52 številka. Maribor, dne 29. decembra 1927. 61. letnik. fchaja vsak četrtek in relja $ poštnino vred ali v Mariboru s pošiljanjem na dom m celo leto 32 Din, pol leta 18 Din, četrt leta 8 Din. Izvon Japosfavije 64 Din. Naročaina se pošlje na upravništv» iSlov. Gospodarja« ▼ Mariboru, Koroška cesta št. 5. — List sc dopošilja do odpovedi Naročnina se plačuje ' t naprej. TeL interurban 113. V LIST LJUDSTVU POUK IN ZABAVO Uredništvo je v M:iribor«, R Koroška ce6ta št. 5. Rokopisi se ne vračajo. Upravništvo sprejema naročnino, inserate in reklamacije. Cene inseratoin po dogovoru. Za večkratne oglase primeren popust. Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Čekovni račun poštnega urada Ljubljana 10.603. Telefon interurban 113. Ko ire leto v zaton. Z letom, ko «Te v zaton, me zatone jo dogodki, ki so ae v njem dogodili. Ne trajajo sicer po dejanski resnici, ki so jo imeli takrat, ko so se vršili. Trajajo pa naprej v posledicah, ki so jih rodili, bodisi dobrih bodisi slabih. S tega vidika obrnimo svoje oči nazaj v leto, ki te dni tone v večnost! Pogled v našo dršavo. V naši državi so se tekom tega leta vršile razne spremembe, ki niso samo ostale na površju dogodkov, marveč so globlje učinkovale. Lansko leto ob tem času je bila kriza Uzunovičeve vlade, ki jo je povzročil Stjepan Radič. Uzunovičeva vlada je bila, dokler je bil v njej Radič, v stalni krizi, katero je izzival in obnavljal Radič s svojim neukrotljivim jezikom. O Božiču lanskega leta izbruhla kriza se je nekako zakrpala in Radič je ostal na vladi do konca januarja letošnjega leta, dokler niso bile izvršene volitve v oblastne skupščine. Dne 1. februarja 1927 je vstopila SLS v Uzunovičevo vlado. Čeprav je bil državni proračun za leto 1927/28 v finančnem odboru od radikal-sko-radičevske večine pretresen in sprejet, vendar se je naša stranka po vstopu v vlado potrudila ter je tudi dosegla, da se je ta proračun na polju davkov, kakor tudi na polju izdatkov prilagodil zahtevam in potrebam Slovenije. Dosegli smo znatno znižanje davkov, taks in raznih dav-Sčin. Na drugi strani pa se nam je posrečilo doseči, da so se državni izdatki v večji meri nego dosedaj uporabili za potrebe Slovenije in njenega gospodarstva. Za kar se mora naši stranki zahvaliti ne samo Slovenija, marveč cela država, je to, da smo 'pokrajinsko ljudsko somoupravo vpeljali v življenje ter njeno bodočnost postavili na realna (stvarna) tla. Za obe oblastni skupščini v Sloveniji je naša stranka vrh tega dosegla vsaj delno pravico zakonodajstva: prednost, ki jo uživa Slovenija pred vsemi drugimi pokrajinami v državi. Tako plodonosno za slovenski narod in celo državo je bilo delovanje naše stranke v Uzunovičevi vladi v mesecih februarju in marcu letošnjega leta. Teh velikih zaslug SLS nasprotne stranke kljub vsemu laganju in natolcevanju ne morejo spraviti s sveta niti zatemniti njih svetlega sijaja. Nepremakljivo stoji dejstvo, da je naša stranka samoupravni ideji v naši državi pripomogla do zmage ter da je stranka slovenskega Sjudstva voditeljica na tistem potu, ki vodi do notranje preosnove države od otrplega birokratičnega (uradniško-yladnega) centralizma do životvorne ljudske samouprave. O Veliki noči je Uzunovičeva vlada dala ostavko. Sledila je Vukičevič-Marinkovičeva vlada, ki je razpustila narodno skupščino ter razpisala volitve, Po volitvah, ki so bile 11. septembra ter so v Sloveniji naši stranki prinesle sijajno zmago — od 26 poslaniških mandatov 20 —, je SLS Stopila v Vukičevičevo vlado. Prva in glavna naloga te vlade je donešenje državnega proračuna in zenačenje davkov v celi državi. Na izvršitvi te velike naloge vlada v zvezi z večinskimi strankami v narodni skupščini do- sledno in vztrajno dela. To delo bo v bližnjem času končano z upehom kljub vsem oviram, ki jih stavlja na pot Radič-Pribičevičeva »kmetska demokracija«. Radič in. Pribičevič sta podobna Adamu in Evi v oni znani stari ljudski povesti, ki pripoveduje, da sta se Adam in Eva večkrat vrnila pred zaprta vrata raja, z vsem naporom stresala vrata, da bi se jima zopet odprla, toda angel z ognjenim mečem ju je vedno iznova odgnal. Tako tudi Radič in Pribičevič neprestano in neumorno trkata na vrata, ki peljejo v vlado ter jih stresata, da bi se jima odprla. Pojavi se pa vselej ne kak angel z ognjenim mečem, marveč predsednik vlade Vukičevič z lovsko puško, in vladina vrata ostanejo zaprta za Radiča in Pribičeviča. Pogled ,po svetu. Leto 1927 je označeno ter se odlikuje po velikih naporih, ki so jih delale evropske in izvenevropske države pod vodstvom Anglije in Francije za ohranitev miru v Evropi in na svetu. Nemčija je pri dosegi tega cilja odlično sodelovala. Italija pa je stala ob strani in gledala, kdaj in od koga se bo mir skalil. Italija pod vodstvom nasilno-nacionalističnega fašizma ni prijateljica in še manj pospe-ševateljica miru. Mussolini ne igra na miroljubno piščalko, iz njegovh ust kaj rade vrejo besede, ki kličejo narod na borbo za italijanske pravice, ki so zakopane na vseh krajih in koncih sveta menda do tistih mej, do katerih je segala ogromna starorimska država, in še dalje. Orodje fašistov-ske politike je sila, in to ne samo v notranjosti italijanske države, marveč tudi v odnošajih do drugih držav. Da je" fašistovska politika ne samo neprijetna, marveč naravnost nevarna za sosednje države, je razumljivo. To je najprej in najbolj doznala naša država, ki se je čutila ogroženo od Italije preko Albanije. Prijateljska pogodba naše države s Francijo, podpisana v novembru 1927, je čustvu negotovosti, ki je začelo prevladovati v naši državi, napravila konec ter je hkrati presekala ono mrežo osamljenosti, v katero je hotel fašizem vpresti našo državo. Kako je francosko - jugoslovanska prijateljska pogodba vplivala na Italijo, se vidi iz tega, da je Mussolini prenehal rožljati z mečem ter počel Franciji pošiljati pozdrave in ponudbe prijateljstva. Ozko spojeno z vprašanjem miru je vprašanje razoro-ženja ali vsaj zmanjšanja oboroženosti poedinih držav. Društvo narodov, kateremu se je meseca decembra 1927 posrečilo poravnati stari preteči vojni spor med Litvo in Poljsko, je zopet storilo več energičnih poskusov, da bi vprašanje razoroženja do vedlo do zrelosti. To se doslej še ni posrečilo. Pripravljalna komisija za svetovno konferenco za razorožitev še ni dovršila svojega dela. Upati pa je, da bo leto 1928 prineslo svetovno konferenco, ki bo vele-važno vprašanje rešila tako, da bo z ramen poedinih držav odvalila vsaj velik del onih bremen, ki jih na narode nalaga Oboroženost. Potem se bodo narodi oddahnili ter v resnici uživali blagodati miru. [Mariborska oblastna skupščina, Dne 19. t. m. je zborovala oblastna skupščina v Mariboru. Njeno glavno delo pri tem zasedanju je bil proraču» za leto 1928. Poleg tega je oblastna skupščina sprejela razne predloge in izrekla zahteve, ki naj služijo za gospodarski napredek naše oblasti. Ne toliko iz teh predlogov, kot še posebno iz proračuna samega se more spoznati, kako stališče zastopa SLS v oblastni skupščini, kjer ima večino. Četudi je naša stranka pravična do vseh stanov in tudi do dežele kot do mest, vendar so naši politični nasprotniki zahtevali v ta proračun, češ, da preveč daje kmetu in delavcu pa obrtniku, premalo pa drugim slojem. Ta očitek je bil neutemeljen, vendar kaže, kako prav je, da so slovenski kmeje, delavci in obrtniki kot en mož za SLS. Izdatki oblastnega proračuna. Prvi del proračuna obsega izdatke, stroške, ki jih ima oblastna skupščina za delo, ki ga vrši. Ti stroški znašajo: Za oblastno skupščino 574.500 Din Za oblastni odbor 345.000 « Za oblastni osrednji urad 1^515.880_«_ Za skupno oblastno upravo torej 2,435.380 Dia Za naša zdravilišča: Rogaška Slatina 12,299.894.50, Dobrna 1,172.500 Din, za poslopje oblastnega odbora 50.000 Din in amortizacija investijskega posojila 1,600.000 Din. Za oblastno imovino torej skupaj 15,122.394.50 Din. Gradbena dela. Za osebne izdatke Za cestarje Za cesto Lesično — Prevorje — Sv. Urban Za cesto Gornja Radgona — Sv. Benedikt Za cesto Sv. Jurij — Marija Dobje Za cesto Sv. Ožbalt — Kaplja Za cesto Radmožanci — Turnišče Za cesto Polzela — Sv. Andraž — Velenje Za dravinjsko cesto v ptujskem okraju Za cesto Svetinje — Središče Za cesto Sv. Jernej — Preloge Za most v Perovcah Za cesto Zibika — Pristava — Belo Za medjimurske ceste Podpora okr. zastopom in občinam za ceste Za izobrazbo cestarjev Za nabavo parnega valarja in drobilcev kamenja Ta poslednji milijon se bo najel kot posojilo in se bo v tem proračunu odplačalo le, 160.000 Din. Vse svote, ki so bile v lanskem proračunu določene, pa se še niso mogle vporabiti, ostanejo za one ceste kot je bilo lani določeno. Regulacije potokov. Država hoče sama regulirati sledeče velike reke v Sloveniji: Savo, Dravo in Muro. V ta namen bo najela visoko posojilo in delo prihodnje leto začela. Oblastna skupščina bo regulirala le manjše potoke. Kljub temu je letos ob Muri podvzela nekatera najnujnejša popravila, 563.800 Din 870.361 300.000 « 200.000 « 400.000 « 100.000 « 200.000 « 100.000 « 100.000 « 100.000 « 50.000 « 6.000 « 200.000 « 100.000 « 400.000 « 100.000 « 1,000.000 « Štefan Lazar: TITANA. Roman. Iz madžarščine prevedel Fr. Kolenc. (Konec.) Alici se je dozdevalo, da sanja, — da je črno-rumeni aip kak sanjski demon, ki jo drži obsedeno. Ko da ji električni tok bije živčevje v nevidne okove. Skoraj otrplo se je zvijala v rokah dekleta. — Ko bi vedela, kako neskončno te ljubi Mutsuhito Dsain, bi objokala