Pravicne pritožbe. V četrtek, dne 20. oktobra je bilo v drž. zboru v obravaavi, aaj se dovoli vladi pobiranje davkov po aovem letu tje do 31. roarcija 1888. Vaako leto aamreč drž. zbor pretreae drž. proračua dohodkov ia atroakov, kakor mu ga predlaga vlada. to je celo miaisterstvo Drž. zbor pa ae more tega že pred novim letom dogaati, za to predlaga, aedaj že redao, vlada drž. zboru načrt postave, valed katere dobi pravico pobirati davke ia tudi plačevati, kar je za gotovi čaa potr.ebao. Tako tadi letoa. Ali če je druga leta drž. zbor vzprejel ta načrt hitro. skorej brez vseh govorov, letoa ae to ni izgodilo Poaebae razmere so letoa atorile, da ao ae nekateri poslaaci vzdigaili ali za to, da ae vladi dovoli, kar predlaga, ali pa tudi zoper to. Poslanec za kmečke volilce Ptujak-ga okraja, č. g. dr. Gregorec. ae je oglaail aicer za a<ičxt poatave, toda razodel je v avojVm govoru marsikaj, kar ai bilo vladi ljubo. Bile ao bude pritožbe, pa kakor ae lebko aodi iz ajegovib. beaed, popolaem pravične. Njegove beaede ao bile te-le: Viaoka zboraica! Ni aploh aavadao, da bi ae o takoaajib vladaih predlogib.. kakor ga danes obravaavamo, več ia obširaeje govorilo. Toda položaj častite večiae te visoke zboraice ia ajeae razmere k aedaajej vladi tudi aiao aavadae. Reanici ae pa vaekako ima čaat dati in torej aam je reoi, da večiaa te zboruice nikakor ai povoda dala razprtiji z vlado. Od leta 1860 aaprej ai imela aobena vlada tako udaae ia požrtvovalae večiae v državaeai zboru na razpolagaaje, kakor pa aedaaje miniaterstvo. Doatikrat je večiaa opuščala poudarjati tudi najmanjae zahteve avojih volilcev, samo davladi ne dela težkoč. Po svojej požrtvovalaoati pa aadkriljuje ta večiaa vse doaedaaje v tej zbornici. Opomnim le aa vojaaki zakoa ter ajega podaljšaaje na deset let, na velike avote denarjev potrebnih, da amo zaseli Boaao ia Her- cegoviao, na zakoa o črai vojaki, aa podaljaaaje aagodbe z Ogerako aa deaet let, popolnem po predlogih viaoke vlade. le-ta aagodba pa aam aalaga velikaaakih žrtev, aajmaaje 40— 50 milijonov v deaetib letib. Mialim tedaj. da je večina te zboraice velikaaaki pokazala svojo požrtvovalaoat. Ako imamo aedaj aeko razprtijo z vlado, gotovo temu ni kriva večiaa, marveč zakrivil je razpor aaučai miaister (Hravo! Bravo! aa deaai) z ukazom, a katerim je več sredajib šol skrčil, aajveč slovaaskib (Bravo! Bravo! aa deaai. — Klici aa levi: tudi aemakib!) To je moralo tem huje zaboleti, ker je ukaz izdaa bil appričakovano, brez potrebaib priprav ter je se brezobzirao atrogo izvjševal, Ne bodem pa dalje govoril o tem ukazu, aaj utegae ae govornikov zglaaiti, katere ta stvar bolje zaaima ali bi zaaimati morala. Meai, kar aem povedal zadoatuje v dokaz, kako opravičeao težko poalaaci na tej desai atrani viaoke zboraice aedaj glasujemo za vladae predloge, zlaati takošaje, kakoranji ao daaašaji, ki zahtevajo zopet velicih žrtev od uaaib. volilcev. To ataae aas velikega zatajevaaja. Oaobito aam je težko pri