■m	* poštnin«
vi«d in v Maribor« * pojiljanjem na doa ta celo leto K 4,— n pol leta „ 2.— t» ž etri leta „ L—
Naročnina se pošilja «pravnlštvu v tiskarni ir. Cirila, koroška ulice hštv. 6. List ee poiiiji do odpovedi.
Deležniki katoL ti»-koTccg» draitra dobi njo Hat bre« po-nbn* ae-oirtJne.
SLOVENSKI
list ljudstvu t pouk in mbavo.
w ▼ tiskarni in pari gospoda Novak-a b* velikem trga po 10 k-
Bekoplsi se n» rrv
fejo, neplačani listi »e ne sprejemno
Za oznanila se ;-!«čuJe od naviadue vrstico, če se natisne enkrat, po 15 h, dvakrat 25 K trikrat 35 L
Iniemti te «prejf.-a*!» ¿0 trudi opoluaaa.
Ste v. 15
V Mariboru, dne 14. aprila 19C4,
Tečaj XXXVDI.
Preiskavanje Štajerskih vin.
Govor posl. dr. Jortela v dež. zbaru dne 11. nov. 1903.
Poljedelska kemična preidkušev alnica v Mariboru se bavi tudi s preiskavanjem vin. To je gotovo zelo važna panoga poljedelstva, posebno na Spod. Štajerskem in delovanje, katero je preiskuševalnica dozdaj v ti smeri storila, se bo gotovo Se "povečalo. Vinogradniki so prisiljeni, da svoje pridelke preiščejo z ozirom na njih sestavino. Te kemične analize (preizkušnje) se bedo morale 2b rati ne samo na ta način, da se bodo analizirala vsako leto vina posameznih vinogradnikov ter vpisal vspeh v posebni zapisnik, ampak bo treba tudi zbrati zaključke kemične analize z ozirom na vinogradniške okraje ali vinorodne gorice. Na ta način se bo dobila slika, iz kakih snovi sestoji vino različnih krajev in kakšna je njihova vrednost. To je jako važna, upoštevanja vredna zadeva. Izkušnja nas namreč uči, da v zadnjih letih, ko smo pridelali lahka vina, jih nihče ni hotel kupiti radi tega, ker jih je spoznala preiskuSevalnica za slaba in nenaravna. Celo v slučajih, ko so gostilničarji vina že kupili, jih je preizkuševalnica spoznala za slaba, proglasila za pclvina m jih prepovedala prodajati, čeprav so bila nsra.na, Za siaba pa jih je spoznala navadno le radi tega, ker so imela premalo alkohola ali pa so bila prekisla. Na listu, ki ga je dobil vinogradnik v roke, je bilo napisano koliko odstotkov sladkorja, alkohola in drugih prvin ima v sebi preiskano vino. Pridjano spričevalo pa imenuje vino polvino, ki se ne sme prodajati. A vinograd-
niku je nemogoče razviden ¿z listov, zakaj se je isto preglasilo za polvino.
Da bi si to kemično analizo tolmačil, manjka mu izobrazbe. Večkrat se vino samo malo razlikuje od drugih vm in že je proglašeno za polvino. Te preiskave naše vinogradnike vznemirjajo in jim mnogo škodujejo. Čeprav > inogradnik lahko priseže, da je njegovo vino pristno, ga vendar preskuševalnica pro-g'asi za polvino. Tako ravnanje vsakega vinogradnika gotovo ujezi in zato vsak povprašuje, s katerim vinom se je njegovo vino primerjalo pri preiskavanju. Ia navadno ne dobi na to vprašanje nobenega odgovora. Samo včssih mu pokažejo analizo vin v Klo-sterneuburgu. Vina na Nižjem Avstrijskem pa vendar ne bi do iz istih sestavin kakor štajerska, ker rastejo pod drugim podnebjem in na drugi zemlji. Vrhutsga pa imajo tam tudi druge vrste trt. Ker se torej štajerska vina v sestavinah ne vjemajo popolnoma z nižje-av atrijskimi, zato še ni jo pol vina ali pa ponarejena.
Da ta slučaj nekoliko pojasnim, navedem tukaj slučaj, katerega sem doživel kot odvetnik: Posestnik iz ptujskega okraja je prodal vino lastnega pridelka v oddaljen kraj. Kupec je vino v kleti pokusil. Ker mu je ugajalo, ga je takoj kupil ter sode zapečatil. Ko je prišel kupec po vino, je sode sam razpečatil ter bil prisoten pri pretakanju vina. Kupcu se je pa zdelo pozneje vino predraga. Rad bi bil imel nekoliko denarja nazaj. Prostovoljno seveda bi mu vinogradnik tega ne dal, to je dobro vedel. Dal je torej preiskati že dobljeno in kupljeno vino, ali je pristno.
Kes ja c. kr. preiskovaluica deg^aa, da je polvino in da se ne sme prodajati. Na pod lagi tega je prišel vinogradnik v sodnijsko preiskavo in vrkutega je zahteval kupec svoj denar nazaj ter mu dal vino na razpolago. Seveda se je kmet tega zelo prestrašil, vendar v svesti si, da je prodal pristno vino, zahteval je dotičui listič preiskovalnega zavoda. Ko je istega pregledoval, ni mogel najti, na podlagi česa se je spoznalo njegovo vino kot polvino. Preiskovalnica ni našla nobenih umetnih primesi v vinu, niti vode ne. Kmet se je obrnil do nekega veščaka ter ga prosil za svet. Veščak mu je takoj pojasnil, da je njegovo vino pristno, samo da ima veliko množino kisline v sebi. Zaradi tega je preizkuševalnica spoznala vino za pomanjkljivo. Nadalje mu je isti veščak tudi razložil, da on gotovo ni pridjal vinu kisline, kajti tega vendar noben pameten vinogradnik ne bo storil. Dovoljeno pa je, vinu kislino odtegniti. To bi bil on lahko storil, ako bi znal.
Ta dogodek jasno kaže nujno potrebo, da se štajerska vina z ozirom na ajih sestavino preiščejo skozi več let. Uspehi te preiskave se morajo natanko opisati. Tako bo v nekoliko letih mogoče dobiti pregled sestavin štajerskih vin iz različnih gor<c. Na podlagi teh preiskav bo mogoče odločevati o štajerskih vinih ali so pristna ali pol vina. Če bomo imeli lastne vzorce vin, ne bo treba primerjati preiskuševališčem naših vin s tujimi. Niti vinogradniki, niti gostilničarji ne bodo prišli v neprijetnosti, da bi se pristna vina spoznala kot polvina in se prodajanje ist h prepovedalo.
!
w ti
Kako se je Groga „blamiral".
Povestica, posneta iz življenja nemškutarjev.
Napisal Fr. Ž. Branislav.
V krčmi pri »črnem keštrunu« so nem-akuti-rji slavili zmago nad Slovenci. Vršila se je namreč tisti dan volitev v okrajni zastep »Vrabčevo gnjezdo«. Pred volitvijo sta računali na zmago obe stranki: nemčursta m slovenska. Katera predre s svojimi kandidati, bilo je odvisno od nr.čina agitacije, kajti nasprotujoča si elementa sta bila približno enako močna. Slovenska stranka se je zanašala na zvestebo in moške besede svojih ter upala, da bodo kmetje vedeli ceniti svoj stanovski ponos in bodo volili s kmetsko stranko, posebno že zategadel, ker so nasprotniki postavili kandidatom večinoma gospodo iz mesta. Nasprotno pa je nemčurska stranka delala' z vsemi sredstvi za zmage: laž, podkupovanja prazne — »slamnate« — obljube, je bilo orožje teh ¿kmetskih prijateljev.«
Že izza slovenske zgodovine je znano, da so tudi v starih časih se našli Judeži, ki so svoj narod izdajali sovražnikom. Zalibog so se tudi pri tej volilni borbi pokazali omah-ljivci, izdajice naroda, k< »o za ničeve obljube,
• za golaž in drug! »mrdljivo hrezg-s izdali i srečo svojega uaroda v roke n^ ga najkrutej-j ših sovragov. Posebno na jedrnim mi žu vo-lilcu je bil takorekoč odvisen izid volitve; ta mož je b 1 Groga Patnjarh, žuuau, (po njegovem — »purgermajster«) v Kačjem grabnu. Okoli njega se je namreč zbirala desetorica nevednih volueev ia rekio se je: s katero stranko potegne Patrijarh, s to volijo tudi ti možiceljni in tista bode tudi zmagaia. Ta upliv Groge je takoj uporabila ¡stranka nem-čurjev; postavila je Patri jarha med svoje kandidate. In res, to je vluklo, Groga s svojimi tovariši je volil z gospodo, zavrgel je svoje načelo, katerega se je vedno držal: »kmet naj kmeta voli.« Do tega izdajstva, sramotnega izdajstva ga je pripeljala neinala častihlepnost, ki je fakorekoč priročna na v p,d a vsakega nemškutarja.
Ko je bila volitev končana z zmago nemškutarjev, ao našinci s pomilovanjem zrli na izdajalce, ki so takorekoč sami sebi zadali zadrgo čez vrat. Patrijarhu — izdajici — je jedeu narodni volilec vsled prevelike ogorčenosti nad njegovim črnim delom pljuail v obraz Drugi so mu zopet klicali: »Slovenski Efialt«, »Judež Iškarjot« itd. Grega pa brez odgovora povesi svojo izdajalsko bučo in se poda med »svoje« v kičmo pri »črnem koštrunu«. Tu -e je razlegalo divje vpitje,
g dba tu \nšč; iimsge pijani ne.nčurjt krhali v euomer: »Heii. heii« ... Ko v stepi naš znanec Grega v gostilniško sobo, ga j burno naskočijo s »heil«-klici. lu sedaj se začne pojed.na; natakarji so no»iii g. laž in drugo smrdljivo robo volilcem ket plačilo za j izdajsko deio .svoje .. .
Pustimo za sedaj t* duševne sirote pri njih pojedini, nu štejmo, koliko golažev je spravil Groga s svojimi pod streho in koli-krat so splahnili ti novodobni izdajalci svejs orne duie s smrdljivim petij, tom, poglejmo raje tje v »Narodni D .m«, kjer so se po vo-litvi zbrali vrli, neodvisni in zavedni kmetje. Ko so se za potrebo okrepčali, nastopi župan Basnigoj ter spregovori svojim tovarišem, kako da je treba delati slovenski kmetaki stranki, da b do čez tri leta zmagala. »Možje slovenski«, jih je navduševal, »med nami tukaj ni izdajalcev, ki bi svoj lastni stan v tla teptali, v naši stranki s« nahajajo samo značaj ni mcž;e, stebri, prave korenine slovenskega, kmetskrga naroda. Če sma dams propali, propaii smo častno, pa zaradi poraza ne bomo kričali-ali kleli, ampak rc.-no se božemo pogovoriti, kaj nam je treb riti v tej resni dobi za borni naš kmeUk* »lau« — Za Basnigojeni se oglasi volilec Mravlja iz Polja ter nagovori volilce tako-le: »M žje volilci, dragi rai kmetje sotrpini! Danes je

Skrbeti moramo za to, da se bode v naših preiskuševališčih kolikor mogoče mnogo vina preiskalo in sicer iz različnih goric. Te preiskave se morajo natanko zabeležiti, da dobimo na ta način kmalo pregled o sestavinah domačih vin. Seveda morajo preisku-ševalnice paziti na to, da sprejmejo od samo zanesljivih vinogradnikov pristna vina v preiskavo.