svojo brezsrčnost, da si ga tako uničila! — je uprla žareče oči v smrtno bledi Alicin obraz. — Toda vi tudi jokati ne znate, ker nimate duše, v vašem umu ni razumenja, v srcih ne ljubezni in dobrotljivosti . . . Mutsuhito Dsainova ljubezen je prešla v blaznost. — Račun zahtevam za njega! Vzamem ti življenje, ker ni vredno, da bi fcivelo, kdor ne zna ljubiti in se usmiliti . . . Moli, belo dekle! — Ne uniči me! — je prepadla Alice. — Boli . . . Preplašeno se je zganila, da bi oprostila roko, toda rumeno dekle jo je s takim džin-džicu prijemom stiskala, da se niti gibati ni mogla. Črno oko je prodiralo do duše ko kak neugasljiv žarek — bilo je sovraštvo. Izvlekla je tnalo japonsko bodalo in topo dvignila bleščečo ostrino. — Ali vidiš to bodalo? Bilo je last prednikov, ki so bili slavni ljudje, to samurai in hrabrost sem podedovala od njih. Konica je zastrupljena, dovolj je ena praska in z življenjem plačaš svojo brezsrčnost. Ne gani se in ne kriči, je tako zastonj, ker mi ne moreš ubežati. — Povej mi, fcakaj si mi vzela srce ljubega, ko si vedela, da sem jaz njegova ljubica. i i — Nisem vedela tega, — je sopla Alice. — In tudi nisem ljubila Muts;uhito Dsaina. — Sploh na misel £i nas precej gladko, hvala Bogu, brez agitacije in prerekanja. Sicer je pred prevratom naša občina veljala za nemško (nemškutarsko) blizu 30 let, po prevratu pa za socijalistično. In tudi še pri zadnjih skupščinskih volitvah je bilo precej nezavednih glasov. Vendar se je SLS končno dobro ukoreninila med našimi ljudmi. To pa je zasluga naših mož, zlasti zvestih občinskih odbornikov, predvsem g. župana, ki nesebično žrtvuje svoje moči za blagor občine. Planinske pozdrave vsem somišljenikom! Sv. Ožbalt ob Dravi. Gospodarski shod o živinoreji, lesni trgovini, novih cestah, konsumnenmu društvu, časopisju in drugih važnih panogah, bo priredil tukaj na praznik sv. Antona Puščavnika, v torek, dne 17. januarja 1928, po službi božji opoldne v društveni dvorani pri Lampretu oblastni poslanec gospod: tudi za Brezno, Remšnik, Kaplo, nese s seboj? Nič. Le šopek krizantem, ki jih je ubogo dekle lastnoročno vsadilo . . . Naj usahnejo na njenem grobu, ker je gotovo, da ameriške oblasti ne bodo hotele izročiti njenega trupla. Brezšumno se je podal na zgornje podstrešje in je opremil elektrojzrakoplov. Potem je obesil šopek cvetlic na sedlo stroja in ie skozi okence pogledal dol. Spodaj stojijo redarji, čuvajo vrata. Ploščate kape se komaj zganejo včasih. Srepo pazijo. Naprej! Streha zaškripa in skoz odprtino se smeje neskončno nebo. Ovčje zlate megle zlatolikasto plavajo. Nekaj časa je čakal, potem pa se je v sedel v stroj in je zaprl steklena okna. Gotovo. Roko je položil na višinski gubernal ¡in je akumulator-jevo spojnico vtaknil v strojev motor. Električne iskre so zacvrčale. Vijak je zasukal in stroj se je dvignil. — Pozor! — je zaropotalo pred vrati. Salvo so izstrelili na njega, toda elektro-zrakoplov je v enem trenutku izginil na perutih pramoči, ko misel, ki se dviga v nebo. XXIV. Mutsuhito Dsain je letel na »Ptici sveta«. V sekundah so zaostajale za njim milje. Strojna ptica, ki se hrani z zračnim morjem! Perpetuum mobile, ki med neizrekljivo hitrostjo sam izvleče iz zraka električno energijo. Čudo človeškega uma! Peruti nima in vendar lahko preleti ves svet in bi lahko letel brez prestanka tisoč let, ako bi ga ne vodil in mu določil cilja človek, ki že vidi tajne ustvarjajo-čega božanstva. V nebesni daljavi se je odprl rudečo-rujav vrtinec. Velikan se bliža! Noge brodijo spodaj v morju, z orjaškimi rokami prevrača zrak, njegovo gibanje je burja, pogled dolg blisk. Tajfun! Tajfun prihaja z gromeoimi koraki . . . Nebo — zemlja se trese. Mutsuhito Dsain je pogledal v bliskovite oči bližajočega se orkana in je mislil na to, da z električno ptico preseče srce tajfuna. Ne! Morda bi se »Ptica svetov« itak ne mogla boriti s titansko močjo viharja in on danes mora videti umrli obraz dekleta, da ji lahko položi na onemelo srce sporočilo Dai Nipona, krizantemo . . . Banzaj! Višinski gubernal se je zganil in električni orel se je v trenutku Sv. Duh in Selnico ter za Slovence tam gori za avstrijska mejo. Pridite! Sv. Ana v Slov. gor. Po ljuti volilni borbi v občinske zastope je tudi tokrat SLS sprejela zaupanje velike večine volilcev. Med štirimi občinami, ki so letos glasovale, sta se najbolj častno odrezali: občina Ledinek, ki je sestavila e-notno listo SLS, potrjen je celi naš odbor, županil bo zoipet naš vneti somišljenik g. Janez Markuš, in občina Žice, ki ima odbornike same naše odločne možake SLS. Županom je izvoljen g. Vela Kari, sin bivšega mnogoletnega načelnika okrajnega zastopa pri Sv. Lenartu. Zavednim občanom slava! — V občini Kremberg pa so vkljub dvema listama demokratje častno propadli. Izmed sedem odbornikov so štirje izvoljeni na listi SLS, župan bo pa naš pristaš g. Tomaž Bračko. — V Zgornji Ročici so se demokra-kratje zbali svoje rdeče barve, zato so sestavili listo »Kmečkih posestnikov«. Ko so pa ljudje pregledali to listo, so rekli: »Tu pa kandidira ves zgornjeročički demokratski štab!« Ta resnica je g. tako poparila, da so grozili s tožbo. Žerovinci pri Ormožu. Pri nas smo imeli dne 18. dec. volitev župana in svetovalcev. Izvoljen je bil enoglasno za župana Avgust Vraz, posestnik v Cerovcu, na domu slavnega prastrica-pesnika Stanka Vraza. Za svetovalce pa gg. Alojzij Pihlar in Ivan Križan. Ker smo imeli samo eno listo SLS, nismo imeli volitev odbora. Gotovo je malo občin v ptujskem srezu, ki bi se tako lepo skladale kot naša, ki ni nikdar nobenih prepirov in strankarskih bojev, a pri vsem tem tudi vzorno gospodarstvo. Bila je občina zaradi zgradbe novih mostov precej zadolžena, ki pa je zdaj popolnoma brez dolgov ter ima precej prebitka. Zato pa smo občani hvaležni odboru in županu za vso požrtvovalnost. Grlava pri Sv. Križu blizu Ljutomera. Občinske volitve v ljutomerskem srezu so za nami. Kakor je bilo slišati, bili so se povsod hudi volilni boji. Ponekod so dosegale te volitve višek razburjenja. Čast lastnemu prepričanju vsakega človeka, toda da bi človeška bitja, ki stanujejo pod krovom ene občine, uporabljala taka sredstva, kazala take strankarske strasti, to pa že presega vse običajne mere. Nočem na široko razpravljati o različnih kapacitetah poedinih občin, na kratko hočem z ozirom na razmere v naši občini vsem tistim, ki so pomagali rušiti občinsko slogo in skupno delovanje, poklicati v spomin te-le resnice: 1. Sloga jači, nesloga tlači! 2. Inteligenca in razumnost človekova se ne kaže v zahrbtnem sovraštvu, le kdor nasprotniku sikaže ljubezen, nosi žrjavico na njegovo glavo. 3. Pomniti treba, da privezani kozel v sredini hleva ne more razbiti s svojo trdo glavo trdnega zida, ker ga ne doseže. 4. Ne želi, česar ne moreš doseči. 5. Ne veruj, kar sploh ni mogoče, ali o čem nisi natančno podučen. Vsem onim volilcem pa, ki so pomagali k temu, da se je dosegel namen skupnosti dveh vasi naše občine ter jih strnil v eno nepremagljivo vrsto, izražam tukaj iskreno zahvalo! Želim, da bi tudi oni, kateri so ovirali naše skupne cilje ter delovali proti našemu prvemu in skupno določenemu sporazumu, izprevideli zlato resnico, koje posledice sedaj bridko čutijo na svoji lastni koži: Nespamet se sama kaznuje! — Martin Makovec, župan. Ljutomer. Pri naših občinskih volitvah smo imeli tri liste. Kljub najhujšemu pritisku demokrati niso dobili več kot 7 mandatov. Domača gospodarska in ljudska lista pa 10 mandatov. Pri volitvi župana so demokrati podlegli. Izvoljen je županom priljubljeni g. Fric Zemljič, za podžupana pa g. J. Dijak. Upamo, da poneha doslej sokolski komando v občinskem svetu. Čimbolj boste napadali naše poštene gospodarje, tem bolj bomo bojkotirali Sokolski dom! Le tako naprej iin mi se bomo spametovali. Zdaj pa le pridno na delo za občinski blagor! Sv. Trojica v Halozah. Načelstvo Gorce in Dežne se je ponovno — in to že četrtič zaupalo dosedanjemu županu g. Antonu Turk. Prvič — takoj po preobratu 1919, ko je bilo treba spraviti gospodarstvo občine iz rok Nemcev, oziroma v slovenske. Drugič leta 1921, tretjič 1924 in četrtič 26. decembra 1927. dvignil nad črto tajfuna. Tam zgoraj, ze mrzlo zlati solnem žarek. Spodaj tajfun že besneč trga s tisoči kremplji prsi tresočega se morja. Več milj dolge rane seka na njem in morskemu čelu, ki se zvija v boli, se zbirajo v vrtince valovske brazde. Japonski vihar! Gromeč se vali v zraku in vodi, vetrovni kraterji topo mučejo, ko kaki jekleni biki, ki s temnimi parklji krešejo strele na penasti lobanji pod jarmi jenega morja. Tajfun! 0, tisočroki Kwannon, kako veličasten in strašen si! Orjaški veter z dlanmi zajema morje in s strašnim glasom pretresa nebeško obzorje ko kak svet uničujoči kij. V rudeče-rumenih razpokah se vidi peneče morje. Ban-zaj! Ptica svetov leti zgoraj, v solnčnem svitu, ko človeške sanje, ki so zmagale nad realnostjo. In Mutsuhito Dsain se je zamislil nad bodočnostjo. Pride čas, ko iz miljonletnega prahu vstali človeški duh, katerega prvi žarek je on, zmaga nad vsemi zakoni fizičnega sveta. Milijoni ljudi si prilastijo tajne stvarjenja sveta, ki jih Bog — Stvarnik ni zaprl pred sinovi in dedič teh skrivnosti bo rumenokožec. 