Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2010-1/38 ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH RAZISKOVALNEGA PROJEKTA A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU 1. Osnovni podatki o raziskovalnem projektu Šifra projekta L6-0596 Naslov projekta Značilnosti regionalnega razvoja in razvojni potenciali Spodnjega Podravja Vodja projekta 14635 Dejan Rebernik Tip projekta L Aplikativni projekt Obseg raziskovalnih ur 3.980 Cenovni razred A Trajanje projekta 02.2008 - 01.2010 Nosilna raziskovalna organizacija 581 Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta Raziskovalne organizacije - soizvajalke 1421 Znanstveno-raziskovalno središče Bistra Ptuj Družbeno- ekonomski cilj 10. Kultura, rekreacija, religija in sredstva javnega obveščanja 2. Sofinancerji1 1. Naziv Mestna občina Ptuj Naslov Mestni trg 1, 2250 Ptuj 2. Naziv Naslov 3. Naziv Naslov B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA 3. Poročilo o realizaciji programa raziskovalnega projekta2 Raziskovalna hipoteza: Od sredine 90-ih je na območju Spodnjega Podravja prišlo do vrste sprememb, povezanih tako z novonastalimi občinami, ki so vplivale na stopnjo centralnosti naselij, velikimi spremembami v slovenskem kmetijstvu (povezanih z vstopom Slovenije v EU in vplivom evropske kmetijske politike) in prestrukturiranjem industrije. Z uveljavitvijo schengenske meje s Hrvaško je v Spodnjem Podravju še bolj v ospredje stopila problematika obmejnih območij. Vse te spremembe in procesi povezanimi z njimi so vodile v velike razlike v prostorskem razvoju (predvsem podeželja) in socioekonomsko strukturo tega območja, hkrati pa aktivna slovenska in evropska regionalna politika s spodbudami za skladnejši regionalni razvoj, uvajanje pokrajin in poudarjena vloga urbanih središč nacionalnega pomena (Ptuj) ter novi impulzi na področju razvoja podjetništva in številni veliki projekti (npr. infrastrukturni kot je izgradnja hitre ceste Ptuj - Ormož in avtoceste Maribor - Zagreb) obetajo nove razvojne usmeritve celotnega območja. Ključni razvojni potenciali Spodnjega Podravja izhajajo iz naravnogeografskih razmer območja izjemnega pomena pa je tudi socialni in kulturni kapital območja. Na podlagi vseh treh razvojnih polj lahko bodoči razvoj sloni na sonaravnem kmetijstvu, turizmu in drobnem podjetništvu. Glavni cilji aplikativne raziskave so bili: ■ Identifikacija in analiza najbolj pomembnih regionalno-razvojnih procesov in problemov (evidentiranje stanja in aktualnih procesov in trendov) na podlagi demografskih, gospodarskih in prostorskih sprememb. - Demografski vidiki razvoja s poudarkom na spreminjanju demografske strukture (število prebivalstva, izobrazbena struktura, starost prebivalstva, aktivnost prebivalstva, stopnja vitalnosti prebivalstva itd.). - Prostorski vidiki razvoja, s poudarkom na prostorski in funkcijski preobrazbi naselij in širjenju poselitvenih površin ter identificiranju poglavitnih konfliktov in primerov netrajnostnega prostorskega razvoja. - Gospodarski vidiki razvoja s poudarkom na kmetijstvu, turizmu in podjetništvu, vse z vidika vloge oziroma pomena v celostnem razvoju območja. - Vidik trajnostnega razvoja, ki ob upoštevanju omejitev in nosilnosti okolja, dosega gospodarsko rast in visoko življenjsko raven prebivalstva. - Evidentiranje ključnih procesov, ki trenutno najbolj vplivajo na preobrazbo tega območja. ■ Preučitev oskrbne in gospodarske vloge centralnih naselij, še zlasti vloge mesta Ptuj kot urbanega središča nacionalnega pomena, Ormoža kot središča regionalnega pomena in ostalih lokalnih središč 1. in 2. stopnje na celotnem območju Spodnjega Podravja. ■ Preučitev procesov (sub)urbanizacije in drugih procesov prostorske ter funkcijske preobrazbe naselij (širitev, prenova in notranji razvoj naselij, širitev nakupovalnih in poslovnih središč, zamiranje mestnega središča), ki so intenzivni zlasti na območju Ptuja in ki s spremljevalnimi učinki pomembno vplivajo tudi na razvojne procese regije. ■ Obravnavo problematike obmejnosti/perifernosti (ki je pereča v delu obravnavanega območja), še zlasti v kontekstu uvedbe schengenske meje s Hrvaško in perspektive vstopa Hrvaške v Evropsko unijo. ■ Preučitev identitete in obmejnosti Spodnjega Podravja. ■ Z vidika trajnostnega razvoja celotnega, sicer fizično in družbenogeografsko zelo heterogenega območja, pa bo poseben poudarek še na: - aktualni in bodoči vlogi obrtno-poslovnih con v regionalnem razvoju širšega obravnavanega območja (kot priložnost/ovira) za spodbujanje celostnega (trajnostnega) razvoja Spodnjega Podravja in predvsem podeželja (osnova za razvoj skupnosti zunaj večjih gospodarskih središč; nova delovna mesta, gospodarska kot tudi ekološka prosperiteta in obremenitev), - razvoju in vlogi kmetijstva v trajnostnem razvoju podeželja (dvojna vloga - kot razvojni element in kot dejavnik vplivov na okolje), - sonaravnem razvoju Spodnjega Podravja z vidika okoljskih vplivov kmetijstva, turizma in razvoja podjetništva. V raziskavi smo uporabili različne obstoječe in nove kvantitativne in kvalitativne metode. Izhodišče raziskovanja je pokrajinskoekološki metodološki pristop. Analize podatkovnih baz in podatkov pridobljenih na terenu so bile izvedene s pomočjo geografskih informacijskih sistemov in podatkovnih slojev podatkov, od katerih so bili številni izdelani na novo. Izpostaviti je potrebno predvsem obsežno opravljeno terensko delo ter najpomembnejše metodološke pristope pri posameznih vsebinskih delih raziskave. S terenskim delom je bila pridobljena vrsta podatkov, ki jih ne zbirajo uradne statistike, tovrstni podatki pa predstavljajo ažuriranje in nadgradnjo obstoječih podatkovnih baz, dodajajo nujno potrebno realno sliko o stopnji intenzitete pojavov in procesov na izbranih območjih slovenskega podeželja ter problemsko dopolnjujejo obstoječe kartografske prikaze. Hkrati jih vrednotimo kot reprezentativen prikaz najpomembnejših problemov, ki jih prebivalci izbranih podeželskih območij občutijo; obenem pa njihove vizije za prihodnost vsaj deloma nakazujejo možnosti bodočega razvoja, pasivnost prebivalstva pa je opozorilo pri bodočem načrtovanju in izvajanju ukrepov. Na ta način pridobljeni podatki večinoma nakazujejo težnje, izkazujejo specifične probleme posameznega podeželskega območja, ki jih v sklopu uradnih statistik ne moremo zaznati, pri interpretaciji vsebin pa imajo lahko zelo pomembno vlogo. Ključne ugotovitve in znanstvena spoznanja Območje Spodnjega Podravja je naravno in družbenogeografsko raznolika subpanonska pokrajina Ravnine ob Dravi, Slovenskih goric in Haloz, ki je bila že v preteklosti ves čas bolj na obrobju razvitejših pokrajin, z osamosvojitvijo Slovenije pa je postala še obmejno območje. O pomenu zmanjševanja regionalnih razlik v gospodarskem, družbenem in prebivalstvenem razvoju v Sloveniji govorimo že več desetletij. Kljub jasnim ciljem in usmeritvam slovenske in evropske regionalne politike, regionalnim spodbudam za skladnejši regionalni razvoj ter številnim programom in ukrepom na tem področju se regionalne razvojne razlike v Sloveniji povečujejo. Tudi Spodnje Podravje kot del Podravske regije, kljub določenim pozitivnim razvojnim trendom, beleži zaostajanje za najrazvitejšimi slovenskimi regijami. Če izhajamo iz slovenskih razmer, je potrebno omeniti najprej velike razlike med osrednjo in zahodno ter vzhodno Slovenijo. Za območje Spodnjega Podravja, ki predstavlja 4,2 % slovenskega ozemlja in kjer živi dobrih 80.000 prebivalcev (4 % slovenskega prebivalstva) v 19 občinah, številni kazalci gospodarskega in družbenega razvoja kažejo precej neugodno sliko: ■ visoka stopnja nezaposlenosti, ki presega republiško poprečje; ■ nizek BDP (po podatkih za leto 2005 je BDP v Podravju znašal 11.825 EUR, kar je 83,3 % slovenskega poprečja in 72,8 povprečja EU); ■ nizka stopnja izobrazbe (38,6 % prebivalcev brez