*u,
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA „BORIS KIDRIČ” KIDRIČEVO
Štev. 11
November 1972
LETNDL X.
•fr
O
•fr
©
■fr
O
•fr
O
-5*
O
•fr
o
■fr
O
•fr
o
ČLANI DELOVNE SKUPNOSTI!
SOCIALISTIČNO ZAVEST IN SOLIDARNOST VSEH DELOVNIH LJUDI BOMO POKAZALI NA REFERENDUMU, KI BO V NAŠI DELOVNI SKUPNOSTI
v četrtek, 16. novembra 1972
ODLOČALI BOMO O ENOTNOSTI DELAVSKEGA IN KMEČKEGA ZDRAVSTVENEGA VARSTVA, SKUPNO Z DELAVCI IN KMETI IZ VSE MARIBORSKE REGIJE.
ODLOČALI BOMO O ZDRUŽITVI SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA DELAVCEV MARIBOR IN ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA KMETOV MARIBOR V ENOTNO SKUPNOST ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA DELAVCEV IN KMETOV MARIBOR.
POKAŽIMO, DA SMO SOLIDARNI Z VSEMI DELOVNIMI UUDMI NAŠE SOCIALISTIČNE SKUPNOSTI IN DA MED NAMI NE SME BITI IN NI RAZLIK!
GLASUJMO VSI — ZA ZDRUŽITEV!
VSI BOMO ŠLI 16. NOVEMBRA NA VOLIŠČE V NAŠI OZD IN BOMO GLASOVALI »ZA«!
NE V BESEDAH ;— V DEJANJIH SMO SOLIDARNI IN ENOTNI!
SOLIDARNOST IN ENOTNOST JE NAŠA BODOČNOST, NAŠ JUTRIŠNJI DAN!
VSI SMO SAMO »ZA«!	Tovarniški odbor za izvedbo referenduma
in družbeno-politične organizacije tovarne
©
©
?h
©
*h
©
*
©
*h
©
%
©
£
0
Jh
0
OB 30-LETNICI PRVEGA ZASEDANJA AVNOJA
Praznik republike
29. novembra bo poteklo natanko 30 let, odkar se je v Bihaću sestal AVNOJ na svojem prvem zasedanju.
Morda je že marsikdo pozabil na tiste čase, ko je vojna vihra neusmiljeno viharila tudi v naši deželi in ko so naši b.orci pod vodstvom Komunistične partije in tovariša Tita na vseh koncih — čeprav šele začetno — dokazovali sovražniku, da se ne bodo dali podjarmiti niti za ceno takih žrtev, katere je okuv. pator puščal za seboj in si tako ustvarjal še odločnejši odpor.
Ni potrebno poudarjati, da se je od takrat pa do danes za.-res marsikaj spremenilo — celo tudi v taki meri, katero takrat niti malo ni bilo za pričakovati; to nam najbolj jasno dokazujejo mnoge deformacije v naši socialistični družbi, katerim smo priča domala vsak dan in na vsakem koraku.
Žalostno je dejstvo, da smo v teh preteklih tridesetih letih tako hitro pozabili na vse tisto, kar nam je takrat bilo tako sveto in dragoceno. Socialne razlike so že prešle take meje, da nimajo nič več skupnega z bojem za enakopravnost med vsemi sloji v naši družbi. Največje breme skozi vseh teh trideset let je nedvomno nosil naš delovni človek — proizvajalec, ki je pokorno in z globoko zavestjo, da dela za boljšo bodočnost, ustvarjal in postavil, kar mu je bilo dano in naročeno; medtem pa so se mnogi bogatili na njegov račun, na njegovih žuljih.
(Nadaljevanje na 4. strani)
©☆©☆©☆©☆©☆©☆©☆©☆©☆^©☆©☆©☆©©^©^©g
&	*h
0	Ob letošnjem Prazniku	republike —	29. novembru	©
?	ISKRENE	ČESTITKE	f
Eh	xh
©	vsem elanom nase delovne skupnosti	in našim upo-	0
Eh	kojencem	Jh
0 ih © * © )h © ih © ih ©
☆©☆©☆©☆©☆©☆©}-£©-£©-£©■£☆©☆©☆©☆©☆©☆©
Samoupravni organi — vodstva družbenopolitičnih organizacij — vodstvo podjetja
TGA »BORIS KIDRIČ« — KIDRIČEVO
ENOTNO ZDRAVSTVENO VARSTVO KMETOV IN DELAVCEV V ZDRUŽENI SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA MARIBOR
Dejanje solidarnosti
V teku so vse priprave, da se bo združila skupnost zdravstvenega zavarovanja kmetov s skupnostjo zdravstvenega zavarovanje delavcev — v enotno skupnost.
V zvezi s tem je aktualno vprašanje, kaj je temu cilj in kaj želimo s to združitvijo doseči in zakaj mora priti do izraza delavska solidarnost do naših kmetijskih zavarovancev.
Ob tem vprašanju želim o-meniti nekaj bistvenih momentov, ki imajo svoj fic ločeni cilj v razvoju materialne rasti naše družbe in družbenih odnosov na stopnjo, ko moramo začeti odločneje reševati nekatere družbene neenakosti, med njimi tudi neenakosti na področju zdravstvenega varstva kmetov in delavcev.
Ekonomske in socialne težave našega podeželja, v prvi vrsti v občini Ptuj, so se zaostrile tako, da je nujno potrebno urediti socialno varnost in krepiti gospodarsko zmogljivost kmetov, zmanjšati socialne razlike med kmečkim in nekmečkim prebivalstvom.
Naglo se zmanjšuje število kmetov zaradi visokega starostnega povprečja in socialnega prislojevanja, ki je nenehno v porasti; socialno-eko-nomske razlike hromijo prav tako naše kmetijstvo.
Potrebni so hitri, dosledni in učinkoviti ukrepi, da bi zau-
stavili ta škodljiva dogajanja.
Zaradi tega pojava so med drugimi tudi predvideni ukrepi, ki so zelo pomembni; kako torej izboljšati zdravstveno varstvo kmetov in kako postopoma izenačevati pravice zdravstvenega varstva kmetov in delavcev.
Ob tej akciji gre za dejansko konkretizacijo stališč Zveze komunistov Slovenije, političnega in oblastnega vodstva in tovariša TITA — o socialnem razlikovanju, v tem primeru na področju zdravstve-
nega varstva kmetov in zdravstvenega varstva delavcev.
Upoštevajoč seveda dejstva, da sta skupščini zdravstvenega varstva kmetov in delavcev s podporo vseh merodajnih političnih in oblastnih či-niteljev sprejeli soglasno sklep o izenačevanju pravic zdravstvenega varstva kmetov in delavcev, da je enotno zdravstveno varstvo delavcev in kmetov tudi zelo pomemben socialno-ekonomski dejavnik v nadaljnjem razvoju zdravstvenega varstva vsega prebivalstva na območju' skupnosti Maribor in v socialistični republiki Sloveniji.
(Nadaljevanje na 9. strani)
Nakladanje glinice
Za anarhijo
STOP!
Ves delavski razred, družbe-no-politične organizacije in ZK Jugoslavije odločno vztrajajo in zahtevajo,! da bo moralo pismo predsednika ZKJ Tita in izvršnega biroja biti izvajano dosledno in po najkrajšem postopku.
Da bi se razvozljale »štrene« 'TEHNOKRATSKO - BIROKRATSKIM ELEMENTOM, ki sejejo med narodi nesoglasje
dajo ljudje BREZ MORALNOPOLITIČNIH KVALITET. Nekoč so se posluževali pregovora »Daj bogu, kar je božjega, daj cesarju, kar je cesarjevega!«. Danes v 20. stoletju, posebno v naši ureditvi, niso povsod le simbolično na vhodih v delovne kolektive na marmorju z zlatimi črkami vklesani napisi: »TOVARNE DELAVCEM V SAMOUPRAV-
z narodom, so padli v melanholijo in samo čakali na konkretne direktive z višje inštan-ce. Lastna iniciativa in akcije komunistov so marsikje bile pravo zimsko spanje.
Ves delavski razred se zaveda, da še ni prepozno in pričakuje od avantgarde delavskega razreda, od ZK, da z odločnimi ukrepi začne akcijo in si le tako povrne prvotno av-
Merjenje globine korita
in hočejo rušiti moč naprednim silam, je med ostalim nujno potrebno, da ves delavski razred na čelu z avantgardo svojega razreda — KP — brez ovinkov in rokavic stopi na prste škodljivim elementom, ki že dober čas rušijo ugled naši celotni skupnosti.
Niso redki primeri v Jugoslaviji, da si tovrstni prikriti ELEMENTI na spreten način podrejajo delavsko samouprav-
LJANJE« ipd. Kako pa v resnici izvajamo to geslo, je v vsakem primeru odvisno od delavcev samih. Družba in delavsko samoupravljanje je garancija, da PRIPADA DELAVSKEMU RAZREDU VSA OBLAST.