arcu, odločiti ae za glaaovaaje. Kajti baš letos pod miaiatrovaajem sedaujega aaučaega miaiatra zadel je moje rojake na Štajarakem, gled^ aa ljudako šolatvo udarec, da ai hujšega aiti mialiti ae moremo ^ Viaoka zboraica! Že večkrat ae jeizreklo tukaj, da 130.000 koroških Sloveacev aima aiti jedne aloveaske ljudake šole več. Zali Bog, to je resaičao (Čujte! aa deaai). Ia ta žaloataa O8oda zadela je sedaj blizu 400.000 Slovencev štajarakih. Ni dosta, da se aa Slovenee nič ne ozira aa obeb visokih šolah v Gradcu, ni dosta, da nimamo Slovenci niti jedae sloveaske aredaje šole, (čujte! na desai), ai doata, da aimamo aiti jedaega učiteljišča, ni doata, da v deželaem odboru aimamo aiti jednega sloveaskega poslaaca (g.Jermaa je samo aameataik), ai doata, da v de- želaem šolskem avetu aimamo aobenega zastop nika (Pree. g. dr. Križaaič, od štrofa odpoalan,zaatopa v prvej vrsti verske irTcerkveae koristi). Ia vendar tukaj o našej ljudakej šoli. o aašej ljudakej izomiki govore ia sklepajo zaairaj ,,8iae nobis coatra noa" (brcz aaa, zoper na8). Toda sedaj ae ima najhujse izvršiti ter nam odvzeti poslednja slovenska ljudska šola, jednorazredaica. Ia to se je Ieto8 zaukazalo. Deželai šolski svčt v Gradcu doposlal je namreč vsem okiajaim ia poaredno krajnim šolskim avetom spod.-štajarskim ukaz, kateri vse aloveaske ljudake všole proglaša za jezikovneuSilaice nemške. (Čujte! na deaai). Prosim go spoda predsedaika, naj mi dovoli ta ukaz prečitati. Ukaz je kratek, a za tiaa Sloveace uso depolae vaebine. Z ukazom dae 22. februvarija 1887, štev. 823 zaukazuje c kr. deželai šolaki avet, sporazumljen z deželnim odborom štajarskim, zadevao ttrejeaje pouka v drugem deželskem je ziku aa ljudskib šolah tako, da ae bodeaajednorazrednicab s poludaevnim poukom učila aem ščiaa v dragem razdelku nižje akupiae (to je torej že v 2. šolakem ali 8. letu atarosti učeačeve) po dve ure aa tedea, v sleharaem razdelku višje skupiae pa po tri ure aa tedea, aadalje da se bode aemščina učila na dvo- in trorazredaicah v drugem razdelku prvega razreda (torej zopet že v 2. šolskem letu. to pa štiri, oziroma pet ur v tedau; v drugem razredu dvorazredaic (klici aa desai: akaadal!), v drugem in tretjetn razredu trorazrednic pa pet ur aa teden, dalje, da se bode učila nemSčina v prvem razredu četverozredaic, se v<4 hitro, ko ao prestane prve težkoče s čitanjem, ia se ima tedaj kmalu začeti a prviaami aemškega jezika (torej že v 1. šolskem ia 7. letu staroati), v drugem ia tretjem razredu mora se aemščiaa uciti zmiraj več, in sicer v prvem razredu tri ure, v drugein, tretjem in četrtem pa po pet ur na teden, in aapoaled se zaukazuje v četi'tem razredu čveterorazredaie učiti nemški, ae samo aemščino (5 ur), ampak tudi računstvo (4 ure) in zemljepia (3 ure) ia telovadatvo (2 uri). — (Smeb aa desai — poslanec dr. Gregr: To je geraiaaizacija.) — Torej 14 ur vkup, to je polovica vsek — Ta ukaz ae ima izvrševati a početkom šolskega leta 1887/88. (Dalje prih.)