249. Sfevllko. U Ljubljani, v sototo S. novembra 1921. u;?, isto Uhata vgak dan popoldae, Isvzamil ntdtll* ta praialkt. Im era ti: do 9 petit vrst a 4 K, od 20—15 petit vrit i 6 K, večjl Inseratt petit vrsta 8 K; notice, poslano, izjave, reklame, prektid petit vrsta 12 K; poroke, zaroke velikost 15 vrst 120 K; ženitne ponudbe beseda 3 K. Popust le pri naroćilife od U objav naprej. VpraSanjcm glede inseratov naj te priloži znamka za odgovor UpraimUUo „Slov. Naroda" In „Marodaa ttsksraa" KaaUova olloa «t 8, prltllćno. — Talefon tt. 304. „Slovenski ftiro*« velja w L|«MtanI la po poiMi V Jag osla vili i ▼ Inotaaatrai ctlotetno naprej plaćan . K 300— celoletno......K 480 — polletno........150-— polletno....... 240 — 3 mesećno......, 75*— 3 mesećno....., 120*— 1 ........ 25- 1 ........40- Pri morebitnem poviSanju se »mi daljia naročnlna 4oplatati. Novi naročniki naj poiljejo v prvi* naro£nino vedno QaV po nakaznid. Na samo pismena naroćiia brez poslatve denaria se ne moremo ozirati. Urctf&litfO NI1O¥. Hiroćr?' Kniflova oUca št. 5, I. nedatropjo Te:«Ton 4£ev. 34. Dopis« »prijama 1« pođpls&ne ia spćostno fr^akorsne. *■£*" Rokoptsov se «e vrata. '**'■'. Posamezna Jtevlita stane 10 m=2 hroni. V inozensstou £SS psr = II 2*60. Poitnina platana w gotovini. lieuarnost za naSo Industrijo Sa trgoulsso. Težke prehrani evalne in oskr* bovalne prilike v povoj nem času so upravo v Sloveniji stavljale pred jako težke naloge. V kupčijo se je urinilo nešteto elementov, ki nišo izšii iz pokliene trgovine. Izredno težavni položaj na blagovnem tnw, ki ga je v veliki meri poleg dejan* skega pomanjkanja blaga povzro* cal slabi promet, je omogočal tem laži-trgovcem, da so si z brezvest* nim izkoriščanjem razmer potom verižništva jemali neopravičene do* bičke na škodo konsumenta. Veli* ka nevolja, ki je morala vsled tega nastati neogibno med prebival* stvom, je naravnost silila upravo v naši pokrajini, da je izdala izredne naredbe, katerih namen je bil, za* treti verižništvo in izkoriščanie obče nesreće. Doživeli smo različne poskuse. Prečej soglasna sodba pa je bila. da izredne naredbe nišo bile srečne in tuđi nišo bile ravno v ko* rist našim gospodarskim prilikam. Efektivno v resnici nišo izbolišale položaja, pač pa so bile večkrat trda ovira naši produkciji. Pre« okret se je izvršil na boljše stoprav tedaj, ko je bilo zadosti blaga na trgu in se je izboljšal promet. Živa in zdrava konkurenca poklič nih tr-govcev je faktično premenila po* ležaj in izločila tuđi največji del slovitih verižnikov. Razmere so se potem kmalu v toliko izbolišale, da je mogla naša centralna vlada v pr* vi polovici tekočega leta odpraviti tište izredne naprave za takozvano pobiiam'e draginje, katere so naša provincijalna oblastva izdala v sili razmer gotovo le v dobrem name* nu, hoteč kalmirati razumljivo ne* voljo kupujočega občinstva. Od* pravili so tako rudi verižniške ura* de, kateri so bili žalostna posebnost Slovenije, pa so zlasti y prvi goreč* nosti svojega delovanja ponajv*Č nehote mnogo pripomogli do tega, da smo Slovenci prišli na glas tiho* tapcev v tistih predelih naše skup* ne domovine, kjer — objektivno sojeno — človekoliubje y kupčiji vseh vrst gotovo ni bilo in ni na višji stopnii nego pri nas, Ko so srečno izginile pri nas iz* redne naprave, ne vedno utemelie* ne v zakonu, je bilo upanje, da po* klicna trgovina sama poskrbl za pravilne cene. V resnici drugače sploh ni praveda izhoda iz nezdra« vih razmer. Ko je bilo pri nas v Sloveniji tako izčiščeno ozračje, ie naenkrat bila proti vsakemu priču* kovanju in brez zaslišanja strokov* njakov izdana koncem juliia teko? čega leta uredba o pobijanju dru? ginjc življenjskih potrebščin in brezvestne špekulacije. Odkrito povedano, da smo se čudili tcj na; redbi tem bolj, ker so bile pri nas gospodarske razmere ob tistem ci* su precej ustanovljene in smo že imeli ustavo. V južnih kraj ih in zlasti v centru pa je bilo v resnici prav takrat mnogo grđega pretira^ vanja glede življeniskih potreba ščin. Naša valuta je bila tište čaše neprimerno ugodnejša kakor da« nes. Ljudje. ki so navadno dobro poučeni pri nas, so dejali, da se ta naredba vobče ne namerava preve* sti y prakso. Prešli so redni in mes* ci, in ta naredba, katera je v našem »Uradnem listu« izšla sredi avgusta, v resnici ni kazala, da postane ak* tualna, Odtod tuđi prihafa. da se takoi od početka ni vzbudilo tisto odločno nasprotstvo proti tej nas redbi, katero navzMc svojemu do* bremu namenu izziva po svojem besedilu in svojem malosrečnem ustroju. Kdor s preud arkom in s premi* slekom prebere to naredbo, vidi. da ima v sebi vse polno določil tako dalekosežnih in tako globoko se3a3 jočih v gospodarsko in kunčiisko življenje, da bi se ne — ne glede na vse drugo — vsai judikature ne moglo in ne smelo izročiti v roko sodiščem, katera nai bi se ustano* vila iz laikov za vsako ohčino pose? bej. Odlični naš vseučiliščni profe* sor gosp. dr. Dolenc je v izvrstnem članku v tem listu prepričcvnlno dovolj povedal, da s temi sodisci pri nas ni mogoče delati. Deiansko tuđi sodišča v teh pravnih poslih ne morejo dalie. Remcdura je že iz razlogov, katere ie n^vedei nrof. c'r. Dolenc, nujno potrebna. Ne glede na to pa je vsakomur, ki nožna ao* spodarske prilike in računa s te ni, kar je življenja zmožno in v prav? ni državi dopustno, jasno, da je na* redba taka, da glasno kriči po od^ pravi. NoJemo si lastiti končne sod* be, ali so ta občinska sodisča res v nasprotju s členom 109. naše u«?ta? ve. Trdimo pa. da resno \n rsncs^ no delovanje teh občinskih sodisč ni mogoče spričo pretežavnih in prevelikih nalog, katere so ihn stavljene. Aparat sam se že ne mo* re držati. Okoli 900 občin je samo v Sloveniji. Ce se po vseh ustanove, kakor predpisano, sodišča s 5 člani. potem bo samo kakih 4500 oseb zas poslenih pri tem delu. Kdo bo uo= sil te stroške, ne vcmo. Občina ko? maj. Vcč kakor opasno pa fe, kriti te stroske z globami. Za nas ie go* tovo dejstvo, da ta sodisča ne bo« do omilila izredno težkih razmer na blagovnem trgu, zlasti na živils ncm. Prvi smo, ki se izrekamo za trdo kaznovanje zločinskega dražem nja živil in potrebščin. Ali z maksi^ malnimi cenami. s šikaniranjem na* se industrije, s trpinčenjem naše trgovine in obrta ne borno pomno* žili nizpoložnega blaga. Narobe, ovirala se bo redna preskrba. iskala se bodo zopet stranska pota. Kon* sument ne bo samo dražje plačevaL marveč prišel tuđi v zadrego za nas bavo blaga. Blago bode šio tiho* tapskira potom v še večjih nrnoži= nah brez carine in kontrole preko naših me ja, katere so po mnenju vseh izvedencev precej slabo zava* rovane. Kdor čita lokalne časopise iz na-irazličneiših predelov naše do* movine, že lahko konstatira dan na dan, kako manika najpotrebnejših stvari na trgih v vcčlih konsunmih Srec.i^čih. Pri tem smo sele v pričet* ku zime. Prevoz ie vsled napetoga položaja z inozemstvom otežkočen. Naš denar pa na zunaniih trfiih no« rira celo neugodneie nego poleti. Res vabi i iva eksportna premija. Zadnje čaše se je tuđi pri nas začelo v hitrejšem tempu provajati cloločila te naredbe. Oblast, ki io daje naredba v roke tem sodiščem, je silno veHka. Poštenost in cospo* darska eksistertca je v rokah teh dičnih laikov. Prepričani smo, in z nami vsi preudami ljudje, ki so sa* mo pazno prccitali to naredbo, da ta občipska soofišča ne moreio biti po svoji sestavi dorasla pretežki na* !o£i. Bojimo se, da bo naredba pov* zročila mnogo nesreče. Ncvarnost ie, da se bo delala krivica temu in onemu našemu industrijcu, obrtni^ ku in trgovcu, no ravno iz slabe vo* l?e, arnpak zatecadeli, ker so ia» htcve teh sodišč prevelike. Lfudje si žele, naravno, blaga po ceni. ne moreio pa presoditi možje v od--maknjenem selu, kakšna cent je pravilna po položaju velikih tržišč. Gotovo bo tuintam zadela pravična roka oderuhn, ali v splošnem bo doa biček neprimerno manjši kakor gos spodarska škoda. Ta sodišča so po* nekoui dejansko šla predalcč in kratkamalo zabranila izvoz. Mirii; ster jih je moral posvariti, ker so bili veliki interesi ogroženi. Resno se je bati, da bo izvajanje te na^ redbe kmalu rodilo šc večje zla. Na redba ni življenja zmožna, ter se praktično ne da provesti s sredstvi, katerc predvidiva. Govore pa r>roti njcj poleg največjih gospodarskih razlogov tuđi pomisleki, na katerc je žc opozoril više citirani avtor. Prc-ino se rnzpase ?,\o, je uirt^rno. da se ocipravi ta naredba, to tem« boli. ker je pruii ni ci naselio v ccil ur/avi upravičeno nrsprotsivo vseh gospodarskih T"ogov, pi tndi {c vu so bile izdari1- odredbe, kit^rc n. pf. predvideva čicn 2 te ngrcdhc. Ob* činska sodisča, katerih ni mc^oče uvrstiti v na>o sodno uprnvo, so d.»* bila v roko tako daicĆ «t J:iioOo mf>C, da se ie baH v resnici tc>k^ iio«p,"i» darske škode, pa trdi iziul c /.