D ErjaveciA številka 35 bilten 31.10.2020 izhaja enkrat na leto ISSN 1408-8185 uredil: Matjaž Bedjanič Slovensko odonatološko društvo Verovškova 56, SI-1000 Ljubljana, Slovenija Internet: http://www.odonatolosko-drustvo.si E-mail: nabiralnik@odonatolosko-drustvo.si Franciscus DE Paula Schrank (1747-1835) Erjavecia 35 Naslovnici pod rob Franciscus de Paula Schrank (1747-1835) - Prvi poročevalec o pojavljanju kačjih pastirjev ob onesnaženih vodah v našem prostoru in v Evropi (Odonata: Zygoptera) B. KIAUTA Mumikova 5, SI-1000 Ljubljana, Slovenija; mbkiauta@gmail.com UVOD Nekako do srede 20. stoletja odonatologi domala niso posvečali pozornosti pojavljanju posameznih vrst ob/v onesnaženih vodah. Tolerance do vrste in intenzitete onesnaženja niso beležili in vpliv larvalnega razvoja v onesnaženih habitatih na fiziologijo in morfologijo je ostal seveda neopažen. To vprašanje je poslalo bolj pereče šele z rastočo pogostnostjo industrijskih odplak in spričo vedno intenzivnejše uporabe umetnih gnojil in pesticidov v poljedelstvu. SCHRANK (1781) je bil prvi, ki je kratko omenil ta ekološki aspekt v odonatologiji našega prostora. Njegova beležka bi bila komaj vredna posebne pozornosti, če bi ne šlo za doslej spregledano in najstarejšo publikacijo v danes skoraj do nepreglednosti naraščajočem slovstvu o kačjih pastirjih v kakorkoli onesnaženih habitatih. Za zelo uporaben pregled slovstva o odzivih kačjih pastirjev na onesnaženje voda v urbanih habitatih, glej VILLALOBOS-JIMENEZ in sodelavci (2016). KRATEK OPIS SCHRANKOVEGA ŽIVLJENJA IN DELA Franciscus de Paula Schrank, tudi Franz von Paula von Schrank je bil rojen 21. avgusta 1747 v spodnjebavarskem kraju Vormbach na Innu (SLIKA 1, na naslovnici. F. de Paula Schrank v starosti 71 let, litografija iz leta 1818. - [Vir: DÖBERL, 1997]; SLIKA 2). Šolal se je v jezuitskih gimnazijah na Bavarskem, na Madžarskem in na Dunaju, v starosti 15 let pa je tudi sam vstopil v jezuitski red in kasneje doktoriral s teološko disertacijo. Leta 1784 je bil imenovan za rednega profesorja univerze v Ingostadtu, kjer je med drugim predaval splošno naravoslovje, zoologijo, agronomijo, mineralogijo in geologijo. Področje njegovega glavnega udejstvovanja pa je bila botanika in šteli so ga med vodilne bavarske botanike 2 Erjavecia 35 tistega časa. Leta 1809 ga je bavarski kralj Max Josef I imenoval za ravnatelja novoustanovljenega botaničnega vrta v Munchnu. Tam je 23. decembra 1835 umrl. Slika 2. Franciscus de Paula Schrank, jeklorez iz leta 1831. - [Vir: Österreichische Nationalbibliothek - Austrian National Library; www.europeana.eu] Schrankova bibliografija obsega preko 250 del, večinoma botanične vsebine, med njimi pa je tudi okoli 40 entomoloških publikacij. Kot koleopterolog je opisal med drugim 45 novih, še danes veljavnih vrst hroščev, med kačjimi pastirji pa ni uvedel nobenega novega taksona. V predgovoru k svoji monografiji »Fauna boica« (SCHRANK, 1798-1804) je poudaril svoje mnenje o profilu »pravega raziskovalca narave«, ki naj bi bil bolj opazovalec kot zbiratelj in bolj filozof kot opisovalec vrst. Raziskovanje narave pa naj ne bi služilo samo sebi, temveč predvsem v podporo medicini, farmaciji in gospodarstvu. Schrankovo delo je bilo v Evropi tistega časa široko znano, komentirano in visoko cenjeno, o čemer pričajo izvolitve v članstvo številnih znanstvenih ustanov, ne nazadnje pa tudi podelitev plemiškega naslova. Nekrolog in biografske tekste o Schranku so objavili J. Gistel (1837, Faunus [N.F.] 1: 5-8), W. Swainson (1840, Cabinet Cyclopedia 12: 392 str.) in DÖBERL (1997). 3 Erjavecia 35 SCHRANK KOT ODONATOLOG Odonatološko pomembni sta monumentalna, v nemščini pisana monografija o živalstvu Bavarske (SCHRANK, 1798-1804), za naš prostor pa predvsem njegova obdelava favne žuželk takratne Avstrije v latinščini (SCHRANK, 1781), ki obsega tudi slovensko ozemlje: »Enumeratio insectorum Austriae indigenorum« [= Seznam v Avstriji živečih žuželk] in predstavlja najstarejše tovrstno delo za celotno ozemlje takratne Avstrije (SLIKA 3). TIIANCISCI DE JPA.VJLA. SCMJRANK, p o c t o ri s theologi, CET, ENVME1ÄTIO INSEeTORVj® AVSTE1AE .t ,N D. I G E N-0 RUM. <3..........111 =a=8> ; JVGFSTAE VINDELICORVM, apvd vidvam eberhardi klett et franck, MDCCLXXXI. Slika 3. Naslovnica najstarejšega znanega dela, ki vsebuje podatke o pojavljanju kačjih pastirjev v onesnaženih habitatih (SCHRANK, 1781) V slednji (brez navedbe najdišč) in z oslombo na dela takratnih vodilnih avtorjev odonatoloških tekstov (GEOFFROY, 1764; LINNAEUS, 1746, 1758; MÜLLER, 1773-1776; PODA, 1761 in SCOPOLI, 1763) kratko opisuje spodaj našteta taksa, pri čemer uporablja Linnejevo binarno nomenklaturo in sistem. Dodaja pa tudi 4 Erjavecia 35 nemška imena, ki jih je sam sestavil tako, da podajajo za vsako vrsto kakšno njeno morfološko ali ekološko značilnost. Iz poimenovanja odseva Schrankovo skrbno opazovanje živali in njih narave. Ordo N e u r o p t e r a Libellula - »Nymphe« - L. flaveola - »Gelbflügelige Nymphe« - L. depressa - »Plattbauchigte Nymphe«; Müller (1773-1776) je menda prvi, ki je uvedel izraz »Plattbauch«. - L. forcipata - »Hackigte Nymphe« - L. grandis - »Riesennymphe« - L. virgo - »Flussnymphe« - L. puella - »Sumpfnymphe«, z opisom raznih barvnih in drugih brezimenskih »variacij«, med katerimi je dobro spoznavna tudi vrsta Pyrrhosoma nymphula. Sicer pa so samice vrste L. [= Coenagrion] puella znane po številnih barvnih variantah, ki jih je raziskal in fotografsko dokumentiral WILDERMUTH (2019). Osnovnima oblikama pripadajo zeleni (heteromorfni / ginokromatični) in modri (heteromorfni / androkromatični) osebki, med obema ekstremoma pa se pojavlja vsaj še 7 vmesnih oblik. Za svojo vrsto Libellula [= Coenagrion] puella L. 1758 omenja SCHRANK (1781), da živi ob onesnaženih stoječih vodah, »habitat ad aquas stagnantes impuriores« (SLIKA 4). 6oi. Poella, ©umpfnijmpfje. Libellula puella; alis ereftis hyalinis. Lin.S. N. gen. 234. (p. A. L.P. fegmentis 1-5 fanguineis, margi- nibus fufcis. Scop. earn. n. 682. Var. 7. B. L. P. corpore fericeo viridi, alis punfto marginal! fufco. L. P.«. Lin. S. N. gen. 234. fp. 21. a. Lin.faun.fuec. n. 1471. a. T. L.P, corpore cinereo, dorfo fegmento iingu-lo figura nigro - aenea agariciformi notato. Figura agarici inverll eft, feu pileo anum refpiciente. Ad lentem corpus eft pallide rofeum & figurae agariciformes ex faturate viridi inauratae, elegantiffimae. Habitat ad aquas ftagnantes impuriores. Slika 4. SCHRANK (1781): obdelava vrste Libellula [Coenagrion] puella. 5 Erjavecia 35 To je prva navedba o pojavljanju kačjih pastirjev v takem okolju v Evropi in skoro gotovo v svetovnem odonatološkem slovstvu sploh, pri čemer poudarjam, da ostaja kitajsko in japonsko slovstvo tistega časa v tem oziru doslej neraziskano. Obžalovati pa je, da Schrankova »Libellulapuella« dejansko obsega več vrst in barvnih oblik, ki bi jih bilo danes (z izjemo zgoraj omenjene vrste P. nymphula), zgolj po tiskanem kratkem opisu in brez slik le težko z gotovostjo določiti. Usoda Schrankove zbirke mi ni znana. PROBLEMATIKA LINNEJEVIH OPISOV KAČJIH PASTIRJEV LINNAEUS (1758) je opisal in z binarno nomenklaturo opremil 18 vrst kačjih pastirjev. Za seznam ohranjenih primerkov le-teh v njegovi zbirki, glej HAGEN (1845). Poleg Schranka sta na Slovenskem uporabljala njegove opise in diagnoze tudi PODA (1761) in SCOPOLI (1763), zato se zdi prav, da na tem mestu opozorimo na nekatere značilnosti in pomanjkljivosti Linnejeve taksonomije in na nejasnosti, ki jih povzročajo (prim. tudi USINGER, 1964): (1) Ne glede na to, da je Linne uvrščal vse kačje pastirje v svoj edini rod Libellula, je tudi njegov koncept »vrste« dosti širši od današnjega razumevanja. Opisi so kratki in brez ilustracij: le nekaj besed, več ali manj v slogu diagnoze. V deseti izdaji (1758) svoje »Systema naturae«, ki velja po dogovoru za začetek binarnega imenoslovja, je opisal pod binarnimi imeni enakokrilih kačjih pastirjev številne brezimenske »variacije«, ki predstavljajo več ali manj podobne vrste, kot tudi oblike starostnega in spolnega dimorfizma. Med raznokrilimi kačjimi pastirji pa »variacij« nima. Podobno so ravnali njegovi sodobniki in učenci, pri čemer dodajata PODA (1761) in SCHRANK (1781) pri vrsti Libellula depressa tudi barvne variante abdomna, vendar brez omembe, da gre za spolni dimorfizem. SCOPOLI (1763) pa opisuje »variacije« pri enakokrilih in raznikrilih kačjih pastirjih. (2) Spričo kratkosti in zato nepopolnosti Linnejevih opisnih besedil, bi bilo treba tu in tam potrditi identiteto njegovih taksonov z raziskavo primerkov, na katerih imena in opisi temeljijo. To pa v večini primerov ni mogoče, ker Linne opisanih primerkov ni označeval v zbirki kot »tip vrste« v smislu današnjega holotipa. Poleg tega ni niti jasno, ali temelje taksa na študiju enega samega ali več osebkov in je negotovo, da so primerki zadevne vrste v Linnejevi zbirki dejansko isti kot tisti, ki so mu služili za opis ali pa jih je morda kasneje sam zamenjal z »bolje ohranjenimi«. Dosti primerkov je bilo po Linnejevi smrti zbirki tudi dodanih. 6 Erjavecia 35 (3) Take razmere seveda vodijo do določenih zmešnjav. Kot primer naj navedemo Linnejevo vrsto Libellula vulgatissima, s katero so se ukvarjali že starejši avtorji (za pregled glej HAGEN, 1844), zadevo pa je dokončno raziskal SCHMIDT (1989). Ugotovil je, da je Linne opisal vrsto skoraj gotovo na podlagi juvenilnega osebka na Švedskem najpogostejšega raznokrilega kačjega pastirja Sympetrum danae (LINNAEUS, 1746, 1758), naknadno pa je bil le-ta v zbirki zamenjan s primerkom do takrat neopisanega in na Švedskem redkega porečnika, zato je bilo ime fiksirano za Gomphus vulgatissimus in vsebinsko seveda ne odgovarja pogostnosti te vrste. Vrsto S. danae je opisal šele SULZER (1776), iz Švice. ZAKLJUČEK Čeprav danes ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, katere dodatne vrste je razumel SCHRANK (1781) pod imenom Coenagrion puella, je umestiti njegovo delo iz našega prostora na začetek svetovnega slovstva o pojavljanju kačjih pastirjev v onesnaženih habitatih, mutatis mutandis pa je to tudi prvo upoštevanja vredno delo, ki more služiti kot osnova za razmišljanje o varstvu kačjih pastirjev. ZAHVALA Za Sliko 2 se iskreno zahvaljujem uredniku, dr. Matjažu BEDJANIČu (Braslovče). LITERATURA DÖBERL, M., 1997. Franz von Paula Schrank (1747-1835) als Koleopterologe. Entomologische Nachrichten und Berichte 41(2): 138-140. GEOFFROY, [E.L.], 1764. Histoire abrégée des insectes [...], 2: 217-229, 685, tabla 13 izven. Durand, Paris. HAGEN, H. 1844. Ueber die Libellula vulgatissima Linn. und Fabr. Entomologische Zeitung, Stettin 5: 257-262. HAGEN, H. 1845. Die Neuropteren in Linnéischen Sammlung. Entomologische Zeitung, Stettin 6: 155-156. LINNAEUS, C., 1746. Fauna suecica [...]. Laurentius Salvius, Stockholmiae. 411 str., 2 tabli izven. LINNAEUS, C., 1758. Systema naturae [...], 1. Laurentius Salvius, Holmiae. 824 str. MÜLLER, P.L.S., 1773-1776. Volständiger Natursystem der C. von Linné mit einer Erklärung, 1-6. Nürnberg. - [n.v.] PODA, N., 1761. Insecta musei graecensis [...]. Joannes Baptista Dietrich, Graecii. 127+xviii str., 2 tabli izven. SCHMIDT, Eb., 1989. Gomphus vulgatissimus (Linnaeus, 1758), klassisches Beispiel für nomenklatorische Wirrnisse (Anisoptera: Gomphidae). Libellula 8 (3/4): 107-114. 7 Erjavecia 35 SCHRANK DE PAULA, F., 1781. Enumeratio insectorum Austriae indigenorum. Eberhardt Klett & Franck, Augustae Vindelicorum. xxii + 548 str., 4 table izven. - [Odon. niso ilustrirani]. SCHRANK DE PAULA, F., 1798-1804. Fauna boica. Durchgedachte Geschichte der in Beiern einheimischen und zahmen Thiere, 1-3. Stein & Krall, Nürnberg-IngolstadtLandshut. 2150 str. SCOPOLI, I.A., 1763. Entomología carniolica [...]. I.T. Trattner, Vindobonae. xxxvi + 419 str., 43 tábel izven. SULZER, J.H., 1776. Abgekürzte Geschichte der Insekten, 1: xxviii + 274 str., 2: iv + 72 str. + 32 barvnih tábel izven. H. Steiner, Winterthur. USINGER, R.L., 1964. The role of Linnaeus in the advancement of entomology. Annual Review of Entomology 9: 1-17. VILLALOBOS-JIMÉNEZ, G., A.M. DUNN & C. HASSALL, 2016. Dragonflies and damselflies (Odonata) in urban ecosystems: a review. European Journal of Entomology 113: 217-232. WILDERMUTH, H., 2019. Färbungsvarianten bei den Weibchen von Coenagrion puella (Odonata: Coenagrionidae). Mercuriale 18/19: 17-26. Poročilo s prve skupščine Slovenskega odonatološkega društva 2020 Prvo letošnje zasedanje članov Slovenskega odonatološkega društva je potekalo 20. februarja 2020 na Študentskem kampusu v Ljubljani. Prvo zasedanje zato, ker bo zaradi spomladanskih sprememb v zakonodaji, ki vpliva na ohranitev statusa nevladnih organizacij v javnem interesu na področju ohranjanja narave, ki ga ima tudi SOD, treba proti koncu leta izvesti še drugo skupščino, več o tem pa v naslednji številki Erjavecie. Prvo letošnjo skupščino je vodil predsednik Peter Kogovšek, za pisanje zapisnika smo izbrali Ano Tratnik, kot overovitelja pa Niko Krelj in Klemna Kisovca. Ker je bila skupščina sklepčna, smo sprejeli dnevni red in pričeli s programom. Najprej nam je Maja Bahor v predavanju »Vpliv stališč in znanja o kačjih pastirjih na varovanje zavarovanih vrst« predstavila zanimive ugotovitve svoje raziskave. Sledila so poročila organov društva o številnih aktivnostih v preteklem letu. Po vrsti so si sledila tako: Ekosistemi Balkana, terenski vikend Prekmurje, Biološko ekološko raziskovalni tabor, sodelovanje pri meddruštvenem koledarju, društveni teambuilding, motivacijski vikend, 24 ur z reko Muro, sodelovanje z Zvezo prijateljev mladine Maribor in netopirskim društvom pri dogodku Sprehod z živalicami, foto večer, aktivnost društva na Facebooku, Biocamp, BOOM, popis zemljišč herpetološkega društva na Ljubljanskem barju, terenski vikend Primorska, zaključek projekta Še smo tu!, Trdoživ, Erjavecia, naravovarstveno zagovorništvo 8 Erjavecia 35 in za konec še finančno poročilo skupaj s številom pobranih članarin ter poročilo nadzornega sveta. Vsa poročila so bila soglasno sprejeta. Načrt za delo v 2020, ki smo ga na skupščini prav tako sprejeli, je bil bogat, še bolj kot običajno. Med drugim smo se namenili sodelovati na vseh taborih drugih društev, pri katerih smo bili zraven že v preteklih letih. Poleg tega smo se namenili organizirati terenski vikend na Radenskem polju in Evropski odonatološki kongres (ECOO) ter voditi letošnji BioBlitz Slovenija, skupaj s herpetološkim društvom pa organizirati še dva druga terenska vikenda. Tekom skupščine je bil virus SARS-CoV-2 namreč le novica v medijih nekje daleč na Kitajskem in rahla težava v sosednji Italiji, kasnejša epidemija pa je vse naše načrte za letošnje leto postavila na glavo. Da bo do tega dejansko prišlo nismo takrat niti slutili, tako da smo druženje in debato o kongresu ter drugih aktivnostih po skupščini nadaljevali ob pici s pomfrijem v bližnji Piramidi. (P. Kogovšek) Odonatološka skupina na BioCampu 009 Letošnji BioCamp, BioCamp 009, ki ga od leta 2012 organizira društvo Biodiva (tj. Društvo študentov varstva narave in varstvene biologije z Univerze na Primorskem), je potekal od 7. do 12. julija 2020 na Zgornjem Jezerskem. Na BioCampu je pod mojim mentorstvom delovala tudi kačjepastirska skupina, ki je v tem času obiskala 28 lokalitet. Skupina je imela 4 udeležence: Hano Hanžek Turnšek, Marka Pluta, Bora Logarja Dražumeriča in Jakova Matuncija. Za razliko od prejšnjega leta, smo na letošnjem taboru poleg odraslih osebkov popisovali tudi ličinke in leve, pri čemer so se udeleženci seznanili tudi z njihovim določanjem. Skupaj je imel tabor 43 udeležencev. Stacionirani smo bili v koči Učnega centra Gorske Reševalne Zveze Slovenije na Virnikovi planini, kar je za nas pomenilo nekaj več vožnje do najbližjih lokacij popisa. Tereni so potekali na različnih tekočih in stoječih vodah, kot so reke, potoki, glinokopne jame, ribniki in tudi izviri. Popisovali smo vodna telesa med Planšarskim jezerom v Zgornjem Jezerskem (severna meja), ribnikom pri Gradu Strmol (vzhodna meja), Hraških bajerjih (južna meja) in visokim barjem Za Blatom na Jelovici (zahodna meja). Tereni so bili celodnevni in večino terenskega dela je predstavljalo lovljenje odraslih kačjih pastirjev s pomočjo entomološke mreže. Ujete osebke smo določili in jih nepoškodovane spustili na mestu ujetja. Na taboru smo popisali 31 vrst (Tabela 1), kar prestavlja polovico vrst, znanih za Gorenjsko (VINKO & TRATNIK, 2018). 9 Erjavecia 35 Tabela 1. Seznam 31 vrst kačjih pastirjev, najdenih med 7-VII in 12-VII-2020 na taboru BioCamp 009. Calopteryx splendens Cordulia aenea Calopteryx virgo Crocothemis erythraea Coenagrion puella Leucorrhinia dubia Enallagma cyathigerum Libellula depressa Erythromma lindenii Libellula fulva Ischnura elegans Libellula quadrimaculata Platycnemis pennipes Orthetrum albistylum Pyrrhosoma nymphula Orthetrum brunneum Aeshna affinis Orthetrum cancellatum Aeshna cyanea Orthetrum coerulescens Aeshna isoceles Somatochlora flavomaculata Aeshna juncea Somatochlora meridionalis Anax imperator Somatochlora metallica Anax parthenope Sympetrum sanguineum Cordulegaster bidentata Sympetrum vulgatum Cordulegaster heros Prvi dan smo se odpravili v glinokope Bobovek (GK 451125, 125680), kjer smo za popis tam prisotnih vod porabili kar celoten dan. V Bobovku smo na 4 vzorčenih stoječih in tekočih vodah in enem travniku, popisali skupno 14 vrst kačjih pastirjev, od katerih smo dve vrsti - prodnega paškratca Erythromma lindenii in malega modrača Orthetrum coerulescens - na taboru našli samo na tem območju. Prodnega paškratca smo popisali na tukajšnjem glinokopu Krokodilnica (GK 451061, 125935), in sicer smo ulovili 10 samcev. Tekom tabora smo 9-VII-2020 obiskali tudi bajerja v Hrašah. Na obeh hraških mlakah oz. bajerjih smo skupaj popisali 13 vrst kačjih pastirjev, od katerih so bile 3 vrste prvič zabeležene na tem območju (VINKO & TRATNIK, 2018; ERBIDA, 2009; TABELA 2). To so deviški pastir Aeshna isoceles (4 opoldanski škrlatec Crocothemis erythraea (1 in črni ploščec Libellula fulva (1 Na večjem bajerju (GK 457467, 114779) smo sicer popisali 12 in na manjšem (GK 457346, 114912) 5 vrst. Na manjšem tudi višnjevo devo Aeshna affinis (2 1 $). Dne 10-VII-2020 smo se odpravili popisovati tudi v Mlake pri Kranju, kjer se mlaka nahaja v centru vasi (GK 450364, 125923). Mlaka je sicer na zasebni površini, vendar so bili domačini zelo prijazni in nam brez kakršnih koli težav dovolili dostop do vode. Popisali smo 6 vrst kačjih pastirjev, med katerimi se je znašel tudi navadni kamenjak Sympetrum vulgatum (1 ki je bil na BioCampu 009 najden samo na omenjeni lokaciji. 