0, koliko muk in trpljenja bo do takrat! Strahote yojsk pretresajo človeško dušo v boju ras, v katerem bo zmogovalec poglavar tuvanskih ljudstev: Japonska. Ker ta stroj, — Ptica svetov — bo na električnih perutih prevažala rumene legije nad zapadna ljudstva in ta ne bodo mogla bežati nikamor, ne na morje, ne na hribe, niti pod zemljo ne, saj bo orožje Ptice svetov fulminoid, električni stroj. Fulminoid! Daljne zvezde lahko rušijo z njim zmagoviti tuvanski narodi in zemlja lahko pošlje žarek zkozi kozmione prostore svetovnega etra do skrajne točke Mlečne poti (Rimske ceste). In ta moč bo v strašnih vojnah v znamenju Kristusa — Bude, v miru in ljubezni in vladala pomirjevalno človeštvo. Da, pride dan, ta bleščeči praznik sveta, ko se pomirjene miljonske množice najdejo kot bratje; ko preneha nevoščljivost, ljubosumnost, lakomnost, laž, sovraštvo, greh; ko bodeta nebo in zemlja skupno peli hozano v večnem jutru očiščenja in svetega človeštva! Ljubezen ne bo bolela . . . ker bo umsko prosti človek z majhno pripravo jasno videl ženska srca! 0, toda kaj pomaga? Kaj pomaga vse to? Ko bo iz neskončne sinfonije miru manjkalo enega glasu, brenkanja na kitaro. Udarcev plemenitega, požrtvovalnega ženskega srca. To je njegovo malo dekle. Zvonček . . . Naša društva. Go nja Sv. Kungota. Javna zahvala! Obmejna posto-ittrrka (iornja Sv. Kungota je pač lahko ponosna na gledališki o ler v Kat. prosvetnem domu, kojega je umetniško presi' il naš vrli somišljenik, blaga, krotka duša, gospod Simo; Fras, akademski slikar v Slivnici, ki se je res žrtvoval cele tri tedne s svojim blagim sinom Maksom, da sta skoro bi rekel brezplačno izdelala prav mojsterski gledališki oder s kulisami in ozadjem vred. Krona dela g. Fra-*a p;: je veličastni zastor z oljnatimi barvami, ki predstavlja mogočno ženo, sedečo na prestolu z diademom in križcem na glavi, v roki držeč visoko bakljo; a pri njenih no-nogah pa brenka nebeški angelj v liro, a na drugi strani pa na knjigi stoji globus in palmova vejica povrh; vse alegorično z besedilom Slomška v smislu katoliške prosvete. Katoliško prosvetno društvo izreka g. Frasu za njegovo veliko požrtvovalnost pred vso slovensko javnostjo najpri-«rčnejšo zahvalo ter tisočeri: Bog plačaj! ter ga priporoča vsakemu iz srca, ker je g. Fras, slikar monakovske akademije, v slikanju odrov ali cerkva nedosegljiv! Pravi narodnjak in katoličan, ima vedno odprto srce in darežljivo roko, ne samo besede! Kapela. Tukajšnje bralno društvo priredi gledališko predstavo »Graničarji« v sedmih slikah v zdraviliščni restavraciji v Radencih na Treh kraljev. Ista predstava se ponovi v nedeljo, dne 15. januarja 1928. Vse ljubitelje poštene zabave tem potom uljudno vabi Odbor. Loče. Kaj mislite, da tudi pri nas v Ločah spimo? 0 ae! Ni še dolgo tega, kar so dekleta Marijine družbe vpri-zorile igro »Junaške Blejke, izvrstno so rešila vsaka svojo vlogo. Tudi mi druga mladina iz raznih katoliških društev se hočemo postaviti na noge in hočemo igrati na Sv. Treh kraljev dan in potem v nedeljo, dne 8. januarja igro Materina ljubezen«. Tukaj boste videle matere in tudi drugi ljudje, kaj da je res materina ljubezen. Torej pridite od blizu in daleč, ne bo Vam žal! Središče. »V znamenju križa«, ki je po obsegu večje delo kot »Pasijon« bo predstavljal dne 1. januarja 1928 {na Novo leto) ob 6. uri zvečer v Društvenem domu »Ljudski oder Središče«. Sv. Barbara v Halozah. Slovensko katoliško izobraževalno društvo in Dekliška zveza pri Sv. Barbari v Halozah priredita skupno predstavo žaloigre »Materina žrtev« v treh dejanjih.Predstava bode na praznik Sv. Treh kraljev «b treh popoldan pri gospe j Reicher-Bračič. Po igri prosta «abava z godbo. Žiče pri Konjicah. Tukajšnji orlovski odsek priredi na novega leta dan ob 3. uri popoldne v šoli igro: Lovski tat, ljudska drama v 5. dejanjih. K obilni udeležbi vabi Odbor. Organistovske zadeve. Organistovske zadeve. Komaj čakam vsake številke »Slovenskega Gospodarja«, ker vedno prinese kaj zanimivega o organistovskem vprašanju, talko mi je pred kratkim aatrdilo par organistov. Iz tega razvidim, da se naši orga-«isto zanimajo ¡za rubriko: »Organistovske zadeve«. Zato pa tudi mislim, da bo današnja moja prošnja imela popolni uspeh! Ta prošnja se glasi: Poravnajte članarino do novega leta! Članarina je tako mala, da je vsak izgovor o pomanjkanju denarja odveč. Torej, tovariši, storite vašo dolžnost! Za razvedrilo. Ilešitev ugank. Celo zimo v srajci okrog skače, pa je »ie ne zebe: to je bolha. — Da božični kolač kar najbolje diši, se napravi tako, da ga mora: lačen jesti! — Dobro podkovan konj ne potrebuje nobenega žreblja, ker mu itak «tobenden ne manjka. Nove uganke: Kdaj mlade račke splavajo? — Ali bo XXV. Mrtvaški oder je stal sredi parka. Med belim cvetjem črna truga. V črni trugi krvav rumen obraz. Na sencih je bil siv sled vank-škornjev. Zamrlo življenje. Pohojen cvet. Na malih ustih, ki so bila ustvarjena za petje, suha krvava roža, smrti se smehljajoče oči opolzko nepremično zro v večnost. — Prišla je kot sovražnik in je umrla kot prijatelj — se je solzila Alice poleg truge. — Mesto mene je umrla . . . — Bog je hotel tako — je vzdihovala teta Bettsy. Na obrazu profesorja Brinkley je bilo izraženo globoko sožalje. — Žal mi je, da se je tako zgodilo, — je povesil sivo glavo. — In ravno v moji hiši . . . Žalostna stvar. — Sama je iskala svojo usodo, — je pripomnil Over-ton. Morit je prišla in je sama umorjena. Ali ne pravi Kristus, da kdor orožje dvigne, pod orožjem pade . . . — Njeno orožje je bilo srce ... — je zajokala Alice. — Videla sem njeno bolestno dušo! Čista je bila. Plemenita je bila. Mučenica sama sebe. Overton, ne oštevajte je . . . — Zato je prišla, da bi umorila Alico in naj ji pojem psalme? — je zagorel Overtonov bledi obraz. — Njena smrt mi vzbuja sočutje ;in ji tudi oprostim, toda ali me more siliti kako človeško čustvo, da bi četudi v smrti slavil tisto, ki je drla zoper življenje moje zaročenke? — Mr. Overton, stojmo poleg te rakve, s pretreseno dušo in razumevanjem! — je gledal Brinkley Overtona temno. — Kak vrtinec je divjal v mračni duši te uboge stvarce, koliko žalosti in razumevanja, boli in ljubezni, odpuščanja in muk se je borilo v njej, dokler je prišla sem, na ta mrtvaški oder, na katerem vidim v tem trenutku skozi njo razprostrto boleče srce vsega ženskega sveta ... Razmišlja jmo! Na Overtonovem obrazu sta se menjavala jeza in zaničevanje. — Ne obsodite me, — je odgovoril z zadušeno razdra-ženostjo, — toda jaz sovražim z vkoreninjenim nagonom bele rase ne to ubogo žrtev, marveč ono ponižujočo se, mrzlo, kalkulirajočo, trgovsko, rumeno raso. Kolikorkrat sem prišel v bližino kakega Japonca, me je vedno obdal neum-Ijiv trepet, ko da bi bil naprej začutil, da bom moral enkrat tudi sam v lastni osebi stati nasproti njemu. Zaničevanje ¿n grozo čutim ¡naproti njim in pest se mi krči, ako pomis- prihodnje leto imelo več dni ali več noči? — Dva psa imam, ki celi dan glodata človeško meso, ponoči pa zijata, da jima jezik ven visi, kdo je to? Čarovnik. Kako sežeš v vodo, ne da bi imel mokro roko? Na vodo natrosi zelo drobno stolčene kolofonije-in nato brez skrbi sežeš v vodo. Franček-pijanček v adventnem času. Ni tako zelo slab naš Franček-pijanček, kakor bi kdo mislil. Še celo k spovedi je šel! Veselo se je držal, ko je prišel iz cerkve in tudi gospod župnik so bili veseli. Pa je rekel Franček-pijanček svojemu prijatelju: »Ti, danes sem obljubil, da bode m šel mimo gostilne, da še pogledal ne bom tja!« — »Ti ne verujem«, je rekel prijatelj, »te bom gledal od gostilne!« In sta šla. Franček-pijanček je res šel mimo in še pogledal ni v gostilno. Ko je bil kaka dva streljaja dalje, se je pa navdušen nad seboj in nad tem, da se je premagal, oddahnil in rekel: »Danes si ga pa zato zaslužim en kozarček!« In sirota je bil pijan, da niti za Sveto noč ni vedel! Franček-pijanček ne pride V novo leto! Na Silvestrovo je bilo in Franček-pijanček je voščil gospodu župniku, ki ga je srečal, veselo in srečno novo leto. Gospod župnik mu je zapridigal, naj se v novem letu vendar poboljša.Pa je rekel Franček-pijanček: »Gospod župnik, jaz sploh ne pridem v novo leto!« — »Kalko da ne?« — Franček-pijanček je zdrknil po tleh: »Jaz se bom kar prevalil v njega!« Korist telefona. Dva prijatelja sta se razgovarjala o koristi telefona, pa je eden rekel: »Telefon je zelo koristen, pomisli, ti lahko po njem koga prav grobo ozmerjaš, in on te ne — more oklofutati. Previdna perica. Perica je prinesla gospodu, kateremu je prala, eno srajco premalo, toda za pranje jo je vzela v račun. Gospod jo je prijel: »Kako to? Eno srajco mi izgubiš, potem pa še za pranje te srajce računaš?« Perica: »Gospod, je čisto pravilno! Jaz sem srajco preje oprala, a potem šele izgubila.« Vaški zobozdravnik. K vaškemu zobozdravniku, ki je bil obenem čevljar, je prišel kmetic, katerega je zob strašansko bolel. Prosil ga je, naj mu pomaga. Inčevljarček je dobro naredil. Posadil je kmeta na svoj trinožni stol, navezal bolan zob na dreto, katero je pribil na tla, nato pa kmetica s šilom od zadaj pičil. Kmetic je odskočil, pribita dreta je izdrla zob, operacija je bila izvršena. Kmetic pa se je prijel z roko, kjer ga je čevljarček pičil in rekel: »Ni čuda, da me je ta mrha tako bolel. Ko pa je imel tako globoko svoje korenine!« Žalosten radi božičnih darov. Branček je bil bogato obdarovan od božičeka z raznimi igračami. Pa ga je mamica vprašala: »Ali nisi nič vesel teh lepih igrač?« — Branček: »Bi že bil vesel, samo spomnil sem se, kolikokrat me bo ata natepel, ko bom te igrače potrt!« Zmrznjeni krompir. Na trgu mesta je kmetica prodajala krompir, ki pa je v tej strašni zimi zmrznil. Pa je dejal kupec: »Žena, vaš krompir je pa zmrznil!