** upanja v sodišča. OJpraviti jih je tem laž je, ker dcjar.sko nohcae v?r* sodbe ni mo/no izvrsni, če se r>i Franci je. Kongresa se udelezujejo tuđi zastnp-niki inozenj^kih ^oeijalietičnih or^ani-zacij. Navzoč je tuui delegat ucmskih neodvisnih socijilistov državni p">sla-nec L^dobour, katerepa prisotnost smatra pr^dsednik konqre?rv M duhov, ^ki mora voditi do pop-ilnecra bratstva- L^debour je med drucirn izjavil. da morajo biti v vzpostavljeni internacijonali v?e so~ cijalistično pkupine in tildi komunisti, ki vendar Xd^to]>ajo dclav-?tro. Va.7.ri3 ja, da ?o nnstopile v?e socijalistično stranke, prcdvscm franeorka, proti militarizmu in imperij,!lirmu. 9 čcinnr ?<> olaj«nle nem^kim ?ocij^liptom b3j proti šovinizmu vpcnemš-tva in proti militarizmu. Ce>ki delreat \Vinter je podal na kongresu preelod razvoj;! dolarsko stranki? v čoikos'ova^ki repuMiki. Lon-fpičt ]f> £"3voril proti komunizmu in apo-lirnl n.i r^linrrst vseh socijali^tov v Pvrho skupnoc:-** na.^topa, za izholj^inje položaja prolotarekih vr?t. Tuđi al-zaški dcl^arat Grumhach je povoril nr> ti moskovskenm komunizmu, ki pa jkhI-pira v inozemstvu le korupciju Nrra-?ki de]^p«.it Tiedebour je izjavi I, da ?o popoln>ma. ^trinja z nazori udeležcn-cpt kongres clode sporazumne politika ter je hvnlil loinlnost nem.^ke \ladv\ ki i© odkrito^r^no miroliubnn. — 28. okt<'ijT % Sofiji. Pri tV.i&o-Flovn-koin pv^'ini^tvu v Sofiji *>a \& vršila i-ti. oktof ra rlt.» b'* o.* ud^l^žiH 7APtopnil:i vlarie. ii^^*rn-•i:ih diploruitov in <^jšk^alo\'p>Wilii dri!--tf?v. Pri fticalenvji j** prrir rvutonil novouennovli^ni Sotoi. te?t niskil ne* njnLov eniiffrantov. 'Novi Mir< pri"»tK'uirt .zjivo ] vu^vi«'•.; .vk^^1, ki jo je j.K>dal novinar]« d> v razgovoru o protestu ruskih ućonj-skov r Tra^i. Lima'jnrvkij privi. di. jo polo'.i; \\.v~ ifjdkov ?lal'M n^j?o -i\]nki imaj-) privilegije, knkor )»iiro p» min© obupna kriza, bo Rubi;? zatigu-rak u« r»nj.«1crv:v zivljeniv K-itnur ]e za 3Tirko znano-t. mora poinacati Rovjvt<=ki Rusiji. ,)a\tio innenje r Lrropi nai ?».* no Tznemirja zarAiii U3o Evropa ooin.^oHl.i Rusiji, d.i so more baviti s svoj i mi n ♦-U&njimi probUnni. ^»victskn liu«ij[.r p<» fr?i»uj<* kreditrv, potem ].a bo rudi kon?»<* mizerija ruskih učenjAkov. ^alontn.i t<»- rrr Po umoru b^ljrrvrskrfrn voj[;», %& minissra. Iz Sofijo porovajo, da so *■>« prieeii na^protniki kmetijsko Ptr.-uikc* posiužerati v**»h TnoLT^^h prtd^^v o.i se* mapčujfjo n-o«l politiko mlni^tr»kf*'Jimitmv«*. Sofijska policija je* nr^tirnlrt n^k i ž.«»n-*jko, ki ja ofcumlj^na, da je po naln.pm komit-i^ko or^rani/Hiij^ ošlppilA 11 lc*t-ns%3. sina n.irodiiev'B p*'.-1antM V; ". 1]-kn Geor£:i.ic\a, ki pripida ktiHijfM stranki. Vlada hof** brb7;inio na<1n-ljcvati boj proti komitn-^m, ki *^» **}*-Jani iz inororn.^tva. =r Za skupno Rf>r*jfcli?ii«'rii«> ^ if»-ko ?e favzero.1 svaj?v»ki >Zr»n*» . V\ ;iavi. d.i j<% r-oT/rniH ^>r?v/ °orii^in.» Karei H. StrobI: Laert (Kon«c.) Ricla je začelo ekrbeti, đa se predstava zaključi s Hamletovo ođpoTedjo. Pomnožil je torej ve^ sugestivne «ile svojega prijateljstva. Predstava se je n-adaljevala med to-po zamišljenostjo, izgubljenb brezbriž-noptio, hipno razdraženostjo in nestalno napetostjo Hamlrtovo. Pradetavljal ja Dbsojenca, ki lez© pred mučenjem i?ain vaše ter potem zopet s pestmi raz-bi.ia po stenah . .. Monolog o biti ali ne-biti je otnahoval med melanholsko ap*-tiio in strašnimi izbrubi; zadnji stavki *<> prihajali izmučeno in nejaenb, zob-j* po grizli u^tnice, da sta se mu pooe-(liLi po goli brndi dva tenka krvara žarka. Tako kruto sa ni emejal še nihee, t«ko jedko in o«tro se ni še nikoli ro-tral oder, c?la zbirka fino izumetniče-nih mufilnih instrumentov, in publika je vriskala ter se od zanosa, ni mogl* zavesti. Čutila se je premagano, skoraj soudeleženo ter je uživala muke tfh možsjanov z naslajanjem na sebi sami, ki kor gre b redanje žage v opera-rijpfci dvorani prijetno skbzi Ustae kosti. . ._ _ _ Glednliški Sdravnik je pnfrel med premorom na vnler ter p ujel Hain^ta V nekem kotu: >Saj s© uručujete! Kaj pa počnete ?< % Toda Prinr se i« stnejal, »nnil zdravnika odurno od sebe ter j© bežM, spreipH«n od ©bupanegi pnjatelja, iskat Hildemanna. Nj^ov strah je vp"-val tuđi n* drugo igrale«, in predaUT* se je začela dvigati preko odrske^a vl-deza k slutnji grozne pjmembnoFti. Do vseh globin prerita jo trepetala pesni-tev, in igralci so se nred akti spogledo-TUili, kakor bi imeli zdaj sele zvedeti pravi smisel vseh teh doiroclkov. >Iščite, iščite!« je kričal Hamlet inspicijentu, r^žiserju, garderobarjom. in vsi so iskali Lnerta, ki je bil izcrinil. Ko pa je prišla scena n.ircrovegi povratka v IV. dejanju, je bil Laert naenkrat tu, je prifcel na oder t**r so hladno in kamenito potopil v i^ro, knkor bi niti ne opnzil. kako se oet li bojo. da bi mu stili blizTi. S kra!?em Klavdijem se je domenil, da umori Hamleta ter je ostal miren in ^amo-zave^ten, le kakor bi ga oživljalr« t*>ina radost in kakor bi ?e končno bliž-ilo neizbežuemu uresničenju nekaj, po čemer je že davno hreprmcl. Hamlet ja za prizorišcem, težko naslonjen na prijatelja, poslušni napeto vae »krivnosti zarote. in zdelo se je, da jih mora kakor nove in nepru'ako-vane vesti v sebi premagati. Nj?gov nemir je zadnšil^ neka velika teža ter j© otrpnil pred nekakim lenim, grozečim kolosom, ki j© pomežikoval s svojimi mali mi, krutimi očmi. Tada predstava y& tekla brez prestanka dalje ter je drla preko vsdh ra-vlačcvanj» ki si jih je Hamlet med akti skusal izmisliti. PodaljSnli »o preinorT in Hamlet ga Je uživ-il knkor milojefcri odlog. nenro stonnjoč s prijMpljieTn ffor in dtol međ grobovi, ki so jih pri prav ljali za napl.^nji prizor. Na koT)«li.«ru, im OfoliiinfTn irrnbn. sta trčilt Hamlet in Lnert. Bil jr *po-p-sd, ki je publiko pretresel, in jrrnzno rvsno •• }• vnela borba v odprtem gro- bu, boj, ki mu je Ham let ušel z izbu-ljenimi očmi in klerajiočimi koleni. Ploskanj^ v gledalisču JI© dužila groza, in ld T^aert je prišel na oder, % doltTimi, rudno mahavimi rokami in z nv^rnphom, ki se je videl čisto neume-^ten in begainč, med tem. ko je H-imle* ?.Ti pri zori ečem objemal priJAtelja. >To je Smrt!* jo hropel. >To je Smrt!« >Neumnof»t! Vztra>a5- P» bo konee.« >Saj je konor ... da, kajti to je ^mrt Zfrr.".bila me j? in me izpu^tila 1» ?? rnkrnt. Ali niFi videl. kiko p<* j^ i'ofpvil dmci njen obraz, in kv> me je ^'^kaln k se>>i. sj»m out'l. ... ^eni ču-til___fin ne điba! N^ dih^. rlov©k!c >Pf» nrerl^tavi mora^ takoj v po-p1Hi. Vročico imaš. Prrv^ te je pri-jelo. Pnoinini po pnČ »*» premoćni. . •< >Oživeli -?o in nr^ umore! T-* Laert me nrtori. Ni«? već noČ^Tn ni oder .. .< Ravnatelj in režiser sta pobijala njegov upor, ri kon?na zlomila in Hamlrta znnodHt ven. >Go^pod Prinz!c je klictil inspicijent. >Takoj.<: ZeraMl j© prijatelji z*a rf»TW.-» in potesmil njerov obraz k sebi. 3>N>kdo mora to vedeti. Ti! Takrnt ni bil slufaj. Bil je namen ... Umor. LAWt je bil umorjen — jak sflin ga *a-bodel.. .< >^opnod Prini!« ^Ze trreTn.< In ITnmlet \o stoT»il 1c Hora riju v dvorano boin<» irrre. T^erf je «t«l v bli-/ini in io nrkie T^cd kuli^mi r^kal nn kvom i7f^rnirn. Ni ca bilo vidHi, toda ved*»li jv>. da fe tii in d* pa ne zadrži pič\ dn "bi ne pvi^el tm ode^ Zbegan po strahu prijateljevao* in pjevovi izno\>kiti l.a^rta ter j^ le cledal. kn!co «e do?rd-ki na odru vleOejo dalje, kiko sKvie H«imleto\*e be«edo obotavljajoč se in tnideo Fe za m«.le po^t.'sje. Rr*lj Kl.iv-«Jij je po«tavil -=*vojo irrnzite. r^zburio-ne kretnja srlodališkemu zdravniku skornj v lire. r-oicm pa ie ^'Ttine<- doj^-nia poteaniU tuđi njeea venkai. kj^r ie trep^tnla čudni naneto^t in je čvikal.i na svojo rečitov. Za Ri^lon i^ta d-Mal.i dv.i ^ft^ilca polg!a«no op«~ke: >HimIot i^ra rs^Noj, da je vof;rijr.^ >Jj, i^rra.. . k^kor na življi'»nje in srort.< Ilipoma j^ ^tnl Laert nW osebarai TiJL sceni. Rirl je videl. kako ^e je obr-nilo vse lt ntemu, hkrntu privlačevano in oilbii.ino, in kako ?o ?e nnto vfi kakor nehoto ^ku-ili -brati okoli Ham-Iet?i kot okoli rvtsprmneern. po!.i. Zcr.-itl-!>a dranv© ^e je m.ijala kakor Ptolp, ki ?e vflnj znletava vitmr, «ic©r br^, ne-varnosti, brutilo stresanj^ ?t*vvbe. Laert je stnl med dvorniki. vitek, prožrn. smehljaje. in z4aj se je fcdelo tndi Riclu, kukor bi to no mo^el biti Hildrrnnnn. Podjetno f=o jo poiffraval z mr<>Tn in silil r.jrrovo prt>žn>?t z.ivze-ti linije, ki so stile za hip kakor znaki v zmku. Boj ** je sAČel. Meci sta .«*» naAla In 7ve7r*lA. silcaln sta k^l:or kru'i ter -<^ šrernvali v flivjih sunkih in n^r^lih. Bili po ti snnki urni in noruhnjoni. pr^-ž'tH'i in brutalni, živ* bitin. ki 8o ^e bo-riln nn ro^u prep^d.-t. Boj Ff? je rnvlr-kel r.M^i* prek.^ r;n^c nAv.idnc i*rre. in r"»**d t^m. to j-> ro/Jepr oV'p.^n tvozitIi-i? Fortinbra, je videl Riči prepaden, da «ie mora HnmM r«vpno brruiiti in -vitimi prsti jo Feg?l jh> ;>hlt>ki kr^lji-rini ter so hrr»pet- zavalil na Ptrv:i. >Zn3tor! Zastor!-?- je kricnl r**iiser, firlodaHški idravnik p.» je Ri«*K malon« iodr\ in bit^l k j»adl*mu. Medrwn k<> j« režiscT pred zastorjrni poToril ncmii*-r.o lnnnrajoci publiki o majhni, obžali-vanj-i vrodni nez^o
