Izhaja v Celovcu / Erscheinungsort Klagenfurt • Verlagspostaml/ Požtni urad 9020 Klagenfurt/Celovec • P. b. b. • Zul.-Nr. 01Z022464
VESTNIK
Celovec * četrtek * 50. avgust 2001 štev. 55 (5133)*letnik 56 * cena 10 šil. * 0,73 evra
Občina Železna Kapla________________
podprla boi staršev za LŠ
VESTNIKOV IZLET
Letošnji izlet bo od 12. do 14 oktobra. Letovali bomo v Moščenički Dragi v hotelu Marina. Za ples in zabavo vam bo igral Trio Korenika iz Šmihela pri Pliberku.
Ceno za tridnevni izlet in podrobnejše informacije bomo objavili v prihodnji številki. Prijave sprejema Milka Kokot, telefon: 0463/514 300-40!
KI akana koroške deželne vla-IMde odnosno političnega vodje deželnega šolskega sveta, deželnega glavarja Haiderja, da z odredbo ukine samostojne šole in šolske okoliše, je na Obirskem in v Lepeni naletela na odločen odpor staršev. Na posebni občinski seji v soboto, 25. 8. 2001 je občinski svet občine Železna Kapla-Bela z veliko večino podprl starše in sklenil, da pri ustavnem sodišču vloži pritožbo zoper odlok dežele.
V	četrtek, 23. avgusta, je bila seja kapelskega občinskega predstojništva. Slo je za to, ali bo občina sklenila pritožbo pri ustavnem sodišču proti zapiranju ali pa ne. Nad 50 staršev in otrok iz Lepene in Obirskega ter Železne Kaple se je zbralo pred občinskim uradom. Zahtevali so obstoj svojih šol. Starši so župana in ostale člane občinske vlade pozvali, naj jih občina kot vzdrževalec šol podpre in pri ustavnem sodišču vloži pritožbo proti ukinjanju šol v Lepeni in na Obirskem.
Občinsko predstojništvo je pet ur razpravljalo, se prikopalo tudi do sklepa, a je dokončno odločitev prepustilo občinskemu svetu.
V	soboto, 25. avgusta, popoldne se je občinski svet zbral na nujno sklicani seji. Poleg zadeve šol je na dnevnem redu bilo tudi vprašanje novih prostorov za žandarmerijo.
Starši in otroci so prišli tudi na sejo, mnogi z majicami, na katerih je v obeh deželnih jezikih pisalo »Roke proč od naših šol« in »Hände weg von unseren Schulen«. Vsi so s podpisom podprli pritožbi pri vrhovnem sodišču.
Preden je občinski svet razpravljal o sklepu občinskega predstojništva, ki je, kot rečeno, po peturni razpravi soglasno podprlo pritožbo, je župan Peter Haderlapp podal kratek pregled ukinjanja šol in ukrepanja občine. Odlok o ukinitvi samostojnosti šol v Lepeni in na Obirskem je bil občini dostavljen 18. julija, torej sredi počitnic.
Občinsko predstojništvo je svojo odločitev za pritožbo sprejelo na podlagi treh eskper-tiz, in sicer zveznega ministrstva za pouk ter pravnikov Rudi-
ja Vouka in Heinza Walterja. Pritožbo bo vložil mag. Rudi Občinski svet je večinsko, edi- Vouk. Tudi selski občinski svet nole svobodjnaka sta glasovala je soglasno sklenil, da vloži pri-proti, podprl sklep o pritožbi tožbi pri Ustavnem sodišču radi pri Ustavnem sodišču proti od- ukinitve samostojne šole na loku deželne vlade, ki šoli na Kotu in se pridruži Kapli. Obirskem in v Lepeni degradira
na ekspozituri.	Franc Wakounig
Vaš partner za transport + turizem
Manjšine v svetu publike ORF
Qredsedniška konferenca govorila glede zastopnika man-I sosvetov avstrijskih na- jšin v svetu publike ORF (Pu-rodnih skupnostih se je do- blikumsrat), ki ga predvideva
novi zakon ORF. Manjšine bodo zastopane v tem svetu po rotacijskem sistemu, in sicer vsaka po dve leti.
Do 24. avgusta je bilo treba oddati trojen predlog. Predsedniška konferenca se je dogovorila za sledeči trojni predlog: 1. dv. sv. dr. Reginald Vospernik, 2. inž. Hanzl Karl in 3. dr. Mlynar Vladimir.
Novi zakon ORF namreč prepoveduje imenovanje kandidatov v ta gremij, ki so člani katere od političnih strank ali pa odborniki parlamenta, deželnega zbora ali pa občine. Zato je bil izbor kandidatov težaven.
Slovenska narodna skupnost se je v KOKS-u dogovorila, da bo koroške Slovence sprva zastopal dr. Reginald Vospernik, ki bo svoje delovanje usklajeval s predsedniško konferenco sosvetov, kar se tiče zadev slovenske manjšine pa s KOKS -om. Ko bo spet na vrsti kandidat slovenske narodne skupnosti, bo imenovan kandidat na predlog Zveze slovenskih organizacij.
Zaskrbljeni starši otrok, ki obiskujejo ljudski šoli v Lepeni in na Obirskem, so protestirali proti odloku, ki ga je izdala koroška deželna vlada in po katerem naj bi zaprli tamkajšnji ljudski šoli. Na sliki starši v pogovoru z županom občine Železna Kapla Petrom Haderlappom (na levi).
PREBLISK
■ Tisto, kar so na deželni ravni odločili in kar bi bilo po mnenju »največjih demokratov« potreti brez debat, je na primer grozeče ukinjanje majhnih šol.
Starši se upirajo, učitelji tudi, otrok pa tako ali tako nihče ne vpraša. Le zakaj, za vraga, naj bi ukinili samostojne šole in jih imenovali ekspoziture? Stroški bi ne bili nič manjši, verjetno celi večji, čeprav je pravzaprav nekako nedopustno govoriti o šolah, ki se »splačajo« in o tistih, ki se ne. Šole niso industrijski obrati, vendar jih slednji seveda, tako kot celotna družba, krvavo potrebujejo.
O namenih, s katerim so povezani taki ukrepi, smo že pisali. Na dvojezičnem ozem-
lju naj bi za deželo lopnili kar dve muhi na en mah; poslabšanje kvalitete šolstva tako kot povsod drugod, poleg tega pa naj bi nastala še občutna, boleča zareza v tistem šolstvu, ki se ukvarja s tem - za deželo očitno neljubim - jezikom.
Civilna korajža
Civilna korajža velja, starši -ne le v Lepeni in na Obirskem - to dokazujejo, Zaskrbljujoče je le dejstvo, se marsikdo ustraši sile (nasilja?) od zgoraj in misli, da sta cesar in oblast dana od boga in da se zato »ne smeš« upreti. Ampak cesarji imajo oblast le tako dolgo, kolikor časa jim to dovoljuje plebs.	S. W.
ZVEZA KOROŠKIH PARTIZANOV IN PRIJATELJEV PROTIFAŠISTIČNEGA ODPORA
vabi na izlet
v soboto, 15. 9. 2001
V Mežici se bomo poklonili spominu padlega komandanta 3. Koroškega bataljona Franca Visočnika-Falenta in borca Jožeta Blajsa, predvojnega tajnika SPD »Zarja« v Železni Kapli.
Nato se bomo pri »Treh kraljih« na Pohorju udeležili vseslovenskega partizanskega mitinga, ki bo letos posvečen 60-letnici 0F in začetka bojev proti okupatorjem ter 10-letnici samostojne države Slovenije.
Po prireditvi bomo v Slovenskih Konjicah imeli kosilo in ogled vinske kleti.
Prijavite se najkasneje do 5. septembra pri Milki Kokot,
Tarviser Straße 16/1, tet. 0463/514300-40, kjer boste prejeli tudi vse podrobne informacije.
K I i kaj! Na deželni vladi so se IM zadeve ukinjanja samostojnih podeželskih šol in njihove spremembe v ekspoziture lotili precej premeteno. Javnosti so bridko resnico servirali v poletnih počitnicah, ko je večina staršev, otrok in tudi komunalnih politikov na dopustu in zategadelj ni treba nujno računati z odporom. Vrhu tega so z geslom »varčevanje« dobili na li-mance vse tiste, ki o materiji ne razumejo dosti, čeprav pristojni politiki in strokovni sodelavci dežele do danes še niso uspeli dokazati, kje in koliko naj bi prihranili.
Uporna zdrava pamet
Niso pa na Amulfovem trgu, sedežu deželne uprave, računali z uporniškim duhom obirskih in lepenskih staršev in s pokončnostjo večine kapelskih občinskih odbornic in odbornikov.
Ljudem v dolini reke Bele, pod Obirjem in ob Lepenščici namreč ni šlo v račun, da deželni politiki z glavarjem Haiderjem na čelu veliko govorijo o regionalnem razvoju, da sanjajo o Koroški kot o središču elektronskega razvoja (Siliconalps) in kujejo bajne načrte o vključevanju dežele v mednarodne znanstvene in tehnološke mreže, obenem in na drugi strani pa ukinjajo ljudske šole. S tem pa pri koreninah spodrezu-jejo ta razvoj.
Mnenja
Velike zaslugem, da je kapelski občinski svet sklenil pritožbo pri ustavnem sodišču, imajo prav starši in otroci iz obeh prizadetih šolskih okolišev. Obakrat, v četrtek na seji občinskega predstojništva in v soboto na nujnostni seji so prišli na občino in tam podprli svojo zahtevo. Ta pa je: obe šoli naj ostaneta.
Po pozitivnem občinskem sklepu se je staršem in otrokom odvalil velik kamen s src. Povprašali smo jih za mnenje:
Tu sta si stali nasproti zdrava pamet in politično-propa-gandistična računica. V dolini reke Bele temu populizmu niso nasedli.
Informacija o možnem ukin-jaju omenjenih šol je v Železno Kaplo prispela že meseca februarja letos. Občina je nemudoma reagirala in zbrala 1500 protestnih podpisov. Nato je bilo vse mirno, a ljudje temu zatišju niso zaupali.