Natančni podatki o preiskavi vina so tudi zaradi tega potrebni, ker se vrši ravno sedaj v našem vinogradništvu velikanska sprememba. Stare vinograde z različnimi trtami opuščamo. Z velikimi stroški in težavami zasajamo nove, v katerih gojimo mnogo boljše vrste trt, navadno ločeno druga od druge. Sestavine vin iz novo zasajenih vinogradov so še večinoma neznane. Upati je, da bedo vinogradniki pridelali od novih trt žlhhtnejše in boljše vino, kakor je bilo ono cd starih po trtni uši uničenih trt.
Čeravno je iz tega razvidno, kako zelo koristna in potrebna je kemična preiskava štajerskih vin in čeravno je ravno tako koristna za vinogradnika kakor za krčmarja in gosta, vendar si da malokedo vino preiskati. Temu je kriva visoka cena za kemične preiskave. Manjši vinogradniki nikakor ne morejo plačati 12 do 16 kron za eno preiskavo. Prenovljeni vinogradi nesejo v sedanjem času tako malo dohodkov, da marsikateremu ni mogoče plač&ti preiskave. Ako hočemo torej doseči, da dobimo vzorce štajerskih vin, moramo v prvi vrsti skrbeti za to, da se cena za preiskave vsaj za nekaj let tako zniža, da lahko isto plača najmanjši in nsj-ubožnejši vinogradnik Ne smejo se izgovarjati, da vsied prevelikega plačila ne morejo dati preiskati svejega vina. V ta namen bi tudi zadostovalo začasno znižanje cene za preiskovanje.
Torej prosim deželni odbor naj se z zadevo znižanja cen posebno bari. Vinogradniki nočejo nikakor pri t?m imeti dobička, ampak njih želja je, kolikor mogoče hitro dobiti zanesljive vzorce štajerskih vin. To ne bo dežale mnogo stalo; nekoliko plača vsak vinogradnik rad. Toda sedanje cene so gotovo previsoke. Tudi bi lahko opustil dežel, odbor jedno poskuševališče popolnoma. V ti zadevi pa ne stavim nikakega predloga, ker ne vem, kako misli o tem večina. O tem sem samo govoril, ker je treba o tem govoriti in ker se bomo morali baviti s to zadevo v prihodnje večkrat.
Zgodovina graščakov.
Gotovo še živi pri vas kak star mož, ki
pomni čase pred 1 1848 Gotovo ate tudi slišali, ali pa vsaj kitali, kako se je takrat godilo kmetom! Bili so sužnji graščakov — delavna živina. Saj so jih mnogo odgnali v tujino, zameniii, prodali. Nihče si ni bil svest' svojega imetja. OSetu rodbine bilo je odka-zano nekaj zemljišča. To je moral obdelovati, razven tega pa še cd svojih pridelkov odraj-tovati desetino svojemu nemškemu gospodu. Ali to še ni bilo vse. Vrhutega je moral Slovenec roboiati ali tlačaniti, vsak teden je po več dni delal na posestvu svojega gospodarja, sam, s svojo družino in uprego, A plačilo mu je bil ostri valpetov bič po njegovih ledjih. Posestvo pa. na katerem je živela slovenska rodbina, ni bilo niti njegova last; ni ga smel brez graščakovega dovoljenja ; zapustiti niti svojemu sinu. Vsak čas je i graščak posestvo lahko zahteval nazaj in i ubogega kmetskega trpina pa z usušeno ženico in nagimi črviči pognal po svetu. To se je navadno zgodilo takrat, če je posestvo bilo lepo obdelano, dobro gnojeno, s sadjem zasajeno in z vinsko trto cgrajeno. Graščak je obdržal posestvo ali zase, ali pa ga je podaril kakemu Nemcu, ki ga je privedel s severnih krajev. Ubogi tlačani opustili so ' polagoma skrbneje obdelovanje. Rekli so: j »Kar pojem in spijem to je moje, drugo pa nič, čemu bi se mučil za graščaka, zakaj naj ta izsesa iz me zadnjo kapljo krvi?« Ni čuda tedaj, da beremo o pogostih laketah, — kmet ni rad kaj več prideloval, saj 30 mu še to betvo požrli nenasitni graičaki! Če ni dal proste volje, so mu pa ug ab:l\ Tako je . nastalo pomanjkanje, osobito še pa tedaj, če ■ je potegnila še slfcbeja letina. Seveda je bilo j to graščaku malo mar, vzel je kmetu kar je [ imel, ne oziraje se na to, da bo ta umiral | cd g'adu, grizel travo, mlel storžje in hrastovo škorjo, da bi si napolnil želodec Najhuje pa se je godilo slovenskim tlačanom, kadar so morali nove graščinske ceste delati ter na visokih strminah tuji, nemški gospodi trdne grsdove zidati z globekimi ječami za tiste slovenske siromake, ki se niso vselej slepo pokorili svojim krutim trinogom in nečloveškim nj h beričem. Pravico je kmet le iskal pri svojem graščaku, ker ta mu je bil najvišji sodnik. Graščaki sami pn so žive!', kakor sa jim je ljubilo. Mnogi izmed njih so bili pravi tolovaji, roparji, ki so kot jastrebi na okolico prežah in napadsli potnike, tr govce, jih oplenili in zasužmli, dokler se niso rešili z visoko odkupnino. Živeli so navadno jako ostuduo! Nadlegovali bo slovenske žene, plenili slovenski; deklice (gref Urh celjski in MLnarjev Janez) in j h osminjali, potem pa krohotsje zapodili z grada. Slovenski kmet
ni našel nikjer pomoči, nikjer pravice; tudi duhovniki mu niso pomagali, ker so bili sami iz nemških krajev m nemškega rodu. Tako nam pripoveduje zgodovinar Lapajne. Ali to so le majhne trohe iz turobne slovenske pretekbsti. Grozno resnico bi nam še le razodevali oni, ki 30 bili sami tako nesrečni, ki so obupno točili solze in klicali Vsega-mogočnega na osveto.
Tlačan se je moral naučiti klanjati pred gospodo in še bolj njegovim uradnikom doli do grajskega »šribarja« in »valpta«. Štajerski slovenski podložnik je sleherni odgovor na gospodovo vprašanje pričel z besedami: »Zahvalim za vprašanje.« Pred graščinskimi uradniki je imel grozovit in upravičen strah, saj je bilo med njimi mnogo takih, ki so se bahali: »Jaz sem četrta božja oseba na zemlji.« Grascaka je morai kmet braniti muh, drugi čakati pred vrati, če se je morebiti ¿ljubilo gospodu ga pojlati po njuhanec (šnu-fep). Siraboma se je bliža! gradu. »Bliže grada, bliže vraga.« Ko je kmet grad le zagledal, upadla mu je srčnost, od daleč se je začel odkašljevati, vsekavati v robec in ponižno snemati klobuk. Boječ se je priplazil po stopnicah do kanclijskih vrat. Bojazljivo je potrkal, si s tresočo roko popravil razmršene lase in čakal, da se znotraj kdo zadere: herein! Gorje kmetu, Če je naravnost povedal, kaj hoče in se ni najprvo ponižno zahvalil za vprašanje. Slovenski kmet je moral mesto ostalih stanov dajati sinove v vojake. Meščan in »gospod« sta bla tega krvnega davka prosta. Da, ti grsščaki, ki so jim bili ubogi slovenski kmetje manj vredni cd živine, so bili tako prevzetni in oholi, da so rekli: »Kmet naj z voli seno žre, a gospod naj ž njim ravna kot z oslom.«
Vcčigled vsemu temu vsplamtel je nazadnje tudi v našem ponižnem kmetu srd in ker ni n?Sel nikjer drugje pomoči, skušal si je pomagati sam. Takrat so se razjarjeni dvignili nad svojim zatiralcem kmetje v avstrijskih deželah kot en mož ter zahtevali svoje pravice. A tudi takrat je prevladala krivica nad zatirano pravico, graščak bogatin nad siromakom kmetom. Zahtevali so samo svoja prava, kakor nam to poroča zgodovina »Nismo grabili po tujem blagu, nego le svoje blago smo hotel» zavarovati. Hoteli sm služiti le enemu kralju, a ne sto gospodarjem.« Kljub temu jih je zadelo strašno maščevanje: 136 kmetov in 15 njihovih voditeljev so v Gradcu obesili, nataknili na kole in raztrgali na čvetero. Nemški graščaki so se ootern rogali slovenskemu kmetu in se hvali i v robati pesmi, kako so jih uničevali. Pesem je tako nedostojna, da si je ne up?.mo-
bila huda borba med pravico in značajnostjo na naši in krivico in sramotnim izdajstvom na nasprotni strani. Propali smo, častno smo podlegli. Pa upajmo, da to zadnjikrat. Stali smo trdno kot skala za naš revni kmetski narod, nismo se upognili; vsa čast in hvala vam, možje! A našli so se Judeži, ki so kot nekdaj Iškarjot Kristusa Gospoda izdali svoj lastni narod, svojo lastno kri in srečo v kremplje nenasitega tujca.... Ali pa hočemo mi vsled poraza roke križem držati, ali se naj na milost in nemilost pokorimo nasprotnikom našim? Ne! in stokrat ne! Danes se zmenimo, kako hočemo delovati v prihodnje, da bode čez tri leta zmagala poštena kmet-ska in slovenska stvar! Danes si iz ljubezni do trpečega naroda, iz ljulavi do kmeta trpina podajmo složno bratske roke ter pojdimo čvrsto na delo!« Obče pritrjevanje je sledilo tem besedam in kmetje so določili načrt, po katerem bode čez tri leta zmaga na njihovi strani. In mirno so se razhajali polni najbolj-9ih nad ...
Pri »črnem koštrunu« pa so še vedno divjali kot v norišnici. Groga s svojimi pajdaši je bil že pripravljen na odhod, ker je imel cele tri ure do doma. Videlo se mu je, ; čeravno pijan, da ni posebno dobre volje, f Najbrže ga je grizla slaba vest ali so ga pa tiščali tisti «porcijoni« gulaža No, bodi si že ,
tako ali tako, slabe volje je bil. Ko so torej naši znanci še enkrat segali si v roke pa trčili, da bi odšli, pristopi h Grogi mlad go-spodek ter mu javi, da naj pride on čez eno uro v »eifstracimro« kjer se bode vršil banket, s katerim se bo zaključilo zmagoslavje. »Pa glejte«, pravi gospodek Grogi, »da si med tem omislite črni cilinder, s katerim pridite potem k banketu. Razumete?«
»Da gospod«, odgovori Groga, »pridem za gotovo«.
Ko dotični odide, se napoti Groga takoj v neko prodajalnico steklenin, kjer si kupi za 12 vin. cilinder za svetilko ter z istim odide, da bi si kupil potrebnega črnila, da bi še počrnil cilinder. Ko je to delo dogotovil, napoti se spet proti »črnemu koštrunu«, v duhu se že neizmerno veseloč slavnostnega banketa.