Dezinformacije se dogajajo, zato so prekinitve dela pó vsej verjetnosti zadnje, česar se poslužuje delavec, čeravno se zaveda, da je to v njegovo ško-
toriteto. Temu bo po vsej verjetnosti pripomoglo tudi pismo predsednika Tita in izvršnega biroja, katerega so pričeli komunisti že izvajati širom po Jugoslaviji, kar bo vsekakor odločilna prelomnica za bodoče akcije.
Kako pa je pri nas, v Tovarni glinice in aluminija v Kidričevem? O tem smo se pozanimali pri sekretarju OO ZK TGA MILANU NEŽMAHU, ki
n	#
►
*
♦
O
◄
o
*
♦
o
◄
*
♦
o
◄
e
*
*
Ob 21. novembru — prazniku naše tovarne
toplo pozdravljamo in iskreno čestitamo
vsem članom naše delovne skupnbsti, vsem našim upokojencem in vsem poslovnim partnerjem, ki sodelujejo z nami
in jim želimo še rrinogo novih delovnih uspehov in osebne sreče — v dobrobit našega podjetja in kolektiva
Samoupravni organi podjetja
Vodstva družbeno-političnih organizacij podjetja
Vodstvo podjetja
Uredniški odbor „Aluminija”
►
@
*
O
ft
2
*
©
O
W O® ¥00 ▼	▼ «O#©^« T •-^•©'★•©★•★•©♦•('★•©★•©^	®C
ljanje kakor tudi ZK in druge organizacije. Saj se ravno ti poslužujejo prikrite svojevrstne sodobne korupcije, da bi naprednim silam, ne glede na posledice, zavezali jezik.
ZA ANARHIJO — STOP!
To geslo naj bo odslej na prvem mestu. Neštetokrat smo slišali, da je kult osebnosti, korupcija in omalovaževanje delavskega razreda največji zločin, katerega delavski razred obsoja ne samo v socialističnih, temveč tudi v diktatorskih in kapitalističnih druž bah. Do teh pojavov v naši družbeni ureditvi pa lahko pride le, če ključne položaje zase-
do. Neštetokrat se upravičeno sprašujemo kdo je kriv — delavec ali tisti, ki je zavestno, morda celo s svojo nesposobnostjo, revoltiral množico- V takem primeru bi moral nositi breme škode le tisti, ki ni ravnal v skladu z ustavo, ustavnimi dopolnili in podobnimi u-krepi.
Za razvoj naše družbe je ZK že mnogo storila. Žal pa je marsikje zaškripalo.
ZAKAJ?
V statutu ZKJ je jasno začrtana pot, so zabfvežene vse naloge komunistov. In kaj se je dogajalo? Nekateri komunisti, ki so v neposrednem stiku
nam je o dejavnosti komunistov dal naslednjo izjavo:
— Tov. sekretar, ali vam je znano koliko članov Zveze komunistov je bilo v TGA pred 10. leti in koliko jih je danes?
ODGOVOR: Pred 10. leti je bilo okrog 200 članov, od 1800 zaposlenih, danes pa jih je ob enakem številu zaposlenih 116.
— Kje tičijo vzroki, da so še člani odtujili?
ODGOVOR: Prvi in glavni vzrok je ta, da je ZK izgubila primat avantgarde delavskega razreda. Ta primat je izgubila zaradi tega, ker ni znala najti, niti odigrati tiste vloge, ki jo ima po statutu ZKJ.
—	Koliko članov ZK je iz neposredne proizvodnje?
ODGOVOR: Iz neposredne proizvodnje je približno 2/3 članov ZK.
—	Koliko mladih je včlanjenih v ZK v našem kolektivu?
ODGOVOR: Dosedaj imamo v naši organizaciji le štiri mladince, medtem ko predvidevamo, da jih bomo v kratkem še enkrat toliko sprejeli.
—	Osnovna organizacija ZK naše tovarne je prebrala svojim članom, pismo predsednika
Tita. Kakšna konkretna stališča je ZK zavzela o tem vprašanju?
ODGOVOR: Pismo predsednika Tita NISMO ČITALI, ker je bilo objavljeno v dnevnem časopisju, prav tako pa smo tudi kasnili s sestankom, zaradi objektivnih razlogov. Za konkretna stališča v zvezi s pismom je zadolžen sekretariat osnovne organizacije ZK naše tovarne, kateri mora do 15. novembra pripraviti ta stališča, v zvezi s tem pa tudi akcijski program. O njem bo razpravljam na oddelkih OZK.
(Nadaljevanje na 4. strani)
TOZD - konkretno
Tudi pri nas smo začeli konkretno delati ža uresničevanje 21. in 22. dopolnila zvezne ustave — delavskih amandmajev — to je s pripravami za ustanovitev temeljnih organizacij združenega dela (TOZD).
Priprave so se začele dejansko že ob ustanovitvi posebnega telesa CDS — komisije ža ustanovitev TOZD, sedaj pa je začela ta komisija s konkretnim delom.
Na seji, ki je bila 6. novembra, je sprejela naslednje sklepe:
I) 1. V vseh OZD bodo sklicane seje organov upravljanja (DS in komisije) in na njih obrazloženo bistvo TOZD in kako bodo te ustanovljene;
2.	seje bodo sklicali tudi organi upravljanja in družbenopolitičnih organizacij ter na njih razpravljali o TOZD;
3.	na zborih delavcev, ki bodo sklicani po OZD potem, ko bodo opravljene naloge iz 1. in 2. točke, bomo seznanili vse delavce z bistvom TOZD in njihovim ustanavljanjem;
4.	s članki v ALUMINIJU bomo seznanjali člane delovne skupnosti o TOZD.
Navedene naloge morajo biti opravljene do konca leta 1972.
II) Pripravljen bo pismeni material, v katerem bo povzeto in analitično ovrednoteno sedanje stanje:
a)	ocena sedanjih samoupravnih odnosov v tovarni z analizo,
b)	ekonomski elaborat o sedanjem stanju z bilanco vloženih sredstev po OZD,
c)	tehnični elaborat,
č) organizacijski elaborat.
Te materiale bodo pripravile delovne skupine s po 3 člani:
za a) Viktor PRELOG, Viktor MARKOVIČ, Miro KOVAČ; za b) Janez ARTENJAK, Milan LONGHINO, Ivan MAZER A;
za c) Franjo GNILSEK, Franc KRANJC, Viktor HA-ZABENT;
za č) Filip DOLINAR, Stane LAMPIČ, Janez SUKIČ. Delovna skupina bo sestavila delovni načrt do 22 novembra 1972, material pa predložila komisiji do 15. januarja 1973.
Komisija je določila naslednjo sejo za 22. november, ko bo pregledala opravljene naloge.
S tem pa se začenja v delovni skupnosti organizirano delo in razprave, v katerih bodo njeni člani najprej informirani o samoupravnem bistvu TOZD in tako pritegnjeni k sodelovanju pri trasiranju bodoče organiziranosti tovarne.
Vzporedno z informiranjem bo pospešeno pripravljan strokovni material, ki bo služil kot izhodišče za razprave o pogojih in možnostih, katere ima posamezen del tovarne, da bo lahko postal TOZD.
Razprava o tem pa bo lahko sledila šele v drugi fazi priprav.
Prepričani smo, da bodo pri tem odgovornem poslu zavzeto sodelovali vsi člani delovne skupnosti.
-ik

ft
©
ft
©
ft
?
?
?
©
0
0
&
©
&
©
Z
..©
3
{X
OBVESTILO
Proslava našega tovarniškega praznika — 21. novembra — in praznika Dneva republike — 29. novembra — bo v ponedeljek,
20. novembra 1972
v dvorani restavracije Kidričevo — z začetkom ob 13,30 uri in s programom, ki bo trajal do 15. ure.
Na proslavi bodo razdeljena spominska darila (ure) članom delovne skupnosti — ob 10. obletnici njihove zaposlitve v tovarni!
ft
©
ft
©
ft
©
ft
©
©
*
O
©
•it
©
©
©
■it
0
■it
O
it
)i^W^Q#O#©-£©#©^©G*©*©*©3rO*©*D*0
ni le stvar komunistov
Titovo pismo
Problemi, katere obravnava pismo, niso samo stvar komunistov, ampak hkrati zadeva vseh drugih struktur in družbeno-političnih organizacij pri nas. Reševanje problematike, ki jo nakazuje pismo, ni le naloga ZK, ampak tudi sindikatov, Socialistične zveze, Zveze mladine itd.