Lepe besede - grda dejanja
Potem je obirska šola slavila svojo 50-letnico, in vsi politi-kli, med njimi tudi svobodnjak Lobnig, so se zavzeli za obstoj šole ter hvalili njen doprinos k ohranitvi lokalne identitete. Domačini so menili, da je najhujše mimo, in so se malce od-dahniili.
ŠOLE: KAPELSKA OBČINA SKLENILA PRITOŽBO
Sklep občinskega sveta
Sklep, ki je obrnjen v prihodnost
Člani kapelskega občinskega sveta
Predah pa je bil kratek, kajti 18. julija je v Železno Kaplo prispel odlok (dekret) deželne vlade, da se s L septembrom ukinjata samostojni šoli na Obirskem in v Lepeni in da bosta kot ekspozituri (podruž-
Silvija Oraže, Lepena: Vesela sem, da nas je občina poslušala in da bo vložila pritožbo proti odloku koroške deželne vlade, ki ukinja samostojnost šol na Obirskem in v Lepeni in ju postavlja na raven podružnice. Zdaj upam, da bomo uspeli tudi pri ustavnem sodišču.
strstvo za pouk ter pravnika Rudi Vouk in Heinz Walter.
Te eskpertize je v četrtek, 23. avgusta, prerešetalo občinsko predstojništvo in iz njih izluščilo sklep, da bo občina pri ustavnem sodišču vložila pritožbo proti odloku deželne vlade.
Ta je 21. avgusta občini sporočila dodatne razloge za ekspoziture in je obenem zagotovila njihov obstoj za nadaljnjih šest let.
Občina se je pri svojem sklepu močno oprla na ugotovitev ministrstva za pouk, da so manjšinski šolski okoliši z zakonom iz leta 1959 nepreklicno
Beate Kauner, Lepena:
Akcija tukajšnjih staršev in sklep občine sta v oporo tudi drugim občinam in staršem, ker jim vlivata pogum, da se zoperstavijo odloku deželne vlade, da se branijo.
niči) dodeljeni LŠ v Železni Kapli. Pravna podlaga za ukrep je deželni šolski zakon, ki so ga sklenili šele aprila letos.
Odpor v občini
Občina ni bila meni-nič-tebi-nič pripravljena sprejeti ukaz od zgoraj, ker ve, kakšnega pomena sta obe šoli za obstoj ljudi v grapah in za kulturni ter socialni razvoj krajev. 6. avgusta je občinski svet razpravljal o zaprtju šol, a je zaradi pričakovanih ekspertiz preložil odločitev. Ekspertize so izdelali mini-
staršev in otrok z Obirskega in Lepene. Jasno in odločno so postavili zahtevo, da morajo občinski odborniki delati v prid občanov, da morajo skleniti pri-
Helmut Božič, Korte: Šola na Obirskem mora ostati samostojna, kajti ekspozituro lahko brez težav ukinejo. In za otroke iz Kort je že pot na Obirsko dosti dolga. Sklep občine zelo pozdravljam, ne razumem pa svobodnjakov. A to je njihov problem.
zajamčeni (okameneli) in da mora v bivših občinah obstajati vsaj ena šola. Pravnik Vouk pa je v svoji ekspertizi predvsem poudaril pomen šole za krajevno kulturno in narodnopolitično življenje, kajti obe šoli da sta v pretežno slovenskem jezikovnem območju.
Uspeh staršev
Tem in drugim argumentom v prid obstoja šol se je občinsko predstojništvo po dolgi razpravi soglasno priključilo. Emocionalno najbolj izpovedna in najbolj pretresljiva pa je bila številčna navzočnost prizadetih
Z 21 proti 2 glasovoma je občinski svet v soboto na nujnostni seji sklenil tožbo občine pri ustavnem sodišču proti odloku deželne vlade o ukinitvi samostojnioh šol v Lepeni in na Obirskem. Tožbo bo vložil mag. Rudi Vouk. Proti sklepu sta glasovala edinole svobodnjaka, in sicer z argumentom, da si bo dežela z ukinitvijo dobro plačanih ravnateljskih mest veliko prihranila. Podžupan Engelbert Oj ster, sam šolnik, pa je to računico hitro in brez težav razkrinkal kot slab propagandni trik. Dežela si bo sicer res prihranila doklado za vodenje šole, zato pa bo neprimerno več morala izdati za kilometrine in dnevnice, ki po zakonu pristo-jajo učiteljem in ravnatelju, ki se bojo dnevno vozili iz Kaple v Lepeno in na Obirsko. Kajti zdaj je LŠ v Železni Kapli matična šola za obe ekspozituri.
Zastopniki posameznih frakcij, ki so podprle tožbo, so pozdravili sklep občinskega sveta. Župan Haderlapp (SP) je dejal, da je sta obe šoli golob, ekspozitura pa le vrabec, ki ga ima občina v roki, podžupan Franc Jožef Smrtnik (EL) se je zahvalil staršem za njihovo neuklonljivost in korajžo, Lado Hanjžič (EL) je pohvalil konstruktivnost razprave in odločitve, inž. Schlibar (SP) pa je dejal, da so vsi bili dolžni, da podprejo starše in otroke.
Franc Wakounig
Marija Smrtnik, Obirsko:
S sklepom občine se je položaj precej spremenil. Akcija staršev in otrok, da so prišli pred občino, je bila pravilna, kajti sicer bi se marsikateri odbornik morda še drugače odločil. Vesela sem, da so spoznali, da pritožba pomaga ohraniti šoli in da ničesar ne izgubimo, če jo občina vloži.
tožbo pri ustavnem sodišču. Kajti če se ukine šola, bojo ljudje začeli zapuščati vasi, se odseljevati in občina Bela-Že-lezna Kapla bo še bolj tonila v neizglednost in gospodarsko travmo.
Občina brez mladine, brez otrok pa je tudi komuna brez prihodnosti. Vsi ti argumenti so zalegli.
Rudolf Altersberger, podpredsednik deželnega šolskega sveta: Čestitam kapelskemu občinskemu svetu za ta sklep. Zasluge zanj imajo starši, občinsko predstojništvo in občinski svet (izjema sta svobodnjaka), ki so se zavedali daljnosežnosti in pomena te odločitve za celoten prihodnji razvoj ljudi in občine. Kajti tu gre za obstoj dvojezičnih šol in za otroke v teh dolinah.
SPD »ZARJA«, SPD »VALENTIN P0LANŠEK«, ŠPORTNO DRUŠTVO »OBIR« IN ZVEZA KOROŠKIH PARTIZANOV
prirejajo tradicionalni spominski
pohod po poteh Johana, Gašperja in Lenarta
v nedeljo, 9. septembra 2001
Zbirališče je ob 7.30 pri Wölfelnu - Prušniku v Lobniku, zaključek pa med 14. in 15. uro pri Peršmanu v Podpeci. Za hrano in pijačo bo poskrbljeno pri Peršmanu, kamor so vabljeni tudi tisti, ki dolge poti ne zmorejo.
DEŽELNO ZBOROVANJE SKUPNOSTI JUŽNOKOROŠKIH KMETOV
SJK je brez potrebe zožila svojo volilno bazo
V petek, 24. avgusta, zvečer je Skupnost južnokoroških kmetov (SJK) imela sjk podpira razširitev eu in
pristop Slovenije, pri tem pa
v Tinjah svoje deželno zborovanje, ki je v bilo celoti v znamenju letošnjih naj koroški Slovenci ne bi stali
ob strani, ampak naj se aktivno
volitev v deželno kmečko zastopstvo, to je Koroško kmetijsko zbornico. vključijo v ta proces »da ne
bojo drugi profitirali od tega«.
Šele na koncu, in to mimogrede, je Domej dejal, da so potrebni novi obrazi in spremembe pri kandidatih. V tem trenutku in nič kazalo na poznejši dramatičen preobrat pri volitvi kandidatov.
Skupnost IUŽ N 0 KO RO S K I H
kmetov
GEMEINSCHAFT
Jg	OER	1
südkärntxer Bauern
KRAJ - NAS^KRB
A
l5 Ti 'r-'s’A
Prvih šest kandidatov za kmečkozborske volitve
Ekonomski svetnik Janko Zwitter
|K la zborovanju, ki je bilo zelo IN burno, so bili izvoljeni kandidati do šestega mesta. Njim je tako rekoč naložena glavna naloga v volilni kampanji.
Cilj Skupnosti je, da na kmečkozborskih volitvah dne 18. novembra doseže tretji mandat. Če ji bo to uspelo, pa bosta pokazala razvoj in čas, kajti na deželnem zborovanju je bil spremenjen dosedanji kandidatski sestav, potrjeno je bilo novo vodstvo. Glavni kandidat je ostal dipl. inž Štefan Domej, bistvena sprememba pa je na drugem mestu. Ek. sv. Janko Zwitter, doslej drugi predstavnik SJK v kmetijski zbornici, je bil odvoljen s tega mesta. Janko Zwitter ni več kandidat SJK.
Na drugo mesto je bil izvoljen Franc Jožef Šmrtnik iz Kort / Železna Kapla, tretji na listi pa je dipl. inž. Hanzi Miki, po domače Gams iz Ločila v občini Podklošter.
Poročili zborničnih svetnikov
Deželnega zborovanja se je udeležilo 78 delegatov. Po pozdravu in uvodnih besedah frakcijskega vodje SJK Štefana Domeja in po potrebnih formal-
Udeleženci zasedanja Skupnosti južnokoroških kmetov
nostih sta sledili poročili obeh zborničnih svetnikov.