»Pa ta gospoda« mrmra po poti sam s seloj, »kaj si vse ne izmisli, zdaj še torej nosi cilindre od svetilk seboj. Kaj le neki počnejo potem ž njimi? Pa saj ga menda nisem napak razumel, tistega gospoda, ki me je povabil na banket? Ne, rekel je, da moram prinesti črn cilinder seboj. No, naj bo, sedaj sem že tu.« —
V tem je že dešel do gosfilnice, držeč vedno svoj cilinder trdo v pesti. Ker pa je bilo isti dan jako vroče, in Patrijarh se je
tudi vsled preebilno zavžite pijače jako potil si je večkrat z roko obrisal pot z obraza, a pri tem ni pazil na to, da je s črno svojo roko pomazal tudi ves obraz, da je izgledal kot peklenšček. Tako »okinčan« s cilindrom v roki ponosno stopi v napovedano »ekstra-cimro«, kjer je bila zbrana vsa »visoka« gospeda, da konča z banketom današnji zmagepolni dan. Kot hi hotel salutirati drži pri v vhodu Groga svoj cilinder v obeh rokah ter stoji nepremično pri durih. Vsa družba ostrmi. Smeh se razlega po sobani, vse dere h Grogi, kateri svoj ilinder povzdigne, da ga je lahko vsak videl. Priklanjal se je na jedno, pa na drugo stran, mislil je namreč, da ga zategadelj obstopijo in se mu smejijo, ker je danes pri volitvi za gospodo glasoval ter da je prišel na banket. Pa še le čez nekaj časa spozna, da se mu iz hudomušnosti in škodoželjnosti krchotajo ter, da ga imajo pošteno za norca.
»Gospod Patrijarh«, pravi smeječ so nek debeluhar, »vi ste pač res pravi neumni kmetavzar, najbolje bi bilo, če vas vaša občina pobtavi za strašilo v vaše zelnike.«
»Danes pa izgledate, Groga, kakor kak Culukaler v Afriki«, pravi krčmar bogataš, »sarco toliko 3e rszlikujete od njih, da imate namesto možganov slamo v glavi.«
»E gospodje«, de na te besede Patrijarh,
natisniti Da tem mestu. Nahaja se v njej tudi znani klic, s kojim so kmetje drug drugega vspodbujali: »leuhkup, 'eukkup ovoga gmajna.« Tako nesramno so se norčevali trinogi iz slovenskih kmetov-mučenikov.
Kot nekak svareč opomin pred tem naSim najkrutejšim sovražnikom nagega ljudstva, zapustil nam je čas žalostne razvaline, ki nalik onemoglim pošastim, posejani po gričih na3e domovine, Štrlijo proti nebu. Drugi, Se žalostnejSi spomini na ono dobo so posamezno stoječi križi, koje so postavili po 1. 1848 slovenski kmetje v znamenje, da so tamkaj stale vislice, na katere so brez usmiljenja dali obesiti vsakega podložnika, ki se je kaj protivil neusmiljenim in krivičnim graščakovim naredbam. (Vislice ali krvava scdnija na Ibelovem.) Te križe so stavili slovenski trpini, kmetje, da jim ostanejo glasno govoreče priče, da »tisoč tu in tisoč leži jim bratov zakopanih v zemlji«, katere so pomorili oni, za koje so v »turških nadlogah« žrtvovali svojo srčno kri, katere so z lastnim truplom branili pred zunanjimi sovražniki.
In vsikdar, kmet slovenski, kadar zazreS borni križ, naj se ti vzbudi čut, da je to spomin na brezštevilne krivice, ki so jih tvoji predniki morali trpeti sto in stoletja.
Rusko-japonska vojna.
Z napeto radovednostjo pričakujemo ta čas vesti z bcjiSča, ker vemo, da v kratkem mora zadivjati z vsemi svojimi grozovitostimi krvavi bojni ples. Rusi so praznovali zadnje dni Velikonoč in jasno je, da oni v praznike nikakor ne bodo začeli, razven če jim Japonci ne bodo dali miru. Čuden, težak mir vlada sedaj nad bojiščem, kakor nad žitnim poljem pred viharjem, pred hudo uro. Časnikarji ugibljejo na levo in desno, koliko mož so že spravili Rusi in koliko Japonci na bojišče, kedo bo dalje časa izmed njih mogel vzdržati in druge podobne stvari — Posebnih novic zato sedaj Se ni, le angleški časniki pripovedujejo o raznih vspehih Japoncev in o slabih razmerah med rusko vojsko, a vsak pameten človek dobro ve, kam merijo te angleške laži in izmišljotine. Kitajce bi radi na vsak način ti kramarji naščuvali zoper Ruse in zato trobijo v svet o umikanju Rusov in japonskih vspehih Prepričali bi jih radi, da je priSel zanje ugodni trenutek, da vržejo krinko miru in nepristranosti z obraza in se vržejo s svojimi tolpami (izurjenih vojakov tako nimajo!) nad Ruse. Seveda bi Japoncem tako njih drzne nakane podprli, a menda iz te moke ne bo kruha, ker Rusi vsa svoja poročila z bojišča prevedejo tudi na kitajski jezik in jih po kitajsko pisanih časopisih razširjajo med kitajskim prebivalstvom. Angleže seveda zelo skrbi, da ne bi Rusi zmagali, ker Ruse sovražijo že od nekdaj, a Japonci so jim pa mncgo milijonov dolžni, katerih ne bodo mogli plačati, če vojsko izgube. Od tcd tcrej vse te kramarske zvijače in laži proti mogočni Rusiji.
»saj ste me po onem le gospodu (kaže na gospodeka) povabili na banket in dali vedeti, da naj prinesem tak-Ie črn cilinder s seboj, zakaj se mi torej sedaj tako smejite in me za norca imate?«
Na te Grogove besedo nastane po sobi okoli Groge grozen vriSč, ropot in smeh, Vk,e se je smejalo Patrijarhu, da je tako pameten, ker je namesto cilindra (klobuka) vzel seboj cilinder od svetilnice.
Sedaj je Groga izprevidel, da njega ne bodo vzeli seboj k banketu, se ves osramočen prerije skozi pijano gospodo ter se hoče napotki proti domu. V tem mu zastopi pot oni gospodek, ki ga je povabil na slavnost ter ga nahruje:
»Z vami »pavrami« pa res ni nič! Ali vam nisem povedal, vzemite cilinder — klobuk seboj, namesto vašega raztrganega, a vi ste bili tako bedasti, pa ste si pomazali
Čudno se glasi neka vest iz Soula, ki pravi, da prva japonska armada na Koreji sestoji le iz treh divizij, ne pa iz petih, kakor se je dosedaj poročalo. Japonci morda s tem poročilom nameravajo Ruse preslepiti o moči svoje armade, ne pomislijo pa, da so Rusi po svojih ogleduhih in posredovanjem prebivalstva, ki sovraži Japonce, dobro poučeni o pravem stanju japonske armade. Kako dobro so poučeni o japonski vojski in njenih nakanah, priča sledeča vest iz Šangaja, ki pravi, da so Japonci morali svoj prvi načrt popolnoma izpreme-niti, ker so Rusi dobili prvi načrt ad nekega japonskega častnika, ki sedi s e d a j v p r ei s -kovalnem zaporu. Cela stvar je prišla na dan, ko so Japonci naSli kraj, kjer so najprej hoteli izkrcavati čete, popolnoma zaprt s podkopi. Japonci so vsem vojnim dopisnikom prepovedali o tem kaj poročati. Rusi bije plačujejo japonskim izdajalcem velikanske svote ter so izplačali le za eden zemljevid 40000 rublje v.
Kakšne razmere vladajo v Mandžuriji, nas lepo pouči brzojavka dopisnika lista »Rusije«, ki se je te dni iz južnih mandžur-skih pokrajin vrnil v Port Artur. Mož pravi, da so tamkajšnje razmere napravile na njega zelo dober vtis. Čete z nestrpnostjo pričakujejo boja. Vse prebivalstvo je na ruski strani ter zaupa ruskemu orožju. V začetku vojne nestalni denarni kurz je zopet stalen. Iz kitajskega prebivalstva sestavljene čete so izvrstne. Kupčija s konji je zelo živahna. Med vsemi K?tajci je le nekaj mandarinov proti Rusom. Železnica je izborno zastražena in promet na njej zelo reden. Vreme je pa toplo in suho, tako da so pričele reke cd-mrzavati.
Večjih bojev torej dosedaj ni bilo, le o mali praski je poročal general Kuropatkin carju Nikolaju sledeče: General Kačalinsk poroča, da je ob Jalu vse mirno. Nasproti Turmičenu, na otoku Maiszco, so prostovoljci menjavali strele z japonskimi prednjimi stražami pri Vidžu. NaSih ni nihče padel, dočim je imel sovražnik Sest mrtvih in mnogo ranjenih. V Yongampn so Japonci napadli rusko naselbino ter jo oropali in požgali. V Yongampu so ostali le mali ruski oddelki 300 japonskim peScem nasproti.
Politični ogled.
Kranjska. Kakor smo že naprej pov-darjali, da bo pri dtžeinozborski volitvi v okraju Kranj—Tržič—Loka sijajno zmagala katoliško-narodna stranka, tako so je tudi v četrtek, dne 7. t. m. zgodilo. KatoliSkonarodni kandidat župan DeraSar iz Selc je dobii 2247 glasov, njegov nasprotnik pa le bore Stevilce 293 glasov. Ta volitev jasno priča, kako da obsoja gorenjsko ljudstvo liberalce, ki se družijo z Nemci. Tako govore zavedni in zna-čajni gorenjski kmetje, kadar jim je dana
cilinder od svetilke in tudi svojo Semasto
obličje Ha, ha, ha!«
*
♦ *
Pozno čez polnoči prisopiha Grogov konj s svojim gospodarjem domov. Groga niti ne odgovori na vprašanja hlapčeva in žene ter leže čemeren brez jedi spat. A drugi dan je že Sla po občini novica o Grogovi blamaži.. Hlapec, ki je vozil pivo iz mesta je raztrobil po občini to vest, katera se je razširila kot ogenj po vsi občini. Narodnjaki so mu privoščili to blamažo in rekali: »Tako se godi izdajalcem. Prav mu je!« Nekdo pa je Grogi na čast zložil pesmico, v kateri se opeva Gregova slava. In če si ga hotel razdražiti, vprašati si ga moral, kako je bilo pri tistem banketu. Oh, tedaj je vzrojil! Še celo takšnih svetilk s cilindri ni hotel več imeti, temuč pri Patrijarhu svetijo le s svečami in pa s trskami
prilika pokazati svoje prepričanje in zvestobo do katoliskonarodnega gesla: »Vse za vero, dom, cesarja!«
Balkan. Zadnje dni se je zgodil na Balkanu važen dogodek. Turčija in Bulgarija sta sklenili pogodbo, ki obeta mir Balkanu, seveda le če oba naroda ostaneta mož-beseda, kar pa prav težko moremo pričakovati. Listi povdarjajo, da je podpisana turSko-bulgarska pogodba velike važnosti za vso Evropo, ki je s to pogodbo na pravoslavne velikonočne praznike dobila zagotovilo, da se bodo razmere na Balkanu mirnejše razvijate. Odvisno je seve vse od Turčije, ako pokaže tudi ona, kakor Bulgarija, resno voljo in ako dogovora ne bo smatrala samo na papirju. Mej slovanskimi krogi se pa izraža mnenje, da se je Turčija s podpisom te pogodbe hoteia le rešiti iz hipne zadrege, a da nima resne volje zboljSati razmer Slovanom in kristjanom na Balkanu.
