Štev. 27. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 7. julija 1929. Leto XVI. Novine prihajajo vsako nedelo. Cenaprisküpnom naslovi 25 Din, na posamezni naslov 30 D., M.,List na sküpni naslov 10 D, na posameznoga 15 1. či se cela naročnina naprej plača do konca juna. Prek toga časa je naročnina za 5D. vekša. A-merikanci plačajo za Novine, M. List4 dol., ravno tak naročniki iz Canade, Australije i Jüžne Ameri-ke.Prek mej države v Europi je cena Novin 57 D., M. Lista 25 Din. Plača se v Črensovcih na upravništvi, naročitev: Tiskarna Panonija M. Sobota. Glasilo Slovenske krajine Priloga : M. List s kalendarom Srca Jezušovoga i Népujság. Izdajateo: KLEKL JOŽEF, vp. pleb. bivši nar. poslanec. Uredništvo M. - Sobota, Kolodvorska ulica 128. Cena oglasov: cm2 75 par, 1/4 strani dobi 20%, 1/2. strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih o-glasov je: do dvajsetipet reči 5 Din., više od vsake reči pol Din. Med tekstom cm2 150 D., v „Pe-slanom" 2-50 D. Takso za oglase plača uprava i da za vse oglase od 5% de 50% popüsta pri večkratnoj objavi. Ček. Položnice št.: 11806 Rokopisi se ne vračajo. Novo živlenje. mevanje za potrebe katoličanskoga sveta. Ponovno so opozarjali na važnost misijonstva; posebno nas Slovane so pozivali i nas opominjali, naj nikdar ne henja-mo živeti i delati za zedinjenje s pravoslavno v cerkvijov v dühi svetih bratov Cirila i Metoda. Dnes .pa je na prvom mesti katoličanskoga sveta osnavlanje katoliške akcije, ka po naše pomeni : katoličansko delüvanje. Katoliška akcija ali delo za katoličanstvo je v svojem jedri ne nikaj novoga. To akcijo ali delo vrši i mora vršiti vsaki katoličan s tem, da ravna svoje živlenje po navuki1 svete katoličanske vere. Sv. Oča pa zato Pozivajo vse katoličane sveta na delo za katoličansko akcijo, ar se den za dnevom množijo po sveti guči, djanja, delüvanje itd., ki so ne v dühi katoličanstva ali so celo proti njemi. Okolica postaja mlačna, množi se brezbožnost v verskih i düševnih zadevaj. Zato katoliška akcija pomeni: što je ne topeo ali mrzeo je mlačen i se izplüne! Što je ne z nami, je proti nam! Düh katoiičansiva zahteva, da morajo za prenovlenje verskoga düha delati vsi — ne samo dühovnika. Vsakši mora na svojem mesti poskrbeti, da de vse okoli njega prešinjeno s pravim katoličanskim dühom. Postrügajte stari kvas! — je pisao sveti Paveo. Tak piše ešče dnes nam. Po nasledniki sv. Petra nas zove, naj oblečemo novoga človeka i naj začnemo v katoličanskom dühi novo, katoličansko živlenje. Narodo se je tretji kraljevič. Pred polnočjov sv. Petra i j Pavla deni se je v kralevskom gradi „Suvobori“ na Bledi narode tretji jugoslovanski Kraljevič. Nj. Veličanstvo králj Aleksander sé je s posebnim dvornim vlá-kom pripelao v soboto večer ob 7 vöri na Bled. Nj. Vel. králj je izdao na našo vojsko i mornarico posebno povelje, v šterom Pozdravla junaka i njim naznanja veselo vest. Kraljevič je dobo začasno ime Pavel; krst bo sredi julija. Glas o rojstvi tretjega králjeviča je razveselo vso državo. Število brzojavnih česíitk je prišlo iz domovine i tüjine! Mladi kralevič i Nj. Veličanstvo kraljica Marija sta popunoma zdravja. Pričaküjejo, da dobi kraljevič pri krstj ,ime iz Slovenske zgodovine. Agrarne zadeve Občni zbor agrarne za. druge v Črensovcih. Dnes tjeden se je vršo pri velikoj vdeležbi občni zbor agrarne zadruge. Navzoči je bilo 1500 kotrig. Predsednik Klekl Jožef je Poročo od napredüvanja, hasnovitoga dela zadruge. Lani je pristopilo 1630 novih kotrig. Zadruga je jako dosta prišparala svojim kotrigam s tem, da njim je spravila za fal ceno umetna gnojila, da njim je brezplačno dala deset travniških bran, pred vsem pa s tem, da je s svojim požrtvovalnim, brezplačni delom vküpdržala narod, ka ne se prenaglo pri küpili zemlje, s tem je zadruga to dosegnola, da je postala agrarna zemljá na veleposestvi' kneza EszterČ ha zija po ceni na teliko, da dnes ponüja veleposestvo ta najbolšo zemljo za polovično ceno od tiste, kak je koštala pred tremi leti ta najslabejša. Sprememba pravil. Zadruga se bo po desetih letih Spremenila v nabavno, prodajajo i strojno za-* drugo. Nadale se je dodao novi paragraf, najmre od zavarovanja, ali sekulacije svinj, šteroga bomo pri drügoj priliki bole natenkoma popisali. Izkijužitev. Občni zbor je soglasno vrgo 'vö' z zadruge tiste ko* trige, ki so brez privoljenja zadruge küpile zemljo letos po 1. aprili i.z tem te ceno povekšale na škodo celomi Siromaškomi kmečkom!' narodi. Te so iz Kobilja i Bogojanske' falre Á samo par jih je. Med temi Je obč£ ni zbor jako ostro obsodo župana, Horvat Števana iz Bogojine. Küpilo zomlfe. Občni zbor je pristao pod gotovimi pogoji, da küpi celo lendavske veleposestvo za* druga, ali bar agrarno zemljo od 1. okt. naprej. Če veleposestvo pogojev ne bi sprejelo, bo še en občni zbor dktőbra. Krščanstvo je popunoma spremenilo obraz sveta, v popunoma nove cile je naravnolo človeško živlenje. Da je krščanstvo najmočnejša sila sveta, to nam do-kazüjejo vsi boji proti njemi i v njem. Ne ga je premagao nikši zvünešnji neprijateo, pa tüdi ne slabi lüdje v njem samom. Ne-številno so skoro krive vere, štere so zrasle iz zmot