Štefan Domej je omenil strukturalne spremembe, ki se jim v času globalizacije tudi koroško kmetijsstvo ne more odtegniti, saj število kmetov nenehno pada. Na ta razvoj kmetijska zbornica, ki je pač funkcionarski aparat, zmore vse manj vplivati, njeno vlogo bo treba na novo oceniti. Poleg tega pa se kmetje vse bolj osamosvajajo njenega vpliva. SJK je bila v zbornici konstruktivna opozicija in upoštevana frakci-
KMETIJSKA ZBORNICA
Ob katastrofalni suši posebni ukrepi
Kmetijska zbornica na Koroškem zahteva zaradi hude suše posebne odloke za biok-mete. Tem je namreč dovoljen nakup krmil za živino le z biok-metij, največ 10 odstotkov krmil jih sme biti s konvencionalnih kmetijskih obratov. V letih, ko na določenih področjih krme zaradi naravnih katastrof zmanjkuje, pa je dopustno nakupiti
oz, nabaviti več krme tudi z ne-bioloških obratov, vendar mora biti to izrecno dovoljeno. Predsednik Koroške kmetijske zbornice W. Wutscher zahteva torej dovoljenje za uporabo tega odloka, ker gre za izjemno sušno leto. Namesto 10 odstokov naj bi do aprila 2002 lahko kupovali do 25 odstotkov krme z ne-bioloških kmetij.
ja. Domej je kritično ugotovil, da se zaledje SJK, najsi je to na jezikovni ali na organizacijski plati in pri mladini, nenehno krči in da bo treba nujno pod-vzeti korake proti temu. Danes se maščuje, da Slovenci nimamo lastne kmetijske šole, kot smo jo že imeli. Predvsem pa bo potreben glavnopoklicni kader za nemoteno in strokovno delovanje SJK.
KOMENTAR
■ Potek deželnega zborovanja SJK je pokazal, da nekateri pač ne zmorejo pogleda čez rob lastnega vrtička in jim zmenjena beseda le malo pomeni. Skupnost južnokoroških kmetov se je doslej upravičeno pojmovala kot vez med kmeti Zilje, Roža in Podjune ter kot opcija za tiste neslovenske koroške kmete, ki odklanjajo ideološko, strankarsko in nacionalno monopoliziranje kmetov. V SJK je bilo prostora za vse, za leve,
Drugi zastopnik SJK v zbornici, Janko Zwitter, se je v svojem poročilu predstavil kot kandidat jezikovnega obrobja in kot opcija za enojezične kmete. Za to vlogo ga predestinira tudi njegovo predsedovanje Koroški konjerejski zvezi. Janko Zwitter je naglasil, da sta on in Domej v zbornici dobro in uspešno sodelovala in da ni vzroka za razbitje tega tandema.
Odločanje iz trebuha
V razpravi o poročilih obeh svetnikov ni sprva nič kazalo na zaplet, ki je sledil. Zapletlo se je, ko so nekateri začeli mešati programska izhodišča in izbiro kandidatov, pri tem pa so poudarjali predvsem osebni in kdo ve kakšen konflikt med Domejem in Zwittrom, da »kemija med njima ne Štirna«, oz. da se, po kmečko povedano, ne moreta vohati.
Domej je skočil na ta vlak in dejal, da s Zwittrom za nobeno ceno noče več skupno nastopiti, da mora za drugo mesto kandidirati nekdo drug.
desne, zelene, »ta zgornje« in »ta spodnje«. V petek je SJK popolnoma brez potrebe zaigrala ta adut. Zdaj so »ta pra-
Odločitev s posledicami
vi«, »naši« prevzeli komando. In to kljub temu, da so še par dni prej dajali častno besedo, da se kaj takega ne bo zgodilo. Prej upravičene sanje o tretjem mandatu so mimo, zdaj bo SJK morala paziti, da bo obdržala vsaj drugi mandat.
•franc-
Argument, da je kandidaturo SJK treba videti kot skupen nastop vseh južnokoroških in slovenskih kmetov, kot izraz solidarnosti, ne pa kot izraz osebnega počutja in kot monopol neke osebe ali neke doline, ni obveljal.
V tej fazi zborovanja so nekateri predlagali izključitev novinarjev iz javnega shoda. Ta nedemokratičen predlog je večina delegatov odklonila.
Potem ko so delegati odklonili tudi predlog o avtoritativnem vodstvu SJK, so kandidate izbirali po utečenem, bazičnem volilnem sistemu: prvih šest kandidatov so izvolili posamič.
Izbrani kandidati:
Za prvo mesto so bili predlagani Štefan Domej, Janko Zwitter in Franc Jožef Smrtnik. Ker Zwitter in Domej kandidature za to mesto nista sprejela, je bil Štefan Domej iz Rinkoi soglasno potrjen za glavnega kandidata SJK. Za drugo mesto sta, proti prvotnemu dogovoru med Domejem, Zwittrom in Smrtni-
Dipl. inž. Štefan Domej
kom, kandidirala Smrtnik in Zwitter. Izvoljen je bil Franc Jožef Smrtnik iz Kort. Na tretjem mestu je inž. Hanzi Miki. Četrta je Melita Reichman iz Bilčovsa, peti je Folti Kargl iz Bač, šesti pa Globašan Hubert Božič.
Po izvolitvi se je Franc Jožef Smrtnik (!), ne pa Domej, zahvalil Janku Zwittru za njegovo dolgoletno delovanje kot zbornični svetnik SJK in ga prosil, da bi svoje izkušnje še naprej vnašal v delo samostojnega kmečkega zastopstva. Predsednika osrednjih organizacij, Marjan Sturm in Bernard Sadovnik sta novemu vodstvu čestitala za izvolitev in obljubila podporo. Sturm je poudaril, da je treba upoštevati, da SJK za slovenske koroške kmete ni edina alternativa.
Deželnega združenja, ki ga je vodil Vladimir Smrtnik, sta se udeležila tudi predsednik EL Andrej Wakounig in generalni konzul Republike Slovenije Jure Žmauc.
Franc Wakounig
ŠOLSTVO
Nujna dopolnitev zakonodaje o soodločanju v šolskih vprašanjih
n ri »Deželnem šolskem svetu I za Koroško« obstaja v okviru nadzorovanja javnega obveznega šolstva (pedagoška in metodično-didaktična vprašanja, ocenjevanje dela učiteljstva po navodilih učnega načrta, etc.) oddelek za manjšinsko šolstvo, kar ustvarja videz, da urejujemo dvojezično javno šolo koroški Slovenci. Pri deželni vladi obstaja poseben šolski oddelek za urejanje vseh učiteljskih zadev, ki so povezane s personalnimi vprašanji in plačami. Tu koroški Slovenci nimamo zastopstva. Prvi oddelek je v pristojnosti zveznega ministrstva za šolstvo, drugi koroške deželne vlade. Oddelka delujeta povsem ločeno. Povežeta se le ob potrebi.
Oddelek za manjšinsko šolstvo vodi deželni šolski inšpektor Tomaž Ogris. Kompetence oddelka so neznatne; trdim, da pomembnih nobenih nima. Kar jih je ob uvedbi javne dvojezične šole po drugi svetovni vojni bilo, se je tekom desetletij večinoma odpravilo. Ostala je pravica svetovanja. Ob v šolstvu pomembnem dogajanju kot je imenovanje ravnateljev, ukinjanje šol, neupoštevanje dvojezičnosti za vse predmete v dvojezični šoli po šolski oblasti, nezadostno izvajanje točke 10 splošnih določil
učnega načrta (medrazredni in skupnost pospešujoči ukrepi) in podobno se ta oddelek navadno izloča iz nastajanja zakonov, odredb in navodil, ki prizadenejo tudi slovensko manjšino.
Nekorektno ravnanje šolske oblasti
Tako zadržanje koroške politične oblasti imenujem nekorektno in protizakonito zadržanje ter namerno poslabšanje situacije za koroške Slovence, kar pomeni ustvariti možnosti za nadaljnje ponemčevanje. Tudi v zahvalo za protinacistični boj koroških partizanov med drugo svetovno vojno se je po 1945 uredila dvojezična šola, kjer se ni več, kot prej v utrakvistični, nasilno ponemčevalo. Poseben oddelek za manjšinsko šolstvo je daljše obdobje soodločal o dogajanju na teh šolah, dokler se mu niso postopoma odvzele skoraj vse možnosti. Danes imamo na Koroškem stanje, da podpore potrebna slovenska manjšina ne sme soodločati o zanjo za preživetje potrebnih zadevah v šolstvu in drugod. V javnosti je povsod nemščina v ospredju, slovenščina navadno niti ni dopuščena. Tudi v šolstvu je tako. Le malokje najdemo na stavbah dvojezičnih šol dvojezični napis. Torej se dvojezičnost dogaja ponekod skoraj iz-
ključno le v dvojezičnih razredih na ravni otrok - učitelj/ica. Celo predlogi za spremembo dvojezične šole v večjezično, kjer bi bila slovenščina le še tuj jezik, so nedavno krožili iz taktičnih razlogov.
Več kompetenc za oddelek za manjšinsko šolstvo
Omenjeno protislovensko postopanje po zahtevah nemško-nacionalnih krogov in posameznih politikov oziroma političnih strank je treba v bodoče onemogočiti. Potem tisti, ki posebno pred volitvami vedno sprožijo nemir, tega ne bodo mogli več storiti, obračati dejstva in govoriti, da to delamo mi. Ob upoštevanju potreb slovenske manjšine in zgodovinskega dogajanja na Koroškem je treba doseči spremembo delokroga za vodjo manjšinskega šolskega oddelka v smeri, da se njegove kompetence razširijo in da lahko soodloča o vzgojnih, metodično-di-daktičnih, personalnih in drugih ukrepih povsod tam, kjer obstajajo interesi manjšine. Za srečanje manjšine z večino ustanovljeni šoli je treba priznati velik vzgojni in izobraževalni pomen ter jo zaščititi pred rovarjenjem nemškonacionalnih društev in politikov.
Predsednika ZSO in NSKS pozivam, da nemudoma pričneta z vsemi potrebnimi pripravami za dosego cilja. Od poznavalcev šolske situacije na Koroškem in članov KOKS pa pričakujem, da stvar podprejo in spremljajo potek dogajanja.
V nedavni preteklosti je bilo mnogo protislovenskega dogajanja. Ob potrebi je za dosego cilja je treba vključiti tudi možnosti, ki jih nudi EU.