Dopisi.
Sy. Trojica v Slov. goricah. Nič kaj
veselih rečij nimam poročati. Tržani hočejo biti Nemci. Mogoče se jim zdi potrebno, trgu dati nemški značaj radi Ste vile s romarjev od nemško-slovenske meje, ki pridejo vsako leto menda dvakrat semkaj, katerim pa slovenščina tudi ne more biti povsem tuja. Ali dajo romarji n. pr. tudi usnjarju kaj skupiti ? Če poreče kdo: vsi tržani zoajo nemški; bodisi! to Se nikakor ni njihova slaba lastnost; pa Nemci niso in delajo zato krivico svojemu rodu, če občujejo med seboj izključno le nemški. Saj je v trgu sicer tudi malo častnih izjem, ki znajo nemški, pa se ne izneverjajo narodni dolžnosti. Drugi so pa v škripcih: tuintam priznavajo, da so Slovenci, drugače so pa mlačni in se strinjajo s tržani, ker se jih bojijo. Take imamo tudi med inteligenco. Najbolj žalostno pa je to, da kmetje iz sosednjih občin posnemajo tržane v nemškutariji. Mogoče so tržani tako učeni in razumni, da njih početje zasluži biti vzor kmetom? Tega ne moremo trditi, ker tedaj bi jim bila znana glavna postava človeške družbe, ki je takorekoč pisana vsakemu človeku v srce, da naj ljubi svoj narod. Primerjajmo trojiske trgovce z večjimi trgi na Slovenskem Štajerskem: Gornjigrad, Mozirje, Šmarje; razsodni so, delajo, kakor jim veleva zdrava pamet, zato so narodni. Mogoče so tržani tako bogati in to nagiblje kmete, da se jim vklanjajo. Res so med njimi nekateri bogati, pa ravno po kmetih, odjemalcih njihovega blaga. Torej kmetje! znebite se vendar krivega starega načela, da le tisti, ki zna nemški ali se prišteva Nemcem, velja kaj; marveč vedite, da je častno, moSko, ljubiti svoj jezik, če treba, tudi kaj zanj trpeti, bodisi tudi zaničevanje. Tako narekuje vsakomur že glas vesti. Vsak naj stori, kar je dolžan narodu svojemu in materinskemu jeziku in tudi s slovenščino se bo sčasoma »prišlo daleč« no svetu. Naj se te lastnosti tržani učijo cd vas, ko bi vendar boij naravno bilo, da bi vam oni bili v izgled. V vaših očeh naj berejo in iz vaSega delovanja videči vas zadovoljne se naj učijo, da ne stori nemščina človeka blaženega, ampak pošteno, zvesto srce in delavne roke. Mislite torej malo in bodete razvideli, da so te besede resnične; če pa hočete potem ravnati dosledno, bodete hrbet obrnili »Štajercu«, ki sovraži vnemo za vero in narodnost.
Trojiski romar.
Iz Ljutomera. Na dan 21. t. mes. so razpisane občinske volitve za trg Ljutomer. V prvem in drugem razredu si je znala tukajšnja nemškutarska klika zagotoviti zmago — na kakšen način, bode se Se na pristojnem mestu govorilo, in takrat bode spoznala tudi javnost, kakšne sosede imamo rm med naSimi nemSkutarji in kaka sredstva rabijo. Žalibog je stopilo tudi ljutomersko urad-nistvo v ospredje in se postavilo na čelo
cekinu volilnemu gibanju C. kr. uradniki, ki bi imeli pri tukajSnih napetih narodnostnih razmerah popolnoma vzdržati se vsakega strankarskega boja, ravno tisti uradniki bolj ia bolj s svojim postopanjem vzdržavajo in vsajajo prepir v našem trgu. C. kr. vodja glavarstva, znani pl. Rainer, c. kr. naddavkar Duller, c. kr. notar Thurn in nekoliko rene g s to v, so glavne osebe, katere vodijo celo politiko in tudi pri sedanjih volitvah mora zgoditi vse po njihovi volji, ubogi trgovci in obrtniki pa morajo hočeš nočeš plesati kakor gospod Aleksander piska ...
Slovenci, pozor! Boste zopet videli, kako bodo c. kr. uradniki volili proti vam, boste videli, kako bodo trgovci in obrtniki, kateri živijo od vaših grošeVj glasovali proti vam, boste videli, kako bedo ljudje, ki se vam drugače prilizujejo kot Slovenci, na dan volitve za gu'aš in pivo ali iz drugih vzrokov volili nemškutarske kandidate....
Slovenci in posebno slovenska politična društva pozor! Dobro si zapomni, ti slovensko Ijudbtvo, kdo je šel s teboj in kdo proti tebi in vi, ki stojite na čelu javnega življenja in vsi, ki imate v Svojem srcu smisel za pravičnost, poštenost in ljubezen do naše domovine, vi vsi potem dajte podučevati ljudstvo, dajte mu odpreti oči, naj enkrat postane jasno med nami, naj se enkrat tisti nemšku-tsr ki plevel že popolnoma iztrebi iz našega trga. Na delo in v boj! Čas je jako resen in ura pozna. Zasledujem volitve v našem trgu že okoli 20 let, ampak tako napete razmere, takšna razburjenost proti nemškutarski kliki i v trgu ni vladala še nikdar, kakor sedaj... ! In kdo je kriv? — Sedajni vladni sistem in ; neprijazno postopanje c. kr. uradov napram našemu ljudstvu. Gg. poslanci na stražo in : politično društvo dobro in previdno vodi j volilni boj in obvesti svoje poslance o vseh čudnih dogodkih, ki se bodo vršili. Naj primejo g. ministrskega predsednika za njegove j besede in naj mu pokažejo, kako nepristran- j »ko se postopa pod njegovim vodstvom in kako nepristansko še ravnajo njegovi ces. kr. uradniki po njegovih navodilih!
Star volile c.
l
-
Razne stvari.
Iz donačIM kraje?
Iz šole. C. kr. deželni šolski svet štajerski je z ukazom dne 17. marca t. I. štev. j 3012 odredil, da se razširi petrazredna ljudska i šola pri Sv. Marku niže Ptuja v šestrazred-
nico.
Mariborske novice. Pred nemško »špaikaso« bodo postavili spomenik nekda- i njemu županu mariborskemu Tappeinerju. Z ; delom so že pričeli. — V četrtek, doe 7, j aprila je bil aretiran 45 letni krojač Jurij j Vogrin zaradi aenravnega dejanja. — Isti c!an je prijel policaj v mestnem vrtu Ignacija Polič iz R' g znice, ki je bil že večkrat zaradi tatvine pred kaznovan — Mizarski pomočnik Ivan Komenda je zbolel pred tremi tedni in šel v bolnišnico. Kovčeg je pustil pri svoji gospodinji v koroški ulici št. 41. Ko se je vrnil minoli teden iz bolnišnice, je zapazil, da sta mu bili med tem časom ukradeni iz kovčega dve hranilni knjižici, ena glaseča se na 1100 K druga 100 K. Policija pridno iačr- - «i.viča. — Marko Topolovec, hlapec pr -irju Vurcerju, je sprejel iz usmiljenja 18 letnega brezposelnega hlapca Maksa Čuček od Sv. Andraža v Slov. gcr. k sebi čez noč. V zahvalo za to mu je Čuček ukradel nekaj denavja in drugih stvari ter nato zginil.
Uradne ure pri ces. kr. davkariji v Mariboru. Porazumno s predsedništvom dežeintga nadsodišča v Gradcu določijo se uradne ure pri c. kr. glavni davkariji v Mariboru na podlagi naredbe c. kr. iinančnega ministrstva dne 23 marca 1899, štev. 58 819 od 1. 1898 (št. 65 d. z), od 1. maja 1904 naprej za vsaki tedenski dan od 8. zjutraj
do treh popoldne. Plačila se pa bodo »preje- j mala samo do dveh popoldne.
Nemška olika. Naui uemški burš, brat tukajšnega nemškega trgovca, ki pa se kaj ponižno sede do Slovencev posebno, kedar mu dajo izkupiti, je javno na ulici zabrusil mimoidočemu Slovencu v obraz psovko: »Schvvrinkerl«. Da ne bomo trgovčevega inserata priobčili več v našem listu, naj se zahvali svojemu bratu.
Sv. Barbara niže Maribora. V nedeljo popoldne ob pol 6. uri je pridrvela strašna nevihta s sivočrnimi oblaki med blis kanjem in gromenjem, seboj nesoča mnogo iedu in teče, katera je v 10 minutah vse pobelila in mnogo škode napravila na sadnem vrtu. Varuj nas Bog te šibe!
Zimica pri Sv. Barbari Dne 10 t. m proti večeru je v Slovenskih goricah grmelo, bliskalo in kakor g rt, h debela toča je pokril», zemljo. Letos je žačel zgodaj razsajati ledeni bič!
Boreči. Dne 10. t. mes. je prišla prva letočuja nevihta. Grmelo in bliskalo je, da je bilo groza. Treščilo je tudi v drevo, ki stoji tik hiše gostilničarja Jureta. Iskra je šla skozi zid in ga predrla na več krajih, okna iztrgala, a k sreči ni vnela. Še pet minut prej so ob oni steni sedeli pivci in domači. Ko bi se ne umaknili, bili bi gotovo vsi mrtvi. Treska in hudega vremena reši n&s o Gospod!
Sv. Peter pri Radgoni. V katoliško cerkev so prestopile iz protestantizma tri osebe: mladenič Aleksander Fujs z dekleti Marija Pavel in Marija Ritoper. — G. Janko Čirič je šel za stolnega koralista v Maribor. Tukajšna narodna društva mu kličejo: Hvala in slava! — Pri volitvah za občino Stave-šinci, katere so Bračkovi pristaši že dvakrat ovrgli, so končno vendarle zmagali Slovenci. Županom je izvoljen Matija Kavčič v Staven-skem vrhu. Le pogumno naprej, zavedni možje! — Z motiko ubitega so našli v soboto, dne 9. t. m. Ferdinanda W*i3sa, vini-čarja na Ptujski cesti. Bil je 35 let star in zapušča vdovo z dvema otrokoma. Vzrok ubojs je neznan.
Križevci pri Ljutomeru. Od 16 t. m. naprej bo pri tukajšni pošti nastavljen poštni pot, ki bo obhodi) vsak teden trikrat občine: Bunčani, Vučjaves, Bučečovci, Staranovavas in Iijašovci; druge tri dni pa občine: Ba-novci, Gerlova, Kristanci, Šalmci, Lukavci, Logarovci in Kijučarovci. Trg Veržej bo imel vsak dan zvezo s pošto v Križevcih Zato se tamošnja poštna oddajalnica opu3ti. V Bun-čanih, Vučjivesi, Bučečovcih, Starinovivesi, Iijaševcih. Gerlovi, Krisfancih, Lukavcih, Lo-garovcih in Ključarovcih se nastavi poštni nabiralnik.
