Leta m
miUSk FiZKPiLTURSiA ZVEZA SLOVENJE
Štev.
MESEČNA NAROČNINA !2 DIN IZHAJA VSAK PONEDELJEK
Posamezna Številka 3 din
dotoki;
Mulej 36. v smuku Hokej:
ČSR : Anglija 11:4 (4:1, 6:1, 1:2)
Košarka:
Crv. zvezda : Poljska 44:41 (26:25)

£ii. redim letna skupščina FZ§
Spl^lia telisii ¥ig@Sa na! ne h® mi sama parela - preti ii®rara@ k delu
V soboto, 31. januarja, ob 1C. se je pričela v Mladinski dvorani svečana otvoritev lil. redne letne skupščine Fizkulturne zveze Slovenije. Letošnja skupščina je imela še poseben pomen, ker se je z vso resnostjo lotila vprašanja splošne telesne vzgoje. Na dosedanjih skupščinah smo opažali, da so bili tako organizacijski kakor strokovni pojmi še deloma nerazčiščeni in so se morale skupščine pečati s temi vprašanji. Na letošnji skupščini so bili ti pojmi že jasno razčiščeni in jo imela skupščina popolnoma delovni značaj. Na podlagi izvedenih občnih zborov fizkulturnih društev in okrajev je skupščina natančno proučila položaj in ocenila delo v preteklem letu ter v zvezi s tem dala pravilno smer za naše delo v bodočnosti.
Skupščino je ©tvoril predsednik Fizkulturne zveze Slovenije tov. Zoran Polic, kj je v kratkem nagovoru nakazal pomen in delo letošnje skupščine. Po otvoritvi so pozdravili skupščino delegati. V imenu FISAJ-a je pozdravil tov. Bosiljčič, v imenu Fiz-kullumega saveza Srbije tov. Krušič, v imenu Fizkutturnega saveza Hrvat-ske tov Bajačič, v imenu Fizkukurnega saveza Bosne in Hercegovine tov. Uzelae, v imenu fizkullumiikov Treta tov. Bregant, v imenu Komiteja pri vladi LRS tov. Furlan, v imenu Ljudske mladine Slovenije tov. Hočevar, v imenu AFŽ tov. Gantarjeva in v imenu sindikatov tov. Predan. De-
legati iz ostalih ljudskih republik so v kratkih nagovorih nakazali glavne probleme, ki so jih obravnavale njihove skupščine in obenem želeli naši skupščini oim več uspeha.-S tem je bil svečani del otvoritve končan in po volitvah delovnega predsedstva, zapisnikarjev. overovateijev zapisnika in odbora za pohvale in priznanja je sledil referat predsednika tov. Zorana Poliča o razvoju splošne telesne vzgoje.
V soboto zvečer so delegati III. skupščine obiskali v kinu Moskva film o balkanskem prvenstvu v vajah na orodju v Ljubljani in film o moskovski fizikulipurni paradi 1947.
Kcferat predsednika	Zorana P»I‘en
Prva redna letna skupščina FZS 4. tn 5. januarja 1947 je določila osnovne smernice našega rednega dela. če danes po enem letu, pregledamo opravljeno delo, moramo ugotoviti, da vseh nalog nismo izpolnili, da nismo storili velikega koraka dalje v sami organizaciji, v številu pripadnikov, v disciplini, prav tako pa tudi ne v športnih uspehih.
Kje leže vzroki, da nismo uspeli v ZEcositni meri?
ilislim, da moramo kot osnovno dejstvo, ki pa pomeni istočasno tudi osnovni vzrok slabih uspehov in ki se pojavlja še v celem preteklem letu, ugotoviti pomanjkanje spoznanja tako pri poedincih, kakor tudi pri po-edinih naših organizacijah, da predstavlja fizkultura močno sredstvo za dvig občega ljudskega zdravja, za dvig storilnosti, za vzgojo odločnih, smelih, borbenih in moralno zdravih poedincev. Zaradi tega stanja se niti ljudski odbori, niti razne ustanove in podjetja niso dovolj zanimali, kakšne kartat; nudi fizkultura, kakšni so v kraju in v tovarni pogoji za fizkul-turno delo, kakšne so prilike v že obstoječih fizkulturnih društvih in aktivih, kakšni so prostori, v katerih or-ganizae: ja dela in podobno.
V novem letu moramo storiti vse, da popravimo nezdrave odnose, da z naše strani odstranimo vsak povod za nezaupanja in da prav s pravilnim načinom našega dela prikažemo potrebo, da se fizkultura še bolj razširi in zato tudi še bolj podpira, tako z dobrimi naisveti, kakor tudi z mate-rjaiom.
A-ug velik vzrok naših nezadostnih uspehov leži v sami organizaciji. Na prvi redni skupščini smo potrdili orga-
nizacijske oblike, ki so odgovarjale tedanjemu splošnemu stanje v organizaciji. že takrat smo ugotovili in tudi svečano potrdili, da predstavlja splos-pa telesna vzgoja izhodišče vsega fiz-kultumega udejstvovanja. Toda na splošno je ostalo le pri tem sklepu. I>e maiokatero društvo je odprlo le-lovadnico za poedine oddelke m v njih redno tedensko gojilo splošno vadbo. V glavnem so živela društva s peščico športnikov raznih panog oziroma ša točneje, večina društev je posvetila vso skrb nogometnim odsekom, wse ostalo delo pa popolnoma zanemarila. Samo tako je mogoče razumeti, da imamo danes sicer 145 registriranih društev in 104 registriranih aktivov, toda samo 15.513 registriranih članov fizkuiturnikov.
Nesolidna priprava športnikov, ki je izvirala iz takega načina dela, je seveda povzročila, da zaznamujemo v vseh športnih panogah le minimalni napredek. Tak način dela pa predvsem onemogoča, da bi izpolnili glavno nalogo fizkulturne organizacije, da bi namreč čim širšemu krogu državljanov s fizkulturnim delom pomagali k boljšim uspehom v proizvodnji, k udarništvu in novatorstvu.
Imamo pa seveda tudi primere pravilnega dela kakor n. pr. v FD Rudarju (Idrija), kjer je v preteklem letu redno vadilo 275 članov pod vodstvom dobrega lastnega vodilnega kadra.
Zaradi izpolnitve zahteve po množičnosti nam je postavil V. plenum za osnovno nalogo organizacijo splošne telesne vzgoje. Toda ostali bi pri istih rezultatih, kakršne je dalo delo po naši prvi redni skupščini, če ne bi zahtevi FISAJ-a, ki jo narekujejo
Predsednik FZS Zoran Polič čita na skupščini svoj referat.
stvanie potrebe naše fizkulture, dah tudi zadovoljive organizacijske oblike.
Važno je, da bomo razvijali našo fizkuRurno dejavnost v štirih osnovnih oblikah: v splošni vadbi, športih, planinstvu in alpinisti ki ter šahu.
Splošna telesna vzgoja in šport
Vsa fizkulbturna društva morajo kot svojo osnovno nalogo gojiti splošno telesno vzgojo. Okrajni pa tudi zvezni organi morajo svoje glavno delo usmeriti na utrditev in razširitev splošne telesne vzgoje.
Toda ta zahteva ne sme ohromiti našega športnega dela. Obstoječa društva morajo kakor do sedaj skrbeti tudi za razvoj športa. Dokler niso podani pogoji za usiamovitev samostojnih športnih društev, morajo vsa obstoječa društva gojiti vsaj tri športne panoge v posebnih športnih sekcijah. V večj.h krajih bodo športne sekcije večjih društev kmalu lahko prešle v novo športno društvo. Kjer pa takih pogojev ni, bodo seveda športne -akcije še dalje sestavni del društva. Toda tudi v takem društvu, kjer so vključene športne sekcije, mora biti tehnično strogo ločeno delo s splošno vadbo od dela s športniki. Splošne te lesne vzgoje si ne moremo misliti brez rednih tedenskih ur, po strogo določenem načrtu, z zadostnim š evilom vodnikov in s pravilno vadbo po vrstah. Priprave za športno udejstvovanje se smejo vršiti le izven okvira tako vodene redne vadbe.
Seveda mi nočemo s tako organizacijo razdvajati splošne vadbe od športov. Po svoji naravi je šport dopolnilo splošni vadbi, je pogojen s splošno vadbo in zato tudi z njo teeno povezan.
Kaj vse spada v okvir splošne vadbe, ne bomo posebej govorili. Jasno pa je, da mora bajti v njej vsakdo polno možnost vsestranskega gibanj a.
da mora seznanjati vsakogar z vsemi panogami, kj so lahko istočasno tudi predmet športa in da mora bita v celoti usmerjena k pravim ciljem našega fizkulturnega dela, k vzgoji zdravih, delovnih, borbenih in iniciativnih poedincev, ki bodo steber delovnih kolektivov, ki danes z ogromnim poletom in z velikimi napori grade naša novo življenje. Tovariš Polič je povedal nekaj primerov slabe priprave za splošno telesno vzgojo po naših društvih, ki pošiljajo na tečaje mladince-ke, ki sploh nimajo zanimanja za fiz-kulturo, ali pa jih sploh ne pošljejo.
če hočemo v naši fizkulturi r&s za velik korak naprej — je nadaljeval tov. Polič — moramo pričeti s predar nim, sistematičnim delom v splošni vadbi, moramo z ljudskimi peteroboji in množičnimi krosi raznih vrst pritegniti zanimanje najširših vrst naše mladine in našega delovnega človeka na sploh, moramo dati tej obči ljudski dejavnosti na polju fizkulture konkretnejših oblik v tekmovanju za značko in moramo stremeti za tem, da čim več poedincev usmerimo v športno dejavnost. Zato so nam pa potrebni kadri in to vodilni, sposobni in predani kadri.
Organizacijske spremembe v našem planinstvu
Trenutno izvajamo največje organizacijske spremembe v našem planinstvu. Razvoj planinstva pri nas in posebnosti v načinu izvajanja te panoge naše fizkulture zahtevajo, da damo planinstvu svobodnejši okvir dela, da ga torej ne zaviramo z vključevanjem v razne športne panoge. Posebnost v tej reorganizaciji in velik korak naprej pa predstavlja tendenca združitve planinskega in alpinističnega udej-štovanja. Mi se danes ne moremo zadovoljiti več samo z enostavnim obiskovanjem lepo dostopnih vrhov, pa če tudi izvajamo to množično. Mi hočemo, da bodo planinci sposobni tudi tveganih prehodov, da bodo gospodarji nad vsakim kotičkom naših gora, da bodo zato dobri plezalci, dobri alpinisti. Samo ljubiteljstvo do gora mora biti množična osnova za smele pohode preko težko premagljivih sten, mora biti množična osnova za planinski šport — za alpinizem, kakor je splošna telesna vzgoja osnova vsakemu športu.
Snovanje planinskih in alpinističnih društev je zato možno samo s takim ciljem, ker so tudi samo ti razlogi vodili do novih organizacijskih oblik in s tem do novih pogojev za množični razmah organizacije.
Lep razvoj šaha
četrta oblika našega dela jc šah, ki je doživel v preteklem letu lep razvoj in ki ima za trenutne potrebe zadovoljive organizacijske oblike. Zaradi jasnosti je treba seveda ugotoviti, da se bodo vse štiri oblike našega, dela, t. j. splošna telesna vzgoja, športi, planinstvo in alpmistika ter šah tudi v bodoče razvijali pod enotnim vod.-
stvom FZS, ki mora postati v tem letu še bolj množična, še uspešnejša organizacija vseh štirih oblik,
V	koliko je množičnost naše organizacije porasla, bomo lahko že kmalu dokazali z raznimi večjimi nastopi — krosi, peteroboji, v tekmovanju za značko in predvsem na svojem letošnjem republiškem zletu,
S preprostejšimi oblikami množičnih tekmovanj kot n. pr. krofov tega tekmovanja moramo ponesti zanimanje za fizkulturo v naše vasi, posebno tja, kjer doslej fizkulture doslej 7ilso poznali.
Republiški zlet je letos najvažnejša prireditev
Vrhunec naše borbe za množičnost pa mora predstavljati republiški zlet. Zlet ne sme biti isamo izraz številčnosti, predvsem mora pokazati sposobnosti poedincev, ki smo jih uspel' izbrati iz vrst številnih fizkultumikov s sistematičnim delom, mora biti slika discipline in reda in mora izražati skladnost kolektvnega prikazovanja s simboliko naše nove stvarnosti, V svoji celoti pa mora predstavljati zavedno armado zdravih in borbenih fiz* kulturnikov, ki so si svasti svojih nalog in zato tudi odgovornosti, ki jo imajo pred vsem svojim ljudstvom.
Republiški zlet mora biti v letošnjem letu naša najvažnejša prireditev, kateri bodo vsa društva in vsi aktivi posvetilf vso pozornost in vso skrb.
V	nadaljevanju Je tov. Polič govoril o problemu vodnikov, trenerjev in fiz-kulturnih kadrov sploh. Manjka tista zveza, ki bi jo morali ustvariti s terenom preko dobro vzgojenih vaditeljev, trenerjev, sodnikov itd. To pa ne bo mogoče tako dolgo, dokler pri društvih in aktivih ne bo pravilnega odnosa do našega dela, do zveznih tečajev, do njene pomoči terenu.
Sodelovanje z množičnimi organizacijami Vzrok, da naše delo na terenu ni dovolj uspešno, da na naših tečajih ni bilo zadostnega odziva leži v veliki meri v nepravilnem odnosu oziroma v nezadostni povezanosti z našimi množičnimi organizacijami. Sindikati in mladina bi morali dajati glavne kadre v naše tečaje, aktiv OF bi moral biti glavni pomočnik pri politični vzgoji, ki jo moramo v smislu tretjega dela sklepov V. plenuma Fisaja pravilno zastaviti v vseh naših društvih in aktivih.
Sodelovanje z množičnimi organizacijami v preteklem letu ni bilo povsod pravilno niti zadostno. V mnogih krajih so se sindikati bavili z organiziranjem posebne sindikalne fizkulture, ki je zajela le ozek krog ljudi in ki ni ustrezala niti težnji po pravilni in splošna telesni vzgoji, niti našemu stremljenju, da dosežemo čim boljše vrhunske rezultate, v glavnem se je omejevala na manjše krožke, v katerih so neredno in nesistematično gojili samo nekatere panoge fizkulture. Sindikalni aktivi morajo postati glavni mobilizatorji za fizkulturo po fabri-kah in ustanovah, morajo biti inicia-torji medsebojnih tekem, toda ne smejo se izdvajati iz naše obče fikuKurne dejavnosti,
že ob ustanovitvi smo ugotovili, da mora biti mladina najmočnejši steber naše organizacije. Toda to ni dovolj. Od ugotovitve moramo k dejanju. Vidimo pa, da v mnogih krajih prav mladina stoji ob strani in ne išče v fizkuituri pogojev za svoj zdrav razvoj, za zvišanje svoje delovne sposobnosti in na drugi strani ne nudi svojih sposobnosti fizkulturni organizaciji, kjer bi morali biti kadri iz vrst mladine številčno najmočnejši. Najslabša pa je bila doslej povezava z organizacijo OF. Skoraj po vseh društvih obstaja mišljenje, da v telovadnici In na telovadišču nl potrebna politična vzgoja. Tako mnenje je popolnoma zgrešeno. Tudi fizkultuma organizacija je ena izmed množičnih organizacij naše OF. Zato mora biti prežeta s politično zavestjo, kakršna mora biti danes v vseh aktivistih OF, zato moro' delovati po načelih OF In moro
izpolnjevati sklepe, ki jih sprejemajo frontni forumi. Toda to je mogoče doseči samo s pravilno politično vzgojo v sami organizaciji, s sodelovanjem političnega aktiva, ki odgovarja za politično delo v določenem kraju oziroma okraju.
Ko je tov. Polič govoril o povezanosti z množičnimi organizacijami, je dejal, da le-ta ni odvisna samo od organizacij, katerih sodelovanje ali pomoč si želimo, temveč predvsem od nas od našega dela, od našega odnosa in od naših zahtev. Samo s pomočjo OF, sindikatov in mladine bomo lahko uspešno dobojevali borbo s sovražniki naše nove domovine, ki mislijo, da bodo -lahko tudi fizkulturna društva izkoristili v svoje sovražne namene. Kdor novega življenja noče, tudi ne more biti član fiz kulturne organizacije. Toda sovražnik ne sprašuje ali ga hočemo v svoji sredi ati ne. Povsod išče prilike, da se vrine med nas, da nam škoduje, da razdira, kar smo si z muko zgradili. Zato moramo biti še vedno budni, zato se moramo tudi v borbi s sovražniki opirati na pomoč množičnih organizacij in zato se moramo boriti proti sovražnikom tudi izven fizkultumih vrst.
Posebne vrste sovražniki našega dela so nezdravi pojavi na naših igriščih ob priliki raznih tekem. Doslej smo jih preganjali s kaznimi, Te kazni bodo morale biti v bodoče še ostrejše. Toda same kazni ne bodo dovolj, če se jim ne bo pridružila pravilna vzgoja, talto samih fizkultumikov, kakor tudi gledalcev. Tudi na tem’polju, nas čaka še težko delo. Toda v najkrajšem času moramo odstraniti sramoto, da so ponekod naša igrišča vedno prizorišče dejanskih spopadov in nezdravih izpadov publike.
V	preteklem letu je bil ustanovljen pri vladi LRS Komite za fizkulturo. S tem so blu ustvarjeni osnovni pogoji za pravilen razvoj sodelovanja fizkul-tume organizacije z organi oblasti. Z njegovim sodelovanjem moramo predvsem urediti naše odnose do ljudskih odborov, našo vključitev v repubiični proračun in investicijski plan, ki predstavlja važen faktor za zgraditev materialne baze naši fizkulturni dejavnosti
Ce govorimo o gospodarskih vprašanjih, moramo omeniti tudi našo dejavnost pri iskanju virov za kritje svojih finančnih potreb.
V	tej smeri je bilo delo društev In aktivov zelo slabo. Ne članarina, ne prispevki, ne prostovoljno delo, ne dobro organizirane prireditve, nobena stvar ni bila urejena pri večini društev tako, da bi bila zagotovljena zadostna sredstva. Zato so se seveda društva borila z osnovnimi težavami pri svojem delu, toda po lastni krivdi. V bodoče bodo morala odločno spremeniti svojo finančno politiko, zagotoviti dotok sredstev iz obstoječih virov in prav tako disciplinirano izpolniti svoje obveze do nadrejenih organov.
Tovariši, tovarišice! Ne bom posebej govoril o naših uspehih v preteklem letu. Tudi teh je bilo nekaj, vendar zaenkrat še daleko ne toliko, kakor pa bi Jih lahko bilo, če bi bilo naše delo pravilnejše.
Iz vseh naštetih nedostatkov je tovariš predsednik ugotovil, da bo tre-
ba še ogromno trdega dela, ki pa nas ne sme plašiti ter da je težišče vsega našega dela na izvedbi petletnega plana. Poudaril je prispevek fizkulture k proizvodnji, saj razvija fizične in umstvene sile našega delovnega ljudstva.