Franc Kukoviča
NOSTALGIJA
V Rožu so puhali stari vlaki
1 /Borovljah že nekaj let deluje V »Historama«, muzej starih vozil in tehničnih pripomočkov. Zelo dejavna je predvsem sekcija ljubiteljev starih železnic, ki v poletnih mesecih prireja s starimi vlaki panoramske vožnje od Borovelj do Svetne vasi. Zdaj so se boroveljski in koroški vneteži za stare parne
lokomotive povezali z železničarskimi zanesenjaki v Sloveniji in se v nedeljo, 26. avgusta srečali v Borovljah. Ker so te dni po deželi križarili tudi stari avtomobili, znani pod skupno firmo »oldtimerji«, je povsem jasno, da sta se obe prometni-ško-prevozniški obliki, ali bolje rečeno družini srečali. To se je
zgodilo v Svetni vasi, kjer smo posneli častitljivo lokomotivo in star avtomobil. Srbno ohranjeni muzejski eksponati so navdušili staro in mlado. Prvi so obujali spomin na čase, ko je vožnja iz Borovelj v Celovec še bila doživetje posebne vrste, isto velja za vožnjo s Fikejem iz Železne Kaple v Sinčo vas. Mladina pa je primerjala zdajšnja in nekdanje vozila in strokovno ugotavljala, da imajo ta stari neprimerno več osebnosti in profila.	F. W.
LJUBLJANA
Glasbeno
tekmovanje
n Evropsko tekmovanje mla-J. dih orglavcev, ki ga v sodelovanju z Evropsko zvezo glasbenih tekmovanj za mladino (EMCY) organizira Komisija za glasbena tekmovanja -TEMSIG, se bo odvijalo v času od 3. do 6. septembra 2001 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Na razpis se je do roka prijavilo 16 tekmovalcev iz desetih evropskih držav. Sodelovali bodo mladi orglavci do starosti 25 let; od Novosibirska do Barcelone in od Rige do Ljubljane.
Mladi evropski orglavci (med njimi sta tudi dva slovenska tekmovalca) bodo v dveh starostnih kategorijah tekmovali za šest denarnih nagrad in še za deset posebnih nagrad,
ki jih bodo podelile slovenske kulturne ustanove in društva (Slovenska filharmonija, Društvo slovenskih skladateljev, Glasbena mladina ljubljanska, Festival Ljubljana in Zavod sv. Stanislava), EMCY ter zvezno tekmovanje Jugend musiziert Nemčije.
Tekmovanje (poteka vsaka tri leta v Ljubljani), ki ga financirata v glavnem Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport in Ministrstvo za kulturo ter delno Mestna občina Ljubljana in Krekova banka Maribor, vodi organizacijski odbor pod vodstvom prof. Lovra Sodje, predsednica častnega odbora je dr. Lucija Čok, ministrica za šolstvo, znanost in šport, bo zaključeno v petek, 7. septembra, ob 19.30 uri s koncertom nagrajencev v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Na koncertu bodo podelili tudi redne in posebne nagrade. Vstopnice so na razpolago pri blagajni Cankarjevega doma.
L. S.
SKC KOROTAN NA DUNAJU
Likovna
kolonija
slovenskih
umetnikov
Q lovenski kulturni center «J Korotan na Dunaju vsako leto pripravlja likovno kolonijo slovenskih umetnikov. S tem jih želi predstaviti dunaj-
ski kulturni srenji. Letošnja slikarska kolonija poteka med 27. avgustom in 2. septembrom. Iz Slovenije na njej sodelujejo Apolonij Zvest, Janez Matelič, Ljerka Kovač in Viktor Bernik, iz Koroške je prišla Nežika Novak, umetnostni kritik pa je prof. Milče Komelj.
V četrtek, 4. oktobra 2001 bo v galeriji v Korotanu, Al-bertgasse 48, odprta razstava del, ki so nastala v letošnji koloniji.
GLASBENA ŠOLA NA KOROŠKEM
Razpored za vpisovanje novih učencev
glasbena šola na Koroškem VJbo vpisovala nove učenece za pouk naslednjih instrumentov: klavir, orgle, pihala (kljunasta in prečna flavta, oboa, klarinet, saksofon), trobila (trobenta, rog, pozavna, bariton, tuba) kitara, violina, violončelo, klavirska in diatonična harmonika, citre, tolkala.
Solopetje: avdicija sledi
Izobrazba glasu:	tudi za
zborovske pevce
Balet: sprejemamo otroke od 4. do 10. leta (pouk bo samo v Mohorjevi ljudski šoli, Mladinskem domu, Bilčovsu in Ledincah)
Predšolska glasbena vzgoja:
(od 3. leta dalje - pouk samo v otroških vrtcih v Celovcu, Borovlje, Šentjakobu (Šempeter), Dobrli vasi in Šentpri-možu
Sreda,
12. september 2001
PODJUNA:
•	Pliberk, posojilnica: od 13.30-14.00
•	Šmihel, farni dom: od 14.30-15.00
•	Globasnica, ljudska šola: od 15.30-16.00
•	Šentprimož, kulturni dom: od 16.30-17.00
•	Doblra vas, kulturni dom: od 17.15-17.45
ROŽ:
•	Bilčovs, društvena soba nad staro posojilnico: 14.00-14.30
•	Ledince, ljudska šola: od 15.00-15.30
•	Šentjakob, društvena soba nad posojilnico:
od 16.00-16.30
•	Sveče, pri Goršetu: od 17.00-17.30
•	Sele, farni dom: od 18.00-18.30
CELOVEC:
•	Mohorjeva ljudska šola: od 09.30-10.00
•	Mladinski dom, klavirska soba: od 13.30-14.30
ŽILA:
•	Straja vas, ljudska šola: od 13.00-13.30
\ /nedeljo, 26. avgusta, se je V začel letošnji že 21. Sveški slikarski teden. Po utečeni šegi je odprtje bilo v Goršetovi galeriji pri Vrtniku, kjer so se udeleženci tedna, slikarke in slikarji, mentorice in mentorji ter ostali sodelujoči predstavili številnemu občinstvu. Odprtje tedna, umeščeno v enkratno okolje parka, ki se po eni strani napaja iz celotnega galerijskega am-bienta, po drugi pa iz spomenika neznanemu slovenskemu koroškemu kulturniku ter iz polkrožno nameščenih likov znanih rojakov, je preraslo v poseben ritual, ki celotni prireditvi daje pečat svojstvene svečanosti in tudi potreben zagon. Obenem pa prav zaradi svoje strnjenosti podira in odstranjuje zapreke in meje med umetniki ter vaščani in obiskovalci ter odpira pot neposrednemu zbliževanju in pogovoru. Ta večer se dostikrat navežejo že prvi prijateljski in delovni stiki, ki so tako značilni za sveški slikarski teden.
Teden v Svečah je pravzaprav praznik umetnosti, na katerem je pomembno in častno mesto vselej bilo odmerjeno tudi in predvsem glasbi. Prva leta so to bili svečani nastopi bivšega moškega zbora »Kočna« pod vodstvom Antona Fei-niga, pozneje so teden popestrili in obogatili mojstri drugih glasbenih žanrov in zvrsti.
Letošnjo odprtje sta glasbeno obogatila in popestrila roja-
21. SVEŠKI SLIKARSKI TEDEN
Krepko v tretje desetletje
Tatjana Feinig (na levi) v družbi otvoritvenih glasbenikov Paole Chiabu-dini in Aleksandra Ipavca.
ka iz Benečije in Trsta, torej iz italijanskega zamejstva.
Pianistka Paola Chiabudini, beneška Slovenka iz Špetra Slovenov, ter Tržačan Aleksander Ipavec s harmoniko, sta predvajala delo »Poklon Astor-ju Piazolli«.
Predsednica SPD »Kočna« dr. Tatjana Feinig je imela častno in razveseljivo nalogo predstaviti udeleženke in udeležence tedna. Od petih napovedanih udeležencev je mogla pozdraviti le štiri, kajti Breda Varl iz Slovenije se tedna na žalost ne more udeležiti. Vnet živec ji je
prekrižal udeležbo. Izidor Štern (Koroška), Paolo Cervi Klervi-scher (Furlanija-Julijska krajina), Mirsad Begič (Slovenija) in Markus Orsini-Rosenberg (Koroška) pa bojo tednu vtisnili likovni pečat. Za ostale tečaje in ponudbe pa so pristojni Andreja Lepuschitz in Snježana Rehak-Višnjič (kreativna delavnica na temo »Svet rož«), Andreja Sturm kot voditeljica tečaja slovenščine, Andreja Jelen Mernik, ki vodi tečaj slikanja na svilo, Tonč Feinig (jazz) in poeta Fabjan Hafner ter Tim Wüster.	Franc Wakounig
Z leve umetniki Paolo Levi, Mirsad Begič in Izidor Stern
Ponudba slikarskega tedna
Med tednom: čez dan ustvarjajo likovniki, popoldne slikanje na svilo pred galerijo Gorše, v farnem domu tečaj slovenščine, pred farnim domom kreativna delavnica na temo »Svet rož«)
ZVEČER - v četrtek, 30. 8 2001, ob 19.30 pri Adamu v Svečah:
večer z založbo »Sanje« iz Ljubljane. Nastopa Jerca Mrzel
v petek, 31. 8. 2001:
piknik na vrtu galerije Gorše, vabita društvi Kočna in Projekt-Beton
v sobota, 1. 9. 2001 ob 18. uri:
predstavitev otroških del v farnem domu Ob 19. uri pri Adamu: zaključna prireditev in prezentacija umetnin.
Tradicionalna, tovrstno enkrat-I na likovna kolonija mladih, ki združuje slovensko mladino iz štirih držav, je bila tokrat med Slovenci v Porabju na Madžarskem. Organizatorji iz štirih držav - Osnovna šola Vuzenica v Sloveniji, Zveza slovenskih kulturnih društev v Trstu, Slovenska prosvetna zveza v Celovcu in Zveza Slovencev na Madžarskem - s to pobudo želijo predvsem udejanjati misel povezovanja, druženja, medsebojnega spoznavanja in kulturnega ustvarjanja v skupnem slovenskem kulturnem prostoru. Vsako leto znova se likovna kolonija obnese, predvsem pa so mladi zadovoljni zaradi tega, ker kolonijo gostijo izmenoma različni gostitelji v različnih krajih in v različnih državah. Pred dvemi leti je bila kolnija v Žitari vasi, lani je bila v Špetru v Benečiji, letos pa so Slovenci na Madžarskem poskrbeli za prijeten ambijent v idilični slovenski vasici Verica/Ketvol-gy na tromeji v Porabju. Mladinci iz Italije, Slovenije, Ma-
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
31. likovna kolonija mladih
Arhitektonski biser v Porabju, kjer je bila likovna kolonija
Koroški udeleženci kolonije
džarske in Avstrije so od 19. do 25. avgusta pod vodstvom mentorjev delali z glino, slikali v naravi, barvali na svilo in montirali kolaže. Ob tem pa je čas preostal tudi za spoznavanje krajev, vsem pa ostane vedno
spet znova v nepozabnem spominu Karlo Dončec, unikat ljudske obrti v Porabju, ki neguje lončarsko tradicijo. Na zaključni prireditvi v kulturnem domu v Verici v soboto, 25. avgusta, je ob prezentaciji slikar-
skih del bilo nepreslišno zadovoljstvo, da tovrstne kolonije vedno uspejo in se ob kulturnem delu snujejo nova poznanstva. Da bo drugo leto v Vuzenici v Sloveniji tudi tako, o tem udeleženci niso podvomi-
li, saj je tam rojstni kraj likovne kolonije, ki sta jo uresničili osnovna šola Vuzenica in Slovenska prosvetna zveza v Celovcu prvič pred 31. leti. Medtem se je razširila na celoten slovenski kulturni prostor.