V Ljutomeru se je pripetila dne 5. t. m. v usnjarni Jož Sl«yor velika nesreča. Učenca Franc Mikuš in Franc Kovač sta nesla sod vrele vode. Pri tem se je spodtaknil Mikuš, ki je nesel spredaj, in žgoča voda se je zlila čezenj ter ga snrtnonevarno opekla na hrbtu in prsih. Prepeljali so ga v bolnišnico v Radgoni.
Nabori v ljutomerskem okrajnem
glavarstvu se vršijo sledeče dni: Za sod-nijski okraj Gornja Radgona v gostilni Kurbus v Gornji Radgoni dne 27. aprila za sledeče občine: Ivanjšovci, Hrastje Mota, Galušak, Sv. Jurij, Krabonoš, Ivanjci, Kapela, Črešnovci, Okoslavci, Kraljevci, Murski vrh in Zasadi, Negova, Orehovci, Gor Radgona, Polički vrh, Radenci, Rihtarovci, Šratenci in Ščavnica; dne 28. apr. za občine: Stanetinci, Oieslavci, Terbegovci, Zbfgovci in Boračeva. Za sodoijski okraj Ljutomer v gostilni Mat. Sterman v Ljutomeru dne 29. aprila za sledeče občine: Staranovavas, Stara cesta, Grlova, Gi.domarci, Iijašovci, Mala Nedelja, Križevci, Kristanci, Slomjak, Logarovci, Lukavci, Ljutomer, Pernožavci, Muravci, Presika, Pristova, Radislavci. Kijučarovci, Slabtinci in Kamenščak; dne 30 aprila za občine: Nor-šinci, Bunčani, Veržej, Vučjavas, Bolehnečice, Boreči, Bučečovci, Cezanjevci in Cven. Za-
četek v;;ak dan ob 7. zjutraj. K naboru pa morajo priti vsi mladeniči, rojeni leta 1881, 1882 in 1883
Redek slučaj. Na travniku čč. oo. mi-noritov pri Ptuju so včeraj, dne 13 t. mes. kosili seno že čes pol metra visoko. Je pač i to vzor izvrstnega gnojenja! Posnemajte!
Št. Janž na Drav. polju, Gostilničarju I in mesarju Matiji Reih je povrgla njegova i sviuja v 1 V» 68 prašičkov. Prvikrat jih je povrgla 12, drugikrat 16, tretjikrat 19 in sedaj pred nekoliko dnevi četrlikrat 21 prašičkov. Naš dopisnik še pristavlja, ds je zelo radoveden, koliko jih bo povrgla petokrat. Ker smo tudi mi še bolj radovedni, zato > prosimo g spnda dopisnika, naj nam takrat ; takoj poroča.
V Poljčanah je umrl dne 6. aprila ob I 6. uri zjutraj po kratki in mučni bolezni s veleposestnik g. Janez Detiček v 52. letu. \ Zapusti) je ženo in šest nedoraslih otrok. Rajni je bil vrl narodnjak in več let občinski odbornik in svetovalec. Svetila mu večna luč!
Šmarje pri Jelšah. Cestar Štefan Petauer je bil odlikovan s častno medajlo za 40 letno zvesto službovanje.
Novice iz konjiškega okraja. Trije možki so tukaj po knezovem lovskem okraji poskušali divjačino loviti. Dobili so za to po eden in po tri mesece ječe v Celju, Eden je oženjen in nima za delo nikogar močnega, same drobne otroke. V ponneljek, 11. aprila ga je gnal orožnik od najsilnejšega dela. — Knez v Konjicah hoče na vsak način imeti zaprt nad čez 500 metrov dolgi pot, ki je lastnina treh občin. Paragraf 23. občinske postave dovoli to, da ga sme konjiška občina zapreti še le »po zaslišanju prizadetih občin in ostalih deležnikov«, to se reče, če ti privolijo. Ker pa vse tri občine in vsi deležniki ali posestniki nasprotujejo, bi morala konjiška občina pot zopet odpreti in jo okrajni zastop in glavarstvo k temu prisiliti. Žal, se to ne zgedi. Pritožba je šla na deželni odbor.
Celjske novice. Tukaj je umrl umi-rovljeni naduiitelj gosp. Gustav Potočnik v 61. letu — Pasja kcntumacija je v mestu in okolici odpravljena. — Porotno zasedanje se začne pri tukajšnem okrožnem sodišču dne 2 maia.
Sv Miklavž nad Laškim. Dne 12 aprila so se po tukajšnji župniji klatili trije fantalini, eden je bil 13, eden 14, eden pa 16. let star in so se izdajali za kupovalce telet, a v resnici so bili mladi tatovi, ki so na več krajih pokradli. V dveh hišah so ukradli žepne ure, a k sreči so jih hitro pogrešili in eden tukajšnih posestnikov hiti za njimi in jih najde v bližnji gostilni ter jih izroči žandarjem. Našli so pri njih več ukradenih reči. Varujte se takih klatežev! — Dne 17. aprila bo v tukajšnji šolski sobi imel polovalni učitelj poučni govor o gospodarskih rečeh.
Iz Vidma. Velika dobrotnica za Krško in Vid^m. gospa Josipina Hočevar je obhajala v sredo, 6. t. m. osemdesetletnico svojega rojstva. V ta namen so se njej na proslavo priredile prav lepe slovesnosti. Velikonočni ponedeljek, kakor zopet v torek zvečer so se pred njenim stanovanjem napravile podoknice ter popevale slovenske pesmi. V torek zvečer je svirala godba, po Savi pa je veslala čarobno razsvitljena ladja; mesto je bilo razsvetljeno. Tudi na Vidmu so bile nekatere hiše razsvetljene; pri Požunu se je nažgal lep kres in topiči so grmeli; visoko iz Videmskega zvonika pa sta se lesketali črki J. in H Krčani so napravili ustanovo, iz katere bodo letne obresti zavži-vali starčki, ki so doživeli 80 leto sveje starosti. V sredo. 6 aprila obhajale so se slovesne sv msše pri oo. kapucinih v župnih cerkvah v Krškem in na Vidmu. Bog ohrani blago gospo še mnogo let!
Brežice. Bivši uradnik južne železnice, ; gosp. Josip Holeček, sedaj ir. Mariofi', je dne 7 apr la dovršil novicijat ter je v tukajšni t frančiškanski cerkvi napravil neslovesno ob-• ljubo. Iz Brežic je odšel v Kamnik, da bo
tam v domači frančiškanski šoli začel z bogoslovnimi študijami.
Nagrade za ubite gade bo tudi letos izplačeval deželni odbor štajerski ia sicar za vsakega ubitega gada 1 K. V prihodnji številki objavimo dotični ogla? deželnega odbora.
Najnovejše o vojni.
Petrograd, 13. aprila. Kuropatkin brzo-javlja: Oddelek lovcev je 8 t m. nasproti Vidžu prišel na otok Somalinde. Presenetil je 50 Japoncev pri izkrcavanju. Skoro vsi Japonci so ubiti ali so pa utonili. Njihove ladje so ruski lovci pogreznili v vodo. Naslednje dni so 4 lovci pritihotapili se do Jonarnpho, kjer so ostali 12 ur.. Izdani od Korejcev, morali so se rešiti s plavanjem, ker se je njihova ladja razbila. Ea lovec je utonil. Japonci, ki so jih zasledovali, so bifi od nas napadeni. Vse smo pobili.
Petrograd, 12. aprila. Dopisnik ruske brzojavne agenture poroča iz Port Arturja: Ker so nalivi pokvarili brzojavne naprave, je bil brzojavni promet za nekoliko časa prekinjen. O Veliki noči so v trdnjavi pričakovali novega japonskega napada, na katerega go se zelo resno pripravljali. Viceadmiral Makarov, ki sam osebno nadzoruje nočne priprave, je preživel Veliko noč na stražilnih čolnih.
Cerkvene stvari.
Sv. Trojica v Slov. gor. Na prijaz-nem griču Slovenskih goric stoji krasna cerkev sv. Trojice s tremi zvoniki in s samo-stan6m. Nad 200 let so delovali tukaj oo. avguštinci. Eden zvon, ki ima ime Avguštin, še spominja na tiste čase. Letos bo 50 let, odkar bivajo tukaj oo. redovniki sv. Frančiška. Dne 23. mal. srpana 1854 so se naselili tukaj č. o. Bruno Jesih kot auperijor in župnik, o. Celestin Forgner, o. Benignus Andren-šek in o. Tomaž Žunič. Red *me biti ponosen na delovanje svojih sinov na tej postaji, ki je bilo plodocosno. Mnogo so storili v tem pclstoletju za olepšavo cerkve; ne ve se pa, koliko dušnih dobrot so prejeli romarji od njih leta in leta. Slava božje poti je še veliko bolj začela rasti po prihodu frančiškanov. Oo. frančiškani so tudi izven svoje župnije znani in priljubljeni duhovnikom in vernim. Spominjam tu na o. Celestina in o. Gelazija Rojka. ki, dasi že mrtva, še vedno živita v biagem spominu pri ljudeh daleč v okolici. Sicer pa ima Mchorje^a družba pripravljen spis: »Sv. Trojica v Sloven. goricah« iz peresa č. o. Emerika Landergot, trojiškega rojaka, kakor je brati v koledarju za 1. 1902; najbrž so prihranili spis ravno za to leto. Zato umolknem. Pomnijo pa naj vsi, ki imajo romanje k Sv. Trojici v čislih, da ga letos ne opuste; in tisti posebno, ki radi prihajajo k Sv. Trojici 3e Mariji poklonit, da storijo to tudi letos, ko obhajamo 50 letnico progla Senja brezmadežnega njenega »početja. Prvikrat dojdejo romarji k Sv. Trojici v spomladi na god sv. Florijana in Bicer iz sosednjih župnij Tudi ta dan naj praznujejo romarji trojiški izvanredao slovesno in v veliki množici spominjaje se, da je letos 1600 letnica mučeništva teea svetnika v vojaSki suknji. Trojiški samostan s svojimi prebivaici v tihih cel cah bodi i v bodoče naš ponos in nekako središče duhovnega življenja v Slovenskih goricah. — Trojiški romar.