izobrazbe ali z zaključeno OŠ, le 8,2 % prebivalcev ima višjo ali visoko izobrazbo); ■ visok delež kmečkih gospodinjstev (po podatkih Popisa kmečkih gospodarstev v letu 2000 je bilo v Spodnjem Podravju 28,4 % kmečkih gospodinjstev, v celotni Sloveniji le 12,6 %); ■ velika zemljiško-posestna razdrobljenost; ■ izjemno nizek socioekonomski potencial območja, ki se kaže v nizkem deležu delovno aktivnega prebivalstva; ■ šibka gospodarska moč občin in posameznih centralnih krajev, ki se odraža v visokem deležu zaposlenih izven občine kraja bivanja in izven regije; ■ velike notranje razlike v stopnji regionalnega razvoja. ■ neugoden indeks razvojne ogroženosti (po metodologiji Urada za makroekonomske analize in razvoj ima Podravska regija drugi najvišji indeks razvojne ogroženosti v Sloveniji, glede na slovensko povprečje dosega indeks 129). Glavni rezultat aplikativnega projekta je obsežna regionalnogeografska aplikativna študija, ki pokriva naslednje vsebinske sklope, pri katerih na tem mestu izločamo glavne poudarke: 1. Spodnje Podravje na področju demografskih značilnosti in demografskega razvoja ne odstopa bistveno od slovenskega povprečja. Zaznati je rahlo naraščanje števila prebivalstva, indeks staranja je v okvirih povprečja za celotno Slovenijo. V regiji se nadaljuje proces suburbanizacije, ki pa se je prostorsko razširil na širše zaledje Ptuja in Ormoža. V območju Haloz in Slovenskih goric se je upadanje števila prebivalstva zaustavilo, prihaja do koncentracije prebivalstva v večjih centralnih naseljih, zlasti v občinskih središčih. 2. Za Spodnje Podravje je značilno zmerno naraščanje poseljenih površin. Največ novih poselitvenih površin je v naseljih v širšem pasu suburbanizacije okoli Ptuja in Ormoža. Na ravnini ob Dravi je v zadnjem obdobju večina novih poselitvenih površin v obliki strnjene zazidave v ali na robu obstoječih naselij. 3. Omrežje centralnih naselij sestavlja eno središče nacionalnega pomena (Ptuj), eno središče regionalnega pomena (Ormož) in 35 lokalnih središč 1. in 2. stopnje centralnosti. V primerjavi z letom 1996 se je ob ustanovitvi novih občin okrepilo omrežje središč 1. in 2. stopnje, kar je zelo ugodno vplivalo na izboljšano dostopnost do oskrbe in storitev, zlasti v območju Haloz in Slovenskih Goric. Ptuj je v zadnjem desetletju okrepil svojo vlogo največjega oskrbnega in storitvenega središča v regiji. Prostorski in funkcijski razvoj mesta označuje razvoj velikega oskrbno-storitvenega in proizvodnega območja med Ormoški in Puhovo cesto. Mestna občina Ptuj je namenila širitvi omenjenega območja veliko novih površin, kar je ugodno z vidika privabljanja investicij v proizvodne in storitvene dejavnosti. Ob tem pa bi morala občina večji poudarek nameniti celoviti prenovi ter ekonomski revitalizaciji starega mestnega središča. 4. Kmetijstvo ostaja zelo perspektivna in gospodarsko ter okoljsko smiselna usmeritev regije, vendar so potrebni temeljiti premiki v sami kmetijski proizvodnji. Potrebno je predvsem razmišljati o načrtnem uvajanju sonaravnih oblik kmetijske pridelave, predvsem ekološkemu načinu kmetovanja. Spremembe so potrebne tudi v sami strukturi pridelave ter obsegu in načinu trženja kmetijskih pridelkov. 5. Glede prihodnosti kmetijstva na območju Spodnjega Podravja po ocenah kmetov bo dobra polovica kmetij ostala po usmeritvi in obsegu kmetije nespremenjena, slaba petina vidi nove možnosti za razvoj svoje kmetije, kar 26 % v analizo vključenih kmetov pa za svojo kmetijo ne vidi več prave prihodnosti in načrtujejo postopno opustitev kmetovanja in ukinitev kmetije. 6. V rabi zemljišč se odražajo razmere v kulturni pokrajini in gospodarjenju s tlemi kot naravnim virom. Naravne razmere ter socio-ekonomski dejavniki ter administrativno upravni ukrepi se tako odražajo tudi v prostorskem razvoju. Na območju Slovenije in Spodnjega Podravja velja izpostaviti naslednje procese: • Povečuje se urbanizacija zemljišč in s tem nepovratno uničenje tega naravnega vira. • Povečuje se zaraščanje kmetijskih zemljišč in s tem zmanjševanje funkcije zemljišč za pridelavo hrane. • Spremembe v kulturni pokrajini; značilna pestrost rabe (preplet njivske, travniške rabe in gozda) se z zaraščanjem in intenzivno pozidavo (ki je tako posledica suburbanizacije kot razpršene gradnje) izjemno hitro izgublja. Govorimo lahko že o degradaciji kulturne pokrajine. • Poleg kvantitativnih prikazov omenjenih procesov smo v raziskavo vključili tudi mnenje anketiranih kmetov, t.i. »skrbnikov« kulturne pokrajine. Tudi njihovi odgovori kažejo, da kar dobra četrtina ocenjuje, da bo v prihodnosti prevladujoč proces zaraščanja, dobrih deset odstotkov kmetov (prevladujoč delež na Ravnini ob Dravi) pa meni, da se bo na območju njihove kmetije v prihodnje širila poselitev. 7. V nacionalnem in mednarodnem oziru je Spodnje Podravje premalo prepoznavno, k spreminjanju le tega pa bo pripomoglo pospešeno delovanje na področju skupne regijske promocije glavnih akterjev na področju turizma in kulturne dediščine. Bistveno vlogo tako v obstoječi turistični ponudbi kot tudi pri razvoju turizma v Spodnjem Podravju ima prav kulturna dediščina v najširšem smislu, njeno intenzivnejše vključevanje v razvojne strategije turizma kot tudi v konkretno ponudbo, pa v večji meri zavira pomanjkanje razvojnega mišljenja v dediščinskih in kulturnih institucijah in društvih, kot tudi pomanjkanje znanja o kulturni dediščini in kulturi med zaposlenimi v turizmu. Poleg kulturne dediščine predstavljajo eno ključnih vrednosti tudi zavarovana območja, območja Natura 2000, ekološko pomembna območja in naravne vrednote v Spodnjem Podravju, ki vsebujejo tako varovalno kot tudi potencialno razvojno komponento, slednja pa z vidika sonaravnega razvoja območja ne sme postati prevladujoča. Skladnejši razvoj turizma v Spodnjem Podravju zahteva večjo razpršenost prenočitvenih zmogljivosti, večjo heterogenost kvalitetne turistične ponudbe in njeno stalnost, kar bo posledično vplivalo ključno vplivalo na pomen in vlogo turizma v gospodarski sliki območja in posameznih občin. 8. Anketirani prebivalci Spodnjega Podravja so kot izjemno pomembno razvojno priložnost podeželja navedli razvoj turizma na podeželju/kmetiji, ki v veliki meri poteka pri kmečkem prebivalstvu. Ločimo več skupin kmetov, od katerih vsaka drugače deluje v prostoru: ostanki stare kmečke generacije, mali polkmetje, srednjeveliki in veliki polkmetje, veliki kmetje, kmetijski podjetniki. Z racionalizacijo kmetijske proizvodnje je vse manj vzdrževalcev kulturne pokrajine, posebej v hribovitem svetu. Za razvoj turizma na podeželju, ki je v veliki meri dopolnilna gospodarska dejavnost posameznih družin, je temeljnega pomena njihova starostna in socialnogospodarska sestava: če le-ta ni ustrezna, je vsako načrtovanje turistične dejavnosti iluzorno. 9. Na območju Spodnjega Podravja so gospodarske dejavnosti zelo neenakomerno razporejene. • Prihaja do točkovnih zgostitev gospodarskih dejavnosti in obratov v t. i. obrtno-poslovnih conah, trenutno jih deluje 12. Večje cone so predvsem na Ravnini ob Dravi: z okoljskega vidika lahko govorimo o vročih točkah Spodnjega Podravja (na primer Industrijska cona Kidričevo, Obrtno-poslovne cone na Ptuju, Industrijska cona Ormož in Obrtno-poslovna cona Ormož). • Poleg omenjenih obstajajo tudi industrijsko-obrtno-poslovne cone na robu Ravnine ob Dravi (npr. Breg-Majšperk), ki so posledica politike policentričnega razvoja. • V sedanjem času smo priča nastajanju (npr. Markovci) ali načrtovanju (v občinah Juršinci in Podlehnik) obrtno-poslovnih con po posameznih občinah Spodnjega Podravja. • Čeprav je večina drobnih podjetnikov (do 10 zaposlenih ima kar 2270 podjetij; AJPES, 2008) zelo prostorsko razpršena po posameznih naseljih Spodnjega Podravja, do večjih zgostitev prihaja na Ptuju in Ormožu. • Več kot polovica gospodarskih družb (skupaj 894 po podatkih AJPESa za poslovno leto 2007) ima svoj sedež na Ptuju, osmina (112 gospodarskih družb) pa v Ormožu. V Spodnjem Podravju je tudi okrog 100 pravnih oseb javnega prava (večinoma gre za šole, knjižnice, zdravstvene ustanove in občine), z največjo zgostitvijo na Ptuju in v Ormožu. 