10 Erjavecia 35 Tabela 2. Seznam 33 vrst kačjih pastirjev, zabeleženih na dveh mlakah pri vasi Hraše v različnih popisih v obdobju 2009-2020. POPISI V LETU 2009 2017 2018 2020 VRSTA povzeto po VINKO & TRATNIK (2018) BioCamp 009 Calopteryx splendens x x Calopteryx virgo x x x Lestes sponsa Lestes barbarus Chalcolestes viridis x x x Sympecma fusca x Ischnura elegans Ischnura pumilio x x x x x x Enallagma cyathigerum Coenagrion puella x x x x x x x x Erythromma viridulum Erythromma lindenii x Platycnemis pennipes Aeshna mixta x x x x x Aeshna affinis Aeshna isoceles x x x x Aeshna grandis Aeshna cyanea x x Anax imperator Anax parthenope Cordulia aenea x x x x x x x Somatochlora meridionalis x x Somatochlora sp. Libellula fulva x Libellula depressa Orthetrum albistylum Orthetrum brunneum x x x x x x x x Orthetrum cancellatum x x x x x Sympetrum fonscolombii Sympetrum sanguineum x x x x x Sympetrum striolatum Sympetrum vulgatum x Sympetrum meridionale Crocothemis erythraea x x SKUPAJ 16 15 22 13 11 Erjavecia 35 Na poti do avtomobila smo srečali gospo, ki je bila zelo zainteresirana za kačjepastirsko delo, še posebej za velikega studenčarja Cordulegaster heros. Veliki studenčar je ranljiva, v Sloveniji zavarovana vrsta in uvrščena na Dodatka II in IV Direktive o habitatih. Tako smo se na predlog gospe odpravili na lokaliteto, za katero je želela izvedeti ali je veliki studenčar tam še prisoten in v delu gozda Udin Boršt pri potoku Rupovščica, severozahodno od vasi Mlaka pri Kranju (GK 449717, 126082), smo prisotnost velikega studenčarja tudi potrdili (4 S; Slika 1). Prav tako smo v omenjenem potoku z vodno mrežo ujeli štiri njegove ličinke. Dva samca velikega studenčarja smo na taboru 8-VII-2020 popisali še ob potoku Češnjevica S nad ribniki Češnjevek (GK 459673, 124965). Slika 1. Veliki studenčar Cordulegaster heros pri potoku Rupovščica v Udinem Borštu (Foto: J. Matunci). Odpravili smo se tudi na Planšarsko jezero v Zgornjem Jezerskem (GK 463175, 139991), kjer smo potrdili prisotnost kovinskega lesketnika Somatochlora metallica, ki je bil tu popisan že leta 2017 na Raziskovalnem taboru študentov biologije (VINKO & TRATNIK, 2018). Mi smo 11-VII-2020 ujeli eno samico kovinskega lesketnika, sicer pa smo na jezeru popisali še travniškega škratca Coenagrion puella (4 S), bleščečega zmotca Enallagma cyathigerum (2 S), ranega plamenca Pyrrhosoma nymphula (2 S, 1 ?) in zelenomodro devo Aeshna cyanea (1 S, 1 ?). 12 Erjavecia 35 Zadnji dan tabora smo se pri popisovanju visokih barij na Jelovici na eni lokaciji pridružili Slovenskemu odonatološkemu društvu, ki je tisti dan organiziralo društveni teren. Na barju Za Blatom (GK 429526, 127626) smo popisali 7 vrst kačjih pastirjev od katerih smo lisastega ploščca Libellula quadrimaculata (2 $), barjansko devo Aeshna juncea (1 lev) in barjanskega spreletavca Leucorrhinia dubia (30 5 $) v času tabora popisali le tu. Poleg že nekaterih omenjenih ogroženih vrst smo popisali še pegastega lesketnika Somatochlora flavomaculata, katerega štiri samce smo popisali na dveh lokacijah v Srednjih Bitnjah (GK 448408, 119177; GK 448395, 118930; 9-VII-2020) in enega ob reki Kokri 180 m JJZ od hiše Zg. Jezersko 19 (GK 459240, 139815; 10-VII-2020), kjer smo popisali tudi štiri samce povirnega studenčarja Cordulegaster bidentata. Samca slednjega smo ujeli tudi ob naši nastanitvi (GK 459472, 141290). Literatura: ERBIDA, N., 2009. Individualni terenski dan - Hraše. Erjavecia 24: 16-18. VINKO, D. & A. TRATNIK, 2018. Prispevek raziskovalnega tabora študentov biologije 2017 k poznavanju favne kačjih pastirjev Gorenjske. Acta Entomologica Slovenica 26(2): 243-258. (D. Kablar) Raziskovalni tabor študentov biologije RTŠB 2020 - Gorenja vas Organizacija letošnjega Raziskovalnega tabora študentov biologije (RTŠB), ki ga že vrsto let uspešno organizira Društvo študentov biologije (VINKO & TRATNIK, 2018), se je tudi letos začela malce majavo. Sprva je bilo nekaj nespretnosti predvsem zaradi neizkušenosti novega vodje tabora Anžeta Bizjaka, ki je nekako obvisel sam brez študentske starejše ekipe. Pojavile so se težave pri izboru mentorjev in skupin (med drugim sva avtorja vsak ločeno prejela vabilo za vodenje skupine, nakar so odkrili, da gre za isto skupino ipd.), a smo z dobro komunikacijo brez težav rešili vse tovrstne zagate. Da ne bo pomote, Anže se je, sploh ob misli, da je bil na RTŠB prvič, zelo dobro znašel v svoji vlogi. Nato je prišel še koronavirus in težave so takrat šele postale resne. Organizator je imel žal res veliko dela z iskanjem lokacije tabora (obenem so se še pred virusnimi tegobami pojavljale težave s prenovo šol ipd.), hkrati pa ves čas organizacije ni mogel vedeti, ali bo tabor sploh lahko potekal, kdaj je smiselno zbrati prijave ipd. Vse to se je malo poznalo tudi pri izvedbi tabora, kjer smo morali biti malce bolj previdni (a hkrati dobili luksuz, kot ga še nikoli ni bilo, da smo imeli veliko »spalnic«, v katerih je spalo malo število udeležencev - tako je bila 13 Erjavecia 35 mentorska soba v resnici še najbolj »nagužvana«) in posledično je bilo tudi udeležencev nekoliko manj, kot smo vajeni. Slednje je nato ponovno vodilo v težavo s številom skupin, a sva s kolegom Primožem Presetnikom (kot mentorja z najdaljšim stažem na taboru) tudi to uspešno rešila. In tako smo združili skupini za metulje in hrošče, udeleženci skupin za speleobiologijo in netopirje so se izmenjevali v dnevno nočnih ritmih, dvoživke pa smo priključili k odonatološki skupini, nekaj pa jih je pokrila tudi skupina za plazilce. Pa potem je bila še bojazen o prevelikem številu oseb v avtu ali v skupini, pa sva tudi to avtorja prispevka rešila in se odločila za največjo skupino na taboru ... Slika 1. Mentorski zbor na RTŠB 2020 - Gorenja vas (z leve: Ž. Kuralt, M. Gabor, M. Medved Mlakar, Ž. Hanc, P. Presetnik, E. Premate, A. Peternel, A. Pekolj, L. Šparl, D. Vinko, A. Tratnik, R. Kraševec, N. Jogan) tik pred mentorsko večerjo (Foto: E. Premate). Tudi zaradi še vedno veljavnih nekaterih vladnih odlokov, četudi je bila epidemija preklicana že čas pred taborom, se je letošnjega RTŠB-ja skupaj z mentorji udeležilo točno 50 oseb, a so vendarle mentorji odhajali in prihajali, pa tudi kar nekaj udeležencev se je tabora udeležilo z nekaj časovnega zamika. Francoski udeleženec tabora je reševal, da smo še vedno lahko tudi trdili, da gre za mednarodni tabor. Da preideva k vsebini tabora. RTŠB je bil med 17. in 26. julijem 2020 lociran v Gorenji vasi in, kot je zagotovo že bilo razumljeno, je na njem delovala tudi odonatološka skupina. V celotnem času smo skupino sestavljali Petra Franko, Tjaša Šentjurc, Leja Piko, Taja Skrt Kristan, Anja Bolčina, Luca Pagliari (ki je nato prebegnil k plazilčarjem, da ne bo ves čas ob vodi, a je imel to smolo, da se je takrat plazilčarska skupina ravno preusmerila v iskanje vodnih kač in želv), Živa Hanc in spodaj podpisana. Bili smo edina skupina, ki je uspela vodjo tabora ugrabiti in 14 Erjavecia 35 odpeljati vsaj za en dan na teren, sprejemali pa smo tudi še goste iz drugih skupin (glivarja Vida Savnika, botaničarko Evo Cerkvenik in speleobiološko mentorico Ester Premate). Dnevno nas je tako terenilo od 5 do 10. Slika 2. Dobršen del skupine za kačje pastirje (zadnja vrsta: A. Tratnik, T. Šentjurc z Rudijem, T. Skrt Kristan, prva vrsta: D. Vinko, L. Piko, A. Bolčina; manjkajo P. Franko, L. Pagliari, Ž. Hanc) (Foto: A. Bizjak). Pred predstavitvijo rezultatov še pojasnilo, da vseh rezultatov skupine še nimava zbranih. Namreč podatkov iz beležnice Žive Hanc, ki je del tabora delovala skupaj z Ano in bdela nad zapisom podatkov o dvoživkah, še nisva prejela. Tudi zato v tem prispevku poročava le o delu z najlepšo živalsko skupino (podatke o kačjih pastirjih imava vse zbrane, le z natančno pozicijo ene lokalitete se še ukvarjava) in s terenov, ki sva jih sama vodila. Nekaj malega podatkov sva prejela še od mentorjev Žana Kuralta, Matica Gaborja, Nejca Jogana in Petre Sladek. Informacijo o kačjih pastirjih nam je posredoval še tudi kdo drug, a so bili ti podatki bolj tipa »nekaj modrega je bilo«. Šele ob pisanju tega prispevka pa ugotavljava, da naju je Primož Presetnik, ki nam na RTŠB-jih pogosto prinese kakšne leve izpod mostov, tokrat pustil na cedilu. Že ko sva se pripravljala na tabor, sva ugotovila, da letos velike vrstne pestrosti ni pričakovati, saj na ožjem območju tabora ni večje pestrosti habitatov, tudi 15 Erjavecia 35 stoječih vod je zelo malo, in tudi zato sva se odločila, da se bomo kakšen dan odpravili tudi kam dlje. Terenili smo na ožjem območju tabora, v širši okolici Gorenje vasi in naselja Žiri, malo tudi na Cerkljanskem, in se za po en dan odpravili še v Žejno dolino in v okolico Godoviča ter na Jelovico. Na 74 vodah smo zbrali 196 podatkov o razširjenosti kačjih pastirjev. Zabeležili smo 26 vrst kačjih pastirjev (Tabela 1), 7 od teh je v Sloveniji ogroženih, 3 zavarovane. Kar smo poznali od drugih taksonomskih skupin, smo si prav tako zabeležili in tako zbrali 45 podatkov o herpetofavni in 31 drugih podatkov (predvsem o drugih žuželkah). Letos so sicer na Gorenjskem potekali kar trije študentski tabori, o vseh naj bi nekaj izvedeli v tej številki Erjavecie. V načrtu imamo vse te podatke skupaj zbrati in pripraviti strokovni članek o prispevku treh taborov k poznavanju kačjih pastirjev širšega območja, zato na tem mestu predstavljava le kratek povzetek, podajava nekaj več informacij o rezultatih izven Gorenjske in pa opozarjava na bolj zanimive najdbe. Podatki, zbrani na Jelovici, so predstavljeni v drugem prispevku našega društvenega biltena, kjer poročamo o letošnjih aktivnostih društva na tem območju. Tabela 1. Seznam taksonov kačjih pastirjev, zabeleženih na RTŠB 2020 - Gorenja vas med 18-VII in 25-VII-2020. V oklepaju je zapisano število najdišč za posamezno vrsto oz. takson na taboru. Z zvezdico so označene vrste, ki smo jih 23-VII-2020 popisali v Žejni dolini, s stopinjo pa vrste, ki smo jih popisali zgolj na Jelovici ali Pokljuki. Chalcolestes viridis (1) Chalcolestes sp. (1) Calopteryx virgo (42) * Platycnemis pennipes (16) * Coenagrion puella (10) * Enallagma cyathigerum (2) ° Erythromma lindenii (3) Ischnura elegans (5) Aeshna cyanea (23) * Aeshna juncea (5) Anax imperator (6) Onychogomphus forcipatus (4) * Cordulegaster bidentata (9) * Cordulegaster heros (8) * Cordulegaster sp. (3) Cordulia aenea (2) Somatochlora arctica (7) ° Somatochlora flavomaculata (2) * Somatochlora meridionalis (5) * Libellula depressa (9) * Libellula quadrimaculata (7) * Orthetrum brunneum (6) * Orthetrum cancellatum (2) Orthetrum coerulescens (8) * Orthetrum c. anceps (1) Orthetrum c. coerulescens (2) * Leucorrhinia dubia (2) ° Sympetrum sanguineum (1) Sympetrum striolatum (1) * Sympetrum vulgatum (2) Preučevali nismo zgolj odraslih osebkov, kar dodobra smo se izvežbali v določanju levov, čeprav je večina njih pripadala barjanski Aeshna juncea in zelenomodri devi A. cyanea. Pri Muravi smo 21-VII na majhni mlakuži na SV robu tamkajšnjega peskokopa (GK 435659, 113452) nabrali 72 levov zelenomodre deve, 18-VII na kalu na Blegošu (GK 431200, 113996) 22 levov te vrste in 12 levov barjanske deve. Nekaj smo določevali tudi preko fotografij, ki so nam jih prinesle 16 Erjavecia 35 Slika 2. Zelenomodra deva Aeshna cyanea je najpogostejši in eden najlepših raznokrilih kačjih pastirjev pri nas (Foto: M. Bedjanič). Slika 3. Povirnega studenčarja Cordulegaster bidentata smo na RTŠB 2020 -Gorenja vas srečali kar nekajkrat (Foto: M. Bedjanič). 17 Erjavecia 35 druge skupine. Najzanimivejšo so nam pokazali botaniki, ki so jo 24-VII naredili na majhnem lehnjakotvornem izviru v Brebovici (GK 436759, 103065), a smo na njej lahko lev določili le do rodu studenčarjev. Glede na habitat sklepava, da je šlo za povirnega studenčarja Cordulegaster bidentata. Za en terenski dan je bilo načrtovano, da nas obiščeta naša SOD-ovca Peter Kogovšek in Nika Tivadar, a je prišlo do geografskega nesporazuma in se tako nismo srečali - mi smo ju pričakovali na Jelovici, onadva pa sta nas iskala na Pokljuki. Smo pa s tem za čas tabora dobili še podatke s Pokljuke. Imenovana sta 20-VII na barju Šijec (GK 422900, 132845) popisala modrega bleščavca Calopteryx virgo, travniškega škratca Coenagrion puella, zelenomodro devo, barjansko devo, tri samce barjanskega lesketnika Somatochlora arctica in prek 30 barjanskih spreletavcev Leucorrhinia dubia. Po enega ali dva barjanskega lesketnika sta zabeležila še na iztoku barja Golemberca in Mrzli potok (GK 422589, 132553) in na barju Golemberca (GK 422483, 132883). Kot bi bilo pričakovano, smo na taboru barjanska lesketnika in spreletavca popisali zgolj na Jelovici ali Pokljuki, pri tem pa se jima je pridružil še bleščeči zmotec Enallagma cyathigerum. Četudi že vnaprej nisva imela visokega pričakovanja glede števila vrst, sva bila kakšnega presenečenja vendarle deležna. Eno takih so bile najdbe prodnega paškratca Erythromma lindenii, kjer gre, glede na stanje v podatkovni zbirki kačjih pastirjev Slovenije (CKFF, 2020), za prvo najdbo te vrste v tem delu države. Prodnega paškratca smo popisali pri Gorenjih Novakih na ribniku 200 m J od Robidnice (GK 428151, 112262) ter v okolici Godoviča, na mlaki pri hiši Godovič 51a (GK 431413, 90811) in na bajerju Šebalk (GK 429582, 90227). V vseh treh primerih je šlo za nekaj posamičnih osebkov. Na ribniku pri Robidnici smo se ustavili dvakrat, 22-VII in 24-VII, in popisali skupno še 7 drugih vrst: modrega bleščavca, sinjega presličarja Platycnemis pennipes, travniškega škratca, modrega kresničarja Ischnura elegans, zelenomodro devo, modrega ploščca Libellula depressa in malega modrača Orthetrum coerulescens. Podobna vrsta sestava nas je 23-VII pričakala tudi na zgoraj omenjeni mlaki pri Godoviču, le da tam nismo imeli nobenega ploščca Libellulidae in bleščavca, udeleženci pa so lahko povadili lov na velikega spremljevalca Anax imperator in določevanje zelene pazverce Chalcolestes viridis. Pri Šebalku smo na isti dan poleg bajerja popisali še tamkajšnjo gozdno mlako, iztok iz bajerja ter že skoraj povsem zaraslo in suho povirje nad bajerjem. Tam smo poleg paškratca popisali še modra bleščavca in kresničarja, sinjega presličarja, travniškega škratca, velikega spremljevalca, zelenomodro devo, povirnega studenčarja, malega in prodnega modrača Orthetrum cancellatum ter krvavordečega kamenjaka Sympetrum sanguineum. Izven Gorenjskega dela smo poleg Godoviča in Žejne doline (Tabela 1) teren opravili še v smeri proti Vrhniki pri Smrečju. Tam smo 19-VII med drugim popisali Račevsko jezero (GK 437223, 96904), kjer smo zabeležili pazverco Chalcolestes sp., sinjega presličarja, travniškega škratca, velikega spremljevalca, zelenomodro devo, močvirskega lebduha Cordulia aenea, sredozemskega lesketnika Somatochlora meridionalis, modrega in lisastega ploščca Libellula quadrimaculata. Pa tudi velikega studenčarja Cordulegaster heros, katerega več kot 15 ličink smo nato, poleg ličink modrega 18 Erjavecia 35 bleščavca, zabeležili v potoku Račeva ob samem jezeru (GK 436986, 97082). Obe vrsti smo zabeležili na istem potoku še tudi nekaj kilometrov stran (GK 435321, 98385). Kako pa je bilo z velikim studenčarjem drugje? Večjo populacijo smo 19-VII našli pri Žirovskem Vrhu na potoku Malčeva grapa (GK 433092, 100712). Že samo na manjšem odseku potoka gorvodno nad jezom, kjer se potok razlije, smo našli po 12 ličink in odraslih osebkov ter 1 lev na spodnji strani lista kakšen poldrugi meter visoko. Zadnje presenečenje na taboru je bilo povezano prav z velikim studenčarjem. Za zadnjo lokaliteto smo si izbrali najbližjo vodo ob gostiteljski Osnovni šoli Ivana Tavčarja, kjer gre za jarek, ki se izliva v potok Mihevk (GK 434206, 106528). Na tem, na prvi pogled za kačje pastirje nezanimivem jarku, smo popisali štiri vrste - odrasle modre bleščavce in mladostne male modrače, z vodno mrežo pa smo zajeli po eno ličinko zelenomodre deve ter velikega studenčarja in to na skrajnem, od potoka najbolj oddaljenem, koncu jarka. Mimogrede, imenovana osnovna šola je v Erjavecii omenjena že drugič (BEDJANIČ, 1998). K\Cji PASIL& V———— tMNCOtOMU R? 1 ____ ^ (_MluJ s) f L. dtp^bo-CfKift-.fkti' •' j-?0rfchet-ru j lil > i iii.i > KOORD. DATUM pnpiinv A T ' i ŠT. ŠT. 1ULNA LOKALIIEIA (LAT. LON.) (2020) POPISOVALCI VRST Mlaka V ob cesti med 45.9367° 14.5491° Damjan Vinko, 6 Draga pri Igu Srednjim in Rezanim 1-VIII Ana Tratnik, 1 ribnikom Danijel Kablar, 7 Draga pri Igu Rezani ribnik 45.9362° 14.5509° 1-VIII Nina Šramel, Roman Luštrik, 10 8 Draga pri Igu Peti ribnik, J ob Rezanem ribniku 45.9356° 14.5504° 1-VIII Jaka Snoj, Petra Franko, Tjaša Šentjurc, Jure Čuhalov, Jošt Prevc, Anja Bolčina 8 9 Draga pri Igu Zadnji ribnik 45.9340° 14.5512° 1-VIII 9 10 Draga pri Igu Potok Draščica pri mostu, Z ob Zadnjem ribniku 45.9342° 14.5509° 1-VIII 3 11 Vurberk Južni ribnik v gozdu pri ribiškem domu v Krčevini 46.4861° 7-VIII Nina Erbida, 5 pri Vurberku, del potoka Grajena 15.8152° Aleš Tomažič 12 Maribor Trije ribniki, S ribnik 46.5715° 15.6466° 23-VIII Damjan Vinko, Matevž Kokol 12 13 Pivka Mlaka pri Gradcu pri Pivki 45.6952° 14.1793° 31-VII 3 14 Grobišče Ribnik pri Grobišču 45.7539° 14.1869° 31-VII 4 15 Rakitnik Reka Pivka pri Rakitniku 45.7497° 14.19685° 31-VII 3 16 Ilirska Bistrica Rečica pri Ilirski Bistrici, reka Reka most 45.5728° 14.2258° 1-VIII Nika Kralj, 3 17 Ilirska Bistrica Manj ši potok pri Zalčah pri jezeru Mola 45.5464° 14.1863° 1-VIII Aleš Krelj 3 18 Ilirska Bistrica Pot do jezera Klevnik 45.5507° 14.1766° 1-VIII 2 19 Ilirska Bistrica Pot do jezera Mola, čebelnjak 45.5457° 14.1889° 1-VIII 2 20 Ilirska Bistrica Jezero Mola 45.5450° 14.1971 ° 1-VIII 6 21 Ilirska Bistrica Potok Molja ob izlivu v Z del jezera Klivnik 45.5563° 14.1531° 1-VIII 1 22a Ilirska Bistrica Potoka Molja na Z delu jezera Klivnik 45.5566° 14.1530° 1-VIII Nika Tivadar, Taja Skrt Kristan 2 22b Ilirska Bistrica Travnik ob potoku Molja na Z delu jezera Klivnik 45.5565° 14.1528° 1-VIII 1 23 Ilirska Bistrica S krak potoka Molja SZ od jezera Klivnik 45.5609° 14.1458° 5-VIII 1 24 Straža Potok Potok z muljastim dnom, brez dreves, Z od 45.7778° 15.0997° 15-VIII 4 vasi Prapreče pri Straži 25 Straža Zajezen del potoka Potok, zasenčen z drevesi, Z od 45.7768° 15.1000° 15-VIII Mark Plut 3 vasi Prapreče pri Straži Zasenčen izvir s stoječo 45.7738° 15.1020° 26 Straža vodo, Z od potoka Potok 15-VIII 2 Z od Prapreč 45 Erjavecia 35 ZAP. ŠT. TOČNA LOKALITETA KOORD. DATUM (LAT. LON.) (2020) POPISOVALCI ŠT. VRST 27 Straža Potok Potok s peščenim/kamnitim substratom, nezasenčen 45.7826° 15.0994° 15-VIII Mark Plut 28 Straža Potok z muljastim dnom, pritok reke Krke J od Potoka 45.7841° 15.1150° 15-VIII 1 29 Velika planina Mlaka Z ob makadamu proti Žagi 46.3018° 14.6711° 3-VIII 4 30 Velika planina Mlaka V od makadama proti Žagi 46.3007° 14.6730° 3-VIII 3 31 Velika planina Mlaka pod Kapelo Marije snežne 46.2946° 14.6529° 3-VIII Damjan Vinko 3 32 Velika planina Mlaka v planšarskem naselju V od Klopce ljubezni 46.2976° 14.6517° 3-VIII 2 33 Kamnica Mariborski otok 46.5669° 15.6130° 28-VIII Damjan Vinko, Mateo Hočuršcak, Miha Kager 1 34 Kamnica Reka Drava pri Koblarjevem zalivu 46.5650° 15.6190° 28-VIII Damjan Vinko, Miha Kager, Štefan Simončič 2 35 Ljubljana Letni vrt Pivnice Union 46.0597° 14.4987° 29-VIII 1 36 Metlika Reka Kolpa J od naselja Zemelj 45.6088° 15.2830° 30-VIII Damjan Vinko 1 37 Semič Izvir reke Krupe 45.6350° 15.2169° 30-VIII 8 38 Gorenjci pri Adlešičih Reka Kolpa pri Kampu Jankovič, Stari pod 45.5177° 15.3266° 31-VIII 3 BOSNA IN HERCEGOVINA 39 Teslic Reka Velika Inova 44.5692° 17.7083° 28-VII 2 40 Maslovare Reka Kruševica, Luka 44.5522° 17.5631° 28-VII 2 41 Kotor Varoš Sucurovici, ribnik in reka Vrbanja 44.6622° 17.3414° 28-VII 6 42 Čelinac Bijeli potok, majhno umetno jezero in potok 44.7374° 17.2773° 28-VII Dejan Kulijer 6 43 Čelinac Potok Gozna, Crn vrh, Štrbe 44.7724° 17.3095° 28-VII 4 44 Čelinac Reka Jošavka, Presjeka 44.7397° 17.3735° 28-VII 5 45 Čelinac Potok Malevica, Crni Vrh 44.7686° 17.3956° 28-VII 4 46 Jošavka Reka Mlinska rijeka 44.7472° 17.4575° 28-VII 2 6 46 Erjavecia 35 ZAP. KRAJ TOČNA LOKALITETA KOORD. DATUM POPISOVALCI ŠT. ŠT. (LAT. LON.) (2020) VRST 47 Čelebici Jablaničko jezero 43.6894° 17.8953° 1-VIII 2 48 Jablanica Mostarska Bijela 43.4907° 17.8071° 1-VIII 2 49 Nevesinje Jezero, Žiljevo 43.2417° 18.1608° 1-VIII 1 50 Nevesinje Zalužje 43.2349° 18.1978° 1-VIII 1 