Gradnja zadružnih domov dolžnost fizkultumikov
Nato je tov. Polič prešel na sodelovanje fizkultumikov pri izgradnji zadružnih domov. V letošnjem letu pristopamo v skladu z mislimi, id jih je razvil tov. Kardelj o razvoju našega kmetijstva, k izgradnji številnih zadružnih domov. Ti domovi ne bedo šarilo žarišče zadružnega, kulturnega in prosvetnega dela na vasi, temveč prav tako tudi žarišče fizkulturnega dela na vasi. Zato ne bomo sodelovali samo v propagandi, temveč se bomo aktivno vključevali v samo U^io.dnjo. Pri delu nas bo vodila zaves., da pomeni zgrajen zadružni dom napredno smetljstvo, napredno kmetijstvo pa velik korak naprej v razvoju našega gospodarstva. Ker je s tem izpolnjena naloga, ki jo zasledujemo tudi mi s fizkulturo, je naše sodelovanje pri gradnji zadružnih domov ne samo
malenkostna obveza, temveč prva dolžnost fizkultumikov na vaai.
Prav tako pa moramo spremljati s potrebno pozornostjo vsa druga dela, ki se vrše v okviru petletnega plana in moramo pri njih sodelovati, še posebno pa moramo razviti svojo dejavnost pri izgradnji fizkulturni h naprav, ki tvorijo osnovni pogoj za nadaljnji razvoj fizkulturnega dela.
V zaključku svojega govora je tovariš Polič pozval vse prisotne delegate k še večjemu sodelovanju v reševanju in izpolnjevanju vseh nalog, za še večji dvig in procvit naše fizkulture, ki mora postati zvesta spremljevalka delovnega človeka in naše mladine.
»Zato mora biti naša druga redna skupščina uvod v še intenzivnejše delo obstoječih fizkultumih društev in aktivov, mora biti pričetek mobilizacije novih kadrov, pričetek novih uspehov na polju fizkulture in s tem novih zmag v našem gospodarstvu.«
Izvajanja predsednika tov. Poliča so zborovalci nagradili z navdušenim ploskanjem, nakar je o petletnem planu v tizkulturi poročal glavni tajnik Vlado Jurančič. Iz njegovega relerata navajamo najvažnejše odstavke.
PETLETNI PLAN V FIZKULTURI
Naše narodno gospodarstvo vstopa z 1948. letom v drugo leto svoje prve petletke. Prvo leto smo preživeli v znamenju velike borbe našega delavca, kmeta ta delovnega Inteligenta, ki je bila usmerjena v oživotvorjenju gospodarskih nalog, postavljenih v prvem planskem letu. Uspehi niso izstall.
Vsedržavni petletni plan zajema tudi naše področje dela s tem, da predvideva 900 milijonov za izgradnjo raznih lizkul-turnih objektov. Plan Komiteja za tiz-kulturo FLRJ pa obsega poleg tega tudi plan kadrov, proizvodnje fizkultumih rekvizitov in plan razvoja fizkulture, kakor tudi vseh njenih panog.
Plan gradenj
Plan izgradnje fizkultumih objektov se z ozirom na investicije deli na dva dela:
1.	Investicijski plan objektov zveznega in republiškega značaja, za katere je v zveznem merilu predvidena vsota 900 milijonov, za republiške objekte v Sloveniji pa 48 milijonov.
2.	Petletni plan objektov lokalnega značaja, za katerih izgradnjo predvidevajo potrebne investicije in materialna sredstva okrajni, mestni in krajevni ljudski odbori.
Iz plana izgradnje fizkultumih objektov vidimo, da bodo v letu 1948 dovršili alt pričeli z gradnjo flzkultume šole v Ljubljani, plavalnega bazena v Celju, stadiona in umetnega drsališča v Ljubljani in stadiona v Mariboru. Kot gradnja zveznega značaja pa se predvideva dograditev planiških smučarskih skakalnic. V letošnjem proračuna je za omenjene republiške gradnje predvideno 5 milijonov, dočlm je za gradnjo lokalnega značaja predvidena v proračunu okrajnih in mestnih ljudskih odborov vsota 1,800.000 din.
Izpolnitev tega plana zahteva od nas, da izvedemo mobilizacijo potrebne delovne sile iz vrst naših fizkultumikov na teritoriju, kjer se bodo gradili fizkulturni objekti. Naša dolžnost je, da vrednost v državnih proračunih predvidenih Investi
Z zasedanja BI. letne sknjffitaa FZS
cij povečamo s prostovoljnim delom, predvsem z izvedbo potrebnih zemeljskih del. Zato naj fizkulturna društva, aktivi In posamezniki sprejemajo obveznosti, koliko delovnih ur bodo prispevali za Izgradnjo predvidenih lizkulturaih objektov.
Doslej smo govorili vedno o objektih večjega značaja, toda naš plan predvideva tudi gradnjo nekaj stotin manjših fizkultumih objektov, od katerih uspešne izvedbe zavist množičnost fizkulture In njena razširitev na podeželje. V planu se predvideva, da bo do 1951. leta služilo svojim potrebam: 129 igrišč za nogomet, 959 Igrišč za odbojko, 175 telovadišč za splošno telesno vzgojo, 91 fizkultumih domov, 68 planinskih in smučarskih domov, 47smučarskih skakalnic, 82 plava-lišč, 124 strelišč, 175 stez za lahko atletiko, 31 igrišč za tenis in 78 igrišč za košarko.
Plan kadrov
Drugo poglavje petletnega plana tvori plan kadrov. Ni potrebno posebej nagla, šati, kakšno važnosti so za nas kakor tudi za druge panoge naše družbene delavnosti. Plan kadrov je postavljen tako, da bo zadoščal potrebam v petletki.
Medtem ko bo tečaj za trenerje posameznih športnih panog organiziral F1SAJ, bo naša dolžnost izvedba enomesečnih tečajev za inštruktorje splošne telesne vzgoje, kakor tudi za inštruktorje športnih panog. Potrebe v Sloveniji zahtevajo: 3800 inštruktorjev za splošno telesno vzgojo (za člane, mladince In pionirje), 590 Inštruktorjev moramo vzgojiti že v 1948. letu, 13S0 inštruktorjev za športne panoge in 71 trenerjev za športne panoge.
Poleg tega moramo pri društvih organizirati seminarje, preko katerih bomo usposabljali pomočnike inštruktorjev, ki bodo vodili naše vrste (desetine) in Iz katerih se bo stalno rekrutiral naš instrukterski kader.
Mnogokrat premalo gledamo na politično vzgoja našega kadra. Biti sl moramo na jasnem, da fizkultunukl - mladinci gledajo v inštruktorjih In trenerjih svoje učitelje, katere hočejo posnemati ne samo v strokovnem smislu, temveč tudi po njihovem vedenju, govorjenju itd. Naši kadri morajo biti prežeti s patriotizmom, z ljubeznijo do domovine, kajti le na ta način bomo v naši organizaciji vzgojili fizkulturnike novega kova, ki se bodo odlikovali pri delu na kakršnem koli sektorju, ki bodo zvesti čuvarji naše ljudske demokracije.
Plan rekvizitov
V petletnem planu je predvideno, da bo po petletki 6 — 7 krat večja proizvodnja rekvizitov kakor v letu 1946. V ta namen so že sedaj formirana 3 državna podjetja, ki bodo proizvajala razne flzkultur-ne rekvizite.
Jasno pa je, da v letu 1948. potrebe v rekvizitih še ne bodo zadovoljene, ker je
s proizvodnjo združena poraba nekaterih 1947. niso pobrali članarine od več kakor
sirovin, ki so danes neobhodno potrebne naši industriji. Zato bomo morali z lastnimi sredstvi priti vsaj do onih rekvizitov, ki nam jih lahko na terenu izdelajo bodisi podjetja, obrtniki ali celo posamezni tizkulturniki.
Plan razvoja športnih panog
Končno spada v lizkulturni plan tudi plan številčnega razvoja fizkuiture in njenih športnih panog. Plan Komiteja za fizkultnro FLRJ predvideva, da bo v Sloveniji leta 1951 najmanj 80.000 aktivnih flzkultumikov, ki se bodo vsi udejstvovali v splošni telesni vzgoji. To pomeni, da bo na koncu prve petletke 5.9 */• vsega prebivalstva zajeto * aktivnim udejstvovanjem v Ilzkulturi.
Obenem ko sprejemamo ta plan, moramo tudi točno določiti koga bomo prištevali k aktivnim fizkulturnikom. Mislim, da lahko postavimo sledeče pogoje: 1. Flzkuiturnik je samo tisti, ki se redno udeležuje splošne telesne vzgoje.
2.	K športnikom pa bomo šteli one, ki se aktivno udejstvujejo še v eni izmed športnih sekcij. Pod takimi pogoji bomo mogli doseči velike številke, ki jih plan predvideva za posamezne športne panoge. Smučarjev bomo imeli 6400, nogometašev 4800, igralcev za odbojko 3690, labkoatie-tov 1800, plavalcev 1000.
Gospodarsko poslovanje
Danes lahko z gotovostjo rečemo, da je gospodarstvo naš najslabši in najbolj zanemarjen sektor dela. če kje ne Izpol-nujemo sklepov, ki jih postavljamo po naših plenumih In skupščinah, tedaj je to gotovo v vprašanju materialnega In finančnega poslovanja. Kje leži vzrok za takšno stanje?
V prvi vrsti moramo ugotoviti, da nismo redno pobirali članarine svojega članstva in rednih prispevkov naših prijateljev. Statistično je ugotovljeno, da naša društva in aktivi na terenu v letu
50 */< vsega registriranega članstva.
Približno enak položaj je z dohodki na vstopnini od lizkulturnih prireditev. Predvsem se ne gleda na rentabilnost naših prireditev tudi tam, kjer so dani vst pogoji, da se Izdatki krijejo z vstopnino.
Enaka odgovornost kakor pri zbiranju finančnih sredstev se kaže tudi pri čuvanju društvenega inventarja, kakor so fiz-kulturnl rekviziti, orodje In druge naprave.	.
Za 1918 leto so sl vsi naši odbori sestavljali svoje lastne proračune po enotnem načrtu, ki ga je za celotno Fizkulur-no zvezo Jugoslavije izdelal FISAJ. Že za 1948 I. kakor tudi za bodoče se moramo držati principa, da se pri sestavi proračuna oslanjamo predvsem na lastna sredstva, to velja vsaj za naš organizacijski proračun, v katerem se ne predvidevajo krediti za gradnje. Pri sestavi proračunov moramo gledati na sledeče vire dohodkov:
t. Dohodki od članarine in prispevkov prijateljev morajo biti osnovni. Zato moramo v bodoče redno in od vseh članov oziroma prijateljev pobirati članarino in prispevke.
2.	Dohodki od prireditev, za katere naj bo vedno primerna vstopnina. Vstopnico mora imeti vsak gledalec.
3.	Sindikalna društva In aktivi se lahko orientirajo tudi na dohodke od sindikalnih podružnic in forumov ter uprav podjetij
4.	Zadnji vir dohodkov pa so šele evenluelne podpore ali dotacije.
Pri reševanju gospodarskih probieniov se moramo zavedati, da kakor koli zavtsi od njihove pravilne rešitvi naš materialni položaj, tako je vestno izpolnjevanje gospodarskih nalog tudi velikega vzgojnega pomena za naše članstvo kakor naše vodeče tovariše, Gospodarsko poslovanje ne smemo v bodoče prepuščati več samo našim gospodarskim komisijam, temveč je to važna naloga za naše celotne sekretariate. ,
Delo komisij v nedeljo
V nedeljo zj-uhraj jo bil v veliki dvor:1 ni na Taboru prikaz vzorno ure splošne telesne vzgoje, ki so ji prisostvovali vsi delegati .skupščine. Ob 9. uri so pričela na učiteljišču zasedali komisije, ki so bilo razdeljene na 6 skupin: komisija za splošno telesno vzgojo, komisija za petletni plan, propagandna komisija, organizacijska .komisija, komdsija za športna vprašanja in koledar 1948 ter gospodarska komisija,
Glavna pozornost je bila posvečena komisiji za splošno telesno vzgojo, ki je obravnavala v glavnem nove smernice deta v splošni telesni vzgoji. Poleg tega je ta komisija obravnavala tekmovanje za fizkultumi znak, razne mnogoboje in druga množična tekmovanja, dalje je bila važna točka dnevnega reda te komisijo priprave za re-poibtiški ta okrajno zlete v letu 1948. Kot zadnje vprašanje ee je na tej ko-iroisiji obravnaval problem kadrov, statistika in propaganda v zvezi z novim delom v splošni telesni vzgoji.
Komisija za petletni plan je kot prvo točko obravnavala plan zveznih, republiških in lokalnih gradenj. Dalje je razpravljala planska komisija še o kadrih, številčnem razvoju fizkuiture ter pianu ta distribuciji rekvizitov.
Propagandna komisija je v glavnem ocenila dosedanje delo in ugotovila premajhno posvečanje pažnjo idejnopolitični vzgoji fizkulturnikov. Ugotovila je, katera propagandna sredstva
najbolj učinkujejo in katerih se moramo najbolj posluževati in s tem dala nove smernice za bodoče propagandno delo.
Organizacijska komisija je pregledala osnutek pravil Fizkulturne zveze Slovenije in pred vedla potrebno reorganizacijo. Dalje je obravnavala odnos fizkuiture do množičnih organizacij in obratno. Posebna (očka na organizacijski komisiji je bilo vprašanje planinstva in šaha v zveza s predvideno reorganizacijo. Kot zadnje se je razpravljalo na organizacijski komisiji vprašanje registracije, statistike in evidence.
Komisija za športna vprašanja in koledar je dokončno odredila športni koledar za leto 1948, postavila odločne zahteve po registraciji športnikov in razpravljala o problemu bodočih športnih društev. Vprašanja inštruktorjev in trenerjev za posamezne športne panoge so bila zadnja točka dnevnega reda športne komisije.
* Gospodarska komdsija je kritično preglodala dosedanje finančno poslovanje, dalje pregledala vprašanje nepremičnin Fizkulturne zveze Slovenije. vsa finančna sredstva, kot zadnja točka pa jo bila na dnevnem redu finančna bilanca za leto 1947 in proračun za leto 1948.
V nedeljo zvečer je bila ob 8. uri na Taboru telovadna akademija za delegate skupščine.
Poročilo Glavnega odbora
V ponedeljek je skupščina zono! za- stile z okraji in društvi preveč biro-sedala v Mladinski dvorani. Kot prva kralako korespondenčen in da je bilo točka je bilo poročilo Glavnega odbo- premalo osebnega stika, ra Fizkulturne zveze Sloveniije, ki ga Pereče vprašanje povzroča v Slove-ie roda! organizacijski sekretar tov. nlji tudi pomanjkanje fizkulturnih Rastka Poljšak. V uvodu jo tov. Polj- prostorov. Vendar pa kljub temu progah ugotovil, da je predstavljal za blemu nekateri okraji še vedno posve-Pivkultarno zvezo Slovenijo največjo osjo premalo pažmje oakrbam telo-težavo strokovni kader, ki ga še danes vadnic. To pa zaradi tega, ker ob-občutno itagrešaimo. Kot precejšnjo enem tudi ne posvečajo nobene pozor-nrpeko G lavnega odbora FZS je na- nesti splošni tolesni vpgoji. Tako so vedet tov. Polpak dejstvo, da je faiil zgodi, da se ustanavljajo iz telovadnic
kavarne, namesto da bi prav obratno bora za smučanje in lahko elleliko, M spreminjali gostilniške prostore v sta doslej vzpostavila najboljše etike dvorane za splošno telesno vzgojo. V s terenom. ,V svojih poslovanjih so letošnjem letu je Fiizkuituma zveza športni odbori posvečali največ paž-Sloveaijje posvečala precejšnjo pažnjo nje poedincciu, premalo pa osla tim vzgoji strokovnega kadra, zletom, Ti- povprečnim športnikom. Strokovna lovi štafeti in krosom, premalo pa je komisija se je večkrat zaradi odsot-poudarjala važnvst ljudskih mnogo- nositi večine članov borila z delom, bojev. Na vseh nastopih v Sloveniji ki je navadno padlo na sekretarja, s jo letos naslopilo 10.905 tdovadečih.. čemer pa moramo grajati premajhen V tekmovanju za fizkultumi znak je čut odgovornosti ostalih članov konni-bilo v Sloveniji osvojenih 3612 znakov, Rije. FizkuMurna zveza Slovenije ima prijavilo pa ee je 11.195 tekmovalcev, letos registriranih 145 društev s Najboljši uspeh v tekmovanju za fiz- 27.793 člani, kar predstavlja porast kulturni znak je dosegel okraj Muršiča okrog 11.000 članov od preteklega le-Sobota, ki je od 380 prijavljenih osvo- ta. V Sloveni ji je letos uporabnih 92 jil 316 znakov, kar znaša 840/o. Ljub- frakuiliumih domov, liana je od 4958 prijavljenih osvojila Sledila so poročila predsednikov 1440 znakov.	komisij, ki so v glavnem nakazala de-
V nadaljevanju je tov. Poljšak po- lo prejšnjega dne, medtem ko bodo dal kratka in izčrpna poročila posa- sklepi teh komisij objavljeni kasneje, meznih športnih odsekov. Skoraj iz ko jih bo stilistično obdelal sekreta-vseh poročil pa smo lahko videli, da riat FZS.
je napreek v glavnem v kvaliteti, Tov. Turnher je kot predsednik' medlem ko je kvantitefni napredek nadzorne komisije podal svoje poro-manjši ali pa ga sploh nj. Med naj- čilo ta obenem dal razrešnico glo-v-boljša strokovna odbora spadala od- nemu odboru.
Nagrade, priznanja in pohvale
Sledila je podelitev nagrad, pohval in priznanj. Tov. Osole je kot predsednik odbora za pohvale predlagal skupščini ustanovitev treh prehodnih zastavic za najboljši okraj, fizkultur-no društvo in fizjkulturni aktiv. Kot najboljši fizkultumi okraj je prejel prehodno zastavico okraj Mozirje, ki je vse leto vršil redno splošno telesno vzgojo pri vseli 5 društvih okraja. Od 762 registriranih fizkulturnikov pose-ča splošno telesno vzgojo 612. Spomladanskega krosa se je udeležilo 460, Jesenskega pa 396 tekmovalcev. Za fizkultumi znale se je prijavilo 272 tekmovalcev, od katerih jih 218 redno tekmuje in bodo aprila osvojili znake. V Mozirju je bilo lan; zgrajeno letno telovadišče, v Šoštanju pa smučarska skakalnica in vse to samo e prostovoljnim delom. Kot najboljše fizkulturui društvo je bil izbran FD Rudar iz Idrije, ki je e svojim požrtvovalnim delom dosegel lepe uspeli« in je v disciplini ter pošiljanju poročil vzor vsem ostalim društvom. Njihovi uspehi pri splošni telesni vzgoji, krosih in na športnih prireditvah so bili zelo dobri. Rudar je zgradil ludi smučarsko skakalnioo na Vojskem ter pričel z gradnjo novega stadiona. Aktiv Černelavci iz murskosoboškega okraja je prejel zastavico kot najboljši lizkulturni aktiv. Samoiniciativno so sj preskrbeli vse potrebno za redno splošno telesno vzgojo, kar jim je omogočilo, da so dosegli velike uspehe. Na vseh tekmovanjih: spomladanskem in jesenskem krosu ter Titovi štafeti je bila udeležba članstva stoodstotna. Aktiv je usposobil svoj vaditeljski kader — 4 vodnike splošne telesne vzgoje — in jih stavil na razpolago celo Murski Soboti za vodstvo raznih oddelkov. Članstvo aktivo tekmuje stoodstotno za fizkultumi znak.