10. S proučevanjem čezmejnih odnosov smo ugotavljali realne stike, informiranost in poznavanje sosednjih območij ter percepcijo prednosti in slabosti (problemov), ki nastopajo kot posledica obmejne lege in vzpostavljenega mejnega režima. Z anketiranjem prebivalcev (294 prebivalcev) smo ugotovili, da ima petina obmejnega prebivalstva relativno čezmejne stike, vendar Hrvaška ne predstavlja zaposlitvene destinacije za slovensko prebivalstvo. Med probleme obmejnosti so vprašani najpogosteje navajali poostren policijski nadzor, periferni značaj območja in probleme dvolastnikov. Glede boljšega sodelovanja med državami je zanimivo, da je kar tretjina sogovornikov menila, da razvoj sodelovanja sploh ni potreben. Učinki raziskovalnega projekta se kažejo skozi sintezne rezultate, ki omogočajo določitev problemskih območij znotraj obravnavane regije in bodo v veliko pomoč pri: • pripravi strategij razvoja posameznih občin kot tudi celotnega območja (regije) Spodnjega Podravja, • pri pripravi novih občinskih prostorskih načrtov in drugih novih prostorskih dokumentov, • pri izvajanju programov razvoja podeželja in regijskih razvojnih projektov. Hkrati pa konkretno območje s konkretnimi problemi predstavlja hvaležen predmet proučevanja in omogoča razvoj in predvsem uporabo (konkretizacijo) novih metodoloških pristopov v geografiji, razširjen obseg dostopnosti podatkovnih baz ter sodelovanje z regionalno raziskovalno inštitucijo pa omogoča tako po tehnični plati (uporaba GIS orodij) kot tudi po problemski ustrezno interpretacijo obravnavane problematike, s tem pa predvsem povečujemo aplikativno vrednost razvoja stroke. Izpostaviti je potrebno, da ge za enega redkih primerov (v geografiji) ponovitve podobne raziskave, ki je bila prvič izvedena leta 1996, v obeh primerih pa je potekala na željo občin (kot sofinancerjev) ter v sodelovanju s ključnimi poznavalci območja (geografi, prostorski načrtovalci...) ter v pričujoči (ponovljeni) raziskavi tudi v sodelovanju z znanstvenoraziskovalno inštitucijo (ZRS Bistra Ptuj). 4. Ocena stopnje realizacije zastavljenih raziskovalnih ciljev3 Delo na projektu je v večji meri potekalo v skladu z vsebinskimi in časovnim terminom, ki smo ga opredelili v projektni prijavi. Večinoma empirično in analitično delo, ki je temeljilo na poglobljenih analizah in prostorsko-kartografskih prikazih, je potrdilo našo izhodiščno hipotezo: da je izjemno heterogeno območje Spodnjega Podravja v zadnjem desetletju in pol izpostavljeno mnogovrstnim procesom preobrazbe (na področju dinamike prostorskega razvoja, razvoja kmetijstva, podjetništva, turizma, vzpostavitve schengenskega mejnega režima, oblikovanja novih občin). Nekatere njihove učinke, na primer porast števila delovnih mest v mikro in malih podjetjih ob razpadu zaposlitvenih gigantov, suburbanizacija, struktura kmetijskih subvencij, trendi pri obsegu turističnih zmogljivosti in prenočitvah ipd., je bilo mogoče v grobih potezah prepoznati iz uradnih podatkovnih baz, medtem ko smo specifične podatke pridobili s pomočjo terenskega dela, ki je pripomoglo k identifikaciji procesov in problemov pri razvoju Spodnjega Podravja. Prepoznani so bili heterogeni regionalno-razvojni procesi in problemi, med katerimi so nekateri že zgodovinsko pogojoni, drugi pa so odraz hitrih sprememb na regionalnem nivoju v zadnjih nekaj letih. Tako smo uspeli identificirati in preučiti: - demografsko erodiranost zlasti obrobnih območij Spodnjega Podravja (Haloze, Slovenske gorice) ob nadaljevanju skromnejših procesov zgoščevanja v središčnih naseljih različnih stopenj; - raznoliko dinamiko gospodarskega razvoja (s poudarkom na kmetijstvu, turizmu, razvoju podjetništva) z elementi tako velikega kot drobnega podjetništva in različno prostorsko dinamiko (odnos središče-obrobje); - raznovrstne pritiske na okolje, ki izhajajo iz raznolikosti geografskega okolja in intenzivnosti posegov v pokrajino; - številna regionalnorazvojna navzkrižja interesov, ki so jih prinesle nove dejavnosti (poslovno-skladiščne-logistične cone), izgradnja različnih vrst infrastrukture (avtocesta) in omejitve režimov varovanja in zavarovanja. Preučevanje je bilo podkrepljeno z obsežnim terenskim delom, ki je ključno pripomoglo k realizaciji zastavljenih ciljev, saj smo pridobili sveže podatke, ki so bistveno prispevali h kvaliteti rezultatov ter njihovi interpretaciji. 5. Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega projekta4 V času dela na projektu ni prišlo do sprememb programa. 6. Najpomembnejši znanstveni rezultati projektne skupine- Znanstveni rezultat 1. Naslov SLO Življenjska (ne)moč obrobnih podeželskih območij v Sloveniji ANG (Non)Vitality of Slovene Peripheral Rural Areas. Opis SLO Monografija podaja temeljni pregled vsebine in procesov na slovenskem podeželju, izpostavlja njegove specifične probleme, hkrati pa se s podrobno analizo poglablja v življenjske probleme obrobnih podeželskih območij. Pomembna odlika raziskave je v geografskem pristopu, ki izhaja iz naravnih razmer in odziva družbe nanje. Menimo, da je s tem dosežena mednarodno primerljiva raven študija podeželja in da na ta način lahko suvereno predstavimo posebnosti slovenskega podeželja evropski strokovni javnosti. ANG (Non)Vitality of Slovene Peripheral Rural Areas. Monograph provides a survey on contemporary content and processes of Slovene rural areas, underlines their specific problems and focuses in detail on vital problems of peripheral rural areas. A distinctive feature of survey is its geographical approach, deriving from natural conditions and their human responses. Therefore, an internationally comparable study of rural areas had been achieved and this work enables the professionals to present the specifics of Slovene rural areas. Objavljeno v Klemenčič, M., Lampič B., Potočnik Slavič, I., 2008: Življenjska (ne)moč obrobnih podeželskih območij v Sloveniji. GeograFF 3, Oddelek za geografijo, FF, UL Tipologija 2.01 Znanstvena monografija COBISS.SI-ID 243789824 2. Naslov SLO Vrednote, vrednosti in razvojni potenciali območij varovanja. ANG Values, valuables and development potentials of protected areas Opis SLO Prepoznavanje območij varovanja in njihovih vrednot ter ustrezna opredelitev njihove vrednosti pomembno prispevajo k trajnostnemu regionalnemu razvoju. Območja varovanja z razvojnega vidika združujejo okoljske, kulturne, socialne in človeške potenciale, ki imajo v skladu z načinom varovanja določeno neposredno oziroma posredno uporabno vrednost in tudi vrednost neuporabe. Ta območja je potrebno razumeti ne le kot območja varovanja ampak kot območja velikih, v Sloveniji pretežno neprepoznanih in razvojno slabo aktiviranih potencialov. Recognition of protected areas and their valuables well as the appropriate definition of values in these areas importantly contribute to sustainable ANG regional development. From the development point of view the protected areas incorporate environmental, cultural, social and human potentials which, according to the protection mode, have certain direct and/or indirect applied value as well as the value of "unused". Protected areas should be understood not only as areas of protection but also as areas of great and in Slovenia not yet recognized and poorly used potentials. Objavljeno v Dela. [Tiskana izd.], 2008, 29, str. 145-159. http://www.ff.uni- lj.si/oddelki/geo/Publikacije/Dela/files/dela 29/lampic%20mrak.pdf. Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 37111906 3. Naslov SLO Pomen okoljske ozaveščenosti in sodelovanja javnosti za trajnostni razvoj. ANG The significance of environmental awareness and public cooperation for sustainable development. Opis SLO Pri trajnostnem razvoju, ki zahteva uravnoteženost med ekonomskimi, socialnimi in okoljskimi cilji, je ključnega pomen tudi najširša udeležba javnosti. Za poznavanje ekoloških in razvojnih odločitev pa je potrebno zagotoviti objektivne informacije in dvig splošne okoljske zavesti. Posameznik ali skupine ljudi bodo reakcije na negativne pojave v okolju gradili na njegovi percepciji, ki pa ne ustreza vedno objektivnemu stanju, ampak ga modificirajo različni dejavniki, med njimi tudi dostop do informacij in sodelovanje javnosti pri odločanju. ANG Sustainable development requires the balance between the economic, social and environmental objectives. It is of key importance that the public also participates in the broadest sense. For the comprehension of ecological and developmental decisions it is necessary to provide information and to raise the general environmental awareness. People base their reactions to negative phenomena in the environment on their perception, which does not always correspond to the objective state but is modified by different factors, also by the access to information and by the participation of the public. Objavljeno v Dela. [Tiskana izd.], 2008, 29, str. 49-62. http://www.ff.uni- lj.si/oddelki/geo/Publikacije/Dela/files/dela 29/spes.pdf. Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 37097570 4. Naslov SLO Etnična in politična podoba ozemlja med Muro in Rabo. ANG Ethnic and political image of the area between Mura and Raba rivers. Opis SLO Severovzhodna Slovenije je v političnogeografskem pogledu mejišče: ozemlje dinamičnega razvoja političnih meja in burnih sprememb družbenih okoliščin. Vse to je prispevalo k periferizaciji prostora med Muro in Rabo. Najskromnejše so razmere v Porabju na Madžarskem, kjer je nekaj desetletij obstoja železne zavese in razglasitev narodnega parka po liberalizaciji političnih odnosov manjšino demografsko izčrpalo. Razvojne možnosti se odpirajo v novih paradigmah, ki temeljijo na revitalizaciji človeških virov in vzpostavitvi partnerskih odnosov s sosedstvom. ANG Northeast Slovenia is a part of large frontier: a territory with changing political borders and turbulent social circumstances. This led to periferization of area between river Raba and Mura. The most vulnerable part is a part of Porabje in Hungary, settled by Slovenian community. Due to iron curtain which was followed by creation of natural parc after fall of communist rule in both countries, the mentioned minority is demographically exhausted. But new developmental opportunities are possible , based on revitalization of social resources and new interregional paretnership. Objavljeno v Zupančič Jernej V: KIKEC, Tatjana (ur.). Pomurje : geografski pogledi na pokrajino ob Muri. Ljubljana: Zveza geografov Slovenije; Murska Sobota: Društvo geografov Pomurja, 2009, str. 19-34, ilustr. Tipologija 1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci COBISS.SI-ID 39234658 5. Naslov SLO Socialni kapital na slovenskem podeželju. ANG Social capital in rural areas of Slovenia. Koncept socialnega kapitala, precej nejasen, nedorečen in težko merljiv, je zelo priljubljen tako med raziskovalci kot v politični praksi. Analize različnih Opis SLO kazalcev socialnega kapitala na izbranih območjih slovenskega podeželja (Zgornja Savinjska dolina, Suha krajina, Goriška brda) in pobud za njegovo krepitev so pokazale na njegov pozitivni učinek pri krepitvi zmožnosti lokalne skupnosti, kar je predpogoj za aktiviranje endogenih razvojnih potencialov. The concept of social capital, although quite unclear, nondefined and heavily measureable has become very popular amongst researchers and in policy as well. Analysis of various indicators of social capital in selected Slovenian case ANG study regions (Upper Savinja Valley, Suha krajina region, Goriška brda region) have demonstrated its positive impact on local community capacity building, being the starting point for activation of endogenous development potentials. Objavljeno v Dela. [Tiskana izd.], 2009, 31, str. 21-36, ilustr. http://www.ff.uni- lj.si/oddelki/geo/publikacije/dela/files/dela 31/02 potocnik.pdf. Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 40677474 7. Najpomembnejši družbeno-ekonomsko relevantni rezultati projektne skupine6 Družbeno-ekonomsko relevantni rezultat 1. Naslov SLO Na rokodelski poti ob slovensko - hrvaški meji. ANG On the path of craftsmen along the Slovenian-Croatian border. Opis SLO Monografija je eden od rezultatov projekta Interreg 3A »Tradicionalne obrti- nove atrakcije za kulturni turizem », ki se je osredotočal na dokumentiranje, raziskovanje, komuniciranje in razvoj tradicionalnih obrti in tehnologij ob slovensko - hrvaški meji. Med drugim je bil organiziran mednarodni kongres na temo kulturne dediščine in turizma skozi prizmo rokodelstva, izvedenih je bilo več terenskih delavnic, izobraževanj in razstav. Obnovljena sta bila dva regijska centra za tradicionalne obrti (Ptuj, Kumrovec); izdana je bila knjiga o mojstrih rokodelstva v treh jezikih. ANG The monograph "On the path of craftsmen along the Slovenian-Croatian border" is a result of Interreg 3A project "Old crafts- New Attractions". The project focused on documenting, research and development of traditional crafts and technologies along the Slovene - Croatian border. The project team organized an international congress on cultural heritage and tourism, focusing on handcrafts; they conducted various field workshops, trainings and exhibitions. The two regional centers of traditional crafts (Ptuj, Kumrovec) were established; a book on handcrafts in three languages was published. Šifra F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine Objavljeno v Ptuj: Znanstvenoraziskovalno središče Bistra. Tipologija 2.02 Strokovna monografija COBISS.SI-ID 61027841 2. Naslov SLO Organizacija posveta »Usmerjanje razvoja (za)varovanih območij« - (28.11.2008). ANG Tha organization of symposium "Directing the developmnet of protected areas" - Department of Geography, UL Opis SLO Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v sodelovanju z Zvezo geografov Slovenije, Ministrstvom za okolje in prostor ter Službo Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Plenarni del posveta je bil namenjen predstavitvi glavnih rezultatov projekta »Trajnostni razvoj varovanih območij - celostni pristop in aktivna vloga države«, drugi del se je v sklopu razprave z vabljenimi gosti osredotočil na možnosti usmerjanja trajnostnega razvoja območij varovanja. ANG The symposium was organized by the Department of Geography, UL with the co-operation of The Association of Geographers in Slovenia as well as with the Ministry of Environment and Space and the Governmental Office for Self Government and Regional Policy (28th of November 2008). Within the plenary session the presentation of the project results "Sustainable development of protected areas- an integrated approach and the active role of the state" was followed by the discussion and focused on the possibilities of the sustainable development in protected areas. Šifra B.01 Organizator znanstvenega srečanja Objavljeno v Kraj dogodka: Ministrstvo za okolje in prostor, 28.11.2008 Tipologija 3.15 Prispevek na konferenci brez natisa COBISS.SI-ID 37959522 3. Naslov SLO Partnerstvo v projektu (7.OP; EU) Developing Europe's Rural Regions in the Era of Globalization; »DERREG«; trajanje: 1. 1. 2009 - 31.12. 