V	politiki ZKJ ne prihaja do nikakršnega preobrata, temveč je tisto, kar nekateri imenujejo radikalizem, le poziv, da moramo biti pri uresničevanju že zdavnaj proklamiranih načel borbenejši, manj mlahavi. Napovedujemo torej boj proti oportunizmu, odstre niti želimo razlike med tistim, kar delamo, in onim, kar proklamiramo. To pa je mogoče doseči le z ustrezno akcijo, ne zgolj z resolucijami. Ljudje so utrujeni od resolucij in besed, zato se moramo izogniti »poplavi« papirja in stališč. Kritika mora postati prizadeta — zadeti mora v črno. To pa pomeni, da jo je treba speljati od verbalnega k stvarnemu, torej od besed k dejanju.
Cesto ima človek občutek, da zastavimo,/ dobro akcijo, potem pa nenadoma odnehamo, kot da smo se ustrašili lastne akcije. Neredko je verjetno kriv tudi oportunizem, famili-amost in strah, da bi z lastnim orožjem oplazili sami sebe, da bi ogrozili svoje osebne interese ali pozicije. Toda zaupanje v ZK je vedno izviralo iz spoznanja, da bo najavljeno in programirano dosledno in do konca izvršeno. Revolucionarjem niso lastni donkihotski naskoki, katere u-pravičeno biča tovariš TITO.
Tito med drugim pravi v svojem pismu, da bi bili lahko rezultati, katere je ZK že dosegla s politično in idejno o-fenzivo, ogroženi, če se ne bi pravočasno preobrazila v tako organizacijo revolucionarne akcije, ki je zmožna svoja stališča in politiko tudi učinkovitejše uresničevati.
V	vrstah ZK so poskušali, da bi omilili ost sprejetih sta-
Na skupnem sestanku članov Zveze komunistov v našem kolektivu je glavni direktor podjetja vse prisotne seznanil o bodočem razvoju našega podjetja in o njegovi prihodnosti; ta pa je za ves kolektiv vsekakor zanimiva in aktualna.
O tem sicer konkretno ne mislim pisati, ker to ni v moji pristojnosti, vendar želim dodati vsaj nekaj splošnih misli o tistem, kar sem slišal, ker sem prepričan, da bo o vsem tem kolektiv temeljito seznanil tisti, ki je za to tudi zadolžen in odgovoren.
Z zanimanjem sem sledil pojasnjevanjem glavnega direktorja o tem, kaj predvidevamo v bodočnosti no rekonstrukciji elektroliz in kakšna so predvidevanja glede raznih sprememb v proizvodnji gli-
lišč, jih razvrednotili in nevtralizirali. Zato so sprejeta stališča počasi izvajana. Priča smo nedoslednostim, omahovanjem in neučinkovitosti kot posledici interesov in pojmovanj, nasprotnih interesom delavskega razreda in socialističnega samoupravljanja. I-dejno-politično in akcijsko sposobnost, je rečeno v pismu, bomo krepili, če bomo namesto posplošenih in premalo jasnih sklepov, katere lahko vsak po svoje razlaga, natančneje opredelili, za kaj in proti čemu se bojuje ZK v vsakem družbenem okolju. Ustaliti je treba prakso rednega političnega ocenjevanja izvajanja sprejetih stališč. Iz ZK je treba odstraniti vse tiste, katerim so lastni ozki interesi več kot koristi delavskega razreda in samoupravne socialistične skupnosti — korumpirane posameznike, malome-ščane, nosilce birokratske samovolje, oportuniste, karieriste in druge, ki s svojim obnašanjem rušijo ugled ZK.
Pismo opozarja na škodljivost teženj, ki poskušajo demokratizem ZK omejiti na razpravo brez sklepov, na pravice brez odgovornosti. Nasprotujejo pa tudi slehernemu poskusu, da bi se demokratični centralizem spremenil v birokratskega, to je v vsiljevanje stališč brez demokratične razprave. Pismo poziva komuniste, da se odločno postavijo po robu težnjam, ki bi vedile v dezintegracijo ZKJ, v spreminjanje ZKJ v ohlapno koalicijo republiških in pokrajinskih organizacij ter ločevanje delavskega razreda po nacionalni ali republiški pripadnosti.
nice, čeprav je seveda vse to šele v teku.
Vsi, ki smo že dolga leta v tem kolektivu, dobro vemo, kakšen je bil začetek obratovanja naše tovarne in kakšen je tehnološki proces danes, zato ni naključje, če nas zanima tudi to, kakšen bo naš jutrišnji dan. Mnoge spremembe od leta 1954 do danes so marsikaj spremenile in izboljšale, čeprav vsi še kako dobro vemo, da smo na nekaterih področjih zares pričakovali precej več. Dolga minula leta proizvodnje glinice in aluminija so nas marsikaj naučila, med drugim tudi to, da se je za boljši kos kruha treba nenehno boriti in pri tem .seveda tudi kaj samo-prispevati.
Pri tem mislim na tisto, o čemer mislim tudi spregovoriti — to je na sam delež kolek-
Nato pismo opozarja na vrzeli in pomanjkljivosti v usposabljanju članstva in na premajhen vpliv ZK na področju kadrovske politike, obšir-
neje spregovori o ovirah, ki so na poti stabilizacije našega gospodarstva. Kljub začetnim uspehom ne moremo biti zadovoljni z rezultati boja za premagovanje socialnih razlik.
tiva pri predstojećih rekonstrukcijah, katere predvidevamo v naslednjih letih. Menim namreč, da med nami ni takega člana delovne skupnosti, ki ne bi želel vedeti za bodočnost svojega podjetja, za to, kar nameravamo storiti za boljšo proizvodnjo in kakšna bodo seveda sredstva za rekonstrukcijo in modernizacijo, ki prinaša večjo proizvodnjo in s tem večji dohodek podjetja.
Finančna sredstva bodo precejšnja in povsem logično je, da bo moral pri tem precej žrtvovati ali prispevati celoten kolektiv — kar pomeni, da bo potreben prispevek slehernega izmed nas, ki v podjetju delamo!
Če si človek hoče ustvariti boljše pogoje za življenje, si mora pač nekje odtrgati, kar
Odločno se je treba upreti pritisku potrošniške miselnosti, pojavu neodgovornosti do dela in družbenih sredstev, malomarnosti in vsem oblikam razsipništva in paratizma.
V ZK ne sme biti prostora za ljudi, ki si pridobivajo premoženje v nasprotju z zako-
nom in socialističnimi normami.
Zakaj pravzaprav ima naš sedanji trenutek tak revolucionarni pomen, zakaj vsi toliko pričakujemo od trenut-
pomeni, da se bo moral naš kolektiv v bodoče čemu tudi odreči in določen del sredstev vložiti v nove naprave in rekonstrukcijo. Seveda bo kolektiv moral poprej vedeti, kakšne bodo te investicije in nato odločiti, kakšen delež bo moral nositi sam.
V kakšni situaciji smo, ni treba poudarjati, ker je znana prav vsem, vemo pa tudi, da je o bodoči proizvodnji glinice že marsikaj izrečenega, čeprav seveda nikoli povsem konkretno, vendar nam je vsem jasno, da je edino rešitev v proizvodnji glinipe treba iskati konkretno v povečani proizvodnji, ki mora biti tudi cenejša, pri čemer pa mora nositi določen délez sleherni proizvajalec.
(Nadaljevanje na 4. strani)
kov, ki bodo sledili? Titovo pismo navsezadnje ne nalaga nobenih nalog, ki bi jih komunisti že prej ne poznali, več ali manj tudi imeli napisanih v svojih delovnih programih in jih več ali manj tudi uresničevali. Toda kljub vsemu je sedaj stvar bistveno drugačna.
Prišli smo do točke, ko je možna samo ena pot, po kateri lahko stopajo komunisti in vsa naša družba — bolj kot kdaj koli se moramo zavedati svojih nalog, katere smo že zdavnaj sprejeli, a često nanje pozabili ali pa jih zanemarjali.
Da, pred nami je zopet velika preizkušnja, naš poseg v stvarnost mora biti zares temeljit, saj je v tem edino jamstvo, da bo ZK imela ugled resnično revolucionarne sile, ki spreminja svet, ne pa se samo pogovarja o svojih napakah.
Kljub vsej pomembnosti trenutka pa moramo ohraniti zadostno mero razsodnosti, ne smemo se obnašati, kot da sedaj začenjamo vse znova, saj se revolucija nadaljuje, o-krepljena predvsem tam, kjer je napredni tok postal preveč počasen.