  • «il, n.ii v redu ostavi trleiiali&ra, je zdravnik proiskoval ptm^-r^'^n^evo Ulo. Hamlet jo l»il nirtov. >Laert. Laert 1. .. Kje je Hilde-j mann?< je kri^l r^vn^t^Ij, in polirii-ski komieftr }** t^k«?I. drv £a ]fjiš^p-, Toda I^^rt je bil izprinil. Po^tni ^el i© pro&rl kro« viknjoČiU /onsk in neroih mož x brzojavko 7^ ravnatelja. Brzojavka je ob*«»rala eudno >*m!. Vlak, • kateriin je Hilđeirtann namec«-val dospeti k Tf^erni predstiTi, ja bil na poln.-)ti Ecradi poft^ne^a tira 'pom-srečil. Bila sta dva mrtra in nekaj te-žkb pošk^dovanib. In kakor hitro m> na io^4-čenrev, *e je posti jni na&Mnik podvi-rr»l ravT»'\t^lj^tv-u poro^nti, n*j oprost), da je Hildcmann izbetal, ker je bU pio Ubit i stian 2. »SLOVENSKI NAROD*, dne 5. novembra t92\. Stev. 249 demokratske stranke pri zadnjih voli-tvah v ustavotvorno sknpftčino pred-Vsem reorganizacija stranke. Prihjd-nje volitve morajo nijti socijalno demokrate dobro pripravljene. Idejno in organizacijsko vodstvo etrankB je treba centralizirati koior tuđi časopisje. Slovenska socijalno demokratska stranka, ki se idejno in praktično strinja a socijalnim! demokrati v Bosni in Her-eegovini, je od njih ločena po organizaciji. Tuđi centrumaška organizacija, ki je zapustila moskovsko internacijo-nalo, je socijalističn-u Z obema tema strankama je šklenjan v Beogradu sp> razum o ujedinjenju v moćno edinstve-too socijaliđtično stranko. Edinetvo đd-lavskega razreda mora biti za socijaliste prv-a stvar. = Pomiloščen atentator na hali. fanskega kralja ViktoriJ.i Emannela III. I talijanski listi poročajo, da je kralj ob priliki prosl-ave svoje srebrne poroke pomilostil Anteni ja D* Albo, ki ga je rimsko porotno -sodiŠČe obsodilo na do-smrtno jte<5o zaradi p^ekušenega atentata na kralja 14. marca 1912. — Francija in Rnsija. >T*mp«< piše k ponudbi niske sovjetske vlade, ki je pripravljena priznati ruske pred-vojne dolgora, da se more Franeija po-gajati samo a tako rusko vlado, ki bi mogla svoja financielno stanje odprto rasloiiti in nuditi pismene garancije. = Anglija in Rnsija. Angleska vlada Je odgovorila na n^to sovjetske Rusija glede ruskih dolgov. Žahtdva v svojem odgovoru natančnejeih pojasnil o nekaterih točkah in pozivlje sovjetsko vlado, naj razloži svoje natnere glede dolgov cariatičn© vlada od L 1914 cialje, k*Jcor tuđi glede municipalnih in telezniSkin po^ojil. Koncno izjavi ja nngleška vlada, da hoče ostati v med-narodni konferenei za pomoč strada-jocih na Ruskem v stiku z ostalim! vla-dami, ki so poeHle v konfereneo svoja zastopnike. = Iaid obfctaskih vr.lifrv t Londonu. Pri obdlnskih volirvr ■>. v Londonu, ki so se vršile v več kakor tristo mestnih okrajih in v Walesu, so po po-ročilih, dospelih do polnoči, dobili kon-servativci 28 sedejev (i zeru bili 50 sede-**▼), delavska stranka 78 sedeiev (izgubila 42>t liberal ci so izgubili 60 se-dežev, neodvisni so dobili 46 aadeiev (izgubili 15). Odsfaulfeu Habsburlanou MADŽARSKA NARODNA SKUPŠCINA. — d Budimpešta, 3. novembra. Člani narodne skupščine so bili na današnjem zasedaniu skoro polno* ste vi Ino navzoči. Ražen ministra za naredno obrambo in ministra za so* ciialno skrb so prisotni vsi ministri Diplomatska loža je tesno zasede* na. Predsednik naznanja, da je za« prosilo budimpeštansko višie dr* žavno pravdništvo v pismu, naslov* ljenem na predsednika, nai bi se •uspsndirala imunitetna pravica po« slancev Andrassvja, Rakowszkeaa, Benitzkega in Sigravja zaradi zloči* na vstaje. Predsednik izroci to pro* šnjo imunitetnemu odseku. Ministr* ski predsednik ie pcslal predsedni? ku skupščine reskript, s katerim kraljevi madžarski ministrski svet pooblasča državno pravdništvo. nai postopa proti poslancem Rakow« szkemu, Andra£syju, Benitzkemu Sigravju in Friedrichu brez ozira na njihovo imunitetno pravico, ka* kor to zahteva zakon, ki govori o zločinu vstaie. Madžarska vlada izjavlja, da vzame naše vsako od« jjovornest radi tega svojega deiania ki krši imunitetno pravico. Pred« sednik ie poslal tuđi ta dopis imuni* tetnemu odseku. Nadate ie iziavil predsednik, da se i e poslanec Alek« Bandcr Gieswcin pri njem osebno pritožil, češ da se krši njegova imu* nitetna pravica, — Več občin je po* alalo naredni skupšČini adrese, v katerih se zahteva, naj proglasi vla* da dan ratifikacije trianon. mir. do« tfođbe kot dan narodnega žalova* nja. Ministrski predsednik grof Bethlen je predložil zbornici nacrt Idi ukinjuje vladarsko pravico kra> lja Karla IV. in dedno pravico habs barske hiše. Poslanec Homvanszkv (Friedrichova stranka) zakliče: »2i* vio kralj!« Posamezni poslanci stranke malih poliedelcev živahno protestiralo proti temu vzkliku in vsklikajo: »Živio narod! 2ivio Hor* thy!« Ministrski predsednik prosi, naj bi se ta zakonski nacrt nuino izročil državnopravdnemu odseku in na] bi odsek podal svoie poročHo šc prči kakor v navadnem tridnev« nem roku. Izrazil ie tuđi svoie upa* nje, da bo državnopravdni odsek še tekom iste seje predložil poročilo. Poslan ci Gieswein, Friedrich, Wcis* In Rakowszky iavijo, da ie vlada kršila njihove imunitetne pravice, češ, da jih ie dala vlada pred pu» čem opazovati in zastražiti po de* tektivih. Tuđi te pritožbe se nazna* nijo imunitetnemu odseku. Nato predloži poslanec Rubinek kot re* ferent državnopravdnega odseka poročilo glede zakonskega nacrta o ukinienju vladarske pravice kralja Karla. Predlaga, nai se poročilo na* tisne in razdelj med poslance in naj se stavi poročilo na dnevni red iu* triSne seje. Večina ie bila za ta predlog. Naslednja sela bo lutri. MADŽARSKA ZAHTEVA JAMSTVO OD VELESILI — đ BudimpeSta, 3. novembra. Jutranji listi poročajo, da je stavil na včerajšnji medstrankarski koti« ferenci grof Albert Apponvi na mi* nistrskega predsednika vpraSanie, ali so dane Madžarski kake garan* čile za to, da se od Madžarske do izpolnieni detronizaciji dinastijo Habsburgovcev ne bo ničesar več zahtevalo. Ministrski predsednik grof Bethlen je odvmil: Ko sem na# znanil budimpeštanskim rastopni* kom velesil sklep madžarske vlade, | da namerava izpolnlti žel?o po de* tronizacin Habsburžanov. aem ob* enem povdarjal, da bo storila Mad# žarska samo pod pogojem, da do* bi Madžarska s strani velesil iam« stva za to. da se od nje v bodoče ni* cesar ne bo več zahtevalo. Budim* peštamfci TB%tor>ni\ci velike antante so na to izjavili, da se popolnoma strinjaio s to zahtevo Madžarske in da bodo v tem smislu poročali svo* Hm mandatari em. Obljubili so. da bodo tekom 48 ur naznanili mad* žarski vladi odgovor svojih vlad. »VIS MAIOR... — d Budimpešta, 3. novembra. V motivaciji poročila k zakonske* mu nacrtu o odstavitvi Habsburža* nov se naglaša zahteva držav. ki so o priliki zadnjih dogodkov poslale madžarski vladi svojo noto. Antan* ta je zahtevala. da se madžarska vlada odreče vladi svojega krona* nega kralja, in ce bi Madžarska tei zahtevi ne ugodila, so izjavile vlade, da bodo napadle državo, radi česar pa madžarska vlada ne more prev* zeti odgovornosti naše. Radi tega se je vlada z ozirom na nevaren po« ložaj odločila, izpolniti to zahtevo zunanjim silam in ie predložila ime« novani zakonski nacrt narodni skupščini, ko ie poprei poizkusila vse mogoče, da bi se uveljavila na# rodova prosta volja v tem vpraša* nju. ODSTAVTTEV HABSBUR2AN0V. —d Budimpešta, 3. novembra. V današnji seji državneza sveta ie kovo-ril župan glavnega mesta Budimpešte o odstavitvi habsburške rodbine in ie poudarjal, da bodo morda slede tega vladala različna mnenja, da pa bodo vsi državljani v tem edini, da je tuje vsil evanje težka kršitev mirovne do-godbe in samoodločevanja. Nato je bila seja v znak protesta zaključena. —d Budimpešta. 3. novembra. Državnopravni odsek narodne skupSčine je sprejel zakonski predio* o odstavitvi kralja Karla z madžarskoga presto-la in o razdedlnjenju njacovo rodovln«. —d Pariz. 3. novembra. »Oeuvrcc piše: Madžarsko vlado }t bilo treba prisiliti, da je sklcnila odstaviti Habs-buržanc. Morda bi bilo najbolje, dobiti od Madžarske jamstva v oblikl visoke denarne kazni, da bi bili jrotovi pred cventuclnimi bodočJml podtetjl Habs-buržanov. — »Cableeramme« povpra-šuje, ali bodo zaveznlkl, ki so se požurili, da bi v Prajci in Beogradu pre-prečili prenasrljenost sedai tuđi, kakor b\ bilo pravilno, nastopili v Rudlmoe-šti, da bi se to vprašanfe reSfo. kakor to predvidevao mirovne pojrodbe. —d Budimpešta. 