Tov. Furlan je v imenu Komiteja za fiakuilturo pri vladi LRS predal nagrade društvom in posameznikom, ki jih je dodelil Komite za fizkuiture FLRJ slovenskim društvom in športnikom.
Tov. Osole pa je podal predloge za priznanja in pohvale društvom, aktivom in posameznikov, ki jih je predlagala FZS:
priznanja društvom in aktivom: FD Peca (Mežica), FD Rudar (Idrija), FD Mekinje (Godič), FD Kladiivar (Celje), FD Enolnost (Ljubljana). FD Polet (Maribor), FD Mozirje (Mozirje), FA Zvezda (Ivančna gorica). FA Ljudska pravica (Ljubljana), FA TSŠ (Ljubljana), FA Černelavci (Murska Sobota).
Pohvalo fizkuHurnim društvom in aktivom: FD Mirna (Mirna), FD Go-miJsko (Gomilsko), F D Rudar (Trbovlje), FD Proletarec (Zagorie ob Savi), FD Čopovem (Čepovan), FD Fužfnar (Guštanj), FD Žerjav (Žerjav), FD Slovesi Jgrad ec (Slovenjgradec). FD Joža Gregorčič 1 Jesenice), FD Kropa (Kropa), FD Usnjar (Šoštanj), FD Ptuj (Ptuij), FD Elan (Novo mesto),
FD Železničar (Maribor), FD Sobota (Murska Sobota), FA Srednješolec (Celje).
Priznanja posameznikom:	Komac
Slavko (FD Ptuj), Jug Karel (FD KLadivar), inž. Bloudek Stanko (FD Enotnost), Kranjčič Lavoslav (FD Mozirje), Volk Miloš (FD Usnjar), Savnik Tomaž (FD Enotnost), Gradišnik Fedor (FD Kladivar), Logar Srečko (FD Rudar Idrija), Gregorka Boris (FD Enotnost), Dobovšek Marijan (FD Elan), Vasfič Miha (FD Hrastnik), Vončina Stane (FD Peca), Miculimič Breda (FD Ljutomer), Vazzaz Jelica (FD Enolnost), Cvetko Rudolf (FD Enotnost), Savorn Lojze (FZS), Kovač Lojze (FD Enotnost), inž. Avčin France (FZS), Perovič Jože (MFO), Pirc Vasja (šah), Pribošek Franc (FD Enotnost), Lukane Matevž (FD Tržič), Butja Alma (FD Kladivar), Grajzer Miro (FD Krim), Pelhan Ciril (FD Enotnost), Cerer Tone (FD Enotnost), Mihorko Milovan (FD Enotnost), Šentjurc Mira (FD Enotnost), Grilc Konrad (FD Enotnost), Cestnik Pero (FD Enotnost) in Pribošek Ančka (FD Enolnost).
Nato je skupščina izrekla pohvalo za marljivo delo 51 fizkulturnim društvom, aktivom in posameznikom.
Po razdelitvi nagrad je kandidaaij-aki odbor predložil listo glavnega odbora FZS, ki je bila soglasno z velikim odobravanjem sprejeta.
Za pre.lsedn.ilai FZS je bil ponovno izvoljen tov; Zoran Polič, za prvega podpredsednika tov. Lubej Franc, za drugega podpredsednika inž. Stanko Bloudek, za glavnega sekretarja pa tov. Vlado Jurančič. Nadalje je bilo izvotljenih 90 članov glavnega odbora FZS.
Tov. Polič je kot novi predsednik zaključil skupščino in pozval vse delegate na delo, kajti zavedati so moramo važne vloge, ki jo ima fizk ul tura v današnji novi socialistični državi. Dati mora delovnemu človeku fizično okrepitev’, da bo sposoben za izvršitev in prekoračenje našega petletnega plana. Tov. Polič je zaključil III. skupščino z besedami, da splošna telesna vzgoja ne sme biti samo na papirju in prazna fraza, temveč jo moralo dejansko sp rov cs ti v delovanje vseli naših fizkulturnih društev, kajti prihodnje leto bo na skupščini merilo z.a delo splošna telesna vzgoja in športni uspehi.
Po zaključku skupščine so bile poslane pozdravne brzojavke predsedniku vlade FLRJ tov. Josipu Brozu-Ti-tu, predsedniku vlade LRS tov. Mihi Marinku. Centralnemu odboru F1S-AJ-a in jugoslovanski smučarski reprezentanci v St. Moritzu, ta--«><?■'-»--o	o--7> •«>•-«
Ali si že perovrso’
naročnino y
(ptivtave
ffCISCf
iu$Q&tcQanbki(k ptavaieev §a oiimpii&fee igte
(Puhat* Itt Stanope&a
tis€M9®®®stv,&tt@psu etvuvKstez
Dne 1. februarja se je pričel v Beogradu zimski trening naših najboljših plavalcev. V bazenu državnega Instituta se bodo naši plavalci pod vodstvom trenerja Darka Prvana pripravljali za letno sezono 19-18, v kateri čakajo naše plavalce poleg olimpijskih iger tudi težki mednarodni dvoboji z Madžarsko, Švedsko in Italijo. Za olimpijski trening so bili določeni naslednji plavalci:
Miloslavič, Ciganovič, Barbieri, Ljepo-tica (vsi Jug), Cerer, Pelhan (Enotnost), Bkanata, Bijelič (Partizan), Vidovič, Sti-petič, Marjan in Mislav, Kvinc, Laslo (Mladost), Puhar, Ilič (Hajduk), Kurtini, Klemen, Finzi (Primorje), Brandner (Polet, Maribor).
Plavalke: Beara (Hajduk), Loparič, Gr-kinič (Primorje), Modic, Pelan, Juvančič, Jamnik (Enotnost), Iforpes, Paškvan (Mladost), Brbora, Begovič (Jug), Miša Stano-jeva (Crvena zvezda).
Ljubljanski plavalci, ki so določeni za trening, bodo čez zimo trenirali^v Ljub Ijani, v letnih mesecih pa se litido priključili ostali ekipi, ki bo trenirala v Sloveniji.
Waterpolistd bodo pričeli s treningom 15. marca pod'vodstvom madžarskega trenerja Vertesyja, nato pa bodo odšli na enomesečni trening v Budimpešto.
*
Ocenjevanje športnih rezultatov je priljubljena metoda športnih strokovnjakov in statističarjev. S tem lahko dobimo realnejšo sliko in vrednost posameznih tekmovalcev v primeri z drugimi. Lahko-atleti so si za tako ocenjevanje omislili tablice — tako imenovane finske tabele, ki jih danes uporabljajo vsi narodi in se po njih ocenjuje tudi tekmovanje v deseteroboju.
Plavalci so v pogledu ocenjevanja rezultatov napravili že več poizkusov, toda nobeden teli še ni prodrl za stalno. Vsako tako ocenjevanje ima nekaj nedostatkov, kajti najtežje je določiti izhodiščno točko — točko, kjer bi bili vsi rezultati enakovredni — in iz katere bi pozneje lahko popolnoma enostavno računali matematično krivuljo ocenjevanja
Preprostejši način so si izbrali hitrostni drsalci. Ta način ocenjevanja lahko v nekaterih pogledih uporabljamo tudi plavalci — vsaj pri rezultatih v istem slogu. Postopek ocenjevanja je sledeč:
plavalec na 100 m progi dobi toliko točk, kolikor sekund znaša njegov rezultat Na 200 m mu rezultat delimo z 2, ca 400 m s 4, na 1500 m s 15 in podobno. Konkretno: plavalec, ki plava na 100 m 1:02,0 dobi 62 točk, na 200 m 2:20,0 — 70 točk itd. Iz tega jasno sledi, da bo najboljši tisti, ki ima najmanj točk.
Po tem sistemu sem ocenil plavalce in plavalke crawla v letu 1947. V prvi raz-
predelnici sem ocenil plavalce, ki imajo vključno s progo 1500 m, to pa vsled te-rezultate na 100, 200 in 400 m, druga ta- ga, kor nekateri naši najboljši plavalci bela pa nam kaže končno stanje točk prostega sloga niso lani plavali 1500 m.
MOŠKI
		100 m	200 m	400 m	točke
1.	Puhar Ivan (Hajduk)	1:02,6	2:18,4	4:59,6	206,7
2.	Vidovič Branko (Mladost)	1:02,4	2:18,8	5:04,2	207,8
3.	Ilič Vanja (Hajduk)	1:02,6	2:20,3	5:05,4	209,2
4.	Klemen Zvonko (Primorje)	1:02,4	2:18,5	5:13,4	210,0
5.	Kurtini Ivo (Primorje)	1:02,5	2:23,4	5:04,2	210,2
6.	Pelhan Ciril (Enotnost)	1:00,6	2:20,6	5:20,9	211,1
7.	Stipetič Marjan (Mladost)	1:04,0	2:22,9	5:03,3	211,3
8.	Škaua ta Boris (Partizan)	1:02,0	2:18,5	5:20,4	211,4
9.	Detilipis Zmaj (Primorje)	1:07,9	2:20,5	5:00,4	213,3
10.	Kvinc Andrej (Mladost)	1:04,8	2.23,2	5:19,0	216,1
	točke iz			
	100, 200	in 400 m	1500 m	skupno
	1. Puhar (Hajduk)	206,7	20:37,5	289,5
	2. Stipetič (Mladost)	211,3	20:08,5	291,9
	3- Kurtini (Primorje)	210,3	20:52,0	293,7
	4. Ilič (Hajduk)	209,2	21:15,0	294,2
	5. Detilipis (Primorje)	213,3	20:38,6	295,9
	6. Kvinc (Mladost)	216,1	21:16,4	301,2
Silira, ki jo dobimo, pokaže, da je naš najvsestranejši plavalec prostega sloga Ivan Puhar iz Splita. Stvarno zavzema Puhar na lestvici najboljših plavalcev FLRJ v letu 1947 prvo mesto na 400 m prosto, drugo mesto na 200 in 1500 m, medtem ko na 100 m ne zaostaja mnogo za najboljšimi sprinterji. Preseneča nas tretje, oziroma četrto mesto Vanje Iliča (Hajduk, Split), ki lani sicer na večjih tekmah še ni zablestel, vendar pa je proti koncu sezone postavil odlične čase, ki ga uvrščajo med naše najboljše plavalce prostega sloga. Nedvomno predstavlja Ilič — poleg Stipetiča, ki pa ima že mednarodno
tu. Stipetiču manjka šo hitrost in zato zaostaja za Puharjem na vseh progah razen na 1500 m. Slabemu plasmaju Defili-pisa je vzrok čas na 100 m, ki je njegov edini letošnji oficielni rezultat na tej progi, ki pa ne ustreza njegovim sposobnostim. Zaradi svojega dobrega časa na 100 m je na 6. mestu Pelhan, ki pa je na 400 m plaval le enkrat in bi verjetno lahke ta rezultat tudi izboljšal. Vidovič in Klemen imata letos nekoliko slabše čase kot lani, kajti v nasprotnem primeru bi bila verjetno na čelu lestvice. V lestvici manjka Miloslavič, ki pa se je letos posvetil izključno sprintu in nima rezulta-
afirmacijo — največjo nado jugoslovanskega plavalnega športa v prihodnjem le-	tov na 400 in	1500 m.	
ZENSKE	100 m	400 m	točke
1. Stanojeva Miša (Crv. zvezda)	1:15,8	5:59,2	165,6
2. Loparič Branka (Primorje)	1:16,9	6:03,8	167,8
3. Beara Danica (Hajduk)	1:14,4	6:19,6	169,3
4. Grkinič Bojka (Primorje)	1:18,0	6:18,2	172,6
5. Modic Lenčka (Enotnost)	1:17,4	6:22,5	173,0
6. Pelan Majda (Enotnost)	1:22,1	6:23,2	177,4
7. Juvančič Marija (Enotnost)	1:23,4	6:23,2	178,7
8. Marzidošek Sonja (Enotnost)	1:22,4	6:35,6	181,3
9. Šuperina Dana (Mladost)	1:22,2	6:41,0	182,4
10. Hoffman Jasna (Mladost)	1:22,0	6:45,0	183,2
Zenske lahko razdelimo po kvaliteti na tri skupine. Prva trojica na lestvici tvori skupino zase. Grkiničeva in Modieevs sta kvalitetno nekje v sredini med vodilno skupino in zadnjimi petimi tekmo-valEami, ki precej zaostajajo za vrhom.
Stanojeva in Loparičeva sta vodili letos ostro borbo za primat v craivlu, vendar je Stanojeva s prepričljivo zmago in odličnim rezultatom v Budimpešti doka zala, da bo postala verjetno prva craw-
listka Jugoslavije. Danica Beara je edina plavalka predvojne generacije, ki se sčasoma umika mladim močem. Grkiničeva ima na 400 m prosto sicer boljši čas od Modiceve, vendar je v njunih skupnih srečanjih vedno podlegla Modicevl.
Ostale plavalke so na 100 m progi sko-ro popolnoma izenačene, vendar pa so Ljubljančanke vztrajnejše in imajo boljše čase na 400 m ter zaradi tega boljše mesto v lestvici.
Jugoslovanski plavalci so v preteklem letu dosegli več mednarodnih uspehov ter s svojo kvaliteto vzbudili pozornost na največjih internacionalnih prireditvah v Evropi. Zimski trening in sistematske priprave naših plavalcev bodo pripomogle k še večjemu dvigu našega plavalnega športa; zato bomo velika in pomembna mednarodna srečanja naših plavalcev v letošnji sezoni pričakovali in spremljali še z večjo nestrpnostjo in zanimanjem.
P. M.
DROBNE ZANIMIVOST]
MFO — poverjeništvo sta nogomet. MFO namerava tudi v letošnji ee-zoni izvesti sindikalno nog. prvenstvo aktiVov. Zato pozivamo vse aktive, fci se nameravajo udeložiti tega tekmovanja, da brezpogojno prijavijo po ene-ga ali več članov za sodniški tečaj, ki se bo pričel v kratkem v večernih urah. Rok prijave je do 10. februarja 1948. Prijave dostavitve na MFO — poverjeništvo za nogomet. Narodni dom.
V	Bratislavi je bila mednarodna tekma v košarki med reprezentancama Budimpešte in Bratislave. Zmagala je ekipa Bratislavo z rezultatom 37:19
V	Bratislavi je reprezentanca Slovaško v košarki premagala madžarsko ekipo košarke Eletro z rezultatom 42:29.
Šestmesečni flckulttirnl tečaj v Beogradu. V Beogradu se bo 1. marca začel šestmesečni fizkulturni tečaj, v katerega bodo sprejeti fizk ul turni ki od 18. do 30. leta. Tečajnike bodo po končanem tečaju namestili za učitelje fizkulture v Beogradu in okolici ter se bodo morali ob-* vezati, da bodo na tem službenem mestu vztrajali najmanj dve leti Lahkoatleti Crvene zvezde ser te dni izvedli prvi interni cross v letošnjem, letu. Mladinci so tekli na 1000 m, tekači na srednje proge 2000 m. tekači na dolge proge pa 4000 m Ponzlana je na Beki premagala FD Primorje (Reka) v prijateljski nogometni tekmi, ki se je končala z 2:1 (0:1> Nogometno moštvo Vardar iz Skoplja je premagalo bolgarsko moštvo Septembri iz Sofije 7 rezultatom 2:0 (1:01
Klevi mogaimetitl sadmki
Na osnovi člena 13 sodniškega pravilnika FISAJ-a, se objavljajo imena naslednjih sodniških kandidatov: Klojčnik Adi, Papič Ferdo, Tanac Herman, Vezjak Stanko iz Murske Sobote, Kumin Karel iz Černelavcev in Pe-rkič Ludovik iz Ve-ščica.
Eventualne ugovore, da se imenovane pripusti k polaganju izpita za nogometne sodnike, je vložiti v roku 8 dni od dneva objave.
Na osnovi člena 23 sodniškega pravilnika FISAJ-a, sa objavljajo imena naslednjih II. razrednih nogometnih sodnikov: Božičev Drago. Breznik Štefan, Frangež Ernest, Herman Mirko, Zelenko Franc, vsi iz Maribora ter Marinič Božidar iz Dolnje Lendave.
FiačkMturJ*© živijeKje v Litija
V	nedeljo, 11. januarja, se jo vršil v predilniškem klubu šahovski brzotumii za prvenstvo Litijo za mesec januar 1918. Turnirja se je udeležilo 12 igralcev, od teh 8 mladincev. 1. in 2. mesto si delita Gregorin Dušan in Kotar Lado po 10 točk,
S.	in 4. mesto Glavič Edo (st.) in Kožun po 9 točk, 5. in 0. mesto Glavič Edo (ml.) in Lap Stane po 6 točk, 7. do 9. mesto Žnidar, Jerina in Mlakar po 4 točke, 10. Dimeč 3 točke, 11. Šinkovec 1 točko in 12., Ludviger 0 točk.
Dne 18. jan. so napovedali pionirji FA Zmaj šahovski dvoboj pionirjem FA Lokomotiva. Zmajeve! so se dobro pripravili Sn zmagali v vseh igrah z 8 : 0.
Preililniški klub bo priredil točaj za šahiste pod vodstvom tovariša Nadižarja
Kače la.
Litijski pionirji boksarji so odšli pod vodstvom tovariša Švajgarja med rudarsko mladino v Trbovlje, kjer so priredili boksarski nastop v nedeljo dopoldne 25. januarja. Pred nastopom je litijske fiz-kultumike pozdravil tov. Petrič, član uprave PD Rudarja, nastopajočo pa je predstavil tov. Švajgar.