ROŽEK
Konjski
sejem
^bisk letošnjega konjskega vysejma je bil zelo zadovoljiv. Še pred nekaj leti bi ta sejem ne zvabil duše izza zapečka. A odnos do konja, te ple-
Med zainteresiranimi obiskovalci je bila tudi Tratnikova družina iz Ledine. Dobrodušna tigrasta norika se je pustila božati
menite živali, ki človeka spremlja skozi njegovo zgodovino, se je močno zasukal in med prebivalstvom zanimanje za konje precej narašča. To je potrdil tudi nedeljski sejem uporabnih konj v Rožeku, ki ga je priredilo Rožansko kon-jerejsko društvo. Konjerejci od blizu in daleč so pripeljali konje vseh pasem, od žrebet preko
kobil do celakov, od norikov in islandskih ponijev do haflin-gerjev. Med razstavljenimi živalmi je bilo kar nekaj čudovitih primerkov lepih in stasitih konj, ki bi si jih marsikdo želel tudi v svojem hlevu. V Rožeku je bila tudi ocena in kupna dražba konj, poleg tega so ja-halci pokazali svoje veščine.
F. W.
PRIREDITVE
ČETRTEK, 30. 8.________________
SVEČE, pri Adamu - SPD Kočna 19.30 Večer z založbo Sanje iz Ljubljane: predstavitev zgoščenk založbe: France Prešeren, Poezije in Fran Levstik: Martin Krpan; nastopila bo dramska igralka Jerca Mrzel
PETEK, 31. 8.__________________
SVEČE, pred galerijo Gorše -SPD Kočna
Kulturni društvi ProjektBeton in Kočna vabita na domači večer s piknikom na vrtu
SOBOTA, 1. 9.__________________
PLIBERK, v šotoru SPD Edinost
10.00	Pliberkški jormak.
9. Srečanje upokojencev.
Za ples igra Trio Korenika
ŠENTJANŽ, k & k - k & k, SPZ, Gornjesavinski muzej Jesenice
18.00	Odprtje razstave »Slovensko plavžarstvo 20. stoletja«. Razstava bo na ogled od 1. 9. do 14. 10. 2001
SVEČE, v farnem domu - SPD Kočna
18.00	Predstavitev otroških del
19.00	V gostilni Adam zaključna prireditev in prezentacija umetnin
NEDELJA, 2. 9.________________
PLIBERK, v šotoru SPD Edinost
11.30	Pliberkški jormak^ Koncert Godbe na pihala Šmihel
16.00 Ples in zabava ob glasbi.
Igra ansambel »Vasovalci«
DUNAJ, Kulturcafe 7Stern -Volksstimme
16.00	Lipej Kolenik bere iz svoje knjige na prazniku Volksstimme
PONEDELJEK, 3. 9._____________
PLIBERK, v šotoru SPD Edinost
12.00	Pliberški jormak. Igra Trio »Korenika« iz Šmihela
17.00	Ples in zabava ob glasbi:
Igra ansambel »Vasovalci«
TOREK, 4. 9.__________________
21.30	Film ob 150-Letnici Mohorjeve v Celovcu. Oddajali ga bodo na TV Slovenija; ponovitev
bo 5. 9., ob 14. uri;
NEDELJA, 9. 9._______________
LOBNIK pri Železni Kapli -Zveza koroških partizanov, SPD Zarja, SPD Valentin Polanšek 7.30 Pohod po poteh Gašperja in Lenarta, odhod od Prušnikove domačije
V soboto, 1. septembra, bodo spet odprli pliberški sejem, jormak po domače. Uradna otvoritev bo ob 13. uri v šotoru Jauntaler Trachtenkapelle. Obiskovalce pa prisrčno vabimo v tradicionalni šotor Slovenskega prosvetnega društva »Edinost«, kjer bo dovolj pijače, jedače, zabave in glasbe!
RADIO AGORA 105,5
Tel. 0463/418 666 Faks: 418 666 99 e-mail: agora@magnet.at
PE 31.08. I 18.00 Zrcalo kulture: Fern Netzwerke, webgirls 18.45 Poročila 19.00 Proud to be loud 20.00 BBC News 20.06 Global Loops
22.00	Rdeči Boogie / glasbeni magazin 23.00 Glasba 24.00 Soundtrack tedna: Monkeybone
01.00	Zrcalo kulture (pon.) 02.00 - 06.00 Glas-ba - jazz/world 05.45 - 05.50 Na današnji dan
SO 01.09.1 18.00 Campus Radio: Projekt TA-VIUM 18.45 Poročila 19.00 Special: Pustolovščina vsgoje: Gewalt 20.00 BBC News 20.06 Yugo-Rock 23.00 Izven zakona: Gomez & Jim White 01.00 - 06.00 Glasba - jazz/world
05.45	- 05.50 Na današnji dan_______________
NE 02.09. I 18.00 Nedelja drugače 18.45 Poročila 19.00 Musič for the Masses / glasbeni magazin 21.00 The Rest of the Day 22.00 For Those About to Rock 24.00 Glasba- jazz/world
01.00	Nedelja drugače 02.00 - 06.00 Glasba -jazz/world 05.45 - 05.50 Na današnji dan
PO 03.09. I 18.00 Zdrava ura: Dr. Wutti
18.45	Poročila 19.00 Ta mera/ ženski magazin 20.00 BBC News 20.06 Glasba 21.00 Take the Jazz Train 23.00 Context XXI 24.00 Forum: Symposium Reisen: Dr. Günther Mattitsch 01.00 - 06.00 Glasba - jazz/world
05.45	- 05.50 Na današnji dan______________
TO 04.09.1 18.00 V pogovoru: Igor Mekina
18.45	Poročila 19.00 Kakkoi 20.00 BBC News 20.06 Noche Latina 21.00 Campus (pon.): Projekt TAVIUM 22.00 Special (pon.): Pustolovščina vsgoje: Gewalt 23.00 Vešča 00.30 Glasba 01.00 V pogovoru (pon.): Igor Mekina
01.45	- 06.00 Glasba - jazz/world 05.45 -
05.50 Na današnji dan______________________
SR 05.09.1 18.00 Literarna kavarna: »Böhmen liegt am Meer« gelesen von Jovana Dermota und Rudolf Kantek 18.45 Poročila 19.00 Voz Latina
20.00	BBC News 20.06 Ruff Radio/ Hip Hop
22.00	Mad Force/ Hip Hop 24.00 - 06.00 Glasba -jazz/world 05.45 - 05.50 Na današnji dan
ČE 06.09.1 18.00 Po koroškem: Jeseniški plavži / K&K 18.45 Poročila 19.00 Yesterday & Today 20.00 BBC News 20.06 Freak Show
21.00	Izven zakona: Gomez & Jim White
22.00	Ta mera (pon.) 23.00 Literarna kavarna (pon.): »Böhmen liegt am Meer« gelesen von Jovana Dermota und Rudolf Kantek 24.00 Glasba - jazz/world 01.00 Po Koroškem (pon.) Jeseniški plavži 01.45 - 06.00 Glasba -jazz/world 05.45 - 05.50 Na današnji dan
Ljubljanska televizija je posnela polurni film ob 150. obletnici Mohorjeve v Celovcu. Oddajali ga bodo na TV Slovenija v torek, 4. septembra, ob 21.30 uri, ponovili pa dan navrh, v sredo, 5. 9., ob 14. uri.
RADIO KOROŠKA
SLOVENSKE ODDAJE - teletekst 299
ČE 30. 8.1 18.10 Rož - Podjuna - Zilja
PE 31. 8. | 18.10 Utrip kulture_________
SO 1. 9.118.10 Od pesmi do pesmi, od srca do srca - v živo s pliberškega jormaka
NE 2. 9.1 6.08 Dobro jutro, Koroška / Guten Morgen, Kärnten! 18.00 Glasbena
PO 3. 9. | 18.10 Kratki stik____________
TO 4. 9.1 18.00 Otroški spored__________
SR 5. 9. | 18.10 Glasbena mavrica 21.04 Večerni spored__________________________
RADIO DVA - 105,5
DNEVNI SPORED OD PONEDELJKA DO PETKA:
6.00 Dobro jutro 9.00 Sol in poper 12.07 Žurnal, nato glasba 3 krat 3 13.00 Klub Radio dva 15.00 Lepa ura 17.17 Žurnal 17.30 Naša pesem_________________________
Ob vsaki polni uri poročila 0RF v nemškem jeziku, ob vsakih pol ure - poročila Radia dva v slovenščini__________________
SO I 6.00 Glasba (zborovska, narodnozabavna) 7.00 Domača budilka 8.30 Otroški vrtiljak 9.00 Sobotno dopoldne 12.00 glasbena 3 krat 3 13.00 Evropa v enem tednu 13.23 glasba 14.00 Slovenske po-pevke 15.00 Farant_______________________
NE I 6.00 Glasba (zborovska, narodnozabavna) 7.00 Domača budilka 8.30 Zajtrk s profilom 10.00 Zimzelene melodije 10.30 Svetopisemske zgodbe 11.00 Iz zlate dvorane 12.00 glasbena 3 krat 3 13.00 Radio dva v zrcalu 15.30 narodnozabavna in zborovska glasba 16.00 Vikend_________
DOBER DAN, KOROŠKA
NE 2. 9.113.30 ORF 2 • Od leta 1393 največji in najstarejši ljudski praznik Podjune: Pliberški jormak - družabni in gospodarski dogodek, pomemben za regijo. http://www.bleiburger-wiesenmarkt.at/
• Teden jezikov in športa na Rebrci: S kombinacijo »šport - jeziki« ustvariti veselje za učenje jezikov, hkrati pa posredovati spoštovanje do jezika. • Slikarski teden v Svečah: Pozornost vzbuja glasbe-no-literarni spremljevalni spored • Sončnica - vsestranska poletna rastlina za vsestransko uporabo • Žitara vas: V Vino-gradih spet vinogradi.___________________
PO 3. 9.1 3.10 0RF2 15.55 TV SL01 (Pon.)