Težke naloge nas čakajo in nobenega dvoma ni, da jih lahko reši le napredna revolucionarna ZK. Te pa ne bo brez idejne usposobljenosti članov, kar je nekakšna rdeča nit vseh naših prizadevanj, saj ni naš namen ustvariti organizacijo somišljenikov, temveč udarno silo, ki se bo pojavljala povsod, na vsakem
(Nadaljevanje na 4. strani)
S SKUPNIMI MOČMI — 00 BOLJŠE BODOČNOSTI
Predvsem: večja rentabilnost
Polnjenje anodne mase
*#*0#*©#*©©0*®*©®#vO©©©0*0*©#*©0*©<Mr©#O'A-#©>}£#©'A'#*-00©*-0©'A'®©*®-A-®©#®OAOv®-*>0y®*©Oy#*©
♦
*
►
$
*
►
♦
*
►
O
OBVESTILO ČLANOM DELOVNE SKUPNOSTI!
O združitvi zdravstvenega zavarovanja delavcev in skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Maribor bomo odločali na
REFERENDUMU
V naši delovni organizaciji bo v četrtek,
16. novembra 1972
od 5. do 23. ure.
Glasovali bomo rta volišču v svoji OZD.
Glasovanje bo tajno — z listki.
Na volivnih listih bomo zaokrožili besedico »ZA«.
Svojo volivno pravico in dolžnost bomo opravili čimprej!
Prišli bomo vsi — tudi tisti, ki bomo tega dne iz kakršnegakoli vzroka odsotni ali bomo šli na službeno potovanje!
Prepričali se bomo, Ida smo vpisani v volivni imenik, ki bo izobešen na oglasni deski OZD.
Vsi bomo glasovali samo »ZA«.
TOVARNIŠKI ODBOR ZA IZVEDBO REFERENDUMA
O
◄
e
-K
o
◄
-K
♦
O
◄
-K
♦
♦©•*0*00*©0-¥-©0®+#*©0^0*Ov©YO0®Q0*0*00-¥-©0-¥-©0®*0*©e#00*Ov©#©©*0*©0*©0*©0«>*0*©e#®#*,
Za anarhijo — STOP!
Predvsem: večja rentabilnost
Izklop elektrolitske celice
Praznik republike
(Nadaljevanje s 1. strani)
Kar mu je nekoč bilo sveto, mu danes postaja odvratno, ko. gleda okrog sebe in na vsakem koraku opazi tisto, kar največkrat ni podobno boju za samoupravne — politično družbene odnose med ljudmi, ampak povsem nasprotno.
30 let res ni tako veliko obdobje, vsekakor pa je zato toliko bolj pomembno za našega delovnega človeka, ki si mora šele po tolikih burnih letih iskati vsaj tiste osnovne pravice, ki so mu zajamčene z ustavo, katere pa mu nekateri toliko kratijo. Samoupravljanje je marsikje izgubilo svoj pravi namen in se vrača ponovno šele z ustavnimi delavskimi amandmaji in z ustanavljanjem temeljnih organizacij združenega dela.
Naši proizvajalci so spoznali, da jim je bilo nekaj odvzeto v zadnjih letih in da to morajo dobiti nazaj, če želimo enkrat zares uresničiti resnično samoupravno socialistično družbo.
Zadnji dogodki in pismo tov. Tita sta ponovno vrnila zaupanje delavcev v svoje pravice, zato je končno spet napočil trenutek, ko si je te pripadajoče pravice treba poiskati in jih v praksi povsem izvajati in realizirati.
30 let, ki so za nami, pa nam pomenijo preobrat v našem družb eno-političnem delovanju in naj ne spremenijo ciljev, za katere so se štiri krvava leta borili najboljši sinovi iz vse Jugoslavije in mnogi — mnogi žrtvovali svoja življenja.
Zato tudi dostojno proslavimo to pomembno obletnico, ki naj v nas spremeni tisto, kar ne velja in kar ni bilo dobrega. Vsem, ki mislijo, da so se vrnili časi, ko je možno na želen način izkoriščati delovnega človeka, pa naj resničen proizvajalec in ustvarjalec pokaže in da vedeti, da se ne bo pustil izkoriščati in da se bo vedno in povsod boril za tisto, kar mu dajeta zvezna in republiška ustava, da od tega ne bo odstopil niti za korak. Z dostojnim vedenjem in še večjim elanom doka žimo, da se v minulih tridesetih letih nismo spremenili in da smo še vedno odločni proti vsakemu izkoriščanju in socialnemu razlikovanju.
30-obletnica pomembnega zasedanja v Bihaču naj torej ne ostane pozabljena, zato jo proslavimo s še večjimi delovnimi uspehi in z nenehnim bojem za dokončno ustvaritev samoupravnih odnosov, katere si lahko pribori le samo neposredni proizvajalec z vestnim in marljivim delom, s korektnim odnosom do družbene lastnine in uveljavljanjem svojih pravic!
M. F.
Titovo pisoio oi le stvar
(Nadaljevanje z 2- strani)
—	Kaj menite o socialni diferenciaciji v TGA, ali ta sploh obstaja?
ODGOVOR: Dovolite, da se vrnem malo na občinsko merilo — v zvezi s socialno diferenciacijo. Po mojem mnenju je zadolžen občinski komite ZK, da pripravi konkreten program o ukrepih v zvezi z neupravičenim bogatenjem in pojavi socialne diferenciacije. Menim pa, da trenutno v naši tovarni pojavov socialne diferenciacije ni ali pa je še neodkrita. Vendar neupravičenega bogatenja naših ljudi trenutno ne vidim.
—	V zvezi s sestavljanjem novega pravilnika o osebnih dohodkih za naš kolektiv. Kaj meni osnovna organizacija OZK o sedanjem predlogu?
ODGOVOR:	Trenutno ne
morem reči nič konkretnega, to pa zaradi tega, ker ravno danes, t.j. 26 oktobra popoldne ob 15. uri imamo — se pravi sekretariat ZK in sekretariat osnovne organizacije sindikata
—	skupen dogovor, kjer se bomo odločili tudi za skupne zaključke, kateri bodo posredovani naslednji dan odboru za poslovno politiko. Vendar pri pregledu — letečem namreč — moram ugotoviti ZELO DOSTI ANOMALIJ PRI SAMEM O-CENJEVANJU POSAMEZNIH DELOVNIH MEST.
—	Seznanjeni ste z osnutkom pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. Tokrat naj bom s vprašanjem bolj konkreten: so primeri, da je delavcu dodano v nekaterih primerih od 1 do 12 točk, medtem ko naj’ bi vodilni uslužbenci pretežno dobili po predlogu — od 200 in več točk.
ODGOVOR: Osnutek pravilnika je bil napravljen v predvidenem roku in dan v razpravo odboru, s tem pa se je začel postopek za razpravo o novem pravilniku o delitvi OD.
Dejansko pravilnik prinaša povečanje mase osebnih dohodkov za 5 odst. Tu gre tudi zg vrsto novih delovnih mest, ki so na novo ocenjena in jih ne kaže enačiti z že obstoječimi.
Pri obravnavanju pravilnika bo še prav posebno vlogo morala odigrati organizacija ZK
—	ob upoštevanju naših normativnih aktov in pisma predsednika Tita.
—	Ali se vam zdi razmerje, glede na delovne pogoje v TGA 1:6 pri osebnih dohodkih pravilno? Po novem je predvideno razmerje 1:4,7.
ODGOVOR,: O tem, ali je razmerje 1:6 pravilno ali ne, to je pravzaprav naloga stro-
kovnih služb, vendar menim, da ne bo to razmerje ostalo takšno, kot je, kajti že v osnutku je naznačeno, da predlaga sektor za organizacijo in načrtovanje, da bi zagotovili s sklepom odbora najnižjo osnovo izplačanih osebnih dohodkov — 9. razred, kar pomeni, da bi delavci tudi po odbitkih prejemali minimum — t.j. 426 točk.
— Pri vsem tem je slutiti, da bo morala osnovna organizacija ZK še mnogo storiti, da si bo pridobila zopet' svojo prvotno vlogo. Kakšni so vaši načrti na tem področju?
ODGOVOR: Res je, da bo naša organizacija ZK — toda ne samo naša, tudi vse ostale organizacije ZK v občini in republikah —• morale še mnogo storiti; če se povrnem na našo organizacijo, menim, da je prvenstveno to:
1.	da popravimo odnose med samimi ciani ZK;
2.	da vplivamo na nekomuniste, ki so na vodilnih in vodstvenih položajih,
3.	da pomagamo mlajšim članom ZK, ko prevzemajo nove naloge;
4.	dosledno izvajanje stališč in sklepov;
5.	preveriti bomo morali, ali smo naredili vse, da bi kadrovali v vodstvo takšne ljudi, ki imajo zraven strokovnosti tudi moralno-politične kvalitete; tu je mišljen pred-
(Nadaljevanje s 3. strani)
Kot je povedal glavni direktor, naj bi z domačimi proizvajalci boksita sklenili dolgoročno pogodbo za 20 let. Zato nam mora biti jasno, da bo se treba še kako potruditi pri proizvodnji glinice, če bomo hoteli zadostiti celotnim potrebam rekonstruiranih elektroliz, ki bi naj že čez nekaj let proizvajale 75.000 ton aluminija, za kar bodo potrebovale nad 140.000 ton glinice. Če pri tem dodamo še to, da bi naj prešli tudi na večjo proizvodnjo specialnih glinic, ki so za nas trenutno zanimive in tudi donosne, potem bo zares potreben maksimum truda, da bomo dosegli take planske naloge. Od tega pa bo vsekakor
vsem odnos vodilnih delavcev do podrejenih;
6.	ravno tako bomo morali posvečati več pozornosti temu, kako dobivajo delovni ljudje naše tovarne informacije o samoupravljanju, in preverjati, kdo je kompetenten za to, da sklepi postajajo pravnomočni;
7.	prav tako bomo morali posvetiti več pozornosti kadrovanju v samoupravne organe in v vodstva družbenopolitičnih organizacij;
8.	kako člani ZK realizirajo sklepe in zaključke na svojih delovnih mestih in kje posamezni komunist deluje ter njegovo delo prihaja do izraza.