V	ringu so nastopili Mrva (FA Lokomotiva, Litija) : Kajtna (Zmaj, Litija) neodločeno, Štrus Franc (FA Lok.) : Štrus Tono (FA Lok.), zmagal po točkah Štrus Franc, Antolin (FD Železničar, Ljubljana) : Podlipnik (FD Litija), mladi Podlipnik jo po točkah klonil bivšemu prvaku Slovenije. Mrva (FA Lok.) : Blaznik (FD Litija), Mrva je r lepi borbi pokazal, da je odličen boksar-pionir. Čaks : šešok, oba FA Prcdileo (Litija). Zmagal po točkah šešok. Bitenc (FD Enotnost, Ljubljana) : Šimic (FD Enotnost, Ljubljana). Zmagal je talentirani Bitenc po točkah. Dobravec (FA Zmaj, Litija) : Borušak (FA Cementarna, Trbovlje). Dobravec je moral kloniti po točkah tehnično boljšemu Trboveljčanu. Zupan (FD Rudar, Trbovlje) : Švajgar (FA Lokomotiva, Litija). Ekshibicijska borba je pokazala nov talent, Zupana, ki se je dobro uveljavil proti rutiniranemu borcu Švajgarju. Nardin (FD Železničar, Ljubljana) : švajgar (FA Lokomotiva, Litija). Švajgar je zmagal premočno po točkah.
.Polna fizkulturna dvorana mladine je z zanimanjem sledila borbam. Tovariš Po trič iz Trbovelj so je gostom zahvalil za uspeli nastop z željo, da bi so začela tudi v Trbovljah gojiti ta borbena panoga fiz-k ul ture, v kateri so litijski pionirji v kratkem času dosegli odlične uspehe.
(Jor)
FD KRIM — FD PROLETAREC (Zagorje) 4:0 (3:0)
V	nedeljo 25. jnnuarja je bila odi-ffrana v Zagorju prijateljska nogometna lokma med FD Krimom in FD Proletarcem.
Proletarec je igral prvo tekmo po jesenski sezoni in sestavlja tudi novo moštvo za pomladansko prvenstvo. — Vsem igralcem manjka tudj sistematskega treninga. Krimovci so igrali dobro, imalj s<> pa tudi nekaj posameznikov, ki bi se jih še lahko zamenjalo z boljšimi- Neka igralec Proletarca ni bil med igro discipliniran in zato b: ga bilo dobro temeljito poučite za nadaljnje tekme.
+
TEKME »MED DVEMA OGNJEMA* V CEUU
V	dneh od 18. dcc. do 22. januarja so sc vršile medrazredne tekme pionirk na I. gimnaziji v Celju v igri »Med dvema ognjema«, za prvenstvo šole. V zadnjem kolu sta igrala •k b razr. : 4. razredu in jc zmagal •i. b razred z 9:4 in si tako osvojil na.dov prvaka gimnazije za leto
II 0F0 Prevalje so osvojili 118 znakov
Polaganje norm v tekmovanju za fizkultrni znak je bilo na področju Okrajnega lizkulturnega odbora Prevalje še kar zadovoljivo. Osvojenih je bilo dosedaj že 118 fizkulturnih znakov, jn to od tekmovalcev različnih društev in aktivov. Na prvem mestu je Fizkulturni aktiv Ravne - gimnazija z 39 osvojenimi znaki, od tega je 28 mladinskih znakov, 7 bronastih in 4 srebrni znaki. Na drugem mestu FD Slovenjgradec z 24 osvojenimi znaki, od tega je 13 mladinskih,
2 bronasta, 6 srebrnih in 3 zlati znaki. Prav tako 24 osvojenih znakov ima FD Marenberg, od tega 7 mladinskih, 13 bronastih in 4 srebrne-
Sledi FD Peca iz Mežice z 18 osvojenimi znaki, od tega je 7 mladinskih, 5 bronastih, 5 srebrnih jn 1 zlati znak. Na četrtem mestu je FD Žerjav z 7 osvojenimi znaki, od tega 3 mladinski, 3 bronasti in 1 srebrni znak. Njemu sledi SFD Fužinar iz Guštanja s 0 osvojenimi znaki, od tega 3 bronasti in 3 srebrni.
Kot najstarejši fizkuiturniki so si priboril; srebrne znake Vončina Stane, Cajnko Vinko, Pogorelčnik Miloš in Ervin Wiodyga. Priborjeni znaki so bili na centrih društev na svečan način razdeljeni tekmovalcem. Od vseh društev jo najbolj aktiven SFD Žerjav, pri katerem se je prijavilo k tekmovanju 100% članov.
Kaj starejši ncsitelji Sizkulfumega znalca v okraju
CAJNKO VINKO, po poklicu lesni trgovec, jc star 37 let in preds. [irkulturnega društva Slovenjgradec. Telovaditi je pričel leta 1921 in se vsa leta, razen okupacije, aktivno udej-
stvoval v fizkultun. Eo osvoboditvi je bil postavljen za okrajnega [iz-kulturnega referenta okraja Slovenjgradec in se takoj lotil ustanavljanja fizkulturnih društev na podeželju. Njemu gre tudi zasluga, da jc fiz-kullurno življenje na naši severni meji tako močno razvito in je tudi gonilna moč okrajnega fizkullurnc-ga odbora. Poleg funkcije na fizkul-lurncm polju pa je tudi funkcionar raznih drugih organizacij. Njegov največji uspeh so fizkulturni nastopi leta 1945 in 1945 v Slovenj-gradcu. Vsi so šc dobro spominjamo kako sc je aktivno udejstvoval na kolesarskih dirkah in tam dosegal lepe uspehe. Prijavil se je v tekmovanju za srebrni znak in izpolnil vse predpisane norme. Največ jc težave je imel s plavanjem, toda tudi to je končno premagal.
VONČINA STANE, star 45 'tel. je predsednik fizkulturnega društva Peca iz Mežice in strokovni sekretar OEO. že kot mlad deček jc zelo rad gojit telovadbo in sc je takoj
■ ...................... ........................... ...........................................................
po osvoboditvi, ko se je vrnil iz izgnanstva, kot gozdarski referent lotil ustanavljanja ED Pece. Ko je bit ustanovljen OEO, je bil izvoljen v odbor in prevzel funkcijo strokovnega sekretarja. Goji splošno vadbo in ima veliko veselje do orodne telovadbe. Ni zleta, nastopa ali tekmovanja, katerega se on ne bi udeležit. Prijavil se je v tekmovanju za srebrni znak in uspešno izpolnil vse predpisane norme.
POGORELČNIK MILOŠ je član fizkulturnega društva Slovenjgradec, star 36 tet, po poklicu trgovski poslovodja. Že v rani mladosti se je posvetil telovadbi in se takoj po osvoboditvi kot aktivni član vključil v FD Slovenjgradec. Vedno je pomagal pri vseh prireditvah, nastopih in tekmovanjih in bil tako gonilna sila ne samo fizkulturnenm društvu, ampak vsem množičnim organizacijam v Slovenjgradcu. Poteg organizatoričnega deta pa jc tudi aktiven telovadec in tekmovalec na vseh dosednjih krosih. Ni prireditve, na kateri ne bi sodeloval vsaj kot funkcionar. Je tudi navdušen planinec in še vedno kljub starosti
-v* ■
flil
I«
zelo rad obiskuje planine. Prijavil se je za srebrni znak in ga kljub temu, da mu je skok v višino delal tež koče, končno osvojil.
WLODYGA ERVIN je star 36 let. po poklicu uradnik železarne v G listanju in član SED Vuiinarja iz Guštanja. Telovadbo goji že iz svojih mladih let in si jc kot prvo nalogo po osvoboditvi postavil osnovanje fizkulturnega društva v Guštanju, Sodctnie kot aktiven telovadec sp'oš-ne vadbe, orodne telovadbe, nadalje sodeluje v odbojki, plavanju, lahki atletiki, smučanju, nogometu i'd Od vseh panog pa najraje goji o :bo ko. Veliko veselje ima. tudi z organizacijskim delom, zlasli pa ca vidimo skoraj pri vseh prireditvah kot sodnika. Prijavi! se jc za srebrni znak in ga brez vsakršnih težav osvojil.
Niova sasmaearšika skakal* ralsa 333 Frlssasrsfcgsu
V Postojni jo bila te dni dograjena prva smučarska skakalnica. Zaradi poživitve zimskih športov, za katere vlada med tukajšnjo mladino veliko zanimanje, jo bila zgraditev skakalnice v okraju nujno potrebna. V okraju je dosti dobrih smučarjev in skakalcev, ki so že dosegli vidne uspehe in prva mesta na raznih tekmovanjih ter bodo z vztrajnim vežbanjem na novi skakalnici dosegli laliko znanje, s katerim bodo uspešno nastopali pri raznih tekmah, za katero se sedaj vztrajno pripravljajo. Na drugi strani pa bo s tem dana možnost vzgojiti nov kader skakalcev iz naše mladino, ki komaj čaka snega, da so bo lahko udeležila skakalnega tečaja, ki jo predviden v tej sezoni.
Posebna vrednost nove pridobitve je v lem, da je bila skakalnica zgrajena na iniciativo {izkulturnikov samih in izključno s prostovoljnim delom.
i
Za zgraditev skakalnice gre največja zasluga požrtvovalnemu, vsestranskemu fizkulturniku tov. Kledeju Klavdiju, delavcu, članu FD Postojne, ki je žrtvoval ves svoj prosti čas, da je s pomočjo mladine opravil vsa dela od načrta in kopanja terena do končne izgraditve.
Pri izvajanju plana za poživitev zimskih športov je bila v Postojni tudi organizirana, deloma iz lastnih sredstev, deloma s podporo Fizkulturne zveze Slovenijo smučarska slanica, ki bo omogočala naši mladini, da se nauči in izpopolni v tej panogi, razen tega pa bo otvorjeno tudi drsališče, ki bo omogočilo razvoj drsalnega športa.
•Ar
RAZVOJ DRSANJA V OBMOČJU OKRAJNEGA FIZKULTURNEGA ODBORA JESENICE
Strokovni odbor za umetno in hitrostno drsanje pri FZS je prejel prvo poročilo OFO iz Jesenic o pripravah im razvoju drsanja v njega ob moč j u.
Za razvoj drsalnega športa je OFO izdelal sledeči načrt:
1.	SFD Joža Gregorič bo izdelal za svoje pionirje 200 parov preprostih drsalk po načrtu, ki je bil objavljen v »Poletu«.
2.	Cim bodo vremenske prilike dopuščale in ko bo urejeno drsališče na Jesenicah in Žirovnici, bo prirejen okrajni drsalni tečaj. Poleg tega pa bo Ol O priredil drsalni dan po razpisu strokovnega odbora.
3.	V propagandni namen bo nastopila ekipa ljubljanskih drsalcev.
Čutimo za svojo dolžnost, da pohvalimo OFO odnosno SFD Joža Gregoriča":, k; je bilo prvo v Sloveni:ji in ki je stvarno pristopilo k planiranju in čim večjemu razvoju drsalnega športa na Gorenjskem, ki ima vse |x>goje za omasovljenje.
S svojo obvezo, da bo izdelal 200 parov preprostih drsalk v letu 1948 za pionirje, je SFD Joža Gregorčič prekoračil obvezo za 200%, kar Im brez dvoma imelo velik vpliv za nadaljnje delo in razvoj drsanja, obenem pa naj lxi to vzpodbuda vsem ostalim OFO in FD, kaj se lahko stori, če imajo v svoji srediini ljudi, ki pravilno pojmujejo današnjo fizkul-turo.
Vse te obveze in plan ki ga je napravi! OFO Jesenice na čelu s SFD Joža Gregorčičem im i bodo za vzgled vsem ostalim, oosehno pa še društvom v Ljubljani, kalni vsi so prejeki točna navodila, kako ie treba pripraviti n In n za le‘o 1948 in kako pristopiti k statistiki. — Sekretar.
Tinček IMbleJ je bil kljub padcu najbcijli izmed
sosiovcsnov v smuka
V	petek 30. januarja so se v St. Moritzu pričele s svečanim defilejem Športnikov 27 držav V. zimske olimpijske igre. Svečani otvoritvi so prisostvovali predsednik švicarske konfederacije Enrico Celio, diplomatski predstavniki, člani Mednarodnega olimpijskega komiteja in okoli 6000 gledalcev. Burno pozdravljeni od prisotnih so korakali tekmovalci z zastavami na čelu, se zvrstili na stadionu in nato položili prisego, ki jo jo v imenu vseh tekmovalcev izrekel znani švicarski hokejist Bibi Tftriani, ki je tekmoval že na olimpijskih igrah pred 20 leti.
Takoj po svečam otvoritvi se je pričela prva tekma v hokeju na ledu, v kateri je reprezentanca Švice premagala reprezentanco Amerike (AHA) s tesnim rezultatom 5:4. Nato so bile odigrane še tri tekme, od katerih predstavlja posebno presenečenje zmaga Poljske nad lani tretje-plasirano Avstrijo in tesen rezultat Kanade nad Švedsko.
Rezultati hokejskih tekem prvega dne:
Poljska : Avstrija 7:5;
Švica : Amerika 5:4 (1:0, 1:1, 3:3);
ČSR : Italija 22:3 (6:0, 10:1, 6:2);
Kanada ; Švedska 3:1 (1:1, 1:0, 1:0).
Popoldne so se pričela tudi predtekmovanja na dvosedežnih bobih.
Drugi dan olimpijskih iger
V	soboto, 31. januarja dopoldne se je pričelo na drsalnem stadionu tekmovanje hitrostnih drsalcev na 500 metrov. Rezultati so bili naslednji:
1.	Helc/esen (Norveška) 1:3.1 sek.
2.	Bartolometv (Amerika) 1:3.2.
3.	Biberk (Norveška) 43.2.
4.	Fitzgerald (Amerika) 43.2.
5.	Henrg (Amerika) 43.3.
Finale tekem dvosedežnih bobov:
1.	Švica II. 5:29.9 min. 2. Švica L 6:30.4. 3. Amerika I. 5:39.2.
Tekma na 18 km
Ob 10. dopoldne se je pričelo tekmovanje v smučarskem teku, v katerem je nastopilo 84 tekmovalcev, med njimi tudi 5 Jugoslovanov, že vnaprej so veljali za favorite Švedi, Fin-
Trousiiek, izvrstni češkoslovaški igralec hokeja
ci in Norvežani, ki so svoj sloves tudi opravičili. Med severnjake se je vrinil kot najboljši Srednjeevropejec Francoz Carara na 11. mesto. Najboljši Jugoslovan je bil Tone Razinger, ki je dosegel 51. mesto, ostali pa so se zvrstili takoj za njim. Za našimi tekmovalci se je plasirano še
1.	Haas (Švedska) 44:15 min.
2.	Lindh (Švedska) 1:4:18.
3.	Grut (Švedska) 48:06.
Tretji dan iger
V nedeljo, 1. februarja je bilo na olimpijskem drsalnem stadionu tekmovanje v drsanju na 5000 m, ki se
mmmm
rwmJllP

J*
St. Moritz, kjer so zbrani najboljši smučarji svpta
mnogo Čehoslovakov, Poljakov, Avstrijcev, Italijanov, Bolgarov, Američanov in Kanadčanov. Podrobni rezultati tekmovanja so naslednji:
1.	Lundstrom (Švedska) 1:13.50.
2.	Ostcnsson (Švedska) 1:14.22.
3.	Ericsson (švedska) 1:16.06.
4.	Ilasv Eiki (Finska) 1:16.43.
5.	Carlsson (Švedska) 1:16.54.
Najboljši norveški tekmovalec Ha-gen je bil šele deveti v času 1:19.05, najboljši Francoz in obenem Srednjeevropejec, kot smo že omenili, Carara enajsti v času 1:20.03, najboljši Švicar Stumpf je bil 20. v času 1:22.15, najboljši Italijan Compagnoni 22. v času 1:22.21, najboljši Poljak Dziedic na 38. mestu v času 1:25.33, najboljši Čehoslovak Cardal je bil 41 v času 1:25.44, najboljši Madžar Harang-volgyi 49. v času 1:28.10
Najboljši Jugoslovan je bil 51. Tone Razinger v času 1:28.24, dalje 53. Kordež Matevž 1:28.37, 55. Knific Jože 1:29.01, 50. Pogačnik Tone 1:29.08 in kot najslabši Jugoslovan 69. Lojze Klačnik v času 1:32.02.
Rezultati hokejskih tekem drugega dne
ga je udeležilo 39 tekmovalcev. Rezultati so bili naslednji:
1.	Liaklev (Norveška) 8:29.4.
2.	Lundberg (Norveška) 3:32.7.
3.	Hedlund (švedska) 3:34.8.
4.	Jansson (Švedska) 8:34.9.
5.	Langsdijk (Nizozemska) 8:36.2. Deveto mesto je zasedel Madžar
Fajor v času 8:45.2, na 22. mestu pa Čehoslovak Kolar v času 8:58.9.
V hokeju na ledu pa so bili rezultati naslednji:
Češkoslovaška : Poljska 13:1 (2:0, 5:1 6:1);
Kanada : Anglija 3:0 (1:0, 1:0, 1:0); Amerika : Italija 31:1 (6:0, 11:1, 14 :0);
Švica : Avstrija 11:2 (2:2, 3:0. 6:0).
V	sklopu tekmovanj za norveško kombinacijo, ki sestoji iz teka na 18 km (v katerem so tekmovali že v soboto obenem za olimpijsko prvenstvo na 18 km), je bilo v nedeljo izvedeno tekmovanje v smučarskih skokih, nakar so bile seštete točke iz obeh tekmovanj.
Razinger 24. v norveški kombinaciji
St. Moritz, 2. febr. Včeraj popoldne po 14. uri je več kakor 5000 gledalcev .prisostvovalo drugemu delu norveške (klasične) kombinacije, to je tekmovanju v skokih, ki je bilo otvorjeno s skoki skakalcev-speciali-stov, med katerimi se je najbolj odlikoval dvojni zmagovalec na olimpijskih igrah leta 1936, Norvežan Birger Ruud, Id je v krasnem slogu dosegel obenem najdaljši skok dneva z 72 m, kar je ravno kritična točka skakalnice.
V	vsem tekmovanju, v katerem so bili le 4 padci, in sicer brez kakršnih koli posledic, je tekmovalo v skokih za norveško kombinacijo le 38 tekmovalcev iz 13 držav, med njimi tudi Jugoslovan Tone Razinger. Tekmovalci so po novih pravilih izvajali 3 skoke, med katerimi sta se štela za točke dva najboljša. Najdaljši skok v tekmevaniu za kombinacijo je dosegel pri drugem poskusu Američan Gordon "VVren z 68.5 m. Tekmovanje ie bilo v znamenju velikih naporov Šveda Tsraelssona, da dobili prednost. ki sta jo oba Finca Hasu Eiki in Hutala dosegla s sijajnim tekom na 18 km. Oba Finca pa nista nič ri-skirala in je med njima Hasu sigurno osvojil prvo mesto v norveški kombinaciji. Nitma dvojna zmaga v norveški disciplini je veliko presenečenje teh olimpijskih iger. Ker le bilo precej nepravilnosti v ocenjevanju. zaradi česar je bilo vloženo več protestov, so do 21. ure snoči objavili samo 10 prvih tekmovalcev v norveški kombinaciji, katerih vrstni red je naslednji:
1. Hasu Eiki (Finska) . .			61.5	64 m	448.8
2. Hutala (Finska) . . ,	i »	62	61	61.5	433.6
3. Israelsson (Švidska) ,	» •	67.5	66	67	433.4
4. Stumpf (Švica) . . »	• •	6.5.5	63	60	421.5
5. Sihvonen (Finska) . ■	» •	60	65	60	416.2
6. Dahi (Norveška) . . •	» *	59	62	63	414.3
7. Salomen (Finska) . ,	» •	—	63	60.5	413.3
8. Dufseth (Norveška) ,	• #	63	66	60	412.6
9. Ilaraldsson (Švedska) .	• •	63	60	66	411.8
10. Elmsdtter (Švedska)	• •	65	61	65	410.2
Edini Jugoslovan, ki je skakal za		352.45 točke. Za			njim so
kombinacijo, Razinger Tone, ki je Američani. 1 Čehoslovak, 2 Poljaka, skočil prvič s padcem, drugič 45 m in po 1 Francoz in Italijan ter 5 osta-tretjič 49 m je zasedel 24. mesto s lih tekmovalcev.