51 Nevesinje Suh potok, Breška bara, Budisavlje 43.2209° 18.2171° 1-VIII Dejan Kulijer, 1 52 Nevesinje Kovačica, Batkovici 43.2722° 18.1650° 2-VIII Radenka Burasovic, 7 53 Nevesinje Ribnik Vrbovača, Krekovi 43.3065° 18.1837° 2-VIII Aida Abaza, Azra Abaza 4 54 Nevesinje Duge njive, Postoljani 43.3123° 18.1719° 2-VIII 5 55 Nevesinje Pomakovci, Alagovac, iztok J od Nevesinjskega 43.2793° 18.1267° 2-VIII 6 jezera 56 Nevesinje JV stran Nevesinj skega jezera 43.2844° 18.1191° 2-VIII 16 57 Nevesinje Srednja voda, SV stran Nevesinj skega j ezera 43.3007° 18.1106° 2-VIII 10 58 Nadioci Vitez 44.1402° 17.8508° 9-VIII 1 59 Turbe Hamandžici, potok 44.2752° 17.4634° 9-VIII Dejan Kulijer, 1 60 Turbe Vas Čosici 44.2701° 17.4930° 9-VIII Adla Kahric 1 61 Vlašic Reljevica, Gostilj 44.2997° 17.4922° 9-VIII 3 62 Mostar Kuti, Vrapčici 43.3915° 17.8992° 13-VIII 1 63 Mostar Budevci, Vrapčici 43.3818° 17.8890° 13-VIII Dejan Kulijer 2 64 Mostar Potok Brasinski (suh), Kuti, Vrapčici, 43.3830° 17.9024° 13-VIII 2 65 Ljubuški Slapovi Kravice 43.1563° 17.6086° 22-VII Iva Miljevic 3 66 Busnovi Jezero Blatnjak 44.8440° 16.7996° 1-VIII 5 67a 44.7826° 19.3070° 2-VIII 1 67b 44.7841° 19.3002° 2-VIII Aleksandar Bukic, Alisa 1 67c Bijeljina Gramoznice v Eko centru "Jezera" 44.7844° 19.3004° 2-VIII Adžemovic, Belma Nahic 1 67d 44.7840° 19.3057° 4-VIII 1 47 Erjavecia 35 ZAP. ŠT. KRAJ TOČNA LOKALITETA KOORD. (LAT. LON.) DATUM (2020) POPISOVALCI ŠT. VRST 67e 44.7839° 19.3058° 4-VIII 1 67f Bijeljina Gramoznice v Eko centru "Jezera" 44.7845° 19.3004° 2-VIII Aleksandar Bukic, Alisa 1 67g 44.7825° 19.3058° 2-VIII Adžemovic, Belma Nahic 1 67h 44.7826° 19.3067° 2-VIII 1 67i 44.7836° 19.3031° 2-VIII 1 67j 44.7829° 19.3052° 2-VIII 1 68a Tuzla Potok, poleg kraja Cviljevina; obronki 44.5567° 18.8066° 3-VIII Aleksandar Bukic, Alisa Adžemovic 1 68b hribovja Majevica 44.5582° 18.8074° 3-VIII 1 69 Bijeljina Reka Drina, pred mostom Pavlovica 44.7853° 19.3336° 29-VIII Aleksandar 3 70 Bijeljina Reka Drina, poleg kraja Balatun 44.8608° 19.3649° 30-VIII Bukic 1 SRBIJA 71 Valjevo Reka Gradac in potok v bližini samostana Celije 44.2316° 19.8617° 1 -VIII Marija Gajic, Lena Kulic, Miloš Jovic, Dajana Todorovic 5 72a 44.8702° 21.4823° 1 -VIII 4 72b 44.8733° 21.4252° 17-VIII 8 72c Bela Crkva Reka Nera, poleg kraja Kusic 44.8733° 21.4252° 22-VIII 1 72d 44.8733° 21.4252° 24-VIII Emanuel Veverica 3 72e 44.8733° 21.4252° 25-VIII 5 73 Bela Crkva Glavno jezero 44.8953° 21.4113° 25-VIII 1 74a Kovin Specijalni naravni rezervat "Kraljevac", jezero Kraljevac 44.8424° 21.0336° 22-VIII 1 74b Kovin 44.8487° 21.0222° 22-VIII 23-VIII Zoran Gavrilovic 12 HRVAŠKA 75 Podravina Podravina / 21-VIII 22-VIII 23-VIII Matija Frankovic, Edi Gljuščic, Ana Štih, Toni Koren 3 48 Erjavecia 35 Tabela 2. Seznam 41 vrst kačjih pastirjev, popisanih v Sloveniji, Bosni in Hercegovini, Srbiji in na Hrvaškem v sklopu akcije Mini BOOM 2020, s pridobljenimi favnističnimi podatki in pripisom lokalitet najdb (iz Tabele 1). Vrsta Favnistični podatki Calopteryx virgo modri bleščavec SI: 1 (2$), 3 (2$), 4 (1?), 10 (5$, 2?), 12 (7$, 3?), 15 (1$), 16 (20$, 5?), 17 (30$, 10?, 1kop), 18 (2$), 22a (7$, 4?), 24 (20$, 10?), 27 (20$, 10?), 28 (5$), 33 (3$, 3kop), 34 (10$, 5?, 3kop, 2ovip), 37 (10$, 2?), 38 (2$); BiH: 40 (7$, 2?), 42 (XXad), 43 (XXad), 44 (7$), 45 (XXad), 46 (1?), 58 (1$), 60 (1$), 68b; SR: 71, 72b (1ad), 72e (2ad) Calopteryx splendens pasasti bleščavec SI: 1 (1$, 2?), 4 (1$), 16 (10$, 3?), 27 (20$, 10?), 36 (1$), 37 (2$, 1?, 1kop), 38 (2?); BiH: 41 (1$), 44 (3$, 2?), 65 (10$), 66 (3ad), 70; SR: 71, 72a (20ad), 72b (50ad), 72e (25ad), 74b Chalcolestes viridis zelena pazverca SI: 35 (1$); BiH: 56 (2$); SR: 72c (1?) Chalcolestes parvidens presenetljiva pazverca SR: 72b (1 ?), 72d (3ad), 72e (2ad) Lestes sponsa obvodna zverca SI: 3 (2$); BiH: 57 (4$) Lestes dryas obrežna zverca BiH: 52 (3$), 54 (2$), 55 (2$, 1kop), 56 (2$, 1kop), 57 (10$, 2?) Sympecma fusca prisojni zimnik SI: 8 (1$); BiH: 56 (1ad) Platycnemis pennipes sinji presličar SI: 1 (10$, 2?), 2 (15$), 3 (10$, 3?), 7 (10$), 8 (2$), 9 (2$), 11 (1?), 12 (4$, 1?), 14 (20$, 4?, 3kop), 15 (3$), 16 (5$, 1ovip), 17 (1ten, 5$), 24 (20$, 5?), 37 (3$); BiH: 41 (XXad, 10ovip/kop), 32 (XXad, 2kop), 44 (10ad, 2kop), 55 (3$, 1?, 2kop), 56 (XXad, Xkop, Xovip/kop), 57 (3ad, 1kop), 66 (3ad), 67g; SR: 72a (20ad), 72b (80ad), 72e (40ad), 74b Erythromma najas veliki rdečeokec SI: 1 (1$), 2 (2$), 3 (10$, 2?, 1kop), 8 (1$), 9 (2$) Erythromma viridulum mali rdečeokec SI: 1 (4$, 1?), 2 (1$), 3 (3$, 5kop), 4 (5$), 7 (5$, 5kop), 9 (1$), 11 (1$); BiH: 56 (Xovip/kop), 67a; SR: 74b Erythromma lindenii prodni paškratec SI: 27 (1$); BiH: 41 (3$), 56 (XXX$, Xkop, Xovip/kop), 57 (5$) Coenagrion scitulum povodni škratec BiH: 52 (1$), 54 (Xad, Xkop) Coenagrion puella travniški škratec SI: 1 (10$, 1?), 2 (15$), 3 (20$, 5?), 4 (20$, 1kop), 5 (2$, 1?), 7 (20$, 1?), 8 (7$), 9 (6$, 1kop), 12 (3$), 13 (20$, 4ovip), 25 (1$), 37 (3$, 1 kop); BiH: 51 (2$, 1?), 53 (20ad), 54 (XXad, Xkop, Xovip/kop), 56 (Xad), 61 (4$) Ischnura elegans modri kresničar SI: 1 (5$, 1?), 2 (15$, 10?), 3 (2ten, 10$, 4 juv?, 1?), 4 (2$, 1?), 7 (5$), 8 (1$), 9 (2$), 12 (1$, 1kop), 14 (10$), 20 (7$), 27 (1juv?), 30 (2$); BiH: 41 (XXadd, 1kop), 47 (4ad), 49 (8ad), 50 (1ad), 52 (XXXad), 53 (XXXad), 54 (XXad), 55 (XXad), 56 (XXad, XXkop), 57 (2ad), 67i, 69; SR: 72b (2ad), 72d (1ad), 72e (2ad), 73 (1ad), 74a, 74b 49 Erjavecia 35 Vrsta Favnistični podatki Enallagma cyathigerum bleščeči zmotec SI: 29 (2$, 1 kop), 31 (1$) Ceriagrion tenellum rdeči voščenec BiH: 66 (2ad) Aeshna mixta bleda deva SI: 3 (1$); BiH: 63 (1$), 64 (1$) Aeshna affinis višnjeva deva BiH: 52 (1$), 56 (3$), 57 (5$) Aeshna juncea barjanska deva SI: 29 (1ex, 10$), 30 (3ex, 1juv$), 31 (1ex, 2ten, 2juv$), 32 (1$) Aeshna cyanea zelenomodra deva SI: 5 (1$), 6 (1?), 9 (1?), 12 (1$), 13 (2$), 19 (1$), 23 (1$), 25 (1$), 26 (2$), 29 (1ex), 30 (1ex, 1ten), 31 (2ex, lovip), 32 (1$); BiH: 61 (5$, 1ovip?, XXex); SR: 61, 62b (1?) Aeshna grandis rjava deva SI: 3 (3$), 4 (1$), 7 (1juv$, 1$), 8 (1$), 9 (1$), 11 (1?); HR: 75 Anax imperator veliki spremljevalec SI: 1 (2$), 2 (5$), 3 (2$), 4 (2$), 7 (2$), 8 (1$), 11 (2$), 12 (1?), 20 (1$), 37 (1$); BiH: 52 (1ovip?), 53 (3$, 1ovip?), 56 (10$, 3?), 57 (1$, 1?), 67b; SR: 72a Anax parthenope modroriti spremljevalec SI: 1 (1$), 2 (7$), 3 (1$), 20 (3$); BiH: 66 (2ad); SR: 74b; HR: 75 Onychogomphus forcipatus bledi peščenec SI: 10 (1$), 17 (5$), 21 (1$), 27 (1$), 34 (1$), 38 (1$); BiH: 39 (3$, 1?), 42 (6$, 2larv), 43 (10$, 2?), 44 (2$), 45 (3$), 68a; SR: 72a, 72b Cordulegaster heros veliki studenčar SI: 10 (1$), 18 (1$); BiH: 40 (1$, 1larv), 42 (2larv), 43 (1larv), 45 (llarv), 46 (llarv); SR: 71 Cordulegaster bidentata povirni studenčar BiH: 59 (llarv); SR: 71 Somatochlora meridionalis sredozemski lesketnik SI: 2 (2$), 3 (2$), 7 (2$), 12 (2$), 19 (1$), 24 (4$), 25 (1$), 26 (1$), 27 (2$), 37 (2$); BiH: 43 (1$), 45 (3ad), 48 (5ad), 56 (3$) Somatochlora flavomaculata pegasti lesketnik SI: 1 (2$), 2 (4$), 3 (3$), 7 (1$); BiH: 56 (1$), 57 (4$) Libellula quadrimaculata lisasti ploščec SI: 3 (1$) Libellula depressa modri ploščec SI: 13 (1juv$, 6$), 12 (2$), 14 (3$), 29 (1$, 2?), 37 (1$); BiH: 41 (1$), 52 (3$), 53 (4$), 54 (3$, 1ovip?), 55 (2$), 56 (1$), 61 (2$); SR: 74b Orthetrum cancellatum prodni modrač SI: 1 (2$), 2 (1?, 1 juv?), 3 (2$), 9 (2$), 12 (1$), 14 (4$), 20 (5$), 22a (5$, 3?); BiH: 47 (1$), 48 (40ad), 52 (2$), 56 (15$, 1 ovip?), 63 (1$), 67d; SR: 74b Orthetrum albistylum temni modrač SI: 20 (5$); BiH: 67c, 67e, 67f; SR: 74b Orthetrum brunneum sinji modrač SI: 2 (1?), 24 (1$); BiH: 39 (1$), 42 (2$), 44 (1$); SR: 74b Orthetrum coerulescens mali modrač SI: 1 (2$, 1 kop), 2 (3?), 4 (3$), 7 (3$), 12 (1$); BiH: 42 (3$), 65 (2$) Crocothemis erythraea opoldanski škrlatec SI: 2 (1?), 3 (3$); BiH: 65 (3ad), 66 (2ad), 67j, 69; SR: 74b 50 Erjavecia 35 Vrsta Favnistični podatki Sympetrum striolatum progasti kamenjak Sympetrum vulgatum navadni kamenjak SI: 2 (1 juv$), 12 (2$); BiH: 64 (1$), 69; SR: 74b SI: 3 (2$); HR: 75 Sympetrum meridionale sredozemski kamenjak Sympetrum fonscolombii malinovordeči kamenjak SI: 3 (1$); BiH: 56 (1$); SR: 74b SI: 20 (1juv$); BiH: 62 (1$) Sympetrum sanguineum krvavordeči kamenjak SI: 1 (5$, 1 kop), 2 (20$, 3 kop), 3 (6$, 1$, 3kop), 4 (10$), 7 (15$, 3kop), 8 (5$), 9 (10$, 3kop), 11 (1$), 12 (1$), 15 (2$), 22b (4$), 37 (4$, 1kop); BiH: 55 (1$), 56 (XXXad, XXkop, Xovip/kop, 1 ovip$), 57 (XXad, Xkop), 67h; SR: 72b (5ad), 72d (5ad) Sympetrum flaveolum rumeni kamenjak BiH: 51 (1ad), 55 (2ad, 1kop), 57 (XXad, Xkop) Opombe: X pomeni 1-9 osebkov; XX = 10-99 osebkov, XXX = 100-999 osebkov; če pri številki lokalitete ni oklepaja, popisovalci niso beležili števila osebkov oz. stadijev. Za konec še zahvala prve avtorice. Hvala vsem, ki ste posredovali podatke, slike, doživljaje, dopolnitve podatkov, razlage k opisom lokalitet, podatke kolegov, opise njihovih lokalitet ter vse ostalo, zaradi česar sem vas nadlegovala zadnji trenutek. Super ste! Hvala Damjanu za podporo, pomoč in potrpežljivost ter seveda sploh za idejo o Mini BOOM-u in njegovi nadgradnji. Že dobrih šest desetletij se odonatologi odpravljamo na Jelovico, zakraselo gozdno planoto na nadmorski višini 1.000 do 1.400 m. Nazadnje smo jo SOD-ovci obiskali letos, podatke teh obiskov pa na tem mestu predstavljamo (Tabela 1, 2), skupaj s pregledom celotne zgodovine preučevanja območja, ki ima kar nekaj pokazati (Tabela 3). Za nekatere pretekle najdbe objavljamo popolnejše favnistične podatke. Letos smo Jelovico med drugim obiskali v času dveh letošnjih študentskih taborov (VINKO & TRATNIK, 2020; KOGOVŠEK, 2020), na prvem terenu pa so se nam na nekaj vodah pridružili še nekateri udeleženci ravno tisti dan zaključenega tabora Biocamp (KABLAR, 2020). (Tratnik A., D. Vinko, D. Kulijer, A. Bukič, N. Krelj, E. Veverica, M. Plut, Z. Gavrilovič, I. Miljevič, L. Kulič, M. Gajič, N. Erbida, N. Tivadar & T. Koren) Šest desetletij odonatoloških raziskav na Jelovici 51 Erjavecia 35 Na Jelovici, tako kot na splošni javnosti bolj poznani in obiskani Pokljuki, najdemo kisla visoka barja, obdana z ožjimi pasovi prehodnih barij. Zaradi pašništva v preteklosti najdemo na območju tudi več manjših stoječih vod, več je tudi vodotokov. Dobršen del območja planote je oklican za posebno območje varstva (Jelovica, SI5000001), veliko slabih 10.000 hektarjev. Tu sta najbolj ohranjeni dve barji, ki imata obe status posebnega ohranitvenega območja - POO Ledine (SI3000102) in POO Za Blatom (SI3000103). Barje Ledine (koordinate D48-GK 431662, 124303) so eno najjužnejših prehodnih barij v Evropi, veliko 23 ha. Gre za pretežno nizko barje, le na severnem robu, kjer je teren rahlo dvignjen, sta razviti prehodno in visoko barje. Aktivno visoko barje Za Blatom (GK 429368, 127780), v uravnani depresiji povirja potoka Blatnica, je nastalo z zaraščanjem ledeniškega jezerca postopoma preko nizkega do sedanjega visokega barja z debelino šotne plasti nad 7 metrov, kar naj bi bilo največ v Sloveniji (ZRSVN, 2020). Na najvišjem delu se nahaja distrofno jezero. Celotno območje, veliko 29 hektarjev, je čedalje bolj gosto poraščeno z ruševjem in smreko, drugih barjanskih oken tako rekoč ni več. Naj bodo te informacije z Naravovarstvenega atlasa (ZRSVN, 2020) dovolj za uvod. Visoka barja so s stališča varovanja narave dragocena naravna vrednota in predstavljajo edinstven ekosistem, kjer zaradi značilnih razmer najdemo le redke na to območje prilagojene, a ogrožene rastlinske in živalske vrste. Slika 1. Barje Ledine na Jelovici (Foto: D. Vinko, 12-VII-2020). Najstarejše podatke o kačjih pastirjih Jelovice je na pobudo Referata za varstvo prirode pri Zavodu za spomeniško varstvo Ljudske republike Slovenije, ki ga je 52 Erjavecia 35 takrat vodila prva slovenska doktorica naravoslovja dr. A. Piskernik (1886-1967), zbral začetnik sodobne odonatologije pri nas prof. B. Kiauta, ki je v letih 19551959 sistematično pregledoval odonatno favno na ozemlju leta 1956 projektiranega Triglavskega narodnega parka (PISKERNIK, 1959a, b) in v njegovi neposredni okolici (KIAUTA, 1962). Del rezultatov s 17-ih ekskurzij v skupnem trajanju 72 dni je predstavil še v nekaj drugih delih (npr. KIAUTA, 1960, 1961, 1964a, b), nikjer pa ni objavljenih natančnih podatkov, točnih datumov ali najdišč posameznih vrst. Z Jelovice poroča o štirih vrstah - o barjanskem škratcu Coenagrion hastulatum, barjanski devi Aeshna juncea, alpskem lesketniku Somatochlora alpestris (KIAUTA, 1962) in barjanskem lesketniku Somatochlora arctica (KIAUTA, 1969). Pri barjanskem škratcu je popisal šest samcev (KIAUTA, 1961). Za barjanskega škratca in alpskega lesketnika sicer ni našel ličinke, a je bil o prisotnosti stalne populacije obeh vrst prepričan (KIAUTA, 1962). Za poslastico še dodajmo, da je za alpskega lesketnika med drugim zapisal »pri lovu se zadržuje na enem mestu in se tudi splašen vrača nazaj« (KIAUTA, 1962) ter da se razvija v malih planinskih jezercih ter predvsem v barjih subalpinske in alpinske cone (KIAUTA, 1964a). Slika 2. Jezerce na visokem barju Za Blatom (Foto: D. Vinko, 12-VII-2020). Tako kot po celotni državi sledijo nato desetletja manj aktivnega preučevanja odonatne favne in tako naslednji podatki z Jelovice prihajajo z začetka 90-ih let prejšnjega stoletja, začenši s prvo in še vedno edino najdbo šotne deve Aeshna caerulea za Slovenijo, zelenomodre deve Aeshna cyanea ter rjave deve Aeshna 53 Erjavecia 35 grandis (KIAUTA & KIAUTA, 1992). Samca prve vrste in več osebkov drugih dveh sta B. Kiauta in M. Kiauta zabeležila 13-VIII-1992 ob majhni obcestni mlaki jugovzhodno od Rovtarice, a točnega nahajališča nista podala. Preden nadaljujemo s pregledom, naj že na tem mestu poudarimo, da kasneje štirih že omenjenih vrst -barjanskega škratca, šotne in rjave deve ter alpskega lesketnika - na Jelovici nismo nikoli več zabeležili. Sledilo je obdobje povečanega odonatološkega dela pri nas, predvsem vsled priprave atlasa kačjih pastirjev Slovenije (KOTARAC, 1997). Na Jelovico se je 7-V-1996 odpravil A. Šalamun in na Ledinah zabeležil modrega kresničarja Ischnura elegans (4 juvC), S. Weldt je 23-VII-1996 prav tako na Ledinah videl zelenomodre (2 c) in barjanske deve (1 c), kovinskega Somatochlora metallica (1 C) in barjanskega lesketnika (20 C, 1 koleselj, 2 ovipoziciji) (CKFF, 2020). Isti dan je tam popisovala še E. Poljanec in ob mlaki blizu Ledin (GK 431400, 125790) videla zeleno-modro devo (4 sveže osebke, 3 C) ter modrega ploščca Libellula depressa (1 C), na bližnjem izviru (GK 431873, 124765) pa povirnega studenčarja Cordulegaster bidentata (1 C) (CKFF, 2020). Istega leta so se na Jelovico odpravili udeleženci Mladinskega biološkega raziskovalnega tabora Spodnje Duplje '96, ki ga je organiziralo naše društvo (PIRNAT, 1997). Skupini na taboru, ki sta se odpravili na Jelovico, sta vodila M. Kotarac in M. Bedjanič. PIRNAT in sod. (1997) navajajo zabeležene vrste po lokalitetah, favnistični podatki za skoraj vse najdbe pa so vključeni v podatkovno zbirko kačjih pastirjev Slovenije (CKFF, 2020). Z Jelovice poročajo o 10 vrstah kačjih pastirjev - modrem bleščavcu Calopteryx virgo, bleščečem zmotcu Enallagma cyathigerum, zelenomodri in barjanski devi, močvirskem lebduhu Cordulia aenea, barjanskem lesketniku, modrem in lisastem ploščcu Libellula quadrimaculata, barjanskem spreletavcu Leucorrhinia dubia ter malinovordečem kamenjaku Sympetrum fonscolombii (PIRNAT in sod., 1997). Tako je bilo ob izidu Atlasa (KOTARAC, 1997) za Jelovico poznanih 17 vrst kačjih pastirjev (Tabela 3), seznam vrst za območje pa se nadaljnjih 20 let ni spremenil. Navkljub eksotičnemu naboru vrst Jelovice se semkaj odonatologi nismo kaj prida odpravljali; 3-VIII-2002 je barje Za Blatom popisal A. Šalamun in zabeležil 5 vrst: bleščečega zmotca (5 C), zelenomodro (3 C) in barjansko devo (10 C, 1 ?, Slika 3. Samec barjanskega lesketnika Somatochlora arctica, z značilno oblikovanimi cerki, na barju Ledine (Foto: A. Tratnik, 20-VII-2020). 54 Erjavecia 35 1 koleselj, 1 ovipozicija), barjanskega lesketnika (5 ter barjanskega spreletavca (10 $). Na Jelovico so se 13-VI-2003 pred dežjem v nižini podali v času društvene delavnice, sicer posvečene koščičnemu škratcu (ŠALAMUN, 2003). Natančnih favnističnih podatkov v poročilo ŠALAMUN (2003) ni vključenih, zato na tem mestu dodajmo, da so U. Ferletič, N. Labus, S. Weldt, K. Zemljič in A. Šalamun na barju Ledine popisali barjanskega lesketnika (2 $), medtem ko so na barju Za Blatom poleg barjanskega spreletavca (3 1 2 koleslja) zabeležili še bleščečega zmotca (2 in močvirskega lebduha (6 $). Ličinke dveh mlak na Jelovici - blizu barja Ledine (GK 431400, 125790) in na Selški planini (GK 430695, 127931) - je v svojo magistrsko nalogo vključila A. Tratnik in tam 18-VIII-2014 skupno popisala 4 taksone - zelenomodro in barjansko devo, bleščečega zmotca in ploščca Libellulidae (TRATNIK, 2016). Datum vzorčenja podajamo, ker je bil v magistrskem delu napačno zapisan. Podatki o kačjih pastirjih iz te naloge so bili nato do ravni družin vključeni še v magistrsko nalogo GREGORIČ (2017), isti mlaki pa je 23 -VIII-2016 preučila še SLEMENŠEK (2019) in v njima nabrala ličinke dev Aeshnidae. Ker zadnji dve magistrski nalogi ne vključujeta določitev do vrst, nista vključeni v odonatološko bibliografijo, za katero vestno ob zaključku vsake Erjavecie skrbi njen urednik. Slika 4. Poleg barij so na Jelovici za kačje pastirje pomembne tudi mlake. Mlaka levo zgoraj leži na zahodni strani ceste na Ledine, mlako levo spodaj najdemo na Selški planini, mlako na desni pa ob križišču 380 m zahodno od Rovtarice (Foto: D. Vinko, 12-VII, 20-VII, 12-VII-2020). 