posameznih lüdi — ali ne So vničile krščanstva, a samo očistile i vtrdile so ga. Katoličanstvo je edino popuno i nepokvarjeno obdržalo vse tisto čüdovito, ka njemi je Jezus Kristus izročo. Katoličanstvo edino je ostalo živo i delavno, vse drügo je odrevenelo, prešlo je v zvünešnje mrtve forme brezi düha. Znova i znova nám svedoči zgodovina, da se neprestano spunjavajo Gospodove reči: »Glejte, jaz sem z vami do konca sveta." Zaistino, če ne bi bio boži Düh s katoličanskov Cerkvijov, ne bi jé véč bilo: Telko bojov i vihérov je preživelo katoličanstvo, da bi moralo prejti, či bi bilo človeško delo. Nevidna glava Cerkve Kristus Gospod — neprestano obnavla živlenje v svojoj cerkvi. On njoj pošila poglavare, ki zarazmijo potrebe čase, v Šterom živejo i tak razumno včijo pa vodno. Zdajšnji sv. Oča Pij XI. so že večkrat pokazali svoje razu- Marija turniška i tišinska. Železni i zalajski Slovenje so tüdi meli blüzi cerkve, gde' se je bla-žéna divica Marija čüdapuna i milosti vna skazivala. Njim je Marija ha püstini (v Turnišči) ino Marija na Tišini tak draga i lübléna bila, da so jo Pogostoma obiskavali, prí njej svoje srce segreli i se najöukali. I. Ka se Marije na püstini dotiče, so že davno romarje štajerski, horvatski ino Vogrski, šteri so od daleč sem prihajali, trdili, dá de pri njej rada čüda godijo nad vsakojačkimi betežnim. Za volo toga jé tamošnji plebanoš zmirom pomočnika niogao imeti za opravlanje pokornikov (leta 1334). Sam zemeljski gospod' Turnišča, Banfi Mikloš, horvatski ban, se je lépo svojim kmetom ž dobrov peldov naprej sveto vu pobožnosti proti Materi božoj. On se je najmre pri krühi i vodi posto pred dnevom vsakšega Marijinoga svetka; vseli teda so čülo noč sveče gorele pred kéjpom Divice Marije vü njegovom dolnjelendavskom gradi, šteroga je njegóv oča Števan zozidao (l. 1282). i Vsako soboto večer z vsov svojov gradove-nbv držinov edno čislo je' zmolo. Vsako leto, či je glih sloboden bio od orsačkih poslov na dén Velike gospe, to je na den vnebovzetja Blažene Divice Marija se je v procesiji k türniškom Mariji Potrüdo, tam spovedao i božim telom nahrano. Že lépo stari si je dao pri Radamašovcih bližešo novo pot' proti Turnišči presekali, od štere se izda tamošnjim travnikom vogrski veli ,,ban-uta" (ba-natska pot). H. Pri Mariji na Tišini se je štajerskoga Vladarstvo vnogo ' lüdi spokorilo, vnogo betežnih ‘ozdravilo ino velike pogibelnosti se odvrnile. Zato kak naši. tak Štajerski Slovenje So jo radi obiskali v süšavi za dešč. (Tü so od štajerskih Slovenov naši začüli hasnovitnost hajdine i sejati začnoli 1345). Najbole je denok glasovira gratala po Sechi (Seči) Šari. Ta gospa je indri več lepših kapelov ladala po orsagi, vendar se je na leto vu dovinstvi v sobotskoga preselila, od etec rada na Tišino pélala lno tam kre cerkvice v senci v potoki Mokoš zvanom svoje boleče noge močila, na čislo molila ino Bogi i Mariji oblübila, ka či njej v nogaj ležej bode, Materi bože milošče na diko cerkev tišinske na Vekše zozidati ino jo s törnom okrasiti. Ona je občütila vesele nasledke svoje oblübe. Zato jé tüdi zahvalna nej dugo odlašala dopuniti, ka je obečala, nego sledkar se jé- popaščite v Soboto priti, da mere od etec s procesijov na Malo mešo Tišinsko Marijo pozdravi iti. Rada je pripovedavala čüdovito ozdravlenje svojih nog ino romale k Tišinskoj Mariji v navado prinesla. (Opomba. Okoli Sobote obilno raste kaimovec. Sechi Šara ga je med prešentavanjom za čas kratenje rada vu svoj predprtišček (firtok) nabrala i ž njega čislo naredna. Zato den denešnji se veli Kalmovskim bomblekom Seči Šare rože.") Törki štimajoči, da je krao vogrski Žiga po nesrečnom bitji pri Nikopolji tüdi bujti, brezi vsega za-držka so po našoj ravenščini nesmilene razbijače tja do Radgone gori prišütali. Skoz Tišino potűvajoči so cerkev' vösporobili ; ešče je eden pogan Marije kejp s prednjega oltara doli Vzeo, ga s sebom odneso i v sodišinsko grmovje notri lüčo. Boža kaštiga jé naskori nasledüvala nepo-božno ošpotanje Matere bože. Ar törski Vojvoda je mislo, da Radgono i na ovom kraji' stoječi grad dobiti njemi je šala : ' on 'se ' trikrat zevsov močjov na mesto pritiskava pa vsakokrat je od moških i" žensk' toga mesta nazajvrždni. Čüdovitne Marije kejp* nega več na Tišini. Za njega voje je bila velika žalost, tožbe i tužno jokanje med lüstvom. Po pretečenji sedem let eden pastér vküpziskavajoči svoje ovce, najde nje vu geščariji, da so kakti zadrevene na prednjih obojih kolinaj pred negdašnji kejpom tišinske Marije klečala: Veš začüdivan paster hitro beži v ves to prigodbe na znanje dati. Taki je cela ves tá priletela. Na kola, v štera sta dva junca vpreženi va bilá, so starejši Marijo položili ino püstili' ‘ jünce same dale iti. Jünci so jo pa ne na Tišine?, nego tri dni brezi krme, napajanja i poganjača zraven na Štajersko v bankovce blüzi Voitsberga pripelali' ido tű ž njov tečas štali dá je Marija dostojno dolivzeta bila. K Mariji "V Lankovcaj so se krščanje i krščenice od leta do leta bole na gosti pripo-račat prihajali, gda je Žiga casar za Volo kejpa Marije edno kapelo, Fridrik III. casar pa franciškanom klošter dao zozidati. Naši Slovenje i Slovenke pa so v spomenek toga negda radi romali k čüdapunoj Mariji Materi božoj; še dendenes vsako leto na Malo' mešo alí na den 'narod-jenja bi. Divice Marije vnogo lüdi spride na Tišino, kde se radi spovejo, Kristušovo večerjo vžijejó nej Samo pápinci, nego i luteranje se negdašnje pobožnosti tüdi držijo ino se pri fararih spovedati navado imajo. (Vzeto iz ,,Starin železnih in salajskih Slovenov.) 