Amerika : Poljska 21:4 (5:0,7:1,9:3).
Anglija : Avstrija 5:4.
Švica : Italija* 16:0,
Švedska : Češkoslovaška 6:3.
Lanski svetovni prvak češkoslovaške je s tem porazom izgubila skoraj vse izglede za zmago, ki.bi jo lahko osvojila le v slučaju, da premaga Kanado in ima boljšo razliko v golih od Kanade in Švedske.
V .soboto se je pričelo tudi tekmovanje v olimpijskem peteroboju, in sicer v teku na 10 km. Rezultati so bili naslednji:
Četrti dan iger
Danes dopoldne ob 10. se je pri- je bila izvrstna, dolga 3371 m z vi-čelo tekmovanje v srmiku za moške šinsko razliko 890 m. Prvi je startal samostojno in istočasno za alpsko Francoz Jean Couttet, ki je dosegel kombinacijo, ki se ga je udeležilo čas 3:07.6, za njim pa vsi ostali naj-126 tekmovalcev iz 24 držav. Proga boljši alpinisti.
Smuk
Zlato medaljo v samostojnem smu-	5. Schopf (Avstrija) 3:01.4.
ku je s premočjo osvojil Oreiller	6. in 7. Alve.ra (Italija) in Gartner
(Francija) s časom 2:55.0.	(Avstrija) 3:02.8.
2.	Gabel (Avstrija) 2:59.2.	8. Grosjean (Francija) 3:03.2.
3.	in 4. Moli tor in Olinger (oba Svi- 9. Nogler (Avstrija) 3:03.4.
ca) 3:00.6.	10. Hansson (švedska) 3:05.0.
Tinček Mulej, naš najboljši v emuku
'11. in 12. Larssen (Norveška) in Odermatt (Švica) 3:06.8.
13. Couttct (Francija) 3:07.6.
Mulej najboljši med Jugoslovani
Naše tekmovalci so se plasirali v naslednjem vrstnem redu: 36. Tine Mulej 3:21.2, 54. Lukane Slavko 3:37.2, 69. Lukane Matevž 3:50.6, 71. Ciril Praček 3:52.6, 80. Jože Bertoncelj 4.00.4. Saša Molnar, ki živi v Švici in je naš državljan, je tekmoval tudi za Jugoslavijo in je prvi del proge prevozil v sijajnem času, potem pa ga je doseletela nesreča, ker si je zlomil smučko, tako da se ni plasiral. Mulejev čas je tudi prav dober, če upoštevamo, da je enkrat na progi padel. Za Jugoslovani so ostali tekmovalci 13 držav.
Med 30 tekmovalci, ki so sodelovali Specialno samo v smuku, se je Mulej Tine plasiral na 11. mesto in pustil za seboj dva Amerikanca, 1 Norvežana, dva Romuna, vse Madžare, Angleže, Čeke, Argentince itd. Lukane Slavko, ki je zasedel 54. mesto, bo v plasmanu za alpsko kombinacijo približno na 40. mestu.
Najboljši Cehoslovak Sponar Antoniu je zasedel 17. mesto, s časom 3,09,2, najboljši Romun Silika Demetra 58. mesto s časom 3,39,8 min., najboljši Madžar 48. mesto s časom 3,30,8 min., najbolji Poljak je pred Midejem Tinetom kot 35. s časom 3,20,4 min., najboljši Amerikanec je 42. s časom 3,25.4 min., najboljši Anglež 60. s časom 3,41,6 min., najboljši Finec 39. s časom 3, 22, 6, najboljši Belgijec 50. • časom 3. 34. 6 min Ud.
Saša Molnar in češkoslovaška smučarka Nekvapilova
Pred Mulejem so samo tekmovalci iz osmih držav, za njim pa vsi tekmovalci iz ostalih 16 držav.
Uspehi tekmovalk
Pri tekmovanju žensk v smuku je zmagala Švicarka Schlunegger s časom 2:28.6. Vrstni red ostalih je bil naslednji: 2. Beisen (Avstrija) 2:29.2,
3.	Kamercr. (Avstrija) 2:30.2. 4. Seghi (Italija) 2:31.2, 5. Mittner (Švica) 2:31.4. Smuka se je udeležilo 32 tekmovalk.
Hitrostno drsanje na 1500 m
Danes dopoldne je bilo tudi tekmovanje v hitrostnem dssanju na 1500 metrov. Zmagal je Norvežan Far-stad s časom 2:17.6, kar je nov olimpijski rekord, 2. Svgfart (Švedska) 2:18.1, 3. Lundhcrg (Norveška) 2:18.9,
4.	Parkinen (Finska) 2:19.6, 5 Jans-son (Švedska) 2:20.0.
Rezultati danes odigranih hokejskih tekem so naslednji:
ČSR : Anglija 11:4 (4:6, 6:1, 1:2);
Švedska : Avstrija 7:1 (3:1,1:0, 3:0);
Kanada : Poljska 15 : 0.
Švedska se je torej maščevala Avstriji za lanski poraz, vsled katerega je izgubila na papirju že osvojeni naslov "svetovnega prvaka.
Po četrtem dnevu turnirja v ho-heju je položaj držav naslednji: Kanada 3	3	0	0	21:1
Švica
ČSR
Amerika Švedska Anglija Pol jska Avstrija Italija r s
6
32:6	6
49:14 6 56:10 4 14:7	4
9:18 2 12:5i 2 12:30 0 4:69 0
Slavko Lukane
Ameriški škandal v it. Msrlfei
Sodelovanje dveh ameriških hokejskih ekip na olimpijskem prvenstvu v St. Moritzu se je pretvoril v škandal, ki prikazuje, do kakšne mere lahko izmaličijo trgovski računi ameriških in švicarskih športnih ter finančnih mogotcev tako veliko mednarodno športno manifestacijo kot so olimpijske igre. V to snferoz so vrncšgjii: mednarodna hokejska federacija, ameriški in švicarski olimpijski komite in ameriški hokejski zvezi AHA in AAV.
V Ameriki obstojata namreč dve konkurenčni hokejski zvezi, od katerih je druga brez prikrivanja profesionalna, popolnoma trgovska organizacija, prva pa nekaj podobnega, samo da bi lahko po njenem naslovu sklepali, da je amaterska. Razlika je tudi v tem. da sede v eni ljudje z več dolarji kot v drugi. Zalo AHA (Ameriška hokejska zveza) često kupuje dobre igralce od AAU (Ameriška amaterska unija).
Ko se ie postavila vprašanje, ka-
tera od obeh zvez ho zastopala Ameriko na zimskih olimpijskih tgrah, je bilo najprej sklenjeno, da bo to iAmaterska unijam. Mojstri iz iZvcze pro-fesionalistovi pa niso hoteli izpustiti iz rok tako dobro propagandno kupčijo kot se jim je obetala v St. Moritzu in so sklenili udeležiti se olimpijskih iger ne oziraje se na to. da po propozicijah niso imeli pravice. Ker imajo v vseh svojih akcijah za osnovo dolar, so tudi to pot postopali kot praktični ljudje z dobrim smislom za uspešne kupčije. Pravice, ki je niso imeli, so pridobili — s pomočjo dolarjev.
Tako.se ie ta »Zveza profesiona-tistov«, katere direktor je obenem solastnik nemgorškega pokritega stadiona Madison Sguare Gardena, vrinila v Mednarodno hokejsko zvezo. To je bilo nekaj mesecev pred začetkom olimpijskih iger v St. Moritzu. »Amaterska* konkurenca je dvigniti zaradi tega hrup, trdeč, da profesionalisti nimajo pravice na-
stopali na olimpijskih igrah. Direktor ameriške hokejske profesionalne zveze pa je uspešno preskočil še to oviro; za dolarje si je preskrbel potrdilo, da njegovi igralci niso profesionalisti, ampak, sodeč po teh potrdilih, nedolžna jagnjeta, ki za svojo igro ne prejemajo niti centa, ampak se bore za procvit — amaterskega športa.
Sedaj pa se je vmešal tudi Mednarodni olimpijski komite, ki je zapretil švicarskemu olimpijskemu komiteju z izključitvijo iz federacije, zaradi dovolitve nastopil na olimpijskih igrah profesionatistom. Švicarski olimpijski komite, ki tudi ne stremi za napredkom športa, ampak se podreja interesom lastnikom turističnih objektov v St. Moritzu, pa se je skušal izmuzniti z navedenimi potrdili o amaterstvu ameriških proje-sionalistov in se trudi, da bi z njih pomočjo (čeprav so potrdila navadno falsifikati) rešil banke dobrih dohodkov, ki so investirale kapitale za opremo luksuznih hotelov v St. Moritzu Ta švicarski olimpijski komite je ostal trdoglav in je celo organiziral hokejsko tekmo med Švico in Ameriko. Člani mednarodnega olimpijskega komiteta (ki so nadrejeni švicarskemu komiletu) so demonstrativno odšli z igrišča, ko se ie tekma pričela.
Hokejska tekma med Švico in Ameriko ie bila proglašena za »privatno tekmo* in ne olimpijsko — dokler se stvar ne reši.
Med lem se stvar rešuje, ker je bil najtivljen že. za nedeljo zvečer kongres mednarodne hokejske federacije, na katerem bodo poskušali doseči kompromis. Da bi se pa kompromis dosegel, bo izvršen na delegacfio vseh držav, posebno članic, pritisk,^ da se spremenijo prejšnje odločbe. Ni nikakega dvoma, da bodo tudi tu uporabljene dolarske metode mena-žeria iz Madison Sguare Gardena. Taki in podobni škandali ne služijo napredku športa, še prav posebno va. ne njegovemu omasovlienju. Tzgleda, da organizatorji oiimpiiških iger niso na to niti pomislili. Vsekakor služi io lastnikom Madison Sguare Gardena za reklamo ameriškega Upa. in z uspehom sklepajo doaovore o turnejah po končanih olimpijskih igrah, seveda po tistih državah, v katerih vlada io v športu isti princijn kot v Ameriki.
Košarkaši Ctvene zvezde so preiaplš reprezentanco
Potiske 44:41 (26:25)
Budimpešta, 31. jan. Moška ekipa Crvene zvezde je dosegla v tekmi z reprezentanco Poljske, ki je osvojila na zadnjih olimpijskih igrah L1936 četrto mesto, na letošnjem evropskem prvenstvu šesto mesto, izreden uspeh, Crvena zvezda je nastopila v postavi: Gec 2, Sokolovič 8, Alagič 0, Stankovič 20, Kalember 10, Nikolič 2, Godžič, Gacinovič, Stojkovič. Sodila sta odlično Kamarah in Silagy.
V začetku igre je poljska reprezentanca vsilila oster tempo igre in prešla v vodstvo, toda Crvena zvezda je kmalu izenačila in je bila v vsem nadaljnjem poteku igre v premoči. V 12. minuti je Crvena zvezda vodila z rezultatom 17:8.
V	drugem polčasu so bili Poljalu nekoliko v premoči, toda moštvo Crvene zvezde je po izredno požrtvovalni igri uredilo svoje vrste in uspela zmagati. Pri tej tekmi je treba še prav posebej poudariti izredno po-šrtvovalno igro vsakega igralca Crvene zvezde, kar je tudi prineslo tako velik uspeh.
V	prvi predigri sta se sestali A in B moštvi reprezentance Madžarske. Zmagala je A reprezentanca z rezultatom 54:46.
Ženska ekipa Crvene zvezde je pTe-magala žensko ekipo Banklik z rezultatom 35:23 (15:16), Crvena zvezda je nastopila v postavi: Mladenovič, Dakič 4. Petrovič 9. Cipruš 8, Radovanovič 10. Gabrilovič 4
Bve zmagi kešairir.aSev Crvene zvezde ssa Madžarslkcssi
Budimpešta, 30. jan. Na svojem gostovanju po Madžarskem sta moška in ženska ekipa Crvene zvezde iz Beograda odigrali v Diosgyeru, enem od največjih madžarskih centrov košarke, svojo tretjo tekmo. Pred 1500 gledalci je ženska ekipa Crvene zvezde odigrala predvčerajšnjim eno svojih najboljših tekem na turneji in premočno premagala domači ženski tim z rezultatom 31:25 (17:9).
Crvena zvezda je igrala v naslednj postavi:
Mladenovič 2, Petrovič 3, Dakič 2, Citruš 8, Radona v ič 10, Gabrilovič 6, Markovič, Blagojevič, Ognjanovič.
Igra moških ekip je bila od prvih trenutkov zelo zanimiva iri borbena. Crvena zvezda je bila v obeh polčasih v znatni premoči in je zmagala z rezultatom 58:40. Moška ekipa Crvene zvezde je igrala v postavi:
Popovič 6, Gec 3, Sokolovič 8, Stankovič 21, Kalember 4, Stojkovič 6, Božič 2, Nilcolič 8, Alagič 0, Gacinovič 0.
*
Crvena zvezda 11»: FD E&sgrad 4sl (©sl)
Beograd, 1. febr. V nedeljo je bila na stadionu CDJA prijateljska nogometna tekma med drjigim moštvom Crvene zvezde in FD Beogradom, čeprav je v moštvu Crvene zvezde nastopilo nekaj igralcev prvega moštva, je uspelo FD Beo-gradu v prvem polčasu doseči vodstvo po Radiču in ga obdržali do konca polčasa.
V drugem polčasu je Crvena zvezda dosegla štiri gole in je bila ves čas v premoči.
Kalefvsrsfee tekssse na valjih v Zagrebu
Zagreb, 1. febr. V prostorih FD Jedinstva je bila izvedena kolesarska dirka na valjih, na kateri jc sodelovalo 16 tekmovalcev zagrebških društev Lokomotive, Metalca, Zagreba in Jedinstva. Po predtekmovanjih sta se sestali v finalu Horvatič (Je-dinslvo) in Šolman (FD Zagreb). V dirki na 3 km je zmagal šolman v času 2:30,6 min.' Tekmovanju je prisostvovalo okoli 600 gledalcev.
SU&šeal gfggf sp&rtni^
l»©s«e«il© ggre &pf©ltte telesne vzgepe
Preclno bomo odgovorili na to vprašanje, se ozrimo malo nazaj v dobo starih klubov, istočasno pa tudi razmotrimo razmere, ki še vedno vladajo v nekaterih zapadnih imperialističnih državah, ker kupujejo športnike in s tem vse ono, kar je lepega in vzgojnega v fiz-kulturt namerno zatirajo.
Športnikom, ki se »dresirajo* v takih organizacijah, je rezultat vse in edini cilj, dočim mu je malo mar vzgoja in oblikovanje samega sebe v vrednega člana človeške družbe in vedno pripravljenega borca za pridobitve osvobodilne borbe.
Splošna telesna vzgoja daje s svojim vzgojnim delovanjem vprav ono, kar pravi športnik goji in to je: doseči čim boljši rezultat, a obenem na zanemarjati splošne vzgoje in tako razvijati človeka v pravem smislu — harmonično.
Preidemo takoj k stvari in navajamo nekaj primerov, kako je potrebna splošna telesna vzgoja poedi-nim panogam fizkullure. Vzemimo v razmotrivanje tek na kratke sreze (100 m, 60 m). To je vaja moča in hitrosti z neprestanim ponavljanjem in z več ali manj vztrajnosti. Zahteva močne mišice, ki se hitro zdaj na-pno, zdaj zopet popuste. Za to delo je potrebna velika razširjenost prsnega« koša dn s tem pljuč, srednja moč mišičevja in manjša moč rok. Splošna telesna vzgoja pomaga poleg svojih osnov takemu tekaču s svojimi vsestranskimi vajami, posebno v o-pori, večji del v mešani opori, da krepi roke in vrat, da se s spretnostnimi vajami na splošno oblikuje, da mu z različnimi vajami trupa in rok razširja prsni koš in končno, da ga vzgaja kolektivno, V program njegovega dela bi potem takem spadale vaje moči in vaje spretnosti. Vsled tega je korismo gojiti v zimski dobi proste vaje, vaje z žogami (priporočljive so vaje s težkimi žogami — medicinkami), rokoborba in vaje na orodju.
Skakalec v višino potrebuje odriv-no moč, biti mora gibčen v hrbtenici in imeti mora lepo razvite mišice na nogah. Močan odriv pridobi vprav pri
različnih preskokih, recimo preko in se pretegne ali na lestvi, ali na koze, konja, mize itd., gibčno hrbte- bradlji itd.
nico in lepe noge pa pri izdatnih Sabljanje je spretnost, ki zahteva prostih vajah,	llrbtenica	mora	biti	mnogo dela, 'tako	da ostane za sploš-
iKJsebno gibčna	v smeri zaleta. Ska-	no telesno vzgojo	malo tedenskih ur.
kalen ob palici so pa poleg tega še Potrebno vztrajnost dobi borec pri potrebne močne roke in gibčna ra- sami vadb: v sabljanju a moč mu mena. Vaditi	mora zato	vaje	na	daje plezanje in	vaje na orodju. Za
orodju.	okrepitev srca je	zelo dobro od časa
Boks je sam po svoji naravi zelo do časa teči po gozdu. Tekme v sab-izdatna vaja, ni pa odveč, če tudi Ijanju napravljajo tekmovalca ner-boksar od časa do časa sleče rokavice voznega, slično kakor pri tenisu in
Mlade učenko nekega obrtnega instituta v ZSSB vadijo na Uvovišinski bradlji
včasih nastopa celo bolestna razdraženost. Zato priporočamo, da vadijo tekmovalci mirne vaje in sicer lepe sestave prostih vaj.
Orodni telovadec — tekmovalec je tesno'povezan le z orodjem. Vaje izvaja v napetem položaju telesa, to se pravi, da so mišice več ali manj v vzdržljivem naiponu. To daljše vztrajanje v napetih položajih zahteva, da poišče v splošni telesni vzgoji tak tekmovalec sprostitve in zato vadi zmerni tek in sprostilne vaje.