3- novembra. Med posvetovalno pavzo državne^a zbora so imele lezitimistlčne stranke sestanek, kateresra so se udeležill kr-ščanski nacionalcl. Friedrichova stranka in demokrati Sklenili so, da poda na Jutrišnji seji jcrof Apponii v Imenu lejcitimtstov deklaracijo, v kat eri bo naznačil stališče imenovanih strank. Velihe teihoCe pri transportu Karla Habs- bnraa. fc- Beogrmđ, 4. novembra (Iev.i Vr-votno |a bila v Boograđu r*^' Test, da je Karei Habsbnrg i: -paalml v noči od 1. na 2. no\tu Bejgrad na agh»gkl topniški ladji. Ta veat ni bila točna. Karei HaMburg i« Beograd ie le vceraj ob 8. dopoldne pa-siral. Njeg'ov transport «e je wvlekel, ker je angleska tonnlSka ladja >G1o> wcrn< pri 8^1 u Beljarica med Novim 8*Aom in Beieradam nasedel na pe-aek. Od Baje po vsejl Đona vi navzđoi Je bila vožn?"- r^1- "^of^na vslod prenizkegn k ' * * .,-:*$* plula s Teli1* • ^ n^ 9«m^^ 4- i, & T -y ^* pe^ck. Pri Đeljarici ja v noći 2. mrmfor* oko-1 M l ure parnilc z+de\ n% v^likonako konico pe«ka. "Lad>d. se je takb mocuo I : n.r v v pdeek, da je bilo abeolutno no-Tc-c.^očo a kontrn . pao lađjo iavlečL Ladfn pod poveljatvom an^leškeg* po-veljnika Sn)eta je brzojavno gaprofiila v Zenran fn Beoirrad za pomoč. Od^li 8) fttevilnl knnar]i in piloti na meato nosreče • pamikoni Rafika. Okoll 6 rju-traj se je posrećilo lndjo >Gloowom€ Izvleči iz pesk% nato je pa ladja pola* goma in x veliko prevldnostjj nadalje-vala pot proti Beojrradu, kamor jd do* spela okoli •- ^poldue. Kabine, v k*-tarih m nr1 ; ^ Kar«l U C1K ao bilt KM tea saprte In nr)£no saatraien«. V KarloTem spramatvu a« nahaja tuđi njegov bivAi komomik, grof Fereo« Efrterhaaij In Citina d&ma grofica Đo-roevicseoT. Ker ]• DonarA od Beograda dalje lelo niika. Je v >žnja oteikočena in bo • težavo sainogla ladja p^airati t>žine Dierdapat (Zeleznih vrmt). Pri^kuje-jot da bo moral Karei na romuiraki me-ji najbrie angle^ko tadjo zapuatiti in po suhom v avtomDbilu nadaljevati pot proti Galacu. POOAJANJA ZA INTERNACIJO KARLA. —d Pariz, 3L novembra. »Journal« doznava, da se poeaiania s Portugalsko o poKojih za dovoljenje Internacije kralja Karla na njen em ozemlju še nadaljujejo. Karla nameravajo Internirati na MadeirL Telefonska In brzojauna poroclla« llarad pozdrrulla krall& — ĐeoOrad« 4. novembra. (Irv.) Kakor ^mo že včerai javili, ie Ni. Vel. kralj Aleksander ziutrai ob 8. odpotova! v Oplenac na grob blflj gopokoineaa očeta. Spremlial 0a ie princ Pavle in ministrski predsed* nik g. Nikola Pašić. V cerkvi na grobnici ie bil opravlien parastos. Srbski kmet i e so v velikih množi* cah prišli k parastosu in so krali a z iskrenim navdušenjem pozdravlja* li. Vsklikali so mu: »Dobro došcl! 2ivcl krali!« Krali se ie po konca* nem parastosu mudil v Oplencu in se rnzgovarial skoro z vsakim se* 1 jakom. Kmet i e so mu govorili: »Kako je sedai Tvoje zdravie?« »Želimo Ti dolgo življenie in dobro »dravje.« Star sivolas seliak mu je stisnil roko. govoreč: »Pa brate, treba je. da §e čuvaS. Nemoi, da ozebeš!« Iskrene ovacije so srbski kmetje priredili kralju v Arancie* lovcu. V blizini mesta ie bil povab» Ijen na kmetsko svatbo. Svatie so mu govorili: »Pa daj Bože.da i Tebi brzo zaigramo.« Iz Arangielovca se ie krali v avtomobilu povrnil v Beograd. mtrtdift prati ftaHianstd oSadL — Skoplje, 4 novembra. (Izv.) Včeraj ziutraj so Miriditi napadli v tetrinjskem odseku tiranske čete, ki so se morale v velikem neredu umakniti in bežati. Večii oddelek je pribežal na naso zemljo. Bil ic ujet. Med pribežniki se je ugotovi* lo tuđi dva itali jonska oficirja. — Podgorica, 4. novembra. flxv.) Med Miriditi se Ie pojavilo razsežno gibanje proti tiranski vla* di in tiranskim četam. Vrše se liuti boji med Miriditi in tiransko voj« sko. KRITICEN POLOŽAJ V ALBANIJI. —d Rim* 3. novembra. (BrezŽič-no.) Položaj v Albaniji se Ie vsled vko-rakanja grlkib čet na Južni mejl do-ostriL ZakllnCek tlnanCnili poaa-lani 8 C£hos!ooaSko. — d Praga, 3. nov. Pogajanja z jugoslovcnskimi zastopniki o fi» nančnih vprašaniih, ki se že vec dni vrše v finančnem ministrstvu, so bila danes končana. Dosegel se je popoln sporazum v vprašanju za« hteve povrnitve depozitov in v vprašanju izpolnitve obveznosti, ki izhajajo iz vrednostnih papir i ev. O tem se ie sklenila tuđi pogodba, kl se predloži obema vladama, v rati* fikacijo. Tuđi v zadevi medseboj* nih dolgov je dosežen pozitiven uspeh. Določile so se tuđi smernice za, končnoveljavno pogodbo o teh vprašanjih, ki se sklene takoj, ko bo zbran ves statistični materijal. Ker se tiče speciclnih bančnih ob« veznosti, se je dosegel sporazum. Plačila in obveznosti iz medseboj* nih terjatev so fiksirana v posebni pogodbi. VpraSanja, o katerih se Še ni razpravljalo, se bodo načela, ka* kor hitro bodo končana prehodna dela, ki so potrebna v to svrho. RAZDFXITEV DRŽAVE V POf KRAJINSKE OBLASTI. — Beograd, 4. novembra. (Izv.) Narodna skupščina bo v kratkem razpravljala o razdelitvi države v pokrajinsko oblasti. Glasom zadev* nega zakonskega nacrta je Slove« ni ja, kakor amo že javili, razdelie« na v dve pokrajinski oblasti: v ljubljansko in mariborske Hrvat« ska s Slavonijo je razdeliena na pet pokrajinskih oblasti: Zagreb me* sto, Zagreb okolic*. osieška pokra* jinska oblast krajinska oblast (s sedežem v Karlovcu) in varaždin« ska oblast. K zatfrebiki pokrajinski oblasti je pritetfnjena obSna Veli« ka dolina krikega političnega okra» ja. K varaždinski oblasti oa Got« nja in Dolnja Lendava, kakor tuđi občina Ladoš. VPRASANJE ODPRAVE MINI* STRSTVA ZA SOCIJALNO POLITIKO. — Beograd, 4. novembra. (Izv.) Včerai popoldne ie bila seia parla* mentarnega kluba demokratske stranke. Glavna razprava je bila o vprašanju odprave ministratva sa socialno politiko. Z vsemi proti šti# rim je bil sprejet predlog, da se re« sort tega ministrstva ohrani. Dalje je bilo sklenjeno, da se tuđi mini* strstvo za narodno zdravje ohrani. Poslancem članom, zakonodainekia odbora je bilo obvezno naloženo, da v odboru glasujejo za ta resorta. KONFERENCA V FORTOROSE Za vpostavittjv vseh prometnih z\ez med nasledstveniml držav a mi. — d Portorofie, 2. nov. Poc^ia* n}a glede dela programa, posebno glede sklepa železniške konvencije in o odstranitvi uvozne in izvozne prepovedi so v polnem teku. Za zboliŠanje puŠtnega prometa je predlagala Italija obzirneiše ukre* pe, ki pred vide vajo predvsem vpo« stavitev vseh poštoih, brzojavnih in telefonskih zvez, ki so obstajale že poprei, pa i ih je ukinila vojna. Predlagalo se je tuđi, da bi se zopet omogočilc neposredne brzojavne in poštne zveze med vsemi državaml, ki so zastopane na konferenci. Pri vprasaniu glede vpostavitve želez« niskih zvez je treba odstraniti pre» cei težkoč, ki so nastale vsled ved* no se izpreminjaiočih valutnih te* čajev. Glede uvozne in izvozne prepovedi se uveljavljajo razliČno« sti, ki izvirajo iz notranjega in tr* govinsko • političnega položaia po« sameznih držav. Konferenca ie od* ločila, da morata avstriiski dele2at sekciiski načelnik Schliler in češko« slovaški delegat poslanik Fierlincer izdelati tozadevni nacrt. Poleg po* gajan? o posamnih vpražaniih se ie njih se ie razpravlialo tuđi o obse* razpravlialo tuđi o obsegu profira* ma konference. BILIJON AMERIŠKIH DOLAR, JEV ZA SREDNJO EVROPO. — Portorose, 3. novembra, De-lo na konferenci 2re ze!o počasi iz* pod rok. Nastajajo trenotki, ko se misli, da se zdajpazdaj konferenca ustavi in odpotujejo delesatie do* mov. Sredi jako neugodne^a razpo* loženja pa ie podal ameriški delegat polkovnik Smith v gospodar« skem odseku predlog za orgamza* cijo banke z zlato rezervo s strani ameriških Zedinienih držav s kapi» talom enega bili i ona dolari ev v zla* tu, ki se more povišati na pet bili i o* nov, v svrho ureditve gospodarskih razmer v srednji Evropi, da s© bo mogla vmiti k svoiemu predvoine-mu normalnemu življenju. Predlog je presenetil delegacijo. Ceprav ie ta predlog izven konferenčneca programa, priđe vendar v razprava Morda bo ta ameriški predlog sta* bilizira! konferenco. CESKOSLOVASKE OBLASTI ZA- PLENILE MADŽARi?KO KUPIRSKO POSTO. —đ Budim peStA, 2. nov. Madžar ?ki đopiam urađ javlja: Ve^-eraikl poročar jo o eapl^nitvi msdžtrek^ kurirske pošte po češkoslov«§kih obla»tih i*v stopr j podrobnosti Lađja je z veliko zaim. .o dospela v Bratislnvo. Takoj |X)teni, ko je pristala, so priMi na ladjo Ce&ki vojjnki, kl so proifkali potnike. PrMskovanje je bilo brezuspešno. Nftto »o preiekali prtljalo. Z^plenili đ3 vei-ji del mftdž.irsk^ po§t^ kakor tndi tri sa madžarsko ministretvo namoffijene Mhoje. Na ladji je bil radi kurir mad-Jarekoga po^lani^tva v Pragi; wiple» nili w^ tildi njegrovo prtl^ago. ftsprsv Je Donara Internacionalifrira. PREH PPLOSVO KOVINARSKO STAVKO V ITALIJI? — Tr^i. 2. nov. Stavka kovinarjev v Juliji Benefiji traja dalje. Zanpnl-ki in odseki velike in malo kavineke inđuptrii? so sklonili, da ee obrnejo na pomoč do v«cga kovin^rske^a proletarijati v Italiji. Od svojih zahtev ne ođnehaio, marvei lr^Čejo doseli njih i*polnit*>v potoni polidirnost! vse^ra ko-vinarskepa delavatva v Italiji. V Tr-fifu eo hotele obl««ti pr^nre^iti delav-eki »bod, ki pa sra je vrtil kliub tijinn. da flo prihmmeli v Trži« fašiptl !n je vojaStvo pOrt*v!lo na ulico etrjjno pu- D1 ANXUN7TO Of>KLONJEN ZA NOBELOVO NAGRADO. — Parir, 2. nov. Iz Stockholm* po-ro£ajo, d^ ne Nobelov zavod bavi te dni s raEdolftv^o premH za leto 1921. Literarni odeek Je dovrWI #nroie delo. Za nagrade so dolo?eni: anRleSki plsa-to}\ Hardi na prv*»m meshi, na druc^ni filozof Bercpon In na tretjem Fmil BontroiiT. V sojfah p° 1#o rovorUo tu*\ o D* Anmin7im. ^H M^?k Je bil r^n^nia, da iz političnih ozirov mora biti D' An-nunzio odklonjen. Isto vel}* tndi *% Gork«g&. Gospodarske oesIL BORZE. — Zagreb, 3. novembra. l)€vi»e: Paxiz —.