« — Žena: »Kaj? Pa naj! Ali mislite, da bom za vsak krompir hlače kupila?;« Gos0odarstvo. Mariborski božični trg (lne 24. decembra 1927. Božični trg je bil vsled lepega vremena prav dobro preskrbljen. Tudi obiskan je bil dobro. Slaninarjev je bilo 70, ki so meso in slanino prodajali po navadni ceni, to je 20 do 30 Din za 1 kg na drobno, 15 do 17 Din 1 kg na debelo. 'Proti poldnevu so pa cene znatno znižali. Tudi domači mesarji so cene nekoliko znižali in trgovali prav dobro. — Perutnine in drugih domačih živali je bilo samo okoli 700 komadov. Cene so bile visoke. Tako so se prodajali piščanci po 25 do 35 Din, kokoši po 40 do 50 Din, race po 60 do 80 D, gosi po 60 do 120 Din, in purani celo po 60 do 200 Din komad, domači zajci po 25 do 35 Din, divje zajce so prodajali po 40 do 50 Din. Rib je bilo v veliki obilici na trgu. Cene so bile živim karpom 18 Din, morskim ribam pa 20 do' 32 Din za 1 komad. — Krompir se je prodajal mernik lim, da je upalo to duševno in telesno nerazvito ljudstvo nastaviti ovire pred prizadevanja Zedinjenih držav, moje domovine. Odkrito povem, da . . . — Tak govor ne spada sem, — ga je trdo prekinil g. profesor Brinkley. — Pesem-žalostinko bi morali peti, ne pa dvigati tožbe, ko vidimo na mrtvaškem odru pomilova-njavredno žrtev osebnega boja dveh velikih duhov . . . . Kaj mislite, g. Overton, kaj ukrene g. Dsain z ozirom na dragega mu mrliča? — Ne vem ... — je mrmral osramočen. — Najbrž jo da domov pripeljati, — je omenila Alice, — ako mu bo mogoče . . . Profesor se je zamislil. — Ako tudi on ne postane žrtev tega nesrečnega osebnega boja, ki ga je z Overtonovo pomočjo spremenil v svetoven vihar . . . — Kako mislite? — je vprašal Overton. Brinkley je temno molčal. — Kaj je to? — so naglo gledali narazen. Tiho brnenje v višavi. Pod oblaki bela točka. Navzdol se spušča. Jastreb se spusti tako dol. En trenutek. Niti se niso zavedli in »Ptica svetov« zleti že k mrtvaškemu odru. Stekleno okno se odpre in iz notranjosti izstopi rumen človek: Mutsuhito Dsain. V narodni noši stopi naprej, črni trdi klobuk sname z dolgih las in pozdravi. — On je . . . — se prestraši Alice. Hod je len, počasen, truden, srce ga vleče navzdol. Ozre se okrog. Nato obrne oko na mrtvaški oder. Izgorela, siva lučka. Komaj premika trepalnice. Pride naprej in pred mrtvaškim odrom nemo Obstoji. Mutsuhito Dsain . . . Začudijo se. Kako pride sem? Kaj je ustvaril, da je mogel priti sem? Profesor Brinkley ne more govori ji, Overton hitro premika trepalnice, Alice zakriva oči, da bi ga ne videla, teta Bettsy se mu žalostno smehlja in drugi, ki so navzočni, ne razumevajoč, občudovaje gledajo prizor. — Človek, ki hodi v oblakih . . . Gleda mrtvaški oder. Niti ena žilica se ne gane na obrazu. Japonsko srce je močno, živci so jekleni. Le tresoče se trepalnice izdajajo njegovo bol, ko gleda malega mrliča. Gospodar strel . . . Njegovo dekle! Naprej se nagne in duša mu v očeh plameni. Zvonček! Ne reče tega, le gleda jo. Kaj je iz nje! za 6 do 7 Din, kislo zelje 4 Din, kisla repa 2 Din, čebula Ž do 3 Din, česen 10 do 15 Din, hren 8 do 10 Din, paradižniki 4 Din kg, glavnata solata 1 do 2 Din. Cvetlicam so bili: cene 50 para do 7 Din, z lonca vred 15 do 50 Din komad. Lončena in lesena roba 1 do 50 Din komad. Lesene robi je bilo topot zelo malo na trgu, ker Ribničani so šli za božične praznike domov. Mariborsko sejmsko poročilo. Prignalo se je: 12 konj. 8 bikov, 107 volov, 259 krav in 6 telet. Skupaj 392 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste na sejmu dne 27. decembra 1927 so bile sledeče: debeli voli 1 kj žive teže Din 7.75 do Din 8.—, poldebeli voli Din 7.25 d* Din 7.50, plemenski voli Din 5.75 do Din 6.—, biki z* klanje Din 8.—, klavne krave debele Din 5.75 do Din 6.25. plemenske krave Din 5.50 do Din 6.—, krave za klobasarjč Din 3.50 do Din 4.25, molzne krave Din 5.25 do Din 5.7B, breje krave Din 7.— do Din 7.75. — Prodalo se je 204 komadov. Za izvoz v Nemško Avstrijo 49 komadov. Pisma iz domačih krajev. Tezno pri Mariboru. Da je naša božičnica v nedeljo, dne 18. t. m., tako nad vse krasno uspela, da smo zamogft obdarovati 140 otrok z obleko in drugimi dobrotami, bC nam s svojimi velikodušnimi darovi omogočili naslednji mladinoljubi: občinski urad Tezno 2000 Din, Posojilnica v Narodnem domu 1000 Din, Družba sv. Cirila in Metoda 500 Din, Trboveljska premogOkopna družba 500 Din, Mestna hranilnica v Mariboru 100 Din, Narodna banka 100 Din. Ljubljanska kreditna banka 100 Din, Hrvatska praštedi-ona 50 Din, Hrvatska eskomptna 20 Din, g. Jarčnik, nad-učitelj v p., 20 Din, elektroinštalater g. Rečnik 20 Din, g. podžupan Ivan Šabeder (velik prijatelj šole) nabral 1200 Din, občinski odbornik g. Vitez 150 Din od »pol. društvi; Tezno«, šolski sluga nabral 302 Din; skupaj 6062 Din. Nadalje so darovale v blagu naslednje tvrdke: »Sana« 10 kp čokolade. Zadruga državnih nameščencev, Zlatorog, Gaspari & Faninger, Ludvik Franz, Vilko Veixl, trgovina sv. Cirila, Delavska pekarna, domači pekarni Kovaeič in Ro-došek, naši trgovci Peršon, Podlipnik, Mernik, Žitnik, go spe so pa napekle pecivo. — Lepše, kot se je deca sama. se podpisani ne more zahvaliti. — R. Tušak, šolski uprav. Kapla. Na sveti večer je umrla v visoki starosti 83 let dobra mati, babica in prabica ter vzgledna vdova Marija Vraber, mati vlč. g. kanonika dr. Maksa Vraber. Prijateljem in znancem se priporoča v molitev! Sv. Ožbalt ob Dravi. Izredni »zlati« jubilej, obhajani celo leto, teče sedaj h koncu. Da, da, niti Betlehem nit» Sv. Ožbalt nista najneznatnejša kraja. Pa no, ponosne vf fare vse po širni škofiji, postavite se, če se morete, pa nam pokažite tako lepi vzgled nezlomljive vstrajnosti, kakor je naša častita gospa Terezija Homer, ki nam prepeva mično in dično že kar pol stoletja nepretrgano kot neutrudljiva cerkvena pevka v višjo čast in v pobožno spodbudo domačim vernikom, kakor tudi daljnim romarjem tjagor noter do rodne Lipnice. Hvala in slava jej! Pri boleznih srca, skrčevanju žil, nagnenju k izlivu krvi r mozeg, zasigura naravna Franc Jozefova grenčica lah k*» stolico brez napora. Naučna opazovanja na klinikah za bolezni krvnih žil so pokazala, da Franc Jozefova grenčict zlasti starejšim ljudem napravi posebno uslugo. Sv. Ožbalt ob Dravi. Cerkveni shod, več svetih maš s pridigo, se bo obhajal tukaj v torek, dne 17. januarja 1928. na čast sv. Antonu Puščavniko, nebeškemu zaščitniku domače živinoreje. Začetek ob devetih dopoldne. Pridite v obilnem številu! Sv. Urban. Skoraj nepričakovano se je razširila dne 21. t. m. žalostna vest, da je umrla po kratki in težke bolezni gospa Marija Ornik, posestnica iz Kamenšaka. — Rajna je bila mati daleč na okoli znane poštene rodbine Ornikove ter priljubljena pri vseh občanih radi njene gostoljubnosti. — Bila je blaga mati, vzorna žena. Bodd ji lahka rodna gruda, katero je tako iskreno ljubila. Na lepem obrazku ni več življenja. Oči so se mu mrtvo zaprle. Pojoča usta so nema. Sence so sami madeži in na čelu je strjena kri. Umorili so jo! Njo, ki ga je prosila, da naj prizanese vsemu svetu. Poteptali so goloba miru. Rumeni bog-- Ali je človek, ki bi jo obudil. Človek le mori. Krisfru« naj pride, razpeti in jo naj zbudi! Ne pride. Tudi Kristus ne gleda na njo . . . Ti, malo dekle, ki si v zlatocvetličnem plašču v Dai Nipponovi deželi črešnjevega cvetja brenkala kitaro, ali »i mislilo kedaj, da smehljajoče se oči v tujini zapreš? Donko čaja, svetišče Osneva . . . nebotičniki in kričeči tuji svet. Dekle! Ti ubogo dekle . . . zlatobarvana usta, zveneča tista več ne bodo šepetala zahvalne molitve . . . In ti, belo dekle, ki se zdaj jokaš poleg mrtvega dekleta, ali si slutilo kedaj, da med iskrami bliska zagledaš za-ničevanega ljubljenca? Ki ga nisi nikdar ljubilo, ki pa tebe nikdar ne pozabi . . . Rumeno dekle . . . belo dekle . . . Katero je imelo bolj čisto srce? Rumeno dekle je mrtvo. Belo dekle umrlo objokuje. (Kristus, stopi dol z nebeškega križa in stori pravico, katero naj ljubim?) Mutsuhito Dsain je jokal. Solzne oči so se uprle v mrliča in ga je dolgo gledal. Potem je zrl na belo dekle in so se trepalnice gibale, ko metuljeva perut. Izberi, Mutsuhito Dsain! Sekunde naglo ropočejo, ko nevidna železna kolesa. Premagaj se! To rumeno dekle je tvoja sestra, ena zemlja vaju je rodila in en tajfun vama je vdihnil dušo v dušo: dih Brentena, smeh Bude, ogenj Amidala in moč tisočro-kega Kvvannona. Mutsuhito Dsain se je zganil in je položil roko na srce mrliča. Njegova je! Ni zemeljske oblasti, ki bi mu jo lahko odvzel. Ker le sedaj ve, kaj mu je bila Zvonček! Le sedaj je prišel k zavesti, da je nevede njo ljubil, krizantem9ko, malo dekle, njene solzne oči, cepetajoči hod, kitarske prstke, zveneči glas ... in nikdar nikogar drugega! Vse drugo so bile le sanje . . . Bliskovito je pograbil ljubljenko z mrtvaškega odra. Ne sme padati na njo gruda zaničevanega svetal En trenutek in mala rakev je bila v stroju . . . Stekleno okno se je zaprlo, iskra je zacvrčala, motor zabrni in »Ptica svetov« se je naravnost, proti nebu se dvigajoč, zmagovito dvigala v praznoto. Zlatoličje pri Ptnjn. Tukaj je umrla po večletnem bo-lehanju v 65. letu svoje starosti posestnica Marija Petek. Bil« je pridna in skrbna gospodinja ter je lepo vzgojila dvoje otroke, kateri so jo spoštovali in ljubili ter zdaj zelo močno žaljujejo za njo. Da je bila pokojna daleč naokoli globoko spoštovana in povsod priljubljena, je pokazal tudi njen pogreb. Žalujočim otrokom naše sožalje! Blag ji ¿spomin, svetila ji večna