fantje želijo, naj sedaj občina prostor za silo uredi, da bi lahko brcali žogo, igrali odbojko ali karkoli. Stroškov ne bo veliko, kajti tu ne gre za pravo športno igrišče, čeprav bo v bodočnosti treba tudi na to zadevo resno misliti. ! Mnenja smo, da bi morala občinska uprava ugoditi želji devinske mladine, saj bi preurejeni prostor služil predvsem šolskim o-trokoin, ki so imeli svoj čas tu telovadne nastope. Mislimo, da parcela ni več rekvirira-na, čeprav stoji še danes pred vhodom vojaška straža, ki pa v resnici nima kaj stražiti, saj nima današnja vojska v tem kraju nobenih naprav. Treba je torej le nekaj dobre volje! ŠTIVAN Ljudje se pritožujejo, da na našem pokopališču ni tekoče vode. To se morda čudno glasi, saj je znano, da gre iz naše vasi mimo pokopališča vodovod v Trst. Ljudje morajo kljub temu vodo prinesti z doma, kar je seveda neprijetno. ! Prav bi bilo, da, bi se občina za to vprašanje pozanimala pri Acegatu. Morda bi se dalo speljati cevi kar iz glavnega voda preko državne ceste na pokopališče. Zadevo toplo priporočamo upravnemu odboru. Ce je le mogoče, naj želji naših ljudi ugodi. GROČANA Vest, da e sosedni vladi pogajata o obmejnem prometu, je blagodejno vplivala na naše ljudi. Vsi si od teh pogajanj obetamo nekaj koristnega in zato komaj čakamo, da bi se uspešno zaključila. Predobro namreč vemo, da je razmejitev povzročila znatno škodo kmečkim posestvom, saj je marsikate- ro razklala na dvoje, poleg lega pa pretrgala naravne vezi z najbližjim zaledjem. Ce bo obmejni promet vzpostavljen, si bo marsikateri prebivalec lahko preskrbel naravne potrebščine onstran meje, kar bo jseveda v obojestransko korist. Ljudje se bodo čutili nekam bolj svobodne, ko bodo lahko potovali čez mejo. Bog daj, da bi se naše želje čimprej uresničile! ŽAVLJE Iz časopisov smo zvedeli, da so oblastva pred kratkim dovolila, naj se v lticmanjih o-tvori slovenski šolski vrtec. Kakor je znano, so slično prošnjo svoj čas napravile tudi matere iz Žavelj, a do danes niso oblastva ugodila njihovim željam. Nekaj so pa vendar naredila, kako da ne! Zgrajen je bil moderni otroški vrtec, ki ga vodijo č. s*estre, toda v njem ni mesta za slovensko besedo. Svoj čas je bilo za slovenski otroški vrtec 24 prijavnic in, kakor nam je znano, jih je tudi danes lepo število. Zato ponovno opozarjamo oblastva, naj vendar poskrbijo tudi za naše malčke. Z dobro voljo se lahko marsikaj napravi. Za stvar bi se sčVeda^tnorala zavzeti tudi miljska občina. KATINARA Pred vhodom v naše policijsko poslopje je do pred nedavnim stal dvojezični napis. Po: odhodu civilne policije so se tu nastanili o-rožniki, ki so prejšnji napis odstranili ter dali svojega, in sicer samo v italijanščini. Mislimo, da je tako ravnanje v nasprotju z določbami londonskega dogovora, kjer je jasno rečeno, da morajo biti v naših slovenskimi krajih napisi na javnih poslopjih dvojezični. Kakor smo slišali, so orožniki povsod enako naredili. Upamo, da bodo oblastva to krivico sedaj popravila ler spoštovala pravice, ki nam jih je v tem oziru izkazovala bivša ZVU. PISMO GENERALNEMU KOMISARJU Tajnice in sluge slovenskih srednjih šol v Trstu so naslovili na dr. Palamaro pismo, v katerem zahtevajo, naj se že enkrat odpravi krivica, da oni sami med vsemi državnimi nameščenci ne prejemajo izredne doklade ali emergenze. To so jim doslej odbijali, češ da je tudi tajnice in sluge na laških šolah ne prejemajo, ker oni ravno tako kakor Slovenci nikakor niso državni, temveč občinski ali deželni nastavljenci. To je za italijanske nameščence resnično, toda zato so pa dobili »enkratno doklado« (una tantum), slovenski pa niti e-ne niti druge. To je očitno kršenje »Splošne izjave o človečanskih pravicah«, ki pravi v 23. členu dobesedno: »Vsi ljudje brez razlike imajo pravico, da prejemajo za enako delo enako plačo.« Dr. Palamara je zatrdil našim ljudskim zastopnikom, da bo človečanske pravice brezpogojno spoštoval. Sedaj se mu nudi lepa prilika: našim ljudem naj da izplačati za ves čas službovanja eno ali drugo nagrado! Vsako drugačno ravnanje je nesocialno. Akademski klub „Jadran“ priredi v soboto 5. februarja 1955 ob 21. uri PREDPUSTNI PLES v mali Rossettijevi dvorani Vabljena vsa slovenska javnost! SEJA OBČINSKEGA SVETA Dno 2-. januarja je občinski svet obravnaval predlog komunističnega poslanca Balti-ja, naj občinska uprava poskrbi za primerno dvorano v mestu, ki bii bila na razpolago za zborovanja raznih društev, udruženj in strank. Župan g. Bernardi® ga je poučil, da mora po pravilniku svoj predlog vložiti najprej pri občinskem upravnem odboru. Uresničenje lega predloga bi posebno zadovoljilo slovenske organizacije, ki nimajo nobene primerne dvorane za svoja zborovanja. Nato so razpravljali o proračunu za 1955. leto in o obračunu občinskih podjetij za leto 1953, ki kaže 9 milijonov 969.636 lir do'-bička. Na predlog1 preglednikov obračuna dr. Bi’so, Bisiaoha in Battija, ga je občinski svet odobril. Prav tako je enoglasno odobril proračun *a leto 1955, ki predvideva 226,710.000 lir dohodkov in 621,310.000 izdatkov. NOVI PROŠT V GORICI Za novega goiriškega prošta je bil imenovan kanonik insgr. Just Soranzo. Doma je iz Tržiča in je deseti otrok izmed 115 bratov