Šmarnice. 12 pesmi za mešan zbor, deloma z orgijami zložil P. Hugolin Sattner. Gena 2 K brez poštnine; frančiškanski samostan v Ljubljani. — Spet kliče nas venčni maj, — či3to blizu je že, in mlado in staro se že veseli radostnih šmarnic. Cerkev in dom in cela narava bo po slovenskih deželah odmevala najlepših Marijinih pesmi; med te se želijo uvrstiti letos tudi gori imenovane šmarnice. Pa se jim bo tudi posrečilo: nekatere izmed njih, ki so priprostejše, bo ljudstvo kmalu zapomnilo ter j»h začelo »amo popevati, druge, umetnejše (n. pr. št. 2, 6, 9) bodo pa zbori peli vsakokrat z novim
veseljem; kratko: krssae šmaroce, kojih vs^ko št. 'ilko bodo količkaj iisrežDaru zbori hhko in radi rabili. Zato pa sazite po njih gg. pevovodje in organisti! Rasmo je Sača ia, da a« pripravite ž njimi. Glasovi niso «šli, a partitura js izredno lepo udara. S S
Cerkvena glasba Slomšekoti nape vi k bisgosiovu. Nh splošno željo je podpisani zbral zgoraj navedene napeve ter jih hwmo-nizoval za mošsne glasove. Cena avtografo-vani partituri je 1 K, 5 izvodov pa 3 K, poštnina 10 v. Dobe B8 pri podpisanem. — Ivan Osvirk, Sv. Jurij cb juž. žel.
Društvena porodila.
Poljudni govor »o Rusih in Japonc h« ss zaradi glavne vaje giedališčne igre »Legi-jonarji«, ki se bo vpmoršla v nedeljo, due 17. apriia 1.1., za eden ted^n preloži; isti bo torej namesto 16. t. mes. v soboto, dae 23. aprila ob 8 uri zvečer v mali dvorani »Na-rodn. dome«. Opozori se, da je k vsakemu poljudnemu govoru vstop prost.
»Slovanska Čitalnica" v Mariboru priredi v nedeljo, dne 17. aprila t. 1. gledališko predstavo: »Legi jo na rji«. To krasno narodno igro spisal je naš nadarjeni slov-stvenšk Fran Govekar tako izvrstno, da med vsemi dosedanjimi slovenskimi deli zasluži prvo mesto. Ta drama je nekaka prrdigra »Rokovnjačev«. katere namerava vpr;z ¡riti »Čitalnica« 4 dmj prznsjo t. j. na riuu 1. raajnika t. I. Vsebina -Leg''jorerjsv« jc t*-Je: Častnik Brnjač in ioSsmer Ferdinand pl Ba :aj ljubita pridno in Icpr Lsnro. Brr-jaž, uviaovši da Lavri dopada le Ferdinand, katerega ona spoštuje in čisla kol blagega ia rosntga moža, zavrača pa vsako prožnjc Braj&ča in je ral&čna do njega, ker ji je neljub, sklene se maščevati nad njenim ljubljencem in svojim prijnteljem inženirjem pi. Basajem. h vojne blagajne ukrade večjo svoto denarja in jo skrije v Ba«»j^vo stanovanje, ki je ob jednem stanovanje Brajačevo. Basa}, veseleč se svoje srefie nad pridobitvijo zale in dražestne gospice Lavre, obhaja zaroko Se ves srečen in vosel v navzočnosti očeta Raka, ki radosti poln blsgoslavlja hčerko Lavro kakor tudi bodočega zeta svojega Ferdinanda. I»ti čas prikorakajo minoo Rakove hiše v Celju štajerski prosto-volici, «i se zbirajo in odhajajo na pot v vojsko proti Francozom; na povabilo cglase se tudi pri Rakovih, koder jemljejo slovo od vseh, hkrati pa čestitajo in se vesele z zaročencema Z obrazov bere se jim pogum in srčnost; tudi humor jih še ni zapustil: zbijajo razne šale krepčajoč se z vinom, katero jim vedno dcnaSa brhka hčerka gostilničarja Medveda. Nekega dne ostane Ferdinand dalje časa pri svoji zaročenki, ki si že vsa vesela pripravlja poročno obleko. Istotam se zberejo poleg očeta Raka in Lavrine prijateljice Ana še šaljivi krojač Jež, ki pripoveduje, da je vsled svojo hude žene Barbe sklenil oditi na vojsko, ob jednem pa je prinesel tudi novico, da je v vojašnici regimenta Simb?chen ukradena večja svota denarja, katero so tudi že našli v sobi prijatelja nekega častnika. Stari Rak odide radoveden poizvedovat o tej novici po me- tu a se kmalu vrne ves žalosten in potrt, in na radovedno poizvedovanje hčere Lavre pove. da so našli svoto 500 tolarjev skrito v Basajevi pisarni, in da so njega prijeli na ulici in tudi že zaprli. Ž-i hoče Lavra vsa objokana oditi z namenom, da reši svojega ljubljenca Ferdinanda, češ, da je on nedolžen, ko vstopi v sobo častnik Brnjač, ki zavisti poln sporoči ve3t, da je vse zaman, ker je tatvino pl. Ba?aj že priznal. Potuhnjeno se prilizuje ter pomiluje Lavro kakor tudi očeta Raka, zraven pa obljubuje Ferdinanda še rešiti. Pa vse zastonj. Lavra od ločno zavrne njega roko in izjavi, da edino Ferdinandu ostane zvesta ker ou ni tat, ampak poštenjak. Ravno, ko ona to zatrjuje, priženo vojaki min o nje nedolžnega Ferdinanda vkljenjenega. — Cas poteka. Vojska s Francozi je pobrala vse, staro in mlado. Prostovoljci, dijaki, da celo kaznjenci, vse je
že odšlo na bojišče. Istota&o je moral z drugimi kaznjenci oditi tudi Basaj, ki se je izkazal v boju posebno srčnega in hrabrega; zato so ga vsi spošt■•■vali in čislali. Ko neki dan v taborišču povoraSuje prostovoljca Str-nada o svoji gubici Lavri in o Rakovih, mu povedo, da j« bila aa dan usode njegove Lavra .silno potrta in da je začela vsled tugo in žalosti bolehati. Brnjač pa, da je vsak dan pri njej in da ae ji laika ter pnkupuje. Žalosten pripoveduje Basaj, da je nedolžen m da je tatvino izvršil Brnjač iz sovraštva in zavisti do njega. Nato se priklati v taborišče krojač Jež, ki se je podal na vojsko pred tremi tedni z vojnim komisarjem Brnjačem. Pripoveduje še o svojem potovanju in o domačih, ko zatrobijo rogovi, puške pokajo in topovi zagrme; v tem hipu pridrvi izdajalec Brnjač, po francoski opravljen, ugrabi francoskega konja, ga sajaše in ubeži avstrijski aanadi. Takoj za njim prihrumi tolpa štajerskih prostovoljcev, ki streljajo za njim in za drugimi bežečrmi Francozi, priuešo pa tudi ranjenega Baaaja, ki jerau je predrla sovražnikova kroglja prai. Vse tnu i-, tre že in ga tolaži in — on okreva. Z drugimi C ^¡nai vrne se v domovino, kamor pride h go«tiiai£»<ia Medvedu, ki ga skrije Kmalu izve vsa Bikova hiša, da se je vrnil nedolžni Ferdinand, ljubljenec nekdaj lepe m biago Lavre. Vsa slaba in onemogla vuled ¿uge in žalovanja nad hudobnim Brnjačem, sprejme tudi ona vsa prestrašena to vest, na kar vstopi Basaj. »Lavra, Lavra! — N&nde, ti si tu!« začuje se po mrtvaško tihi sobi. Po žalostnih, pla-kajočih vzdihih med njima zapre oči startno bolna in zapuščena Lavr& in umre. Ves besen in kakor znorel zakoine se Basaj maščevati do smrti nad zločina t vom hinavca Brajača, ki je storil njega in Lavro nesrečna, ter postane ropar. — Ta krasna igra predstavljala se je že z velikanskim vspehom v Ljubljani, Celju in Zagrebu. Med igro je vpletenih mnogo pesmic, katere pojo ali posamezniki ali zbor. »Slovanska Čitalnica« se pripravlja z veliko vnemo in požrtvovalnostjo, doseči enak vspeh tudi tu v Mariboru. Uioge so v rokah naših najboljših igralcev. Zato ne zamudi nikdo prilike, priti pogledat na dan 17. aprila t. 1. te krasne, iivirne slovenske igre »Legijonar-jev« v Narodni dom.
Slov. katol. izobraževalno društvo v Studencih pri Mariboru vabi svoje člane k predavanju, ki bo v nedeljo, dne 17. aprila popoldne ob 2. uri v društvenih prostorih. Predavalo se boorusko-ja-ponski vojski.
Katol. politično društvo „Sava" za brežiški in sevniški okraj je pri odborovi seji dne 10 apr. pretresovalo nas'ednje zadeve: 1. V smislu sklepa zadnjega občnega zbora »Save« na Vidmu se bo razposlalo občinam v imenovanih dveh sodnih okrajih povabilo, naj zahtevajo od vseh avtonomnih, političnih in sodnijfkih oblastnij, da našim občinam dopisujejo v slovenskem jeziku; 2. Posvetovalo se je o važaem vprašanju, kaj naj se stori, da se nabrani uvažanje bolnih hrvaških svinj v brežiški okraj. Vsi razumni in za blagor naših kmetov vneti možje morajo skupno sodelovati, da se to tihotapstvo prapreči in okraj obvaruje velike škode; 3. Razgovarjalo se je o brezobrestnih posojilih za prenavljanje vinogradov; 4. Sklenilo se je v smislu sklepa zadnjega občnega zbora, da se pri prihodnjemu občnemu zboru, ki se bo obhajal v kratkem v brežiškem okraju, nas vetu je sledeča sprememba društvenih pravil »Save«: Z ozirom na zelo razširjen delokrog »Save« bo imelo društvo 15 odbornikov namesto 9, 5 namestnikov namesto 3, 2 podpredsednika namesto 1 (eden pedpredsednik za brežiški, drugi za sevniški okraj) in 3 zapisnikarje; 5. o političnem položaju je govoril društveni predsednik drž. posl. g. J. Ž<čkar. Odbor je soglasno odobril postopanje slovenskih državnih poslancev, ki so se pridružili češki ob-strukciji, katera naj traja tako dolgo, dokler ne dosežejo Slovenci svojih pravic. Razun enega zadržanega odbornika so se vsi drugi
udeležili te jako živahne seje, pri kateri sta bila navzoča Se dva druga druStvenika.