2011 ANG Partnership in project (7.FP; EU) Developing Europe's Rural Regions in the Era of Globalization; "DERREG" Opis SLO Od leta 2009 je Oddelek za geografijo (FF, UL) vključen v mednarodni projekt, ki vključuje univerze in sorodne oddelke iz Velike Britanije, Nemčije, Irske, Češke, Švedske, Nizozemske in Litve. Namen projekta DERREG je oblikovanje interpretacijskega modela, ki bo raziskovalcem in regionalnim akterjem omogočal boljše razumevanje in odzivnost na procese, ki jih na podeželje prinaša globalizacija. Mednarodna projektna skupina sodeluje z deležniki in raziskovalci na državni in regionalni ravni z namenom nadgraditi obstoječe znanje in oblikovati priporočila za regionalne razvojne strategije. ANG From 2009 the Department of Geography, UL is cooperating with universities from UK, Germany, Ireland, Czech Republic, Sweden, Netherlands and Lithuania. The main project objective is designation of interpretative model enabling researchers and regional key actors a better understanding and reaction to processes which are brought to rural areas by the globalization. The international team of researchers is cooperating with the stakeholders and researchers on a national and regional level with the goal to upgrade the knowledge and to form recommendations for regional development strategies. Šifra D.01 Vodenje/koordiniranje (mednarodnih in domačih) projektov Objavljeno v www.derreg.eu LAMPIČ, Barbara. Globalizacija in evropsko podeželje : [predavanje na delavnici Kako vpliva globalizacija na podeželje? 10.6.2009 v naselju Grad]. Grad, 2009. [COBISS.SI-ID 42117218] Tipologija 3.25 Druga izvedena dela COBISS.SI-ID 42117218 4. Naslov SLO Mentorstvo študentskim (Oddelek za geografijo, FF, UL) raziskovalnim projektom na območju Spodnjega Podravja ANG Advising the student project work in the area of Spodnje Podravje Opis SLO V študijskem letu 2008/09 smo raziskovalno delo študentov Oddelka za geografijo (FF, UL) v okviru predmeta Varstvo geografskega okolja - Usmeritveni predmet usmerili v preučevanje okoljskih vidikov trajnostnega razvoja Spodnjega Podravja (stanje okolja in okoljska presoja poselitve, prometa, izbranih gospodarskih dejavnosti in turizma) ter v vrednotenje kmetijske dejavnosti v Spodnjem Podravju s poudarkom na okoljskem in prostorskem vidiku. Rezultat njihovega dela je bila javna predstavitev na Ptuju, 28.5.2009 in pa 2 obsežna strokovna elaborata. ANG In academic year 2008/09 the student research work (Department of Geography, UL) at course Environmental protection, was focused in environmental aspects of sustainable development in Spodnje Podravje (the environmental state and environmental assessment of settlements, traffic and chosen businesses as well as tourism). Second stress was on the evaluation of farming in the area with the emphasis on environmental and spatial aspect. The results of the work were presented in public at Ptuj (28/5/2009) as well as in two printed elaborates. Šifra D.10 Pedagoško delo Objavljeno v Študentski raziskovalni projekt : študentje 4. letnika - enopredmetni študij, 2. usmeritev Varstvo geografskega okolja. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, Univerza, 2009. 187 f., ilustr. Raziskovalni projekt : v okviru predmeta Varstvo geografskega okolja - Usmeritveni predmet I. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, 2009. 128 f., ilustr. Tipologija 2.13 Elaborat, predštudija, študija 40828002 COBISS.SI-ID 5. Naslov SLO Podjetništvo na slovenskem podeželju. ANG Enterpreneurship in Slovene rural areas. Opis SLO Slovensko podeželje označuje dolgoročno podrazvita podjetniška miselnost. Prispevek analizira dve obliki podjetništva na podeželju: drobno podjetništvo (na treh podeželskih območjih) in pojav obrtno-poslovnih con na podeželju, ki naj bi prvenstveno pripeljale nova delovna mesta, nov kapital in naj bi dala nov zagon razvoju podeželskih območij (tudi v Sloveniji). Slovenske izkušnje naj bi pomagale podeželskim območjem na območju bivše Jugoslavije pri soočanju z zelo hudimi strukturnimi problemi na podeželju in postopnim vstopom v EU. ANG Slovenian rural areas are characterised by continuous long-term underdeveloped entrepreneurship. The paper analyses two forms of entrepreneurship in rural areas: traditional small-size entrepreneurship (three rural case study areas) and the phenomenon of business zones in Slovenian rural areas - they are supposed to introduce new working places, fresh capital investments and therefore bring new impulses for rural areas revitalisation. For rural areas of former Yugoslav republics (confronting with enormous structural problems and integration to EU) Slovenian experiences could be of use. Šifra B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci Objavljeno v V: MUSA, Snježana (ur.). Transformation of South-East Europe rural areas : between localization and globalization. Mostar: Herzegovina Geography Association, 2010, str. 31-40. Tipologija 1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci COBISS.SI-ID 41786722 8. Drugi pomembni rezultati projetne skupine7 Med drugimi pomembnimi rezultati je potrebno posebej izpostaviti obsežno terensko delo, ki je temeljilo na anketiranju podeželskega prebivalstva in je bilo dopolnjeno z izvedbo vprašalnika kmetij, anketo kakovosti bivanja mestnega prebivalstva, anketo o vlogi meje in čezmejnem sodelovanju ter obsežno anketo o delovanju vseh dejavnosti na območju mest Ptuj in Ormož. V letu 2008 in 2009 smo tako izvedli: 1. anketiranje kmetij (anketiranih 131 kmetij, skupaj zajetih 504 kmečkih prebivalcev) 2. anketiranje podeželskega prebivalstva (anketiranih 477 gospodinjstev, skupaj zajetih 1480 podeželskih prebivalcev) 3. anketiranje mestnega prebivalstva (anketiranih 65 gospodinjstev na Ptuju in 43 v Ormožu) 4. anketiranje lastnikov/zaposlenih v lokalih (anketiranih 234 lokalov na Ptuju in Ormožu) 5. anketiranje prebivalstva ob meji (anketiranih 294 posameznikov) Na ta način smo dopolnili obstoječe in vzpostavili nove podatkovne baze Oddelka za geografijo, FF, UL, ki bodo dobra osnova za nadaljnje tovrstne aplikativne raziskave. Ob tem je skozi projekt prišlo tako do povezovanja posameznih znanstvenih področij znotraj geografske stroke, do soočanja različnih pogledov na posamezne izpostavljene problematike ter do končnega usklajevanja razvojnih predlogov. 9. Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine- 9.1. Pomen za razvoj znanosti9 SLO Regionalno geografske raziskave se zadnjih dvajset let preusmerjajo v analizo regionalnih problemov. Od klasičnega proučevanja območij/regij je prešla na problemski pristop k obravnavi zaključenih geografskih območij in vsebin, kar ji omogoča kompleksna regionalnogeografska metoda. Ob takšnih pristopih k raziskavam prostorsko relevantnih procesov, aplikativne raziskave omogočajo preizkus in razvoj različnih novih teoretičnih modelov in metodologij proučevanja součinkovanja različnih družbeno in fizičnogeografskih dejavnikov. Pri zaključenem aplikativnem projektu je bil ključnega pomena prenos znanstvene metode v prakso, torej regionalnogeografska raziskava konkretnega območja s pomočjo sodobnih raziskovalnih prijemov (uporaba GIS-ov, funkcijske analize, digitalnih podatkov), ki omogočajo širše raziskovalne možnosti. Preučevanje je vključevalo tudi sočasno izvajanje klasičnih geografskih raziskovalnih metod, katerih osnova je poznavanje prostora tako na podlagi dostopnih podatkov kot obsežnega terenskega dela, na osnovi katerega je bilo mogoče kvalitetnejše interpretirati recentne procese v pokrajini ter predlagati bodoče razvojne usmeritve območja. Aplikativna raziskava je predstavljala izziv za geografsko stroko z dveh vidikov: • z vidika primerjave sedanjega stanja s stanjem v 90-ih letih 20. stoletja - ugotavljanje trendov v razvoju, najbolj motečih/vidnih prostorskih učinkov oziroma navzkrižij interesov; • strokovno znanstven - preizkus ustaljenih in novih metod na določenem območju. Možnosti izvajanja tako obsežne kompleksne regionalnogeografske raziskave so v Sloveniji redkost, predvsem pa so redke pobude s strani lokalnih skupnosti, ki dejansko izkazujejo interes in potrebo po znanstveno-strokovnem sodelovanju. Na ta način izvedeni projekti