Umetno drsanje spada v svoji osnovi k plesom. Gibanje je mehko in gladko. Noge so plastično razvite, roke so običajno slabe. Posebne ritmične vaje niso potrebne, ker je že umetno drsanje samo po sebi ritmična vaja. Zaradi tega, ker je položaj nog nenavaden, je često potrebno izvajati različne vaje za noge. Za razvoj rok in ramen vadijo drsalci odgovarjajoče proste vaje in lahke vaje na orodju.
Smučar se neusmiljeno in vztrajno vzpenja v breg in zato mu srce močno dela. Vožnja navzdol pa zahteva fin in tenak občutek za ravnotežje. Za omehčanje sklepov, posebno kolka, priporočamo proste vaje in preproste orodne vaje.
Veslanje spada prav za prav k vajam z orodjem, ker je gibanje odrejeno po orodju. Delo mišičevja so stalni poleg! in vedno večji napor, pri tekmah celo do onemoglosti. Veled tega je potrebno to trdo muskulaturo omehčati z odgovarjajočimi vajami v telovadnici ali na telovadišču ter pri igrah
Igre so na 6ploš-no sestavljene :z množice gibov, ki so pa vedno nepravilni in nedoločeni.
Tenis je vaja, pri kateri se izvajajo skoki, izdatno dela tudi trup in močno udarja roka. Za krepitev srca je priporočljiv tek, posebno tek skozi gozd, roko, ki počiva, pa je treba zaposliti pri prostih in orodnih vajah.
Nogometašu je nujno potrebna splošna telesna izurjenost, saj ima človek večkral videz, da vsled nog, ki so pri večini igralcev obrnjeno navznoter težko vzdržuje ravnotežje in zato so tudi nadel pri večini slučajev usodni. Nogomet, povezan s splošno telesno vzgojo, mladeniča prav lepo razvija.
Iz navedenih razlag razvidimo, da je splošna telesna vzgoja najboljša pomočnica vsakemu športniku in da si vsakdo v tirali splošne telesne vzgoje izgradi svoje osebnosti in pozneje dopolnitve.	J. Bergant.
France je tekel. Tako kot danes se ni še nikoli mučil. Drevesa, grmovje, kolovozi, hiše — vse to je bežalo mimo njega, ne da bi se prav zavedal. Enakomermo so udarjale palice v speg, včasih hitreje, drugič bolj počasi. Čudna slabost ga je obhajala. Najraje bi legel kar v sneg in spal, spal. Noge so bile svinčeno težke, v rokah ni občutil nobene moči več, a vendar — odnehal ni.
Za hrbtom je slišal glas, brez volje se je umaknil v sneg in mimo njega je šinili smučar. France ni pogledal številke — bilo mu je itak vseeno.
»Počivati, počivati,« mu je razbijalo po možganih.
Številke na količkih so kazale vedno nižje številke. France je minil glavno okrepčevalno postajo. Vase je zlil vroč, močno sladkan čaj in spet tekel, tekel.
Pred seboj je zagledal rdečo številko. Smuk! Nato še eno. — Nekaj časa je tekel za nasprotnikom, smuknil mimo in tekel dalje po pragi mano rdečih zastavic kontrol, ki so razburjeno govorile v črne slušalke, gledalcev, ki jih je bilo čedalje več, vasic in gozdov.
Na cilju so zvočniki venomer govorili — V treh jezikih se jc slišalo:
mučarc
France Gaber, France Gaber, France Gaber.
»Kak sijajen tempo, kakšna vzdržljivost! Kdo je to?« Fotoreporterji, časnikarji, ljudje s filmskimi kamerami so razburjeno tekali sem in tja. venomer izbirali boljša mesta pri cilju, se prepirali in govoričili.
Tekmovalci so prihajali na cilj. Izčrpani, bledi, s sledovi hudih naporov na izmučenih obrazih so se pustili voditi komor koli že! Saj je vseeno. Številka za številko. V trapah po dva, trije, štirje, posamič so pri-smučali.
Zadnja kontrola — tni kilometre pred ciljem javlja: »številka 46 toče proti cilju!«
Množica je zašumola. »Spet 46 — Gaber, Jugoslovan! Kje je Mathi-nen? Kje so drugi?«
Jure je razburjeno skakal okrog svojih fantov, ki so se zbrali na cilju.
»France, France, daj! Stisni« jc vzkliknil od časa do časa. Kaj zato, če ga ne sliši! France, France!
Številka- 46:	Jugoslovan Gaber
Frane se bliža cilju. Doslej, do zadnje kontrole ima najlepši čas!
Pravkar je prispel Mathinen, doslej drugi najboljši čas! Množica je pozorno poslušala glas iz zvočnika.
Medtem pa je začelo vpiti nekaj dečkov: »Glej ga, prihaja! Takoj bo tu!«
Izza ovinka se jo prikazal visok fant. Z dolgimi, težkimi koraki je tekel med vzklikajočo množico, med orkanom navdušenja, šinil pod rdečim napisom »Cilj* skozi vrata in padel v roke svojih tovarišev.
»V cilj je prismučal France Gaber, ki je dosegel doslej najboljši čas!« jc govoril glas iz zvočnika, toda nihče ga ni slišal
Kaj zato, če ni Skandinavec, Francoz ali Švioar — kaj zato?! Faat je! Borec — zmagovalec! In množica je vpila, ploskala tn čestitala. Nihče ni pomislil, da so za Francetom še drugi tekači na progi. Kaj zato?! France mora bit: prvi! In res je bil najboljši.
Počasi je vozil vlak prati Gorenjski. Zaspano so kinkali potniki, se presedali, klepetali in zdchali.
France in Janez sta sedela pni oknu napol praznega oddelka in gledala urnazanobe! o pokrajino, ki jc polzela mimo.
Zopet sta doma. Prvenstvo je minilo. Minili so banketi, čajanke, proslavljanje. Blagodejno sta občutila mirno resnobo pokrajine, ki se je pripravljala na pomlad.
Zadnje dni sta preživela kot v nekem vrtincu, k! človeku ne da mirno misliti. France je po velikem banketu dejal Janezu, da se mu vse to zdi bolj naporno kot tek sam. Franceta je hote! vsak videti, vsak mu je hotel stisniti: reko, •neštetokrat se je
moral podpisovati, — kdo ve zakaj — odgovarjati novinarjem in starim fotografom v smučarski obleki in s smučmi ob sebi. Ves ta hrum, ki se mu je zdel tako nesmiseln, m« je neprestano razbijal po možganih. Ko je potožit Juretu, da ga bodo spravili na drugi svet, se je ta nasmejal in ga potolažil: »Se boš že navadil!« France pa se n* in komaj je dočakal odhoda v domovino.
Od vseh drugih pa se mu je najbolj vtisnil v spomin preprosti pozdravni govor na ljubljanski postaji.
»Tovariši! Častno ste nas zastopali v inozemstvu,« je dejal govornik. »Pokazali ste. da nismo zadnji, da stopamo v vrsti z drugimi narodi, k jer je šport visoko razvit. In naš France je še prav posebno dokaza!,, da močna volja, upornost in trdoživo«-premaga vse, celo tradicijo, na k toro drugi toliko jx>Iagajo. Prepro-kmečki fant je premagal mojstra vsega sveta, uvrstil se je z vami v reč med najboljše smučarje! Ves naš narod vam iskreno čestita!«
Da, močna volja, trdoživost in upornost premaga vse! Kaj drugo?! Saj imamo mi Jugoslovani toliko možnosti in izkoristili jih bomo. To ne sme bili naš zadnji uspeh! Šli bomo naprej- k novim zmagam in novim Športu im uspehom!
Vlak je uspavajoče drdral in zibal Franceta in Janeza v rahlo spanje
Prizor iz tekme med ZSSR in Norveško v hitrostnem drsanju
SOVJETSKI REKORDI
Ženske:
500 m 48,1 Valovova (Gorkij) 193?,
1000 m 1:34,8 Holščenikova (Moskva) 1947,
1500 m 2:36,8 Karelina )(Sverd-lovsk) 1946,
3000 m 5:32,0 Isakova (Kirov) 1947,
5000 m 9:16,4 Karelina (Sverdo-lovsk) 1946,
Moški:
500 m 42,0 Kudrijavcev (Moskva) 1940,
1000 m 1:30,5 Ljuksin (Moskva) 1938,
3000 m 4:57,2 Petrov (Leningrad) 1946,
5000 m 8:20,1 Meljnikov (Moskva) 1936,
10000 m 17:25,9 Petrov (Leningrad) 1946.
SVETOVNI REKORDI Ženske:
500 m 46,4 Nielsen (Norveška) 1937, 1000 m 1:38,8 Nielsen (Norveška)
2:38,1 Nielsen (Norevška)
5:28,3 Edisnia (Japonska)
9:28,3 Nielsan (Norveška)
1937,
1500
Engnestangen (Nor-
Mfjrssstni drsalci Sovjetske zveze med fgalMpiitl
m svetu
Se pred Oktobrsko revolucijo so bili ruski hitrostni drsalci dostojni nasprotniki najboljših drsalcev na svetu. 1940 so moskovski drsalci proslavili 40.1etnico prvih drsalnih tekem ja prvenstvo prestolnice.
Med prve svetovno znane hitrostne drsalce ZSSR spada Jakov Fjedo-roviS Meljnikov, k; je večkrat sodeloval na mednarodnih tekmah, na evropskih in svetovnih prvenstvih. Na svetovnem prvenstvu 1928 je zasedal tretje mesto v skupni klasifikaciji.
Na svetovnem prvenstvu delavsko športnih organizacij v letu 1929 in 1938 je oba k rta zmagal v hitrostnem drsanju J. Meljnikov.
Dvanajstkrat je Meljnikov zmagal na ledenih stezah švedske, ^Norveške,
Finske, zahvaljujoč se svoji neizčrpni energiji, odlični prirodni _ nadarjenosti čn sijajni tehniki drsanja. Njegova poi v drsalnem športu je zapustila slavno sled po kateri so stopali njegovi nasledniki.
Meljnikov je popravil 17 državnih rekordov, ki so ostali dolga Jeta nedosegljivi za njegove tovariše. Njegov rekord na 10.000 m (17:4S,0) tz lota 1919 je ostal 19 let nepopravljen.
Na 5000 m ima Meljnikov še danes najboljši čas v ZSSR.
Novo pokolonje mladih drsalcev, spremljano s slavnimi tradicijami sovjetskega športa je uspelo, da se približa rekordom znanega športnika. Šele 1938. leta je Letčfordu uspelo, da je izboljšal prve Meljnokove rekorde.
Rezultati zadnjih drsalnih sezon so pokazali, da sovjetski športniki ne zaostajajo mnogo za najboljšimi svetovnimi drsalci, temveč jih na nekaterih progah celo prekašajo. Leta 1940 je Konstantin Kudrijavcev postavil ' na 500 m nov sovjetski rekord v času 42 sekund kar je le za dve desetinki sekunde sluabše od svetovnega rekorda, ki ga trenutno drži Norvežan Engnestangen. Poleg tega pa moramo upoštevati, da je norveški prvak, ki že 10 let drži rekord na tej progi napravil 3 krat neuspeli poiskus za ta rekord in šele tretjič se mu je pod idealnimi prilikami planinske zračne doline v Davosu, ki je znana pod imenom »tovarna rekordov*, posrečilo postaviti ta svetovni rekord.
Rekord Kudrijavceva je postavil sovjetske drsalce v vrsto najboljših šprinterjev na svetu, ki se lahko merijo koi enakovredni nasprotniki z Norvežani. Švedi, Find in Ameri-kanci
Še večje uspehe so dosegle v ziad-njih letih sovjetske drsalke. Njihova ženska ekipa je v zimi 1947 vedno zmagovala na gostovanju po Norve-ak'i. Med najboljše spadajo Valentina Kuznjecova, Marjana Valovova, Olga Akifjeva, Zoja Holščevnikova ter svetovni rekorderki Marija Isakova in Tatjana Karelina. Manija Isakova je že leta 1938 postavila na 1500 m rezultat 2:57, kar je bilo za pet desetink sekunde boljše od svetovnega rekorda, ki ga oHcielno drži Norvežan ka Nielsenova. Ta rekord je leta 1946 na gostovanju po Norveški še Popravila Tatjana Karelina in tako postavite koiičn’ rekord 2:36,8. Obenem pa je za več kot 10 sekund izboljšala svetovni rekord na 5000 m.
in s tem dosegla prvo mesto. Zanimanje je vzbujala tudi nova dtsciplina in sicer metanje 2 kg žoge, bi je bila prvič izvajana v športnem programu.
Hokej na vodi
Zdrseli so hokejisti po vodi in hiteli iz enega konca kazeina na drugi, da bi zabili gol. Ni jih motila niti visoka temperatura, niti utrudljivost teka na drsalkah po vodi. Ni jih vznemirjala niti obleka, ki se je mokra oprijemala telesa. Ni bilo jasno, kaj so imeli v rokah in s čim so igrali, s ploščico ali žogo. O teh podrobnostih je pisal časopis »Komuniste, ki pa svojim čitateljem ut ničesar razložil.
Lahko bi dejali, da je to le novoletna pravljica, s katero je hotel časopis pozabavati svoje čitatelje. TodSa ne! Ta pravljica o hokeju na vodi s« je resnično odigrala na prvenstvu ZSSR dne 9. decembra v Leningradu. Časopis je resnično napisal, da se j® tekma končala s hokejem na vodi. Iz poročila smo lahko spoznali, da j® moštvo vojnomorskih študentov premagalo leningrajski Dinamo z rezultatom 13 :0, Torpedo pa je premagal CDKA z rezultatom 6:5.
-*•»»=-
1937,
3000
1940,
5000
1937.
Moški;
500 m 41,8 veška) 1938,
1000	m	1:28,2	Tunberg	(Finska)
1930,
1500 m 2:13,8 Engnestangen (Norveška) 1939,
3000	m	4:47,4	Seifart	(Švedska)
1941,
5000	m	8:13,7	Seilart	(Švedska)
1941,
10000 m	17:01,5 Matisen (Nor-
veška) 1940.
Prvenstvo ZSSR v prosti rokoborbi
Tekmovanje za prvenstvo Sovjetske zveze v rokoborbi prostega sloga, ki je bilo pred kratkim končano, je pokazalo, da je ta športna disciplina zelo priljubljena med sovjetskimi fiz-kulturniki. Preko 170 najboljših rokoborcev iz vsr države je sodelovalo
Na lanskem državnem prvenstvu ®te pa-akdn absolutna prvaka ZSSR Vladimir Prožui in Marija Isakova.
na prvenstvu. Od 7 lanskih prvakov je samo trojica obdržala letos spet ta naslov. V 4 kategorijah so zasedli prvo mesto mladi rokoborci, ki so letos prvič sodelovali v tekmovanju za prvenstvo Sovjetske zveze. Moskovčana Čumakov in Kul; ter Gruzinec
Merdkišvih so se posebno izkazali s .	■, , ur- i v . .
svojimi odličnimi rezultati. Evropski hokeju na ledu V finalu bo sodelo-
prvak v poltežkj kategoriji Koberid- val° ze je izgubil naslov prvaka ZSSR, ker zvez ga je premagal gruzinski rokoborec Drušvili.
Drobne iz ZSSR
V	OKVIRU zimske spartakšade RSFSR so pričela prva množična tekmovanja. V 132 kolektivih so pričela smučarska tekmovanja. Do sedaj jp na teh tekmovanjih startalo okoE 600.000 fizkulturnikov.
*
V	PRVIH dneh februarja se bo pri. čelo v Sverdlovsku finalno tekmovanje za cup centralnih sindikatov v
16 najboljših ekip Sovjetsko
Lahkoatleti tekmujejo v dvorani
V dvorani instituta za fizkulturo v Leningradu so bile prve zimske lahkoatletske tekme. Prvenstvenega tek-
V GORKI JU je na tekmovanju najboljših hitrostnih drsalcev v ZSSR postavil Aleksander Ljuskim nov vsezvezni rekord na 1000 m v času 1:30.l.
NA TENIŠKEM igrišču moskovskega Dinama so se pričela prva zimska
n	_____l—uv.
movanja v pokriti dvorani so se ude- teniška tekmovanja. Že v prvih kolih Ježili najboljši lahkoatleti leningraj- je napravil presenečenje Moskovčan ‘ '	'	----- -	' Koreagin, ki je nepričakovano pre-
magal" leningrajskega prvaka Negre-beckega.
skih društev SKIF. Dinamo, Trud in drugih. V teku ua 20 m je sodelovalo 63 tekmovalcev. V finalnem teku je med moškimi zmagal prvak Leningrada Grigorijev, ki je potreboval
V IGRI parov sta Korbut in Ne-
čagina v petih setih 6:3, 3:6, 6:1, 3:6, 6:3.
Evropski prvak Koberitlse je t>il premagan na prvenstvu ZSSR
progo 3,0 sekund. N. Kalina je zma- grebeoki premagala Ozerova in Kor-gala v teku med ženskami v času 3,3. f.fis;nia v peičli setih z rezultatom Odlični rezultat je dosegel G. Reš v skoku v višino. Že s prvim skokom je preskočil višino 185 cm in s tom postavil nov leningrajski rekord v pokriti dvorani. Zaslužni! mojster športa Sabova je zmagala v skoku v višino med ženskami z rezultatom 145 cm. Dober rezultat je dosegla tudi A. Cimot, ki je vrgla kroglo 12,53
V TEKMOVANJU za prvenstvo ZSSR v kanad-kem hokeju trenutno vodi po 9 kolih Šnartak iz Moskve s 15 točkami, pred Dinamom (Mo-kva) in Dinamom (Rigal, ki sta v 8 tekmah nabrala 12 točk.
Bolgarski Ialik©atl®tl isislpali
Po 9. septembru 1944 je prišlo v Bolgariji do velikega preobrata ne samo v političnem, ampak tudi v fizkulturnem življenju. Med vsemi športnimi panogami je skoraj najbolj napredovala lahka atletika, ki ji je bila posvečena velika skrb, saj je bilo^ v tem obdobju izboljšanih 65 bolgarskih rekordov, in sicer 35 moških, IS ženskih in 12 mladinskih. Pa tudi v množičnem pogledu je lahka atletika zelo napredovala. Posebno uspešna množična nastopa sta bila zvezdna štafeta in množični kros, na katerih je bilo vključeno v fizkullurno gibanje na tisoče mladincev in mladink.
Že leta 1945 je bilo prirejeno neobičajno veliko tekmovanj krajevnega, okrajnega in republiškega značaja. To leto so bili izboljšani trije rekordi, in sicer:
V štafeti 4 X 800 m, kjer je dosegla nov rekord štafeta ŽSK Lovski v času 8:57,5 minut, nadalje na 200 m z ovirami, kje? je dosegel Ohridski (Slavia 45) rezultat 29.5 sekund, in v metu diska za ženske, kjer je dosegla nov rekord Petrova (Čavdar) z rezultatom 31.83 m.