luč! Šmartno ob Paki. Zopet je kruta smrt zamahnila s svojo koso in požela dvoje življenj. Dne 19. t. m. je umrl g. Jožef Rakun, lesni trgovec v Zagrebu, brat Č. g. Franca Rakun-a, kaplana v Pišecah in g. dr. Alojzija Rakun-a, odvetnika v Celju, v starosti 45 let. Že pred vojno je odšel od tukaj v Zagreb, kjer si je s pridnimi rokami in varčnostjo ustanovil samostojno trgovino z lesom. Bil je radi svoje poštenosti med splavarji zelo priljubljen. Prišel je v svoj domači kraj, katerega je zelo ljubil in to tudi vedno dejansko pokazal, z upanjem, da se mu zdravje zboljša. Toda zgodilo se je nasprotno, umrl je v svoji rojstni hiši in sedaj počiva v domači grudi. Imenovani je bil kremenit in blag značaj. Od otroške mladosti pa do odhoda v Zagreb je bil vedno najpridnejši član pevskega društva ter obenem priden cerkveni pevec, kateri ni nikdar izostal. Bil je tudi ustanovni član pevskega društva ter še potem, ko je bival v Zagrebu, vedno dobrotnik in ljubitelj petja. Večkrat je rekel: Če bi ne bil član pevskega društva, bi danes ne bil to kar sem. — Dne 23. t. m. je umrl g. Alojzij Mihelec, p. d. stari Mihelec, svoječasno daleč znani gostilničar pri Mihelecu v Paski vasi. Bil je v 91 letni starosti. Splošno je bil znan kot poštenjak. Včasih, ko še ni bilo Rajfaiz^ovk, je velikokrat ljudem pomagal v denarnih zaditgah, ne kot oderuh, ampak kot usmiljeni samaritan. Naj počivata v miru! Sv. Barbara v Slov. Gor. Naša mladina se pripravlja za igro, katero bo priredila v Društvenem domu v nedeljo dne 8. januarja. Napočilo bo novo leto; ali smo že poravnali naročnino za naše liste: Slovenskega Gospodarja, Naš dom in Mohorjevo družbo? V vsako hišo naš katoliški časopis! Izvolite brati: Cenjene gospodinje, poiskusite, da je Kolinska res izvrsten pridatek za kavo, ki kot dobri doina»-či izdelek zasluži, da se uporablja v vseh rodbinah. Ob koncu leta se našim spoštovanim odjemalcem za naklonjenost najtopleje zahvaljujemo in želimo vsem veselo in srečno Novo leto! — Kolinska. 1657 LISIČJE kunine, dihurjeve, veveričje in druge zimske kože od divjačine kupuje po najvišjih cenah I. Ratej, Slov. Bistrica. 1524 Kože divjačine zimske (decembra do marca), veverice, bele podlasice in dru fe, kupuje po najvišjih cenah: . Ratej, Slov. Bistrica. 1542 Kočijaža, v vaškem ocira zanesljivega, starejšega samca, kateri tudi pri vrtnih delih ia v kleti pomaga, sprejme oskrb ništvo graščine Pogance pri Novem mestu. Istotam se »prej me tudi starejši koajski kla pec, ki razume vsa poljska tlela. 1834 Posestvo okoli 3 johe s hišo ia hlevom pri Rogatcu se takof proda. Vprašati je pri Seleker v Imencu 10, pošta Podčetrtek. 164* Zahvala. V pričo toliko dokazov sožalja, vsled smrti moje dobre zene, oziroma naše zlate mamice Ane Drgainer-ieve si štejemo v dolžno čast, izreči vsem najprisrčnejšo zahvalo, kateri so pokojnioo obiskovali in tolažili v njeni težki bolezni, za spremstvo na zadnji poti v tako obilnem številu, posebno velečastiti duhovščini, obč. odboru, učiteljskemu zboru, g. upravitelju kopališča, orožniški postaji, požarni brambi, pevskemu društvu za krasne žalostinke in vsem udeležnikom. Najlepša hvala za vse mnogobrojne darovane vence! Dobrna, dne 22. grudna 1927. Janez Drgajner, župan na Dobrni, soprog. Pavel, Marica, Alojz in Justina, otroci. 1661 Zahvala. Iskreno se zahvaljujem vsem, ki so nas povodom prebridke izgube našega ljubega ■tolažili in spremili prezgodaj umrlega na njegovi poslednji poti. Posebno zahvalo pa še izrekam veleč, g. župniku Andreju Bračiču za njegov ginljivi govor ter domačemu in sosednjim gasilnim društvom za obilno udeJežbo pri pogrebu. Pekre, dne 24. decembra 1927. Mihael Kreuh, posestnik, in župan. 1W>6 Hočete se rešiti Važega fevmatiZIIia ¡II Platina Trganje in bodenje v udih in sklepih, otekli udi, skrivljenje roke in noge, trganje in bodenje v raznih delih telesa, celo slabost oči so večkrat posledice revmatizma in kostobolja, ki se mora odstraniti, ker drugače bolezen vedno bolj napreduje. JAZ VAM NUDIM zdravilno pitje, ki razkroji sečno kislino, pospešuje izmenjavo snovi in izločevanje, torej ne kako univerzalno ali tajno zdravilo, ampak en produkt, ki ga proizvaja narava sama za odrešenje bolehavega človeštva. VSAKEMU DAM BREZPLAČNO ZA POSKUS! Pišite mi takoj in Vi dobite od mojih po celem svetu nahajajočih se skladišč popolnoma brezplacnd in franko en poskus obenem z podučljivo razpravo. Vi se boste £ sami prepričali o neškodljivosti tega sredstva in o njegovem hitrem delovanju, ii AUGUST MÄRZKE, BERLIN-WILMERSDORF, BruchsalerstraHse No. 5. Ab.: 316. Vam priporoča svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, sve-tiljk, ogledal, raznovrstnih šip, lepih okvirov itd. — Prevzema vsakoršna steklarska dela. — Najsolidnejše cene in točna postrežba. Na drobno in na debelo. Na drobno in na debelo. 106 S12 SLA JE; BLASNIKOVA \ i\/—-P——= * za prestopno leto 1928, * ki ima 866 dni. S »VELIKA PRATIKA« Je" ■ najstarejši slovenski kme-B ■ tijakl koledar, koji je bil ■ te »d naših pradedov naj- g bolj vpoitevaa ia Je i« g dane* najbolj ebrajtan. B Letošnja «Mirna Izdaja «e | odlikuje po bogati vsebini ■ ia slikah. \ »VELIKA PRATIKA« Je* g najboljši in najcenejši dru g šiniti koledar. g £ Dobi m ▼ v»eh trgovinah J ■ p« Sloveniji ia stane I D. g ■ Kjer bi js ne bila dobiti,« J naj ae aaroti p« topilnici • _I I1U ™ vri 116* ¡J. Masnih naslednikih! a tlakama ta Utograflčnt zavod | ■ LJUBLJANA, BHEQ 8TET. U t Vaše telo zahteva nego, da ostane zdravo. Za pravo nego telesa se uspešno rabi že od dedovskih časov pravi Fellerjev milodišeči EIsalluid. Oslabljenemu telesn doprinaša moči in sve-Ž09ti, oživljuje živce, jača mišice in tetive ter deluje na vse ostale dele telesa. Masiranje in drgne-nje z Elsaflnidom pospešuje obtok krvi ter vzdržuje tako telo vedno odporno in čvrsto za delo. Pranje z Elsaflnidom jača trudne oči. deluje umirjeno na živce ter ublažuje boli. V zunanji in notranji u-porabi je najbolja za- nalezljivim boleznim in prehlada Raztopljen je izvrsten za pranje ust, grla in goltanca. Elsafluid je že 30 let tako priljubljen le zato, ker je vsestransko u-porabljiv, zunanje in notranje kot najzanesljivejše domače sredstvo in kozmetikum. Ja-ščita proti kihavici. in- j či je kot francosko žga-fluenci, gripi in drugim i nje. Zahtevajte v lekarnah in tozadevnih trgovinah tudi v najmanjših krajih izrecno »Fellerjev« pravi Elsafluid v poizkusnih steklenicah po 6 Din, dvojne po 9 Din ali špecijalne po 26 Din. Drugače naročite direktno po pošti, potem je ceneje, čim večjo količino naročite naenkrat, ker stane z omotom in poštnino vred 9 poizkusnih ali 6 dvojnih ali 2 špecijalni steklenici 62 Din. 18 poizkusnih aH 12 dvojnih ali 4 špecijalni steklenici 102 Din. 54 poizkusnih ali 36 dvojnih ali 12 špecijalnih steklenic 250 Din. Naslov označite jasno: Lekarnar Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elsatrg 341 Hrvatska. L Mesarji! Stenska dvigala za klavnice, mesoreznice, kloba-sarice, sekire-mesarice, nože, bruse, ostrila za nože, stiskalnice za ocvirke nudi najceneje železnima. Ljub- Fr. Stupica, Ijana. 1622 Sedaj je čaa, da si zagotovite prihodnje leto obilao sadja. Škropite s Arborinom, ki ga proizvaja tvrdka Chemotecn-na, Ljubljana, Mestni trg 10. 1540 IT AN KRAVOS, MARIBOft, Aleksandrova eeata 18 Slomškov trg 1. Opreme ln potrebi čine ia tak e, potni kovčegi, torbice, Mh ati izdelki, (gamafte, e vratni* in aagobčniki ■■ pse Mh Onnllnl Jermeni. ftuguvice in druge pletenine ia- deluje po najnižjih cenah ten daje pouk o pletenju Strojne pletarstvo N. Groeger, Orrroi ob Dravi. 601 — Mutsuhito Dsain! — je za javkala Alice. — Prekleti! — je kričal Overton. — Ušel je. — Rumeni bog . . . — je mahal s klobukom Brinkley. Teta Bettsy se je tiho in z razumevanjem smejala. — Tam jo nese! — je nekdo kazal. V daljavi se je »Ptica svetov« videla le kot mala točka. XXVI. In voz svetega Elije je letel nad Tihim morjem. Ognjena misel. V minutah so zaostajale milje za njim. Ljubega mrliča je Mutsuhito Dsain nesel proti Japonski. Čingilingi . . . Zvonček . . . Rakev je tako ležala na sedlu stroja, da je dekle skoraj sedelo in tako gledalo z nepremičnim očesom v neskončnost. V naročju je šopek belih krizant«n. Skozi strojevo stekleno okno zablišči žarek solnca in posvečeni obraz mrliča se je spremenil v smeh: Niso me ljubili, dokler sem živela in Mutsuhito Dsainova nevesta sem postala po smrti . . . Strojeva brzina je naraščala. Ko da 3toji na mestu in pod njim so zaostajali tisoči kilometrov. Kakor leti glas. še hitreje! V brnenje spremenjena snov drvi naprej . . . Senoe nima. V omamljivih daljavah je nesla naprej »Ptico svetov« praenergija. Hozana ti, božanska moč, ki radi malega umrlega dekleta preplavaš velike daljave. Velik in mogočen si, človeški duh, ki brzdaš nebo! Umrlo dekle potuje na Elijevem vozu. En mrlič in en živ. Banzaj! Zvončka že čaka mali grob zgoraj na rebru džin-džen-džiskega hriba, na ubogi čajni zemlji . . . Na njenem srcu bode počival granitni Budov kip in ga ne pusti na solnčni svet . . . Mala kitara je ostala sama in zlato-plavi plašč nima več gospodarja. Zvonček vstopi v dvor Solnca . . . Rujavo-zeleni bliski se prikazujejo spodaj v daljavi, proti jugozapadu. Oaze Tikega morja. Majhni otoki, s katerimi je narava posula morski svet. Strašne vode! Grozni prostori! Strahotne daljave! Kiu^iu je še daleč . . . Naprave za raizvijanje toka so v redu delovali in »Ptica svetov« je letela na svetlih perutih elektronionov. Mikronezia ... V življenjskem suženjstvu brli lučka človeških duš. Ljubezen umira v trpljenju. Človek se bori z naravo, ko revolucionaren otrok nasproti očetu. Za kruh. Za življenje. Za nič. Otrok se razvije v mladeniča, mladenič dozori v moža, mož se postara in potem razočarano le- že v grob. 0, kako srečno si, malo dekle, da ti ni bilo treba preživeti življenja ko Breskvi, ki je utrujena morda sploh objokati ne bo mogla . . . Mutsuhito Dsain je gledal svoje dekle in je razmišljal o življenju, proti severu nad Bominom. Že se čuti dih tajfuna, nad japonskim morjem leti stroj ... a zakaj gre domov? Njegova domovina je neskončnost! Zrak neba, morje, tresljanje etra, električni ioni ... V deželi cvetja ga čaka Češplja, da bi ga s svojimi redarji ujel ... in vzamejo mu tudi edini zaklad: malo dekle ... In ni na zemlji edine suhe točke, kjer bi lahko pristal, keT se je zelo zmotil in je v slepoti zelo grešil zoper človečanstvo in kamorkoli gre, povsod ga zadene zakon . . . Noetov golob, ki nad vodami ne dobi ol jkine veje . . . toda an se ne vme v svet .... ne more se vrnitL Vzel je Kwannonovo orožje, električnost je podjarmil, im sedaj mora bežati radi svojega greha. Gorje dobrotnikom človeštva! Gorje onim, ki mislijo! Gorje onim, ki se ne morejo potopiti v živalsko sužnjost! Gorje onim, ki hočejo ustvariti drugi red, da bi bil svet srečen! Gorje Mesi-jem! In tudi on je hotel biti Mesija, da bi bogatil svet z blagoslovom znansitva. A ta blagoslov se je izpremenil na za-bloienem srcu v prokletstvo. In zato mora pa9ti. Tajfun mu je udaril nasproti: Daj mi mrliča! Tolči ga je začel s pestjo strel, toda prazna jeza se je odbila na »Ptici svetov«. Od spodaj mu morje dere nasproti in odpira peneča se usta valov: Daj sem mrliča! Stene stroja pehajo vetrovni biki z rogovi, ki prodirajo oblake in tudi trpeče megle solzijo na streho goste solze: Daj sem mrliča! Tajfun kriči. Nebo-zemlja se trese. In preganjani človek se smeje: Ne dam! »Ptica svetov« se je zavila v divjo burjo, ko misel, ki je na potu ne more ustaviti ne nebo, ne zemlja, ne pekel. Japonska! Dai Nippon! Ti sladka, sveta domovina! Otočje Kiu-siu! Nagasaki s cvrčkovim petjem . . . tam spodaj vabijo pod oblaki. Dai Nippon! Stara sveta gruda! Z Bogom! Mutsuhito Dsain je segel po višinskem gubernalu in strojni deli so se slepilno zabliečali, tako da se je stresla »Ptica svetov«, potem pa je c vi leč presekala z zmagovito močjo bliskajoče se prsi tajfuna. Banzaj! Naprej v neskončnost! Že sije solnce! Večno življenje. Križ se vidi, ki sega do neba, na njem je Kristus . . . Odrešenik, z dvema ble-šoečama zvezdama sta pribiti roki na nebo ... 0, Ama- Teras-Omi-Kami! Kristus stopi z zvezdnatega križa, vstopS na »Ptico svetov« in se smehlja na mene popotnika brez-končnosti--- Zamenjava bočnega in solnč-ničnega semena ter jedrčja za prvovrstno bučno olje v trgovini Franc Senčar, Mala Nedelja in Ljutomer. Najugodnejši pogoji! Prepričajte se! 1638 Priporočam bogato zalogo vsa kovrstnih ur ter srebrnih in zlatih predmetov po zelo znižanih cenah: tvrdka A. Stoječ, Maribor, Jurčičeva ulica 8. — Popravila ur, zlatnine in gramofonov se izvršijo dobro in poceni. 1625 Koka vseh vrst in najcenejše: Maribor, 1608 Branko Mejovšek, Tattenbachova ulica 13. Kovači pozor* Angleški keks, estrovski premog, bukove oglje te knpi na) ceneje v glavni zalogi veletr- Sovine a želetnine Hbm Aa rasehitz, Maribor, Vodnik«? trg._1417 Prodaja premoga, drv, koksa in oglja na drobno in debelo. M. Košak, Židovska 7. 1672 ženski Šivalni stroj »Sdnger«, malo rabljen, brezhiben, proda za Din 1.500 Kračun, Poljčane. 1674 Lepe teliee nontafonke, stare 1 in pol ia 1 leto, odda: Twi-ckel-ovo oskrbniAtvo, Krčevina pri Maribora. 1641 2—1 Starejšega ekonoma, z dobrimi spričevali sprejme Anton Cvenkel, Sv. Peter v Sav. dol. Hmeljarstva vešči ima prednost. 1662 Iščemo sastopnike(ee), potnike-(ee) za prodajo državnih vrednostnih papirjev z izvrstnimi pogoji v vseh krajih Slovenije^ Ponudbe pod šifro: »Agilni« na upravo lista.__ V najem vzamem posestvo na več let v brežiškem ali šmar-skem srezu. Mirko Plokaš — Sromlje, Brežice. 1628 Vinogradsko posestvo, velik sodonosnik, njive, travniki za 10 glav živine, 3 hiše, bi i za farne cerkve mariborske okolice na prodaj. Naslov v Uprav-ništvu.__1665 KMETJE! Najboljše zamenjate ln prešate elje v tovarni bučnega olja L Hochmflller, Mari. bor, Pod mostom 7, deani breg Drave. Dobijo se po ceni dobri •trobi in prga. Kupujem in za-menism tiidi orehe_13S8 Kmetsko posestvo v prijazni legi kupi Korošec, Rimske toplice____1658 Minoritski samostan v Ptuja potrebuje eno deklo, poštenoi, zdravo, močno delavno, resnev ki naj bi prala perilo za 50 do 60 oseb. V samostanu dobi stanovanje, košto, zdravnika ter zdravila, ene čevlje novoletno ter plačo po dogovoru. Prevzame službo takoj po novem letu. _1664_ Na prodaj je lepo posestvo radi bolezni in starosti v SI. bistriškem okraju. Meri 26 oralov, leži ob okrajni cesti Slov. Bistrica—Makole, je pripravne za trgovino, gostilno itd. Cena 350.000 Din. Natančnejše podatke se dobi pri Sim. Prešernu, županu v Podjčanah. 1678 19 Srečno in veselo Novo leto! 28 želijo vsem svojim eenj. odjemalcem, gostom, znancem in prijateljem sledeče tvrdke: Oglasni, reklamni in konc. informacijski zavod EMIL VODOPIVEC, Maribor, Slovenska o lic« a I. JOSIP SULIČ trgovina s čevlji in usnjem Maribor, Aleksandrova 30. PAVEL HERIČK0 lončar in pečar Maribor, Tattebachova 6. M. RENČELJ trgovina z mešanim blagom Pobrežje pri Mariboru. PUGEL & R0SSMANN veletrgovina z vinom Maribor, Trg Svobodo. Magdalenska parna pekarna FRANC SCH0BER Maribor, Kralja Petra trg 2. Parna pekarna JOSIP ČEB0KLI Maribor, Glavni trg 9. Manufakturna trgovina FELIX SKRABL Maribor, Gosposka 11. Manufakturna trgovina I. Ti. Š0ŠTARIČ Maribor, Aleksandrova 15. FRANC CVERLIN Lrojaštvo in konfekcijska trgovina Maribor, Gosposka 32. ALBIN KOSEC špecerijska trgovina Maribor, Državna cesta 24. DRAGOTIN ČUTIČ vdova puškar in trgovina s strelivom Maribor, Slovenska 18. ANDREJ OSET hotel in restavracija ^Mariborski dvor« Maribor, Narodni dom. MAKS DURJAVA tovarna perila Maribor. Eksportna hiša »LUNA« lastnik A. Pristoraik sit Maribor, Aleksandrova 19. SREČKO PIHLAR manufakturna trgovina Maribor, Gosposka 5. MARKO R0SNER manufakturna trgovina na debelo Maribor, Slovenska IS. Zaloga pohištva KAR0L PREIS Maribor, Gosposka 20. Modna trgovina ANTON PAŠ Maribor, Slovenska 4. JAKOB LAH modna in galanterijska trgovin« Maribor, Glavni trg 2. ALOJZIJ GNIUŠEK manufaktura Maribor, Glavni trg 6. FRANJO LAH manufakturna trgovina Maribor, Vetrinjska 13. ALOJZIJ REČNIK elektrotehnično podjetje Maribor, Pobrežka cesta 6. Fr. Bernhardov sin: imejitelj GUSTAV BERNHARD Maribor, Aleksandrova. MARTINZ & STRAUSS galanterija, kratka roba in pletenina Maribor, Gosposka 2. JOSIP WAIDACHER zaloga čevljev in izdelovanje gamaž Maribor, Slovenska 6. 1 o« y DRAGO R0SINA galanterija itd. na drohno in debelo Maribor, Vetrinjska 26. ANTON AUER klobučarstvo Maribor, Vetrinjska 14. ALOJZ PL0J špecerijska trgovina Maribor, Vodnikov trg 1. HINK0 K0SIČ restavracija »Vetrinjski dvore Maribor, Vetrinjska ul. 24. JAKOB ERBUS krojaštvo Maribor, Meljska 43. Uredi[išloo iii uprava „Sloo. (gospodarja" F. ZIDARIČ j FRANJO STARČIČ Modni salon ! špecerija in manufaktura w .. c. . _ Maribor. Vinotoč Maribor, Stolna 5. ' , . . , ™ , . - Vetrinjska 15. Trubarjeva 9. Ti s» karna w M a. % H> Srečno novo leto 1928 žele soojim eenj. odjemalcem sledeče tordke: Jrane J\edofe maaufaktueaa trgooina 1653 O cPtujtl § o7Uojz J3penčie trg o ni na zmanujaktnrnim, modnim in drobnim blogotu 1653 o J^ttija i cHnton cBrenêiè trgooina z želczaino orožjem in municijo 1653 o JPtaju j Vsem mojim cenjenim odjemalcem kakor drugim poznanim voščim srečno in veselo NOVO LETO. 1667 Se priporočam za nadaljnje obiske. KARL JANČIČ. Maribor, Aleksandrova c.ll □c imranonnDnauuLiuL^ J*7pane lfèlië trgooina z mešauim blagom na drobno in debelo 1653 Din 120 češko debelo modno sukno za moške in ženske plašče meter p«o Din 75 modni ševijoti in kamgarni za ženske obleke v vseh barvak po Din 35, 45 in 80 modni porhati in flaneli za ženske obleke in perilo po Din t, 10, 12, 16 in 20 posteljne odeje iz porhata in flanele sešiite velike 130—200 a» Din 140 posteljne odeje iz finega gladkega satana sešite velike 130—200 cm Din 180 posteljne koče iz flanela, gladke in pisane. Din 45, 60, 75 i» 8S> konjske odeje iz domače volne Dim 90 in 140 jopice za ženske, dolge, iz volne pletene v vseh barvah Din 120» vestje za ženske, iz volne pletene v vseh barvah Din 85 vestje za možke, iz volne pletene v vseh barvah Din 65, 75, 90 100 in 120 vestje in jopice za deklice in dečke Din 60 srajce za moške in dečke iz flanela in platna Din 20, 25, 30, 35, 4(1 spodnje hlače za moške iz porhata, gradelna in platna Din 20~ 30 in 35 nogavice za ženske, debele zimske Din 12 in 15 nogavice za moške, debele zimske in letne Din 7, 12 in 1B nogavice za otroke, debele zimske in letne Din 7, 8, 9, 10 im 18 in vse ostalo drugo manufakturno blago po zelo znižani ceaL Kmetovalci izrabite to ugodno priliko ! M. FELDIN !573 manufakturna trgovina, Maribor, Grajski trg 1. Vsakdo naj se prepriča, po kako nizkih cenah se prodaja raznovrstno manufakturno blago za obleke in perilo najboljše vrste v znani trgovini Srečko Pihlar, Maribor, Gosposka ulica 5 Velika izbira. Točna postrežba. Zaradi velike zaloge znatno eni- žane cene. 167t Lesnega manipulanta vesmeea' p^tene*» m