»Slov. čebelarsko društvo za Slov. Štajersko.« S tem imenom ¡e stopilo dne 5. aprila 1 L na dan novo, od mnogih že težko pričakovano drnStvo, katero ima namen povspaSevati to koristno kmetijsko panogo, poučevati svoje člane z be3edo in čebelarskim listom ter ¡im priskrbeti potrebnih priprav in kupcev za med. Ustanovni občni zbor je bil v Ptuju v »Narod, domu«, kateri je bil dobro obiskan, ter je pristopilo takoj 60 udov. DrnStvo hoče razširiti svoje delovanje po VBem slovenskem delu naSe dežele, vendar se je prvi odbor izvolil za letos iz okrajev, kjer je največ udov. Od 7 odbornikov so 4 iz ptujskega, po eden pa iz celjskega, št. lenartskega in Smarskega okraja. Odbor je sestavljen iz sledečih gg : Predsednik prof. Zelenik Jožef, posest, pri Sv. Urbanu pri Ptuju, namestnik Jurančič Ivan, posestnik v Andrencih, tajnik Strelec Ivan, nadučitelj pri Sv. Andražu v Slov. gor., blagajnik We-siag Jožef, učit. pri Sv. Urbanu pri Ptuju, odborniki pa: Pogrujc AL, učitelj na Hajdini pri Ptuju, Kurbus Pomislav, nadučitelj v Slivnici pri Ceiju in ZdoiSek Jožef, c kr. sodni pristav v Celju. Iz pravil, katera se bodo dala v tisk, da jih dobi vsak član, bodi omenjeno, da plača vsak ud na leto 2 K ter dobiva za to list »Slov. Čebelar« brezplačno. Ako je v katerem okolišu vsaj 15 udov, se lahko ustanovi podružnica, kar se pa mora prej naznaniti osrednjemu odboru, da pošlje k ustanovitvi svojega potovalnega učitelja. Kot tak je bil enoglasno izvoljen podpredsednik Ivan Juraničič. Vsi gg. člani, ki so naznanili syoj pristop že t ripravljalnemu odboru, pa niso bili navzoči pri občnem zboru, se uljudno prosijo, da vpošljejo letnino 2 K društvenemu blagajniku. Isti ps, ki so za letos že plačah naročnino za list »Slov. čebelar«, pa naj z dopisnico to naznanijo drufttv. tajniku, ker se jun vplačana naročnina zaračuna že kot za jetos vplačana It-tnina. Oboje se prosi vsaj do 1 resja t 1, ker takrat se cdp -Slje »kuona naročnina za Ust »Slov. čebelar« z imenikom članov vred. Vsi pa naj naznanijo zadnjo pošto, da bodo lahko list redno prejemali. Pa tudi isti čebelarji, ki še dosedaj niso pristopili, se prosijo, da store to do 1. maja, ker prihranijo s tem odboru mnogo posla,
katerega bo prvo leto itak obilo; ozirajo pa se naj na zgoraj omenjena določila. Torej cenjeni slovenski čebelarji! Kakor se čebelice, vaSe ljubljenke, oklepajo svoje mat'ce. tako se oklenite vsi potrebnega društva! Čebelarski pozdrav! — Ivan Strelec, tajnik.
Iz Podsrede. V nedeljo, dne 10 aprila se je vrSil ustanovni shod podružnice sv. Cirila in Metoda v Kozjem. Sklicatelj, vrli na rodnjak g. dr. Fr. Jankovič je v prav spo dobnih besedah označil namen in pomen družbe. Vsi gostje so mu ž»vahno pritrjevali. Udeležba je rila nepričakovano velika. Vsi stanovi so bili v obilni meri zastopani. Bilo je navzočih 6 čast. duhovnikov, mnogo uradnikov, narodnega učiteljstva, Štirje župani in mnogo drugih. Posebno lepo zastopana je bila zavedna Podsredska župnija, kar so vsi s hvalo pripoznali. Po končanem govoru gosp. sklicatelja se jo prešlo k drugi točki, namreč k volitvi odtora. Enoglasno so bili izvoljeni: načelnikom g. dr. Fr. Jankovič, namestnikom g. MiloS GrmovSek, nadučit. iz Pilstajna, tajnikom č. g. Josip Lassbacher, namestnikom g. A. Jelovšek, Sol. vodja v Virštanji, blagajnikom g, dr. Jos. Barle, notar v Krzjem, namestnikom gosp. dr. Mirko Cerkvenac iz Š?.. Petra. Potem je Se sledilo mnogo govornikov, ki so vsi v prelepih besedah utemeljevali namen družbe, namreč podpiranje in ustanavljanje slovenskih Sol. V mladini je spas. Če mladino vzgojimo na krščanski in narodni podlagi smo vse storili. V-pch je bil velik, frz 40 udov se je vpisalo. Žjlimo družbi veliko vspeha, zlasti v sedanjem času, ko sovražniki povsod pritiskajo, da ugrabijo mladino in jo za-se pridobijo.
1» Žalca 3e naai poroča, da se je vori-zorila dne 10 t. mes. narodna igra »Deseti brat«, ki je jako dobro vspela. Vsi igral« so izborno rešili težavne svoje vloge.
Društvena naznanila.
Kmetijske bralno društvo v Staremtrgu tik Sloverjgradsa ima v nedeljo, dne 17. aprila t. 1. ob pol 4. uri popol. svoj I. redni občni zbor v prostorih g. Petriča. Dnevni red: Predložitev računa, pobiranje zaostale udnine in govor o koristi bralnega društva v sedanjem času. Ako bi se ob pol 4. uri ne udeležilo zadostno število udov, se bo ob pol 5. uri pri vsakem številu udov sklepalo.
Polzelska podražnioa sv. Cirila in Metoda priredi v nedeljo, dne 17. t. mes. veselico z igro
„Revček Andrejček" v prostorih g. Žigana na Polzeli. Začetek ob 8. uri popoldne. K obilni vdeležbi uljudno vabi odbor.
Sv. Martin pri Slovenjgradcu. Kmet. bralne^ društva fantje in dekleta priredijo koncem junija dve igri: ..Zamujeni vlak" in „Lurška paetirica" v gostilni g. F. Kac. Vsi udje in prijatelji društva se uljudno vabijo. Fantje in dekleta le tako naprej!
Listnica uredništva. Somišljeniku v Zimi« : Vi pišete malo prehudo I Vemo, da je ponočnemj napadu največ kriv alkohol in pa hudoben list, toda če bi vse to priobčili, bi bili toženi! Pozdravi — I, Vidmsn, Velika Nedelja: zasebnih zahval pač ne moremo priobčevati v uredniškem delu. Pozdravljeni! — Sv. Križ na Murskem polju: Poročili priobčimo prihodnjič, tokrat premalo prostora. Zdravo!
Vsaka rodbina
naj bi v svoj prid rabila le
Kathreinerje^ o
Kneippcvo sladr.o kavo
kot primes vsakdanji kavni pijači.
Slovenci' Spominjajte se
„Zgodovinskega društva!"
i.otwijHk«» StMvi l k *
Gradec 9. aprila: 14, 77, 35, 25, 68 Dunaj 9 aprila: 21, 57, 26, 36, 1
Vsaka beseda stane 2 vin.
Najmanja objava 46 vin.
ALA OZ
• • •
VnaUtt beaeda «tune 9 vin.
IL A

Vsaka beseda stane 2 vin.
Večkratna objava po dogovore.
Ti inserati se sprejemajo samo proti predplačilu. Pri vprašanjih na upravništvo se mora pridejuti znamka za odgovor.
Proda se„
Pečate) stan'pilje iz kavčuka, modele za predtiskanje itd. najcenejše pri Karoln Kamer, zlatar in grsver v Maribora, G. hfioske ulict 15.	118 7—5
Mlinsko orodje) še le par let v rabi,
skoro čisto novo, s tremi pari kamnov in stopami ter sploh z vsem k mlinu spada-jočim orodjem, je na prodaj po zelo nizki ceni. Urejeno je vse po najnovejšem načinu z jermeni. Oglasiti te je pri Štefanu Boucon, tovarnar stolov na Tehaijih pri Celja	181 6-3
Voč tisoč cepljenih trsov imam podpisani še na prodaj I. in II. vrste in sicer Laški rilček in Gutedel. Cena I. vrste 24 K, H. vrste 10 K 100 kom. Cepiči za požl&htenje amerikanske podlage po 10 K 1000 komadov. Oglasiti se je pri Antonu Slodnjak, trtnaiju in posestnika v Jur-šineih pri Ptuju	109 2—1
Amerikanskih ključev, Rip. port. več tisoč, lepih in debelih za suLo cepiti, iu drobnih za vlaganje, imam na prodaj. Cena I. vrste 1000 kom. 16 K, II. vrste 5 K. Martin Slodnjak, pos. Pošta: Jur-šinci pri Ptiyu.	327 2—1
Konj, 2 leti star, se proda v Rušah. Karolina Markuš, hšt. 64. Cena 180 gld. 182 8—1
Stebre, iz hrastovega lesa, suhe, dol^e od 15m do 2 5 m, se prodajo po nizki ceni pri g. Ant. Juršič pri Sv. Martinu, Vurberk.	208 2—1
Novozidana hita, s 4 sobami in 4 kuhinjami ter branjarijo, se proda. Ceua je 8800 gld., izplačati je 1000 gld. v Studencih pri Mariboru št. 180. 826 3-1
Lepo posestvo z 1 hišo in potrebnimi prostori, 4 njive, travnik, sadonos-nik, voda blizu hiše, se proda po zelo nizki ceni. Amalija Kocjan, Sv. Miklavž na Drav. polju. Hoče.	816 1—1
Žaga, v pr»v lepem kraju, z dvema gartroma in cirkularno žago, s prav močno vodo in gospodarskim poslopjem, se proda. — Več pove posestnica Neža Zupančič, Sodnavas, pošta Pristova. Spod. Štajersko	824 1-1
Odda se.
Trgovina z blagom vred se zaradi smrti takoj odda Kje, pove upravcištvo lista.	214 2-2
Harmonij, dobro ohranjen, s 4 oktavami in d spremeni, se takoj po ceni ' proda. Ludovik Požun v Zabukovjn, Sevnica ob Savi.	315 1—1
Novozidana hiša s 3 sobami. 3 kuhinjami in prodajalnico v Lembacher-strisse št. 163 se proda. 168 6—4
Lepa hiša, s popolno gostilniško koncesijo, prodajo tobaka in mala trgovina, se proda za nizko ceno 8200 gld. Hiša ima 5 sob, kuhinjo in štedilnik, 2 kleti in verando za gospodo in ¡¿let v zdaj-šnem času dober promet, lepa vrtova in čeden sadonosnik blizu mesta in kolodvora. Natančno pri lastnika Jož. Verd-nik, Spod. Novaves, Slov. Bistrica.
325 2—1
Proste službe.
Pozor! Za povečanje dobroidoče trgovine s špecerijskim blagom in deželnimi pridelki se iste samostojen kompanijon. Ponudbe pod: _I. M." poste restante Miribor, južni kolodvor. 188 6—2
15 letna deklica, z dobrimi šolskimi spričevali, zmožna sloven. in nem. jezika, želi službe v kaki trgovini. Naslov pri upravništvu.	198 3—2
Fant, ki je ljudsko šolo dovršil, žel priti za učenca h krojaču. — Našlo' pove upravništvo.	317 2—1
Trgovskega učenca, iz boljše hiš? sprejme trgovina mešanega blaga K n adi Zamolo, Fram.	322 2—1
Izučena prodajalka želi s 1. bi jem službo premeniti. Ponudbe na upr»< ništvo.	821 2—1
Pridnega fanta, ki ima veselje do kovaške obrti, kakor tudi izurjenega po-magača sprejrce Matej Bregant, kovač v Orehovivesi. P. Hoče-Slivnica. 323 3—1
Razno.
Naznanilo. Cenjenemu p. n. občinstvi uljudno naznanjam, da sem se preselil: mojo trgovino na glavni trg št. 20 v M> nb.HU ter prosim, da me tudi naprty F čaitito s svojim obiskom. — Z odlični« seštevanjem Anton Strablegg, .k ar)? lju", glavni trg 20.	201 ¡M
Živinski sejem
pri Sv. Juriju v Slov. gor
bo v petek, 22. aprila t.
h kateremu se uljudno vat) občinstvo.	328 i-1


Prostovoljna so&nijska dražba
nepremičnin in premakljivosti.