55 Erjavecia 35 S prvo omenjeno magistrsko nalogo se je v našem društvu za Jelovico prav zaradi Tratnikove zagrela nova generacija članov, ki je posledično vodila do več letošnjih obiskov območja. Zadnje društvene dejavnosti pred letošnjimi so sicer na Jelovici potekale na 7. Mednarodnem srečanju odonatologov Balkana - BOOM (VINKO, 2017). Barje Ledine je popoldne 6-VIII-2017 obiskala A. Tratnik z ekipo, a zaradi močnega vetra tam niso opazili nobenega kačjega pastirja. Posledično ta obisk ni romal v poročilo. So pa v poročilu VINKO (2017) bili za Ledine objavljeni drugi podatki, za katere smo pri nastanku tega prispevka ugotovili, da smo jih napačno zapisali. V poročilu so zajeti podatki z Ledin z dne 7-VIII-2017, a takratna ekipa pod vodstvom D. Kulijera in J. Snoja tega barja sploh ni obiskala, temveč se je zgodil »tipkarski škrat« - obiskali so namreč mlako na J strani Nemškega Rovta (GK 421764, 125642), kjer so si želeli ogledati zeleno pazverco Chalcolestes viridis, ki jo je dan prej tam že popisala druga terenska skupina. Na tem mestu zato podajamo nujen popravek k poročilu. Na mlaki v Nemškem Rovtu so 7-VIII-2017 popisali zeleno pazverco, prisojnega zimnika, travniškega škratca, bleščečega zmotca, zelenomodro devo, opoldanskega škrlatca in progastega kamenjaka; na Ledinah pa v času srečanja nismo pridobili nobenega podatka o razširjenosti kačjih pastirjev. Na 7. BOOM-u je bilo torej na Jelovici, kjer smo kačje pastirje zabeležili le 6-VIII-2017 na barju Za Blatom, zabeleženih 5 vrst kačjih pastirjev, za katere dodajamo popolne favnistične podatke: travniški škratec Coenagrionpuella (10 S), bleščeči zmotec (1 S, 1 ?), zelenomodra (3 S, 1 $) in barjanska deva (3 S, 2 koleslja, 1 ovipozicija) ter barjanski spreletavec (1 S, 2 $). Travniški škratec je bil na Jelovici takrat popisan prvič. Na območje se je A. Tratnik odpravila še leto kasneje, ko je s svojimi podatki tekmovala v prvi Slovenski odonatološki dirki (ERBIDA, 2018). Ker doslej ti podatki še niso bili objavljeni, jih vključujemo v ta prispevek. Na barju Ledine je 12-VIII-2018 popisala barjansko devo (10 S, 3 6 ovipozicija) in barjanskega lesketnika (6 S, 1 ovipozicija), na barju Za Blatom pa travniškega škratca (1 S), bleščečega zmotca (1 S), barjansko devo (3 S, 1 ?) in lisastega ploščca (2 S, 1 ?). V letu 2020 smo se na Jelovico odpravili petkrat. Trikrat smo tja vodili odpravo posamezni člani društva (enkrat obenem ob zaključku tabora Biocamp), dvakrat pa smo Jelovico obiskali v času taborov RTŠB in BERT (Tabela 1). Skupno smo popisali ducat lokalitet, na katerih smo zabeležili 15 vrst kačjih pastirjev (Tabela 2) in zbrali 60 podatkov o razširjenosti kačjih pastirjev. Tri vrste in en takson smo na Jelovici popisali prvič, in sicer vse na barju Za Blatom - pazverco Chalcolestes sp., sinjega presličarja Platycnemis pennipes, velikega spremljevalca Anax imperator in sredozemskega lesketnika Somatochlora meridionalis (Tabela 3). Sredozemskega lesketnika (Slika 5) in pazverce v Sloveniji še nismo popisali tako visoko. Na Selški planini smo popisali eno od dveh znanih vrst kačjih pastirjev s planine oz. mlake na njej, na barju Ledine 6 od 9-ih, na mlaki pri Ledinah pa 3 od 5-ih zabeleženih vrst v celotnem obdobju preučevanja Jelovice. Na barju Za Blatom smo skupno popisali vseh 13 doslej znanih vrst kačjih pastirjev. Preostalih v letošnjo raziskavico vključenih osem vod (Tabela 1) smo popisali prvič (ali pa so vsaj 56 Erjavecia 35 podatki prvič objavljeni; vendarle si priznajmo, da pri uvažanju podatkov v našo podatkovno zbirko nismo ravno vzorni). Omenimo naj še, da se vsaj na barju Ledine površina površinske vode zelo spreminja. Barje je bilo 12-VII-2020 še z veliko vode, medtem ko je bilo 8 dni kasneje vodo zaznati le še v nekaterih »jarkih«, osrednja vodna površina na zahodnem delu depresije pa je bila občutno manjša. Podobno je bilo tudi Za Blatom, kjer je bližnji potok ob prvem obisku še poplavljal in smo bili zato prepričani, da imamo pred seboj mlako, 20-VII pa smo tam videli »le« še lepo tekoč potok z meandri. Na samem barju pa je bilo zaznati predvsem razlike v mokrotnosti obrežnega dela ob barjanskem oknu. Najpogosteje smo srečali zelenomodro devo, a smo se kljub temu lahko nagledali barjanskih spreletavcev, v različnih stadijih, in barjanskih lesketnikov. Pri slednjem smo se lahko spopadli tudi z določanjem ličink, levov pa nismo našli. Na Blatu so spreletavci upravičili svoje slovensko rodovno ime, ko so ob sončnem vremenu elegantno in hitro švigali naokoli. Prelepo je bilo videti razliko, ko je vmes prišel kakšen oblak in zakril sonce. Nemudoma se je za hip vse umirilo, ob ponovnih sončnih žarkih pa je znova prišlo do »cirkusa« mnogih vrst. Dodajmo še informacijo, na katero sem prvopodpisani postal pozoren šele ob letošnjem terenu - vsaj vsi barjanski lesketniki, ki smo jih ujeli v času mojega terenskega obiska, so imeli na strani oprsja rumeno pego, ki ob prvi misli na kovinsko zelenega raznokrilega kačjega pastirja bolj pritiče sredozemskemu lesketniku (Slika 5). Pege sem D. V. nato opazil tudi ob ponovnem pregledu foto gradiva z RTŠB v Račah (VINKO in sod., 2018). V literaturi, čeprav širšega spektra nisem vzel v pregled, o obarvanosti oprsja nisem kaj prida zasledil, ob pregledu naključnih fotografij na medmrežju pa sem prav tako opazil dobršno kopico osebkov s takšnim ali podobnim vzorcem - ni pa bilo to pravilo. Slika 5. Samici barjanskega Somatochlora arctica in sredozemskega lesketnika S. meridionalis (desno), obe z rumeno pego na strani oprsja (Foto: A. Tratnik, 20-VII in 12-VII-2020). 57 Erjavecia 35 Tabela 1. Seznam lokalitet, ki smo jih v letu 2020 obiskali na Jelovici in na njih popisali kačje pastirje. Terenske popise so opravili: 12-VII/a (D. Vinko, A. Tratnik), 12-VII/b (D. Vinko, A. Tratnik, D. Kablar, M. Plut, N. Šramel), 20-VII na RTŠB 2020 (D. Vinko, A. Tratnik, T. Šentjurc, P. Franko, L. Piko), 4-VIII na BERT 2020 (P. Kogovšek, M. Plut, U. Horvat, N. Bizjak), 21-VIII (N. Šabeder, Ž. Lobnik Cimerman) in 28-VIII (A. Tratnik, D. Kablar, S. Strah). N Lokaliteta (D48-GK koordinate; nadm. višina) Datum (2020) ŠT. VRST 1a 12-VII/a 1 1b 1c 1č 1d Mlaka na Z strani ceste na Ledine 200 m od odcepa (431400, 125790; alt. 1.130 m; Slika 4) 20-VII 4-VIII 21-VIII 28-VIII 3 1 1 1 2a 12-VII/a 1 2b Barje Ledine (431662, 124303; alt. 1.120 m; Slika 1) 20-VII 6 2c 4-VIII 1 2č 21-VIII 1 3 Mala gozdna mlaka, S od kolovoza 80 m V od hiš, ki so S od Ledin (431563, 125341; alt. 1.140 m) 28-VIII 1 4 Kolesnica 150 m JV od hiše S od barja Ledine (431998, 124794; alt. 1.150 m) 20-VII 1 5 Kolesnice 160 m JV od hiš, ki so S od barja Ledine (431977, 124770; alt. 1.150 m) 28-VIII 1 6 Manjše barje z malimi odprtimi vodami, 350 m SV od barja Ledine (431910, 124763; alt. 1.145 m; Slika 7) 20-VII 3 7 Potok, V pritok barja Ledine (431849, 124546; alt. 1.145 m) 20-VII 1 8a 12-VII/b 8 8b Visoko barje Za Blatom (429368, 127780; alt. 1.040 m; Slika 2) 20-VII 11 8c 4-VIII 5 8č 21-VII 4 8d 28-VIII 3 9 Visoko barje Za Blatom, luža na jasi 30 m JV od barja Za Blatom (429400, 127759; alt. 1.040 m) 20-VII 1 10a Mlaka ob križišču 380 m Z od Rovtarice 12-VII/b 1 10b (429926, 127310; alt. 1.070 m; Slika 4) 20-VII 1 11a 11b Mlaka ob križišču 410 m Z od Rovtarice (429957, 127279; alt. 1.070 m) 12-VII/b 20-VII 1 1 12 Mlaka na Selški planini (430695, 127931; alt. 1.140 m; Slika 4) 20-VII 1 Ker smo pri odpravljenju napake z BOOM 2017 omenili mlako na J strani Nemškega Rovta zahodno od Bohinjske Bistrice (GK 421764, 125642) in ker smo slednjo obiskali tudi letos, predstavimo še kaj smo videli tam. A. Tratnik, D. Kablar 58 Erjavecia 35 in S. Strah smo jo obiskali 28-VIII-2020 in popisali zeleno pazverco (2 juv?) ter zelenomodro devo (10 S, 5 ?, 1 koleselj). Za mlako v tej tradicionalni kmetijski krajini, ki leži na območju Natura 2000 POO Nemški Rovt (SI3000019), je z odpravljeno napako z BOOM znanih 10 vrst kačjih pastirjev (VINKO, 2017). Tabela 2. Seznam vrst kačjih pastirjev, zabeleženih na Jelovici v letu 2020, s pripisom zaporednih številk lokalitet (iz Tabele 1), na katerih je bila posamezna vrsta zabeležena. Če pri podatkih ni podane številke, gre za en osebek. Vrsta Zbrani favnistični podatki 1 modri bleščavec Calopteryx virgo 1b (?) 2 pazverca Chalcolestes sp. 8č (S) 3 sinji presličar Platycnemis pennipes 8b (3 S) 4 travniški škratec Coenagrion puella 8b (3 S, ?, 2 ovip), 8c 0) 5 bleščeči zmotec Enallagma cyathigerum 2b (S), 2č (S), 8a (2 S), 8b (S) 6 barjanska deva Aeshna juncea 2b (2 larv, 3 ex, 2 ten, juvS), 6 (S), 8a (ex), 8b (3 ex, 4 S), 8c (ex, S), 8č (S), 8d (S, ?) 7 zelenomodra deva Aeshna cyanea 1a (ex, S), 1b (7 ex, 2 S), 1c (S), 1č (4 S, 2 ?, 2 kop, 2 ovip), 1d (larv, S), 2a (S), 2b (S), 3 (10 larv), 4 (3 larv), 5 (10 larv), 8a (larv, S, ?, 2 ovip), 8b (2 ex, 2 S, ?), 8c (ex, 2 S), 8č (2 S, kop), 8d (4 S), 10a (larv), 10b (ex), 12 (3 larv) 8 veliki spremljevalec Anax imperator 8b (S) 9 povirni studenčar Cordulegaster bidentata 2b (S), 6 (S), 7 (2 larv, S) 10 močvirski lebduh Cordulia aenea 8a (S), 8b (S) 11 sredozemski lesketnik Somatochlora meridionalis 8a (S) 12 barjanski lesketnik Somatochlora arctica 2b (3 larv, 15 S, 4 ?, 3 kop), 6 (larv), 8b (S), 8č (2 S), 9 (larv, S) 13 lisasti ploščec Libellula quadrimaculata 2b (2 larv, ex, 2 S), 2c (S), 8a (3 S, 2 ?), 8b (3 S, ?), 8c (?) 14 modri ploščec Libellula depressa 1b (S), 8a (S), 8b (S), 11a (S), 11b (S) 15 barjanski spreletavec Leucorrhinia dubia 8a (4 larv, ex, 15 S, 3 ?, 5 kop, 7 ovip), 8b (larv, 2 ex, 15 S, 2 ?, 4 kop, ovip), 8c (3 S, ?, kop), 8d (larv) 59 Erjavecia 35 Pri letošnjih popisih smo zabeležili še nekaj drugih živalskih vrst. Poleg podatkov so v oklepaju zapisana mesta najdb iz Tabele 1. Od dvoživk so to bile navadne krastače Bufo bufo, našli smo paglavce (1a, 1b, 10a, 10b, 11a, 11b, 12) in samici (2b, 6); planinski pupki Ichthyosaura alpestris, našli smo ličinke (1a, 1b, 2b, 10a, 12), mladostne osebke (1č) in posamične odrasle (8a, 8b, 8d) ter mlako s po več kot 30 odraslimi (10a, 10b); ličinke velikega pupka Triturus carnifex (1a, 1b, 2b, 2č) in enega odraslega (1b); sekulje Rana temporaria, na dveh vodah smo hkrati popisali paglavce, mladostne osebke in po eno odraslo žabo (1a, 10a) ali samo paglavce (1b). Od plazilcev smo našli po en osebek slepca Anguis fragilis (1b), belouške Natrix natrix (8c), navadnega goža Zamenis longissimus (8č) in živorodne kuščarice Zootoca vivipara (2b, 2č); od drugih nevretenčarjev pa 5 brazdastih plavčarjev Acilius sulcatus (8a), enega smrekovega vitkega kozlička Oxymirus cursor (2b), samico obvodnega pajka Dolomedes fimbriatus s kokonom (2b, 2d), bukovo kobilico Miramella sp. (2b), citrončka Gonepteryx rhamni (1b) in po štiri močvirske pisančke Melitaea diamina (2b, 2č). Pri tem hvala M. Plutu za določitev plavčarja, U. Ratajc za kozlička, B. Zakšek za pisančka in M. Bedjaniču za določitev kobilice. Dvoživke smo popisali še na nekaj vodah, kjer nismo opazili kačjih pastirjev, in sicer: 20-VII-2020 odrasle hribske urhe Bombina variegata na Selški planini (GK 430659, 127979; GK 430529, 127988) in odraslo navadno krastačo (GK 430339, 127181), 12-VII-2020 v kolesnicah blizu barja Ledine še sekuljo (GK 431972, 124835) in planinskega pupka (GK 431937, 124838). Tabela 3. Časovni pregled dokumentiranja vrst kačjih pastirjev Jelovice in njihov status ogroženosti po rdečem seznamu. V Sloveniji zavarovane vrste so zapisane v krepkem tisku. Vrsta RS <1990 '91-'97 '98-'19 2020 1 modri bleščavec Calopteryx virgo x x 2 pazverca Chalcolestes sp. x 3 sinji presličar Platycnemis pennipes x 4 BARJANSKI ŠKRATEC Coenagrion hastulatum E x 5 travniški škratec Coenagrion puella x x 6 bleščeči zmotec Enallagma cyathigerum x x x 7 modri kresničar Ischnura elegans x 8 ŠOTNA DEVA Aeshna caerulea R x 9 barjanska deva Aeshna juncea V x x x 60 Erjavecia 35 Vrsta RS <1990 '91-'97 '98-'19 2020 10 zelenomodra deva x x x Aeshna cyanea 11 rjava deva V x Aeshna grandis 12 veliki spremljevalec Anax imperator x 13 povirni studenčar V x x Cordulegaster bidentata 14 močvirski lebduh x x x Cordulia aenea 15 KOVINSKI LESKETNIK E x Somatochlora metallica 16 sredozemski lesketnik x Somatochlora meridionalis 17 ALPSKI LESKETNIK R x Somatochlora alpestris 18 BARJANSKI LESKETNIK Somatochlora arctica R x x x x 19 lisasti ploščec x x x Libellula quadrimaculata 20 modri ploščec x x Libellula depressa 21 malinovordeči kamenjak x Sympetrum fonscolombii 22 BARJANSKI SPRELETAVEC E x x x Leucorrhinia dubia Y VRST 9 3 15 8 15 Med 22 vrstami kačjih pastirjev, ki smo jih doslej zabeležili na Jelovici, je 9 vrst uvrščenih na rdeči seznam ogroženih vrst, 6 je v Sloveniji zavarovanih (Tabela 3). Podatki o tukajšnjih kačjih pastirjih so bili vključeni v prvi predlog za zavarovanje vrst kačjih pastirjev na Slovenskem (KIAUTA, 1969). Vanj avtor za zavarovanje poleg štirih drugih tudi redkih ali ogroženih vrst vključuje dve vrsti z Rovtarice na Jelovici - barjanskega in alpskega lesketnika - in prida še misel, da je »poleg varstva barskih kompleksov na Jelovici potrebno zavarovanje teh dveh vrst na slovenskem ozemlju«. Danes sta ti vrsti upravičeno tudi zavarovani, medtem ko moramo vendarle poudariti, da je slovenski Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam že zastarel in potreben osvežitve. Z Jelovico lahko povežemo predvsem tri vrste, ki se tu redno pojavljajo in so za tukajšnje habitate tipične - barjansko devo, barjanskega lesketnika in barjanskega spreletavca. Še najlažje zapazimo barjansko devo (Slika 6), ki je med omenjenimi vrstami v Sloveniji tudi najbolj pogosta. Raztreseno je razširjena po celotnem našem alpskem prostoru, a ni nikjer zelo pogosta, največje populacije pa so na Pohorju 61 Erjavecia 35 (BEDJANIČ, 2018a). Pri nas dosega del južne meje sklenjenega območja razširjenosti v Evropi. Razvoj vrste je pogosto vezan na vodna okolja barjanskega značaja nad 1.000 m, vendar ne ekskluzivno. Najbolj ji ustrezajo zaraščeni ribniki, mlake in barjanska okna na višjih nadmorskih višinah, zato njena pogostnost na Jelovici ni presenečenje. Najbolj specifične življenjske zahteve med tremi »baijanci« ima barjanski lesketnik (Slike 3, 5, 7), ki naseljuje robne predele visokih barij ter prehodna in mestoma tudi nizka barja. Ličinke živijo v majhnih lužah in zamočvirjenih depresijah, ki so v različni meri zarasla s šotnimi mahovi in drugo barjansko vegetacijo (BEDJANIČ, 2014; WILDERMUTH, 1996). Slika 6. Sveže preobražena barjanska deva Aeshna juncea na barju Ledine (Foto: D. Vinko, 20-VII-2020). Slika 7. Odprte barjanske vode, četudi še tako majhne, so pomemben habitat kačjih pastirjev. V tej ob barju Ledine smo našli tudi ličinke barjanskega lesketnika Somatochlora arctica (Foto: D. Vinko, 20-VII-2020). Ravno v takšnih habitatih smo letos ličinke tudi našli. Pri nas je barjanski lesketnik najpogostejši na Jelovici in zlasti Pokljuki, kjer živijo najmočnejše populacije, s Pohorja pa je znanih prek dvajset najdišč manjših populacij vrste (BEDJANIČ, 2014; VINKO, 2015). 62 Erjavecia 35 Barjanski spreletavec (Slika 8) je življenjsko vezan na s šotnimi mahovi in drugo barjansko vegetacijo zarasla visoka barja, ki imajo tudi vsaj nekaj odprte vodne površine. Poleg naravnih barjanskih oken in jezerc živi vrsta tudi v maloštevilnih bogato zaraščenih sekundarnih bivališčih z visokobarjanskim značajem kot so ribniki in mlake (BEDJANIČ, 2018b). V Sloveniji naseljuje barja na Jelovici in Pokljuki, znana je s Solčavskega, največ lokalitet s potrjenim razvojem vrste pa je na Pohorju (BEDJANIČ, 2019). Slovenske populacije so na skrajnem jugovzhodnem delu sklenjenega območja razširjenosti barjanskega spreletavca v osrednji Evropi, kar povečuje njihovo ranljivost in jim daje poseben naravovarstveni pomen (BEDJANIČ, 2018b). A pri zaključnem zapisu ne smemo zanemariti še treh vrst, katerih najdbe z Jelovice imajo zgodovinsko vrednost. Iskreno pa bi lahko misli na te tri vrste povezali kar z mokrimi sanjami slovenskih odonatologov, četudi jeloviški habitati vendarle v določeni meri ustrezajo vsem trem. Pri šotni devi, katere edini v Sloveniji zabeleženi osebek je pristal na enem od njenih najditeljev (KIAUTA & KIAUTA, 1992) - kar ni nenavadno vedenje vrste -, vsekakor večjih populacij pri nas ni pričakovati, bi pa bilo smiselno usmeriti čas v njeno iskanje. KOTARAC (1997) omenja prav barje Za Blatom kot možno nahajališče vrste. Med preostalima dvema je večja (če lahko takšne besede sploh uporabimo pri možnosti najdb teh vrst) verjetnost, da bi na Jelovici še našli alpskega lesketnika, katerega zadnji podatek za Slovenijo (pa že ta šteje dobri dve desetletji) prihaja z bližnje Pokljuke (BROCKHAUS, 1999), medtem ko lahko za barjanskega škratca odpremo razpravo o ponovnem domnevnem izumrtju na slovenskih tleh. Pri nas je bil barjanski škratec namreč nazadnje zabeležen pred dvema desetletjema na Pohorju (BEDJANIČ & WELDT, 2000), a ga sodobne odonatološke odprave tam niso več zaznale. V prihodnjih letih vsekakor lahko pričakujemo še kakšno novo vrsto na Jelovici, a bolj verjetno bo to še kakšna od bolj »nižinskih« vrst. Izključili pa vendarle ne bi tudi morebitne najdbe mahovne deve Aeshna subarctica elisabethae, znane z barja Šijec na Pokljuki (VINKO, 2015) ali pa črnega kamenjaka Sympetrum danae, ki smo ga pri nas že dolgo tega popisali na Pohorju (KOTARAC, 1997), Dravskem polju (BEDJANIČ, 2001), Brdu pri Kranju (GEISTER, 1992) in občasnem jezercu Ledine pri Ratečah (KIAUTA & KIAUTA, 1994). Zanimivo je, da na Jelovici še Slika 8. Samec barjanskega spreletavca Leucorrhinia dubia na barju Za Blatom (Foto: D. Vinko, 20-VII-2020). 63 Erjavecia 35 nismo zabeležili nobene od zverc Lestes sp., med njimi bi na Jelovici najbolj pričakovali obvodno zverco Lestes sponsa. Četudi so naši pretekli obiski Jelovice postregli z obilo vedenja, je iz zapisa vendarle razvidno tudi, da so odonatološke raziskave Jelovice še potrebne. Z naravovarstvenega vidika postaja celo vedno bolj aktualno tudi dejstvo, znano že iz časa prvih popisov Jelovice - da marsikateri tukaj prisotni vrsti in njenim populacijam, ki so povrhu vsega še izolirane ali na robu svojega areala, spričo višaj očih se povprečnih letnih temperatur in zlasti zaradi zaraščanj a tukaj šnj ih barij, grozi lokalno izumrtje. Dolgoročno se z vidika njihovega ohranjanja ne moremo izogniti negativnemu vplivu naravnega zaraščanja in kopnenja nekaterih barjanskih območij, še posebej v kontekstu podnebnih sprememb. Tudi zaradi tega že KIAUTA (1964a) komentira, da je ohranjanje tukajšnje biotske raznovrstnosti naša kulturna dolžnost. Če se želimo pogovarjati o v Sloveniji še kako potrebnem, a občutno premalo prisotnem, aktivnem varstvu kačjih pastirjev, bi bil poleg samega raziskovanja na Jelovici potreben tudi razmislek o upočasnjevanju ali onemogočanju kopnenja in zaraščanja vsaj na izbranih barjih ter o večjem številu načrtno ustvarjenih (ali preurejenih) manjših barjanskih vodnih bivališč. Pričujoči prispevek je poleg poziva k aktivnemu varstvu tukajšnjih habitatov nastal tudi z namenom spodbujanja preučevanja odonatne favne Jelovice še v prihodnje. Navsezadnje je tu še mnogo drugih manjših barij in mlak, ki smo jih v dobrih 60-ih letih obiskovanja Jelovice zanemarjali. Morda je prav ena od teh vod tudi tista enigmatična, z edinim podatkom šotne deve v Sloveniji. Motivov za ponovne obiske Jelovice je tako obilo. Vabljeni! Literatura: BEDJANIČ, M., 2001. Drobtinice in ocvirki: Črni kamenjak Sympetrum danae in pasasti kamenjak Sympetrumpedemontanum tudi na Dravskem polju. Erjavecia 11: 10-12. BEDJANIČ, M., 2014. Prispevek k poznavanju razširjenosti in ogroženosti barjanskega lesketnika Somatochlora arctica na Pohorju. Erjavecia 29: 24-32. BEDJANIČ, M. 2018a. Drobtinice in ocvirki: Novi podatki o razširjenosti barjanske deve Aeshna juncea v Kamniško-Savinjskih Alpah in Vzhodnih Karavankah. Erjavecia 33: 69-75. BEDJANIČ, M. 2018b. Določevalni ključ: spreletavci Slovenije. Trdoživ 7(1): 32-40. BEDJANIČ, M., 2019. Drobtinice in ocvirki: Presenetljiva najdba barjanskega spreletavca Leucorrhinia dubia na Solčavskem. Erjavecia 34: 64-69. BEDJANIČ, M. & S. WELDT, 2000. Rediscovery of Coenagrion hastulatum (Charpentier, 1825) in Slovenia (Zygoptera: Coenagrionidae). Exuviae 7: 25-29. BROCKHAUS, T., 1999. Ein Nachweis von Aeshna subarctica elisabethae Djakonov, 1922 und Somatochlora alpestris (Selys, 1840) im Hochmoor Šijec auf der Pokljuka, NW Slowenien (Anisoptera: Aeshnidae, Corduliidae). Exuviae 6: 11-13. CKFF, 2020. Podatkovna zbirka Centra za kartografijo favne in flore v sodelovanju s Slovenskim odonatološkim društvom. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. [10. 7. 2020] ERBIDA, N., 2018. Slovenska odonatološka dirka 2018. Erjavecia 33: 14-16. 