Lelo 1946 je bilo še uspešnejše. Minjora, Spasov in Dimitrov so večkrat izboljšali stare rekorde v teku na 5000 in 10.000 m, Ivanov pa je uspel izboljšali rekord v teku na 800 m. Bilanca tega leta je bila: 15
novih rekordov, od tega 12 moških in 3 ženske. Vsega skupaj je bilo v vsej republiki to leto prirejenih 700 lahkoatletskih tekmovanj.
Najuspešnejša sezona je bila v preteklem letu, ko so bolgarski lah-koatleti izboljšali 52 rekordov, in sicer 29 moških in 23 ženskih. Med prvimi je izboljšal rekord v skoku v daljino Ilalačev, in sicer je skočil najprej G.G0 m, potem pa 6.6G, 6.75 in G.89 m, kar so bili vsi boljši rezultati od prejšnjega rekorda. V teku na 40G m je zboljšal mladinski rekord G. Nečev s časom 52.8 sek., njegov brat Al. Nečev pa je izenačil bolgarski rekord v teku na 100 m s časom 11 sekund, kar je obenem nov bolgarski mladinski rekord, b^pv rekord pa je postavil tudi v teku na
110 m čez ovire Jakulov v času 16.0 sekund.
Zelo uspešne pa so bile tudi lahko-atlelinje. Zankina je večkrat zapovrstjo izboljšala rekord v skoku v daljino in sicer najprej na 4.32 m, nato na 4.87 m in končno na 4.90 m na balkanskih igrah v Bukarešti. Ista tekmovalka je izboljšala na balkanskih igrah tudi bolgarski rekord v teku na 100 m s časom 13.5 sekund in v troboju, kjer je zbrala 167 točk. Canka Ivanova je izboljšala trikrat drž.avni rekord v teku na 800 m. Prvi njen rezultat, boljši od rekorda, je bil 2:36.7 minut, drugi 2:31,6 in končno 2:32,6 minut. Izvrsten rezultat je postavila tudi Petrova, ki je dosegla nov rekord v metu diska z rezultatom 35.15 m, v teku na 80 m čez ovire pa Hristova, ki je izboljšala državni rekord najprej na 14.5, nato pa na 14.4 sek.
Iz vsega navedenega razvidimo, da ic bolgarska lahka atletika, ki je bila pred vojno na silno nizki ravni, zelo hitro napredovala in se posebno v ženskih panogah močno približala najboljšim jugoslovanskim rezultatom.
MmmM m beksafske s©M!ke
O priliki evropskega boksarskega prvenstva, preteklega leta v Dublina na Irskem, je sodelovalo 30 mednarodni h sodnikov, ki so pripadali raznim narodnim zvezam, članicam Mednarodne boksarske amaterske federacije. Ob tej priliki je bil iznesen predlog, da bi se ugotovilo, kfderi od sodnikov so se toliko obnesli, da bi bili lahko priznani za sposobne voditi tekme na svetovnem prvenstvu, olimpijskih igrah in na bodočem evropskem prvenstvu.
Po sprejetju referatov je dal izvršni odbor AIBA privoljenje za prt-občitev nas'etlnjega seznama priznanih mednarodnih sodnikov:
sodniki v ringu, stopnja A: Jožef Zaplatka (Poljska), ,Wa!sh (Irska), iYaisl)erg (Francija). Tuszak (Madžarska), Rabret (Francija), Healey (Irska), Gallagher (Iraka) in Acha (Turčija) stopnja B: Bell (Belgija), Mnrray (Škotska) in Pagani—Cesar (Italija);
točkovni sodniki:	Bell (Belgija),
Stefan Bohm (Češkoslovaška), Cooper (Irska), De! Valle (Španija), Fo-ray (Madžarska), Cailagher (Irska), Healey (Irska), Holmberg (Švedska), Horgan (Irska), Mallin (Anglija), Pagani—Cesar (Italija), Rabret (Francija). Sdderlud (Irska). Titmus (An-
glija), Vaisberg (Francija) in Walsh (Irska).
Izvršni odbor ATBA-e je odločil, da funkcionar, ki deluje pri tekmovanju, bodisi kot sodnik v ringu ali točkovni sodnik, ne sme obenem opravljati funkrijo trenerja ali sekundanta pri istih tekmah. Pri zadnjem evropskem prvenstvu namreč ni bila temu posvečena nobena paž-nja, kar bo pa v bodočnosti vsekakor storjeno.
Sodnikom so bili nadalje dani naslednji nasveti:
1.	Da borca ne smejo kaznovati brez vsakega vzroka,
2.	Da zahtevajo od borca red,
3 Da gibljejo v ringu, ne da bi vzbujali pozornost,
4.	Po navedbi imen borcev naj sodnik pokliče oba borca v sredo ringa, da si pod a sta roke. nakar se vrneta vsak v svoj kot,
5.	Javno se sme opomniti borca le ledaj, če borec zasluži strogo kazen, toda ne diskvalifikacijo.
6.	Sodnik ne sme vleči borcev narazen,
7.	Povelja »breakc se sme posluževati le tedaj, kadar sta borca res v »klinčku«, če pa eden od borcev drž; svojega partnerja, ga mora sodnik najprej opozoriti ali javno opomniti (pri nadaljnjem poskusu pa mora biti diskvalificiran)
. 8. Ce sekundant svetuje borcu med borbo, mora sodnik odločiti preiskavo bodisi takoj ali po končanem kolu.
9.	Proglasitev rezultata tekme je stvar napovedovalca. Sodnik ne sme pokazati tekmovalca z dvigom roke
10.	Ne sme se točkovati udarcev, doseženih z nepravim delom rokavice.
11.	Ne sme se točkovati udarce, ki so bili doseženi v času, ki je boreči se borec prekoračil pravila.
12.	Zadnji nasvet opozarja, da se sodnik ne sme zanašati na zadnje kolo, da bi bil lahko določen zmagovalec. Točke se mora nujno zabele-ževat; tako, kot so bile dobljene pri vsakem kolu.
Senzacije m največja vafea m špsftnilse zapada
Casablanca je doživela v začetku preteklega meseca veliko senzacijo. Ben Barekov matični klub Union Sportive Marocaine je igral proti velikemu rivalu Ideal Casablanca. Privlačnost te tekme ni bila v tem, da ie hotel tokrat Ideal zmagati za vsako ceno, ampak v tem. da je igral na desnem krilu evropski boksarski prvak Marcel Cerdan To je že samo po sebi zadostovalo, da so bile tribune prenapolnjene. In Marce] ni razočaral. Prištevali so ga k najboljšim igralcem na tej tekmi in je izdreal najdaljc od vseh igralcev izdržal igre. Samo v eni stvari je Uerdan razočaral svoje rojslno mesto. Ni mu namreč uspelo izenačili
rezultata. Dosegel pa je drugi gol, le cclcaj minut pred koncem tekme pa zgrešil 2 do 3 m pred vrati mrežo, ko je bil popolnoma sam. Pa še eno posebnost je imela ta tekma. Za US Marocaine sta igrala zadnje, tekmo igralca Chiila in Aomarn. k) bosta prav tako kakor pred nekaj leti Ben Barek nadaljevala svojo kariero v Parizu. Vodstvo kluba Stadc Fran-cais je že podvzelo vse potrebno in si s pomočjo Ben Bareka zagotovilo
za svoje moštvo Aomaro.
*
V Londonu se že. dal je časa mudi osebni redaktor svetovnega prvaka v boksu Joe Louisa, ki oripravFa v glavnem mestu Anglije teren za svo-
jega varovanca. V Ameriki je sicer bolj poznan kot organizator pro-slule propagande »šestih dni«, v katerih je vsa Amerika do podrobnosti izvedela o Louisovem družinskem življenju, ki je prinesia doslej nepremaganemu svetovnemu prvaku še večjo popularnost. V seznamu nadaljnjega »personala«, ki bo Louisa spremljal na njegovi poti v Francijo, so zaenkrat še naslednje osebe:	uva manažerja. vodeči trener,
štirje sparring-nartnerji, zamorski kuhar, osebni zdravnik in za urejevan :c tekočih stvari sekretar, ki ima samo po sebi razumljivo na razpolago strojepisko. Vse le osebe s sekretarjem vred so črnci. V svojih
razgovorih z novinarji je Louis zelo previden in ima pri sebi vedno svojega osebnega redaktorja, da ne bi povedal kaj preveč, tako da bi bila stvar navidezno zavita v tajno in bi bilo moči ob njegovem nastopu »odkriti« čim več »senzacij«, s pomočjo katerih ;bi seveda spravili iz radovednežev čim več denarja, ki je še vedno edini cilj teh »športnikov« in njihovih manažerjev.
Teniško prvenstvo Avstralije
Melbourne, 25. jan. Na teniškem prvenstvu Avstralije sta v finalu parov Bromvvich in Quist premagala Sid-wela in Longa z 1:6, 6:8, 9:7, 6:3, 8:6. V polfinalu posameznikov je Brom-\vich premagal G. Brovvna s 3:6, 2:6, 6:4, 7:5, Quist pa Sidvvela z 6:1, 6:2, 1:6, 1:6, 6:3. Prvenstvo posameznic je osvojila Nansy Bolton z zmago nad T\vomeyevo s 6:3, 6:1.
Drolma zanimivosti
V	TEKMAH smučarskih vojaških Patrol v ZSSPi je zmagal na 39 km znani prvak Anatol Borin iz Sverd-lovska v času 2 uri 17 minut 45 sekund.
TENIŠKI prvak Indije v dvorani je postal Šved. Bergelin, Id jo v finalni igri premaga! svojega rojaka Johanssona 5:7, 6:3. 6:4, 2:8, 6:2. V igrj parov sta zmagala Bergelin in .Tohansson nad bratoma De Saran6:2. 6:2, 6:2.
V	PRAGI bo po končanih olimpijskih igrah odigrana hokejska tekma Evropa—Amerika, verjelno pa bo prišlo tudi do revamžnega srečanja, in sicer v Ostrawi.
OEHOSLOVAKI na letne olimpijske igre v London ne bode poslali svojega nogometnega moštva, ker menijo. da no bi bilo dovolj mečno, če bj bilo sestavljeno samo iz amaterskih igralcev.
SVEDSKI boksar Tandberg, ki je, kakor znano, pred meseci odpotoval v Ameriko, se je sestal z ameriškim boksarjem Mavimom v Madison Squa-re Gardenu, toda borbo jc izgubit, tako da sedaj ne ve, kako bi s: pridobil pravico za borbo z Louisom.
ZVEZE sindikalnega gibanja v Franciji pripravljajo v dneh 9. do 17. maja 1948 mednarodne športno svečanosti. na katere bodo povabili vrsto tekmovalcev iz Evrope.
ANGLEŠKI nogometni klub Chel-sea je plačal za Igralca Roya Ben.tle-ya, ki je doslej igral v klubu New Castle, J2.000 funtov šterljngov (2 milijona 400 tisoč din). Bentley je dobil za prestop poleg velike vsote denarja še hišo v Londonu.
ROMUNSKA igralka namiznega tenisa Rcseanu spada med favoritinje za osvojitev svetovnega prvenstva, ki se prične 4. februarja v Londonu, saj jc na prvenstvu Romunijo premagala Izvrstni češkoslovaški igralki Depetrisovo in Kettncrjevo.
BOKSARSKI prvak Evrope v težki kategoriji. Bruce Woodoock, je že okreval od poškodb, ki jih je pretrpel v svojem zadnjem srečanju, tako da bo »zopet pričel s treningom. V bližnji bodočnosti sicer nima dogovorjenih nobenih srečanj in bo za nekaj časa odšej na oddih na Irsko.
IGRIŠČE nogometnega kluba Bari, kjer je bila odigrana meddržavna tekma ČSRTtaHja. jo bilo začasno zaprto zaradi preiskavo neredov, ki so so pripetili na tekmi Bari—Genova, ker ie bilo ob tet priliki težko ranjenih 7 policistov in 20 gledalcev.
FRANCOSKI in nizozemski water-polisti bodo odigrali med seboi tekmo dne 10. julija. V sklopu te tekme ho tudi plavanje v štafeti 4 X 200m prosto.
J
Medgtairtidfii tmmr v Beogradu
BEOGRAD 1948	.2» ' 'nT Q	H	Božič	Gruber	Sajtar	inž. Piskov	inž. Vidmar ml.	Najkirh	Radoičič	Andrič	v. .1 1 Č2.	Kozomara	1 s m	S CK	•o O	o £ v ■S z eri	Florian	S. Vukovič	Majstorovič	Milič	Točke
Baja	m	0	'1*	7,	■	'u	■				,									'It	
Tot		m	7,	7«	■ ‘	■													i	'It	
Božič	v.	7,	m	i	0													‘It	0	0	
Gruber	7,	7.	0	m													'h	'It	1	0	
Sajtar	■	■	1		m											7,	0	0	1		
inž. Piskov	i	■				m									'It	■	0	0	*		
inž. Vidmar ml.	■						m							'I,	'It	i	'It	7,	7,		
Najkirh								m					‘It	0	'It	■	'It	'It	■		
Radoičič									1			i	1	•	0	0	0	'It			
Andrič										m	1	%	'It	0	0	-	■				
Janoševič										0	m	i	1	1	0	1				0	
Kozomara									0	7,	0	m	1	7,	i					'It	
Bidev								'it	0	'L	0	0	m							1	
Rabar							7,	i	•	i	0	'It	•	1							
Kostič						'u	7,	'it	1	i	1	0			m						
S. Nedeljkovič					7,	m	0	»	1	•	0					m					
Florian				7,	1	1	'U	'i.	1	■							m				
S. Vukovič			7,	%	1	1	'U	'it	'It									m			
Majstorovič		0	i	0	0	•		m											m		
Milič	V,	7,	i								1	'It	0							m	
o
to
O)
s
25. januarja se je pričel v Beogradu mednarodni Šahovski turnir, na katerem sodeluje 20 Igralcev. Izmed inozcmcev sodelujejo na turnirju češkoslovaški mojster Sajtar, bolgarska mojstra Piskov in Najkirh ter madžarski mojster Florian.
Rezultati L kola bo naslednji:
Tot : Majstorovid 1 : 0, Božič : Vukovič, Gruber : Florian, inž. Vidmar ml. : Rabar remi, Radojčič : Kozomara 1:0, Djaja : Mitič remi.
V	II. kolu jo Tot premagal Djaja, Milič Janoševiča, Vukovič in Gruber ter Kozomara in Andrič pa so remizirali.
V	nadaljevanju prekinjenih partij je Radojčič premagal Bideva, Florian Sajtarja
V VH. kolu mednarodnega Šahovskega turnirja so bili doseženi tile rezultal: Kozomara ■ Kostič 1:0. V slovanski obrambi se je nameraval črni Izogniti remiju ter je igral na zmago. Črni sl je s tako igro samo poslabšal svoj položaj ter se je moral vdati v 38. potezi igre.
Gruber - Milič 0:1. Igrala sta odklonilni kraljev gambit, v katerem je beli žrtvoval kmeta za nekoliko svobodnejšo igro. Črnemu je uspelo konsolidirati položaj, nakar je beli nepravilno žrtvoval še figuro, kar je Imelo za posledico, da je igro izgubil v 29. potezi.
Radojčič - Vukovič remi V shevening-skl varianti sicllijanke je prišel beli do.
pazljivo Igrala in Je bila partija prekinjena v približno izenačen) poziciji.
Ing. Vidmar ■ Djaja odložena. V angleški partiji sta prišla oba Igralca z enakim materialom (kraljico, raznobarvnima lovcema In 2 kmetoma) v končnico ter prekinila partijo v 41. potezi igre.
Po tem kolu je stanje na tabeli tole Janoševič 5 točk, Tot In Florian 4 in pol (1), Vukovič in Milič 4 In pol, ing. Vid mar 3 in pol (t), Kostič Kadolčič in Ko zomara 3 in pol, Rabar 3 (1), Gruber 3 Najklrb 2 in pol (1), Božič (1), 2 in pol J.ajter, Andrič in Piskov 2 (2), Djaja Bidcv In Majstorovič 2 (1)
Turitlsr v Zlima
V Zlinu sc bo 3. februarja začel mednarodni šahovski turnir slovanskih šahl-stov, na katerem bosta sodelovala tudi jugoslovanska šahovska mojstra Vasja Pirc in Tomovič. Češkoslovaško bodo zastopali mojstri Foltys, Opočenskv, Ka-tetov, Richter in Rohaček. Sodelovali bo do tudi sovjetski, poljski in bolgarski mojstri. Turnir bo otvoril predsednik' Slovanskega komiteja v Pragi in minister za socialno skrbstvo dr. Nejedly.
Domače '»e*li
Mladinska prvenstvo Slovenije
Ljubljana, 2. fobr. Danes se je pričelo tu mladinsko prvenstvo Slovenije, na katerem sodeluje 10 najboljših šahislov. Prvenstvo bo končano 10. februarja. Izidi L kola so naslednji:
Gabrovšek : Zupančič 1 : 0,
Vrhovec Sl. : Njogovaa D. Va : */>, Krivec : Podkrajšek V« : 'It,
Njegovan M. : Jcretln V« : 'It,
Bajec : Fajon 'It : ‘It.
Mladinski dvakoj LjuMjana : Maribor
Ljubljana, 1. febr. Danes je bil tu medmestni mladinski dvoboj Ljubljana : -Maribor, v katerem bo mladinci Ljubljana premagali svoje mariborske tovariše z rezultatom 6 : 2. Posamezni rezultati so bdi naslednji:
Jeretin (M) : Krivec (L) 0 : 1, Njegovan S. (M) : Vrhovec S. (L) 0 : 1, Podkrajšek (M) : Bajc (L) 'It : 'It, Njegovan M. (M) : Fajdiga (L) 0 : 1, Eithofer (M) : Ribanič (L) 1 : 0, Berden (M) : Gabrovšek (L) 0 : 1, Lavrič (M) : Klun (L) */. : 'It, G.v brijan (M) : Vrhovec A. (L) 0:1.
Turaiff v Idri ji
Šahovska sekcija FD Rudarja iz Idrije jc v januarju priredila ožji šahovski turnir, ki se ga je udeležilo 8 najboljših igralcev. Turnir jo bil končan 8. januarja. Prvo mesto si delita dr. Špacapan in Lamut s 6 točkami, tretji je Božič 5 točk, četrti Lipužič 3 točke, slede Hladnik - 'u, Savli in Klemenčič 2, Logar 1 'It.
Sredisfešijjfeki brz©tgjr3iiir
V zvezi s srednješolskim šahovskim turnirjem sporoča srednješolski odbor IMS na gimnaziji v Trbovljah, da naj vsa moštva šol, ki imajo s Trbovljami direktno železniško zvezo, prispejo v Trbovlje šele 8. februarja. To velja predvsem za gimnazije Brežice, Celje in Ljubljane. Turnir se prične ob 9. uri.
in Majstorovič Božiča, brez igre pa sta se napada, ki ga je črni popolnoma razbit.
sporazumela za remi Kostič in Vidmar ml.