—_ 23.00, Svira 60.— 61—, I-ondon 12To--i27*5, B *rlin l»»n — 1G3, I>onai t-'iOi*—7410, Pr.HjjH 307-o08.50« Italija l34*>-r>"^. Bukurešta 105—2l»6. Nw York tćpk i :S23—324.50. Budapo-žta S8—39. Valuci-: dolar 321—82:iJAK lira 1335, m^rk>5 173, čsl. K 296.- — Curlh, .^. novcrrbra. Zazrob 1.699, DunaJ 0^19, Prana 5.15. Milan 21.7749. — Pariz, 3. novembra. Dunaj 0.55, Praga 13.—. Berlin 6.432. Milan 53.425, New York 13.60. — Dunaj. 3. oktobra. Pariz 3*>5.—, Curih 9S0.—. London 19.^00.—. Zazrcb 1400.—, Pra^a 4643.—, Milan 195. . — Ber'ln. 3. novembrn. Zazrcb 61^0. Pra^ra 201.—. Curih 38.—. —Z Angiija znlžala dtskont. Lon-dan, 3 .noa-embra. An^Ie^ka vlada i« znlžala diskont od 5Vse« na 5°,. —% Krompir za T-juMr^jio. .Stranke se opc^arjajo. da razprodnjja nj^ttna aprnvizaciJA krompir v bArnkal; za rUv 13 na Ltedini, Kotnikova ulio*. Stranke nr\\ porlj'/jo po kmnnpir kr-'il:or ?m«zo»*"«» "hitro. Krom])ir se oddaja v TBaki mn> žinl brez naJtaznir. —g AproTiasarijski odsek ob^IrrVke*-ga svet.i je im^l dne 2. novembra t. L prvo *ejo. RazpravljaJo ee je o nujni potrebi ufiLinovitve mestnp* mlekarne. Ker ni niogooa vsi od volikih strotkor in tohrirTiih težk3Č u^tano\itev lastr© inertne mlekarno, se Je pklenil'i u?ta-novit'?v na podlaci dos^-i'^nie jnj;rslovenske mlekaj-?kA družbe. Sklonilo s^ je, dn. aprovizariifiki odsek izdala pb-codbo in^vi mestnim magistret?m In ju-goslov^nsko ml^karpko dnižHo, kl ivaJ ravaruio vsa intore?^ m^etni9 oblino in pogodbo predl^ii občinsk^mu ivetu ▼ odobri te v. — g PotnIH trgovci In carini. Na po pravek carinarnice smo dobili fa-lc obvešča, da ic iz§el ca. 650 strani debel kataloa vzorčnih veleseimov v Praai. Katalog vscbuic na 3. medr narodnem vzorčnem velescimu za« stopane t\Tdkc in ima sledečo v^c bino: Čtstni organi sejma, up^n^^^i sejmski organi, seznamek oficiicU nih zastopnikov tujih držav v Pra^ gi, pregled posameznili strok. uvod informaciie za obiskovalce sejrna, razlaCa okrajŠav. siruacijski nacrt izložbe z legendo, alfibetični se* znam firm, sezntm stojnic, sezntm ftmp in se^nam blaga- Inserati »c nahajaio po vsakerr imenovanera dciu. H katalogu se dobi v 10 ]ezu kih sestavljen ključ, s katerim mo^ remo hitro najti zažel;eno t\Tdko stojnico, j?rupo in predmet v kata* logu. Katalogova lična zunaniost \r ngromen adresni materijal, zbran sistermitično in prav pregledno jamči vsakomur od rastavitelisv za uspeh. Na drugi strani je neob* hoden priDomoček za vse one ntse trgovce, ki delajo s Cehoslovasko Nihče nai ga ne pogreba. Nfroča se pri »Aloma Companv« na Knn* gresnem trgu štev. 3. v Liubl^ani in podružnici v Zagrebu, Dnfa ulic* 33, ter stane 20 dinarjev. 650 strani obsegatoči adresni materiial ie vtj; den na§ih 80 K. Zato želimo, da na* 5i gospodarski krogi pridno pose« gaio po njem._________ Prlsfopslte h „ lugo-slooenshl matici4'! 249. Itev* muvhnski isiakuu*. one 5. novembra itm. slran 3 Dneone oestl. V Lmbliani 4. novembra I92L — »JiueosloTensSco - čeSkoslovaSke Lige« ustanovol občni zbor se vrši v sredo, dne 9. t m. ob 20. v mestni zbornici na magistratu. Na dnevnem redu so volitve odbora tn sicer: vredsedni-ka, 2 podpredsednikov. 12 odbornikom, 6 namestnikov in 2 revizor i ev. Novo društvo si je nadelo nalogo gojiti bratske stike med češkoslovaškim in jugo-slovenskim narodom tako na kulturnem kakor na gospodarskem polju ter $kr-beti za čim najtesnejše zbližante obeh bratskih narodov. Vse one. ki Hm le slovanska vzajemnost ideal In ki se zavedajo velike važnosti kulturnega in političnega zbližanja in spoznavanja $ Cehoslovaki in Jugosloveni. vabimo. da se udeleže občnega zbora :n vsto-pilo v kolo društvenikov. Nadejamo se, da ne bo nobenega narodno zove dne ga Slovenca, nobene rodoljubne Slovenke, i ki bi ne pristopila tej velevazni organizaciji. — Težak porod. Radi konstituiranja odsekov v občinskem svetu ljubljanskim 3© prišlo, kakor bido že poro-oali, med koaliraranlmi etrankami većino d3 znatnih nesoglasij in bat! s© je ie bilo, da se koalicija že tok oj ob pr-\ em nastopu razpoČi. Končno se je ren-darle posrećilo zalepiti vsa razpoke in čpranje ter se zediniti glede predflted-iiikov in poroeavalcev v posameznih odeekih. Kako dolgo bj ta lep ucinko-val, je vprašanje razvoja. Za eeddj eo se odseki konstituirali takole: finančni odeek: načelnik Kocmur (soc. dem.). podnačdlnik Jug (nar. 3oc), personal-noprarni odefck: načelnik Tavčar (nar. eoc), podnačelnik dr. Stanovnik (kl.), stavbni ^deek: načelnik Ogrin (kler.), podnačelnik Rupnik (nar. eoc.)» obrtni od^ek: načelnik Srebot (kler.)» podna-Čelnik Babnik (nar. soc), policijski odsek: načelnik Pire (kler.), podnačel-nik Kocjan (soc. dem.), aprovizačnl od-sek: načelnik župan dr. Perič (soc. d.), poročevalec Rupnik (nar. eoc), upravni odbor mestnih podjdttj: načelnik Orehek (kler.), podn*čelnik Kocjan (b. dem.), šolski odsek: načelnik Ambro-žic (nar. soc.), podnadelnik Jeglifi (kler.), odsek za mestna vožnje: načelnik Jug (nar. soc), podnačelnik Pire (kler.). klavniški odsek: načelnik žu-p«n dr. P^rič, poročevalec Srebot (kl.), sastavljalniSki odsek: načelnik župan, DoroČev-alec Adamič (kler.), dohod-M*-etveni urad: načelnik župan, poroče-valec JegliS (kler.), odsek za Pogrebni zavod: načelnik župan, poročevalec Malpaj (nar. soc), ubožni odsek: načelnik KramžAr (kler.), podnačelnik Rupnik (nar. 6Oc). — Promet čez melo hi ofemejne &M&. (Uradno.) Da bi se državna mela uspešno branila napadov toln hi da se prepreci cvetoče tlhotapstvo hi preha-janje državi nevarnih elementov čez rnejo, je postavljena v ćeli državi na meji vojaško organizirana obmefna četa. Ta četa vrši službo tako, da ima ob ćeli meji postavljene straže In da pa-truliraio oddelki Čete od stražnlce do stražnice. Na ta način prepreci četa vsak prestop meje na nedovolienih mestili. Četa mora vsakejra, kojrar za-loti na meji na mesru, kjer prehod n! dovoljen, ustaviti ali aretirati in izro-čiti pristojni policijski ali carinski oblasti. Kot javna straža ima pravico, da zahteva od vsafcega. kojrar zaloti ob me i. da se legitimira. Kot vojaška organi zaci i a se mora ravnati po vojaških predpisih in mora v primeri dejanske-5?a odpora ali v primeru beara sumljive osebe rabiti orožje. Ker povsod občfn-stvo tega 5e ne vpošteva, in se s stra-žami ćelo prereka in se jim upira, je prišlo do slučajev. v katerih ie morala pogTanična četa rabiti orožje. Da do česa takega v bodoče več ne priđe, se opozana prebivalstvo obmejnih krajev na nastopno: 1. Prehod meje je dovoljen samo na carinskih potih, to je. tam kjer je obmejna carinarnica ali njen ek$T>onirani orjran in samo po dnevu, to ie od Šestih zjutrai do Šestih zvečer. 2. Prehod meje, seveda samo pod m>-Koji omenjenimi v prvi točki, je dovoljen samo z rednim potnim listom. Vsak, ki hoče čez mejo. se mora faviti na prehodni točki, carinarnici in ob-mejnemu polici'skemu orjranu (obmei-Tiemu komlsarju ali orožniku), katera presiedata potni list in prtljalo. 3. Dru-srod ni dovoljen prehod čez mejo. Povelju »stoj!« pogranične čete se ie tam brezposojno pokoriti. 