Iz razgovora s tov. sekretarjem OO ZK TGA sledi, da komunisti niso odigrali svoje osnovne vloge im da se bodo morali v 'bodoče spoprijeti bolj odločno z razrednim sovražnikom, pa aktivneje sodelovati v organih samoupravljanja. Potreben je učinkovitejši nadzor .nad izvajanjem ustavnih dopolnil in družbenih dogovorov. Posvetiti je treba vso skrb delavskemu, razredu in dogajanju v kolektivu.
Iz tega sledi, da bodo morali komunisti obsojati im odločno ukrepati proti vsem negativnim pojavom, ki ne bodo škodovali samo organizacijam ZK, temveč tudi vsemu delavskemu razredu.
(ERC)
tudi dohodek podjetja večji in od tega bomo imeli vsi skupaj več.
Članom kolektiva je treba povedati o vsem, kar je neodložljivo pred nami, da se bo treba pri tem marsičemu tudi odreči in da se bo vsak vloženi dinar dobro obrestoval in vračal. Do večje rentabilnosti našega podjetja bomo prišli le s skupnimi močmi, saj je le od nje odvisna vsa naša bodočnost in perspektiva podjetja.
Upam, da bo pristojni kaj kmalu o vsem temeljito seznanili člane kolektiva, da ne bo raznih namigov in nepotrebnih ugibanj o bodočnosti naše tovarne!
M. F.
T#
(Nadaljevanje s 3. strani)
koraku, in se z znanjem in argumenti bojevala proti nepravilnostim. Ko bodo karieriste in vse ostale, ki ne spadajo v vrste komunistov, zamenjali komunisti, polni znanja in moči, zdravih nazorov iz zdrave sredine, takrat ne bodo potrebna več pisma — revolucionarni trenutek bo postal revolucionarna permanentna stvarnost.
Napak bi ravnali, če bi se držali le črke pisma, njegovega duha pa prezrli. Prezrli dejavno ukrepanje za stabilno gospodarjenje — vsakdo na svojih tleh. Prezrli zahtevo po samoupravnem redu, zakonitosti, poštenosti. Ali če bi prezrli ključno točko — krepitev samoupravljanja, krepitev revolucionarnega značaja oblasti delavskega razreda, socialistične vsebine vseh družbenih odločitev itd.
Razpoloženje za dejanja obstaja, kajti ljudje so s srcem pozdravili pismo, ker hočejo predvsem več reda v družbi, ker hočejo, da se besede hitreje spreminjajo v dejanja, ker hočejo, da samoupravljalske možnosti ne bodo omejene le na področja v delovni organizaciji in še tam bolj občasno, ampak ker hočejo odločati ali pa vsaj vplivati na to, kar se dogaja z dohodkom, ki so ga ustvarili.
Torej: ZK prehaja v ofenzivo, v ofenzivo morajo preiti tudi vsi družtoenii dejavniki, saj, prvič: ofenzive ne, moremo speljati zgolj komunisti, ker bi to pomenilo vrnitev v stare čase, ko je ZK neposredno odločala in urejala zadeve. In drugič: zato ne, ker je uspeh ofenzive odvisen predvsem od tega, koliko bo ZK uspelo pritegniti čimširši krog delovnih ljudi, zlasti neposrednih proizvajalcev.
Dovoz boksita
VSEM SODELAVCEM, KI SO DOPOLNILI 10 LET NEPREKINJENE ZAPOSLITVE V NAŠEM PODJETJU
Iz OZD Tovarna aluminija:
Stanko Artmuga, Martin Avguštin, S/tanko Breznik, Frane Ceti, Frane Čemenšek, Terezija Ferlež, Franc Kiselak, Ivan Kampi, Anton Kozoderc, Pavla Metličar, Štefan Perger, Rudolf Rodošek,, Jože Selinšek, Anton Veronök in Milan Vičar.
Iz OZD Tovarna glinice
Franc Bauman, Anton Dobnik, Jože Fideršek, Ivan Glažar, Frane Kornik, Ivan Munda, Ferdinand Potrč, Janez Rajh, Janez Sršen, Anton Toplak, Mirko Trstenjak, Martin Unuk, Franc Zupanič in Anton Žumer.
Iz OZD Vzdrževanje in delovna sredstva:
Štefan Bezjak, Štefan Cigan, Rudolf Frank, Ivan Golubič, Janez Glavica, Janez Majcen, Marija Petak, Branko Planinc, Aleksander Sipoš in Viljem Šaše.
Iz OZD Skupne službe:
Valerija Čater, Franc Dobnik, Blaž Drevenšek, Erika Feguš, Janez Galun,, Jože Jeren--ko, Silva Jumerovič, Katarina Kmetec, Štefan Kajzersberger, Janez Kirbiš, Janez Kranjc, Ciril Kovač, Štefan Kadliček, A-lojizija Krajgar, Lovro Mesarič, Peter Pehan, Cecilija Podbrez-nlk, Katica Smolinger, Jurij Simonič, Ivanka Sagadin, Ludvik Šalamun, Terezija Učakar in Stanko Zdajšek.
strani, da jih zapostavljajo in podobno, vendar pa žal česa drugega ni bilo pričakovati, saj so člani kolektiva videli, da nimajo mnogo pričakovati od njih in od njihove aktivnosti.
Mnogokrat in marsikje je bilo že izrečeno, da posamezniki kvarijo ugled organizacije ZK in da domala zanesljivo ni to izjema tudi za našo organizacijo, kajti delovni ljudje danes gledajo na člane ZK povsem drugače kot nekoč; od njih tudi mnogo pričakujejo, predvsem pa konkretnih akcij.
Mnogokrat so že zastavljali vprašanje, kje so člani Zveze komunistov, ni pa bilo niti malo primerov — teh je dovolj tudi danes, ko se mnogi člani ZK sprašujejo, zakaj so sploh še člani, če so člani zgolj zato, da plačujejo visoko članarino in podobno.
Na vse to je lahko najti kaj enostaven odgovor!. Nihče izmed teh članov zagotovo ni izpolnil tistega pričakovanja, bodisi v samoupravnih organih v podjetju, bodisi v krajevni skupnosti na terenu, kjer živi, ali kjerkoli drugje.
V razpravi je bilo precej kritičnih pripomb o delu raznih komisij — kolektivnih izvršilnih organov, saj je na primer bilo poudarjeno, da je bila že kdaj imenovana komisija za sestavo osnutka za ustanovitev TOZD, pa je do tega časa storila malo ali pa sploh nič. Bila so še vprašanja, kaj smo komunisti v TGA konkretno napravili za odpravljanje socialnega razlikovanja in kako še danes ocenjujemo ta pojav.
Bilo je precej povedanega na račun osnutka novega pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, ki je, kot sami dobro vemo, že precej razburil nekatere duhove, čeprav ga pretežna večina kolektiva sploh do tedaj še ni videla. Res je, da so napake, brez katerih pri nobenem delu ne gre, vendar so tukaj, izgleda tako, bile precejšnje napake, o katerih bi morali prav komunisti povedati svojo odločno besedo; seveda pa bi marali že poprej biti o vsem temeljito seznanjeni. Vsega slabega prav gotovo ne kaže pripisovati izključno komunistom in sindikatom, vsekakor pa je to nedvomno ena od poglavitnih posledic 'dolo-
Avtogeno rezanje
čenega mrtvila in nezainteresiranosti članov ZK.