in sester. Po smrti nadškofa msgr. Margottija je postal generalni vikar in je kot tak vodil škofijo, dokler je ni prevzel sedanji nadško1' ttisgr. Ambrosi. IZ ŠTEVERJANA Ob sejmu sv. Andreja je Novi list pohvalil sposobnega načelnika deželnega kmetijskega *>adz. vega lista zahvaljujemo ameriškim državljanom. ERMIN Predpretekli torek je začelo delovati v kr-minski občini že četrto delovišče ob prisotnosti goriškili in krininskih oblastnikov. Delovišče bo zigfradilo novo cesto v Medeji. Pri delu bo zaposlenih 25 brezposelnih za dobo 1900 delovnih dni. Za gradnjo ceste je določenih en milijon 620 tisoč lir. jtran S NOVI LIST IZ PODRATE Vas PotJrata leži 640 m nad morjem, na hrbtu hriba Krnice (922 m) iznad Fojde v osrednji Beneški Sloveniji. Furlani ji pravijo Clap, kar pomeni kamenje, ker je res vsa okolica kamenita. To osamljeno slovensko vas vidiš iz vse Furlanije. Šteje okoli 200 duš in je doslej spadala p»d kake tri ure poli oddaljeno občino in župnijo Ahten (Atti-mis), čeprav teži k Fojdi (Faedisr), kamor ji je mnogo bliže. Podrajci so vedno želeli, da bi se odtrgali od Ablna in priključili k Fojdi. To se jim je posrečilo šele letos. Tudi novo cesto so si zgradili; z nadčloveškim naporom so prebi- li skalovje do bližnje Cenebole, ki je na isti višini, a je, čeprav po slabi cesti, povezana z dolino. Zgradnja nove ceste bo stala 20 milijonov lir, država je prispevala zanjo žal le pet milijonov; vse drugo pa je zasluga in plod podrajskih žuljev. Priključitev k Fojdi in novo cesta so Podrajci nad vse slovesno praznovali v nedeljo, 16. januarja. Kljub neugodnemu vremenu so ob tej priliki prišli v Podrato predslavni-ki dežele, oba župana in župnika iz A lit ti a in Fojde, senator Pelizzo in drugi. Vsa vas je bila okraš-ena s slavoloki, z zelenjem in zastavami. Goste so sprejeli z go^dbo iz Foj-to pozlačenih kletkah vse polno kanarčkov, da | Beneški Slovenci so do italijanske državo vedno zvesto izpolnjevali več ko le svojo dolžnost. Kako malo pa stori država za naše> obubožano ljudstvo in gospodarski dvig njegove zapuščene deželice, pričata do-volj dva dopisa iz Beneške Slovenije v današnji številki Novega lista. Pač pa naredi vse za njegovo raznaroditev. Odgovorna oblastva ponovno opozarjamo na to kričeče nasprotje. Kdaj bo drugače? =■ Popisi iz Goriške TRŽIČ Naša ladjedelnica je sklenila z železniško upravo v Indiji pogodbo za zgradnjo 500 tovornih vozov. S tem je zajamčeno za 1 Isto dela delavstvu tega oddelka. Ker pa mora podjetje za gradnjo vagonov surovine šele naročiti, se bo delo pričelo šele čez nekaj mesecev. Vest je vsekakor razveseljiva za ves tržiški in doberdobski okoliš. VAŽNO OPOZORILO KMETOM Med 20. in 28. januarjem so bili v vseh občinah objavljeni seznami neposrednih poljedelcev in živinorejcev, ki imajo pravico izvoliti občinske odbore, poverjene z vodstvom občinskih vzajemnih zavarovalnih blagajn. V roku 20 dni po objavi je treba vložiti priziv za vpis ali morebitni izbris onega, ki nima pravice, pa je vendar vpisan. Priziv je treba vložiLi pri deželnem komisariatu za vzajemne blagajne v Gorici na korzu Italia 10-11. nadstr. Opozarjamo na to zlasti slovenske poljedelce in živinorejce v Pevmi, na Oslavju, v Stmavru, na Solkanskem polju, v Podgori, Standrežu, Ločniku, Sv. Roku! Naj zahtevajo vpis, če še niso bili vpisani! bi odganjal svotje tisočere krvave žrtve, ki so mu pred očmi vstajale iz grobov. Cas si je preganjal tudi s sprehodi v Gorico, kjer je nekaj časa bival v palači Strassoldo. Dve leti je Jako živel. Jetika ga je spodjedala in vedno bolj se mu je mešalo od samih strahov. Prav na božič 1. 1820 je v silnih krčih in zmedenosti izdihnil. Pokopali so ga na tiho v desni ladji pri vratih sv. Justa. Cez dolgo let (1875) so ga prepeljali v Pariz. Najbolje ga je označil njeg'ov jakobinski drug St. Jean d’Angely: »Fouche je umrl? Vse na njem je sama spletka. Tudi v njegovo smrt dvomim!« Torej lak mož je bil zadnji naš guverner v lrancoskih časih. Njegova osebnost in vlada sta tudi znak, da je s tujo strahovlado šlo h koncu. FRANCOZI BEŽE Po bitki pri Lipskem je začela Napoleonova zvezda ugašati. 2e avgusta 1813 so francoske čele dobile povelje, umikati se s Štajerske in Kranjske. V Trstu so frankofil-ski trgovci in uradniki že začeli nakladati svoje imetje. Poplah je bil splošen. Fouche skuša plaz ustaviti. Svoje otroke pošlje iz Ljubljane v Trst in piše intendantu Calafa-tiju: »Mesto Trst varje številna armada. Zato je oblast dolžna pokazati vse svoje junaštvo. Vidimo pa, da javni funkcionarji pri najmanjšem šumu beže. Jaz dajem največje zaupanje Trstu s tem, da so tam moji otroci, najdražje, kar imam na svetu.