64 Erjavecia 35 GEISTER, I., 1992. Photographic records of some new or little known Anisoptera in the fauna of Slovenia (Gomphidae, Libellulidae). Notulae odonatologicae 3(9): 151-152. GREGORIČ, N., 2017. Struktura združb makroinvertebratov in makrofitov v izbranih kalih v alpskem območju. Magistrsko delo, Magistrski študij - 2. stopnja, Študij ekologije in biodiverzitete, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani. Ljubljana. xiii + 67 str. + pril. A-B. KABLAR, D., 2020. Odonatološka skupina na BioCampu 009. Erjavecia 35: 9-13. KIAUTA, B., 1960. Odonatna favna Triglavskega narodnega parka. Varstvo spomenikov 7: 376377. KIAUTA, B., 1961. Prispevek k poznavanju odonatne favne Slovenije. Biološki vestnik 8: 31-40. KIAUTA, B., 1962. Odonati Triglavskega narodnega parka in okolice (Odonata Fbr.). Varstvo narave 1: 99-117. KIAUTA, B., 1964a. Zapis ob najdbi alpskega smaragdnega kačjega pastirja v slovenskih gorah. Planinski vestnik 20(8): 359-360. KIAUTA, B., 1964b. Over het voorkomen van Somatochlora arctica (Zetterstedt 1840) in Nederland (Odonata: Corduliidae). Entomol. Bericht. Amsterdam 24(11): 235-238. KIAUTA, B., 1969. Predlog za zavarovanje nekaterih redkih ali ogroženih vrst kačjih pastirjev (Odonata) v Sloveniji. Varstvo narave 6: 121-130. KIAUTA B. & M. KIAUTA, 1992. Aeshna caerulea (Ström) a new dragonfly for the fauna of Slovenia. Notulae odonatologicae 3(10): 168. KIAUTA, B. & M. KIAUTA, 1994. A note on the dragonfly assemblage at the intermittent pond of Ledine, Julian Alps, NW Slovenia (Odonata). Opusc. zool. flumin. 124: 9-12. KOGOVŠEK, P., 2020. 6. Biološko-ekološki raziskovalni tabor (BERT) 2020 Mojstrana. Erjavecia 35: 22-23. KOTARAC, M., 1997. Atlas kačjih pastirjev (Odonata) Slovenije z Rdečim seznamom: projekt Slovenskega odonatološkega društva. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 205 str. PIRNAT, A., 1997. Poročilo z Mladinskega biološkega raziskovalnega tabora Spodnje Duplje '96. Erjavecia 3: 7-9. PIRNAT, A., M. BEDJANIČ, A. ŠALAMUN & M. KOTARAC, 1997. Prispevek k poznavanju kačjih pastirjev (Odonata) Gorenjske (SZ Slovenija). V: M. Kotarac (ured.), Mladinska biološka raziskovalna tabora Podzemelj '95 in Duplje '96, str. 61-76, ZOTKS-Gibanje znanost mladini, Ljubljana. PISKERNIK, A., 1959a. Triglavski narodni park. Varstvo spomenikov 6: 5-11. PISKERNIK, A., 1959b. Konservatorska poročila za leta 1955-1957: Varstvo prirode. Varstvo spomenikov 6: 139-145. SLEMENŠEK, L., 2019. Vpliv okoljskih dejavnikov na združbo makroinvertebratov v izbranih kalih alpskega sveta. Magistrsko delo, Magistrski študij - 2. stopnja, Študij ekologije in biodiverzitete, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani. Ljubljana. xii + 72 str. + pril. A-C. ŠALAMUN, A., 2003. Strokovna izhodišča za vzpostavljanje omrežja Natura 2000 v Sloveniji -Poročilo s terenskih delavnic za kačje pastirje (Odonata). Erjavecia 16: 6-10. TRATNIK, A., 2016. Vpliv okoljskih dejavnikov na pestrost in številčnost kačjih pastirjev v izbranih kalih alpskega sveta. Magistrsko delo, Magistrski študij - 2. stopnja, Študij ekologije in biodiverzitete, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani. Ljubljana. xiii + 65 str. + pril. A-C. VINKO, D., 2015. SODovanje 2015: Terenski vikend na Gorenjskem z mahovno devo Aeshna subarctica elisabethae. Erjavecia 30: 50-57. 65 Erjavecia 35 VINKO, D., 2017. BOOM 2017: 7th Balkan OdonatOlogical Meeting - 7. mednarodno srečanje odonatologov Balkana. Slovenija, 4. - 11. avgust 2017. Erjavecia 32: 29-40. VINKO, D. & A. TRATNIK, 2020. Raziskovalni tabor študentov biologije 2020 - Gorenja vas. Erjavecia 35: 13-22. VINKO, D., M. KOLARIČ & A. TRATNIK, 2018. Poročilo o delu skupine za kačje pastirje. V: P. Presetnik (ured.), Raziskovalni tabor študentov biologije Rače 2013, str. 53-64, Društvo študentov biologije, Ljubljana. WILDERMUTH, H., 1996. Niche overlap, niche segregation and habitat selection in Somatochlora arctica (Zett) and S. alpestris (Sel.) in Switzerland (Anisoptera. Corduliidae). Notulae odonatologicae 4(8): 136. ZRSVN, 2020. Naravovarstveni atlas. Zavod RS za varstvo narave, Ljubljana. [1. 10. 2020] (D. Vinko, A. Tratnik & A. Šalamun) BioBlitz Slovenija 2020 - Žejna dolina Le kaj pa v »dvajset dvajset« ni bilo popolnoma nepričakovano drugače? Podobno se je godilo tudi z letošnjim, četrtim tradicionalnim dogodkom BioBlitz Slovenija, ki je tokrat tudi v luči obeleževanja 100 let Spomenice potekal v Žejni dolini, severno od Hotedršice. Organizirali smo ga v treh nevladnih organizacijah -Slovenskem odonatološkem društvu, Herpetološkem društvu in Centru za kartografijo favne in flore, nanj pa se je prijavilo več kot 80 strokovnjakov. Tokratni dogodek, na katerega so bili znova vabljeni slovenski strokovnjaki za biotsko raznovrstnost, je zaradi še prisotnih z epidemijo povezanih omejitev glede zbiranja in organizacije dogodkov, potekal rahlo drugače kot pretekli trije, a je obenem še vedno sledil vsem zastavljenim ciljem. Merilo za izbor letošnjega območja popisa žive narave je bilo v luči vsesplošnega dogajanja v državi, da je območje čim manj obljudeno, s čimer smo želeli odstraniti čim več morebitnih motečih dejavnikov, ter hkrati dovolj privlačno, da se bomo posamezniki kljub bolj 66 Erjavecia 35 »sivim« časom tja odpravili. Obenem, ker letos nismo izvedli skupnega srečanja, je bilo možno izbrati območje, ki za organizacijo dogodka sicer ne ponuja prostorskih kapacitet, potrebnih za izvedbo BioBlitza - tj. strehe nad glavo, prostora za določanje, kuhinje ipd. V izogib bolj številčnemu zbiranju v tem relativno še ohranjenem kotičku narave smo se še odločili, da tokratni BioBlitz Slovenija poteka 10 dni, in sicer od vključno 5. do 14. junija 2020. Tako smo se udeleženci imeli možnost bolj učinkovito prilagoditi tako vremenu kot svojim časovnim zmožnostim. Za zaključek uvoda naj še povzameva skupne rezultate - zbrali smo 3.912 podatkov o 1.233 taksonih. Slika 1. Povirje z nekaj lužami in obilico munca v osrednjem delu Žejne doline (Foto: A. Šalamun). In kačji pastirji? Skupaj nas je 18 popisovalcev zbralo 79 podatkov o pojavljanju 15 vrst kačjih pastirjev (Tabela 1). Med njimi je zavarovan le veliki studenčar Cordulegaster heros, poleg njega pa sta na rdečem seznamu še povirni studenčar Cordulegaster bidentata in pegasti lesketnik Somatochlora flavomaculata - vse s statusom ranljive vrste (V). Četudi smo z dogodkom končali sredi junija, nas to ni odvrnilo, da se nismo v drugačni zasedbi v Žejni dolini oglasili še dober mesec kasneje, o čemer v Erjavecii poročata VINKO & TRATNIK (2020). Tu smo 23-VII-2020 popisali 14 vrst. Seznama vrst med obema popisoma sta zelo podobna. Julija nismo opazili ranega plamenca Pyrrhosoma nymphula, prodnega modrača Orthetrum cancellatum in krvavordečega kamenjaka Sympetrum sanguineum, smo pa zabeležili sredozemskega lesketnika Somatochlora meridionalis in progastega kamenjaka Sympetrum striolatum, ki ju na BioBlitzu nismo našli. 67 Erjavecia 35 Tabela 1: Seznam vrst kačjih pastirjev, zabeleženih med 5-VI in 14-VI-2020 na BioBlitz Slovenija v Žejni dolini in število zbranih podatkov za posamezno vrsto. Slovensko in latinsko ime vrste Št. podatkov modri bleščavec Calopteryx virgo 23 sinji presličar Platycnemis pennipes 2 travniški škratec Coenagrion puella 8 rani plamenec Pyrrhosoma nymphula 12 zelenomodra deva Aeshna cyanea 1 bledi peščenec Onychogomphus forcipatus 1 povirni studenčar Cordulegaster bidentata 3 veliki studenčar Cordulegaster heros 1 studenčar Cordulegaster sp. 1 pegasti lesketnik Somatochlora flavomaculata 1 modri ploščec Libellula depressa 12 lisasti ploščec Libellula quadrimaculata 2 sinji modrač Orthetrum brunneum 2 prodni modrač Orthetrum cancellatum 1 mali modrač Orthetrum coerulescens 8 krvavordeči kamenjak Sympetrum sanguineum 1 Slika 2: Odonatološka terenska idila na BioBlitz Slovenija 2020 - Žejna dolina (Foto: A. Šalamun). 68 Erjavecia 35 Žejna dolina tudi iz preteklosti ni neznanka - ne odonatologom, ne našemu biltenu. Nazadnje smo jo obiskali pred tremi leti na BOOM-u, kjer smo na potoku Žejska voda popisali tri vrste (VINKO, 2017), ki smo jih zabeležili tudi na letošnjem BioBlitzu. Pred dvema desetletjema smo v Erjavecii lahko prebrali o najdbi petih vrst, ki jih letos v Žejni dolini nismo več beležili - bledega kresničarja Ischnura pumilio, rumenega kamenjaka Sympetrum flaveolum, barjanske Aeshna juncea, višnjeve A. affinis in rjave deve A. grandis (ŠALAMUN, 2000). Ko vzamemo v roke še popis odonatne favne območja KOTARAC & ŠALAMUN (1999), pa nam pri letošnjem seznamu vrst zmanjka še obvodna zverca Lestes sponsa. Prva podatka za Žejno dolino je sicer zbral M. Bedjanič, ki je na tukajšnjem pritoku potoka popisal modrega bleščavca Calopteryx virgo in sredozemskega lesketnika, in s tem prispeval, da v odonatološkem atlasu Žejna dolina ni bila »bela lisa« (KOTARAC, 1997). Slika 3: Sveže preobražena samica modrega bleščavca Calopteryx virgo (Foto: A. Tratnik). 69 Erjavecia 35 Četudi smo na BioBlitzu popisali večinoma pri nas splošno razširjene vrste, smo kar tri vrste v Žejni dolini popisali prvič - sinjega presličarja Platycnemis pennipes, lisastega ploščca Libellula quadrimaculata in prodnega modrača. Skupno je bilo tako v 25 letih v Žejni dolini popisanih 22 vrst kačjih pastirjev. Če si pogledamo še na letošnjem RTŠB pridobljene podatke z Žejni dolini bližnjih vod, štirih iz okolice poznanih vrst v Žejni dolini še nismo zabeležili - zelene pazverce Chalcolestes viridis, prodnega paškratca Erythromma lindenii, modrega kresničarja Ischnura elegans in velikega spremljevalca Anax imperator. Več o dogodku BioBlitz Slovenija 2020 boste po objavi zaključnega poročila lahko prebrali na http://bioblitzslovenija.weebly.com. Favnistične rezultate pa si je že mogoče ogledati na spletni strani Bioportal.si. Mnogo aktualnih informacij neposredno iz časa popisa skupaj s fotografijami je bilo sproti objavljenih na Facebook strani BioBlitz Slovenija. Letošnjo »živo« komunikacijo, ki je požela več pohval, hkrati pa pritegnila tudi veliko širše pozornosti o dogodku (in posledično pomenu biotske pestrosti), je za v prihodnje smiselno obdržati. Leto 2021 je že pred vrati, priprave na peti BioBlitz Slovenija pa so tudi že stekle. Za zdaj vendarle izdajmo, da bo potekal v Krajinskem parku Pivška presihajoča jezera in da bodo tam vsekakor prisotne tudi naše metuljnice. Se vidimo! Literatura: KOTARAC, M. & A. ŠALAMUN, 1999. Kačji pastirji (Odonata). V: K. Poboljšaj (ured.), Inventarizacija flore in vegetacije ter favne v Žejni dolini pri Logatcu: Poročilo za MOP -Upravo RS za varstvo narave, str. 25-32, Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana. ŠALAMUN, A., 2000. Drobtinice in ocvirki: rumeni kamenjak Sympetrum flaveolum. Erjavecia VINKO, D., 2017. BOOM 2017: 7th Balkan OdonatOlogical Meeting - 7. mednarodno srečanje odonatologov Balkana. Slovenija, 4. - 11. avgust 2017. Erjavecia 32: 29-40. VINKO, D. & A. TRATNIK, 2020. Raziskovalni tabor študentov biologije 2020 - Gorenja vas. Erjavecia 35: 13-22. Drobtinice in ocvirki so rubrika, ki je namenjena objavi posamičnih favnističnih podatkov, zanimivih opažanj in dogodkov, ki so morda "premajhni" za objavo članka, v terenskih beležnicah in naših glavah pa nanje kaj kmalu pozabimo. Zaželeni so podatki za redke in ogrožene vrste, predvsem iz območij od koder doslej niso bile znane, izjemno zgodnja ali pozna opazovanja določene vrste, notice o nenavadnem vedenju, skratka karkoli zanimivega iz tega ali onega razloga. Podatki 9: 22-23. (D. Vinko & A. Šalamun) Drobtinice in ocvirki 70 Erjavecia 35 naj bodo čim bolj natančni, zato je nujna navedba datuma, natančne lokalitete in imena popisovalca. Prispevke prosim pošljite na naslov: Matjaž Bedjanič, Rakovlje 42a, 3314 Braslovče ali na e-naslov: matjaz_bedjanic@yahoo.com Vljudno vabljeni k sodelovanju tudi v prihodnje! Vodna škarjica Stratiotes aloides v Savinjski dolini Kot je med kačjepastirjeslovci znano, so vode zaraščene z vodno škarjico Stratiotes aloides posebej zanimive, saj lahko tam najdemo zeleno devo Aeshna viridis. Gre za eno izmed redkih vrst kačjih pastirjev, katerih življenjski krog je vezan na vrsto vodnega rastlinja. Zelena deva je sicer redka po vsej Evropi, razširjena je predvsem na vzhodu. Pri nas je na rdeči seznam uvrščena kot prizadeta vrsta (E), po Direktivi o habitatih pa je uvrščena na Prilogo IV. Tako je naneslo, da sem ob informaciji Milana Vogrina, da je v okolici Žalca neka mlaka zarasla z vodno škarjico, seveda zastrigla z ušesi. Informacija je pripotovala tudi po uradnih kanalih do ZRSVN OE Celje in sicer v obliki skrbi domačina, da omenjeno vodo zarašča invazivna in strupena vrsta rastline. Ni bilo treba veliko, da smo se vpleteni povezali in zainteresiranim posredovali informacije za kaj v resnici gre. Obvestili smo jih, da rastlina ni ne invazivna, niti tujerodna, in prav gotovo ni strupena. Se pa lahko na zapuščenem ribniku tvori zanimiv habitat (Slika 1). Tako smo ustavili morebitno poseganje, do časa, ko bomo o tej vodi vedeli več. Občina je naročila tudi obširnejšo raziskavo. Slika 1. Rastišče vodne škarjice Stratiotes aloides v bližini Vrbja, južno od Bio Parka Nivo ob strugi Savinje (Foto: N. Erbida). 71 Erjavecia 35 Dotična mlaka se nahaja v bližini kraja Vrbje, natančneje južno od Bio Parka Nivo ob strugi Savinje in je v upravljanju lokalne ribiške družine, a zavedena kot »revir brez aktivnega ribiškega upravljanja«. Uradno se imenuje Ribnik Gramoznica ob Podvinski strugi. Iz imena lahko sklepamo, da gre za umetno nastali habitat. Lokacija leži na območju naravne vrednote Savinja s pritoki, za las pa je izven NATURA 2000 območja Savinja Grušovlje - Petrovče. Kako je sem prišla vodna škarjica, pa zaenkrat še ni znano. Možno je, da jo je sem zanesel človek, ali pa se je razširila po naravni poti, na primer s pticami. Zanimivo vprašanje je, ali lahko skupaj z rastlino pride tudi kačji pastir. Odvisno seveda od tega, kako je rastlina sem zašla. Vsekakor pa livada vodne škarjice ustvarja enega od pogojev za potencialno naselitev zelene deve. Ali je rastlino sem zanesel človek, sem povprašala zaposlene iz bližnjega Nivo Eko d.o.o., a žal situacije niso znali razsvetliti. V iskanju odgovorov smo se odpravili na teren. Ribnik smo z namenom popisa obiskali dvakrat in sicer 9-VII in 14-VIII-2020. Na prvem terenu so se mi pridružili kolegi iz ZRSVN OE Celje: Matej Ivenčnik, Danijela Kodrnja in Eva Langerholc, na drugega pa sva se odpravila z Milanom Vogrinom. Kačje pastirje smo opazovali z brega, saj se naklon brežine v vodi strmo spušča, kar pa ustreza preraščajoči vodni škarjici. S kopnega smo jih kot ponavadi lovili z metuljnico in opazovali z daljnogledom, zame prvič pa tudi s teleskopom. Ta je prišel skupaj z daljnogledom še posebej prav pri iskanju levov dev na škarjici, čeprav je bilo nato priti do njih povsem nova težava (Slika 2). Slika 2. Opazovanje kačjih pastirjev s teleskopom se je izkazalo kot zelo priročno (Foto: M. Vogrin). 72 Erjavecia 35 Na prvem terenu 9-VII-2020 smo videli 10 vrst, od tega je Cordulegaster sp. ostal nedoločen, saj je letel na preveliki razdalji. Najverjetneje smo ga opazili ob preletu z bližnjega potoka. Ob drugi priliki 14-VIII-2020 smo prav tako opazili 10 vrst in jih tokrat tudi vse določili. Skupaj smo v obeh terenskih dnevih zaznali 14 taksonov (Tabela 1). Opazili smo tudi nekaj levov in enega določili za bledo devo Aeshna mixta, nekaj jih je pripadalo velikemu spremljevalcu Anax imperator, ostali pa neznanim devam, saj jih nismo dosegli. Pozorni smo bili predvsem na leve iz družine Aeshnidae. Tabela 1. Seznam 14 taksonov kačjih pastirjev, zabeleženih 9-VII in 14-VIII-2020 na rastišču vodne škarjice pri Vrbju. Calopteryx splendens Aeshna cyanea Calopteryx virgo Aeshna isoceles Platycnemis pennipes Anax imperator Čisto za konec terena smo v daljnogled ujeli »devo«, ki je ostala nedoločena. Za trenutek je bilo videti zeleno oprsje in moder zadek precej velikega predstavnika družine dev. Žal ne moremo reči kateri vrsti je pripadala, saj je vidno polje v daljnogledu prehitro preletela, kasneje pa je nismo več ugledali. Vseeno nam je dogodek vzbudil zanimanje. Rastišče vodne škarjice ob Savinji pri Vrbju bomo zagotovo spremljali tudi naslednje leto. Nova opazovanja koščičnega škratca Coenagrion ornatum IN ČRNEGA PLOŠČCA Llbellula ful va IZ SAVINJSKE DOLINE Koščični škratec Coenagrion ornatum je bil prvič zabeležen v zahodnem delu Spodnje Savinjske doline v letu 2019, o čemer sem poročal v prejšnji številki Erjavecie (BEDJANIČ, 2019). Tokrat dodajam še nekaj svežih opazovanj iz te regije iz leta 2020 - ponovno s potoka Lagvaj pri Braslovčah ter z dveh potokov jugovzhodno od Polzele ter jugozahodno od Nazarij. Kot povzema BEDJANIČ (2019) je koščični škratec pretežno nižinska vrsta, največ najdb pri nas je na Ljubljanskem barju ter v Vipavski in Mirnski dolini, Coenagrion puella Ischnura elegans Cordulegaster sp. Aeshna mixta Libellula depressa Orthertum cancellatum Sympetrum sanguineum Sympetrum striolatum (N. Erbida) 73 Erjavecia 35 sledijo Goričko in vzhodni del Prekmurja (ŠALAMUN & GOVEDIČ, 2019; ŠALAMUN, 2019; VINKO, 2016; BAHOR, 2017; ŠALAMUN in sod., 2018). Vrsta je v Sloveniji ogrožena in zavarovana ter uvrščena na Prilogo II Direktive o habitatih. Slika 1. Parček koščičnega škratca Coenagrion ornatum (Braslovče, potok Lagvaj, 9-VI-2019; Foto: M. Bedjanič). Dne 3-V-2020 sem se v družbi sina Bineta ob lepem sončnem vremenu odpravil do bližnjega potoka Lagvaj, približno kilometer severno od Braslovč in 400 m jugovzhodno od zaselka Zgornje Gorče (GK 503345, 127954; alt. 303 m). Tukaj sem v preteklem letu 1-VI, 4-VI in 9-VI-2019 opazoval močno populacijo koščičnega škratca (BEDJANIČ, 2019; Slika 1). 74 Erjavecia 35 Sliki 2 in 3. Sveže preobražena samica in ličinka koščičnega škratca Coenagrion ornatum (potok Lagvaj pri Braslovčah, 3-V-2020; Foto: M. Bedjanič). Tudi tokratni zgodnji pomladni obisk naju z Binetom ni razočaral. »Oborožena« z vodno mrežo sva zabeležila nekaj ličink modrega bleščavca Calopteryx virgo in malega modrača Orthetrum coerulescens, razveselila pa sva se tudi dveh sveže preobraženih samcev, treh sveže preobraženih samic ter osem ličink koščičnega škratca (Slike 2-4). K potoku Legvaj sem se v vremensko zelo nestabilnem začetku poletja z nekaj močnimi neurji, sicer tokrat ob lepem in sončnem vremenu, odpravil še 4-VII-2020, vendar koščičnega škratca nisem več našel (Slika 5). Ob številnih samcih in samicah modrega bleščavca in sinjega presličarja Platycnemis pennipes, sem popisal še 2 S malega modrača in 1 $ pasastega bleščavca Calopteryx splendens. V želji po potrditvi domneve, da je koščični škratec zelo verjetno prisoten še kje v Spodnji Savinjski dolini, sem se sredi junija najprej odpravil v okolico Polzele in obiskal nekaj potokov na ravnici ob Ložnici, v smeri proti avtocesti oz. Šempetru v Savinjski dolini. V kmetijski krajini na tem območju jih je večina uravnanih v melioracijske jarke, v katerih pa koščični škratec ponekod očitno najde ustrezne življenjske pogoje. 75 Erjavecia 35 Sliki 4 in 5. Pogled na življenjsko okolje koščičnega škratca Coenagrion ornatum v potoku Lagvaj pri Braslovčah (levo: 3-V-2020, desno: 3-VII-2020; Foto: M. Bedjanič). Na eni izmed obiskanih lokalitet jugovzhodno od Polzele, na reguliranem pritoku Ložnice 1,13 km JVV od vasi Zgornje Grušovlje (GK 509838, 125295; alt. 273 m; Slika 8) sem tako 13-VI-2020 zgodaj popoldan med 13.30 in 13.50 zabeležil 1 C in en jajca odlagajoči parček koščičnega škratca. Družbo mu je delalo 30 C in 10 tandemov travniškega škratca Coenagrion puella, 1 $ pasastega bleščavca, po 5 mladostnih S in $ ter 2 S sinjega presličarja, 2 C modrega ploščca Libellula depressa ter presenetljivo še 1 eksuvij, 2 C in 1 tandem črnega ploščca Libellula fulva. Osamljeno samico slednjega sem na istem potoku sicer najprej popisal že približno 600 metrov gorvodno in sicer na lokaliteti 500 m V od vasi Zgornje Grušovlje (GK 509272, 125570; alt. 273 m). Črni ploščec doslej iz tega konca Slovenije še ni bil znan in je nova vrsta za odonatno favno Savinjske doline (Slika 7). Za koščičnega škratca je lokaliteta jugovzhodno od Polzele šele druga v Spodnji Savinjski dolini (Slika 10). Slika 6. Črni ploščec Libellula fulva (Foto: M. Bedjanič). 