2. NOVINE 7. julija 1929. Prošnja. Občni zbor. prosi občino Bogojino, naj zavolo - mira i siromaštva Filovčarov en deo svoje zemlje zameni z filovskov. Resolucija je sprejeta, štera se pošlje ministri za agrar. Vsebino te drugoč objavimo. Po ono travniško brano naj prido kotrige iz sobočke fare. Delavcom v Nemčiji na znanje. Naročene Novine vsem redno Pošiljamo. Zdaj smo dali tüdi'naslove štampati, ka se ležej prečtejo vaši naslovi i ka bole redno do rok dobite Novine. Pitate nas, ka je cena Novin ? Odgovorimo sledeče: Cena Novin na mesec je edna marka. Teliko koštajo edne Novine. V to ceno je računana tüdi cena M. Lista i kalendara, šteriva brezplačno pošljemo. Uprava nadalje zvrši vse pisanje, ka delavci potrebüjejo, bodisi ka njim trbe kaj poskrbeti, bodisi ka njihovim domačim trbe kaj naročiti ali sporočiti. Vse to opravimo brezplačno. Prosimo delavce, naj nam po banki pošljejo naročnino. Naj si razdelijo, kelko pfenningov pride na ednoga, peneze vküp denejo pa nam dopošljejo po banki. Pošljejo je naj na Prekmursko banko v Soboto. Če pa ta ne bi mela zastopstva tam, te je naj pošljejo na tisto banko v državi, z šterov majo nemške banke zvezo. Našo upravo v Črensovce pa naj obvestijo, što je poslao i potom štere banke koliko naročnine. Penez se sme poslati samo na. Uprava Novin, Črensovci, SHS, Slov. Slov. Kraj. Prosimo vas, da z julom mesecom začnete naročnino. zbirati i nam jo ^pošiljati I — Uprava Novin v Črensovcih. Delavcom v Franciji na znanje! Vse, ka smo delavcom v. Nemčiji povedali,, še tiče tüdi vas; samo ka mesto edne marke na mesec nam morate po bankaj : poslati šest fran-* cuskih frankov: za pokritje naročnine. — Uprava Novin v Črensovcih. Vsem našim delavcom v državi! Novine vam Pošiljamo. Cena teh je kak doma, to je na sküpni naslov 25 din. na posameznoga 30 din. Marijin list vam brezplačno Pošiljamo, ka te meli kaj čteti po nedelaj i svetkaj, kda ne morete k božoj slüžbi. Če te mogoči, nam pošlite za M. list kakšo podporico, ka mo ga mogli, kak smo to naznanili, lepo dali zvezati i poslati v jesen sv. Oči za zlatornešni dar. Če pa ne morete nikaj dati, se tüdi nikaj ne prosi zvün naročnine od vas. — Upravo Novin v Črensovcih. Vse naše delavce prav toplo po-zdravljamo vsi domači. Vrnite se nam srečni, zdravi j veseli. — Novine i M. List. Širitelom i širitelicam Marijinoga Lista na znanje! Julija 14, v nedelo popoldnevi ob dvema bodite Vsi v Črensovcih! Bode navuk za vas, slovesne večernice, pó večernicaj se pa podale vsi i vse na stan vrednika M. Lista, kde si bomo Prijatelsko razgovarjali i se damo za špomin petdvajsetletnice vsi fotografirati. Nišče nesme izostati, níšče nesme meti nikšega izgovora, dabi doma ostao. To se tiče vseh far í vseh širitelov i širitelic! Predpoldnom te den se bo več svetih meš slüžilo na več krajih za vse žive i pokojne širitele i širitelica M. Lista, ki so v teh pet-dvajseti letaj pomagali Jezušove Matere čast po njej posvečenom listi širiti. Vse širitele i širitelica, ki majo na skrbi M. Liste i je delijo naročnikom prav prisrčno vabim za 14. julij popoldnevi ob 2. v Črensovce. KLEKL JOŽFF, vp. pleb. Vrednik M. Lista. NEDELA Po Risalaj Sedma., Evang. Sv. Mataja 7, 15—22. Pravo je Jezus vučenikom svojim: Varte se krivi prorokov, ki prihajajo k vam v ovčenoj obleki, znotra so pa zgrablivi vučje. Z njihovi sadov spoznate nje. Jeli berejo s tir. nja grozdje ali s ščetalja fige? Tak vsako drevo dober sad rodi, slabo drevo pa rodi slab sad. Ne more dobro drevo roditi slaboga sadü i ne Slabo drevo roditi dobroga sadü. Vsako drevo, ki ne rodi dobroga sadü, se poseka i vrže v ogen. Po njihovi sadaj spoznate teda nje. Ne bode vsaki, ki mi pravi: tGospodne, Gospodne', ^ v nebeško kralestvo, nego ki spunjavle volo mojega Oče, ki je v nebesaj, tisti bode šo v nebeško kralevstvó. Podpirajte: "NOVINE"! Murska Sobota — Gimnazija je na Vidov den slovesno zaklűčila šolsko leto. V gimnazijski telovadnici se je zbralo poleg dijaštvu mnogo občinstva, starišov i prijatelov dijaštva. Slavnostni govor je imeo g. prof. Jarc. Dijaški pevski zbor i orkester sta pod vodstvom g. Justina i abiturijenta Nežime izvaja^ zanimivi Spored. Ob konci je g. ravnatelj razdelo onim dijakom, ki so dobili najbolša izpričevala, darila v knjigaj. — Učni Uspeh naše gimnazije v šol. I. 1828—29. je sledeči^ Učencov je bilo ob konci šol. leta 253, učenk; izdelalo je z odličnim uspehom 6, s prav dobrim 23, z dobrim 76, z zadostnim 80. Skupno je izdelalo 195 učencov. Ponavljalni izpit ima 81, ne je izdelalo 24 učencov, redovani pa je ne bilo 5 učencov. Či premislimo vse okolnosti, moramo praviti, da je Uspeh dober. — Razstava. Kak smo že poročali, se bo avgusta vršila vajeniška i pomočnika razstava. Za razstavo Vlada velko zanimanje ! se je že oglasilo velko število razstavlalcov. So-deči po došlih prijavah, bo nüdila razstava jako lepo sliko naše domače obrti. — Prosimo vse Cenjene mojstre, da pošlejo svoje pomočnike i vajence na razstavo i tak pripomorejo k dobromi uspehi prireditve. — Odbor. — Izlet na semenogojsko postajo v Beltince napravi tükajšnja Kmetijska podružnica v nedeljo- 7. t. m. predpoldne. Odhod iz M. Sobote ob 9 uri z vlakom, vrnemo se popoldne. Vabljeni so vsi člani.' Slovenska krajino — Ki so nem na kalendaraj dužni, prosimo je, naj, svoj dug kem prle poravnajo, ka je ne bomo prisiljeni terjati. Uprava Novin i. M. Lista. Po F. S. Finžgar.