POGOSTO SE SREČAMO
Dekle v modri uniformi
Mlada miličnica na postaji Center Nada Rokavec je doča-Jcala najvefijo čast v modri unl-fornii:
»Vozila sem na letošnji prvo-majski paradi v Beogradu. So-delovale smo miličnice iz Slo-venije in iz Bosne in Hercego-vine. To je bila res čast. Ni mogoče z besedami povedati vsega, kar sem takrat doživ-Ijala. Bilo je enkratno, nepo-novljivo. Peljale smo kot prvi motorizirani v paradi. Po Štiri miličnice v enem avtomobilu smo bdle. V avtomobilu se je bilo treba držati mirno, toda želja videti maršala Tita na slavnostni tribuni je premagala ukaz. Nisem si mogla kaj, da ne bi vsaj ža bip s kotičkom očesa pogledala na tribuno...«
»Kako ste se odiočili za mo-dro unif ormo?«
»Ne znam odgovoriti, zakaj. Tlnlforma me je veselila. Vča-si sem se ustavila in opazovala prometnike. Ampak miličnikov sem se obenem bala, zardela sem, če me je kateri pogledal: uniforma ima svojo moč. Morda je na mojo odlooitev vplivalo to, da teiam tri bratrance ml-ličnlke in so me prepričevali, naj bom še jaz. Skratka, odlo-čila sem se. Ni mi žal. Vsak dan doživiš kaj novega, delo ni eno-lično.«
»KoHko miličnic je že v Slo-veniji?«
»Približno sto.«
»Vi ste bili med prvfmi?«
»Da.«
Kako so vas sprejeli milič-niki?«
»Prav presenečena sem, da mi tako z veseljem razložijo, če kaj vprašam.«
»Vam je bilo v začetku na ulici kaj nerodno?«
»V začetku nisem vedela, ka-ko bi se držala, kam naj gle-dam ... Pa sem se hitro nava-dila. No, opazke še zdaj pri-hajajo. Očitno se nas ljuaje še niso povsem privadili. Nekate-rim še zdaj ne gre v glavo, da ima miličniška uniforma lahko tudi krilo in ne le hlače.«
»Ste zaradi tega doživeli kaj nepričakOTanega?«
»Ko sem v začetku nekoga hotela legitimirati, bil jeizdru. ge republike, mi najprej ni ho-tel verjeti, da sem miličnica. Morala sem mu to razložiti in šele potem mi je pokazal oseb-no izkaznico. Sicer pa opažam, .da nam miličnicam šoferji kar raje priznajo svoje prekrške kot našim kolegom.«
»Kako pa je v križišču?«
»Zdaj' imam že manj ta-eme, nekaj pa je je še vedno. Prvič sem zdržala v križišču deset minut. Na postaji Center smo tri miličnice in med nami je ena, ki zelo rada telovadi. Sicer pa največ delamo na živtfskem trgu: zatikamo opozorilne list-ke napačno parkiranim avto-mobilom.«
»Kako ste se navadili na mesto?«
»Težko. Dvajset let sem nam-reč živela na deželi: sem iz Zgornje V^lke pri Sladkem vrhu.«
»So doma odobravali vašo odločitev?«
»Ne, sploh ne. Branili so mi. Sorodnikl pa so me spodbuja-li.«
»Ste bUl kdaj tudi v inter-vencijski skupini?«
»Bila sem v začetku. Kaj smo delali? Intervencijska po-sreduje v tdstih primerih, ki jih popisuje Mala nočna kro nika. Včasih ti je kar nerodno, ko te klateži pozdravljajo kot starega znanca...«
V. J.