ORF-teletekstu, stran 299._______________
Internet: http://volksgruppen.orf.at
Čestitka Preteklo nedeljo sta v domačem Ščedmu pri Šentjakobu stopila pred poročni oltar Marija Lepu-schitz iz Ščedma in Hannes Schuster iz Ledine. Vse najboljše jima želi KD »Peter Markovič« iz Rožeka
ZVEZA SLOVENSKIH IZSELJENCEV
vabi na izlet in srečanje
z Društvom izgnancev Slovenije v Brestanico
v soboto, 29. septembra 2001
z ogledom muzejske zbirke o slovenskih izgnancih, obiskom Čateških toplic (kosilo) in družabnim srečanjem Cena: 260.- šil. na osebo Izseljenci, sorodniki ter prijatelji prisrčno vabljeni! Prijave do petka, 14. 9., pri Milki Kokot, tel. 0463 /514300-40. Točen čas odhoda bomo prijavljencem sporočili pravočasno.
PRAZNUJEJO! Marija Ku-neth iz Apač - 80. rojstni dan: Travdi Rudolf iz Vidre vasi - okrogli jubilej; Marija Brumnik z Rebrce - rojstni dan; Marija Krautzer iz Šempetra pri Šentjakobu - 90. rojstni dan in god; Martin Polesnig iz Vo-grč - 26. rojstni dan; Olga Jug iz Železne Kaple - 40. rojstni dan; Ana Pasterk iz Bukovij pri Dobrli vasi - rojstni dan; Helena Vavče iz Strpne vasi - rojstni dan; Emst Wölbl iz Globasnice - rojstni dan; Jože Partl z Bistrice pri Pliberku -rojstni dan; Mirko Čušin iz Črgovič -rojstni dan; Rozi Kristan z Bistrice pri Pliberku - rojstni dan; Mili Smrtnik iz Kort - 80. rojstni dan; Ljudmila Wemig iz Dobrle vasi - rojstni dan; Ivanka Kor-dež iz Podjune - rojstni dan, Rozalija Miklavžinja iz Celovca - rojstni dan; Ana Kraiger iz Bukovij - 80. rojstni dan; Kristijan Zeichen s Korena na Kostanjah - rojstni dan; dr. Ludvik Karničar z Obirskega - rojstni dan; dr. Štefan Jelen iz Železne Kaple - rojstni dan; Sabina Buchwald iz Nonče vasi - rojstni dan; Dl Gregor Mak - rojstni dan; Lud-
vik Lesjak ml. z Brega pri Rožeku - rojstni dan; Manfred Tolmaier z Radiš - rojstni dan; Pepi Pasterk iz Dobrle vasi - rojstni dan; dr. Albert Sima iz Celovca -rojstni dan; Črtomir Jank iz Kotmare vasi - rojstni dan; Ludvik Per-dacher iz Rožeka - 77. rojstni dan; Fani Schuster iz Rožeka - 83. rojstni dan; Nataša Metschina iz Šentjakoba - 19.
Slovenski vestnik - usmerjenost lista
seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
SV prejema podpore iz sredstev za pospeševanje narodnih manjšin.
tet. 0463/514300-0 » faks-71
UREDNICA
Sonja Wakounig..............................(-50)
E-mail: sonja.wakounig@slo.at
Tajništvo ....................Urška Brumnik (-14)
Naročniška služba................Milka Kokot (-40)
Prireditve ................Andrea Metschina (-22)
IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
TISK
Založniška in tiskarska družba z o. j. DRAVA tel. 0463/50566
VSI
Tarviser Straße 16, A-9020 Klagenfurt/Celovec
rojstni dan; Mici Zimpasser iz Holbič -42. rojstni dan; dr. Hubert Greiner z Dunaja - 60. rojstni dan; Brigita Buchwald iz Nonče vasi - rojstni dan; člani društva upokojencev Šentjakob: Jozej Štor-nik, Matilda Mayer in Gusti Janežič -rojstne dneve; Franc Wutte iz Dul pri Šmohorju - rojstni dan; Marija Pratni-kar z Metlove - 92. rojstni dan; Elizabeta Rapold iz Železne Kaple - rojstni dan; Rozi Matitz iz Srej pri Škocjanu -rojstni dan; Nuži Dovjak s Šajde - rojstni dan; Rosajija Tuerk iz Gorič pri Borovljah - 90. rojstni dan; Rozi Halle-ger z Gore - 70. rojstni dan; Marija Kartnig iz Želuč - 80. rojstni dan; Marica Stomik iz Kanade, trenutno v Lešah
-	rojstni dan; Ljudmila Writz iz Štebna
-	83. rojstni dan; člani društva upokojencev Podjuna: Agnes Rutar, Marija Kulterer, Erika Hafner, Roza Marolt in Marija Rutar - rojstne dneve; Maks Piko iz Vidre vasi - rojstni dan; Hanzi Hribar iz Celovca - rojstni dan.
Za posredovanje imen slavljenk in slavljencev se zahvaljujemo predvsem slovenskemu oddelku ORF v Celovcu!
VESTNIK
Čest»t0
I judi in dogodke te pripovedi L sem si izmislil. Če bodo brav-ci in bravke mislili, da so v nji prepoznali resnične osebe ali dogodke, bi bil ponosen na to, da se mi je posrečilo s pisanjem ponazoriti resničnost neke preteklosti.
Pripovedujem zgodbo iz »našega časa«, četudi je Marica T. že več ko trideset let mrtva in tega besedila sploh ne bi bil smel objaviti, ko bi bila še živa. Njen mož, predsednik, je umrl nekaj let za njo in bil z državnim pogrebom pokopan ob njeni strani. Otrok zakonca nista imela, Maričin brat je umrl pozneje; že tedaj, ko sta prišla v mojo ordinacijo, njuni drugi svojci niso bili več živi.
V letih po vojni so jugoslovanski zdravniki pošiljali hude bolnike na zdravljenje v Švico, ker so mislili, da so naši medicinski pripomočki boljši od njihovih. Kadar je šlo za pomembne osebnosti, je bil tak postopek deležen podpore partije in državnih organov. Tako ni bilo nič izjemnega, da so profesorju psihiatrije na naši univerzitetni kliniki na hitro sporočili, da bo prišla na stacionarno zdravljenje neka ugledna bolnica. Sprejel jo je osebno. Prišla je v spremstvu svojega moža, predsednika republike, in še dveh gospodov. Potem ko je profesor z zakoncema izmenjal nekaj besed - predsednik je znal malo nemško - je novo bolnico sam odpeljal v pripravljeno sobo na odprtem oddelku za ženske; soba je bila v pritličju in je gledala na vrt. OJmo je bilo zamreženo.
Strežnica, ki je naslednjega dne pripeljala Marico T. k moji govorilni uri, je hotela ostati v čakalnici, dokler ne končava. Izročila mi je dopis klinike z medicinskimi izvidi, ki so jih bili doslej že ugotovili. Funkcije jeter so bile prizadete, vendar ne zelo.
Bolnici, ki je sedela tam sklonjena naprej, sem prevedel pismo. S tihim glasom me je vprašala, ali bi ji lahko pomagal. Rekel sem, da tega ne vem. Ce bi bila pripravljena priti vsak dan za eno uro k meni in mi povedati vso zgodbo svojega življenja, kar bi lahko trajalo dva tedna ali še dlje, bi ji lahko odgovoril na njeno vprašanje. Sam ne bi nikomur dal nobenega podatka, tudi njenemu možu ne, niti profesorju ali kakemu drugemu zdravniku. »Ničesar si ne bom zapisoval,« sem dodal, »tako da pri meni ne bo mogel nihče vlomiti, zato da bi dobil informacije o vas.« Pri teh besedah se je vzravnala in mi prvikrat pogledala v obraz, vendar se ni nasmehnila.
Po premoru, ki se mi je zdel dolg, je rekla: »Prav. Poskusila vam bom povedati vse. Nemara bo to dobro delo. Že dolgo nimam več nikogar, ki bi z njim lahko govorila. Prosim, vprašajte me, če me ne boste razumeli.«
Začela je s svojim otroštvom kot najmlajša hči tekstilne delavke v bombažni tkalnici v Svetem X, kraju čisto blizu grajskega posestva, kjer sem se rodil in odrasel...
Tod okoli okupator ni pretirano preganjal partizanov gori v hribih. Vasi so zasedali domobranci, slovenske pomožne čete, ki se niso rade spopadale: do izgub je prihajalo samo, kadar je bila po naključju tu kaka okupatorska patrulja, kajti partizani so ponoči prihajali dol, da bi razstrelili kak most ali pa razorožili domobrance.
Partizanske skupine se bile odvisne od žena, ki so ponoči hodile v dolino in vjutranji zori trkale pri kmetih. Ce je šlo vse po sreči, so napolnile svoj oprtnik: v njem so bili lonci z mastjo, moka, včasih tudi prekajeno meso ali kos slanine ...
Marica je bila edina med ženami, ki je bila navajena v gozdu odkriti pravo pot. Prvo noč je odšla dol in govorila s kmeti, naslednjo noč pa so prišla dekleta z oprtniki. Kmalu se je izoblikovala skupina dvajsetih krepkih mladih žena. Marica se je morala čedalje bolj drzno spuščati v dolino Save in Savinje. Ko se ji je bilo nekoč le za las posrečilo uiti neki patrulji, ji je poveljnik brigade dal pištolo.