- Strici Po polnoči so se lüdjé začeli razhajati. Maruša je napravila bratoma nekak malo za večerjo pa njima odnesla v malo hižo. Kakša hiža! Vse kak sta povrgla pa le vse inači. Belo postlanivi posteli, poribana tla, šopek, ki ga je vrgeo Mihor pod sto, je bio skriti za podobo, lepo zravnam. Brata sta str-meč obstanola na sredi sobe. »Lucija!" je spregovoro Bolte-žar pa pokazao s prstom na nove prte. Mihor je primikao pa začeo pomali večerjati. Boitežar se je ne tek-no jedi. Seo je na stolec, pri šterom je postavo škatulo, se zagledno v bojmo na posteli pa mislo na Lüčijo. Ne si je pa mogeo zmisliti, da je Lucija pripravila sobico te, pred tisto potjo, na šteroj jo je stavo oča.. i Kda so zadnji, ki so prišli škro-pit pa verostüvat k mrtvecoma, odišli, so se domači zbrali .pri mrtveškoj posteli pa dugo molili. Potom je ostala pri posveti samo stara samica Vesela, ki je preverostüvala i prejemala že desetletja prí mrtvecaj. .Domači so se vteknoli, kama je što znao pa se nasloniti za nekaj vör a pobitoj trűdnosti. Mihor je v lepoj posteli trdno zaspao. Boitežar pa je pazlivo vero-stüvao i čaka, da je vse potihnilo. Te se je splazo s postele, odvezao škatulo i boš tiho šo k Ladji. Veselka je stanola z glavo na stoli i trdno spala. Boitežar je odpro škatulo. Doj cvetja je vdaro iz nje. Začno je jemati: klinček za klinčekotn, rožo za rožo. Z nepopisno nežnostjo je nosila ta od rüde pa krampa Čarna roka cvet za cvetom na postelo i ga trosila po obema ' mrtvecoma. Dva velikiva cveta je prihrano za nazadnje, erdeči klinček je vtekno v sklenjene roke pri križi Luciji, beli klinček je stisno med drobne prsteke Gasparčki. Gda je opravo, je skleno roke pa gledao. Kak deteti, ki je razpostavilo trepeče po klopi, njemi je zasijao obraz v veselom nasmeje. Vidilo se njemi je, da se je nasmejnola tüdi Lucija i se zahvalila za rože. S tem smejom v düši je tiho odišeo. ♦- jje |i Na Lucijin pa Gašparčkov sprévod je se zbrala vsa okolica. Istinska žalost je prevzela düše. Celo srca, v šterih je tkala nevoščenost za časa Lucijinoga zdavanja, so bila puna požalüvanja. Konec. Po kermini so bili vsi s Pod-loga zbrani v hiži. Maruša pa Štefan tüdi. Gašpar je bio pobit, da se je milo vsakomi, ki ga je Pogledno. Oči se je glava povešala na prsi, zamišleni je hodo po sobi. Vsi so mučali i vsi so bili kak na trnji. Maruša se je ešče izda vse-j küvala. Šteta je zvolila z nogami pá Plašno glédala po sobi. V vseh srcaj je bila edna miseo, j Liki nikoga je ne bilo, ki bi sprego-! vöro pravo reč. ,,Ah, kak je dugi čas I" je naed-nok zdejnola Šteta. Boitežar je zakašlao, Gašpar se je ne geno, oča pa je hodo po sobi. . Mihor je vstano : ,.Boitežar, iti j trbe." Te je skočila Šteta k Milion pa I ga vlekla nazaj na klop: »Nikam neta Šla I Nesmita 1" Mihor je resan seo nazaj. Šteta pa je djala: ,,Ka ne, oča, ka nesmita oditi ?" ' 1 Te se je oglasila Maruša : »Gašpar, vej pa zini že 1 Oh,, ví moški, kakši ste í" Maruša je zajokala, za njov pa Šteta, ki je krčevito držala brata za roke. Gašpar je vstano, se obrno v okno i si brisao oči. Čisto na dne srca se je zdigavala reč, ki je bila živa ves čas. Z velko moko je povedao bratoma: ,,Ostanita 1“ Jok se je vtolo, oči se je stavila noga. „Pü si zgučimo! Ali ne Mihor?" je z bojcčim glasom pravo Boitežar. Vsi so zdaj znali, ka so pred sodbo. Sodnik — oča — pa je stao i gledao skoz okno. Vsi so pri državah sapo. Celo vöra, ki so jo stavili ob Lucijinoj smrti, je ešče ne tiktakala. Oča se je z desno ramo napol obrno po hiži, šo globoko po sapo, da je zašümelo skozi mesnice: .Ne smo se zgučali, gda sta Ma, ne se nam trebe, če ostaneta. Što je naš, zna gde je Podlog i Podlog de znao za njega do konca dni." , ; • < Maruša je od veselja zajavkala: „0, Lucija, kak sem vervala, tak je; v nebesaj si. Čüde delaš." Šteta je skakala pred bratoma, vsem pa se je poškalila strašna ztne-čava s src. S S ♦ Nekaj let je minolo. Oča Šimon si je postavo na sunčnoj strani hižo za kot. na Slednja leta. Pa ne samo sebi. Vsem trem sinovom je zozidao hižičke. Vse drügo je teklo z delom iz dneva v den, samo Šteta je rasla i gospodinjila. Gda je Šimon začüto, kak njemi noge čujsajo, je pozvao sini': .Zdaj je zadnji čas. Odločbe se, što prevzeme Podlog. Jaz nemrem več." Pa je spregovoro Gašpar: „Ednok sem lübo, ednok pretrpo to strašno smrt. Ne boni niedne več, zvün svoje." Pa je spregovoro Mihor, že nekaj let živinski Zdravnik za vso okolico: »Postarali smo se. V künji je tista, ki je zrela za zakon pa za Podlog." Vsi so se veselo spogledali, samo oča je ešče mučao. Nato je pa razsodo: "Prav imaš. Naša je, nikaj menje kak vi." Pa so omožili Štefo pa .dobili zeta na Podlog. Oča Šimon je poskrbo za sebe i sine, ' izročo Podlog, mladina, sam s sinovi se pa potegno v kot. Pred smrtjo je ešče zaproso, da. so ga djali k okni ,.Glejte, dečki, vse posekano — vse okoli gólo' pa žmozgano. To so dote —- to je tüja drüžina pri grünta]. — Grünti mérajo — Podlog pa stoji . . 