4. Izjema določil pod 1 in 2 se napravi samo za dvolast-nike, to je osebe, katerim meja preseče posestvo. Ti dobijo posebne lejritima-cije ter smejo prekoračevati mejo na točki, ki je označena v lesnthnaciji. Te •"sebe naj se predstavijo poveljniku nnecra odseka pogranične čete, v Čicar oddelkti ie njihov prehod. Ako se bo prebivalstvo ravnalo po teta določilih, je izključen vsak spopad s pogranično četo. — Ljubljanski mesija. Ljubljana Ima novela župana in obČinsko upravo Je prevzela koalirana klerikalno-narod-^osociialno-socijaldemokratska večina. Ta većina je obetala. da napočlio zlati čaši Ljubljani in njenemu prenivlastvu. čim Dride mestna uprava in mestno ko-^oođarstvo v niene roke. In res koalicija je 7e začela « uspešnlm in narav-no^t velikopoteznim delom! VčeraJ le imet seio finanČni odsek Dod predsed-sK'om sr. Kocmurja in na tej seji so se rodile ideie. ki bodo zn L'ublJanD eo-tovo zjjodovinskeea nomena. Pa prav i ■ javke genorsJne direkcije carin St 78.002 trgovinaka pogodba i Avetrijo pOdaljSana. — Jngo^lovenske Union banke, o katari smo poro^ali že včeraj, je glar-ni ravnatelj g. Praprbtnik, ravnar i telj podružnice v Ljubljani pa gosp. dr. K a v e n i k. — J% Ptuja. DosecHnji očinski ge-rent v Ptuju g. dr. Ma tej Ser^r je od-ložil ta poeel in bo na njegt>vo m?sr> baje imenovan g. dr. Fran T u r t e 1 a, — Prvi slovenski župan v Maren-bersa. Dne 1. t. m. so se vrSile v Ma- i renbenm voliK*e župana in občinskih | svetovalcev. Nestrpno smo Čakali na i izid. Ob 17. smo z veseljem pozdravili i izvoljenejra župana e. Ivana Preda- n a, posestnika In tobačnes:a srlavnega založnika v Marenberjju, ki ie delaven* narodno zaveden in značajen mož. Prepričani smo, da bo z. Predan kot prvi slovenski Župan v Marenberjru vzorao županova] in mu najiskrenejše čestitamo! — Tržaška posojilnica In hranil-nica v Trstu poziva vse imetnike od nje izdanih hranilnih in deležnlh knji-žic, katere Se nišo bile po p^žigu Na-rođnega doma (Balkana) v pregled predložene, da jih predložijo ali pa pri-poroftsno vpoiljej-3 ▼ avrho pregleda (priložijo n^ij ee znamke za povrnitev knjlžic): Kmetski poeojilnici r Ljubljani. Deležev in hranilnih vlog onih | knjižio, katere ne bxio do konca no-! vambra t 1. predložene, ne bo moprla ^rža^ka posojilnica in hranilnica vpo- j fetevati pri bbreetovfi.nju in bo morala i bdkl3niti odgovornost sa vso event i posledice. ! — Staon Oresorčlčevi Htoi fjndsfca [ knjižnica na Viđovđanskl cesti St 2 deiuje \ prav povoljno. V par meseclh novefi po- \ slovanja se je vpisalo že 370 novfli Cit- ! nov. V 58 poslovnih dneh si Je Izposod!lo | 1840 oseb 5641 kn JI*. Že samo te števfike \ zadostno potrjujejo potrebo knjižnice v tem dela mesta. Knjižnica pa Še ni popol-na, treba ie novih knjlt, nevezane knjiže in revije pa vezati, kar stane mnoio de- i narja. Upravnf odbor Je že nabavll 290 no- ) vlh knjfg in jih dal mnogo v vezavo, s čf- t mur pa je zašel v dolgove. Da pokrile te : in spopolnl knjižnico z novejSfm! deJi. pri- j redi v soboto 5. t m. ob 20. v Mestnem i domu zabaven dražabni večer. Clani tn j prifateljf knjižnice posetite v obilnem Ste-vilii to priredltev, sa| žal vam ne bo. Doma Sa prvovrstna godba tn petfe vam bodo krajšali čas, preskrbljeno pa bode tudt za dobro tolažllo in krepčllo želođea. Priđlte toraj fn pomajtjte upmvnemti odbora po-vzdignitl knjižnico zopet na ono stopnjo, na kateri je že bfla, a ie vsled voine i*-stala. V soboto zvečer vsi v Mestni dom! — Uradne ore na pošti. S 1. novembrom ee uvede pri blagovnem oddelku poštnega in telegrafekega nrada Ljubljana 1 celodnevna služba in eicer za prodajo blagovnih poiiljk t>d pol 9. do 19. ure in za izdajo tdkih pošiljk xl 8. do 18. ure. Ob nedeljah in praznikih osHn^jo uredne ure kakor no bile do cedaj, namr«i od 9. do lt. ure. — Ptvorarna Puntf«am to koroSIcl . plebiscit OraSka »Tasresoost« (Abend-b!att« Nr. 133. z dne 18. maja 1921 i© priobčila na tretii strani to-le: »Aus-rdchitanz đer Branerel Pratitam. Der Karntner Hclmatsdlcnst Jn Klagenfurt hat đer ersten Orazcr Aktienbraucrei vorm. Tranz Schreiner 6t Stthno In Puntipram das vom Heimatsdienste ats Dank ft2r Verdfen«te bel den Vnrnrbd- \ ten zur Vofk?ab«t?mrnaiHe In Klrntta j und zur Prinnemtur jrestlftetc Dlolom ( fuerkannt« ... Na razt)olasro nim Je poslan iz Maribora tiradno potrjent nrepis citfraneRa besed'la fz »Taj?espo-§te«. Padovedni smo, če se bo ^es ?e kdo našel v Beogradu ali ćelo kje pri nas, ki temu ne bo verie! In bo Ie tr-pel. da taka nam sovražna tvrdka §« i đaata Movlrano Isvriuit svojo fOttD* ^ nliko koncesijo v Jufoslaviji, notabeae Se ćelo v obmoCJu mesta Maribor. — Zdnmtveoo stani« v Ljubljani. Glasom tedcnskeira zdravstvenoga iz- kaza za dobo od 23. oktobra do 29. i oktobra t I je bilo zdravstveno stanje v Ljubljani kledeče: Novorojcnih 23, 1 umrlih 24. od ten domačinov 9. tujcev i ! 15 v zavodih. Vzrokl smrti: Življenska i slabost 2, jetika 5. škrlatinka 2, sriža I 1, oSpice 1, zastrupljenje rane 1. srčna i hiba 5, rak 3, dm«i naravni vzroki 4, j smrtni poSkodbi 2. Namanjene nalez- j ijive bolezni: škrlatinka 7. griza 5 in | ospice 1. ! — Koncert v Omoralju. V ponc^fe- I Ijik zvećer bodo imeli Bel Kranjci pri-J liko po«luiati lepe stnreje© in noveja« ! ploverske peemi, ki jih bo prednadal • odđolek moškega zbera >Ljubljanekega j Zvona« iz Ljubljana. Par solospevov ! zapoje operni pevec g. L«*jpold Ko-j vač. { — Sprememba hline posesti. j Atrnolofvo hišo na Dunajski cesti je ! kupila tvrdka Žalta & Žilič, trgovina z železnino. i — Stlmm ▼ LhibUani? Kakor do- j znavamo, si skuša graSka žclcznlnska : tvrdka Greinitz Neffen na vsak način priboriti železninski trs: v Ljubljani. 1 Graška tvrdka, ki pripada Stinnesovi j finančni in industrijski skupini, vodi 2 pokajanja za nakup neke hiše in trgo-; vine v Ljubljani. — Smrtna kosa* V Olovcu je dirt S0. oktobra t. 1. umri Gtarosta eelov-čkih Slovenc«T, Josip Ferjančir, rojen 1. 1849 v Idriji, viie dvor. evetni-ka in vodje okr. glavarstva v Ljubljani, g. dr. Jo«. Ferjančiča. Pokojnik je bil Širom domovine znan kot značnjen Slovenec. Bodi mu l&hk*a za&asno tuja ztemlja! — Raxbnrjen]e radi brzoTlakov. Iz Maribora nam poročajo: Prepoved, da j ee porniki v naeđpostajah Maribor- ! Ljubljana ne smejb poslužiti vožnje ha brzovlakih, je povzx\>c"ilft veliko upra-viCeno raznurjenfe v trgoVskih krogih ln vff^h onih etanovih, ki 30 primorani na hitro vožnjo. Smatra «e to kot oči-vidna £ i kan a teh ntaivov n«i ljubo komoditete ui>*dnepa fimelna. Trg^vor na oviro pri kontroli za v tnlezpmstro poture, je Jalov. Naj se od teh medpot-nikov zahteva s potnikovo fotografija opremljeni potni list, ki *a mn izroil Se le ob izstopu iz rlaka. Gotovo se bo vsak tak potnik v svojem interesu po-brij*alt đa dobi vrnien mry\ potni ?v3t m- ! zaj; ^nmo « potnim listom pa i tik na j more preko državu© mej^. Eventualno i naj se bnđovlakom priklopijo za rožnjo i inedpotmkov posebni To«vi, tako da j* vsak a eamenja.va fzkl jurena in olnj-Suje delo kontrolnim bnjpmom. S tem bi bil mzbremenien vgled n'^ve odr<»dbd \ prenapolnjen promet osebnih vlakov, i ustrežeuo pa bi bilo vsem tištim, ki j vBled svojih poslov moraj1:) izrabiti čas j trt ki imnjo seveda rudi sredstva, da »i j laKko priv-oščijo tad! dr^gi luk bus v i brzovlakih. ' — ZriŠann. Mosrnina na eavskem mostu pri Brežicab. Meshri obfini br*-žifeki se je dovolilo, da srne zvi&ati na savskem mostu jjri Brežicah rooctnino, ki naj ttiaBg, odslej; za oeebni ni i to-vorni avtbraobil po 4 Kt za enovpreže-no iivino 2 K, za vsnko n-wtaljnio vpre-ieno živino 1 K. za nevprežen vo? 1 K, sa 1 glavo živine in za §tinkolepen ročni voziček po 40 r, %% 1 baebo, po§. na kolesu, konm ali roni, 7a 1 kolo. za 1 glavo mUd© živine, za otro?ki vo-ziček, za dvokt)Twen ročni voziček in za ttamokolnieo po 20 v, w 1 perutni-no 4 vinarj©. — Razve-ljavljene ohsođbc. K-^kor enfcmb, je okrožno sodiSČ^ v Mariboru razreljflvilo vei obsbV?oion je bil na 1 Tn?sec in 100.000 K. rrgover Hmelak, obpojen na 3 mesece in 500.000 kro*. — P»danj|e T)r*ve. Vsl^rl A*l\e tn-iajo^e miže vp^i^a Dra-va vsak <5»n vlđ-?rt> t^r v radni em fta^n relo ot#?.koHe1, kje Imate xo7ni liRtPk?« >Nimam. ?»pm pn izdubil.< fe «aroh%ntil brezj5OP5ve?«rto zatrievfl.l: >T.i-stolc sera izsni^il ▼ TJtiji.< Ker je brez stalTie^a biv«li^«. in brez po«la, so- pr-a na poliH-H pridržaT. — Tatrine t l?afclrf. T>nm 29. t m. j« bilo nkr»d^no \t nf^akl^nj^n^r^ *tt-nov^Tiia žH^mi?ar^:\ Tv^na Prob©v^-?k v Račići, občina T.oka t>t\ Zidan**n n*v stn. ranoro ra?m^fira bla.^a» Sfcnpn'A slr^d« Ift990kron/ — Tfttvina ro^iv Ha««*?iii>. V Hin <*f ?9. Ao 31. oktobra j<* bila % potinT*-jknim klhi^pm ;>dprta pi^araa >Kola Jtijbto»1ov- Spptrac t+r ir vvm-ire ukrflđe-tw plo^Anrfn^sta rofna blnpajn« r "rse-Wno: 440 K ▼ b«nVovrih ter 490 fcjUMi-dor sre^k t*^e, dragtva po 1 dinar. — ThTB^n heir. KMov Aloizij 2a-borl, mitmlferkejap* oolctlcu pl-anist, gftdtwmik. }« dne SI. hktobra i L ^krosf 13. w* iz ff»%Tnini«ketf% r&pom komande we§ta LjjubljAna pobe^nfl ln 6ty9R*m Tikrsdpl rezoni Javom;v^ fro-k>, vr^^ro 2500 lemn, znamke >Kinta<. — Vlofn ti« "Hr+T4*rir*. Pred 14 dn**-vl fyonoH ie bilo ▼ eanrto ^t^Tiovairl« vđov* IT«»lene BrhHH r Vnaijifh ft>H-c»h vlATnliPTio. T>rfn\ Tlomilci wy od-riesli Brnlihovi T^tnino, ur* in dm«© stvari. 1% T>rMM*e jf o*1tt>s*1 storilec ! brar»nn> kniiz'ft) na lm^ Ff»'«n»i Bro» lib, H!*«^^o ?