Ko je zavladala spet tišina, nobenega sovražnika daleč naokoli, ji je tovariš Slavko T. - tako je bilo ime poveljniku - prinesel knjige in literaturo. Razpravljala sta pozno v noč in sploh nista
PAUL PARIN
ški zdravnik. Samo nekaj ni šlo: negovavke niso in niso hotele z otroki na prosto, ker so otroci pogostoma zbežali proč, zato da bi poiskali svoje starše.
Sirotišnica je bila v istem poslopju kot eden številnih domov za padla dekleta, ki so jih bili pred kratkim ustanovili. V partiji so se posvetovali, kaj naj bi počeli s temi dekleti, ki jih je bilo v letih po okupaciji kar precej. Marica je postala radovedna. Ker je bila predsednikova žena, je imela takoj dostop do njih. Našla je dve paznici v uniformi in dvanajst deklet. Niti ena ni bila prostitutka, bile so dekleta, ki so se spečale s tujimi vojaki in so jih naznanili. Bile so pod strogim nadzorom, če je kakšna zbežala, so jo spet ulovili in kaznovali z zaporom.
Paul
Parin

Primer pijanstva
Paul Parin živi v Švici, rodil pa se je v Sloveniji leta 1906, kjer je preživel tudi svojo mladost. Študij medicine je končal v Gradcu sredi druge svetovne vojne, nato pa se je pridružil partizanom v Črni gori. Pisatelj Paul Parin praznuje te dni svojo 85-letnico; pred petimi leti je pri založbi Drava izšla njegova knjiga »Karakul«, iz katere objavljamo nekaj odlomkov ene od povesti v njej. Celovška univerza mu je leta 1995 podelila častni doktorat. Knjigo Krarakul lahko kupite v obeh slovenskih knjigarnah v Celovcu.
mogla prenehati. Naslednjo zimo sta sklenila, da bosta živela skupaj kot mož in žena.
Ko ju je partija poklicala v Ljubljano, sta imela več ko preveč dela. Ona je hotela proč od odseka za preskrbo, postala je partijska funkcionarka in njena naloga je bila, naj mobilizira žene za obnovo domovine, poslali so jo na tečaje za šolanje, kjer se je dolgočasila, in imela je svoje ženske konference ...
Svoji funkciji se je morala odpovedati. V partiji so razpravljali brez konca in kraja, kaj se za predsednikovo ženo spodobi in kaj ne. Zdelo se ji je nesmiselno posedati doma, ko pa je bilo toliko dela. Naposled so se sporazumeli, naj prevzame nadzor nad sirotišnicami. V vojni je padlo veliko mladih staršev. Tudi vdove, ki so bile še zaposlene, in možje, ki so zgubili svoje žene, so lahko svoje otroke oddali. Dela ni imela Marica skoraj nobenega. Domovi so bili čisti, otroci tudi, hrane je bilo dovolj, in kadar je kak otrok zbolel, sta bila koj pri roki negovavka in prijazen otro-
Prvi dan, ko je bilo vreme spet lepo, je Marica odpeljala s sabo dve dekleti in ju s tremi ali štirimi osirotelimi otroki poslala na sprehod. Vse je bilo v redu, nobeden ni zbežal proč.
Marica je hotela za vsa internirana dekleta organizirati srečanja brez navzočnosti paznic, mestno partijsko vodstvo ji je na obeh koncih mesta dodelilo po en prostor, in pri neki tovarišici si je sposodila kolo, zato da je lahko sodelovala z obema skupinama. Na teh srečanjih se je pelo, prebiralo in razpravljalo. Še posebej so bili priljubljeni izleti z osirotelimi otroki. Dekleta so bile nemara sprva vesele, da so se znebile bedastega šivanja. Potem se je izkazalo, da jim ne gre po glavi nič drugega kot to, kako bi prišle ven, si našle službo in stanovanje. Marica je uživala, da so ji bila vrata povsod na stežaj odprta. Deklet je odšlo na ducate, potrebovali so jih za frizerke, kuharice, tajnice; nekatere so se zaposlile v sirotišnicah. Maričine skupine pa so postajale večje, namesto da bi bile
manjše. Brž ko je katera odšla, so prišle druge mlade žene; tudi paznice so smele sodelovati.
»Tako je šlo dve leti, bila sem zmerom dobre volje. Tudi Slavko je bil zadovoljen z mano. Večkrat je našel celo službo za moja dekleta, govoril je o individualni resocializaciji in me samo prosil, naj bom zmerom na voljo, kadar je moral sprejemati pomembne goste. Tega sem se držala, in včasih mi je bilo celo v zabavo poklepetati s tujimi ljudmi.«
Marica je bila prepričana, da predsednik ni kriv, da je zabredla v nesrečo. Na neki konferenci republiške partijske organizacije, ki je zmerom potekala v soboto, je bila za dnevni red predvidena tudi točka »Aktivnosti tovarišice predsednikove žene«. Predsedujoči je razglasil, da mora tovariši-I ca prenehati svoje delo I in se posvetiti izključno [ reprezentativnim nalogam prezidija. Prepoved | je bila partiji posredovala centrala. Marica se je priglasila k besedi. Vendar diskusija ni bila predvidena. Predsedujoči je prelistaval papirje. Nekaj hipov pozneje je dodal, da v mestu ne sme več uporabljati kolesa. Predsedniku je o vsakem času na voljo še en službeni avtomobil s šoferjem, ki ga tovarišica lahko naroči. Marica, ki je bila dotlej molčala, je pobesnela. Ravnokar se ji je posrečilo nekje stakniti nove gume za sposojeno kolo. Zahtevala je besedo za eno samo vprašanje o nadrobnejšem pojasnilu sklepa: »Ali bi morala naročiti nosilnico z dvema nosačema, če bi hotela v gozd na sprehod, ali pa bi lahko uporabila svoji nogi?« Nekateri so se zasmejali. Konference je bilo konec.
Ko se je njen mož zvečer vrnil domov, je že vedel za vso zadevo. Za pogovor ni bilo časa, ker se je moral na hitro preobleči. Na pozno večerjo so pričakovali delegacijo iz Beograda.
Do pogovora z njenim možem je prišlo naslednjega dne. Potekal je povsem nedramatič-no. Bil je na seji v centrali, vendar pa seveda ni mogel diskutirati, ko so se pregovarjali o aktivnostih predsednikove žene. Njemu samemu se partijski sklep sploh ni zdel smiseln. Marica je rekla, da je to zanjo zelo hudo. Osiroteli otroci je ne potrebujejo, za padla dekleta in druge žene pa bi rada še naprej skrbela. Ob besedi reprezenti-ranje - kot se je glasil sklep - si ni mogla prav ničesar predstavljati. On ji je bil pripravljen pomagati in ji je svetoval, naj si oskrbi še nekaj svilenih oblek, za spremembo. Predvsem pa si mora kupiti čevlje z visokimi petami. Vodja delegacije iz Beograda je bil pripomnil, da nizki čevlji, ki jih je nosila predsednica, ne sodijo na sprejem.
Zdaj sem ji pa le moral postaviti neko vprašanje: Ali je od svojega moža pričakovala kaj drugega? »Ne,« je rekla,
»saj mi je hotel pomagati. Bila sem samo žalostna zavoljo svojega dela in ker so me dekleta še potrebovale.«
Samo po sebi je bilo razumljivo, da se je vdala, bila je na strani partije, in da ni njen mož ničesar ukrenil zoper to prepoved, je bilo prav tako samo po sebi razumljivo. Zdela se mu je velikanska škoda, da je bila Marica pri teh rečeh omejena. V naslednjih tednih je velikokrat govoril o tem, kaj bo zdaj s temi dekleti iz mesta. Po takih pogovorih je postal utrujen in je šel v posteljo. Ona pa ni mogla spati, odšla je v jedilnico in popila ostanke rdečega vina. Kadar nista imela gostov, je on delal za pisalno mizo in šel spat brez običajnega pogovora. Ona je iz shrambe prinesla steklenico dalmatinca, sedla je za jedilno mizo, vendar je zvečine potrebovala še drugo steklenico, da je postala zaspana.
Ob nekem državnem obisku v Braziliji, kamor je bil Slavko poslan kot zastopnik predsednika države, je bila dobro razpoložena. Jugoslovanski poslanik, ki je pričakal par na letališču, je bil Slovenec, tovariš iz brigade. Že od konca vojne se nista bila več srečala in veliko sta si imela povedati. Ko jima je v hotelu pojasnjeval seznam predvidenih prireditev, je bila še povsem pri stvari. Zvečer ni hotela zraven na sprejem in je prosila svojega moža, naj jo opraviči; ne počuti se dobro. Ko se je ponoči vrnil v hotel, je Marica ležala brez zavesti na tleh, poleg nje dve prazni steklenici in tretja, iz katere je rdeče vino steklo na preprogo. Poklicali so zaupnega zdravnika, ki je delal za poslaništvo. Naslednjih prireditev se ni udeležila. Sama je pila v hotelski sobi. Mož jo je prosil, naj se obvlada; obljubi naj, da bo nehala piti. Ničesar ni obljubila in sploh ni odgovarjala.
Ko je prišla nazaj v Ljubljano, je bilo še hujše. Kadar so prišli gostje, se je opravičila, in kadar so oba pričakovali kje zunaj, ni šla zraven. »Tudi čez dan nisem več šla na cesto,« je rekla, »preprosto si nisem znala predstavljati, kaj naj bi zunaj počela. Posedala sem po stanovanju in čakala na večer.«
Tako daleč sva bila prišla z njeno zgodbo, ko sem po pošti dobil Maričino pismo. Pisala je v srbohrvaščini, zahvalila se mi je za mojo potrpežljivost, bil naj bi potrpežljiv tudi v prihodnje, zato da bova skupaj odkrila, kaj je napak v njenem današnjem življenju.