4 Novi zarod so dobivali na Podlogi. Strici so Štefi sproti jemali deco pa jo varvali j vodili s sebov na njive pa v goščo, da je bila mlada mati skoro čemerna: vse mi odnese-te, ka pa bo za mene? Strici so se pa smejali: »Bog ima dece ešče zadosta, Podlog pa zanje mesta i krűha." Smejala se je ešče šteta: ..Vej pravim, tej naši strici!“ '' Konec. 7. julija 1929. NOVINE 3. — Podrav pošiljajo delavci iz Püste Širine Beltinskoj fari, pajdašom, poznancom i svojim domačim . Mertük Ivan z Bratonec, Žalik Andraš i Žnidarič Ivan iz Ižekovec. Nove sv. meše. Slovenska Krajina je letos posebno blagoslovljena od Boga. Štiri nove sv. meše bodo rosile nebeski blagoslov na njo. Vse štiri bodo slüžili Sinovje blaženoga Don Bosca, Salezijanci naši. Nove sv. meše se bodo v tom redi slüžile: julia 21. ta mela gg. Pavel Alfonz na Cankovi i Vogrin Štefan v Bogojini; julia 28. pa gg. Geder Jožef pri sv. Jürji i Temlin Štefan v Beltincih. — Nesreča. Preminočo nedelo sta vküp vdarila auto g. Poučiča iz Tešanovec i motocikl g. Fuisa, iz Prosečke vesi, ki je vozo s sebom g. Huisa. Poškodbe g. Fuisa so teške, ranjeni je tüdi g. Huis,. auto pa je tüdi poškodüvani. — Delavcom na znanje 1 Oni delavci, ki že imajo potne liste za Francijo i so pripravleni za pot, morajo biti 9. julija zajtra ob 7 vöri v Zagrebi, Šenoina ulica 30. na zastopstvi francoske emigracije. — Mladost pa lepoto vzdržavle ,,MAJALA“ mást i žajfa za obraz. Odstrani vse piščajce, sunčane i erdéče pege lica. Eden lonček Din 12, žajfa Din 8. Dobi se v lekarni pri SVETOJ TROJICI, D. LENDAVA. — Tombolo priredi 14. julija Orel v Žižki na dvorišči trgovca g. Martina Žerdina. Glavni dobitek je novi bicikl vreden 1800 Din, drűgi, novi omar, tretji, vreče Pšenične moke i ešče nad 240 krasni dobitkov. Karte koštajo samo tri dinare i se dobijo pri trgovci g. Žerdini v Žižki, pri gg. Koceti, Žagari i Kramari v Črensovci. Na Srednjoj Bistrici pa pri g. Štimec Jurji. Srečk je malo, zato segajte dobro za njimi. Ne zamüdimo tisti lepi slovenski verzov: Sreča te išče, Um ti je dan, Našel jo boš, Či nisi zaspan. — Srebrna meša v Martjanci. Obslüžavali so jo 2. t. m. Natančen opis bo prinesla prihodnja številka Novin. — Bogojina. V soboto 29. junija je priredila osnovna šola v domi bogojanskoga Orla lepo igro »Povodni mož". Na vrsti so tüdi bile pevske točke. Ta prireditev je prišla tak na tihoma, ka se prvle nikaj ne od toga čülo. Zahvaljüjemo se gg. vučitelom i vučitelica«!, ka so se tak potrüditi i navčili naše male telko, da smo ne pričakovali takšega uspeha. — Bogojina. V nedelo 30. junija sta bila poročeniva Šban Jožef iz Filovec in Gergorič Gizela iz Bogojine. Mladomi pari Želemo dosta božega blagoslova. — Uradne vöre pri okrožnom kmetijskom uradi v Ormoži bodo od 1 julija do 31. avgusta samo od 7. do 13. vöre (od 7.—1. vöre predpoldne), od 1. septembra naprej pa pali od 8.—13. i od 16.—18. vöre kak dozdáj. — Gornja Bistrica. Gornje bistrič-ki Orli i Orlice bodo priredile v nedeljo 7. t. m. ob 4 vöri popoldne na Gornji Bistrici v ogradi g. Horvat Sorbo Ignaca lepo narodno igro v 5. dejanjih ,,Domen.“ Igra je zelo lepa, po vsoj Sloveniji jo neštetokrat igra-jo, zato bodete tüdi ví odišli zadovoljni. Vsi prisrčno vabljeni! Bog živi I — Črensovci. Orlovsko drüštvo v Črensovcih priredi v nedeljo, 7. julija po večernicaj igro ,,Strah z dolgi-mi rokami" i ,,Vse naše." Igra se bo vršila pri trgovci g. Ivani Kramari. Što se šče nasmejao i se dobro zabavali, naj pride! Igrala bo tüdi domáča godba. Bog živi! — Vse bolečine zob i glave odstrani za gotovo i hitro ,,INKA“. Prí reumatizmi, smicanje prehlajenji, išiasi bolečina] kosti pomaga ,,INKA“. Eden glažek z natančnim navodilom stane 10 Din. Dobi se v Lekarni pri Svetoj Trojici v Dolnjoj Lendavi. — Slavnost v Beltinci. Velka Beltinska fara si je spravila tri nove zvone. Na Ladislavovo proščenje so bili slovesno v Beltince pripelani i v tören potegnjeni. V soboto so bili pripelani s postaje k bratonskoj kapele. Od tű so je v nedelo slovesno sprevodili k farnoj cerkvi. Na čeli sprévoda je jahalo 41 domačih konjenikov, njim je sledilo 100 biciklistov s prepletenimi potači, za njimi pa je Sta velka množica lüdstva z godbov. Na sredi množice je šest parov konj pelalo na okrašeni kolaj nove zvone, ki so bili kak najlepše opleteni. Sprevajali so je gasilci. Med spevanjom pa igranjom je prišla množica do slavoloka pri beltinskom granari. Tam je pričaküvala zvone domáča dühovščina, Šolska deca i ogromna množica lüdstva. Po pozdravi se je vredo ešče vekši sprevod: pridrüžili so se Šoštarski i drügi cehi pa mli-narsko bratinstvo s svojimi zastavami. Tem so sledili Marijina drüžba, Prosvetno drüštvo itd. Pri cerkvi so imeli predgo domači