ITI. kolo je dalo naslednje rezultate: Tot : Milič remi, Najkirh : Kostič remi, bajtar : Vukovič 0 : 1, Vidmar : Ncdelj-kovič 1 : 0, Piskov : Florian 0 : 1, Gruber : Majstorovič 1 : 0, Božič : Djaja remi.
V	IV. kolu so bili rezultata naslednji: P.idev : Janoševič 1 : 0, Rabar : Andrič 1 : 0, Sajtar : Majstorovič 1 : 0, Kostič : Radojčič 1 : 0, Vukovič : Piskov 1 : 0, Djaja : Gruber in Tot : Božič remi, Florian : Vidmar remi in Milič : Kozomara remi. -
V. kolu je priredil iznenadenje Kozo-mara, ki je premagal Bideva, in Janoševič, ki je premagal Rabarja. Ostali rc-•ullati: Najkirh : Florian, Gruber : Tot in Vidmar : Vukovič remi, Nedeljkovič : Radojčič 1 : 0, Milič : Božič 1 : 0 in Ko-Btič : Andrič 1 : 0. V teh treh partijah so zmagali igralci s črnimi figurami.
V	VI. kolu je Vidmar v nadaljevanju prekinjene partije z Majstorovičem igral remi. Božič je premagal Gruberja, Bidev Miliča in Piskov Djajo. Ostali rezultati so: Kozomara : Rabar remi, Kostič : Janoševič 1 : 0, Vukovič : Najkirh remi, Florian : Radojčič 1 : 0. Prekinjeni par '•ji pa sta bUii: Tot : Sajtar in Nedeljko. v‘č : Andrič. Tot in Nedeljkovič imata t« kmeta več In iaglede na zmago.
vendar je belemu uspelo obdržati remi večjim šahom v 25. potezi Igre.
Janoševič - Nedeljkovič 1:0. V angleški partiji je beli nadigral svojega nasprotnika, ki je bil prisiljen udatl so v končnici dveh kmetov proti trdnjavi.
Sajar-Božič 1:0. Igrala sta nteransko varianto, podobno kot v partiji Foltys -Trifunovič. Črni je prišel do znatno boljše pozicije, v časovni stiski pa je Izgubil trdnjavo ter se vdal
Bidev ■ Rabar odloženo. Beli je fmel v Retijevl otvoritvi nekaj več od igre In mu je uspelo osvojiti kmeta ter je bila v teni položaju partija prekinjena v 43. po tezi.
Piskov - Tot odložena. V kraljevi Indijski igri si je črni pridobil pozicijsko in materialno prednost ter sta oba nasprotnika dobila novi kraljici. Partija je bila prekinjena, pri čemer ima črni kmeta več.
Andrič - Florian odložena. V Griinfeldovf obrambi je beli spregledal najboljšo po tezo, s katero bi lahko zmagal ter je v časovni stiski nato napravil še nekaj slabših potez, tako da je bila partija v 41. potezi igre prekinjena v nejasnem položaju.
Najkirh - Majstorovič odložena. V zmajevi varianti sicilljanke sta oba igralca
Ssitaičarfl prijavite §e za partizanski tnarš v Cerkno
Fizkulturna zveza Slovenije sporoča, da je izvedba koncentričnexa partizanskega marša na smučeh v Cerkno, ki jo bila prvotno določena za 31. januar in 1. tebruar t. 1. preložena na 7. in S. februar t. 1. po sledečem programu:
SOBOTA, 7. FEBRUARJA
Odhod formiranih smučarskih skupin iz posameznih Izhodišč in sicer :
I. KOLONA :	(Jeseniško - bohinjski
odred) krene iz Podbrda preko Porozna v Cerkno po prihodu prvega jutranjega vlaka iz Ljubljane, t. j- ob 9.38. Predviden prihod v Cerkno oh cca 16. uri.
XI. KOLONA (Prešernova brigada) krene iz Krope preko Železnikov v Cerkno ob 8. uri. Prihod v Cerkno ob cca 17. uri.
III.	KOLONA (Škofjeloški odred) krene iz škofje Loke preko Ornega Kala v Cerkno ob 7.30. Prihod v Cerkno ob cca 17. uri.
IV.	KOLONA (Vojkova brigada) krene iz Idrije preko Cerkljanskega vrha ob 10. uri. Prihod v Cerkno ob cca 16. url.
V.	KOLONA (Gradnikova brigada) krene iz Sv. Lucije preko šentviške planote v Cerkno ob 8. uri. Prihod v Cerkno ob cca 16. url.
POMOŽNE KOLONE:
Kolona iz Grahovega krene preko Zakriža v Cerkno po prihodu vlaka la
Gorice, t j. ob 11. uri. Prihod v Cerkno ob 16. uri.
Kolona iz Hotavelj krene ob 10. uri — prihod v Cerkno ob cca 15. uri.
Smučarji iz Žiri naj krenejo preko Cerkljanskega vrha v Cerkno ob cca 16. url.
V NEDELJO, 8. FEBRUARJA
Dopoldne: Fatrolne tekme v streljanju in tekmo v smuku, popoldne tekmovanje v skokih na 25 m skakalnici. Zvečer akademija in odhod z avtobusi na železniško postajo Sv. Lucija.
Pozivamo vse smučarje, posebo pa bivše borce edinic IX. korpusa, da se partizanskega marša na smučeh v čini večjem številu udeleže. Prijave sprejemajo vsa fizkulturna društva v Sloveniji.
Ostali udeleženci naj potujejo z vlakom do Sv. Lucije, od tam pa z avtobusi v Cerkno. Za prenočišče in hrano v Cerknem ho preskrbljeno za vse udeležence. Vsak naj prinese s seboj odejo, žlico, porcijo in suho hrano za dva dni.
Udeleženci nesmučarjt naj so prav tako prijavijo pri najbližjih fizkultur-nlh društvih. Udeleženci iz Ljubljane naj se prijavijo pri Putnlku, ki bo oskrbel prevoz z avtobusi iz Ljubljane in v Cerkno In nazaj.
€11» %akSijučkta listo -------
Nogometu prvenstva evropskih držav
Pariz, 2. febr. V nedeljo je bila šestnajstina finala v tekmovanju za nogomet-* ni pokal Francije. Med.šte-vilnimi tekmami je največje presenečenje poraz Toulouse proti Nan-cyju z 1:2 in neuspeh vodilnega Reimsa, ki jo v. tek.ni z drugorazrednim Le Hav-reom igral Is 2:2, tako da bo ta tekma ponovljena- Zanimivejši rezultati so še bili:
Stado Franeais : CAP 4:0, Rennes s Ninu« 4:2, Raci n g : Cannes 4:3- Montpellier : Metz 1:1, Marseille : Anger 3. Colmar : Rouon 6:1.
. ^ Milan, 2. febr. Po porazu ~J prejšnjo nedeljo v tekmi z Milanom je včeraj Torino v M od eni premagal domače moštvo s 3:0. Vodilni Milan jo igral z Vicenzo le 0:0, tako da se je Torinu zopet posrečilo približati vodilnemu Milanu na lestvici. V ostalih tekmah XX. kola so bili doseženi naslednji rezultati:
Roma : Salernitana 1:0, Luchese : Na-poii 2:1, Inter : Triestina 1:1, Fiorenti-na : Genoa 2:1, Bologna : Juvcntus 1:0, Livorno : Bari 1:1, Atalanta' : Pro Pa-tria 2:2, dočim jo bila tekma Alessan-dria : Samp Doria prekinjena v 17. minuti prvega polčasa pri stanju 0:0 zaradi močnega dež.ia_
■r«ai

London, 2-	febr. V soboto
je bila že	drugič tekma
, va	šestnajstino	finala za an-
gleški nogometni pokal med Wolverhamptonom in Ever-tonom, v kateri je zmagal E v er ton s 3:2.
Glavni dogodek prvenstvene Lige je bilo srečanje vodilnega Arsenala in Pre-etona. -V tekmi, ki je bila na igrišču Ar-senala, si jo ta z zmago s 3:0 šo nadalje zasigural vodstvo in ga bo težko kako drugo moštvo prehitelo. Izglede na to ima le Burnlcy. ki je v soboto nepričakovano premagal Middlesbrough z 2:1. Ostali rezultati so bili:
Blaekbourn : Sunderland 4:3, Black-pool : Aston Vlila 1:0. Bol ton Wand. : Chelsca 2:1. Stoke City : Charltou Ath. 1:0, Portsmouth : Liverpool 3:0, Manchester Cily : Grimsby 3:1, Shefield. U. : Manchester U. 2:1. Položaj na vrhu lestvico jo sedaj naslednji:
Arsenal	27	17	8	2	49:17	42
Burnley	27	14	9	4	40:25	37
Derby County	26	12	8	6	52:34	33
Preston NE	27	14	5	8	44:42	33
Manehestei U.	27	10	11	6	56:36	31
Wolverhampton	26	12	8	6	52:34	30
Bern, 2. febr- V ned el.m jo bila v Belinconi zadnja tekma jesenskega dela nogometnega prvenstva Švice, v kateri sta se srečali obe vodilni moštvi Belincona. in Ckaux do Fonds. Po zelo zanimivi igri je zmagala Beli neona s 3:? in tako osvoj ila naslov jesenskega prvaka.
Vrstni rod vodilnih na lestvici izgleda sedaj takole?
Belincona	13	8	4	1	30:12	20
Chaux de Fonds 13	8	2	3	36:22	18
Biel	13	7	8	3	21:15	17
Lausanne	13	8	1	4	23:17	17
Grashopers	13	5	5	3	41:27	15
S er vet te	13	6	3	4	29:22	15
Razen tega je bila včeraj v Curilm zadnja četrtfinalna tekma v tekmovanju za švicarski nogometni pokal, v kateri jo Grashopors premagal Servette s 7:4.
Nainoveiši dogodki z vsega sveta
VASAS : »AVSTRIJA« 4:2 (3:1)
Budimpešta, 2. febr. Včeraj je bila na igrišču Ferenzvarosa prijateljska nogometna tekma med Vasasom in dunajsko Avstrijo. Pred 20.000 gledalci je zmagal Vasas s 4 : 2 (3 :1). Gole za Vasas so dali Sziladyi I. in II. po dva, Stroh in Stojaspaal po enega za Avstrijo.
MTK : CFR 3:0 (1:0)
Bukarešta, 2. febr. Na štadionu ANE F sta včeraj odigrala prijateljsko nogometno tekmo budimpeštan-ski MTK in domači CFR. Tekma se je končala s sigurno zmago MTK s 3:0 (1 : 0). Vse tri gole je dal Hi-degkuti.
UJPEST : ALEKSANDRIJA 6 :1
Aleksandrija, 2. febr. Včeraj je na mestnem stadionu pred 30.000 gie-.dalci, madžarsko nogometno moštvo Ujpest v svoji zadnji tekmi na gostovanju v Egiptu premagal reprezentanco Aleksandrije s 6 :1.
VARŠAVA : BUDIMPEŠTA 8:8 V BOKSU
Budimpešta, 2. febr. V okviru poljskega tedna je bilo včeraj boksarsko srečanje med mestnima reprezentancama Varšave in Budimpešte, ki se je končalo neodločeno 8 : 8, posamezni rezultati pa so bili:
mušja kategorija: Kaminski (V) : Bondim (B) neodločeno; pelelinja kategorija: Rogacs (B) je premagal Grzy\vocza (V) po točkah; peresna kategorija: Bazarnlk (V) : Farkaš (B) neodločeno; lahka kategorija: Rademacher (V) je premagal tnezeja (B) po točkah; polsrednja kategorija: Chychla (V) ; Marton (B) neodločeno; srednja kategorija: Kolczynski (V) je premagal Lanvija (B) po točkah; poltežka kategorija: Szjrmura (V) : Bene III. (B) neodločeno; težka kategorija: Klknecki (V) : Varga (B) neodločeno.
CERDAN OHRANIL NASLOV EVROPSKEGA PRVAKA
Pariz, 2. febr. Francoski boksar srednje kategorije Marcel Cerdan je
v obrambi za naslov evropskega prvaka premagal včeraj Italijana Giovan-nija Manco s tehničnim knock outom že v II. kolu po komaj 345 sekundah borbe.
24 DRŽAV V TEKMOVANJU ZA DAVISOV POKAL
Melbourne, 2. febr. V finalu teniškega prvenstva Avstralije je med posamezniki Quist premagal Brom-wicha po težki borbi v 5 setih s 6:4, 3:6, 6:3. 2:6, 6:3.
Južnoafriška teniška zveza je sklenila, da lelos ne bo sodelovala v tekmovanju za Davisov pokal zaradi pomanjkanja tujih valut. Tudi Nova Zelandija se letos ne bo udeležila tega tekmovanja.
NORDIJSKO TENIŠKO PRVENSTVO
Kodanj, 2. febr. V tekmovanju za nordijsko prvenstvo v tenisu na pokritih igriščih je v finalu posameznic Francozinja Landry premagala Danko Nilsen s 6:3, 6:3. V finalu mešanih parov sta Landryjeva in Pe-lizza (Francija) premagala par Nilsen (Danska) - Bolelli (Francija) s 6:1, 6:4.
LAHKOATLETSKO PRVENSTVO AVSTRALIJE
Melbourne, 2. febr. Na lahkoatletskem prvenstvu Avstralije je v teku na 100 yardov zmagal John Treloar v času 9.8 sek., čeprav je imel močan protiveter; na 200y (201 m) je isti tekmovalec postavil nov izvrsten avstralski rekord 20.9; v teku na 440 v je zmagal Bartram v času 48.4 pred znanim Mac Kenleyem (ZDA) 48,5 sekunde.
NOV AMERIŠKI REKORD NA ENO MILJO
Ncuj York, 2. febr. V Madison Snuare Gardenu je postavil na lahkoatletskem tekmovanju v teku na eno miljo lahkoatlet Gilbert Dods (ZDA) nov izvrsten ameriški rekord s časom 4:06,4, kar je peti čas na svetu.
CEHOSLOVAKI PRVAKI NIZOZEMSKE V NAMIZNEM TENISU
Amsterdam, 2. febr. Na poti na svetovno prvenstvo v namiznem tenisu, ki bo v Londonu od 4, do 11. februarja, so češkoslovaški igralci nastopili na mednarodnem prvenstvu Nizozemske. V finalu posameznikov je Vana premagal Andreadisa (oba ČSR) s 3 :2. Med posameznicami je osvojila prvenstvo Čehoslovakinja Kettncrjcva z zmago nad svojo rojakinjo Furhtovo s 3:1. V finalu družin sta Fiirhlova in Depetrisova premagali Zelenkovo in Vafiovo (vse ČSR) s 3:1.
PRVENSTVO ZSSR V KANADSKEM HOKEJU
Moskva, 2. febr. V petek je bila na drsališču Dinama ena najodločilnej-ših tekem v prvenstvu ZSSR v kanadskem hokeju na ledu. Srečali sla se moskovski moštvi CDKA in Dinamo. Po zelo ostri in zanimivi igri
je zmagalo moštvo CDKA z rezultatom 2:1 (0:0, 1:1, 1:0). Včeraj je CDKA tudi na stadionu Dinama premagal Krilja Sovjetov (Moskva) z 8:1 in sedaj vodi na lestvici Nz 19 točkami.
Hajduk s Lokomotiva ©:©
Zagreb, 1. febr. Mladi igralci Hajduka in Lokomotive so odigrali na igrišču Pobjcde prijateljsko nogometno tekmo na težkem blatnem terenu, ki se je končala brez gola. Moštvo Hajduka je bilo terensko in tehnično nekoliko nadmočno, toda dobra obramba Lokomotive je uspela zadržati vse napade.
V moštvu Hajduka so se odlikovali BaranwRč, Peovič in Mladinič, pri Lokomotivi pa Kolakovič.
Naročajte se *aa „Fo3etK!
Vodoravno: 1. Zmagovalec na 50 km v Hike Placidu; 6. fizkulturna prireditev; 11. jugoslovanska reka; 14. obrnjen osebni zaimek; 15. francosko nogometno moštvo; 18. začetnici jugoslovanskega olimpijskega skakalca; 19. španski splonik; 20. romanska členica; 21. športna prireditev; 25. vrsta čolnov; 25. sorodnik; 26. kazalni zaimek; 27. plovna objekta; 29. zmagovalka v smuku v Pontre-sini 1948 ;	30. osebui zaimek; 31.
igralna karta; 32. avstrijski zimsko-
Po »Ruchu«.
Rezultat borbe 1:1
športnik (tonebono); 36. kartica za razdaljo pri tekih; 38. poziv; 40. športno tekmovanje; 43. ukvarjati se s športom; 45. mladinski šahovski prvak FLRJ; 46. telovadni lik; 48. reka v Sloveni):; 50. krstno ime jugosl. umetnega drsalca; 51. Začetnici slov. smučarja; 52. je potrebna ponesrečencu; 54. češka umetna drsalka; 59. švedski smučarski skakalec; 60. avstrijska drsalka; 61. del vzpetine; 62. gibanje prometnega sredstva; 63. začetnici imena predsednika ameriškega olimp. odbora; 64. gibanje vode.
Navpično: 1 začetek tekmovanja; 2. dežela množične fizkulture; 3. veznik; 4. del nogometnega moštva;
5.	nikalnica; 7. Začetnici švic. smučarja; 8. jugoslovansko letovišče;
9.	športne potrebščine (v Žargonu);
10.	ljubitelj; 13. športne panoge; 16. ameriški olimpijec za alpsko kombinacijo; 17. obrnjen oseb. zaimek; 22. jugoslov. lahkoatlet; 23. padavina; 24. jugoslov. fizkulturna zveza; 25. snežni tvorbi; 28. začetnici jugoslov. lahikoatletinje; 33. obrnjena zgradba (4. skl.); 34. tretjeplasirani Avstrijec v hitrostnem drsanju na 10.000 (1936.) — 35.); 35. težkoatletska panoga; 37. začetnici jugoslov. fizkulturnika; 39. bolgarski šahiet; 41. začetnici jugoslovanskega športnika: 42. oblika pomožnega glagola; 43. začetnici iugo-siovamskega lahkoatleta; 44. reka v SZ: 46. področje, ozemlje; 47. telovadno orodie; 49. jugoslov. zastopnik v olimp. sod Deškem zboru (začetnici); 51. začetnici slov smučarja; 53. del kolesa; 55 vprašalni zaimek; 56. dva somoglaisnika; 57 plezalna potrebčši-na; 58. amer. hokejska zveza; 60. začetnici švedske umetne drsalke
TISK TISKARNE »SLOVENSKEGA POROČEVALCA, V LJUBLJANI. - GLAVNI UREDNIK ZDENKO VAHTAR. - UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA. TABOR. — TELEFON 54 19. OB NEDELJAH POPOLDNE 55-22. — ČEKOVNI RAČUN UPRAVE 611-4045-21