O pravilniku seveda trenutno ni mogoče govoriti kaj konkretnega, ker ga do sestanka nihče ni poznal (razen nekaterih), zato bo o tem potrebno spregovoriti kdaj pozneje. Vsekakor pa je ustanavljanje temeljnih organizacij združenega dela zelo velikega pomena tudi za naš delovni kolektiv in bi o tem morali biti temeljito seznanjeni vsi člani delovne skupnosti. Pri tem so določene nejasnosti, ki niso povsem razčiščene, vendar pa je poglavitno že to, da pomeni ustanavljanje TOZD nekaj, kar bi povsem mirno lahko imenovali »vrniti delavcem tisto, kar jim je bilo odvzeto!«
To pa je pa prav gotovo samoupravljanje — vendar tako samoupravljanje, v katerem delavec resnično upravlja tako z gospodarjenjem kot z delitvijo dohodka.
Nikakor ne želim prikazati sestanika članov ZK v naši tovarni v tragični luči, vsekakor pa želim brez ovinkov povsem odločno povedati to, da je nujno potrebno analizirati aktivnost slehernega komunista v naši delovni skupnosti, mu odločno povedati in pokazati njegove napake in nepravilnosti (če jih seveda ima), ne glede na to, kdo je in na kakšnem položaju v podjetju, kajti edinole tako bomo komunisti v podjetju spet dobili tisto zaupanje, katerega smo nedvomno izgubili pri večini članov kolektiva v času, ko nismo vedeli, kje je naše mesto in kakšna je naša vloga, in ko smo capljali za dogodki, ki nam niso bili niti malo v čast.
Izredno nevarno bi namreč bilo, če bi se v sedanjem trenutku povsem izgubili in ne bi več vedeli za svoje mesto in delo, kajti zadnji čas je, da člani ZK v TGA najdemo sami sebe in odigramo svojo družbeno vlogo, katero nam ne narekuje le pismo' tovariša Tita in Izvršnega biroja predsedstva ZKJ, marveč tudi perspektiva za nadaljnji razvoj našega podjetja in seveda s tem tudi — za lepši jutrišnji dan!
F. M.
OB PRAZNIKU TOVARNE
iskreno čestitamo
Odiveč bi bilo ponavljati vse tisto, kar je znano že vsem našim delovnim ljudem in tudi članom našega kolektiva, saj je bilo takoj po pismu opaziti, da se za njega še kako zanimajo tudi naši delavci, katerim prav gotovo ni bila kaj prida pri srcu prevelika pasivnost večine članov Zveze komunistov v naši delovni organizaciji, kjer prav tako — kot drugje — še vedno ne manjka problemov, katere bi morali reševati odločneje in konkretneje.
nih, kot tudi za ostale v sindikatih in mladinski organizaciji. Pasivnost pa ni bila le merilo v tovarni, ampak jo je bilo še ikako opaziti in občutiti tudi na terenu, kjer večina naših članov stanuje, živi in deluje — od Socialistične zveze do ostalih organizacij in krajevnih skupnosti, bolje rečeno; povsod tam, kjer bi morali komunisti biti najbolj v ospredju vsake akcije, biti vzor ostalim, ne pa nasprotno.
Razprava na omenjenem sestanku je dokaj jasno pokazala, da smo vedeli za mnoge
dejavniki, pa vendar niso sprožili tiste akcije, ki bi jo kot člani ZK bili dolžni. Dobro nam je vsem znano, kako dolgo je potekala sistemizacija, koliko je bilo o njej razprav in očitkov, ki bi bili lahko odpadli, če bi komunisti vedeli, kje je njihovo mesto in kakšna je njihova vloga. Slišati je bilo večkrat, da mnogi gledajo člane Zveze komunistov po-
prejšnji mesec so imeli komunisti našega podjetja skupen sestanek, na katerem so obravnavali pismo predsednika ZKJ, tovariša Tita in izvršnega biroja predsedstva ZKJ, naslovljenega na vse elane ZKJ in s katerim so bili po dnevnem tisku, radiu in televiziji seznanjeni vsi delovni ljudje širom po socialistični Jugoslaviji.
Že v uvodnih besedah sekretarja osnovne organizacije ZK naše tovarne je bilo moč sklepati, da smo se premalo sestajali in seznanjali s sprotno problematiko tako na gospodarskem kot na političnem področju, kar pa je tudi potrdila poznejša razprava.
Nedvomno je, da dosedanje delovanje organizacije Zveze komunistov ni bilo aktivno, saj je bilo na vsakem koraku dokaj jasno opaziti nezainteresiranost in pasivnost precejšnjega števila članov ZK. To seveda velja za tiste, ki so bili v raznih samoupravnih orga-
probleme, (za katere še vemo tudi danes) in katere bi morali komunisti dosledno reševati. Toda iz teh akcij domala ni bilo nič ali pa bore malo! Čeprav dokaj žalostno, pa je vendar resnično dejstvo, da so člani ZK vedeli za mnoge zadeve, enako kot mnogi drugi
Le kako je uspelo vašemu varnostniku prepričati delavce, da tako radi nosijo zaščitna sredstva?
(Slika je povzeta iz tovarniškega glasila »Elektrokovina - Maribor«, 10. št., 1972)
Organizacija varstva pri delu v SZ
V SZ ne obstaja specialni zakon o varstvu pri delu, ampak je ta dejavnost vnesena v skupen zakon — »zakon za delo«- Omenjeni zakon zaje ria področja za delo, organizacijo podjetja, varnostno in zdravstveno zakonodajo itd. Pravila iz tehnologije in tehnična pravila posameznih področij panoge dejavnosti pa so posebej.
a) Organizacija varstva pri delu v zveznem merilu SZ
V enem od zveznih kabinetov je v državnem komiteju zveze sindikatov za celotno SZ s sedežem v Moskvi ministrstvo za delo. To je najvišji forum, ki obravnava celotno problematiko s področ-
ja varstva. Podobno ministrstvo za delo ima vsaka republika, avtonomna republika, avtonomna oblast in nacionalno okrožje. Ta rešujejo naloge s področja varstva na svojem območju. Sredstva za vse investicije s področja varstva dobijo od1 zveze sindikatov ce-
lotne SZ in od delovnih organizacij. V celotni SZ je o-krog 130.000 strokovnjakov, ki se neposredno ukvarjajo z varstveno politiko.
Zaradi nazornejšega prikaza prilagam shemo št. I.
SHEMA št. 1
ORGANIZACIJE VARSTVA PRI DELU V ZVEZNEM MERILU SZ
ZVEZNO MINISTRSTVO ZA DELO SZ
DRŽAVNI KOMITE ZA DELO
KONTROLORJI ZA VARSTVO
KOMITE ZA DELO
DELOVNE ORGANIZACIJE
1.	Državni komite zveze sindikatov
To je komite, ki iirna med drugimi nekakšen sektor, kateri po sindikatu rešuje celotno problematiko s področja varstva pri delu. Obenem je tudi najvišje zakonodajno varstveno telo.
2.	Kontrolorji za varstvo
Zaradi lažjega dela in boljšega nadzorstva ima komite še oddelek s kontrolorji za varstvo (op.: nekaj podobnega bi naj bili naši zvezni inšpektorji za varstvo pri ZIS v Beogradu).
Kontrolorji so strokovnjaki z najvišjo strokovno izobrazbo, npr. svetnik, in jih je nad 150. Ti specialisti so za posamezna področja in panoge dejavnosti ter pretežno posredno nadzirajo celotno varstveno politiko, po komiteju za delo pa tja do delovne organizacije. Njihova kontrola se imenuje »sanitarno — varstvena kontrola«.
3.	Komite za delo
Ta komiite opravlja nadzorstvo nad specializiranimi instituti za varstvo, katerih je 130. Neposredno je ta komite organizacijsko in strokovno podrejen državnemu komiteju in kontrolorjem 'za varstvo. Sedeži iteh institutov so raztreseni po zveznih republikah, avtonomnih republikah, avtonomnih oblasteh in po nacionalnih okrožjih — po principu^ kjer je največja dejavnost iz neke gospodarske panoge: npr.: zaradi naravnih pogojev zvezne republike Ukrajine je najbolj razvito poljedelstvo in zaradi tega je tudi v tej re-
publiki institut za vegetacijo, kmetijstvo, živinorejo in za strojno opremo, katera seveda zadeva te dejavnosti itd.
4.	Specializirani instituti za varstvo pri delu
Vseh institutov za varstvo je 130; ti imajo 150 laboratorijev za raziskavo, atestiranje, preizkuse itd. Poleg tega imajo še instituti nad 200 kabinetov, kateri so razporejeni po strokovnih šolah — ločeno po strokah im [specialnostih. Kabineti imajo v svojem sklopu sani-tarno-higienske laboratorije, v katerih se učenci srednjih in višjih strokovnih šol seznanjajo s tehničnim, zdravstvenim, higienskim in športnim varstvom.