« Nadaljevanje JZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA MJL.I5.JDI V^Oimi Goriški slovenski srednješolci so tudi letos izdali »Mlade vzore«. Izšli so v obliki litografiiranega almanaha:. Po opremi prav nič ne zaostajajo za lanskimi, ki so bili tiskani. Vsebinsko je list precej živahen. Srečujemo nova, druga imena dijakov, pravzaprav še več dijakinj. Pesniški del, poezija, je boljša kot proza. Kaže, da so skriti marsikateri pesniški talenti. Dobro bi bilo, da bi ob skrbnem vodstvu poklicnih literarnih strokovnjakov tudi resnično dozoreli. Proza )e sicer dobro zastopana, toda nekateri sestavki, ki so bili najbrž podani kot predavanja, so pre- Kulturne vesti Ob koncu januarja so v Ljubljani nastopili član:' enega najznamenitejših evropskih orkestrov -' bamberški simfoniki. Izvajali so Mozartovo Simfonijo v D-duru, Richarda Straussa Tilla Eulenspieg-'a vesele norčije, Brahmsovo 1. simfonijo in We-brovo Uverturo k Oberonu. Orkester je vod:l Josef Keiberth. Ljubljanski glasbeni kritiki so se o njihovem izvajanju zelo pohvalno izrekli. i: — o — V Londonu gostuje zdaj zagrebška Opera. V britanski. prestolnici bo ostala do 12. februarja. Na sporedu ima 24 opernih in baletnih predstav. Od domačih del bo izvajala Gotovčevo oipero Ero z , onega sveta, Lhotkejev balet Vrag na vasi in Lec-tarsko srce Krešimira Baranoviča. Za njene predstave vlada med londonskim občinstvom zelo veliko zanimanje. Najboljši jugoslovanski fagotist, Slovenec Ivan Turšič, je pred nedavnim imel v Carigradu koncert, in recitiral. Pri koncertnem nastopu je s tamkajšnjim orkestrom igral Mozartov koncert za fagot; na recitaju je pa med drugim izvajal tudi Romanco za fagot, skladbo našega mladega tržaškega glasbenika prof. Pavleta Merkuja. Oba nastopa sta odlično uspela. Pred nedavnim je naš goriški rojak Gabrijel Devetak imel koncertni nastop v Ljubljani. Izvajal je Mendelssohnove, Schumannove, Chopinove, Lisztove, Martuccijeve, Debussyjeve in Ravelove skladbe. Spored je bil pester An enovit, saj je — kot vidimo — zajemal pri glavnih glasbenih mojstrih od zgodnje romantike do Ravelovega impresionizma. Devetak ima izrazito lirično naravo. V preteklem letu so slovenski književniki izdali j kakih 30 del v okrog 40 izdajah. V pripovedništvu smo dobili tri nove romane, in sicer roman Ivana Potrča Na kmetih, Alojza Rebule Devinskega sho-•arja in Miška Kranjca Izgubljeno vero, nekaj povesti, kot Finžgarjevega Gostača Matevža, Bevkovo Tujo kri, Zormanove Svobodne gozdove ter vrsto novel mlajših pisateljev. Med pesniškimi zbirkami moramo omeniti zbirko pesmi našega sedanjega pesnika Alojzija Gradnika Harfo v vetru ter pesniški zbirki Vinka Beličiča Pot iz doline in Jeremije Kalina: Marijo. Slovenska dramatika se Je v preteklem letu obogatila za nekaj novih mladinskih iger. Najvidnejše lansko dramatsko delo Je Zvestoba, ki ga je spisal Stanko Canjkar. Januarja 1865, to je pred 90 leti, je začel v Ce-0vču izhajati prvi. slovenski časnik na Koroškem 77". Slovenec. Ustanovil ga je koroški rodoljub, po-rak in kulturni delavec, duhovnik Andrej Em-‘Pieler. Izhajal je trikrat na teden do leta 1867. se je boril za pravice slovenskega ljudstva na ^oroškem, za uveljavljenje prave omike med Slo-^ehci in za preureditev Avstrije v zvezno državo, kateri bi bile slovenske dežele Štajerska, Koro-Kranjska in Primorska združene v posebni dtranjeavstrijski skupini. Zaradi svojega odloč-h° nar°dnega programa je moral Slovenec biti Po i boj s celovškimi nemškutarji, ki so mu na-m, preprečili izhajanje. Med njegovimi glavni-Grudniki je bil tudi veliki preporoditelj, knji-nik’ organizator ter voditelj mladoslovenske Dfje Fran Levstik. dolgi. Dobro je v take dijaške liste pritegniti čim več prispevkov, posebno izvirnih, kar predavanja v šoli ne morejo vedno biti. Tako se marsikdo navduši za književno deto in dosega vedno višje vzore. Veselijo nas uspehi naših srednješolcev. Zato so večkrat neupravičene tudi časopisne kritike, da naše dijaštvo nič ne dela. Menda so to mnenja takih krogov, ki bi radi imeli dijaštvo le za priprego k svojemu političnemu vozu. Mi pa upamo, da bodo »Mladi vzori« k letu še višji kot letos. Maksim Gaspari je slikar in risar. Rodil se je v Selščku pri Cerknici leta 1883. Slikarstvo je študiral v Ljubljani in na Dunaju. Kasneje je poučeval v Ljubljani risanje in narodno ornamentiko. Gaspari je izredno plodovit akvarelist in risar, slikar z oljem, tempero in pastelom. Z vinjetami:, in ilustracijami je opremil ogromno število leposlovnih, mladinskih in učnih knjig ter razne časo-piše. Sodeloval je tudi pri nekaterih šaljivih listih z odličnimi karikaturami. Slikal je krajine, nekaj portretov in množico slik narodnih običajev in noš, ki so zasnovane v ljudskem duhu in so dosegle svoj višek v Madoni v narodni noši. Slike iz kmečkega življenja imajo tudi folklorno vrednost. V njih je Gaspari izoblikoval poseben slog ter je uporabil svojsko tehniko. Njegova dela so raztresena po raznih krajih v Sloveniji ter na Dunaju, v Curihu in v Monako-vem. I/eseU utrni Glasba: J. Kosma; slov. besedilo: Z. Ocvirk MRTVI LISTI (Feuilles mortes, Foglie morte) Listi na tleh — mrtvi ležijo, tožna jesen — zdaj jih suši, kot pri ljudeh — usodo delijo, je zapuščen — kdor ljubljen ni. Mrtvi listi so — iluzije, pomladni cvet — na tleh leži, kdor ni ljubljen — sreča mu ne sije, in v srcu — spomin ga — boli. Glasba: R. Rodgers; slov. besedilo: —k —r Fox-trot SRCE, TIHO ZAPOJ! (With a song in my heart) Srce, tiho zapoj, njen obrazek žari pred manoj, nje oči se iskre in na ustnah rubini gore. Rožna je kot maj in zlat njen smehljaj, na licu odseva ji raj. Ko zaslišim njen glas, topel val mi zagrne obraz, kri mi v žilah gori, srce poj el in sladko ihti: zlati moj privid, biserni