g. plebanoš; po sv- meši pa je množica z zanimanjom glédala, kak so se zdigavati zvonovje v tören. Po večernicaj se je vršila tombola Marijine drüžbe t prosvetnoga društva, štera je dobro uspela. — Šolski izid dijakov v Martinišči je sledeči: Odličnjak 1, s prav dobrim uspehom 6, z dobrim 21, z zadostnim 5, izpit iz ednoga predmeta majo 4, iz dveh predmetov 1. Spadno je ne nieden. Kak se vidi, se dijaki V .Martinišči zavedajo svoje dužnosti. Na Splošno so se jako marlivo včili v pretečenom šolskom leti. K tomi nájveč pripomore dobra vzgoja, natančen dnevni red, zbranost, merna vest, veselo srce in pomoč gospodov. Vnogi dijak od zvüna bi jako dobro napredüvao v šoli, či bi živo v zavodovih okolščinah. Dijaki v Martinišči se poleg drügoga tüdi včijo muziko na gosli, na harmonij! i tamburico. To, potem pa cerkveno i narodno petje, različne slovesnosti, sport itd. jako dobro vplivajo na celotno izobrazbo mladoga srca. Ne je namreč zadosta, či dijak več ali menje napredüje v šoli. Toje poleg vzgoje glavno, istina, ali ne je vse. Ne je tista zaokrožena celota, potrebna za to, či dijak šče postati istinsko izobraženi, omikani, znača-jen. Te potrebne lastnosti se razvijajo Počasi, po kaplicaj kaplejo v mlado srce, nego te kaplice se gdekoli ne najdejo, či pa se najdejo, jih je navadno premalo ali pa so cilo škodlive. — Bogojina. Posojilnica v Bogojini naznanja cenj. občinstvu, da ima urádne vöre samo vsaki svetek in vsako nedelo od 8—1 vöre popoldnevi, zato inda naj níšče ne odi v posojilnico ali na dom k tajniku. — Delavcom. Delavci in domači' od naši delavcov nevejo dosta krat, gde bi zmenjavali Nemške marke ali Francuske franke in se dajo dosta krat znoriti od različni agentov. Vse naše kmečke posojilnice zamenjajo potom svoje Centrale vse pejneze drügi držav po najvišišem dnevnom kurzi. Zato pošilajte delavci svoje peneze našim kmečkim posojilnicam, štere Vam pejneze najbogše zamenjajo in od pejnez včasi intereš dajo. Tjedenski glasi Hrvatski katoličani so dozdáj izdavali svoj dnevnik »Narodna politika. Ar so pa nastanole v državi i na Hrvatskom nove razmere, je list prenehao izhajati. S prvim julijom je mesto njega izišeo novi dnevnik ,,Hr-vatska straža". Braniti i širiti šče Hrvatsko i katoličanstvo, zdrüžiti šče vse hrvaške katoličanske moči i biti neodvisen, pošteni list. Pozdravlamo ga! Kraljestvo božje se imenüje mesečnik, ki piše od Vzhodne cerkve, od zedinjenja s pravoslavnimi brati, od češčenja sv. Cirila i Metoda itd. Naroča se v Maribori, Koroščeva 12. — Cena 12 Din letno. Desetletnica .Jugoslovanskoga kat. akademskoga društva Krek" v Pragi se je vršila 4. t. m. v Pragi. To drüštvo zdrüžüje dozdáj vse jugoslo-vanske katoliško misleče akademike i Zednim vzdrzüje vez med češkov i jugoslovanskov akademskov mladinov. Med češkimi kat. akad. drűštvi zavzema odlično mesto. Dr. Gregor Žerjav, vodja ,,na-prednih" Slovencov i bivši minister pa narodni poslanec, je Preminoči tjeden mro. — Prosvetno ministerstvo je izdalo naredbo vseučeliščom, ki prepoveduje vseuč, profesorom, da bj bili člani šterogakoli društva, zvün stanovskoga. Brščas bo slišna odredba izdana tüdi za drüge učne moči prosvetnoga ministrstva. Namen je te, da bi se Profesorje (i vučitelje) kem-bole posvetili svojemi zvanji i se ne bi bavili z drügimi posli. — Orlovskih slavnosti v Pragi se je udeležo tüdi naš prometni minister g. dr. Korošec; dale Zagrebški nadškof mil. g. dr. Bauer i Komisar ljubljanske oblastne samouprave g. dr. Napačen. Iz Hrvatske Je prišlo v Prago okoli 900 Orlov i gostov. — Dr. Žanič obsojeni. Pred državnim sodiščom v Belgradi je bio obsojeni na šest mesecov zapora odvetnik dr. Žanič, ar je predlagao na zborovanji hrvatski odvetnikov, naj se postavijo brzojavk!, štero so poslali Nj. Vel, krali neke reči, ki bi lejko delale razpoloženje proti političnomi redi v državi. — To so katoličani! Preminočo nedelo se je pripelalo na znano božo pot Maria Zeli v Avstriji dva vlaka kat. mož z Dunaja. Med njimi je bio i predsednik republike Miklas, bivši kancler dr. Seipel, kardinal Piffl i dr. Prosvetni minister dr. Czermak je povedao. Cerkev i papeštvo sta neločlivo zvezaniva s človeškom. Cerkev ne stoji na jalovih tleh, nego je vsa-jena od samoga gospoda. Cerkev je prestala mnogo bojov, a je vsigdar Zmagala. — Orlovski izlet v Pragi. Preminoči tjeden so se že začnole v Pragi svetovaclavske orlovske slavnosti. Katoličanski telovadci vsega svetá so se zbrali, da pokažejo sveti svoje delo i moč. Prvi so prišli naraščajniki. Pri tekmaj so dobili Slovenci 6. mesto. Slovenski Orli i gostje so prišli v Prago v sredo ob 5 odvečara, 150o po števili. Obširneje bomo ešče pisali, gda se slavnosti končajo. — Novo katoličansko cerkev zidajo katoličani v Zaječari v Srbiji. Katoličanstvo v jüžnom deli naše države hitro i stalno napredüje. — Püšpekovo posvečenje. V nedelo 14. t. m. bo v ljubljanskoj stolnoj cerkvi posvečeni za püšpeka Presvetli gospod dr. Gregor Rožman, ki je imenovani za ljubljanskoga pomožnoga püšpeka. Imenovani je rojeni na Koroškom i je vseučiliški profesor V Ljubljani. — Razstava v Barceloni na Španskom je edna izmed najvekši dozdajšnjih svetovnih