76 Erjavecia 35 Slika 7. Razširjenost črnega ploščca Libellula fulva v Sloveniji, z označeno novo najdbo jugovzhodno od Polzele v Savinjski dolini. (Vir: Podatkovna zbirka CKFF in SOD, 31-X-2020). Sliki 8 in 9. Pogled na življenjsko okolje koščičnega škratca Coenagrion ornatum -levo v potoku jugovzhodno od Polzele ter desno v potoku jugozahodno od Nazarij (13-VI-2020; Foto: M. Bedjanič). 77 Erjavecia 35 Čudovit sončen dan sem izkoristil še za »skok« v okolico Nazarij, kjer sem imel v kontekstu koščičnega škratca že iz prejšnjih let »nagledano« potencialno zanimivo lokaliteto. Jugozahodno od Nazarij, na potoku na Trnovskem polju 450 J od Trnovca ob Savinji (GK 494559, 129138; alt. 367 m; Slika 9) me občutek ni razočaral in tako sem med 14.40 in 15.20 tukaj opazoval 5 S, 3 $ in 5 parčkov koščičnega škratca. Popisal sem še 20 S in 5 parčkov sinjega presličarja, 5 S ranega plamenca Pyrrhosoma nymphula, 30 S in 20 $ modrega bleščavca, 5 S bledega peščenca Onychogomphus forcipatus in 3 S sredozemskega lesketnika Somatochlora meridionalis. Nazarje oz. Trnovsko polje sodi geografsko gledano v Zgornjo Savinjsko dolino in od tukaj koščični škratec doslej še ni bil znan (Slika 10). Slika 10. Razširjenost koščičnega škratca Coenagrion ornatum v Sloveniji, z označenima novima najdbama v Savinjski dolini - jugovzhodno od Polzele ter jugozahodno od Nazarij (Vir: Podatkovna zbirka CKFF in SOD, 31-X-2020). Novi najdbi koščičnega škratca v Savinjski dolini sodita v kontekstu habitata med antropogeno predrugačena bivališča v kulturni krajini. To ni presenetljivo, saj velik delež najdb te ogrožene vrste v Sloveniji predstavljajo melioracijski jarki in kanali, v katerih pa so ekološke razmere podobne tistim v primarnih bivališčih -torej v dobro osončenih, počasi tekočih plitvih potokih in poviijih z zmerno do močno razvito vodno in obvodno vegetacijo (ŠALAMUN in sod., 2018). S pričujočim prispevkom je potrjena domneva iz BEDJANIČ (2019), da močna populacija koščičnega škratca pri Braslovčah v tem delu Slovenije gotovo ni osamljena. 78 Erjavecia 35 Zelo verjetno - vsaj upam tako - bomo lahko o koščičnem škratcu in črnem ploščcu s še kakšne lokalitete v Savinjski dolini poročali tudi v prihodnjih številkah našega biltena. Literatura: BAHOR, M., 2017. Favna kačjih pastirjev (Odonata) Mirnske doline in ovrednotenje naravovarstveno pomembnih območij. Magistrsko delo, Magistrski študij - 2. stopnja, Študij ekologije in biodiverzitete, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani. Ljubljana. ix + 71 str. BEDJANIČ, M., 2019. Drobtinice in ocvirki: Koščični škratec Coenagrion ornatum prvič zabeležen tudi v Savinjski dolini. Erjavecia 34: 84-88. ŠALAMUN, A., 2019. Koščični škratec Coenagrion ornatum na Ljubljanskem barju in projekt PoLJUBA. Erjavecia 34: 52-57. ŠALAMUN, A. & M. GOVEDIČ, 2019. Popis stanja koščičnega škratca (Coenagrion ornatum) na Ljubljanskem barju. Faza 1: Popis izhodiščnega stanja s predlogom ukrepov na izbranih območjih. Končno poročilo. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 36 str. + digitalne priloge. [Naročnik: Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje, Notranje Gorice.] ŠALAMUN, A., D. VINKO, M. BAHOR & M. BEDJANIČ, 2018. Nova dognanja o razširjenosti koščičnega škratca Coenagrion ornatum (Odonata) v Sloveniji - New cognitions on distribution of Ornate Bluet Coenagrion ornatum (Odonata) in Slovenia. V: J. Podlesnik & V. Klokočovnik (ured.), Knjiga povzetkov, Peti slovenski entomološki simpozij z mednarodno udeležbo, posvečen 80-letnici akademika prof. dr. Matije Gogala in 50-letnici smrti prof. dr. Štefana Michielija, Maribor, 21. in 22. september 2018 - Book of Abstracts, Fifth Slovenian Entomological Symposium with International Attendance, dedicated to Academician Prof. Dr. Matija Gogala on the Occasion of his 80th Birthday and 50th Anniversary of the Death of Prof. Dr. Štefan Michieli, Maribor, 21st and 22nd September 2018, str. 30, Univerzitetna založba Univerze v Mariboru, Maribor. VINKO, D., 2016. Favna kačjih pastirjev (Odonata) Vipavske doline. Diplomsko delo, univerzitetni študij, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana. XI + 86 str. + pril. A-F. (M. Bedjanič) nOVA NAJDBA PRODNEGA PAŠKRATCA ERYTHROMMA LINDENII V Savinjski dolini Prodni paškratec Erythromma lindenii je dolgo veljal za razmeroma redko vrsto, ki je lokalno razširjena predvsem v južni polovici Slovenije. Še danes večina podatkov prihaja iz tega dela države, pogosteje ga srečujemo npr. ob rekah Krki in Kolpi (KOTARAC, 1997), v Posavju (BEDJANIČ, 2005; KOTARAC & ŠALAMUN, 2010), Vipavski dolini (VINKO, 2016) ter v Slovenski Istri (VINKO in sod., 2019). V osrednji Sloveniji, in še posebej na Gorenjskem, je vrsta manj pogosta, čeprav so bili v zadnjih letih tudi od tukaj zbrani zanimivi novi podatki (npr. VINKO, 2017, 2019; VINKO & TRATNIK, 2018), nekaj pa jih mlajši avtorji, npr. tudi še za 79 Erjavecia 35 Cerkljansko in Idrijsko ter Radensko polje, dodajajo na straneh pričujoče Erjavecie (npr. KABLAR, 2020; VINKO & TRATNIK, 2020a; 2020b). Še redkejši je prodni paškratec v severovzhodni Sloveniji, od koder maloštevilne najdbe povzemajo BEDJANIČ (2012) in ŠALAMUN in sod. (2015). V porečju Savinje je bila vrsta doslej najdena le v ribniku Vrbje pri Žalcu (BEDJANIČ, 2012) ter vzhodno od Celja ob reki Voglajni pri Prožinski vasi (ŠALAMUN & KOTARAC, 2014). Slika 1. Prodni paškratec Erythromma lindenii (Polzela, regulacijski kanal iz Ložnice pri zaselku Založe pri Polzeli, 4-VII-2020; Foto: M. Bedjanič). Dne 13-VI-2020 sem se med iskanjem koščičnega škratca Coenagrion ornatum v Savinjski dolini, med drugim ustavil tudi na že lansko leto obiskani lokaliteti vzhodno od Polzele in sicer na lepo zaraščenem regulacijskem kanalu iz Ložnice, 300 m Z od zaselka Založe pri Polzeli (GK 506998, 126677; alt. 288 m; Sliki 2 in 3). V začetku junija 2019 sem tukaj ob kratkem postanku popisal le travniškega škratca Coenagrion puella, sinjega presličaija Platycnemis pennipes in modrega ploščca Libellula depressa, vendar je sam izgled kanala že takrat obetal več. Občutek me ni varal in tokrat je bil vrvež kačjih pastirjev nad vodno gladino ter med obrežnim ščavjem zelo živahen. Najštevilčnejši so bili številni škratci, med katerimi sem že na daleč prepoznal travniškega škratca, za tiste druge pa sem brž posegel po daljnogledu. Približan pogled je razkril pravo gnečo prodnih paškratcev, ki so budno počivali tik nad vodno gladino, se poganjali za sovrstniki ter se veselo parili in odlagali jajca. Skupno sem naštel okoli 40 S in 15 jajca odlagajočih tandemov, ki so še posebej radi posedali na mestih, kjer sta vodno gladino med odmrlimi deli rogozja in zaplatami alg preraščala klasasti rmanec Myriophyllum spicatum ter tu in tam še 80 Erjavecia 35 plavajoči dristavec Potamogeton natans. Ob že omenjenem travniškem škratcu (15 S in 3 koleslji) sem popisal še 10 S, 10 $ in 3 odlaganja jajc sinjega presličarja, 1 S deviškega pastirja Aeshna isoceles, 2 S, 1 $ velikega spremljevalca Anax imperator ter 3 S, 2 $ opoldanskega škrlatca Crocothemis erythraea. Sliki 2 in 3. Pogled na življenjsko okolje prodnega paškratca Erythromma lindenii v regulacijskem kanalu iz Ložnice pri zaselku Založe pri Polzeli (levo: 13-VI-2020, desno: 4-VII-2020; Foto: M. Bedjanič). Slika 4. Parček prodnega paškratca Erythromma lindenii pred odlaganjem jajc (Polzela, regulacijski kanal iz Ložnice pri zaselku Založe pri Polzeli, 4-VII-2020; Foto: M. Bedjanič). Novo opazovanje zelo redke vrste v tem delu Slovenije in to za nameček še tako blizu doma, me je ponovno privedlo na isto mesto 4-VII-2020 (Slika 3). Razočarali 81 Erjavecia 35 so me pokošeni bregovi in vsled visokih voda po neurjih nekoliko "počiščena" vodna vegetacija, vendar, kot sem hitro opazil, to prodnih paškratcev ni prav nič motilo. Vzel sem si več časa tudi za fotografiranje in skupno popisal okoli 50 S, 1 koleselj in 20 tandemov prodnega paškratca (Sliki 1 in 4), od katerih jih je večina odlagala jajca in nekatere samice so bile ob tem popolnoma potopljene pod vodno gladino. Tudi družba ostalih vrst je bila kar pestra - 3 S in 3 $ pasastega bleščavca Calopteryx splendens, 20 S, 5 kolesljev in 10 odlaganj jajc sinjega presličaija, 20 S in 10 odlaganj jajc travniškega škratca, 2 S modrega kresničarja Ischnura elegans, 1 S, 1 $ velikega spremljevalca, 1 S opoldanskega škrlatca, 4 S, 1 koleselj in 1 odlaganje jajc modrega ploščca, 5 S malega modrača Orthetrum coerulescens ter 2 S, 1 koleselj in 1 odlaganje jajc sinjega modrača Orthetrum brunneum. Slika 5. Razširjenost prodnega paškratca Erythromma lindenii v Sloveniji, z označeno novo najdbo vzhodno od Polzele v Savinjski dolini. (Vir: Podatkovna zbirka CKFF in SOD, 31-X-2020). Prodnemu paškratcu kot bivališče najbolj ustrezajo zalivi ali rokavi rek, s počasnejšim tokom in razvito submerzno vegetacijo, kjer najdejo ličinke ugodne pogoje za svoj razvoj, naseljuje pa tudi počasi tekoče kanale in nekatere ribnike (KOTARAC, 1997; BEDJANIČ, 2012). Tudi novo lokaliteto vzhodno od Polzele v Savinjski dolini lahko uvrstimo v to paleto življenjskih okolij. Zanimivo bo videti, ali bomo v tem delu Slovenije (Slika 5) prodnega paškratca v prihodnjih letih zabeležili še kje. V 82 Erjavecia 35 Literatura: BEDJANIČ, M., 2005. Drobtinice in ocvirki: Nove najdbe prodnega paškratca Erythromma lindenii v Posavju. Erjavecia 19: 17-19. BEDJANIČ, M., 2012. Drobtinice in ocvirki: Zanimive odonatološke najdbe z ribnika Vrbje pri Žalcu. Erjavecia 27: 38-42. KABLAR, D., 2020. Odonatološka skupina na BioCampu 009. Erjavecia 35: 9-13. KOTARAC, M., 1997. Atlas kačjih pastirjev (Odonata) Slovenije z Rdečim seznamom: projekt Slovenskega odonatološkega društva. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 205 str. KOTARAC, M. & A. ŠALAMUN, 2010. Inventarizacija kačjih pastirjev (Odonata) in njihovih habitatov s posebnim ozirom na evropsko pomembne vrste ob Savi med Litijo in Zidanim Mostom. V: Govedič, M., V. Grobelnik & A. Lešnik (ured.), Pregled živalskih in rastlinskih vrst, njihovih habitatov ter kartiranje habitatnih tipov s posebnim ozirom na evropsko pomembne vrste, ekološko pomembna območja, posebna varstvena območja, zavarovana območja in naravne vrednote na območju reke Save s pritoki med Litijo in Zidanim Mostom [končno poročilo], Naročnik: Holding Slovenske elektrarne d.o.o., Ljubljana, str. 319-349, Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. ŠALAMUN, A. & M. KOTARAC, 2014. Popis kačjih pastirjev (Odonata) v dolini reke Voglajne: končno poročilo. V: M. Govedič & A. Lešnik (ured.), Ocena stanja za območje Natura 2000 na porečju Voglajne: končno poročilo, str. 117-129, Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 307 str. + digitalne priloge. ŠALAMUN, A., M. PODGORELEC & M. KOTARAC, 2015. Inventarizacija kačjih pastirjev (Odonata) in njihovih habitatov ob reki Muri. V: Govedič, M., A. Lešnik & M. Kotarac (ured.), Inventarizacija favne območja reke Mure (končno poročilo), str. 150-190, Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. VINKO, D., 2016. Favna kačjih pastirjev (Odonata) Vipavske doline. Diplomsko delo, univerzitetni študij, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana. XI + 86 str. + pril. A-F. VINKO, D., 2017. BOOM 2017 - 7th Balkan OdonatOlogical Meeting - 7. Mednarodno srečanje odonatologov Balkana, Slovenija, 4. - 11. avgust 2017. Erjavecia 32: 29-40. VINKO, D., 2019. Osrednja Slovenija skriva še marsikateri odonatološki biser - dokaz: RTŠB 2019 - Ivančna Gorica. Erjavecia 34: 22-30. VINKO, D. & A. TRATNIK, 2018. Prispevek raziskovalnega tabora študentov biologije 2017 k poznavanju favne kačjih pastirjev Gorenjske. Acta Entomologica Slovenica 26(2): 243-258. VINKO, D. & A. TRATNIK, 2020a. Raziskovalni tabor študentov biologije 2020 - Gorenja vas. Erjavecia 35: 13-22. VINKO, D. & A. TRATNIK, 2020b. Terenski vikend na Radenskem polju 2020 - favna kačjih pastirjev Radenskega polja z okolico. Erjavecia 35: 25-35. VINKO, D., A. ŠALAMUN & M. BEDJANIČ, 2019. Kačji pastirji. V: J. Pavšič, M. Gogala & A. Seliškar (ured.), Slovenska Istra I - Neživi svet, rastlinstvo, živalstvo in naravovarstvo, str. 195-214, 427-428 [Dodatna literatura], Slovenska matica, Ljubljana. (M. Bedjanič) 83 Erjavecia 35 nAJDBE KOŠČIČNEGA ŠKRATCA COENAGRION ORNATUM V nATURA 2000 OBMOČJU lIČENCA PRI pOLJČANAH V lanskoletni številki Erjavecie ste lahko prebrali nekaj o dristavičnemu spreletavcu Leucorrhinia pectoralis namenjenim raziskavam v projektu »LIFE Integrirani projekt za okrepljeno upravljanje NATURE 2000 v Sloveniji (LIFE17 IPE/SI/000011)« (http://www.natura2000.si/natura-2000/life-ip-natura-si/), ki potekajo v NATURA 2000 območju Ličenca pri Poljčanah (ŠALAMUN in sod., 2019). Projekt LIFE-IP NATURA.SI, kot ga na kratko imenujemo, vodi Ministrstvo za okolje in prostor v sodelovanju s 14 partnerji. Temeljni namen projekta je, da v sodelovanju med različnimi sektorji in deležniki prispeva k izboljšanju upravljanja območij NATURA 2000 v Sloveniji. Projekt LIFE-IP NATURA.SI sofinancirajo Evropska unija iz sredstev programa LIFE, Ministrstvo za okolje in prostor ter partnerji. Natura 2000 območje Ličenca pri Poljčanah je ime dobilo po potoku Ličenca, ki s severa med griči teče proti Dravinji. Ob potoku so večinoma kmetijske površine, z okoliških gozdnatih gričev se vanj steka več manjših pritokov. Ena od ciljnih vrst projekta LIFE-IP NATURA.SI na tem območju je dristavični spreletavec, za katerega so na območju pomembni predvsem ribniki Petelinjek. Odonatološko terensko delo in raziskavo opravljam Ali Šalamun (AŠ) iz Centra za kartografijo favne in flore. Med projektnimi ciljnimi vrstami za NATURA 2000 območje Ličenca pri Poljčanah pa je tudi ogroženi hrošč močvirski krešič Carabus variolosus, ki živi v majhnih gozdnih potočkih oz. povirnih predelih pritokov Ličence, Lušečkega potoka in potoka Brežnica. Tozadevno terensko raziskavo skupaj s več sodelavci Nacionalnega inštituta za biologijo opravljam Matjaž Bedjanič (MB). Že v prejšnjih letih sva vsak posebej ob pogostih vožnjah po dolini večkrat gledala regulirane odseke potokov med travniki, saj na več delih izgledajo primerni za koščičnega škratca Coenagrion ornatum, še eni vrsti s prilog Direktive o habitatih, o kateri pogosto pišemo (npr. ŠALAMUN, 2019; BEDJANIČ, 2019, 2020). Koščični škratec je bil v bližini nekoč že opažen in sicer je bil v melioracijskem jarku pri Čadramski vasi, dobrih 500 metrov pod iztokom Ličence v Dravinjo, popisan osamljen samec (KOTARAC in sod., 2000; 17-V-2000, AŠ). Slika 1. Parček koščičnega škratca Coenagrion ornatum (Foto: M. Bedjanič) 84 Erjavecia 35 V predlogu za vzpostavitev območij Natura 2000 za kačje pastirje (KOTARAC in sod., 2003) takrat osamljenemu osebku zaradi pomanjkanja podatkov nismo pripisali večjega pomena. Lokaliteta je bila sicer zaobjeta v sosednje Natura 2000 območje Dravinja s pritoki, vendar koščični škratec tukaj ni kvalifikacijska vrsta. Sicer je koščični škratec v tem delu severovzhodne Slovenije redek, v dolini Dravinje je bil doslej zabeležen le v okolici Majšperka, pa v kanalih ob zadrževalniku Medvedce in v krajinskem parku Rački ribniki -Požeg (BEDJANIČ, 2009). Po opazovanju in ugibanju v letu 2019 sva se leta 2020 lotila tudi dejanskega iskanja koščič-nega škratca v Natura 2000 območju Ličenca pri Poljčanah. Našla sva ga na skupno 4 lokalitetah (Slike 2-6). Podrobne favnistične podatke predstavljava v Tabeli 1. Tabela 1. Najdbe koščičnega škratca Coenagrion ornatum v Natura 2000 območju Ličenca pri Poljčanah v letu 2020. Lokaliteta KOORDINATE GK PODATKI X Y 1 Ličenca; zahodni pritok potoka Ličenca 150 m J ob vasi Ličenca 540980 133373 27-V-2020, AŠ: 1 ten., 7 11-VI-2020, MB: 7 & 2 Zgornje Laže; zahodni pritok potoka Ličenca S od vasi Zgornje Laže, 380 m J od zaselka Ponevnik 541897 131062 10-VI-2020, MB: 6 1 tand.; 12-VI-2020, AŠ: 1 cop.; 23-VI-2020, AŠ: 1 & 3 Ličenca; zahodni melioriran pritok potoka Ličenca sredi travnikov, 1,3 km JV od vasi Ličenca 541770 132461 10-VI-2020, MB: 10 10 tand., 1 cop. 4 Razgor pri Žabljeku; zahodni pritok potoka Brežnica ob prečkanju ceste Razgor-Žabljek, 200 m S od vasi Razgor pri Žabljeku 543026 133411 11-VI-2020, MB: 6 2 $ Slika 2. Najdbe koščičnega škratca Coenagrion ornatum v Natura 2000 območju Ličenca pri Poljčanah in bližnji okolici. 85 Erjavecia 35 Slika 3. Zahodni pritok potoka Ličenca Slika 4. Zahodni pritok potoka Ličenca pri vasi Ličenca severno od vasi Zgornje Laže (Foto: M. Bedjanič, 11-VI-2020). (Foto: M. Bedjanič, 10-VI-2020). Slika 5. Zahodni melioriran pritok potoka Slika 6. Zahodni pritok potoka Brežnica ob Ličenca 1,3 km jugovzhodno od vasi prečkanju ceste Razgor-Žabljek, pri vasi Ličenca (Foto: M. Bedjanič, 10-VI-2020). Razgor (Foto: M. Bedjanič, 11 -VI-2020). 86 Erjavecia 35 Vse lokalitete na katerih sva opazovala koščičnega škratca so manjši regulirani potočki med kmetijskimi površinami, večinoma so ob njih intenzivni travniki, pogosto pašniki. Vsi so dobro osončeni, vendar je v njih razvite nekaj nizke vegetacije, ki ne osenči jarka, hkrati pa zagotavlja primerno življenjsko okolje tako odraslim, kot tudi ličinkam pod vodno gladino. Tudi v Natura 2000 območju Ličenca pri Poljčanah torej izgled habitata ne odstopa bistveno od videnega drugod po Sloveniji (ŠALAMUN in sod., 2018). Skupno število opazovanih osebkov ni zelo veliko, vendar je tako tudi pri večini drugih najdb koščičnega škratca. Pomembno je tudi, da je ena od lokalitet na pritoku potoka Brežnica, torej ne le v pritokih Ličence (Slika 2). Glede na razporejenost najdb in število opaženih osebkov, skupaj z opazovanji sveže preobraženih osebkov ter več kolesljev lahko sklepamo, da na območju živi dokaj stabilna populacija koščičnega škratca. Na vprašanje, ali je vrsta v tem delu Slovenije dejansko pogostejša, kot je znano doslej (Slika 7), lahko odgovorijo le nadaljnje ciljno usmerjene raziskave. Slika 7. Razširjenost koščičnega škratca Coenagrion ornatum v Sloveniji, z označenimi novimi najdbami v Natura 2000 območju Ličenca pri Poljčanah (Vir: Podatkovna zbirka CKFF in SOD, 31-X-2020). V Natura 2000 območju Ličenca pri Poljčanah so tako znane tri od štirih vrst kačjih pastirjev, za katere so v Sloveniji razglašena območja Natura 2000. Poleg dristavičnega spreletavca ter velikega studenčarja Cordulegaster heros, ki sta oba 87 Erjavecia 35 kvalifikacijski vrsti za to Natura 2000 območje, sedaj še koščični škratec. Četrta vrsta, kačji potočnik Ophiogomphus cecilia, živi v Dravinji, z najbližjimi najdbami prav ob stiku obeh NATURA 2000 območij. Najdbe vseh štirih vrst s priloge II Direktive o habitatih na majhnem območju, kažejo na še vedno prisotno veliko vrstno pestrost Dravinjske doline, ki je v zadnjih desetletjih pod hudim pritiskom različnih človekovih dejavnosti. Zato je toliko pomembneje, da nadaljujemo z raziskavami in predvsem, da tudi v okviru projekta LIFE-IP NATURA.SI ogroženim vrstam pomagamo z ustreznimi naravovarstvenimi ukrepi. Literatura: BEDJANIČ, M., 2009. O kačjih pastirjih območja med Pohorjem in Halozami (Insecta: Odonata). V: S. Gradišnik (ured.), Zbornik občine Slovenska Bistrica III: Svet med Pohorjem in Bočem, str. 549577, Zavod za kulturo Slovenska Bistrica, Slovenska Bistrica. 