zenit, duše moje edini svit! Glasba: Smith; slov. besedilo: Z. Ocvirk TA FIČFIRIČ (Tippin’in) Ta fičfirič, nepridanič, vsem ženskam se dopade, ta fičfirič. Ta fičfirič, ta je tatič, ki ženskam srca krade, ta fičfirič. Zna govoriti in zanke plesti, on zna ljubiti in vsako zmesti. Ta fičfirič, ta vam je tič, še mene on je zmedel, ta fičfirič. vzgojni jtLOrjnrcj ejk GOSPA KLARA - VZGOJITELJICA Za vsako mamico je prav gotovo najtežji čas tedaj, ko mora svojega otroka iztrgati iz brezskrbnega domačega okolja in ga prvič peljati v šolo. Kdo bi se potem čudil gospe Klari, če se je s krvavečim srcem poslovila od sinčka Alda, ko je prvič stopil v učilnico. Toplo ga je priporočila učiteljici in jo prosila, naj pazi na sinčka, da ga ne skvarijo drugi otroci. »Veste, nežen je in rahločuten kakor jaz,« ji je zatrjevala, »drugače pa je zelo bister in inteligenten.« Toda učiteljica je kaj kmalu spoznala Aldovo vzorno domačo vzgojo, njegovo nežnost, rahločutnost ter bistrost in marljivost. Doma je bil oblasten, prav tak pa je hotel hiti tudi v šoli. Svojo voljo je hotel uveljaviti nad součenci in nad učiteljico. Pa tudi na šolski red in disciplino se kar ni mogel privaditi. Mislil si je: »Ce sem doma počenjal, kar sem sam hotel, bom tudi v šoli.« Učiteljica je uporabila vse svoje vzgojiteljske sposobnosti, da bi pomirila malega razgrajača in ga vključila v razredno skupnost, a vse zaman. Se na misel mu ni prišlo, da bi mirno sedel v klopi in poslušal učiteljico. Ce je le mogel, je zdaj dregnil enega, zdaj drugega soseda. Pa tudi z nogami ni miroval: brcal je na vse strani kakor mlado žrebe. Kadar mu je postalo dolgčas, je pa kar pobegnil iz razreda. Aldo se je mamici pogosto pritoževal, da ga učiteljica ne mara in da grdo ravna z njim. Seveda mu je gospa Klara obljubila, da bo učiteljico pošteno oštela. Tok, tok, tok! je nekega jutra ostro in energično udarjalo na šolska vrata. Učiteljica stopi na hodnik. Pred njo se razkorači stasita ženska s kal- nimi očmi. Nekoč je morala biti lepotica. »Dober dan, gospa! Kaj bo dobrega?« jo nagovori učiteljica. »Prišla sem v šolo zaradi svojega sina Alda,« se zadere nad njo gospa Klara. »Zakaj ga sovražite in smešite pred drugimi učenci? Povedala sem vam, da je nežen in da ne prenese robatega občevanja. Stalno se zadirate nad njim in ga presedate iz ene klopi v drugo. Ali mislite, da je res tak divjak? V šoli se bo popolnoma pokvaril. Veste, pri nas v družini je imel ,fino’ vzgojo, ker sem tudi jaz iz boljše hiše. Ce nei boste 'lepše ravnali a njim, se bomo pritožili. Veste, moj mož ima dobre zveze z oblastjo.« še in še bi bruhala gospa Klara, če je ne hi prekinila učiteljica: »Gospa, krivico mi delate! Vaš sin Aldo mi dela v šoli največje preglavice. Morda je po vašem mnenju dobro vzgojen, jaz sem pa prepričana, da ste ga doma razvadili, šolskemu redu in disciplini se kar ne more privaditi. Stalno nadleguje součence in uhaia iz razreda, za vsako malenkost se cmeri ali pa mi odgovarja. Razen tega pa tudi nima veselja do šole in učenja.« »To ni res!« ugovarja gospa Klara. »Z Aldom ne znate ravnati. Ce bi sami imeli otroke, potem bi drugače ravnali z njimi. To, kar vi učite v šoli, pa moj Aldo že vse zna. Saj sem vam povedala, da je inteligenten.« »Pomirite se, gospa, rajši se mirno pogovoriva,« ji reče učiteljica. »Z vami se nimam kaj pogovoriti, se bom že drugam obrnila,« zarenči gospa Klara in se moško odziiblje po hodniku. Tako in podobno je Aldu potekalo življenje v osnovni šoli. GOSPODARSTVO NE ZANEMARJAJ SADNEGA DREVJA! Zaradi letošnje mile zime moramo računati z obilico raznih škodljivcev na sadnem drevju. Saj so' že mnogi opazili na svojih vrtnicah mnogo uši, na drugih rastlinah pa druge zajedalce. Vsak napreden sadjar ve, da mora že v zimskem času zavarovati svoje sadno drevje pred raznimi zajedalci, bodisi živalskega ali rastlinskega izvora. Ne pozna pa vsak sadjar, kdaj je najprimernejši čas in s čim naj se proti njim'bori. To naj pojasnijo naslednje vrstice: CEMU ZIMSKO ŠKROPLJENJE? Drevo je sedaj sicer golo, brez vsakih listov, a na njem je vse polno življenja. Od živalskih škodljivcev so na drevesu različne vrste kaparjev, uši, pršice, cvetoder, pedic ali zmrzlikar itd., ki povzročajo črvivost jabolk in hrušk. Nahajajo* se na drevesu kot odrasle žuželke ali kot ličinke in bube ali pa samo v obliki jajčec. Od rastlinskih zajedalcev so na drevesu mah in lišaji, potem pa kali in podgobje breskvine kodre, smolike, luknjičavosti listja itd. i Proti obema skupinama škodljivcev moramo nastopiti sedaj v zimskem času, ker jih sedaj najlaže preprečimo. V tem času so namreč dosegljive tudi najdrobnejše vejice. S CIM ŠKROPIMO'{ Proti rastlinskim zajedalcem: Mah in lišaje moramo ostrgati skupaj z ostarelim štrlečim lubom in ostržek sežgati, ne pa pustiti pod drevesom ali vreči na gnoj. Proti vsem ostalim rastlinskim zajedalcem moramo drevesa poškropiti z raztopino modre galice in &pna. Navadno škropimo s 3°/0 raztopino'. Na vsak način moramo poškropiti z modro galico vsa breskvina drevesa, in sicer dvakrat, kot smo že pisali v našem listu: v začetku decembra in v začetku marca. Ravno tako moram« poškropiti z modro galico vse osta- lo koščičasto