sposob- " nega za nakupovanje in prevze- MMtlFIHIIMH^^HTmi IIMi im manje in manipulacijo trdega lesa dalje 16S6> ancnntlirnn Strojepisko, veščo slovenskega in nemškega je-^oapuuicii» zika ter brezpogo no tudi slovenske in nemške ■BnnBMi Stenografije, prednost ima starrjša, resna moč, sprejme z nastopom ob Novem letu lesna tvrdka AL. NEUDAUER, GORNJA RADGONA Prevzela sem gostilno »Gselman« pri kolodvor« t Uočah, ter se tem prilikom priporočam najtoplejšo cenjenim turistom, smučarjem in izletnikom na Pohorje, z pristno kapljico ter vsak čas toplim in mrK lim jedilom. Se priporoča: lt>59 Eliza Tomše r: omejim ' » Šmarje pri Jelšah. V okolici smo že imeli tudi volitev župana in svetovalcev. Za župana je izvoljen daleč na o-koli mani in priljubljeni SLSar g. Jurij Golčman. Volili smo tudi podžupana in pravijo, da je hud klerikalec, g. Iv. Turk. oblastni poslanec. Obenem smo tudi dobili dva nova svetovalca, kot prvi Rajmund Ringer, drugi Ivan Novak, araven pa še stara dva izkušena občinska delavca g. Jože! Stoklas in g. Ivan Caks. Ponosni smo Šmarčani na našo SLS, zato smo ji tudi stali ob strani pri občinskih volitvah. Saj nam je naša stranka izposlovala 5000 Din za popravilo tako potrebne občinske ceste v Sečovem, naša stranka bo gradila cesto iz Zibike in po naši občini do Belega, naša stranka je nakazala 11 občinam podpore pri nakupu bikov. Naše stranke poslanec g. Turk je izposloval trški občini podporo 40.000 Din, katerih pa občina pod naprednim gospodarstvom župana g. Gajšeka, podžupana g. Grada in tajnika Brgleza ni hotela vzeti, češ, da to si je Turkec nekaj izmislil! Šmarčani, mi pa ostanemo, kakor smo bili: enega srca in ene misli! Šmarje pri Jelšah. Na rojstni dan Nj. vel. kralja dne 17. t. m. sta bila pri nas odlikovana dva gasilca našega gasilnega društva gg. Franc Rom in Peperko na Belem. Odlikovanje je podelil bivši srezki poglavar g. dr. Hrašovec. Pri slavnosti so bili navzoči: g. gerent okrajnega zastopa Anderluh, oblastni poslanec g. Turk, bivši trški župan in podžupan gg. Gajšek in Gradt. Pri banketu v Habjanovi gostilni je pozdravil gospod načelnik odlikovanca in zastopnike iz Št. Vida, nato so bile razne napitmice od g. Ha-bjana, g. Anderluha in g. Turka. Pri slavnosti so bili tudi častno zastopani člani orlovskega odseka v kroju. Vesel in lep je bil dan. Odlikovanoema želimo še mnogo let, društvu pa dober napredek, kakor tudi novoustanovljenemu društvu v Št. Vidu! Čadram. Dve nagli smrti. Zadnjo nedeljo sta se tu pri nas zgodila dva čudna slučaja: Franc Kušar, bivši posestnik na Kebelnici, je stara leta mirno preživljal v svoji vi-mičariji v Lačni gori. V nedeljo se je po desetem opravilu podal v Oplotnico, da bi si v gostilni privoščil porcijo gu-taža. Med jedjo mu je padla žlica ia rok, postalo mu je »la-bo in brez besed se je zgrudil ob mizi. ¿dravnik je prihi-tel v par trenutkih na lice mesta, a je mogel ugotoviti le smrt. Zadela ga je možganska kap. Še isti večer se je enako hitro preselil v večnost Janez Srebre, p. d. Besobul, posestnik v Oplotnici. Ob pol dveh zjutraj je ie hodil okoli kiše, ob treh je bil že mrtev. Bog jima daj lahko pot v večnost, kakor sta lahko odpotovala Iz tega sveta! Podčetrtek. Dne 19. t. m. je umrla nagle smrti, zadeta «d srčne kapi, gospa Marija Krajnčan, soproga tukajšnjega pekovskega mojstra. Pretresljivo žalosten je ta dogodek. Mož je vsled bolezni izčrpan in onemogel, od dveh otrok je šele hčerka stopila iz šolskih čevljev. Blagopokojnica je s svojo neumorno pridnostjo in delavnostjo, s svojo skrb nostjo, previdnostjo in trdnim zaupanjem v Boga držala vse gospodarstvo in podjetje pokoncu, je ljubeznivo in zve sto stregla svojemu hirajočemu možu in kljubovala vsem neagodam, ki so zadele ravno v tem letu to obžalovano o-bitelj. Vse to je pospešilo njeno prerano ločitev. Za blago-pokojnico žalujejo tudi tržani in marsikdo in bližnje in daljše okolice. Kolikim je radevolje pomagala v trenutni sili! Nebeški Sodnik naj ji poplača njena dobra dela in tolaži nad vse ji drage zapuščene! Marijagradec pri Laškem. Pri občinskih volitvah dne 8. t. m. je zopet SLS odnesla sijajno zmago. Naša stranka ;je dobila 513 glasov, nasprotniki vseli etrank pa samo 58. Odbornikov pripade naši stranki 23, Nasprotnikom pa 2. Ako bi se volitve vršile v bolj ugodnem poletnem, oziroma spomladanskem času, bi bila gotovo naša stranka pridobila še kakih 50 glasov, kajti prav gotovo je precej naših mož ostalo doma, ker starejšim ljudem iz hribov je v mrzlem in mokrem vremenu težko udeležiti se volitev, če se pomisli na razsežnost naše občine, ki meji na jugu na obcmo Loka pri Zidanem mostu, a na severu na Svetino in okolico Celje. Vsled tega smo lahko na uspeh prav ponosni. V občini se nahaja '6i vasi in vasic, a vendar se je od naše strani vložila samo ena kandidatna lista, kar je gotovo redek slučaj, ko vidimo marsikje, da občine, ki volijo komaj 9 odbornikov, imajo vloženih več list od ene stranke. Imamo tudi majhno število ljudi, ki so odpadli od naše stranke, sami se imenujejo »bivši klerikalci«. Ne zavidamo jih, kakor je žalosten konec Judeža, tako je vseh izdajalcev usoda. Pripomnimo še, da se nekaterim železničarjem vsled službe ni bilo mogoče udeležiti volitve, in to takim, o katerih se misli, da bi volili SLS. Za te glasove, katere je prejela gospodarska stranka, pač ni bilo vredno, da ste na visoko drevo ob cesti pribili demokratski plakat, kjer ste jasno pokazali svojo nezmožnost o gospodarstvu pri občini •^ifeilM Laški okraj. V štev. 49 »Slovenskega Gospodarja« je bilo pomotoma poročamo, da so se vršile letos občinske volitve v laškem okraju samo v občini Marijagradec, v resnici pa so se vršile dne 26. junija tudi v občinah: Jurklošter, Sv. Lenart nad Laškem in Laško. Marijagradec pri Laškem. Po njiih delu jih boste spoznali, namreč čistokrvne demokrate v občini Marijagradec. Ker samostojni demokratje na deželi in v mestih nikjer ne upajo iti med volilce pod svojim pravim imenom, ampak gredo pod skritim in tako so šli tudi pri občinskih volitvah občine Marijagradec pod skritim imenom in so pod tem imenom lovili .kandidate in ko so ti zvedeli še pravočasno, jih je od 50 preklicalo 27 svoje podpise. Tisti pa, ki niste preklicali svojih imen in tisti, ki ste nesramno lagali našemu ljudstvu, da je ta lista nepolitična in zgolj gospodarska, naj bo sledeče pismo, ki se nahaja v originalu pri nas, vsem našim zaslepljencem in tudi drugim v svarilo, podpisavati kedaj take liste: Spoštovani g. Škobernel Oprosti, ker nisem prišel danes, dne 3. t. m., k Tebi na razgovor. Bil sem zaposlen na delu z volilnimi letaki, da sem jih porazdelil na vse naše zaupnike. Zato ti. pošiljam 350 komadov teh volilnih povabil z vsebino volilnega proglasa na zadnji strani. Poskrbi, da dobi vsak volilec v severnem delu občine. Zato si pridobi za to delo vse Tvoje kolege, da Ti pomagajo ta vabila raznestL Dobiti mora vabilo vsaka hiša. Pri delu naj ti povsem pomagajo kakor: gg. Dremšak, Spitznagel, Janez Resnik, Podbreznik (tu je mišljen Leben iz Žikovce) in drugi. Tudi g. Jazbinšeka moraš k delu, oziroma na raznos letakov v gorske in oddaljene vasi pritegniti ter mu daj 25 Din, da bo te tri dni stalno agitiral za našo listo in raznasal in nabijal letake. Pouči ga tozadevno in naj takoj prične z delom. Denar Ti >bo organizacija vrnila (tu je mišljena organizacija SDS v Laškem). Te dni moraš biti tudi sam skozi do konca volitev stalno na agitaciji, če hočeš, da bomo močni. Prosim, stori vse, da bomo imeli čimveč glasov. V pondeljek, dne 5. t m., pridem z vlakom ob ^10. uri k Tebi na razgovor in me pričakaj v gostilni Tadina. Letake in dopis daj tudi g. Ozimjeku in ga tozadevno pouči v zadevi agitacije. Z demokratskim pozdravom: Supanič Vinko. — Vsaka razlaga je ljudem, ki znajo do deset šteti, tu odveč in nepotrebna. Omeni se le: Celi kraj pozna, da demokratje pri vsakih volitvah naprosijo Jurija Jazbinšeka, da agitira za njih stranko in bi po mnenju Vašega poročevalca že davno zaslužil odlikovanje in najvišje odlikovanje bi dobil, ako bi mu izročili blagajno Slavenske banke. Dr. Stanimir Vrhovec zdravnik in zobozdravnik v Vojaiku zopet redno sprejema 1625 Med. univ. Dr. L. Braune v Apačah bivši sekundarij na klinikah na Dunaju in Inomostu "" '»•^UHl,) - 1655 ordinira od S do 12* To je ona prava švicarska žepna ura katera se radi tega najbolj kupuje, hvali in pri-poročuje, ker ona brez vsakega popravila najdalje vzdrži Čas na minuto točno kaže in se priiteva k najboljim švicarskim uram, (¡čeravno tako malo stane St ioo. Žepna ura An- Cq»yia ¿10- Din kerjev stroj R-.Roskopf »alLIU t.7 6op Št hi. Anker stroj Re- cqrv|rw ftG Din montoir-Roskopf 3 l.gar. OalilU Ut/ 20p Št. 105 Prava švic bu- CtirnA (K A Din dilka zan. Ank.str. 31.gar. OdUlU 20 p Po povzetju, ali vnaprej poslani svoti. Noben riziko! Kar ne dopade, se zamenja ali denar vrne! Svetovno Elstvne IKOare, zlate, srebrne in niklaste v najlepših oblikah , ure-rapestnic«, verižice, preiaae, bogato izbiro praktičnih da ov In porabnik predmetov aajdete v velikem ilustriranem krasnem cenika, katerega Vam na zahtevo brezplačno pošlje Svetovna hiša ur H SUTTNER, Ljubljana št. 992 ronnpcrrirTinmi otmmnnnni hiihhhhb rrrv m 1«1 iti KMETOVALCI POZOR! Kar je bilo nekdaj, to velja tudi danes. Uporabljajte staro, vsestransko preizkušeno sredstvo red i I ni prašek za živino posebno za prešiče: ZAKONITO ZAVAROVANA ZNAMKA. „ M A S T E L 1 N " Samo poskusite in prepričali s« bodetel Dobi m v vseli 3 trgovinah n* deželi in v glavni zalogi 3 1630 , A. KOSEC, MARIBOR .