773+iii str. BEDJANIČ, M., 2019. Drobtinice in ocvirki: Koščični škratec Coenagrion ornatum prvič zabeležen tudi v Savinjski dolini. Erjavecia 34: 84-88. BEDJANIČ, M., 2020. Nova opazovanja koščičnega škratca Coenagrion ornatum in črnega ploščca Libellulafulva iz Savinjske doline. Erjavecia 35: 73-79. KOTARAC, M., F. REBEUŠEK & A. ŠALAMUN, 2000. InventarizacijaDravinjske doline med Zbelovim in Koritnim: Kačji pastirji (Odonata) in dnevni metulji (Rhopalocera). Poročilo. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 22 str. [Naročnik: VGB Maribor d.d., Maribor]. KOTARAC, M., A. ŠALAMUN & S. WELDT, 2003. Strokovna izhodišča za vzpostavljanje omrežja Natura 2000: Kačji pastirji (Odonata). Končno poročilo. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 104 str., digitalne priloge. [Naročnik: MOPE, ARSO, Ljubljana]. ŠALAMUN, A., 2019. Koščični škratec Coenagrion ornatum na Ljubljanskem barju in projekt PoLJUBA. Erjavecia 34: 52-57. ŠALAMUN, A., A. TRATNIK & M. BEDJANIČ, 2019. Drobtinice in ocvirki: Opazovanja dristavičnega spreletavca Leucorrhiniapectoralis v letu 2019. Erjavecia 34: 78-83. ŠALAMUN, A., D. VINKO, M. BAHOR & M. BEDJANIČ, 2018. Nova dognanja o razširjenosti koščičnega škratca Coenagrion ornatum (Odonata) v Sloveniji - New cognitions on distribution of Ornate Bluet Coenagrion ornatum (Odonata) in Slovenia. V: J. Podlesnik & V. Klokočovnik (ured.), Knjiga povzetkov, Peti slovenski entomološki simpozij z mednarodno udeležbo, posvečen 80-letnici akademika prof. dr. Matije Gogala in 50-letnici smrti prof. dr. Štefana Michielija, Maribor, 21. in 22. september 2018 - Book of Abstracts, Fifth Slovenian Entomological Symposium with International Attendance, dedicated to Academician Prof. Dr. Matija Gogala on the Occasion of his 80th Birthday and 50th Anniversary of the Death of Prof. Dr. Štefan Michieli, Maribor, 21st and 22nd September 2018, str. 30, Univerzitetna založba Univerze v Mariboru, Maribor. (A. ŠALAMUN & M. BEDJANIČ) 88 Erjavecia 35 Vse živo v Stražunu Stražun je gozd, ki se nahaja v Mariboru in predstavlja ogromno zeleno površino v osrčju mesta, veliko približno 210 hektarjev. Leta 1992 je bil razglašen za naravni spomenik, kasneje pa še za naravno vrednoto, tako gre za zavarovano območje. Je tudi pomembna mestna rekreacijska površina, kjer si lahko obiskovalci oddahnejo od vsakdanjega vrveža. V Stražunu poteka tudi učna pot netopirja Boromiija, ki so jo s sodelavci postavile učiteljice bližnjega vrtca Tezno. S prisrčnim netopirjem obiskovalci na krožni poti spoznavajo gozd, procese, ki v njem potekajo in živa bitja, ki v njem bivajo. Zaradi sorodne tematike so se člani Slovenskega društva za proučevanje in varstvo netopirjev odločili za organizacijo biološkega izobraževalnega dogodka v Stražunu in k sodelovanju povabili predstavnike Slovenskega odonatološkega društva, Društva študentov naravoslovja, Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Vrtca Tezno, Zavoda RS za varstvo narave OE Maribor in Mestne občine Maribor. Dogodek smo poimenovali »Vse živo v Stražunu«. Prijavljeni obiskovalci so se sobotnega dopoldneva 3. oktobra 2020 sprehodili po poti, kjer smo jim na točkah ob Boromirjevih tablah v obliki različnih delavnic predstavili netopirje, kačje pastirje, ptice, dvoživke, želve in še marsikatere druge živali, ki smo jih opazili v gozdu. Tako so si lahko ogledali razstavo fotografij, opazovali demonstracijo bioloških metod, se poučili o najdenem življu, ustvarjali izdelke in izvedeli karkoli jih je zanimalo in še več. Sliki 1 in 2. Na dogodku »Vse živo v Stražunu« je bilo živahno in poučno (Foto: T. Drevenšek). 89 Erjavecia 35 Poudarek dogodka je bil na promociji pomena biodiverzitete v mestih in ohranjanju habitatov. V ospredju je bila problematika odlaganja smeti, saj je bil dogodek združen z akcijo pobiranja smeti v gozdu v organizaciji MOM. Prispevek o dogodku je bil v soboto 10. oktobra 2020 del oddaje O živalih in ljudeh na RTV Slovenija, za tem pa dostopen na njihovi spletni strani. V skladu z okoliščinami smo dogodek izvedli ob upoštevanju vseh NIJZ priporočil. (N. Erbida) Evropski odonatološki kongres 2022 (ECOO) - Sloveniji Druga »prva« najava Slovensko odonatološko društvo ponosno naznanja, da bo Evropski odonatološki kongres (ECOO) potekal v začetku poletja leta 2022 v Sloveniji. European Congress on Odonatology 2022 (ECOO) - Slovenia The second »first« Announcement Slovene Dragonfly Society is pleased to announce that European Congress on Odonatology (ECOO) will take place in the beginning of summer 2022 in Slovenia. Ideja o rednih evropskih srečanjih kačjepastiijeslovcev, je prišla v življenje leta 2010, ko je prvi Evropski odonatološki kongres (ECOO) potekal na Portugalskem. Ideja se je »prijela« in od tod je nato ECOO potoval v Srbijo (2012), Francijo (2014), na Švedsko (2016) in nazadnje na Češko (2018), kjer je moč že pričela nekoliko pojenjati. Tudi zaradi tega je bilo še toliko pomembneje na šestem kongresu vložiti obilo truda v samo organizacijo in izvedbo. 90 Erjavecia 35 Kot zagotovo že veste je bil ECOO načrtovan, da v 2020 pripotuje v Slovenijo. Žal se zaradi težav s pandemijo koronavirusa to ni zgodilo. V organizacijskem odboru (D. Vinko, A. Tratnik, M. Bedjanič, M. Bahor, A. Pirnat, A. Šalamun, K. Koselj, P. Kogovšek) smo se aprila 2020 dokončno odločili, da kongres prestavimo. Težka odločitev, saj smo bili že globoko v organizaciji, tudi prijave so že začele prihajati, določili smo že štipendiste kongresa, bili dogovorjeni z osrednjimi govorci itd. A se je nato kmalu izkazalo, da je bila odločitev o preložitvi pravilna. Tako kot marsikaj drugega bo kot posledica letošnje prisotnosti virusa tudi ECOO še malce miroval in upajmo, da bo v Slovenijo le pripotoval leta 2022. Kongres torej bo! Še vedno je načrtovano, da bo potekal v Kamniku, le še dokončno potrjenega datuma nimamo - sicer pa naj bi se šesto zaporedno evropsko odonatološko druženje predvidoma začelo 27. junija 2022, rezervni datum pa je teden kasneje. Z uradno otvoritvijo kongresa bomo začeli v ponedeljek, udeleženci pa bodo vabljeni, da se nam pridružijo že v nedeljo, zaključni dogodek kongresa bo potekal na četrtek. Dan za tem se bo pričela še 6-dnevna post-kongresna terenska ekskurzija, za tiste najbolj željne organiziranega terena. Zastavljen cilj pa ostane enak in sicer, da se 6. Evropskega odonatološkega kongresa v Sloveniji udeleži 80 odonatologov širom Evrope in tudi od drugod, da bomo imeli ugledne vabljene predavatelje, poskrbeli za vsaj deset štipendij, namenjenih subvencionirani udeležbi študentom in brezposelnim, ter organizirali še uspešno terensko ekskurzijo za 20 udeležencev. O drugih vsebinah in cenah je govoriti še prezgodaj, a za najboljši občutek si poglejte najavo v minuli Erjavecii ali obiščite kongresno spletno stran (https://ecoo2016.wordpress.com), saj bomo tudi pri »ponovni« organizaciji kongresa skušali slediti že predhodno zastavljenim ciljem. Ima pa prestavitev kongresa v leto 2022 tudi eno dobro stran: do takrat naj bi v Samostanu Mekinje, kjer bodo potekala vsa predavanja, imeli urejene spalne zmogljivosti najmanj že za večino udeležencev srečanja. Hkrati pa bo morda ta »odmor« pripomogel k še bolj kakovostnim predstavitvam odonatološkega dela na evropskih tleh, s čimer bosta izmenjava in širjenje znanja o kačjih pastirjih zahodnega Palearktika še popolnejša. Pred zaključkom še pojasnilo, zakaj kongresa nismo prestavili na prihodnje leto. Za termin med 20.-25. junijem 2021 je namreč v Paphosu na Cipru načrtovano svetovno odonatološko srečanje (ICO 2021). A je zaradi prisotnih vsem znanih težav tudi to srečanje še pod vprašajem. Dokončni datum za ECOO 2022 bo znan pred poletjem 2021, ko bomo že pošteno zagnali organizacijske motorje, v 36. številki Erjavecie pa bomo objavili končno najavo, ponovno tudi v angleškem jeziku. (D. Vinko) ______________' * ^ m w Ti 91 % M. Erjavecia 35 Pater Roman Tominec OFM (1900-1991) o simboliki kačjega pastirja v upodabljajoči umetnosti (1958) Zapis ob 30. obletnici smrti B. KIAUTA Murnikova 5, SI-1000 Ljubljana, Slovenija; mbkiauta@gmail.com UVOD Frančiškanski pater Roman Tominec je bil krajši čas v nižji gimnaziji moj katehet, pobliže pa sem se z njim seznanil v času univerzitetnega študija, ko sem bil nekaj let zadolžen za Sekcijo za raziskovanje Alp pri Planinskem društvu »Univerza« v Ljubljani, kjer je takrat deloval kot mentor za vprašanja umetnostne zgodovine. Po zapisu v mojem odonatološkem dnevniku z dne 7. marca 1958 mi je tisti dan kratko govoril o simboliki kačjega pastirja v upodabljajoči umetnosti, tj. o temi, o kateri do danes na Slovenskem ni bilo ničesar napisanega. Tudi JUŽNIČ (2009) v svojem pregledu prirodoslovnih prizadevanj med frančiškani na Slovenskem bioloških in entomoloških del ne obravnava. Zato se mi zdi prav, da ob 30. obletnici patrove smrti kratko o tem poročam. KRATEK ORIS ŽIVLJENJA ROMANA TOMINCA Pater dr. Roman (pravo ime Leon Oskar) Tominec O[rdo] F[ratrum] M[inorum] (SLIKA 1) se je rodil 12. januarja 1900, kot sedmi od devetih sinov v skromni ljubljanski železničarski družini, umrl pa je prav tako v Ljubljani, za pljučnico, 23. februarja 1991. Po stopinjah svojega brata patra dr. Angelika (pravo ime Janez), enega od utemeljiteljev krščanskega socializma na Slovenskem, je v starosti 15 let vstopil v frančiškanski red. Leta 1922 je zaključil bogoslovne študije na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, leta 1926 pa je doktoriral pri Katedri za filozofijo univerze v Munchnu z disertacijo »Dr. FranzXav. Prešeren und die deutsche Literatur«. V letih 1952-1985 je na Teološki fakulteti v Ljubljani predaval umetnostno zgodovino, od 1982 kot profesor emeritus. Med leti 1959-1980 pa je župnikoval. Bil je splošno priljubljen ter zaradi svoje razgledanosti in širine srca iskan govornik. Med drugim je bil tudi voditelj duhovnih razmišljanj za akademsko mladino in mlade intelektualce. Le-ta so bila prežeta s citati imen, izrekov in krajših tekstov, tudi verzov iz slovenskega in svetovnega slovstva, redkeje tudi iz biologije. Slednje, po spominu npr. Ernst Haeckl, Pierre Teilhard de Chardin - pa še kdo ... Govoril je na pamet, kake pisne predloge ni bilo opaziti. Posebno citati verzov so bili podani 92 Erjavecia 35 v dikciji, da so se čutečemu poslušalcu ovlažile oči. Ta »razmišljanja« so bila enkratno doživetje; prostorna frančiškanska cerkev na Prešernovem trgu je bila vsakič nabita do zadnjega kotička. V drugi polovici 1950ih let in še nekaj kasneje je deloval kot mentor, ob priliki pa z darovanjem težje dostopnih publikacij tudi kot mecen pri Sekciji za raziskovanje Alp; glej Uvod. Njegovih številnih zadolžitev v frančiškanskem redu tu ne omenjam; glej KRAJNC (2011). V svojem času je bil pater Roman gotovo med redkimi, najbolj verjetno sploh prvi, ki je na Slovenskem navajal mladino in vzpodbujal starše, da vzgajajo otroke k sožitju z naravo in z živalmi, predvsem tudi k obzirnosti do živali in k spoštovanju njih življenja in čustev. Vzdrževanje živali v človekovo zabavo in njih ubijanje mu je bilo nedopustno. Udejstvoval se je tudi kot pisatelj (pesmi, roman, povesti, novele, drame) in kot publicist. Za bibliografijo (1921-1988, preko sto enot), glej KRAJNC (2011). Zaradi svoje narodno-zavedne drže je p. Roman med drugo svetovno vojno dosti pretrpel po zaporih in v konfinaciji, enkrat pa je tudi komaj za las ušel smrti kot talec. Po »osvoboditvi« ga je komunistična oblast (Udba) sistematično šikanirala in mu pošiljala v cerkev ovaduhe in provokatorje, ki so ob priliki glasno interpelirali z žaljivimi ali sovražnimi medklici. Prestati je moral tudi nešteto utrudljivih zasliševanj. Zaradi kateheze, »prekrškov zoper javni red in mir«, največ pa še zaradi Slika 1. Pater dr. Roman Tominec OFM - osemdesetletnik. - [Vir: KRAJNC, 2011] 93 Erjavecia 35 uporabe diapozitivov pri svojih predavanjih (npr. o arhitektu Plečniku, Michelangelu itd.), ki jih oblast ni predhodno odobrila, je bil neštetokrat oglobljen ali sodno kaznovan z denarnimi in / ali zapornimi kaznimi. - Kljub vsemu pa ga je predsedstvo Jugoslavije ob njegovi 80-letnici odlikovalo z Redom zaslug za narod s srebrnimi žarki. KAČJI PASTIR KOT SIMBOL IN PARABOLA Spričo svojih številnih drugih obveznosti p. Roman večkrat ni utegnil udeležiti se kakega sestanka Sekcije za raziskovanje Alp na Miklošičevi cesti. V marcu 1958 pa je bilo na programu obravnavanje vrste »znamenj« in manjših kapelic v Gorenjskem kotu, s čimer so bili povezani razni problemi, za reševanje katerih so bili potrebni morebitni dodatni podatki, pogledi in nasveti mentorja, p. Romana. Po zapisu v mojem odonatološkem dnevniku (glej Uvod) sem se oglasil pri njem, da ugotoviva kakšno »luknjo« v njegovem rokovniku, ki bi mu omogočila prisotnost na sestanku. Obisk je bil kratek, ker je menda zopet »grozila« neka njegova obveznost kratek čas kasneje, o kateri v naprej seveda nisem vedel. Opravila sva v nekaj minutah. Kot vedno je delal pater vtis sproščenosti in me je zadržal s tem, da je postavil na mizo skodelico »študentovske piče«, tj. mešanico jedrc raznih oreškov z rozinami. Zato sem obsedel dlje kot predvideno. Med pogovorom sem ga mimogrede vprašal, ali ve kaj o kačjih pastirjih. Nasmehnil se je (ne vem, ali je vedel za moje posebno zanimanje za te žuželke) in je odgovoril, da kačjega pastirja navadno že spozna, če ga vidi leteti, sicer pa o kačjih pastirjih ne ve ničesar. Dodal pa je, da predstavlja kačji pastir v upodabljajoči umetnosti simbol: - nestalnosti in iskanja nečesa, - negotovosti, - duše, ki išče odrešenja, - in - Satana. To mi je bilo popolnoma novo in menda v slovenskem slovstvu ni nikjer omenjeno. Razlage seveda nisem vedel, pater pa je menil, da temelji simbolika v prvih treh primerih »na [navidezno] kaotičnem spreletavanju in na nenadnem tu-in-tamposedanju živali za krajši čas«. Tako stoji dobesedno v mojem dnevniku. To me je presenetilo, ker nisem slutil, da je bil pater kot teolog, filozof in umetnostni zgodovinar tako pozoren opazovalec narave. Uganka mi je tudi, kje in kdaj je našel za to priliko, ker na frančiškanskem vrtu na Prešernovem trgu v tistem času (če kdaj?) ni bilo odprte vodne površine. Glede simbolike s Satanom pa je pater domneval, da »izvira iz dobe pokristjanjevanja Evrope«. To mnenje morda temelji na izjemno popularnem in neštetokrat ponatisnjenem delu H. LONSa (1919), kjer avtor trdi, da so bili kačji pastirji v poganski Germaniji posvečeni boginji Friggi in so jih zato misijonarji prekleli in preimenovali v »Satansbolzen« in »Teufelsnadel«. Ta teza se mi zdi vprašljiva, ker je RUDOLPH (2012) z analizo mitološkega, zgodnjega kleričnega, 94 Erjavecia 35 etnološkega in entomološkega slovstva prišel do zaključka, da niso bili kačji pastirji nikdar povezani s to boginjo in da jih kleriki nikdar niso prekleli. Omenjena naziva pa izvirata šele iz 18. stoletja in sta bila v rabi le na geografsko omejenem ozemlju. Kake alternativne razlage simbolike s Satanom / Hudičem, ne poznam. DITTRICH & DITTRICH (2005) menita, da je predatorski način prehranjevanja vzrok, da je postal kačji pastir simbol hudobnosti Ljudska imena za kačjega pastirja pa so v številnih evropskih jezikih pogosto v zvezi s Satanom, v smislu zakletve ali prekletve (SAROT, 1958; NITSCHE, 1965; LUCAS, 2002). Z gornjimi izvajanji problem tovrstne simbolike kačjega pastirja še ni rešen, raziskovanja bo potrebno razširiti in poglobiti. Staroevropska, t.j. predindoevropejska boginja takratne matriarhalne družbe, »Kraljica gora«, ni le zaščitnica rojstva, temveč predstavlja na sploh plodnost narave. Na minojskih freskah iz 16. stoletja pred n.š. je upodobljena z ogrlico z racami in kačjimi pastirji (GIMBUTAS, 1995), ki verjetno predstavljajo njen standardni atribut. Brez pomena gotovo tudi ni, da gre za vodne živali, ker božanstva tistega časa so pogosto živela ob vodah in vodnih izvirih, kjer so jih seveda častili, kar so misionarji z gotovostjo skušali preprečiti, tudi s prekletvijo tam živečih živali. Teza patra Romana o izvoru negativne simbolike v dobi pokristjanjevanja je vsekakor vredna resnega upoštevanja. Čeprav tukaj sledeč tekst ni povezan s spomini na p. Romana, naj mi bo dovoljeno, da kot dopolnilo k obravnavani simboliki, omenim še parabolo med življenjem človeka in kačjega pastirja, na katero je opozoril švicarski slikar in odonatolog P.-A. ROBERT (1962), ki pravi: - ličinko kačjega pastirja v vodi si lahko predstavljamo kot človeka, živečega na zemlji; - izmotanje (preobrazba) krilatega kačjega pastirja in njegov prehod na življenje v zraku je kot človekova smrt in odhod v večnost; - življenje kačjega pastirja v zraku odgovarja posmrtnemu življenju človeka; - ličinka v vodi ne more komunicirati s krilatim kačjim pastirjem na suhem, podoben pa je tudi odnos med živim človekom na zemlji in pokojnikom v večnosti. Če bi p. Roman to parabolo poznal, bi se mu gotovo videla zanimiva. V nekem pismu je pisal: »... Naj se tedaj prelije naše življenje v novo, do tedaj nepristopno luč ... «. Nekaj dni pred smrtjo pa je rekel sobratu: »Veš, zanima me, kako bo tam« (KRAJNC, 2011) 95 Erjavecia 35 Pater dr. Roman Tominec OFM je bil velika in topla osebnost ter polihistor in polimat na vseh področjih svojega udejstvovanja. Sledovi njegovega dela so neizbrisni ... ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem patru dr. Bernardinu SUŠNIKu OFM (Ljubljana) za skrbno branje korekturnega odtisa tega zapiska. LITERATURA DITTRICH, S. & L. DITTRICH, 2005. Lexikon der Tiersymbole. Tiere als Sinnbilder in der Malerei des 14.-17. Jahrhunderts. Imhof Verlag, Petersburg. 672 str. GIMBUTAS, M., 1995. Die Sprache der Göttin. Das verschüttete Symbolsystem der westlichen Zivilisation. Zweitausendeins Verlag, Frankfurt am Main. xxiii + 416 str. JUŽNIČ, S., 2009. Prirodoslovje med manjšimi brati na Slovenskem. Založba Brat Frančišek, Ljubljana. 224 str. KRAJNC, S. M., 2011. Brata p. Angelik in p. Roman Tominec [...]. Njun prispevek k podobi katolištva na Slovenskem pred drugo svetovno vojno in po njej. [Doktorska disertacija Univerze v Ljubljani]. Založba Brat Frančišek, Ljubljana. 365 str. LÖNS, H., 1919. Wasserjungfern [...]. Voiglanders Verlag, Leipzig. 122 str. LUCAS, M. J., 2002. Spinning Jenny and devil's darning needle. Lucas, Huddersfield. viii + 88 str. - [ISBN 0 9544035-09]. NITSCHE, G., 1965. Wörterbuch der deutschen Tiernamen. 3. Die Namen der Libelle. Akademie-Verlag, Berlin. 41 str. ROBERT, P.-A., 1962. Les libellules sont uneparabole. Delachaux & Niestle, Neuchatel. 27 str. RUDOLPH, R., 2012. Die Libellen der Germanengöttin Frigga. Odonatologica 41(3): 251266. SAROT, E. E., 1958. Folklore of the dragonfly: a linguistic approach. Edizioni di storia e litteratura, Roma. viii + 79 str. Kačji pastirji v literaturi I. Varuh zakladov Ljubljanskega barja Ljubljansko barje v svojem naročju pestuje bogate zaklade. Varuje jih zmaj s sedmimi glavami, ki segajo vse tja od Vrhnike pa do ljubljane. 96 Erjavecia 35 Si že slišal za neustrašnega Jazona, ki se je boril z zmajem? Že mogoče, da se je ta grški junak skusil z barjanskim zmajem, a premagal ga zagotovo ni. Dokaz za to so vode, ki vsako leto poplavijo Ljubljansko barje. Kajti sedmeroglavi zmaj ne bruha ognja, temveč vodo. In to ogromno vode, ki priteče na dan v številnih izvirih. Voda se skriva tudi v barjanskih tleh. Prav mokra tla so tista, na katerih rastejo močvirske logarice in močvirske kukavice. Na travnikih gnezdijo ptice, vodna okolja pa privlačijo tudi žabe, kačje pastirje in želve. Ko pade noč, se začne na Ljubljanskem barju drugačno življenje. Netopirji, nočni metulji in nočne vrste ptic so tiste živali, kijih najprej opazimo ali slišimo. Vabimo te, da se z barvicami v rokah odpraviš na pot odkrivanja zakladov Ljubljanskega barja ... KOŠČIČNI ŠKRATEC NISEM ŠKRAT, ČEPRAV IMAM TAKŠNO IME, IN NE PASEM KAČ, ČEPRAV SEM KAČJI PASTIR. ZELO RAD LETAM PO BARJANSKIH JARKIH IN KANALIH. KI JIH ZARAŠČAJO RASTLINE. PREHRANJUJEM SE Z MANJŠIMI ŽUŽELKAMI, KOT LIČINKA PA SVOJE ŽIVLJENJE PREŽIVIM MED PODVODNIM RASTLINJEM. 