Vsak institut ima najmanj po devet laboratorijev in. znan-stveno-tehmične delavnice, kot je na primer delavnica za. izdelavo prototipov. Zraven tega ima še znanstveno-indust-rijiski center, kateri ima v svoji sestavi znanstveno svetovalno telo, konstruktivni biro, eksperimentalno tovarno itd. Strokovnjaki v institutih za varstvo so plačani po enakih kriterijih in v enakih zineiskih kot v drugih institutih, npr. v institutu za gradbeništvo.
b)	Organizacija varstva pri delu v delovni organizaciji
V kratkem bom opisal organizacijo varstva pri delu, kakršno ima podjetje »Montaža Uničov« v Odesi, iki izdeluje armature za sanitarno o-premo in prostore. Povprečno število zaposlenih je 26.000 delavcev. Spodaj opisana varstvena politika je podobna v
INSTITUTI			
			SANITARNO- HIGIENSKI
KABINETI STROKOVNIH ŠOL

OBRATNA
AMBULANTA
DELOVNE
ORGANIZACIJE
vseh večjih podjetjih širom po SZ. Zaradi lažjega pregleda prilagam shemo št. II.
Vsaka višja im visoka šola ima v učnem programu zadnjih dveh let tudi predmete iz varstva pri delu. Po končanem šolanju v višji ali visoki šoli odide strojni ing. še za šest mesecev na kvalifikacijo za varstvo pri delu v institut za strojništvo. Po uspešno opravljenem izpitu dobi poleg svojega naziva še naziv »obratni varnostni ing.« Naziv glavni var. ing. pa dobi po ocenitvi svojega dela od »vodstva« podjetja, katerega predstavlja predvsem direktor, vrhovni sekretar (kateri je obenem tudi najvišjii politični funkcionar v podjetju), vodja, sindikata in vodja tehničnega sektorja-
Podoben primer za pridobivanje kvalifikacije iz varstva je pri zdravstvenem kadru. Po končani medicinski fakulteti mora vsak zdravnik' obvezno na specializacijo iz medicine dela za dobo šestih mesecev-v obratno ambulanto neke delovne organizacije. V tem obdobju j-e pod Strokovnim nadzorstvom sanitarno-higienske-ga instituta., od katerega dobi po uspešno končanih izpitih s področja medicine dela naziv »specialist za med. dela«.
Sele sedaj dobi zdravnik oz. specialist za medicino dela diplomo medicinske fakultete in prične lahko kot visokokvalificirani zdravstveni delavec samostojno opravljati delo v delovni organizaciji, npr- v obratni ambulanti ali pa izven podjetja v sektorskih ambulantah, medicinskih institutih, bolnišnicah itd.
Sektor za varstvo pri delu
Ta sektor je neposredno podrejen direktorju tovarne, kateri ima v sekretariatu, tehničnem sektorju in sindikatu svoje svetovalce. Ta sektor i-ma oddelke, katerih vodje so obratni varnostni ing. Orne-
SHEMA št. 2
DELOVNE ORGANIZACIJE
njeno podjetje ima naslednje oddelke:
za elektriko, gradbeništvo, strojništvo, higieno, zdravstveno preventivo, požarstvo ter rekreacijo in šport.
Vodja sektorja za varstvo je glavni var. ing., ki ima pod seboj določeno število obratnih ing. Ce obratni var. ing-, kontrolor za varstvo ipd. pri o-gledu v obratu ugotovi napako, n. pr. slabo prezračevanje, tedaj posreduje zahtevo za sanacijo po sektorju za varstvo pristojnemu institutu. Ta služba je neposredno podrejena sektorju za varstvo, ima pa oddelek za izobraževanje pod nazivom »varstveno izobraževanje delavcev«. Kot ta oddelek, tako je tudi laboratorij neposredno podrejen sektorju za varstvo. V tej službi je 21 večjih predavalnic, 6 demonstrativnih kabinetov z varst-veno-vzgojnim materialom, maketami, vzorci osebnih zaščitnih sredstev In opreme ter kino dvorana.
Laboratorij je .sestavljen iz fi zik a lno-kemi čndh 1 aboratori-jev in eksperimentalnih delavnic (kleparska, 'ključavničarska. elektro-strugama, fino-mehanična delavnica in prostor'za raziskave s področja plinov, ropota in mikroklime. Prav tako ima konstruktivni oddelek s projektanti, in tehničnimi risarji; ta z ostalimi laboratoriji realizira sanacijo manjšega obsega nekega delovnega mesta ali pa pomaga drugim delovnim organizacijam, ki takšnih laboratorijev nimajo.
Delavci, ki delajo na delovnih mestih, kjer se sproščajo strupeni plini, visoka temperatura, neprimeren ropot ipd., so zaradi teh negativnih fizikalnih in kemičnih pogojev iznad dovoljenih koncentrati in dopustnih mej; zato dobijo k mesečnim prejemkom še dodatek, kateri pa v večini pri- .
(Nadaljevanje na 10. strani)
Nezadostno preventivno zdravstveno varstvo
Odsotnost z dela zaradi bolovanja je v vsakem podjetju zaskrbljujoča, zaradi tega iščejo razloge, zakaj naraščajo bolezenski izostanki z dela. Sprejemajo ukrepe, da bi bila zdravstvena zaščita vseh zaposlenih učinkovita in pravočasna.
Saj velika odsotnost z dela neposredno vpliva na normalno poslovanje v podjetju, ker ni možno uspešno izpolnjevati nalog v proizvodnji im ha delovnih mestih, če ni zdravih sodelavcev, ki bi lahko normalno delali.
Da bi imeli pregled nad odsotnostjo z dela, bi želel to podkrepiti z določenimi statističnimi podatki za I. polletje 1972 ob primerjavi s I. polletjem 1971.
V I. polletju 1972 je bilo v podjetju povprečno zaposlenih 1896 članov delovne skupnosti. Od teh je bilo v povprečju dnevno odsotnih zaradi bolovanja 96 ali 5,06%, kar znaša skupaj 13.074 delovnih dni izostankov zaradi bolovanja. Če pa primerjamo podatke v podjetju — odsotnost z dela zaradi bolovanja do 30 dni in nad 30 dni v I. polletju 1972, pa je stanje naslednje:
do 30 dni je bilo v letu 1972 odsotnih okrog 68 članov kolektiva ali 3,55 %, kar znaša skupaj 9.178 delovnih dni.
Nad 30 dni je bilo odsotnih povprečno na dan 29 članov kolektiva ali 1,51%, skupaj 3.896 delovnih dni.
Primerjava odsotnosti z dela v I. polletju 1971 s I. polletjem 1972 pa je naslednja:
V I. polletju 1971 je bilo povprečno zaposlenih 1.892 članov kolektiva. Dnevna odsotnost zaradi bolovanja pa je bila 100 članov ali 5,25 % ali skupaj 13.630 delovnih dni. Do 30 dni je bilo v letu 1971 odsotnih povprečno na dan 68 članov kolektiva ali 4,91 % ali skupaj 9.300 delovnih dni. Nad 30 dni je bilo dnevno odsotnih 32 članov kolektiva ali 1,67 %, skupaj 4.330 delovnih dni.
Iz teh primerjalnih podatkov je razvidno, da je bila odsotnost z dela v primerjavi z
letom 1972 — v letu 1971 večja.
Če za ilustracijo navedem, da je podjetje moralo plačati nadomestilo osebnega dohodka za bolovanje do 30 dni v letu 1972 v skupni višini din 609.735,63 in za I. polletje 1971 —• 528.707,46 din.
Če bi le prikazovali statistične podatke in ne bi ugotavljali vzrokov izostankov zaradi bolovanja, nam podatki ne morejo vsega povedati, kakšni so dejanski razlogi za odsotnost iz dela.
Zato je potrebno, da navedem osnovne razloge bolovanja za primerjalno obdobje zadnjih dveh let; te ugotavlja in analizira obratna ambulanta v podjetju.
Med vzroke odsotnosti z dela zaradi bolovanja je treba v prvi vrsti prištevati težke delovne pogoje v TGA, kot n. pr. številne škodljivosti — prah, plini, neugodne mikro-
klimatske razmere (vročina, prepih), nevarno delo, ropot, kar povzroča stalne okvare na zdravju zaposlenih. Težki delovni pogoji podaljšujejo čas zdravljenja, pa tudi lažja obolenja onesposabljajo ljudi za normalno delo.
Kot drugi razlog ugotavljajo, da je starostna struktura zaposlenih v TGA tudi neugodna, . saj povprečna starost zaposlenih znaša okrog 38 let, kar pomeni, da se pojavljajo starostna degenerativna obolenja, katera pa težke delovne razmere pospešujejo.
Eden od važnih razlogov je tudi ta, da je bilo v preteklih letih nezadostno preventivno zdravstveno varstvo, kalje povzročilo, da so se v sedanjem času nakopičili problemi, ki se prej niso kazali v tako svetli luči. V zadnjih letih so številni invalidski postopki stalno v porastu. Iskali smo razne rešitve: spremembe delovnih mest in zaposlovali smo invalide na ustreznih mestih. Velilko članov kolektiva je bilo v invalidskih postopkih. Tako je bilo v letu 1971 invalidskih upokojitev 27 in 9 starostnih. V letu 1972 do meseca avgusta je bilo invalidsko upokojenih 25, starostno pa le 9.