razstav. Posebno Pohvalo so se časopisi izrazili od naše razstave, ki je bila nameščena v posebnom paviljoni. Dale pravijo časopisi, da je naš razstavni paviljon za Nemškim najlepši. Krao i Zdravnik. Za časa zadnje bolezni angleškoga krala se je betežni krao popunoma podvrgeo zahtevam i odredbam svojega prvoga zdravnika. Sinovje so ga smeli obiskovati samo z zdravnikovim dovoljenjom ; jesti je smeo samo tisto, ka njemi je dovolo Zdravnik. Tak je tüdi angleški krao morao ednok biti pod vladov drügoga človeka. Dijaško polje Pozabljeno rokavice. Po gimnazijski proslavi Vidove-ga dne me je nekdo vprašal na so-boškem gimnazijskem dvorišču. ,,Ali res že deset let živi soboška gimnázija ? In matura — ali se je res vršila letos? Ničesar namreč nisem slišal o tem." Nisem mu vedel odgovoriti drügače, kot sem mu: ,,Vse to je res. Pa o tem govoriti ni oportuno, ker so o tem pisale Novine. To bi Se lahko imenovalo .politična manifestacija", če bi kdo te dogodke danes omenjal I Sv. Lenart. V dneh od 12. do 14. julija se bo vršilo pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah zborovanje Slovenske dijaške zveze. Kdor le more, naj se ga udeleži! Zavednost. Kdor se je udeležil sestanka »Zavednosti" dne 3. julija je lehko uvidel, če ima količkaj razsodnost^ da v takih okolščinah drüštvo ne more napraviti niti koraka naprej. Zato odbor sklicuje izredni občni zbor. Vršil se v Martinišča bo dne 9. jul. 1929. ob pol 9. uri s sledečim sporedom : 1. Čitanje zapisnika, 2. govor, 3. poročilo odbornikov in revizorjev, 4. volitve j 5. Slučajnosti. Udeležba je strogo obvezna za vse člane. Začetek točno ob pol 9. V slučaju slabega vremena se bo vršil izredni občni zbor na vsak način dne 11. julija 1929. ob isti uri in z istim dnevnim redom. ODBOR. Tišlarsko, šlosarsko i glažarsko delo, ki šče pri Crensovskoj Posojilnici gori vzeti« naj se 15. julija glasi v Črensovcih pri posojilničnom načelstvi N a č e I s t v o. 4. NOVINE 7. julija 1929. Razne novine. — Danska, V toj držávi je samo 24 jezero katoličanov, drügi so lute-rani. Oni so v v zadnjih letaj zozidali velko število cerkvi, Šol i bolnic (špitalov). Dnes imajo v državi 15 katoličanskih bolnic. — Norveška je tüdi luteranska držáva. Katoličani'so prisiljeni; da sami skrbijo za svoje potrebščine. 1 kak skrbijo! Zadnja leta so postavili ženski samostan ,v glavnom mesti Oslo, bolnico i cerkev v Dorentheimi, bolnico i cerkev v Fönsbergi. — Najvišja palača na sveti se gradi v Chikagi. To mesto že nikelko let tekmüje v zidanji ogromnih hiš z New-Yorkom. Ta nova palača bo imela 75 nadstropij i bo visika 306 m. Stroški so preračuna^ na edno milijardo štiristo milijonov dinarov. — Vogrska ima 156.543 državnih uradnikov i 104.269 penzionistov. To pomeni*, da je vsakši petdeseti Vogrin v državnoj slüžbi i vsaki sedem-desetpeti je penzionist. — Ruski boljševiki so pred kratkim sklican zborovanje brezbožnikov. Edenajset let že vodijo koiminišti borbo proti veri i verskomi živlenji. Pa ka zdaj sami priznavajo? Pravijo; premalo včinimo v boji proti Cerkvi i dühovnikom! Krščanska zdrüženja štejo do 100 miljonov, brezbožnikov pa komaj 600 jezero. Tak so oni sami priznali I Gospodarstvo Svilorejcom. Cene svilobüb so letos L klas (lepe, trde i čiste) 28 Din kg., U. klas (lepe, trde, z malimi zamazki) 22 Din. kg., III. klas (slabe, preluk-njane) 4 Din. kg. Buhe se bodo letos küpüvale sredi toga meseca v sobočkoj gimnaziji i na ništernoj šoli v D. Lendavi ; den se določi v prihodnjih Novinaj. Bube trbe zádüšiti 8. den po tistom, gda so se začnole bubiti. S tem se prepreči, da je ne pregrize metal) i vniči njihovo vrednost i se bodo dragše plačale, kak so določene cene. Buhe trbe zádüšiti tak, da je se izložijo na vročino 80° C kakši 20 minut. Vekša Vročina pokvari pokvari svilo. Najbolša je peč, iz štere se je ravno pobrao krűh, tüdi v rori Štedilnike se lejko zadüšijo, samo previdno 1 Gda so buhe zadüšene, je trbe razprostreti v sühom Prostori po tleh ne debelejše od 10 em i počakati den prodaje. Prenašamo buhe v košaraj ali v vrečaj. Pri pregledüvati pri posamezni gojitelaj so se pokazali nedostatki, ki lehko povzročao V zadnjih dneh gojitve bolezen, ki lehko vniči ves pridelek. Da se izog-nemo te nesreče, ne smemo imeti pregosto stisnjenih j gosenic, ležišča morajo biti čista, starega ali celo plesnivoga listja ne sme biti na njih. Spreminjati moramo vsaki drügi den kak je predpisano v navogilaj. Hraniti jih moramo obilno vedno pa potem, gda šo že prvo listje pojele. Ko postanejo gosenice prezračene i ne jejo več, njim trbe postaviti male snopiče slame ali Sühih vejic, na Šterih se razpredejo._ Pošta upravništva. Žlebič Jožef, Buenos Aires. Vaše lepo pismo sprejeli, če nemate cérkvi, bo že. naš narod je Siromaški, ali veren; vernost do Boga i .svoje sv. Cerkve pa premaga vse težkoče i vse žrtvüje. Na Vaše pitanje, što ma ešče v Argentini Novine, Vam odgovorim, da poleg vas samo trije, šteri so sledeči : Kelenc Janoš, Lapla-ta Berisso 4062 Nuóva; Pücko'Lajoš Calle S. Martin 666; Gutman Franc Matije, S. Martin 479; oba v Buenos Airesi. Le pišite večkrat, ka zvedimo od naših ljüdi, kak njim ide. V Jüžnoj Ameriki majo lepe