«Tli »lunini! nnrrn Najbolje in najvarneje naložite svoj denar pri II POSOJILNICI V r. z. z n. z. ki obrestuje hranilne vloge najbolje. TekočI računi. Posojilo na poroštvo, zastavo In vknjižbe. Uraduje za ;stranke vsak delavnik od 8. do 59 " ~ 12. ure. iifcaša&aSit Naznanilo otvoritve! Cenj. občinstva naznanjam, sem oiprl na SLOMŠKOVEM TRGU 7 NOVO MESNICO katero bi m Imel eskrt'jrao s prvovrstnim mesom. Cene: G0VEDIHA od 10 do IS Dia, SVINJE TINA 20 Din, TELETINA od 17-50 Din naprej. Za obilen obisk se priporoča F. ECLUM »N DRUG« mesar MARIBOR, Slomškov trg 7 1650 3 i I a S. Zadružna gospodarska banka d. d. 11 1 Podružnica Maribor, i .......— I lastni navozgPBlBal palači, Dlebsondrova cesta B, prt d fpaaiiSfe?nsSa siftoljn. Iminlt vsi bančne posli najkulantnili.—Bajvlili obristovanli vlog na hnjiftct In i tcboCcm raSmra. Pooblaščeni prodajalec srečk državne razredne loterije. KP m B E U B C u ni a 8tar0 železo> milili V« baker, mede-J ' nino, svineCj cink, papir, glaževino, kosti in krojaške odpadke kupim in plačam najboljše. A. Arbeiter, Maribor, Si^Tfs8 Iščem stalne nabiralce 1025 in nakupovalce. Ljudski posojilnici v Celju reglatrovanl zadrugi z neomejeno zavfezO Cankarjeva ulica štev. 4 poleg davkarije (popre) pri „Be lem voiu"), kjer Je nalbolj varnO naložen in najugodneje obrestuje Rentnl In Invalidni davek plačuje posojilnica sama Posojila pO najnižji obrestni meri M MITMI ICrilllf ÜKAR - ZLATAR - OPTI4 Hill UN LClNlil, CELJE, GLAVNI TRS K Največja siloga ar, sla-tnlne In srebrnlne, očala, poročni prstani. I epa j I srebrne krone M saj-vtiji oenl. 1*U1 WA HOVOi NA nov CM JVa novo olvorjena trgovina pletenin ienho Hribar Celjey Slomškov trg t (pri farni cerkvi) vriporoča cenj. občinstvu svojo veliko tovarniško zalogo pletenih izdelkov, kot: nogavice, rokavice9 pleteno perilo, športne telovnike VMeh VTMt i. L d. po dnevni konkurenčni ceni. POSTHKtonA FRVOVnMTlVA! CIRILOVA KNJIŽNICA OBSEGA SEDAJ SLEDEČE ZVEZKE s I 1. Dr. Kari Capuder: Naša država (razprodano). 2. Dr. Leopold Lénart: Jugoslovanski Piémont, Din 7.—. 3. Dr. Leopold Lénart: Slovenska žena v dobi narodnega preporoda, Din 10.—. 4. Moj stric in moj župnik, Din 4.—. 5. G. J. Whyte Meloille: Gladijatorii, I. del, Din 8.—. 6. — II. del, Din 10.—. 7. H. G. Wells: Zgodba o nevidnem iloveku, Din 7.—. 8. B. Orzv: Dušica, I. del Din 16.—, - II. del, Din 25,- . III. del. Din 32.—. 9. A. Conan Doyle: V libijski puščavi. Din 12.—. 10. Arnold Bennett: Živ pokopan. Din 8.—. 11. Illamo Camelli: Izpovedi socialista, Dia 16.—. 12. E. R. Burroughs: Džuagla, I. del, Din 18.—. — II. del, Din 14.—. 13. Elza Lešnik:>Šumi, šumi Drava . . .«, Din 5.—. 14. Matija Ljubša: Slovenske gorice, (razprodano). 15. Erckmann — Chatrian: Zgodbe napoleonskega vojaka. Din 12.-. 16. Antonio Fogazzaro: Mali svet naših očetov, Din 23.—, 17. Anton Kosi: Iz otroških nst, Din 8.—. 18. Dr. J. Jeraj: Kadar rože cveto. Din 8.50. 19. J. F. Cooper: Zadnji Mohikanec, Din 11.—. 20. Pavel Keller: Dom. Broš. Din 22.—, vez. Din 35.—. 21. Gabriel Majcen: Kratka zgodovina Maribora, Din 10,—t 1A DEBELO 1050 NA DROBNO CrflMä posojilnica t Marita 1 reg. sadr. s neomej. zav. Meljaka cesta tO 779 ! sprejema vloge po najugodnejših obrestih, vezano vloge j j obrestuje po dogovoru, posojila daje proti sigurnemu j i dvakratnemu osebnemu poroštvu in na vknjižbo. Somiš-1 iljenJM, nalagajmo svoje prihranke le v svojih hranilni- j cah, ki nam nudijo as" sajboljšo varnost ebvezo (a flle|t» aove «ena čevljev: F Is teletlne metki.......... 152-— Dtn Iz kravlne moški pedkovaai . . . liV- Din Iz boksa moški........... 175-- Dta Gorski (gojzercl).......... 180*— Dla Iz teletlne ienskl.......... 15*- Dla It boksa ienskl .......... 175-- Din mm Iz ševreta ienskl potčevljl .... 169"— Din F Iz laka ienskl poltevljl...... 189 — Din Iz ovetne otročji.......... 30-— Dtn ■ Ii teletlne otročji.......... '41'— Din U boksa otročji........... 54"- Din (Uročita tako) čevlje I Pišite takoj po eenlk s več 1000 slikami. tNDCSTBUA ČEVLJEV IN VELETRGOVINA R. STERMECKI CELJE it. 24.---Kar ne ngaja se zamenja ali vrne denar. 232 P rotimo prnčitajt« kw |t za vsakogar jako važne! „EDEN lA VSE, VSI ZA ENEOA". ljudska samopomoč' PODPORNO DRUŠTVO ZA SLOVENIJO V MARIBORU Sprejemam vsakovrstne kože kakor: goveje, telečje, kozje, pasje in svinjske v navadno delo in tudi v izdelavo na m |BOK8. m ^1610 Kože se pristno izdelajo in tudi računanje po jako znižani ceni. Cenjenemu občinstvu se priporoča tvrdka KAROL KIRBISCH, usnjarna Sv. Trojica v Slov. goricah 4« preklica vse zdrave osebe od 1. do 50. leta brez razlike stanu m spola in iajemoma samo Se do 31. decembra 1927 vse nad 50 do 80 le4 stare zdrave osebe. „Ljudska samopomoč" izplača po smrti člana postavnim dedičem oz. opravičenim osel poro, ki iznaSa tolikokrat po 25 para, ozir. 1—2—5 Din, kolikor ima društvo, ozir. oddelek članov f - - - Din v oddelku A. za mladoletne ana in in v 1.000,— Din v oddelku A. za mladoletne po 4000 članov; 2.000,— Din v oddelku B, za odrasle po 2000 članov; 4.000,— Din v oddelku C, za odrasle po 2000 članov; 10.000,— Din v oddelku D, za odrasle po 2000 članov; Ifl.OOO,— Din kdor pristopi obenem v oddelek B. C in D. ¿a to podporo plačajo vsi člani prizadetega oddelka poleg kratne majhne vpisnine za vsak slučaj smrti posameznega čl v oddelku A 25 para, v oddelku B 1 Din, v oddelku C 2 Di oddelku D 5 Din posmrtnine. Vpisnina znaša 12 Din do največ 86 Din, plačljiva tudi na obroke. Ako želite vašim bližnjim za slučaj smrti hitro in izdatno pomoč, ne odlagajte s pristopom v to dobrotvorno društvo, ki se je usta-aovilo navdušeno po prislovici »Danes tebi, jutri meni« v blagor vsega prebivalstva Slovenije. Zahtevajte torej še danes zastonj pravila in pristopno izjavo iz društvene pisarne v Mariboru, Aleksandrova e. 45II. Poverjeniki, oz. posredovalci se sprejmejo za vsak kraj Slovenije. Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagali Koncem novembra 1927 nad 2000 članov. 1580 Svinjske kože knpt po najvišji dnevni ~oenl HUGO STARK HARIB0R, Koroška oeata 8 1648 KLOBUKE, ZiMSKO PERILO, ČEVLJI, OBLEKE h/j (moške in otroške) gamaše, >plašče, kravate i. t. d. kupite najceneje pri 1637 Jakob Lah-Ma ibor samo Glavni trg 2 Velika izbira, najnižje cene I BLAGO ZA ŽENINE IN NEVESTE, HLAČEViNA, PLATNO, SVILENI ROBCI i. t d. se dobijo po najnižjih cenah pri 1575 L Trpin-u - Maribor Glavni trg 17 Glavni trg 17 Hrastove prage vsake dimenzije kupi teas Jos.Osolin, Laško • I/ V I I' • v* ■ ¡Koze od divjačine i zajčje, lisičje, kunine, dihurjeve itd. kakor tudi vse vrste surovih kož kupuje po najvišjih dnevnih cenah ■ ■ ■ • MaksoTandler. Zagreb, Boškovičeva ul.40: ■ Brzojavl: Tauria Zagreb. 1553 Telefon 13-89 ■ □sbbbbbbbbebbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbhebbebbeeee 3 □ □ □ □ Cenjeno občinstvo vljudno opozarjam, da sem na Grajskem trgu postavil eno najmodernejših sesalk za bencin in je ta z natančnim merilom in kontrolo skoz vidna okna kakor Filtrieraparatom opremljena. — S tem, da bom najpozornejše in solidno vsem postregel se priporočam z odlič. spoštovanjem A1JO. ŽLIIITIC Razpečavanje amerikanskih mineralnih produktov in kemikalij, llarlbur, Slovenska ulica 2 1636 e e e e e e e e e e ]BEEEEEBEEBEEBEEBEEEEEEEEEEBEEBEBEBEBEBEEE[ trgovino, kjer bi se boljše in cenejše kupilo kakor pri Franc Kolerič v Apačah Zimsko blago ki je še v zalogi se bo globoko pod dnevno ceno razprodajalo. 19a9 9 kakor vse drugo zimsko in letno manuiakturno blago, kupite najceneje pi^i „Bolmcu" Oglejte se pred nakupom veliko zalogo, in prepričali se boste, da je blago trpežno in cena nizka. Za obilen obisk se priporoča ALOJZIJ DROFEN1K Celje Glavni trg 9 13M raya za živino bolne ¡e moje delo, ki je ravnokar izšlo. V njem so omenjene dolgoletne izkušnje o vzroku, nastanku in zdravljenj» živčno bolnih. V slučaju, da se kdo posluži spodaj sto- ječega naslova, mu pošljem brezplačno poročilo o zdravljenju. Tisočera zahvalna.pisma dokazujejo o stvarnem uspehu neprestanega, vestnega raziskovalnega dela v dobrobit trpečega človeštva. Kdor pripada k tei 9'^lik» MtMolIrt ¿D^n« lik, kdor trpi na raztresenosti, tesnobnem čutu, slabem spominu, nervoznem glavobolu, nespečnosti, pokvarjenem želodcu, preveliki občutljivosti, bolečinah v udih, splošni ali delni telesni slabosti ali pa na drugih neštetih pojavih, »i mora mo o tohišb* t»ri ttaktefofi tontfžtro naroČiti. Kdor je s pazljivostjo čital, je bil pomirjen in pr« pričan, da je pot do zdravja in veselje ao življenj popolnoma enostavna. Ne čakajte, temveč pišite i« danes! ERNST PASTERNACK, BERLIN, SO. MichaeUurchplatz Nr. 13, Abt. 76». »EHNMnuiiiiiapHnMBH pre-a l!il!i!fllIll!M Prihrankom rojakov v Ameriki, denarju nedo-letnih, ki ga vlagajo »o-dišča, ter naložbam cerkvenega In obč. denarja, posveča posebno pažujo. Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri pupilarnem zavodu, ki obstoji že 64 let Celjska mestna hranilnica, v Celju. Krekov Hranilnica daje poso- ¡n jila na zemljišča po naj g o lastili palači ^r^^Z 1 pri kolodvoru) p,Bčno o» m Za hranilne vloge jamči po- š 5 S «k 2 vsem premoženjem leg premoženja hranilnice Sl^ in vso davčno močjo wmmm »tm 'mtAmr^tmn Tiakar. Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hruvatin, poslovodja — Urednik Januš Goiec, novinar v Mariboru. — 1 ada jatel j: KonzoreiJ »Slovruakega Gospodarja«, predstavnik: Januš Goiec, novinar, Maribor. t lUBtJSM KHjjj rj