Dve uri pozneje je prišla v govorilnico z listom papirja. Tam je bilo napisano, razporejeno po točkah: Prvič: če bom tako živela še naprej, se bom zapila do smrti. Drugič: Slavko mi ne bo dovolil ločitve. Kako misli o tem, ne vem. Vendar partija tega ne bo dopustila, dokler bo predsednik. Tretjič: kaj naj storim? Jaz ne vem. Veste to vi? Bratstvo!«
Bratstvo je bil še pozdrav iz partizanov.
REBRCA
»1. Teden jezikov in športa« s 45 udeleženci!
1 j mladinskem centru na Re- iz Celovca, poleg nogometnega V brci se je v ponedeljek težišča pa je za vse udeležence pričel »1. Teden jezikov in na sporedu tudi jezikovni tečaj športa«, katerega se udeležuje iz slovenščine ter spoznavanje kar 45 mladih v starosti med 6 prvih besed (osnov) italijanšči-in 12 let. Organizator tedna je ne.V okviru alternativne skupi-
strokovnjaki iz južne Koroške, ki imajo tudi v poklicu in v prostem času opravka z otroki, starimi od šest do dvanajst let. Med drugim je SSZ uspelo pridobiti za tečaj Diano Scheriau, Natašo Oraže, Tamaro Woschitz, Daniela Koschutnika, Floriana Moharja, Simona Sadjaka ter kot koordinatorja tedna Marijana Šmida. V smislu učinkovitejšega posredovanja tako jezikovnih kot tudi športnih snovi teden poteka v manjših skupinah.
P0DL1GA VZHOD
Bilčovs:
Lepe priložnosti, ob koncu le remi 1 :1
Qreteklo nedeljo so Bilčov-I ščani gostili vodeče moštvo iz Launsdorfa, zbralo pa se je tudi precejšnje število domačih in tujih navijačev. Pomlajena domača ekipa se je proti močnemu nasprotniku hrabro borila, tekma je bila v prvem polčasu izenačena, pri-
ložnosti za zadetke pa so bile bolj redke. Pred odmorom je bil zaradi rumeno-rdečega kartona izključen nasprotnikov igralec, kar so domačini v drugem polčasu tudi izkoristili. Po odmoru je Bilčovs zaigral zelo napadalno in Petrovič je povedel z 1 : 0. Nekaj minut navrh so imeli domačini kar dve stootstotni priložnosti, a žal jih niso znali izkoristiti. Ekipa iz Launsdorfa se je koncentrirala na konterje in je nekoliko nepričakovano izenačila. Kljub lepim priložnostim za zadetke sta se moštvi po 90 minutah razšli z neodločenim rezultatom.	M. Š.
Domači napadalec Veladčič (na sliki desno) je sodil med najboljše domače igralce	Foto: Štukelj
Slovenska športna zveza, ki se na ta način aktivno vključuje v niz številnih prireditev v okviru letošnjega Evropskega leta jezikov. Namen »1. Tedna jezikov in športa« je, da se s kombinacijo »šport - jeziki« ustvari veselje ne le do športa, temveč tudi do učenja jezikov sosedov.
Prvega tovrstnega tedna na Rebrci, ki traja še do sobote, 1. septrembra 2001, se udeležujejo predvsem navdušeni mali nogometaši (in nogometašice!) iz celotnega dvojezičnega ozemlja in
ne mladi udeleženci in udeleženke vrhu tega lahko spoznavajo tudi druge športne panoge kot npr. odbojko, košarko, plavanje, itd. Na programu so nadalje obiski znanih igralcev in trenerjev Slovenskega atletskega kluba ter športnih delavcev in strokovnjakov iz Koroške ter celo iz Slovenije. Seveda so na sporedu tudi zabavni večeri, izleti, itd.
»1. Teden jezikov in športa« vodijo izobraženi dvo- in večjezični pedagogi in nogometni
SŠZ kot nositeljica projekta je zagotovila financiranje peda-goško-strokovne skupine ter ostalih stroškov, ki so potrebni za optimalno izvedbo tako jezikovnega kot športnega dela tečaja, medtem ko se s prispevkom staršev oz. vzgojnih upravičencev mladih udeležencev financira bivanje in prehrana v Mladinskem centru na Rebrci. Prireditev mdr. podpirajo tudi urad zveznega kanclerja na Dunaju ter razni drugi zasebni sponzorji.	I. L.
KOROŠKA LIGA
Ni bilo videti borbenosti
Qroti WSG Wietersdorfu je I SAK-u konec tedna očitno manjkala volja do boja. Le dvakrat je postalo zares nevarno pred nasprotnikovimi vrati, ko sta Pate oz. Biirger zadela le prečko. Tudi domači vratar Rieger, ki se je kazal v odlični formi, je igralcem SAK zagrenil popoldan. Ob koncu se je logični rezultat glasil 0 : 0, trener Jagodič pa je pred svojo ekipo po tekmi spregovoril jasne besede...
Naslednji krog (1./2. 9.): St. Michael/L. - Maria Gail, SAK - Treibach (v nedeljo, 2. septrembra ob 18.00 v Tmji vasi),
Nußdorf - St. Andrä, Lendorf -Welzenegg, Landskron - Wie-tersdorf, ATUS Borovlje -Magdalen, Friesach - Trg
1. RAZRED D
Prva izguba točk za Rikarjo vas
Le razočarljiv 0 : 0 je bil v Vov-brah izkupiček za Rikarjane. Domačini, ki se v primerjavi s
preteklo sezono kažejo bistveno močnejši, so zasluženo pridobili točko proti do sedaj še neporaženi Rikarji vasi. Tudi »motor« Žitare vasi počasi postane aktiven. Po slabem startu si je ekipa sedaj opomogla in je stoodstotno usmerjena proti sezonskemu cilju - naslovu prvaka. V napeti tekmi je v tem krogu prišla pod kolesa Železna Kapla z 2 : 3, na strani Žitrajčanov so zadeli Kržan, Bratič in Säger. Globašani proti »dobavitelju točk« Labotu niso znali povišati število točk na svojem kontu, za kar je bil odgovoren predvsem »nepristranski« sodnik. Ob koncu tekme je po izredno slabem opravilu prisodil domači ekipi prosti strel iz kratke distance, katero so le-ti izkoristili. Tako je z 1 : 0 Labot prišel do svoje prve sezonske zmage. Šmihelčani so brez stebrov bratov Motschil-nik morali pripoznati dobro kondicijo St. Stefana/L., iz Labotske doline so se vrnili s porazom 1 : 2.
Naslednji krog (1./2. 9.): Šent-pavel - Labot, Šmihel - Tinje, Rikarja vas - Šentlenart, Po-krče - Metlova, Globasnica -Vovbre, Železna Kapla - St. Stefan, Eitweg - Žitara vas
2. RAZRED E
Zmagoslavje Selanov Efektivno so se Selani povzpeli na vrh lestvice v tem razredu. Kar s 5 : 1 so premagali Djekše, predvsem v drugem polčasu so bili šefi na terenu. Za zadetke so poskrbeli Perič (2), Oraže, Kreutz in Roblek. Selani so letos še brez poraza in se pri nespremenjeni formi lahko že skrivaj pogledujejo en razred više. Tudi Žvabek v novi sezoni še ni doživel poraza, drugi remi z 1 : 1 so igralci iztržili proti tretjeuvrščenemu Frant-schachu. Dobrolčani se še niso prav vživeli v tekmovalno sezono, proti iz 1. razreda izločeni Šmarjeti je ekipa pridobila le točko z 0 : 0.
T. C.
SLOVENSKI NOGOMET
Odločilni tekmi z Rusijo in Jugoslavijo
Q lovenska nogometna Si.mo-3 bil liga je te dni v očeh nogometnih navijačev povsem v drugem planu, zato bodo tekme 7. igralnega dne na sporedu šele naslednji konec tedna. To soboto namreč gosti reprezentanca Slovenije na razprodanem stadionu v Ljubljani v kvalifikacijski tekmi za nastop na svetovnem prvenstvu Rusijo, v sredo pa igrajo še pri Jugoslovanih (obe tekmi se bosta pričeli ob 20.15). Rusi imajo tri tekme pred koncem kvalifikacij 17 točk, Slovenija 13 in Jugoslavija 12, zato bodo te tekme najbrž odločile, kdo bo zmagovalec
skupine in pojde na SP ter kdo bo drugi in gre v dodatne kvalifikacije. Slovenski klubski nogomet je prejšnji teden dosegel odmevna rezultata, saj je Hit Gorica v povratni tekmi pred-kroga pokala Uefa premagala Nefči z 1 : 0, Olimpija pa v gosteh Safo (prav tako iz Azerbajdžana) z 0 : 3 in obe ekipi sta se uvrstili v prvi krog. Tam bo Olimpija igrala z danskim Brondbyem, HiT Gorica pa s hrvaškim Osijekom. Prvi tekmi bosta 13. septembra, povratni dva tedna kasneje.
Rezultati 6. igralnega dne lige Si. mobil:
Maribor - HiT Gorica 1:1, Primorje - Korotan 2 : 0, Rudar (Velenje) - Koper 3 : 2, Mura -Triglav Kranj 2 : 0, Domžale -Publikum Celje 1:1, Olimpija - Šmartno 1 : 1
ŠAHOVSKI OREH Št. 168	Silvo Kovač
Dartov - Kogan / 1977
V materialno izenačeni končnici ima črni prostega kmeta na a-liniji, ki je pod budnim očesom bele trdnjave in skakača. Vendar pa se beli kralj malce nerodno počuti med »kmeti« sredi šahovnice. Črni, ki je na potezi, to spretno iz-
koristi s prehodom v kmečko končnico. Poučna razpletna končnica je pred vami in rešitev bo hitro na šahovnici!
Rešitev št. 167
Že prva poteza črnega l...Dh3 napoveduje obračun z belim kraljem. Šedaj ne gre 2.Df3: zaradi 2...Sg4 in beli izgubi figuro. Na 2.Df 1 Sg4! in beli seje vdal, saj je videl nadaljevanja: a) 3.Lgl Dfl: 4.Tfl: f2 in beli lovec je izgubljen; b) 3.Dgl Dg2+! 4.Dg2: fg2+ 5.Kg2: Tf2:+ s prednostjo figure; c) 3.Dh3: Sf2:+ 4.Kgl Sh3:+ s prednostjo. Odločilno vlogo v obeh kombinacijah je odigral črni kmet s polja O!