sadno drevje, kot marelice, slive in češplje ter češnje. Le-te so škropljenja posebno potrebne, če so ostale v jeseni dol' go časa kosmate, te je, če ni pravočasno odpadlo listje. Za pobijanje živalskih škodljivcev na sadnem drevju imamo za zimsko škropljenje vse polno sredstev in sadjar naj izbere najprimernejše, ki mora biti učinkovito, ne sme pa biti predrago. Najbolje stori, da se drži naslednjega: Koščičasto sadje (breskve, češnje, marelice, slive itd.) naj poškropi z raztopino, ki jo napravi iz 100 litrov vode, 4- kg »tiobara« in 250 gramov »carposana«. Mešanico naj napravi tik pred uporabo. Pečkasto sadno drevje, to je hruške in jablane naj poškropi z raztopino iz 100 litrov vode in 300 gramov »oleofos 20«. »Tiobar« je prah, ki premešan z vodo da barijevo žvepleno brozgo; ta je namreč bolj učinkovita kot apnena. Odgovarjajočo količino raztopimo v vodi, dobro mešamo, potem pa škropimo z navadno nahrbtno škropilnice;. Goščo na dnu zavržemo. Škropilnico jo treba potem dobro oprati. »Garposan« in »o-leofos 20« sta sestavljena na podlagi »para- thion«. Tudi po- škropljenju s terna dvema moramo škropilnico takoj oprati. Ce škropimo sadno drevje z modro galico, se mora to- škropljenje opraviti vsaj 15 dni prej ali pozneje, kot škropimo s tiobarom, carposanom ali oleofosom. KOKOŠJEREJA NA SVETU Računajo, da je danes na vsem svetu oko- li 830 milijonov glav kuretine, ki da letno okoli 120 milijard jajc. Torej pride ena kura na približno 3 ljudi, na vsakega človeka pa letno okoli 50 jajc. Kokošjereja je najbolj razvita v ZDA (Združenih državah Amerike), kjer je 130 milijonov glav z letno' proizvodnjo 62 milijard jajc ali več kot polovica celotne svetovne proizvodnje. Kar se jajc tiče, nam ni poznana proizvodnja Rusije, Kitajske in Indije, letna proizvodnja glavnih evropskih držav pa je bila leta 1953 naslednja: Francija 8.000 milijonov kosov Anglija 6.200 milijonov kosov Italija 5.600 milijonov kosov Zap. Nemčija 5.500 milijonov kosov Nizozemska 2.800 milijonov kosov Belgija 2.175 milijonov kosov Danska 2.175 milijonov kosov Švica 1.375 milijonov kosov VRTNAR V FEERUARJU Vrtnar sicer ni nikdar brez dela, sedaj pa ga bo imel vedno več! Ta mesec sejemo na prosto: vrtni korenjček, peteršilj, rdečo ali vrtno peso, solatico, radič, špinačo, blitvo (blede), v toplo gredo ali zabojčke pa kapus, ohrovt in drugo zelje, jajčevec ali melancane, papriko, paradižnike in majaron. Na prosto sadimo grah, in sicer proti koncu meseca tudi onega z z-grbančeniin zrnom, kot sta sorti »telefon« in »senator«, potem pa1 čebulček in česen; če slednja dva vsadimo prepozno, ne moremo upati na zadovoljiv pridelek. CVETLIČAR V FEERUARJU Ta mesec sejemo v zabojčke ali pod stekla semena skoraj vseh cvetličnih vrst, če pa je zima posebno mila, lahko sejemo tudi na prosto, vsaj nekatera, kot astre, krizanteme, nageljčke, rezedo, salvijo, silene, verbeno, cinije, dišeči grašek, mak, gipsofilo in druge. Od čebulnic lahko zasadimo- na prosto a-nemone, kane, gladiole, lilije, potočnice (ra-nuncoli), šmarnice, tuberoze. Pod stekla pa \sadimo begonije in gloksinijc. NAGRADE ZA GORIŠKE KMETOVALCE Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo je razpisalo razne vsedržavne nagrade za kmetijstva. Za vso državo je predvidenih skoro 855 milijonov lir nagrad. Tekmeci goriške dežele bodo deležni 2 milijonov. Navadna posestva dobijo naslednje nagrade: a) velika kot prvo nagrado 200.000 lir, drugo 150.000 iin tretjo 100.000; b) srednja posestva prvo nagrado 175.000 lir, drugo 125.000, tretjo 75.000; c) mala dobijo več, in sicer prvo 150.000, dve drugi nagradi po 100.000 trii tretje nagrade po 50.000 in 15 četrtih po 25.000 lir. Specializiirana srednja posestva dobijo kot prvo nagrado 125.000, mala 100.000, druga nagrada znaša 50.000 in tretja 25.000 lir. K specializiranim posestvom prištevajo ona, ki se bavijo z nego drevja, z vrtnarijo in cvetličarstvom. Prošnje za udeležbo pri tekmi je treba vložiti do 15. februarja pri deželnem kmetijskem nadzorni-štvu (ulica Duca d’Aosta). Kdor dobi prvo nagrado pri deželni tekmi, bo pripuščen še k tekmi med deželami, za katero je predvidenih 13,800.000 lir. Mnogi slovenski kmetje se bodo prav gotovo razveselili tega razglasa, saj spadajo nekateri med zelo napredne gospodarje in marsikateri je tudi težko pričakoval razpisa, da si z njimi popravi in okrepi kosti. Le veselo na tekmo! Tudi Novi list vam želi vso srečo. Kdor želi še kako pojasnilo, ga lahko dobi pri kmetijskem nadzamištvu. V Cšportni breg led Z nedeljskimi srečanji se je zaključil zimski o-ziroma jesenski del italijanskega nogometnega prvenstva. Prvak je postal Milan, o čemer sploh nihče ni dvomil, že danes lahko vidimo v Milanu končnega prvaka junija meseca. Ko se je pričelo prvenstvo, je milanska enajstarica žela zmage na res nenavaden način. Pozneje pa se je opazilo, da so tudi oni čisto navadni zemljani in da se je treba za zmage precej boriti. V pričetku nepremag- ljivi Milan je končno 1 tekmo izgubil, 4 pa igral neodločeno. Poleg Milana so se precej pokazali. Bologna, Udinese, ki celo na tujih igriščih zmaguje, ter mlada Catania. Seveda ni podcenjevati Fiorentiine ter Genove. Popolnoma pa sta razočarala bivša