97 Erjavecia 35 Prikupno pobarvanko »Varuh zakladov Ljubljanskega barja«, ki najmlajše vabi na potep z barvicami po krajinskem parku, je novembra leta 2018 izdal Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje. Ilustracije so delo Dušana Kastelica, besedilo pa sta prispevali Maša Bratina in Barbara Vidmar. Publikacija je nastala v okviru projekta LIFE NATURAVIVA (https://www.naturaviva.si/wp-content/uploads/2018/12/Pobarvanka-FINAL.pdf). Na strani 7 se zgledno predstavlja koščični škratec, na skupno 16 straneh pa mu delajo družbo še močvirska logarica, zelena rega, priba, močvirska sklednica, kosec, močvirska kukavica, repaljščica, barjanski okarček, vodomec, sulec in mali podkovnjak. Vabljeni, da v tej imenitni družbi tudi vi postanete varuhi zakladov Ljubljanskega barja! Kačji pastirji v literaturi II. Živalske osupljivke Zbirka zanimivosti iz živalskega sveta * * * 98 Erjavecia 35 *** Zanimiva knjižica »Živalske osupljivke« je delo avtorice Maje Bajželj in kot brezplačna priloga revije Moj planet založbe Mladinska knjiga Založba d.d. je razveselila naročnike marca 2014 (ISBN 978-961-01-3396-4). Kratko predstavitev življenja kačjih pastirjev najdemo na nepaginirani strani 9, skupaj šteje knjižica 24 strani. Sicer so v knjižici našli mesto še mormon, ustna čistilka, modroglavi strmoglavec, morski konjički, volkovi, veliki panda, čebele, sloni ... skratka, res nadvse zanimiva in osupljiva druščina. Kačji pastirji Maribora v oddaji o živalih in ljudeh Enega toplega jesenskega popoldneva v septembru 2020 smo pri Treh ribnikih v Mariboru posneli nekaj malega o kačjih pastirjih. Z ustvarjalci oddaje O živalih in ljudeh iz RTV SLO in Milanom Vogrinom, ki je bil pobudnik prispevka, smo se v upanju, da ujamemo kakšnega kačjega pastirja, podali na lov. Eni s kamero in drugi z mrežo. Kljub lepemu vremenu in toplim jesenskim temperaturam žuželk ni bilo obilo. A za vztrajne lovce se vedno kaj najde. Tako smo pri drugem ribniku posneli enega sinjega presličarja Platycnemispennipes, na 99 Erjavecia 35 tretjem ribniku v gozdu pa smo imeli sreče več. Opazili smo kar dva kačja pastirja: krvavordečega kamenjaka Sympetrum sanguineum in modrozeleno devo Aeshna cyanea. Prvega smo celo ujeli. Tako v kamero kot v mrežo. Na spletni povezavi https://www.rtvslo.si/4d/arhiv/174722412?s=tv si lahko prispevek ogledate in slišite nekaj malega o kačjih pastirjih Maribora ter knjižici Mini atlas kačjih pastirjev Maribora. Slednjo sta 2018 izdali Društvo študentov naravoslovja in Slovensko odonatološko društvo. Omenjeni mini atlas lahko naročite na nina.erbida@gmail.com, spletna verzija pa je dostopna na http://okolje.maribor.si/data/user_upload/okolje/Narava/MINI_ATLAS_KACJIH_ PASTIRJEV_MARIBORA.PDF. (N. Erbida) Erjavecia v Digitalni knjižnici Slovenije (dLib.si) Digitalna knjižnica Slovenije (dLib.si) omogoča dostop do raznovrstnih digitalnih vsebin s področja znanosti, umetnosti in kulture. Je spletni informacijski vir, ki predstavlja bistveni sestavni del sodobne infrastrukture, potrebne za izobraževalne in znanstvenoraziskovalne procese, ter enega od temeljev informacijske družbe. Portal dLib.si poleg tega omogoča trajno ohranjanje slovenske pisne kulturne dediščine v digitalni obliki, s čimer je poskrbljeno, da bo ta ostala dostopna tudi prihodnjim rodovom. Za razvoj in vzdrževanje portala dLib.si skrbi Narodna in univerzitetna knjižnica, ki nanj prispeva tudi večji del gradiva. S posredovanjem gradiva pa pri gradnji digitalne knjižnice sodelujejo tudi številni partnerji NUK. Portal dLib.si na ta način povezuje najrazličnejše ustanove s področij kulture, znanosti in izobraževanja. Portal dLib.si vsebuje tako digitalizirano kot izvorno digitalno gradivo. Izvorno digitalno gradivo vključuje veliko število naslovov sodobnih znanstvenih in drugih serijskih publikacij. V zbirki dLib.si je bila Erjavecia doslej zastopana le z nekaj številkami, Damjan Vinko je zgledno poskrbel, da so v Digitalni knjižnici Slovenije od oktobra 2020 sistematično shranjene in predstavljene vse pretekle številke našega društvenega biltena. Najdete jih na naslovu: https://dlib.si/, pri čemer v iskalno polje seveda vpišete »Erjavecia«. Za redno dopolnjevanje in arhiviranje zbirke bomo ažurno skrbeli tudi v prihodnje. 100 Erjavecia 35 erjavecia ■s? ErjaveciA Hicvllka Ki_m L i un_Jl.Ift.žOOJ i Rr,iavf.ciA »IctUk« 3_bUtca_ BOOM2OII Kirst Balkan Oi>Ov*tolocical Mekting ErjaveciA Portal dLib.si je nepogrešljivo orodje pri izobraževalnem in znanstvenoraziskovalnem delu ter vseživljenjskem učenju. Vsebine, objavljene na portalu, lahko zadostijo širokemu naboru potreb, ki sega od študija, raziskovanja in pouka, do predstavitvenih dejavnosti, ustvarjanja in zabave. Gotovo tudi Erjavecia predstavlja droben košček vsakega od teh segmentov. Portal dLib.si je garancija, da bo bilten Slovenskega odonatološkega društva v elektronski obliki na voljo tudi prihodnjim generacijam. Mailing lista Slovenskega odonatološkega društva Vsi, ki bi se želeli pridružiti mailing listi Slovenskega odonatološkega društva, lahko za prijavo pišete na: odonata-si+subscribe@groups.io. Za objavo prispevkov in spremljanje objav je prijava obvezna, kot do sedaj pa prispevki niso moderirani. Po prijavi jih enostavno pošljete na: odonata-si@groups.io. 101 Erjavecia 35 Domača stran liste, z dodatnimi navodili in možnostjo prijave, je dosegljiva na strani: https://groups.io/g/odonata-si. Tam si lahko pogledate tudi arhiv objav. Za morebitna vprašanja se obrnite na naslov: odonata-si+owner@groups.io Na še dolga leta zanimivih objav! Namenite del dohodnine za delovanje Slovenskega odonatološkega društva Odkar ima Slovensko odonatološko društvo status društva v javnem interesu, nam lahko namenite tudi del vaše dohodnine, ki ste jo vplačali v državni proračun. Obvestilo o tej nameri morate predložiti vaši izpostavi FURS do 31. decembra leta, za katerega se dohodnina odmerja. Zahteva velja tudi v prihodnjih letih, vse do preklica oz. do prejema nove zahteve. Več informacij in obrazec najdete na spletni strani eDavki - namenitev dela dohodnine za donacije. Podatki društva so: Slovensko odonatološko društvo; davčna številka 68437650, namenite lahko od 0,1 % do 0,5 % višine vaše dohodnine. Društvo je v letu 2018 prejelo 21,71 € in v letu 2019 že 221,75 € donacij dohodnine. Vabljeni, da podprete naše društvo! Dodatek h Gradivu za odonatološko bibliografijo Slovenije XXXV. Pod tem imenom bodo tudi v prihodnje v Erjavecii zbrani naslovi odonatološke literature, ki je izšla po objavi Gradiva za odonatološko bibliografijo Slovenije (KIAUTA, B., 1994. Exuviae 1/1: 9-15) oz. po objavi Odonatološke bibliografije Slovenije za obdobje 1685-2015 (BEDJANIČ, M., 2015. Erjavecia 30: 99-144). Ob tej priložnosti vas prosim, da pošljete kopije vsakršnih objavljenih notic, sestavkov ali člankov, ki vsebujejo favnistične podatke za ozemlje Slovenije ali se kako drugače dotikajo kačjih pastirjev na naslov: Matjaž Bedjanič, Rakovlje 42a, 3314 Braslovče oz. e-mail: matjaz_bedjanic@yahoo.com. 1240. [ANNONYMUS], 2020. Intervju: Delovanje Sveta MOP za sodelovanje z NVO. Trdoživ 9(1): 35-43. 1241. ASSANDRI, G., 2019. A critical review of the odonate fauna of Trentino: annotated check-list and new relevant data for Italy (Insecta: Odonata). Fragmenta entomologica 51(1): 75-88. 102 Erjavecia 35 1242. BALÄZS, A., Z. F. FRIC & O. HOLUŠA, 2020. Flying activity and population dynamics of Cordulegaster heros Theischinger, 1979 (Insecta: Odonata: Cordulegastridae) in Slovakia. International Journal of Odonatology 23(2): 155-163. 1243. BEDJANIČ, M., 2019. Die Libellen der slowenischen Alpen. V: M. E. Siesa, Libellen der Alpen: Der Bestimmungsführer für alle Arten, str. 46-47, Haupt Verlag, Bern. 1244. BEDJANIČ, M., 2019. Drobtinice in ocvirki: Presenetljiva najdba barjanskega spreletavca Leucorrhinia dubia na Solčavskem. Erjavecia 34: 64-69. 1245. BEDJANIČ, M., 2019. Drobtinice in ocvirki: Koščični škratec Coenagrion ornatum prvič zabeležen tudi v Savinjski dolini. Erjavecia 34: 84-88. 1246. BRATINA, M. & B. VIDMAR, 2018. Varuh zakladov Ljubljanskega barja. Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje, Notranje Gorice. 12 str. 1247. BROCKHAUS, T., 2012. Wie kam Somatochlora alpestris in die zentraleuropäischen Gebirge? Der Lebensraumwechsel einer stenothermen transpaläarktisch verbreiteten Kaltzeitart am Beispiel des Erzgebirges (Sachsen) (Odonata: Anisoptera: Corduliidae). Entomologische Nachrichten und Berichte 56(1): 17-28. 1248. BUKIČ, A., R. MIRIČ, J. SKEJO, S. RAJKOV & I. TOT, 2019. Survey on the damselfly and dragonfly fauna (Insecta: Odonata) of the landscape of outstanding features "Vlasina". Kragujevac J. Sci. 41(2019): 133-146. 1249. EHMANN, H., 1996. Epitheca bimaculata (Charpentier, 1825), Erstnachweis für das Burgenland (Anisoptera: Corduliidae). Anax 1(2): 75-76. 1250. ERBIDA, N., 2019. 24 ur z reko Muro 2019. Erjavecia 34: 61-62. 1251. ERBIDA, N., 2019. SODelovanje z Zvezo prijateljev mladine Maribor. Erjavecia 34: 62-63. 1252. ERBIDA, N., 2019. Kačji pastirji Mestne občine Maribor. Trdoživ 8(2): 30-31. 1253. GULIČ, J., S. ŠTRUC & M. NOSE MAROLT, 2012. Pohorje: A Network of forest and bogs. [Zloženka v okviru projekta: Ohranjanje in upravljanje sladkovodnih mokrišč v Sloveniji - »WETMAN« (LIFE 09NAT/ SI/000374)], Zavod RS za varstvo narave [Institute of the Republic of Slovenia for Nature Conservation], Ljubljana. [8] str. 1254. GULIČ, J., S. ŠTRUC & M. NOSE MAROLT, 2012. Pohorje / Das Bachergebirge: Ein Geflecht aus Wäldern und Mooren. [Zloženka v okviru projekta: Ohranjanje in upravljanje sladkovodnih mokrišč v Sloveniji -»WETMAN« (LIFE 09NAT/ SI/000374)], Zavod RS za varstvo narave [Slowenisches Umwelt- und Naturschutzamt Verfasser], Ljubljana. [8] str. 1255. HÖTTINGER, H., 2008. Nachweise der Braunen Mosaikjungfer Aeshna grandis (Linnaeus, 1758) und der Balkan-Smaragdlibelle Somatochlora meridionalis (Nielsen, 1935) aus dem Burgenland, östliches Österreich (Insecta: Odonata). Beiträge zur Entomofaunistik 9: 181-186. 103 Erjavecia 35 1256. KABLAR, D., 2019. Odonatološka skupina na Biocampu 008. Erjavecia 34: 48-51. 1257. KALIGARIČ, S., 2019. Naravovarstveni oris Drave. V: S. Juvan (ured.), Vodarstvo na porečju Drave skozi čas, str. 102-111, Vodnogospodarski biro Maribor d.o.o., Maribor, Drava vodnogospodarsko podjetje Ptuj d.o.o., Ptuj, Ministrstvo za okolje in prostor RS, [Ljubljana]. 1258. KARLO, T. & A. SENEGAČNIK, 2020. Analiza in ocena stanja projektnega območja Boč-Haloze-Donačka gora. Projekt: LIFE Integriran projekt za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji - LIFE-IP NATURA.SI (LIFE17 IPE/SI/000011), Zavod RS za varstvo narave, Maribor. 55 str. 1259. KARLO, T., A. SENEGAČNIK & A. KOREN, 2020. Analiza in ocena stanja projektnega območja Dravinjska dolina in Dravinja s pritoki. Projekt: LIFE Integriran projekt za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji -LIFE-IP NATURA.SI (LIFE17 IPE/SI/000011), Zavod RS za varstvo narave, Maribor. 87 str. 1260. KIAUTA, B., 1964. Over het voorkomen van Somatochlora arctica (Zetterstedt 1840) in Nederland (Odonata: Corduliidae). Entomol. Bericht. Amsterdam 24(11): 235-238. 1261. KIAUTA, B., 2019. Naslovnici pod rob: Georg (1542-1600) in Jakob (1573-ok. 1632) Hoefnagel in kačji pastirji v 9. zvezku (1685) grafične zbirke Janeza Vajkarda Valvasorja. Erjavecia 34: 1-11. 1262. KNAPIČ, T., 2019. Entomološka dejavnost Žige Zoisa. Scopolia 97: 197-206. 1263. KOGOVŠEK, P., 2019. 5. Biološko-ekološki tabor - BERT 2019 Stari trg pri Ložu. Erjavecia 34: 46-47. 1264. KOMPOSCH, B. & W. HOLZINGER, 2015. Wiederfund der VogelAzurjungfer [Coenagrion ornatum (Selys, 1850)] in Kärnten (Insecta: Odonata). Carinthia II 205/125: 639-642. 1265. KOREN, A. & M. NOSE MAROLT, 2012. Mura oxbow lakes: A Richness of Life. [Zloženka v okviru projekta: Ohranjanje in upravljanje sladkovodnih mokrišč v Sloveniji - »WETMAN« (LIFE 09NAT/ SI/000374)], Zavod RS za varstvo narave [Institute of the Republic of Slovenia for Nature Conservation], Ljubljana. [8] str. 1266. KOREN, A. & M. NOSE MAROLT, 2012. Mura oxbow lakes: A Richness of Life. [Zloženka v okviru projekta: Ohranjanje in upravljanje sladkovodnih mokrišč v Sloveniji - »WETMAN« (LIFE 09NAT/ SI/000374)], Zavod RS za varstvo narave [Institute of the Republic of Slovenia for Nature Conservation], Ljubljana. [8] str. 1267. LANGERHOLC, E., 2018. Mrežekrilci (Neuropterida: Megaloptera, Neuroptera) območja Natura 2000 v Sloveniji: Ličencapri Poljčanah - ribniki Petelinjek kot primer. Magistrsko delo, Oddelek za biologijo, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Univerza v Mariboru, Maribor. v + 44 str. 104 Erjavecia 35 1268. LANGERHOLC, E., T. KOŠAR STARIČ & G. KALAN, 2020. Analiza in ocena stanja projektnega območja Ličenca pri Poljčanah (SI3000214). Projekt: LIFE Integriran projekt za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji - LIFE-IP NATURA.SI (LIFE17 IPE/SI/000011), Zavod RS za varstvo narave, Celje. 67 str. 1269. MAJER, K. & A. SENEGAČNIK, 2019. Poljčane Municipality: A guide to the trails of the natural and cultural heritage. Poljčane Municipality, Poljčane. 16 str. 1270. NOSE MAROLT, M., 2011. Erhaltung und Management von Süßwasserfeuchtgebieten in Slowenien - WETMAN« (LIFE 09NAT/ SI/000374). Zavod RS za varstvo narave [Slowenischer Umwelt- und Naturschutzamt], Ljubljana. [8] str. 1271. NOSE MAROLT, M., 2011. A szlovén édesvizi vizenyös területek védelme és mûkôdtetése - WETMAN (LIFE 09NA T/ SI/0003 74). Zavod RS za varstvo narave, Ljubljana. [8] str. 1272. NOSE MAROLT, M., L. ŠPARL, A. VERLIČ & S. VOCHL, 2019. Zakladi sredi mesta - Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. Mestna občina Ljubljana, Oddelek za varstvo okolja, Ljubljana. 34 str. 1273. PETKOVŠEK, M., 2007. Conacija območij Natura 2000 v Sloveniji. Varstvo narave 20: 19-34. 1274. PODGORELEC, M., U. DAJČMAN, L. ŠTURM, U. HORVAT, J. KAMIN & Ž. KURALT, 2019. Fotoživ. Trdoživ 8(2): 28-29. 1275. POLAJNAR, J., 2020. Pisani spreletavci - Colourful Fliers. V: D. Tome, N. Mori & A. Vrezec (ured.), 60 obrazov biodiverzitete - 60 Views of Biodiversity, str. 62-63, Nacionalni inštitut za biologijo, Ljubljana. 1276. SIESA, M. E., 2019. Libellen der Alpen: Der Bestimmungsführer für alle Arten. Haupt Verlag, Bern. 239 str. 1277. STAUFER, M., 2016. Erstnachweis der Kleinen Moosjungfer Leucorrhinia dubia (Vander Linden, 1825) für das Burgenland (Insecta: Odonata). Biodiversität und Naturschutz in Ostösterreich -BCBEA 2/1: 97-101. 1278. STICH, M., F. STICH, W. E. HOLZINGER & C. WIESER, 2002. Zwei bemerkenswerte Libellenfunde in den Karawanken (Insecta: Odonata). Carinthia II 192/112: 511-515. 1279. ŠALAMUN, A., 2019. Koščični škratec Coenagrion ornatum na Ljubljanskem barju in projekt PoLJUBA. Erjavecia 34: 52-57. 1280. ŠALAMUN, A., 2019. Popis kačjih pastirjev (Odonata) v regijskem parku Škocjanske jame in okolici v letu 2019. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 17 str. + digitalne priloge. [Naročnik: Javni zavod park Škocjanske jame, Škocjan] 1281. ŠALAMUN, A. & D. VINKO, 2019. BioBlitz Slovenija - Loško polje 2019. Erjavecia 34: 20-22. 105 Erjavecia 35 1282. ŠALAMUN, A., A. TRATNIK & M. BEDJANIČ, 2019. Drobtinice in ocvirki: Opazovanja dristavičnega spreletavca Leucorrhinia pectoralis v letu 2019. Erjavecia 34: 78-83. 1283. TOME, D., 2016. Njihov dom nima hišne številke - prostoživeče rastline in živali na Ljubljanskem: Their homes have no house numbers - free-living plants and animals in Ljubljana. Mestna občina Ljubljana, Oddelek za varstvo okolja: Ljubljana Municipality, Department of Environmental Protection, Ljubljana. [36] str. 1284. TRATNIK, A., 2019. Terenski vikend v Prekmurju. Erjavecia 34: 17-20. 1285. TRATNIK A. & D., VINKO, 2020. Poročilo enodnevnega popisa kačjih pastirjev (Odonata) Krajinskega parka Radensko polje. Slovensko odonatološko društvo, Ljubljana. 6 str. 1286. TRAVEN, V. & B. VIDMAR, 2020. Analiza in ocena stanja projektnega območja Slovenska Istra. Projekt: LIFE Integriran projekt za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji - LIFE-IP NATURA.SI (LIFE17 IPE/SI/000011), Zavod RS za varstvo narave, Nova Gorica. 71 str. 1287. UBONI, C., P. MERLUZZI, L. POLDINI, E. RISERVATO & E. PIZZUL, 2018. First data on the reproduction of the Vagrant Emperor Anax ephippiger in North-Eastern Italy, Friuli-Venezia Giulia Region (Odonata Aeshnidae). Boll. Soc. Entomol. Ital. 150(3): 101-106. 1288. VEK, M., M. GOVEDIČ & D. VINKO, 2019. Še smo tu! Končno poročilo. Herpetološko društvo - Societas herpetologica slovenica, Ljubljana. 18 str. + pril. 1289. VINKO, D., 2019. Poročilo o delu skupine za kačje pastirje. V: Bizjak, N. & P. Presetnik (ured.), Raziskovalni tabor študentov biologije Marezige 2018, str. 47-55, Društvo študentov biologije, Ljubljana. 1290. VINKO, D., 2019. Osrednja Slovenija skriva še marsikateri odonatološki biser - dokaz: RTŠB 2019 - Ivančna Gorica. Erjavecia 34: 22-30. 1291. VINKO, D., 2019. Rezultati julijskega terenskega vikenda SOD v Slovenski Istri. Erjavecia 34: 39-46. 1292. VINKO, D., 2019. Zaključek projekta »Še smo tu! - Domorodne vrste še nismo izrinjene«. Erjavecia 34: 58-61. 1293. VINKO, D., 2019. Ponovno opazovanje temnega slaniščarja Selysiothemis nigra v Sloveniji. Erjavecia 34: 70-77. 1294. VINKO, D., 2019. Zaključek projekta »Še smo tu! - Domorodne vrste še nismo izrinjene«. Trdoživ 8(2): 40-41. 1295. VINKO, D., 2019. Osebna izkaznica: temni slaniščar (Selysiothemis nigra). Trdoživ 8(2): 52. 1296. VINKO, D., 2020. Kateri tip koronskega osamitelja ste bili? Izbrskajte resnico. Trdoživ 9(1): 47-49. 106 Erjavecia 35 1297. VINKO, D. & N. KIRBIŠ (ured.), 2019. BioBlitz Slovenija: Loško polje, 17.-18. 5. 2019. Končno poročilo. Herpetološko društvo - Societas herpetologica slovenica, Ljubljana. 18 str. 1298. VINKO, D., A. ŠALAMUN & M. BEDJANIČ, 2019. Kačji pastirji. V: J. Pavšič, M. Gogala & A. Seliškar (ured.), Slovenska Istra I - Neživi svet, rastlinstvo, živalstvo in naravovarstvo, str. 195-214, 427-428 [Dodatna literatura], Slovenska matica, Ljubljana. 1299. VONČINA, R., S. WELDT, M. HARMEL, E. HARMEL, A. KRAJNC, S. CEPUŠ, K. STRMŠNIK, D. KLAIC-JANČIJEV, V. MAGJAREVIC, J. STRITIH, M. DJURICA, Š. POLAK BIZJAK, D. KOVAČIČ, A. ŠUŠTERŠIČ & A. CERK, 2020. Okoljsko poročilo: Tehnična podpora za celovito presojo vplivov na okolje za Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt Republike Slovenije: Razpis SRSS/C2019/048: Dodatek za presojo sprejemljivosti vplivov izvedbe za Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt Republike Slovenije na varovana območja: Študija: 219240-2-3-D. Elektroinštitut Milan Vidmar, ZaVita d.o.o., Stritih d.o.o., Ljubljana. viii+53 str. 1300. VREZEC, A., 2017. Varstvo narave Ljubljanskega barja, od ptic do biodiverzitete. Svet ptic 23(3): 20-21. 1301. ZAVOD RS ZA VARSTVO NARAVE [INSTITUTE OF THE REPUBLIC OF SLOVENIA FOR NATURE CONSERVATION], 2014. Layman's report: The project WETMAN footsteps. Zavod RS za varstvo narave, Ljubljana. [16] str. (M. Bedjanič) šou v Ljubljani Izdajo biltena je podprla: Študentska organizacija Univerze v Ljubljani 107