Od c. kr. okraj, sodišča v Ptuju se bo po predlogu Jakoba Horvat v Mostjeh, kot kuratorja Jere Markeš, isti lastno zemljišče vi. št. 52 k. o. Biuckeldorf, s katerim je solastnica po 1/20 vi. št. 100 k. o. Briickeldorf, združena s pritiklino in prostimi premičninami vred prodalo in sicer v celoti ali pa po posameznih parcelah potom javae dražbe. Dražbena cena posameznih parcel znaša in sicer: 6192 stavišče 200 - K, 355 njiva 5445 m2 381 15 K, 357 njiva 7118 m2 498-26 K, 358 njiva 6690 m2 468-30 K. 359 njiva 5755 m2 402-85 K, 496 njiva 673 m2 47-11 K, 129/1 travnik 8450 m2 591-50 K, 134 travnik 13966 m2 977-62 K, 135 travnik 2180 m2 152 60 K, 356/1 pašnik 5841 m2 292 05 K, 356/2 pašnik 1901 m2 95 05 K, 360 pašnik 1165 m2 58 25 K. 377/2 pašnik 1025 m2 5125 K, 378 pašnik 586 m2 29-30 K, 498 pašnik 158 m2 7*90 K, 500 pašnik 223 m2 1115 K, 379 pašnik 2496 m2 12480 K, 499 pašnik 518 m2 25-90 K, 315/4 gozd 1777 m8 88 85 K, 497 gozd 7031 m2 351-55 K, 612 gozd 6096 m2 304-80 K, 33 (Kukova) gozd 928 m, 40'— K, 610/1 gozd 1471 m2 73*55 K, 611 gozd 129 m2 6-45 K, Solastnin ska pravica po 1/20 pri vi. št. 100 k. o. Biuckeldorf 10'— K. — Skupaj 5180-24 K.
Pritiklina obstoji iz sledečih reči in je cenjena kakor sledi:
1	grablje in kramp —-30 K, brana 3-— K, vinska lestva —-40 K, stavbeno kamenje 6-— K, 2 lajti a 2 K, 4-— K, skrinja za zrnje —•40 K, grablje —-10 K, lajta 6"- K, plug 4 K, komod 4"— K, 4 stari komati 1-— K, 2 lajti 7-— K, senske vile —-20 K, škop 5-— K. — Proste premakljivosti so: laza —"40 K, odeja in štrozak 2-— K, škaf —-30 K, ničke -"40 K, kad za zelje 2 — K, skrinja za obleko 2"— K, 2 lajti 4-— K, omara za jedilo 1-— K, 2 rešeti 1-— K, 1 svetilka —'20 K, kuhinjska posoda 2-— K, omara 12-— K,
2	deži 1-— K, staro železje in remenje 2'— K, železno ubročjo —'40 K, mecelj 1 K, ura 2 K, svetilnica l-— K, 3 stoli 3'— K, miza 2'— K, podobe 8-— K.
Dražba se bo vršila
dne 30. aprila 1904 ob 9. uri v Mostjeh oziroma Kukovi na licu mesta.
Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmejo.
Zemljišče je bremenov prosto. — Dražbeno skupilo se mora do polovice v enem mesecu in druga polovica v dveh mesecih pri sodniji položiti. — Kot varščina se mora 10 ti del izklicne cone pred začetkom dražbe sodnemu komisarju izročiti. Dražbeni pogoji se lahko tusodno v sobi št. 13 pregledajo in razun tega tudi pri dražbi pred začetkom iste.
C. kr. okraj, sodišče v Ptuju, oddel. I.,
818 X—1	dne 5. april* 1904.
~V"aat>iIo
na	319 1—1
©Ibcisfi zbor
Posojilnice v Slovenski Bistrici,
ki se vrSi
na nedeljo, dne 24. aprila 1904, ob 3. uri popoldne
v posojilnlčni dvorani.
Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2 Odobrenje računskega sklepa za 1. 1903 3 Razdelitev čistega dobitka. 4. Predlogi. K obilni uddpž? vabi	Načelstvo.
Opomba: Pristop ima vsak druStvenik, torej tudi dolžniki, ker ¿o udje posojilnice.
Oklic.
C. kr. okrajno sodišče Maribor daje na znanje, da je Julijana Skofič, posestnica pri Sv. Martinu pri Vurbergu h. št. 23, možu Jožefu Skofič, posestniku ravnotam, zakonito oskrbovanje premoženja v smislu § 1238 obč. drž. zak. sodno odpovedala.
C. kr. okrajno sodišče Maribor, oddelek II.,
dne 28. n arca 1904.	206 3—3
Lepe podobice s črnim okvirom kot spominki
za v molitev priporočene ranjke.
Primeren tisek na drugi strani oskrbimo hitro in lično. 100 kosov od 80 kr. do 1 gld. PO kr.
K obilim naročilom se priporoča
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru,
va
14. aprila 1904.	SLOVENSKI GOSPODAR.
S
Voilua lamoieialba«
*
Izdelujem tudi vsakovrstne vodovode, kopeli, hlonete iu nr»alke. napeljavo acetilinovega plina, kompletne omare za pivo a hidravličnim pritiskim. — V zalogi imam vsakovrstne cevi iz železa in pločevine kakor tudi vsakovrstne priprave za vodovode,--
51 9
jj koncesijonirani zavod za naprave v Mariboru, glavni trg št. 11.
■i nnnnnnnnnnntmuunnnnmnnnnnnnntmm
Stran 7. ...............*.....
! Anton Paoluzzi !
¡¡pos. v Cittanovi, Istria, t
'1 > proda1« lastnega vini». IN *
oPinot (belo) po 17 novčičev liter, X
<	> belo domače „13 „ »i
o te™	» 14	» X
nPo t^ ceni Jranko na postajo Trst;i
<	»v svojih sodih se podraži za 5 %• T * >587 Vzorci se pošljejo zastonj. 20 T
Kdo želi
najboljše ocelne
motike
in drugo pristno Štajersko želez-nino, naj kupi pri
Štefanu Kaufman
v Radgoni. 120 8—7
i Postrežba točna in aolidna.
Kuverte
» firmo
priporoča
tiskarna sv. Cirila
v Mariboru.
I Sei
Semenje! | l885.
Častno priznanje
—I Semenje !
I i il i « i il ■ il ni il il i mi min
M. Berdajs v Mariboru
priporoča
87 12—8
vse vrste poljskega, vrtnega in gozdnega semenja
Semenje!
priznano izvrstne kvalitete in
za najnižjo ceno.
Semenje!
II
ñám
áSSk
I	zaloga pohištva	g
J v Hariboru, Koroška cesta štev. 24, g
H Velika in raznovrstna zaloga politiranega pohištva ||
• iz umetnega lesa, matrae, podstavkov za m a trace, divanov, zrcal in otročjih vozičkov.
SÉ Samo kratek čas po znižanih cenah!
Na svetovni razstavi v Parizu 1. 1900 „Grand prix"
Svetovnoznaiii ruski karavanski čaj brata
Ohiic.
Dne 18. aprila t. 1. predpoldne ob desetih se bo v trgu pri Sv. Trojici v Slov. gor. iz zapuščine Marije Roš-ker po prostovoljni dražbi prodala zidana hiša ne spod 3000 kron.	211 2—2
C. kr. okrajno sodišče v Št. Lenartn v Slov. gor.

Postavo» reg. varsv. znamka.
K&C Popoff v Moskvi.
Zalagatelj več evropejskih dvorov
MT Najfinejša marka.
Dobi se v originalnih zavitkih v vseh boljših trgovinah, b 550 10—10
ki je iz domačega vina zločen (ekstrahiran alkohol imlad konjaki, in je od vseh zdravnikov priporočeno zdravstveno, duSo in telo poživljajoče sredstvo, ki pomaga posebno pri trganju po udih, izpadanju las, išijas, odrevenelosti, protinu freumatizmu), glavobolu in zobobolu. Ena steklenica 1 20 gld. z navodilom vporabe.
StEri konjak se Pr'Poroča posebno rekon-' valescentnim, bolnim na želodcu in oslabelim na krvi. Steklenica 1'60 gld. — Pri naročitvi 4 steklen, pošiljatev frankira.
Benedikt lleriI, posest. graščine ttolič pri Konjicah, Sp. ŠtaJ. V zalogi pri Al. Q u and e s t, trgovcu v Mariboru, gosposka ulica in v Moziriu
_ pri Martino žuster.__526 52—¿6 '
O k B i c.
Dne 16. aprila t. 1. predpoldne ob desetih se bo na licu mesta v Žikarcih po prostovoljni dražbi prodala zidana hiša Treze Nerai in zemljiške parcele v izklicni ceni po 3842-78 K, 263*52 K in 638*40 K.	207 2-2
C. kr. okrajno sodišče v Št. Lenartu v Slov. gor.
Jožef HColarič,
mizarski mojster v Mariboru
Trg* tthotfov trg št. H
(pr<--j *fcnuiBian sester ¡fda sv Fr«f!«N<ks5), absolvican obiskovalec tečaja mojstrov na c. kr. tehničnem obrtnem muzeju na Dunaju	876 26—18
se priporoča slam občinstvu v izdelovanje vseh mizarskih izddelkov za poslopja, pohištva in uprave za sobe in prodajalnice, ter vsakovrstno delo v Soli in cerkvi v vseh slogih najfinejšega in najpriprosti jšega izdelka.
Načrti in proračuni so na razpolago.
"fisHalo®
priporoča
t,išsiJii*»*ji» «v. Cirila v IMni*it>or-ii.
za mlinarje, zag*arfe, vrtnarje, ključarje, mizarje, kakor tudi za veleposestnike.
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru namerava zaradi pomnoženja svojih strojev kupiti večji motor ter
proda pod ugodnimi pog*oji
1. 1898 od znane tvrdke Langer & Wolf kupljeni
encin-motor
g tremi konjskimi močmi, električnim užigalom, s kotlom za vodo, plinotvornim strojem, s cevmi itd. — Kupci si lahko ogledajo motor v njegovem teku vsak dan razun nedelje v tiskarni sv. Cirila v Mariboru, Koroška cesta št 5. Najcenejša obrtna moč, kateri ni treba posebnega kurjača niti dovoljenja od oblasti.
—.........■um........ PoHtavl se Inhko glede varnosti u« vnnheni pro«f«ru! rimr—1—"
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. are dopoladue in jih obrestuje po 4°/» ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Ren-tni davek od vložnih obresti plačnje hranilnica sama, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojem premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev.
Stai\je hranil, vlog nad 18 milijonov K. Rezervni zaklad nad 550.000 K.
e s t; n a*
hranilnica ljubljanska
320 4
na Mestnem trgu
zraven r o t ov ž a
Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice.
Posoja se na zemljišča po 4*/«,/0 na leto. Z obrestmi Ared pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5°/« izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 92 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z vsemi obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6'/o izposojenega kapitala.
Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirjo in sicer po 4'/j°/o do &•/,.
Izdajatelj in založnik kat. tisk. društvo.
Odgovorni urednik: Ferdo Leskovar.
Tisk tiskarne sv. Cirila.