prvaka Juventus ter Inter. Kaj pa naj rečemo o naši ljubi Triestini? Zmag sploh ne pozna, pač pa poraze in neodločene izide, na katere je abonirana. Kdo naj se sploh spomni!, njene zadnje zmage? Znano je samo eno, da prihaja v cono odhajajočih. S Spalom in Pro Patrio bo delila usodo žalostnih. Sicer pa ima še množ-nosti, da se reši, to pa samo pod pogojem, da prične pomladanski del čisto drugače kot jesenskega. Upajmo, da bo s pomladjo prišlo novo življenje v vrste Triestine. Jugoslovanska nogometna zveza se trenutno pogaja s češkoslovaško za bližnje srečanje, ki naj bi tonilo 26. junija v Zagrebu. Jugoslavija ima letos že sledeča srečanja: z Nemčijo, s škotsko, z Italijo, Madžarsko ter Avstrijo. Lepo število težkih srečanj. Zanimive so vsote denarja, ki jih prejemajo tuji -klubi na južnoameriških gostovanjih. Honvedu so ponujali Argentinci 10.000 dolarjev za vsako sre- čanje, Crveni zvezdi pa samo 1400. Zelo čudne ponudbe enako močnim moštvom! Trgovsko važen činite-lj je v tem primeru samo število svetovnih »zvezd«, kii jih ima dotično moštvo. Honved jih ima kar 7. Zato bi morali jugoslovanski klubi malo bolj paziti na svoj ugled ter iti na turneje bolj skrbno pripravljeni, še ena je napaka pogostih turnej. Igralci se preveč razvadijo in niso potem več sposobni za resen šport. Pa poglejmo še malo v zimski šport. Na tako zvani švicarski skakaški turneji je Jugoslovan Polda Janez v prvem tekmovanju zasedel 5. mesto. Polda je dosegel enega svojih največjih uspehov, saj je premagal razen enega vse Fince, vse Švede, Francoze, Švicarje, Italijane in Avstrijce. Zmagal je Finec Laoksonen, sledijo mu Bergman (Norveška), njegov rojak Osnanen ter Nemec Brutscher. Zbrana je torej vsa svetovna skakalna elita. U-speh Polde je zato izreden. Bohinjec res nikdar ne odpove. V Cortini je v teh dneh italijansko smučarsko prvenstvo. Novi prvaki so: De F-lorian v teku na 15 in 30 km, Prucker v kombinacijskih skokih, Alberti v veleslalomu ter Marchelli v ženskem veleslalomu. Zeno Colo je bil drugi v veleslalomu. Svoj neuspeh pripisuje prelahkotnosti proge. V teku na 15 km je v Moskvi na mednarodni smučarski prireditvi zmagal Rus Kuzin (52:07) pred Brendenom (Nor.) (53:20). V dirki po Egiptu sei je smrtno ponesrečil predzadnji dan jugoslovanski kolesar Vid Ročič, star 23 let. Nesreča se je zgodila, ko se je skušal v največji b-rzini ognitA neki ženski. Pri tem je p-adel in se smrtno ponesrečil. Santee je v Bostonu, 30. t. m., dosegel nov sve-tovni rekord v teku na 1 miljo s časom 4’03”8 v pokritem prostoru. ZA NASE NAJMLAJSE št. 37 lj W7\A/yNAA/^.A^AA/•A^A/A^AA/A^AAAA/^\AA/^^AMAAyv^A^/J^AAAAAAAAAAAAAV\AAAAAAAAAAA^A^A Ves naslednji dan se je Jane mučila in premišljevala. Tarzan jo je "•1 poprosil za razgovor. Slutila je, mora biti pripravljena, kaj naj odgovori. Kaj se bo zgodilo? Ni vedela, ali ga ljubi ali ne ... Spomnila se je čara, ki jo je prevzel v džungli. Ta brezhibni Francoz ni šel njeni ženski naturi nič več tako do živega kakor divjak z jeklenimi mišicami. Saj niti ni vedela, kako mu je ime! Mislila je na Claytona. Vsaka žena bi hrepenela po tako uglednem ženinu! Clayton jo je prosil: »Ali me hočete za moža? Vse bom storil, da vas osrečim!« Kako bi ga mogla odbiti? Ko je zvečer Tarzan govoril z njo na štiri oči, je spoznala globino njegove ljubezni. »Ali me nimaš rada?« je vprašal. Tiho mu je odgovorila: »Srečnejši boš brez mene. Omikani svet ti bi postal kmalu pretesen.« Tj l m e Ste za mojo srečo. A zdaj vem, ne moreš bati žena bitja, ki ni ne človek ne opica!« Od žalosti ni več Pregovoril. Nekdo ga je poklical in u prinesel list papirja. Pogledal je in videl, da je brzojavka iz Pariza. D’Arnot je poročal : »Od tiski prstov pričajo, da si lord Greystoke. Čestitam.« Zdaj je vedel resnico. Prsa so se mu napela od navdušenja. Obrnil se je k oknu, a ni videl ničesar. Pred očrni mu je vstala džungla, polna cvetja in rastlinja. Nad vsem tem so se zgrinjali vrhovi mogočnih dreves ... To je bila njegova domovina! Na griču je sedelo ljubko dekle, ob vznožju velikan. Jedla sta sadje in si gledala srečna v oči. A v tem je začul njen glas: »...Upam, da vaša brzojavka ne pomeni nič slabega?« Skrivnost D FU-MANCUJA ROMAN - Spisal: Sax Rohner - Prevedel: A. P. Spet je na šipo nad naima trikrat potrkalo. ^ V vsem svojem ukvarjanju s Fu-Mančujem nisem nikdar doživel ?10 tako pošastnega. Katerega burmanskega zlodeja je izpustil? Ali Je bilo zunaj v zraku? Ali je bilo v sobi? »Oprimi se me, Petrie,« je nenadoma zašepetal Smith. »Tesna Se ni e okleni in me drži!« v To je bila rešilna bilka, kajti zdelo se mi je, da je neki grozni ?ar silil mojega prijatelja, da bi se vrgel ven! Besno sem ga objel Guthrie nama je priskočil na pomoč. Smith se je nagnil skozi okno in pogledal kvišku. Izustil je zadušen in nejasen krik — čutil sem, da mi leze iz pri-~ 6a nc^aj v'e«e »kozi okno ven — v smrt! ^Držite ga, Guthrie!« sem hripavo zasopel. »Mog Bog uhaja mi! rz,te ga!« Prijatelj se je zvijal v najinem prijemu in videl sem g'a, kako J naperil roko navzgor. Sledil je strel i7. revolverja, na kar se je rnil na tla in potegnil mene za seboj. Ko sem padel, sem nad seboj slišal krik. Smithov revolver je završel skozi zrak in takoj za njim je neka črna postava švignil.i mimo odprtega okna v brezno noči. »Luč! Luč!