^ n^i r^^-a^k 12.0nr> Irr^n ▼ j hranilniH \r\ f»ocr»^1n?M na Bre«oviH. — Rrpfiz* »Kola« |n«tMi1«v. fi**&pr p# prodaU^o t>o ve^b ljubljanskih tmfi-kab. Fnpnjte jih! I na!nooe]Sa poročila. ZAKONODAJNA SKUPSCINA. — Beograd, 4. novembra. Hzv.) Predscdnik dr. Ivan Ribar ie včeraj " ob 11.30 atvoril redno plenarno se« ! jo zako nadaj ne skupščine. Zborni* i ca ima sedaj vaino nalogo resiti ! zakone, ki urejajo in določaio ad* j rmnistrativne oblasti, njih organiza. I cijo in delokrofi. Prcdsednik ie krat* i ko naznanil predložene zakonske nacrte o razdelirvi pokrajinskih oblasti, o centralni upravi itd. Vojno ministrstvo ie predio* žilo zakonski nacrt o 200 milijom ftkem kreditu za krit je mobilizacija sikh stroškov, povzročenih vsled do tfodkov na Madzarskem. Predlog ie bil odkazan finančnemu odboru. Zbornici je dalie predsednik dr. I Ribar naznanil. da se mora voliti poseben odbor za kontrolo o uporabi državnega investicijske^a v^o* sojila. Poslanec dr. Milan Korun ic vložil v imenu socijalne demokra* tične stranke interpelacijo o zune* : nji poliki. Poslanec Ivan Derzič pa jo interpeliral o železniškem pro< metu. Izvršene so bile tuđi volitve v posamne odsekc in sicer a) v uprava ni odsek, b) imunitetni odsek (od Slovencev Ivan Mermolja SKS in dr. Milan Korun, soc. dem.) c) v odsek za prošnje in pritožbe Jancz Brodar in Ivan Roškar Tkler.) d) v finančni odsek dr. Cregor Žerj.iv, (demokrat). Madimir Pu^eniak (kler.) Ivan Urek SKS in dr. Milan | Korun (soc. dem.) Danes se izvrše volitve še v druge odseke. NOV NACRT ZA REŠITEV 8TAN0-VANJSKEGA VPRASANJA. —d B^om-ad, 3. nov. R>sl*Lnee Pd-him Kurbegović je kot porooevah^ ; tretje^a odseka zekonođapega ->dS^r\ izdelal v splošnih obrisih na-jrt nnrcvi-be et.inovaniske*^^ vpra&anja, ki nej bi veljala za veo kraljevino. Ta nafrt 9* bo obra^T^val najprej v mini^crstvii 7» sociaHo rr>litilc3, nato pa »d predloži iDinistrFkemti ^vetti v odobrenie. TRGOVINSKA POGODBA Z AVSTRIJO. — Beograd, 4. nov. Vč'erai do* poldne je bila četrta Kcin zakono« dajnetfa odbora, katero ie otvoril predsednik Miša Tri hi nov i č. Na I dnevnem redu ie bil odlck o začas* i nem podaliŠaniu trgovinske po3ad< i be z Avstriio. Naša država ie skle* j nila začasno trgovinsko pogodbo z I Avstriio dne 26. juniia 1920. Rok i pogodbe ie pretekel 31. avgusta t. 1. I Sedaj se nahajamo v brezpogodbe* I nem stani u, ki ie naši trgovini Skod ljivo. Poslanca Ivan Ivanović in Jo* van Gjoiovič sta zahtevala. da se tozadevni predloii predloži naredni skupščini. Minister za trgovino dr. Spaho prosi zaJcanodajni odbor, dm da poobldstilo, da podaljša po*jo<.:S|> za dva meseca. Pri glasovanju ic bil ta predio^ sprejet. NA DUNAJU ARETIRANI JU-GOSLOVENSKI KOMUNISTI. — Dunai, 4. novembra (Izvir.) Dunajska policija ie aretirala bivša juqos!ovcnska poslanca Pavlovića in Čekića. Jugoslavenska vlada io uvedla korake za njija i^ročitcv na.# šim oblastem. To zaJitevo utemeliu* je s tem. da sta zapletena v atentat na kralja Aleksandra. REKONSTRUKCIJA BETrTLENOVE- VEGA KAHJNMTA. — POCO*)34 MED MADŽARSKO IN ITALIIO? — Budimpešta, 4. maja. (Izv.l V političnih krojili smatrao reVonstrik-cijo Bethlenove^a kaWneta 71 ntiniou Zastopniki !e>:itimistnv iz5tnr>ijo ''z vlade z ozirom na zadnje ro!iti!ne d^^^d-ke. Kršćanski rtacionalci so irjrub 1: na usfledu. V zunanji p skusala v gospodarskem oziru nasloniti na Romuniio. Pomembna le tr.di ves^, d^ ohf^:a *v i1 ?*nf1ik» \n Mad/ars^-o sc>3ratna no odba, Madžarski irar?ntira n ono ur/ vn« neodvls^v^t. OPSTAVITKA" KARLA. — d Budimpešta, 3. r».iv. Na jatr^n.ii eeji nirodne skupJ^ine l*f» kot frvi govori! ^rrof Albert Apponji. Šuto l»o po* tipnec šU'fcin K^=?/u prt-rital dc^lfir** cij*> narodne sknpšeirie, n^kar bodo govorili cjcvrrnik: ^v^n:r?7ni!i strant. Od 6trivaniu zurmniih dr^.av. i*ri j t"m bo tudI rr?l^.--*l. d* ro kmljn Karla odvedi i p*m! v«r«tvor^ o!j<»rot©-i n;h anfele kili vojnkov. ZOPET VFLUCA AVTOMOBrL« SKA NESREĆA. — Ounar'ko Novomc*?!o, 4. ncn*eiTihra. Czvir.) Pri Eidlitzu w smeri ^CircKr>cMcCa se ie včerai T*ri* godila vel^k." avt^mokilslia nesreća Vojalki tovornl - vto ;e vo7il voia-« ke dr/dvne Nrnmbe. Pri omenicnl vaši je zdrknil v filohok obccstnl iarek. Na mestu ie biM 13 o^cb ta* koj mrtvih, med dru rimi tuđi neki £encr:^s*5\bni zdravnik. PARNTK ^K JK POTOZI1.. —d Loen«tni|>. fl. nbv. P-^rnik >Ni-€ls Grove« iz Lond9Ki0D. l^nt m?lj od Rubjor^ Kunde pot^i-ii. * pJANT. Dramu: I Petek 4. novembra: Ljuber«i. D. I Sobota, 5. novembra: K^zar^c vod«. C. ; Nedelja, 6. novembra: Golcrata. Ir.ven. • Ponedelj'?k, 7. novembra: Ofa*. F. ITorek, S. novembra: Z;irrto. SrPcta. 9. nov,?«ibra: Revizor. Izven. ! Četrtek, 10. novembra: KomodijK zirte*-! njar. Izven, I Petek, 11. novembra: H^vi7x>r. P. j Opora: ! Sobofa, 5. novembra: Rirjoletto. D. I Nedelja. (5. novombrn: r^h^me. lzv?n. I Ponedeljekf 7. novembra: Zaprto. i Torek, S. uorembra: Boris Gadeio za nekai časa predstave. — Pevjiki rbor (ila^b^no Mat^V-c v Ljubljani. Skupna p«vpka vaja (za icb-Ski in ženski zbor) p^ vr5i done?, r petek dne 4. novembra ob p^l R. uri zve^er v pevski dvorani Glasbone Matice. Tc^no. Odbor. — D^la oloveit«kiK mn^fnilror ta Mof?*r*nA craTerijo t Zairrebu. Iz razata-re Proletne^a salona v Znzrebn. kitA-re eo bg, kakor znano, udeležili tndi plovenki um?»tniki >Fave<, ]d hr^ atekn. yi3krftiinpkft vKda na predlogj iimetni-*he komisijo kupila %a Moderno gale-rij3 tri deln ilovenskih nmotnikov in picer H. Jakopl^oro >Pivilio<. Fr. Tratp.ikovt) »lik^> >Obrar<: in R. .Taka-Hyy Ifteort* >Koncert<. Raz«tiira je bila 1. novembra uključeua. SDhOlSfOD. — Priprave za Vsesofcofsfcl itet t LfuMjtaL Poleti 1922 se vr$i v Ljub-Ijant vsc*okol$ki zlet. Telovadlšče ob IJnhartovi ulici je žc kurljeno. Koncem minolesrc tedna }c h\\% veČJa deputacija Sokola, na Čelu H rr. dr. Pav-nihar. dr. Murnik \n dr. Fut v Beoarra-du. da se dogovori Hede fletnih val 2 beoflrrajskim in sploh srbskim Sokolom. Deputacili ie bila sprejeta tuđi nri ministru dr. V. Kukovcu. Te dni fe bila v L;ub!janl In v Zagrebu načelnica praSkega ženskesra Sokola, s. Mala zaradi ^enskiH vai na zletu. UdcTežba Čehov bo velika, večina ne reflektira na stanovanta. ker Diipelie s seboi 5o-tore ter bodo ^a tište dneve prircdUI i Ccfld Sokoli skmtsko m,icWiml _._ ' Tisr§5?f??»a fss .ič^irST — Reprezcmanca Zajreba )e igrala ?0. oktobra v Pardubicah t rcprcicntanco Parđubic nc^dio^no 2 : 2. — S. K. Rlrlja In Sparta priredit« v nedeljo. dne 6. t. m. ob 15. prijateljsko no^ofetno tekmo iia prostoru ^. K. Iliri' e. KAr postavi Sparta kompletno prvo me$tv.>. ho imeTa Ilirija v njei re^ne^a nn^mtrjka ter obeta biti tek-ma t ozirom na to ze1(i za^imivn. Ker ie tekma zsdnjn v letošnji esen^ki rezoni, v'ada za njo žc sedaj veMko zanimanje. — Jaćr«n : Svoboda. Mnste. V neđe-Ijo A. t m. ob !0. ?te vr?i na ictišču Sparte ob Dunajski cesti prvenstvena tekmn med Jadranom in mn*čan«ko Svobodo. — nirfla : MarP>or 4:0 (1:0). V prvem pr.lvTnm Ic hMa i(tra ffv?*in» hi vječna, tekom dru^ega pot'^^a pa ne j« znatno t>o*: ab^a'a. Ce!o izro :? Mla Iilrii* v premoči in »'cer velo HlrlJ« 3a oktohra; Ilirija Je bfla v dosti dnb-l fnrmi in tndi Maribor je usaja! bolj kot r dosedanjfh na^ioplh v LjuM'ani Fofziiedlie. — Zirch?! «** je 1. rov^tnV« nhm* 7. Sprejme se lakoj {*£■]! trgovski pomoćnik za trgovino z mešanim blagom. Po-nudbc s prepisf spričevM In zahtevo plače na tvrdko F. Seršen v Lju« tomeru. 7929 Sted Inik prfpraven za gost Ino in tri lončene (sobne) peči na prodaj. Naslov pove uprav. Slovenskega Naroda. 7908 £epa} nova hiša 2 velikim, krasno ureienim vrtom se proda v Ljubljani, Vrhovčeva ulica 9. Potrebno stanovanje se lahko v krat-kem Porazni. Več se izve pri lastntkn btotam I. nadstropje. 7907 Išče se memovano soba ta samca uradnlka če mosroče v sredini mestain z električno r^zsvetlja-vo. Ponudbe ped .LS. 30/791P na uprav. Slov. Naroda. 7911 nnVlirn okoH 14 let staro spreime proti UclIIlU plačilu trgovina s semeni Um ft Komp.. Ljubljana, IVatfota rt. 12. 7927 Takoj se sprejme aajllm trgovski pomočnik mesane stroke, prvovrstna mol, proti dobi i plači. K. Šterk, Čmomtlj. 7930 Stanovanje soba, kuhinja se samen|a za večje. Naslov se izve v trgovini Iva Siler, Kongresni trg 6. 7924 ? Samostoino pHfto moč peifektno v slovenski in neiriki kore-spondenci, knjigovodstvu In strojeplsju sprejme takoj pod ugodntmi pogon U£O\ina Jurej Sterk, Vlnlca. Solidna gospodična l&če meb!ovano toboy če mogoče s klavir em pri boljši rodbini Plača se dobro. Ponudbe pcd .Janina 79t»5* na upravo Slov. Naioda. 7905 profesorica Qlasbene |ffaticc želi privatno poučevatl klavir. — Mlajše učence in zf Četnike poučuie po najnovejši metodi. Ponudbe pod 9\—J popoldan 7915" na upravo Si. Naroda. __ 7915 Prodam po nlzkl canl 2 omari za led. Kjc, pove uprav. Slov. Naroda. 7922 Lepo milovano sobo ali nemeblovano l&če mlad gospod, privatni uradnik. Ponudbe pod .Solnčnn soba 7913* na upravništvo Slovenskeca Naroda. 