imajo mnogo boljša izhodišča in možnosti dobre izvedbe, saj se bistveno olajšajo faze zbiranja podatkov, priprava in izvedba terenskih raziskav, pridobivanje drugih informacij javnega značaja. Zaključena raziskava ima aplikativno vrednost, hkrati pa pomeni prispevek k razvoju metodologije regionalne geografije. Ta veja geografije je po mnenju številnih strokovnjakov v nekakšni »krizi«, ki izvira tudi iz metodološko »manj jasnega« (kompleksnega) značaja te veje geografije v primerjavi z drugimi, bolj specialno usmerjenimi. Število regionalnogeografskih raziskav v Sloveniji je v zadnjih letih razmeroma skromno, zato tudi v prihodnje želimo pridobljene izkušnje uporabiti pri podobnih raziskavah. Aplikativni projekt je pripomogel tudi k boljšemu poznavanju socio-ekonomskih in prostorskih procesov (npr. procesov suburbanizacije, preobrazbe podeželja, ...) na konkretnem območju, ki pa so aktualni tudi na številnih drugih območjih v Sloveniji. Raziskave v primerih, ko prihaja do sodelovanja geografov z neposrednimi uporabniki, so običajno namenjene ožje opredeljenim tematikam, v tem primeru pa smo izkoristili priložnost celovitega regionalnogeografskega obravnavanja ene izmed slovenskih regij ter na ta način omogočili tudi prenos geografskih ugotovitev v prakso. Dodano vrednost raziskave predstavlja možnost primerjave z ugotovitvami raziskave iz devetdesetih let, z njo pa smo prišli do dragocenih spoznanj o aktualnih procesih in trendih v pokrajini ter o vzrokih zanje. V času med obema raziskavama je šlo za obdobje intenzivnih in večstranskih sprememb, kar je dodatno prispevalo k relevantnosti pričakovanih rezultatov. Možnosti izvajanja tako obsežne regionalnogeografske raziskave so v Sloveniji redkost, še zlasti v povezavi z neposrednimi uporabniki, zato je bila izvedba tovrstne raziskave še posebej pomembna. Hkrati velja izpostaviti tudi vključevanje študentov v raziskavo, kar je obogatilo tudi sam pedagoški proces pri inštituciji, izvajalki raziskave. ANG For the last two decades regional geography has focused its research on regional problems analysis. In the centre of research is the problem approach towards geographical units/regions and issues surveyed by complex regionalgeographic method. Applicative research enables testing and development of various new theoretical models. Scientific challenge has been in the field of scientific methods transmission into practice: fundamental was the research of selected case study area, using contemporary research possibilities (GIS tools, function analysis, digital data). At the same time, it was necessary to implement classical geographic research methods: besides statistical data and landscape units evaluation, extensive field work has been conducted. The research on development potentials of Spodnje Podravje region represented for geography as a scientific discipline a challenge from two aspects: - regarding the comparison of nowadays circumstances with the conditions in 1990s (statement of development trends, the most visible/disturbing impacts or collision of interests), - regarding the development of geography (testing grounds for basic and new methods in specific area). The possibility to undertake such an extensive and complex regionalgeographic research is in Slovenia relatively rare; precious are local communities' initiatives for this kind of work. They mirror the existing interest and need for scientific-professional co-operation. Project of this kind has better starting-points and benevolent opportunities for useful and qualitative accomplishment: initial phases of data gathering, arrangement and carrying out of field work is usually mitigated. Besides its applicative value for local communities of Spodnje Podravje region, the research contributes also to methodological developments in regional geography. We are facing with the decrease in regionalgeographical research in Slovenia; therefore the implemented research is beneficial to this inter-crisis period. The research contributes to better understanding of socioeconomic and spatial processes (i. e. processes of suburbanization, rural areas restructuring etc.) in selected case study area; the very same processes are familiar to other Slovenian regions as well. Our research is important also due to transmitting of geographical statements into practice (everyday life). This type of research, when co-operation of geographers with direct users is established, is usually focused on special issues (detailed survey); in this case we were able to encounter holistic, integrated and complex research of selected Slovenian region. Research value added is in the opportunity to compare two research periods, in establishing crucial development factors and outcomes. We would like to emphasise an active involvement of geography students in research preparation, implementation, field work, data analysis and final results presentation. We evaluate this as an important achievement for curriculum enrichment. 9.2. Pomen za razvoj Slovenije10 SLO Kljub aplikativnosti projekta, ki je usmerjen na izbrano območje Spodnjega Podravja, so njegovi rezultati uporabni za uresničevanje ciljev Strategije razvoja Slovenije, poleg uresničevanja ciljev doseganja trajnostnega razvoja pa lahko posredno pripomorejo k povečevanju konkurenčnosti, ekonomske in socialne kohezivnosti na lokalni in regionalni ravni. Bistvenega pomena za družbenoekonomski razvoj regije je sodelovanje med občinami ciljnega območja projekta, prav tako pa tudi strokovno in znanstveno sodelovanje pedagoško- raziskovalne inštitucije in regionalne raziskovalne inštitucije. Diseminacija rezultatov: - organizacija in izvedba javne predstavitve študentskega raziskovalnega dela na območju Spodnjega Podravja (maj 2009) - zaključna predstavitev poteka raziskave in rezultatov - maj 2010 - seznanjanje lokalnega prebivalstva s potekom raziskave preko lokalnih medijev - predstavitev rezultatov v znanstveni in strokovni literaturi predvsem s področja geografije, regionalnega razvoja, razvoja podeželja in kmetijstva ipd., - udeležba na znanstvenih in strokovnih simpozijih doma in v tujini. Z vidika sofinancerja - občin (lokalnih skupnosti) predstavlja predlagana raziskava potrebo in hkrati priložnost saj: - so jih razmere spodbudile k aktivnemu sodelovanju in skupnemu iskanju razvojnih rešitev za svoje območje, ki ga ne gledajo več lokalno (občine tega območja so sila majhne in razdrobljene), ampak vidijo problematiko širše regionalno; - so same tako finančno kot kadrovsko in strokovno prešibke, da bi lahko izpolnjevale in sledile zahtevam, ki jih nalaga lokalnim skupnostim sedanja zakonodaja; - je želja in potreba prebivalstva po spremembah in razvoju velika, hkrati pa potrebujejo zunanjo pomoč in impulze za ustrezne pristope k usmerjanju bodočega razvoja. Projektni rezultati predstavljajo strokovno podlago za: 1. pripravo strategije prostorskega razvoja in prostorskega reda občin obravnavanega območja (Zakon o urejanju prostora ULRS 110/2002, 8/2003); 2. izvajanje ter vrednotenje programov razvoja podeželja v obdobju 2007-2013; 3. izvajanje ter vrednotenje regijskih razvojnih projektov v obdobju 2007-2013; 4. izdelavo okoljskih programov ter oceno obremenjenosti okolja v občinah na obravnavanem območju (Zakon o varstvu okolja, 32/1993, 41/2004, 39/2006). Projektni rezultati so uporabni tudi za uresničevanje razvojnih ciljev Spodnjega Podravja, hkrati pa so v skladu z uresničevanjem naslednjih ciljev Strategije razvoja Slovenije: • pripomogli bodo k gospodarjenju s prostorom ter ciljem splošne demografske, socialne, ekonomske in okoljske politike; • krepili razvoj policentričnega urbanega sistema, razvoja središč (predvsem medobčinskega pomena) ter oblikovanje ključnih razvojnih prioritet; • omogočili kvalitetnejšo pripravo prostorskih aktov pokrajine/občin v skladu z