naselbine Salezijanci, mogoče najdemo priliko, da vas obišče dühovnik, ki zna slovenski, i ki je v J. Ameriki. Samo mi dajte znanje, kam bi mogo priti, k šteroj cerkvi, ka se tam te zberete. Po kakši novina], ki v Buenos Airesi izhajajo Pozvedite, kde stanüjejo i delajo naši ljüdjé, ka je tak ležej vküp Spra vite. Horvat Janoš, Bakovci. Nam je bilo 138 javljeno. Zdaj smo: popravili na 140. Če ne bi dobili še vseh zaostani Listov, nam Javite, da vam je dopošljemo. Marijine podobe pa vsi dobijo, ki M. List plačajo. Kda dobimo Vašo naročnino, podobe. Sini poslali Novine po vašoj želi. Cipot M. Bokreči, Bibel Liza, Čoka Jato. Počakamo. Čeke poslane porabite sledkar, kda pošljete naročnino. Činč Jožef, Petanjci, Podobo najdeš pri g. plebanoši, Iste odposlali i to štiri zato ka si meo samo 25 štampanih, prosiš pa 29. Bencak Franc, Tropovci. Po pravilaj mvreš pristop odpovedati i te drügo leto po občnom zbori dobiš nazaj peneze. Ar si lani že odpovedao, je letos vödobiš. Koudila Štefan, Andrejci. Z zahvalnostjov sprejeli čeloletno naročnino. Svetec J< Berovo. Vi ste že februara plpčali celo letno naročnino, zato vam je uprava ne dala poslati Položnice. Če ste jo od tiskarne dobili, jo shranite za novo leto. Jančarič Stefan, Noršinci. Mi smo popravili i javili v tiskarno, naj ti pet falatov junijskih dopošljejo. Javi, šteri ti falijo, vse damo doposlati. Vogrinčič M., Cankova. Mi nesmo dobili nikšega obvestila dozdáj, ka bi vam 6 M. Listov več pošiljali. To je vaše prvo pismo na nas. Zdaj smo popravili i vam zaostane doposlali. Titan F., Krog. Mi smo vam zato poslali 71 komadov Novin, ar je bilo Sem javljeno, naj vam edne več Pošiljamo Zdaj smo popravili nazaj na 70. Tivadar J. G. Kamenščak. Vaše pismo sprejeli, nesmo pa še sprejeli naročnine. Pozdrav. Pozvek Franc, G. Slaveči. Naročnino sprejeli. Hvala lepa za Višek od 5 din., ka smo k podpori M. Lista spisali. Flegar Marija, Beograd. Naročnino i 10 din. podpore sprejeli. Hvala lepa. Lesic Janoš, Trdkova. Vse je Vredi na letos. Bog povrni! Zakaj neste si svoje naročninediotri stavili? To kleti napravile. Ropoš Imre, Čepinci. Štiri din., ka ste od naročnine više poslali, smo spisali na podporo M. Lista. Bog povrni I Vsakovrstne surove in svinjske kole küpüje po najvišji dnevni ceni FRANC TRAUTMANN Murska Sobota Cerkvena ul. 191 BREZALKOHOLNA GOSTILNA V BELTINCIH. Naznanjam, da sem odprla Brezalkoholno gostilno v Beltincih v prostorih g. ALBIN SAGADINA. Dobijo se vsa topla in mrzla jedila, kakor vsakovrstne brezalkoholne pijače. Zagotovim slavno občinstvo za najboljšo i naj-falejšo postrežbo. Se priporočam ANTONIJA HORVATIČ. Dva dobriva pomočnika za mizarstvo Spomeni včasi. IVAN REŽONJA, mizarski mojster Gaberje 131, p. Dolnja Lendava. Prodam novo hišo in 20 oralov in eno starejšo hišo z 12 oráli zemlje na ravnini. SLIVAR Ljutomeru. ’ AMATERJI! FOTOGRAFI! Naznanjam, da se dobijo v mojoj trgovini vse potrebščine spadajoče v fotografsko stroko kak tűdi aparati. BALKANYI ERNEST trgovina s papirom i tiskarna DOLNJA LENDAVA Proda se velika visokopritlična podkletena hiša, primerna za gostilno, trgovino ter troje gospodarskih poslopij z prešo in okoli 14 oralov prvovrstnega posestva, ob Križišču dveh cest, 4 minute od cerkve, skupaj ali na Kose. Dalje se proda želarija z hišo, gospodarskimi poslopji, prešo in 8 oralov zemlje. Oglasiti se je pri FRANC KOSER-iu JURŠINCIH 4. pri IVAN ŠEGA, M. Sobota prek židovske cerkvi gospodarske, obrtne in industrijske mašine i potrebščine. Lokomobil bencin, gasmotor - elektromotor - transmisije - žage - kugellegerje - gonilni jermeni, la. cilindersko, auto olje i masti itd. MLINSKE POTREBŠČINE, valeki i vsi deli, koperej, trijeri, kamni, svila, gurte, peharčki, aufzug železje za cilinder, potači itd. GOSPODARSKI MAŠINI, mlatilnice, Sejalni mašini, plügi, sodni i grozni mlini, preše, sečkari reporeznice, pumpe, vetrenjače, vage itd. Konkurenčne cene! Tüdi na rate! Prvovrstno blago! Zdrav ostanoti, boleznim vujti! Če si. prezebleni ali prehlajeni, če maš mrzle noge, te glava boli, če maš migrene, reume, če so ti oslabiti živci i mišice, če si düševno ali telovno osiabo, če slabo spiš, če maš trganje v členkaj, bolečine na obrazi i po celom teli, če si preveč občütiš za mrzeo zrak i se ovači L. Javlajo pri tebi znamenja slabosti ali ^zadostnoga obtoka krvi, te je to znamenje, da si v svoji1 zdravi dnevaj nika ne včino, da bi se toga očuvao. Delaj to, ka so že naši dedeki i pradedeki vsigdar s uspehom kušali. Rabi odznotra i Odzvüna vsigdar preižkušeni Fellerov prijetnodišeci „Elsafluid* V apotekaj i - takši trogovinaj košta edna poizkusna kantica 6 Din, dvojna 9 Din, velka špecijalna kantica 26 Din. Po pošti, konči eden pak, šteri ma 9 poskusi, ali 6 dvojni ali 2 špecijalni kantici za 62 Din. Dve takšivi kišti staneta samo 102 Dia s pakivanjom i poštninov vred. Naročila nasloviti na Eugen V. Feher lekarnar Stubica Donja, Central 146. — Hrvatska. Če pa rabiš dobro sredstvo za želodec naroči ob enem Fellerjeve blagodelujoče Elsa kroglice 6 škatülic za 12. Din. Za PREKMURSKO TISKARNO odgovoren HAHN IZIDOR v Murski Soboti. Izdajatelj KLEKL JOŽEF. Urednik FRANC BAJLEC