« sem zavpil. Guthrie je skočil in že privil luč. Nayland Smith je z izbuljenimi očmi in zateklim licem vlekel za svileno vrvico, ki mu je bila zadrgnjena okrog vratu. »To je bil davitelj!« je zakričal Guthrie. »Odstranite mu vrv! Saj se duši!« »S krčevitim prijemom sem zagrabil za vrv. »Nož! Hitro!« sem zavpil. »Jaz-sem svojega izgubil!« Guthrie je skočil k mizi in mi dal odprt nož. S težavo sem spra-1 vil rezilo med motvoz in Smithov zabrekli vrat ter prerezal to smrtonosno svileno vrv. Smith je še zahropel, kakor da bi se davil, padel vznak in mi v rokah omedlel. Ko smo pozneje gledali pokvečenca, ki so ga prinesli z mesta, kamor je treščil, mi je Smith pokazal znamenje na čelu — tik zraven ranice, ki jo' je povzročila Smithova krogla. »To je znamenje boga Kali,« je dejal. »Mož je ,fansigar’ — to se pravi verski davitelj! Ker ima Fu-Manču v svoji službi že dakoite, bi bil lahko pričakoval, da ima tudi davitelje. Skupina telile morilcev je po vsem videzu pobegnila v Burmo, tako da je bila tista skrivnostna epidemija v Rangoonu v resnici delo daviteljev! Pričakoval sem kaj po-d ob nega, vendar se daviteljev blizu Rangoona nisem nadejal. Moj nepričakovani odpor je povzročil, da se je davitelju vrvica zameš.i-la. Opazil si, kako je bila pritrjena okodi mojega vratu? To ni bi* RADIO TRST II Nedelja, 6. februarja ob 9.00: Kmetijska oddaja. 10.00: Prenos maše liz tržaške stolnice. 11.15: Vera in naš čas. 11.45: Oddaja za najmlajše: Emil in detektivi — IV, nad. 13.00: Glasba po željah. 15.30: ■Stavki iz slavnih koncertov. 16.00: Naša gospa (variete). 18.41: Dukas: Iz baleta »La Peri«. 19.00: Naši književniki pred mikrofonom. 21.10: Puccini: Manon Lescaut. Ponedeljek, 7. februarja ob 14.00: Lahke melodije igra pianist Franco Russo. 17.50: Beethoven: Le creature d-i Promet ec. 19.00: Mamica pripoveduje. 20.30: Okno v svet. 20.45 : Iz operetnega sveta. 21.15: Književnost in umetnost. Torek, 8. februarja ob 13.00: Glasba po željah. 18.00: Vaughan Williams: Koncert za dva klavirja in orkester. 18.40: Koncert baritonista Marijana Kosa. 19.00: Sola in vzgoja. 20.05: Zbor Slovenske filharmonije. 20.30: Radijski oder. Sreda, 9. februarja ob 14.00: Poje Toti Dal Mon-te. 18,40: Operni dueti. 19.00: Zdravniški vedež. 20.45: Ženski tercet »Metuljček«. 21.30: Puccini: Suor Angelica, opera v 1 dej. četrtek, 10. februarja ob 12.00: Predavanje. 17.55: Mozart: Kvintet za klarinet in godalni ork. 19.00: Babičina povestica. 20.05: Fantazija iz Offenbacho-vih skladb. 20.30: Dramatizirana zgodba. 22.00: Glasbeno predavanje. Petek, 11. februarja ob 13.00: Glasba po željah. 13.30: Slovenski motivi. 18.40: Koncert tenorista Renata Kodermaca. 19.00: Okno v svet. 20.30: Tržaški kulturni razgledi. 21.15: Književnost in u-metnost. 21.30: Lehar: Vesela vdova — opereta v 3 dej. TOVARNA Pli KRMIN - CORMONS — _ I TELEFON ŠT. 32 Izdeluje vsakovrstno pohištvo, spalnice, jedilnice, kuhinje itd. Izvrši vsako delo po naročilu. Prodaja po tovarniških cenah, jamči za solidno delo. Sobota, 12. februarja ob: 12.00: Kramljanje o krajih in ljudeh. 14.45: Faure: Fantazija za klavir in orkester. 15.30: Pogovor z ženo. 16.00: Slovenski zbori. 19.00: Novice iz delavskega sveta. 20.05: Ma-tetič-Ronjgov: Roženice. 21.00: Naša gospa (var-jete). TEDENSKI KOLEDARČEK D 4. februarja, petek: Andrej — žalimir 5. februarja, sobota: Agata — Malina 6. februarja, nedelja: Doroteja — Zvezdodrag 7. februarja, 'ponedeljek: Romuald — Blagoslav 8. februarja, torek: Emilijan — Vojmil 9.februarja, sreda: Apolonija — Dobrana 10. februarja, četrtek: Sholastika, — Zvonimir VALUTA — TUJ DENAR Dne 2. februarja si dal oz. dobil za: ameriški dolar 640—643 lir avstrijski šiling 23,50—24,50 lir 100 dinarjev 88—91 lir 100 francoskih frankov 167—169 lir funt šterling 1680—1700 lir pesos 21—23 lir nemško marko 146—148 lir švicarski frank 148,75—149,75 lir zlato 738—740 lir napoleon 440—4500 lir Vprašanje št. 70. Ali je za vrhno gnojenje senožeti boljši hlevski gnoj ali superfosfat? Kdaj naj raztrosim? Odgovor. Hlevskega gnoja ne svetujemo, ker ga imate skoraj gotovo še premalo za gnojenje njiv in ker senožet ne poplača vrednosti hlevskega gnoja. Res, da vsebuje hlevski gnoj od redilnih snovi skoraj samo dušik, a njegov pomen na njivi ni samo v njegovi gnojilni sili, temveč tudi v tem, da zemljo rahlja, da veže nase in s tem zadržuje vlago, ki bi se drugače izgubila v globino, da množi v zemlji črnico in tako nudi prepotrebno hrano bakterijam, ki imajo v zemlji nalogoi razkrajati gnojila v oblike, kot jih rastlinske koreninice morejo vsrkati. Hlevski gnoj na senožeti pa izgubi v zraku najdragocenejšo snov, to je dušik, potem se posuši, posebno če vsebuje mnogo slame ali listja in tega celo veter odnese. Zato je gnojilna moč hlevskega gnoja na senožeti prepičla, da bi se tako gnojenje izplačalo. Superfosfat je za senožeti dobro gnojilo, a preden se zanj odločite, prečitajte člančič »Mah se je razpasel...