razvojnimi potrebami ter usklajevanju regijskih razvojnih načrtov (problematika sodelovanja med nosilci regionalnega razvoja); S tem rezultati lahko pripomorejo k uresničevanju ciljev doseganja trajnostnega razvoja in posredno k povečevanju konkurenčnosti, ekonomske in socialne kohezivnosti na lokalni. regionalni in državni ravni. V projektno delo smo vključili tudi velik del študentk in študentov Oddelka za geografijo, FF, UL. Tako je bilo neposredno vključenih 30 študentk in študentov - Usmeritev varstvo geografskega okolja ter 110 študentk in študentov 1. letnika pri predmetu Družbena geografija I. Prva skupina je pod mentorstvom projektnih sodelavcev na območju Spodnjega Podravja izvajala samostojni projekt okoljskih vidikov razvoja gospodarskih dejavnosti, druga skupina pa je opravila obsežno terensko delo - anketiranje podeželskih območij Spodnjega podravja. Pri tem velja izpostaviti, da se je velik del študentske populacije na Oddelku za geografijo tako seznanil s Spodnjim Podravjem prav tako pa z znanstvenim pristopom v okviru regionalno geografskega raziskovanja. ANG Although the project is applicative and focused in the chosen area of Spodnje Podravje, its results are useful at implementing the goals of the Development Strategy of Slovenia. Beside the support to reaching the goals of sustainable development the results can help to improve the competitiveness, economic and social cohesion on the local and regional level. - Most important for the socioeconomic development of the region is the cooperation between the municipalities of the research area. - Professional and scientific cooperation of pedagogic-research institution and regional research institution. Dissemination of project results: - organized public presentation of student research work in Spodnje Podravje (Ptuj, May 2009) - final project presentation (Ptuj, May 2010) - local inhabitants were acquainted with the research through local media (newspaper, television, municipal web pages) - publishing of project results in scientific and professional literature especially in the field of geography, regional development, rural development, agriculture and similar, - participation on scientific and professional meetings in Slovenia and abroad. From the co-financer (municipalities) point of view the research represents a need as well as a great opportunity because: - the overall situation forced them to active cooperation and mutual search for development solutions in the area which is no longer seen as "local", but more as regional, - the municipalities on their own are too weak in human and professional resources to fulfill and follow the requirements deriving from the legislation, - the wish and the need of local population for changes and development is big but on the other hand they also need help and impulse from elsewhere in order to find the suitable approaches in directing the future development. The project represents a professional basis for: - the preparation of the spatial development strategy and spatial order of the municipalities in the research area (Law on spatial management ULRS 110/2002, 8/2003), - performance and assessment of rural development programs in the period 2007-2013, - performance and assessment of regional development projects in the period 2007-2013, - environmental programs and the assessment of the environmental burdening in the municipalities in the area (Law on environment protection, 32/1993, 41/2004, 39/2006). The project results are potentially useful at the implementation of development aims of the future region and they are accordant with implementation of several aims of Development Strategy of Slovenia: - they contribute to spatial management and aims of demographic, social, economic and environmental policy, - they strengthen the polycentric development of urban system, the development of centers (especially the ones of wider municipal importance) and definition of crucial development priorities, - they enable qualitative preparation of spatial decrees on regional and municipal level according to development needs and regional development plans. Finally the project results contribute to implementing the aims of reaching the sustainable development and indirectly to enlargement of competitiveness, economic and social cohesion on local, regional and state level. In project work a large student population of Department of Geography (UL) has been included. 30 students of the course "Protection of Geographic Environment" and 110 students of the subject "Social Geography I" has been actively included into project activities. The first group of students conducted their own research in Spodnje Podravje, focused on environmental aspects of various business activities in the area. The second group conducted the field work - the questionnaire of rural areas in Spodnje Podravje. We need to expose the fact that a large part of geography students became familiar with the researched area as well as with the scientific research approach in regional geography. 10. Samo za aplikativne projekte! Označite, katerega od navedenih ciljev ste si zastavili pri aplikativnem projektu, katere konkretne rezultate ste dosegli in v kakšni meri so doseženi rezultati uporabljeni Cilj F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin 1 Zastavljen cilj €-da ne Rezultat Dosežen 6 Uporaba rezultatov |V celoti 6 F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Zastavljen cilj ©DA NE Rezultat 1 Dosežen 6 Uporaba rezultatov |V celoti 6 F.03 Večja usposobljenost raziskovalno-razvojnega osebja Zastavljen cilj © DA J NE Rezultat Dosežen 6 Uporaba rezultatov V celoti 6 F.04 Dvig tehnološke ravni Zastavljen cilj DA ©NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.05 Sposobnost za začetek novega tehnološkega razvoja Zastavljen cilj O DA ©NE Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.06 Razvoj novega izdelka Zastavljen cilj DA ©NE Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 6 F.07 Izboljšanje obstoječega izdelka Zastavljen cilj Oda ©ne Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.08 Razvoj in izdelava prototipa Zastavljen cilj DA ©NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.09 Razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj DA ©NE Rezultat 1 J Uporaba rezultatov 6 F.10 Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj ©DA ©NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.11 Razvoj nove storitve Zastavljen cilj da One Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.12 Izboljšanje obstoječe storitve Zastavljen cilj da One Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.13 Razvoj novih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj da One Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.14 Izboljšanje obstoječih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj da One Rezultat 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.15 Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj da One Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 6 F.16 Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj da One Rezultat Dosežen ▼ Uporaba rezultatov Delno 6 F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso Zastavljen cilj da One Rezultat 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference) Zastavljen cilj da One Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.19 Znanje, ki vodi k ustanovitvi novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj da One Rezultat 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.20 Ustanovitev novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj DA ©NE Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 6 F.21 Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj da One Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj da One Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj da One Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj da One Rezultat 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.25 Razvoj novih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj da One Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 6 F.26 Izboljšanje obstoječih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj da One Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine Zastavljen cilj da One Rezultat 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.28 Priprava/organizacija razstave Zastavljen cilj da One Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete Zastavljen cilj da One Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 6 F.30 Strokovna ocena stanja Zastavljen cilj e da NE Rezultat Dosežen 6 Uporaba rezultatov V celoti 6 F.31 Razvoj standardov Zastavljen cilj DA NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.32 Mednarodni patent Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.33 Patent v Sloveniji Zastavljen cilj DA NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.34 Svetovalna dejavnost Zastavljen cilj DA €■ NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.35 Drugo Zastavljen cilj da a NE Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 1 6 Komentar 11. Samo za aplikativne projekte! Označite potencialne vplive oziroma učinke vaših rezultatov na navedena področja Vpliv Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.01 Razvoj visoko-šolskega izobraževanja G.01.01. Razvoj dodiplomskega izobraževanja O O o G.01.02. Razvoj podiplomskega izobraževanja o o ® O G.01.03. Drugo: o o o o G.02 Gospodarski razvoj 1 1 1 1 1 G.02.01 Razširitev ponudbe novih izdelkov/storitev na trgu © o 0 0 G.02.02. Širitev obstoječih trgov © o 0 0 G.02.03. Znižanje stroškov proizvodnje © o 0 0 G.02.04. Zmanjšanje porabe materialov in energije O o o G.02.05. Razširitev področja dejavnosti o 0 0 0 G.02.06. Večja konkurenčna sposobnost o 0 0 0 G.02.07. Večji delež izvoza © 0 0 0 G.02.08. Povečanje dobička © 0 0 0 G.02.09. Nova delovna mesta © 0 0 0 G.02.10. Dvig izobrazbene strukture zaposlenih O 0 0 0 G.02.11. Nov investicijski zagon © 0 0 0 G.02.12. Drugo: o 0 0 0 G.03 Tehnološki razvoj G.03.01. Tehnološka razširitev/posodobitev dejavnosti © 0 0 0 G.03.02. Tehnološko prestrukturiranje dejavnosti © O o o G.03.03. Uvajanje novih tehnologij © 0 0 0 G.03.04. Drugo: o 0 0 0 G.04 Družbeni razvoj G.04.01 Dvig kvalitete življenja o 0 0 © G.04.02. Izboljšanje vodenja in upravljanja o 0 0 0 G.04.03. Izboljšanje delovanja administracije in javne uprave O 0 0 0 G.04.04. Razvoj socialnih dejavnosti o 0 0 0 G.04.05. Razvoj civilne družbe o 0 0 0 G.04.06. Drugo: o 0 0 0 G.05. Ohranjanje in razvoj nacionalne naravne in kulturne dediščine in identitete O O O © G.06. Varovanje okolja in trajnostni razvoj O 0 0 © G.07 Razvoj družbene infrastrukture G.07.01. Informacijsko-komunikacijska infrastruktura O 0 0 0 G.07.02. Prometna infrastruktura o 0 0 0 G.07.03. Energetska infrastruktura o 0 0 0 G.07.04. Drugo: o 0 0 0 G.08. Varovanje zdravja in razvoj zdravstvenega varstva O 0 0 0 G.09. Drugo: o 0 0 0 Komentar 12. Pomen raziskovanja za sofinancerje, navedene v 2. točki11 1. Sofinancer Mestna občina Ptuj Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: 33.879,00 EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: 25,00 % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. Študija "Značilnosti regionalnega razvoja in razvojni potenciali Spodnjega Podravja"; zaključno poročilo projekta F.30 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena Regionalnogeografska raziskava je izjemnega pomena za sofinancerje (vseh 19 občin Spodnjega Podravja), katerim rezultati pričujoče raziskave predstavljajo temelj za oblikovanje strategije regionalnega razvoja in smernice pri pripravi strateških delov OPN. 2. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena 3. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja, za objavo 6., 7. in 8. točke na spletni strani http://sicris.izum.si/ ter obdelavo teh podatkov za evidence ARRS • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki • so z vsebino zaključnega poročila seznanjeni in se strinjajo vsi soizvajalci projekta Podpisi: Dejan Rebernik in podpis vodje raziskovalnega projekta zastopnik oz. pooblaščena oseba RO Kraj in datum: Ljubljana 19.4.2010 Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2010-1/38 1 Samo za aplikativne projekte. Nazaj 2 Napišite kratko vsebinsko poročilo, kjer boste predstavili raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja ter rezultate in učinke raziskovalnega projekta. Največ 18.000 znakov vključno s presledki (približno tri strani, velikosti pisave 11). Nazaj 3 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11). Nazaj 4 Samo v primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega projekta, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega projekta. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11). Nazaj 5 Navedite največ pet najpomembnejših znanstvenih rezultatov projektne skupine, ki so nastali v času trajanja projekta v okviru raziskovalnega projekta, ki je predmet poročanja. Za vsak rezultat navedite naslov v slovenskem in angleškem jeziku (največ 150 znakov vključno s presledki), rezultat opišite (največ 600 znakov vključno s presledki) v slovenskem in angleškem jeziku, navedite, kje je objavljen (največ 500 znakov vključno s presledki), izberite ustrezno šifro tipa objave po Tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote. Navedeni rezultati bodo objavljeni na spletni strani http://sicris.izum.si/. PRIMER (v slovenskem jeziku): Naslov: Regulacija delovanja beta-2 integrinskih receptorjev s katepsinom X; Opis: Cisteinske proteaze imajo pomembno vlogo pri nastanku in napredovanju raka. Zadnje študije kažejo njihovo povezanost s procesi celičnega signaliziranja in imunskega odziva. V tem znanstvenem članku smo prvi dokazali... (največ 600 znakov vključno s presledki) Objavljeno v: OBERMAJER, N., PREMZL, A., ZAVAŠNIK-BERGANT, T., TURK, B., KOS, J.. Carboxypeptidase cathepsin X mediates ß2 - integrin dependent adhesion of differentiated U-937 cells. Exp. Cell Res., 2006, 312, 2515-2527, JCR IF (2005): 4.148 Tipopologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID: 1920113 Nazaj 6 Navedite največ pet najpomembnejših družbeno-ekonomsko relevantnih rezultatov projektne skupine, ki so nastali v času trajanja projekta v okviru raziskovalnega projekta, ki je predmet poročanja. Za vsak rezultat navedite naslov (največ 150 znakov vključno s presledki), rezultat opišite (največ 600 znakov vključno s presledki), izberite ustrezen rezultat, ki je v Šifrantu raziskovalnih rezultatov in učinkov (Glej: http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/sifranti/sif-razisk- rezult.asp), navedite, kje je rezultat objavljen (največ 500 znakov vključno s presledki), izberite ustrezno šifro tipa objave po Tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote. Navedeni rezultati bodo objavljeni na spletni strani http://sicris.izum.si/. Nazaj 7 Navedite rezultate raziskovalnega projekta v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 6 in 7 (npr. ker se ga v sistemu COBISS ne vodi). Največ 2.000 znakov vključno s presledki. Nazaj 8 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen projekt, ki je predmet poročanja. Nazaj 9 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 10 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 11 Rubrike izpolnite/prepišite skladno z obrazcem "Izjava sofinancerja" (http://www.arrs.gov.si/sl/progproj/rproj/gradivo/), ki ga mora izpolniti sofinancer. Podpisan obrazec "Izjava sofinancerja" pridobi in hrani nosilna raziskovalna organizacija - izvajalka projekta. Nazaj Obrazec: ARRS-RPROJ-ZP/2010 v1.00a 40-59-78-C6-50-FD-79-73-7D-BF-38-B9-96-D6-15-58-C4-8D-44-7D