7913 V Zeniina pomtdba. V svrho ženitve IšĆe 38 'etna dama za-upnepa znanja 2 duhovitim gospodom iste ali vi?te starosti. Ponolni dopi>i o >d .Jesen 7923« na upravo Slov, Naroda. 7923 Ženitna ponudba! 33Ietna državna uradnica Iz ugledne ra^bine, vsestransk~ naobražena, ^osro-dinjstva dobro veSča, z neka} premo-ženfem, že!i v zakon značajnega, aka-d^m^no izobraženega gospoda, starost 35 do 5<"> let. Resne ponudbe pod .Brez krinke 33—7925" na upravo Slov. Nar. 7925 Kupi se vsaka mnolina ALUMINIJA novega kakor tuđi odpadki starega. RBANJSKG TOVARNE težine, kl|uča*iiI6ar8*e In ko-Jss&e robe „TITAN11 d. d. Kamnlk pri LInbl|ani. Ministarstvo Vojno i Mornarice - Artilerisko Tehničko Ode-lenje • Romontski Odsek - nabaviče direktnom pogodbom i to: &) Konja za teSka artileriln............863. b) Konja za Haublčku Artllerlln..........318. o) Volova teglećl....................875. Uslovi se mogu videti svakog radnog dana od 8 — 12 i od 15 i p6 do 19 i po časova u Artilerisko Tehničkom Odelenju Ministarstva Vojnog i Mornarice - Remontski Odsek. Zaintersovana lica treba do 1J». novembra tek. god. do 11. Časova da podnesu pismenu ponudu snabdevenu se dva dinara taksenom markom. Iz Kancelarije Ministarstva Vojnoff 1 Mornarice - ArtUt-rlsko Tehničko Ođolenje A. B. Br. 4267 28. oktobra 1921 god. U Beograda. Meriić, Rakove & Zankl preje A. Zankl sinovi. Tovarna kemičnih in rudnimkih barv ter lakov. Centrala: Ljubljana. D. z, o- z. Skiadifte: Novisad. Brzojavi: Merakl, Ljubljana. Telefon: 64. Emajlni laki. Pravi f irnež- Barva »a podel Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Feder-weiss), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, ple-skarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tuđi drugi v to sroko spadajoči predmeti. .MERAKL'. Lak za pode. .MERAKL'. linoleum lak za pode. .MERAKL'. Emajlni lak. .MERAKL' Brunoline. I Ceniki se zaiasno ne raipoiiljaio! Pr.4« ••! atofep. •hr.wj.il zimski plašč za starejio deklico. PoJzve se: Dunaj-ska c. 36, pritliče desno. 7912 Divjačino in perutnino: zajec, srne, jelene, uzane, jerebice, di-vje race istotiko pišfance kokoši, goske, race, pulr.rde, purane itd.. kupi v vsakl množim pa na|vi$|ih ce-nah eksport perutn n ii divjačine, E-Vaja1af Čakovec, :\ed imurje. Lr-zojavni naslov: V. ida Čakovec, lnterurb telefon: ti. 59. 7926 WBr Fino ^^Bjf Hrvatsko vino im nm prodaj « poljubnIH mno-a^litoh. Inieresentje naj se obrnejo na g. Anton Eogoja, Samobor, Hrvatsko ~lWenka~ s primerno šolsko izobrazbo se sprej* mo v trgovini z mc^aTlm Mahuni. Ponudbe na Zvonimir Kopitar, Planina pri Rakoku. 7919 Prodam : sttro, lepo iztezljauu škrinjo in žensko narodno oble*o s :>Kbraim pas m. Naslov pove uprava Slov. Nar. V nafem vzameni njifo na ljubijanske'n po'ju v ve! kosi okoli 3—4 orah*. Mesarskefa fio- močfilka iprejr em takoj. Adolf Zabjek, prekajevrUc in mesar, Ljubljana, Pol>ar^ka o*sta 55. 7 914 Ceno ss proda ralonska parnttura, kuhin:s a orrava, 3 peči iz litega želczn, plinov lestcnec, podobe, pločevinast umivnlnik, omare post d • za petrole], sto?ala za .-ode, steklenfce In dr ;ge razne stvar". Val-vazorjev trg 7. II. *evo, naspr. Krl^vni-ške cerkve 7916 iola M\n a.d. v Beogradu. Benćnl odde eK! vrši vseban'ne posle; sprejema hranilne vloee z odpo-vedjo in brez nje, otvoria tekoče račune na podlagi blaga in prvov stni; trgov:kih menic, kupuje In prodaja vse vrste valut, efekiov in d?vi7. Blagovni ođdeleki ima v za!o-ei in prodaja samo ra veliko : vse vrste Kliučavničars^ega blapa, kliuOavnicarski materijal za gradnje, vse vrste oroćja, pocinkaro in čino ploČevino, armature od medi, cevi za vodovod, jeklo za vozne vzmetl, osi, jeklena in ?.e-lezna žica, kuhnjsko železno posodje sollngensko blago, vse vrste vijak >v. r>o:jedelski stmji in orod;e, rjuma Demop za avtonr bile, konja1 t oinafn frsneoski .MARTEL*, .HENESSV .F^A^EN*. odo Kanstik i.;e prirr^ .TAMATAVA*. vse po origina'nim tvorniških cemh. Prodaje izvirno r»-zenjsko p;vo iz slovite plzenjske nivo-varne. 4191 }(arodna knjigama v £jnb!i2ni prehrnova uiica štev. 7. * priporočft > kanceUiski, konceptni „ pišem* $ld, ovifoi inbarvani papir, Kasete s plsemskfm paplrlem. Irgovske knjige w vseh vellkost ht Crtane z eno ali i dvema kolonama, vezane v papir, platno ali polunije. MjematM knjižice po ^^ Zaloga 5ol$klh zvezkov. Zavitke za irade ▼ vaeh reiikostm ------Velib izber —^ tMh plvamllklo potr^Mćtn, svtnftnJatOT, paraš, peraanlkov, radlrk, kamenfckor, teallc, ćraJla Itd. Jarve za §ote in nmetnike. _____ Razglednice-------- pokrajinske, umetniške in narodne i. t. d >nbtt»i za slike in iopisnke, — poezijske knjige. ------ MT Majflnaje fjp« 7910 liafomersko vino 1. t910 — priporočata Mali eV C^lastina, Ljubljana, Stara pot9. Skoro] nouohUa H iroa 6 stanovani, lepe klet i i vrt v blizini državnega kolodvora sa proda« Naslov pove upravništvo Slovenskega Na rod^_______ 7909 Proda se Z proste rok? več sto *,rnrov btikO« vega In smrekovega lesa mm drva In egije \i večiega g£e sollden bančni uradnik, samce. I ako.Knje crnj. p^nu-dbe pod .Siilen 7888* ni upravmš'vo Slov. Naroda. 768ci Modna trgovina snrejme snretneca uraJSalE?. vei£cga modne stroko. Vstop takoj. Naslov pri ur^avi >'. 7 'M 3rao*ski nomocnik (1ober p*i/ :....'ec mt^ane struke, se «rrc;ina za ^akoj a!i c:o 15 novemhKi. i ,md e na .E A. 7896« poštno ležeče Vinica vja Varaždin. 7896 f*&r ZELJE "W| v glavah *rdo :n zdravn dobavlja na va-go ;e pro*i ta>ojšn]i naro'itvi in neoro-fe/cnema bančnemu a'Kredillvi ozir. polovico vnar e vpla'an m po K 8c0 7n 101 kj. Vckoslav Posriln, VI-dem JCr iko. 7z9< ži <&-• {J&. Li.- a A Id6& se kompanjon s kap 'n'ora oJ oC0-.';"0 0OU K za nnovo us' nov-'eno c'r'.ibo z le»n> Industrijo. Ponu-be p«;d r.Lt$na družba 7344« na upMvo S'oVr \Vnda. 7844 Landaver %S7 iohro ./.-.ranjen, za 2 konj«, sa etno proda. Naslov peve uprava S!. Nar. Sobo lifte visokoioloo vlftjlh aama« •tro« (event. tuđi na *cr.*-r jt ne^ra, Sprtjme tuđi initrukc jo. Sicer pa vse ostalo ro dogovoru. Ponudbe pod .Filozof 7878" na upravo SI. Nar. 7b78 Eiiini io a1! mp.lo vilo v Ljubi anl ali na prrif°* rijl v ?\-rho t«!koj^n;c v»«litve kupim. Ponudbe pod .Stanovanje 7849* na upravo Slov. Na'o^ 784J Kompletna sobna oprava (v obisntm itlin) 7sr/> Obstojeći z poselje. ot^ ce. 2 omar, miže, psalne mizo. knjižne omare, ml-zt„ več stf>UiV In foicljcv, salonske omare in tcde'nrrja zrcj'a, te radi od-p >tovania tak oj proda. Vprait se vila Vf' -avcih. Ko cnskpga u\ici 7. Klolmčirske pomcćiJke sprejme Tou. klobukov ,,Sež^u dol. dr« v Šknf{i Loki. —————————- — —^— Visine, fe^aoerf e !e pfesmskl pipir i firma kakesr usako- :: vrstne driiist fiskauine :: Izoršnje tofino 99 RarcCHa sprelema tadl „narodna nn^garca". '*v*^ Sav ^w SaV mm^h 99F aaV 5pB nr 9aS ^^^P B^^b ^EZ VV ^^^b Cj^S ^^^1 a^^S ^^aV ^^B W^^ aaV ^"k I^^B w^S S^** i ^m. F^ ■■ i Podpisani konzorcij je skienil ustanoviti delnliko družbo za ehsploafacljo vodne sile reke SrUe. V kratkem bode dogotovljena prva centrala v Zjgracu, ki bo preskrbovala z električnim tekom Še tokom tekočega leta velik kos Doleniske, kakor Krko, StiČno, Št. Vid pri StiČni, Višnjo goro, Žalno, Grosuplje, Šmarje. Škofljico, Dobrepolje itd. V slučaju večje uporabe električnega toka je na Krki še več za eksploatacijo zelo pripravnih mest. Delniški kapital družbe bode znašal K 6,000.000'— ki se sme zvišati s skle-pom občnepa zbora na K 10,000.000'—. Kapital bode razdeljen na 7500 delnic po nominale Din. 4200. — K 800.— Vsled tega se daje na javno subskripcijo omenjeno Stevilo delnic po nominalni ceni. Za stroške emisije in kolek pa je plaćati za vsako delnico še Din. 20. — K 80.—. Na subskribirane delnicc odpadajoči znesek je vplačati takoj ob prijavi, Subskripcija se bode vršila od dne 15. olilota do 15. Mira 1.1. pri Slovenski eskomptni banki v Ljubljani ter njeni podružnici v Novem rnestu, pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani ter Hranilnici in posojilnici v Višnji gori. Delnice bodo deležne čistega dobička izza 1. januarja 1922 ter bodo opremljene s kuponom za 1. 1922. O subskribiranih delnicah in o vplačilu se bodo dajala prijavnikom posebna potrdila. O dodelitvi delnic se bo subskribentom poročalo, kadar bode prijava končana, nakar dobe začasno potrdilo o dodeljenih jim delnicah proti vrnitvi potrdila o subskribiranih delnicah, odnosno vrnitev vplačanega zneska, kar bode preselio prcdpisano visočino. Originalne delnice prejmejo podpisovatelji proti začasnemu potrJilu, kakor hitro bodo dotiskane. Konzorcij „Elektrarne Zagrac" v Višnji gori. DHihael Omahen, Henrik Lobef Ivan Končina, Ivan Štoh, Milan Kon6ina9 Martin Virleni6, Anton Rojec9 Franc Koščr.k. Josip Javornikf LMtnina in tisk »Narodne tiskame«« Za inaeratni del odgovoren Valentin Kopitar.