« v tem listu, če vaša senožet ni vlažna in je brez mahu, raztrosite januarja ali februar- ja, torej še v zimskih mesecih, po 3 kg superfosfata na vsakih 100 kv. metrov površine. Večjih količifl senožeti ne plačajo in bi lahko bile celo škodljive, če ni dovolj dežja, če gnojite senožeti s superfo-sfatom, se bodo razvile predvsem deteljice, zaradi česar bo krma ne samo obilnejša, temveč tudi za živali izdatnejša. Vprašanje št. 71. Ali mi lahko pojasnite vsebino »Lateranske pogodbe«, s katero je bilo urejeno razmerje med italijansko državo in Vatikanom? Odgovor. Z lateransko pogodbo je bil med Italijo in Vatikanom urejen spor, ki se je začel 1. 1870, ko je Italija zasedla papeško državo z Rimom. Od takrat pa vse do lateranske pogodbe niso vladajoči papeži stopili na italijanska tla in so ostali vedno v Vatikanu. Niti odškodnine niso hoteli, sprejeti, ki jo je italijanska vlada samovoljno do-določila in katero je redno, stavila v vsakoletni proračun. Ne moremo pa govoriti o lateranski pogodbi, temveč le o lateranskem sporazumu, ker takrat so bile sklenjene 3 pogodbe, in sicer: ’ 1. V prvi je medsebojno, priznanje državne suverenosti, s katero je Vatikan postal samostojna država, ki ima v posesti še nekaj stavb izven malega vatikanskega ozemlja. 2. Z drugo so bile katoliški Cerkvi priznane važne verske pravice v Italiji. (To je pravi konkordat.) 3. Tretja je uredila finančna vprašanja. Za vse nakopičene letne odškodnine od leta 1870 naprej je Italija izročila sveti stolici 750 milijonov lir v gotovini in 1 milijardo lir v obveznicah »consolidato«, tako da je Vatikan dobil v celoti poldrugo milijardo lir. Vsaki izmed treh pogodb so bile dodane še druge nebistvene določbe, med drugim k tretji, da Vatikan ne sme obveznic »consolidato« prodati. Vprašanje št. 72. žalostna je videti hiša brez cvetlic, posebno sedaj v zimskem času nekaj zelenja in cvetja v hiši vpliva tako blažilno na dušo in srce. Jaz pa žal nimam nobene sreče s sobnimi rastlinami in cvetlicami. Ali mi morete dati v tem oziru vsaj na kratko najvažnejša navodila, kako naj se ravnam? Odgovor. Pazite, da rastline niso na prepihu. Nikdar naj ne bodo blizu peči. Držite jih na kar najbolj svetlem prostoru. Zalivajte malo, kadar je nujno potrebno; če rastlina cvete, zalivajte veo, posebno če je prostor topel. Odstranite ovele in suhe dele. Vsaj enkrat na teden morate oprati liste vseh sobnih rastlin, da jih tako osvobodite prahu. Ne držite nikdar sobnih rastlin v spalnici. Zemljo menjajte konec zime ali konec poletja, ne v drugih dobah. Izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Legiša Tiska zadruga tiskarjev »Graphis« z o. z. v Trstu Ulica Sv. Frančiška 20 — Telefon 29-477 lo izvedeno strokovnjaško. Pravi način, kakor ga uporablja tista skupina, ki se udejstvuje v Burmi, je tak, da davitelj vrže vrvico žrtvi okoli vratu in jo sunkovito vrže z okna. Človek, ki se nagiba skozi okno, je kmalu pravilno ujet, nakar je potreben le lahen sunek, ki ga vrže navzdol. Nikdar niso uporabili zanke, temveč le podrsljivo vrvico, ki je potem, ko je žrtev padla, ostala v morilčevi roki. Brez sledov! Tako vidimo tukaj, zakaj ta način ustreza Fu-Mančuju.«'Graham Guthrie je bil ves bled in zrl na mrtvega davitelja. »Dolgujem vam svoje življenje, Mr. Smith,« je dejal. »Ako bi vi bili prišli le dve minuli kasneje . . .« Prijel je Smithovo roko. »Tako vidite,« je nadaljeval Guthrie, »ni v Burmi nihče mislil na davitelja! In nihče ni mislil na streho! Ti ljudje so gibčni ko’ opice in kjer bi si navaden človek brezpogojno zlomil vrat, se oni počutijo ko doma. Tako sem svojo sobo izbral prav primerno za takšen posel!« »Nocoj se je bil pozno prikradel noter,« je rekel Smith. »Hotelski detektiv ga je videl, toda ti davitelji se izmuznejo ko sence, zakaj sicer bi kljub temu, da menjajo delovno torišče svojega udejstvovanja, nobeden več ne živel.« »Ali nisi omenil neki primer take vrste na Irrawaddyju,« sem vprašal. »Da,« je odvrnil, »in tudi vem, kaj misliš. Parniki irrawadyjske mornarice imajo nagubano železno streho nad vrhnjim krovom. Davitelj je moral ležati zgoraj na strehi, ko je mornar šel podaj po palubi mimo.« »Toda, Smith, kakšen smisel ima klic?« sem nadaljeval. »Deloma verski,« je pojasnjeval, »deloma pa vzdrami žrtev! Morda me povprašaš, kako si je dr. Fu-Manču pridobil tako moč; nad ljudmi, kakor so fansigarji? Na to lahko le odgovorim, da zna dr. Fu-Manču stvari, o katerih mi ničesar ne vemo; a kljub vsemU ga veridarle že začenjam spoznavati.« »Kajpada,« sem pritrdil, »toda tvoja zmaga te je skoraj velja' la življenje.« »Svoje življenje dolgujem tebi, Petrie,« je dejal. »Prvič moči tvojih rok, drugič pa . . .« »Ne govori o njej, Smith,« sem ga prekinil. »Dr. Fu-Manču !'>! lahko odkril delež, ki ga je.ona izvršila! In v takem primeru -M ji Bog pomagaj!« Karamaneh Naslednjega dn sva bila že spet na nogah in prav kmalu v spo' prijemu s sovražnikom. Ko gledam v duhu nazaj, vidim tisti nepr kojni čas, poln razburkanosti, čas, poln viharjev z redkimi presled' ki miru. Zdelo se mi je, da nama je bil ves pokoj v naravi le v zasmeh i0 roganje — nama, ki sva vedela, da ima polzlodej svoje žrtvenih sredi naših najlepših gajev. Ta misel me je nadvladala tistega top' lega jesenskega dne. »Mreža se oži,« je dejal Smith. »Upajva, da ujameva velik plen,« sem mu v smehu odgovoril. (Nadaljevanje)