Ti podatki nam povedo, da invalidnost stalno narašča. Temu vprašanju bomo morali posvečati vso pozornost in i-skati rešitve, kako bi v bodoče invalide razporejali na ustrez-
na delovna mesta, da bi lahko uspešno opravljali svoje delo.
Če nadalje analiziramo vzroke odsotnosti z dela zaradi bolovanja, nam podatki povedo, do so naj pogostejši vzroki odsotnosti z dela zaradi bolovanja — razne poškodbe. Saj se
v strukturi bolezenskih izostankov te poškodbe gibljejo med 30 in 50 %, Pri tej pogostnosti prevladujejo poškodbe izven dela, vendar po številu izgubljenih dni prevladujejo poškodbe na delu, ker je zdravljenje slednjih daljše. Opažamo, da število nesreč v zadnjem času narašča, zaradi tega bo potrebno skrbno sestaviti analizo vzrokov nesreč in uvesti vse možne preventivne zdravstvene in tehnično-varstvene ukrepe.
Zelo pogosta so obolenja dihal, nadalje kosti, mišic, sklepov. V porastu so obolenja prebavil,, kar pa seveda zahteva dolgotrajno zdravljenje.
V katerih obratih in organizacijskih enotah se pojavlja najvišji stalež bolnih? Na prvem mestu je, iz primerjalnih podatkov je to razvidno, najvišji stalež bolnih v Energetiki, saj je bilo v letu 1971 vseh odsotnih zaradi bolovanja 7,27%, v I. polletju 1972 pa 8,52 %. Visok procent staleža kaže tudi Promet, predvsem v Transportu. V Aluminiju sicer povsem ne kažejo posebnih odstopanj od povprečja, vendar je stanje pereče v
(Nadaljevanje na 9. strani)
Razgovor po maBici
Joj, oprostite, na vaša očala sem sedla!
Mič zato gospodična, vi še ne veste, kaj vse so že prej videla!
Zametavanje elektrolitske celice
Poročilo
o izostankih od dela zaradi bolovanja — primerjava: prvo polletje 1972 : prvo polletje 1971	Kidričevo, 2. oktobra 1972
DE	Leto	Poprečno štev. zap.	Skupaj	bolovanje			do 30 dni				nad 30 dni			
			Skupno dni BO	BO v %	Popreč- BO/dan	Popreč. dni/zap.	Skupno št. BO	BO v %	Popreč. BO/dan	Popreč. dni/zap.	Skupno št. dni BO	BO v %	Popreč. BO/dan	Popreč. dni/zap.
GLIN.	1971	315	2112	4,89	15,41	6,69	1395	3,23	10,18	4,42	717	1,66	5,23	2,27
	1972	305	2456	5,92	18,05	8,05	1497	3,60	11,00	4,90	959	2,31	7,05	3,14
VZD.	1971	433	2760	4,65	20,14	6,38	2342	3,94	17,09	5,40	418	0,70	3.05	0,96
OBR.	1972	428	2888	4,06	21,23	6,74	2308	3,96	16,97	5,39	580	0,96	4,26	1,35
ENER.	1971	118	998	6,16	7,27	8,44	512	3,16	3,73	4,33	386	3,00	3,54	4,11
	1972	111	1159	7,67	8,52	10,44	600	3,97	4,41	5,40	559	3,70	4,11	5,03
AL.	1971	541	4533	6,11	33,00	8,37	2628	3,54	19,18	4,85	1905	2,57	13,90	3,52
	1972	537	3638	4,98	26,75	6,77	2680	3,66	19,70	4,99	958	1,31	7,04	1,78
PROM.	1971	175	1267	5,28	9,24	7,24	849	3,54	6,19	4,85	418	1,74	3,05	2,38
	1972	178	1247	5,15	9,16	7,00	904	3,73	6,64	5,07	343	1,41	2,52	1,92
OSR.	1971	311	1960	4,60	14,30	6,30	1574	3,69	11,48	5.06	386	0,90	2,81	1,24
SL.	1972	339	1686	3,65	12,39	4,97	1189	2,57	8,74	3,50	497	1,07	3,65	1,46
SK.	1971	1892	13630	5,25	99,40	7,20	9300	3,58	67,80	4,91	4330	1,67	31,61	2,28
TAG.	1972	1896	13074	5,06	96,13	6,80	9178	3,55	67,48	4*84	3896	1,51	28,64	2,05
									
Ri	BZDI	O	»re	»d	<	di	si	Ek	
V ilustracijo razporeda izmen za lato 1973 ter razpored dela ob državnih praznikih — v				navajamo še mesečni obdobju 1970 — 1973			in letni fond		ur
Mesečni in letni fond ur									
Mesec Izmene 8-umikd			i.	n.		m.		IV.	
Januar	176		176	192		184		192	
Februar	168		168	168		168		168	
Marec	184		192	176		192		184	
April	168		184	184		184		168	
Maj	176		184	192		176		192	
Junij	176		176	176		184		184	
Julij	176		192	176		192		184	
Avgust	192		192	192		176		184	
September	168		168	184		184		184	
Oktober	192		184	176		192		192	
November	152		184	184		184		168	
December	184		192	192		168		192	
Letno	2.112		2.192	2.192		2.184		2.192	
DELO IZMEN OB DRŽAVNIH PRAZNIKIH									
Čas	I. januar		2. januar			27.	april		
Izm.	70 71 72	73	70 71 72		73	70	71	72	73
I.	6 14 22	22	6 22 22		—	14	—	6	6
H.	— 6 14	14	— 14 14		22	6	22	—	—
in.	14 22 —	—	14	- —	6	22	6	14	14
TV.	22—6	6	22	6 6	14	—	14	22	22
									
Čas	1. maj		2. maj			4. julij			
Izm.	70 71 72	73	70 71 72		73	70	71	72	73
I.	— 14 14	22	6 14 22		6	—	—	14	14
II.	22 6 6	14	—	6 14	—	22	22	6	6
III.	6 22 22	—	14 22 —		14	6	6	22	22
IV.	14 — —	6	22	- 6	22	14	14	—	—
									
čas	22. julij		1. november			21. november			
Izm.	70 71 72	73	70 71 72		73	70	71	72	73
I.	22 — 14	14	22	- 6	14	—	6	14	14
II.	14 22 6	6	14 22 —		6	22	—	6	6
III.	— 6 22	22	—	6 14	22	6	14	22	22
IV.	6 14 —	—	6 14 22		—	14	22	—	—
									
Čas	29. november		30. november			31.	december		
Izm.	70 71 72	73	70 71 72		73	70	71	72	73
I.	22 — —	14	22	6 14	14	6	14	22	22
II.	14 22 6	6	14	- 6	6	—	6	14	14
III.	— 6 14	22	— 14 22		22	14	22	—	—
IV.	6 14 22	—	6 22 —		—	22	—	6	6
V tej razpredelnici je tudii prikazano, kako so bile izmene proste na dan 31. decembra (Silvestrovo).									
Žagar
Požrtvovalna reševalca:
Milan Mojzer ia Franc Gerečnik
16. oktobra 1972 okrog 7.30 ure je prišlo v skladišču goriva do požara. Nekaj trenutkov po nastalem požaru sta po naključju z drugimi delavci bila v neposredni bližini skladišča MILAN MOJZER, vodja mizarske skupine, in FRANC GEREČNIK, šofer te službe Prometa.
V tistih kritičnih trenutkih sta oba ugotovila, da se je možno izogniti katastrofi samo z bliskovito akcijo gašenja gorečega benzina. V teh usodnih trenutkih sta se posluževala vseh razpoložljivih gasilskih sredstev — od azbestnega prta do gasilnih aparatov, s katerimi sta zadušila ogenj.
Po tem delu sta se oddahnila in bila srečna, ker sta s svojo požrtvovalnostjo po vsej verjetnosti preprečila katastrofo. Ne moremo si zamisliti, kakšne bi bile posledice ob eksploziji tega skladišča. Vzemimo samo dejstvo, da je bilo v tem kritičnem času v obratni ambulanti z zdravstvenim personalom okrog 25 delavcev — pacientov.
Mirno lahko trdim, da je bilo ob izbruhu požara srečno naključje, ker sta se imenovana našla v bližini tega skladišča, kajti v nasprotnem primeru — ne vem, če bi se kdo drug spomnil tega požrtvovalnega dela, saj so ostali v varnostni razdalji opazovali reševanje in samo čakali, kaj se bo zgodilo!
Mnenja sem, da bi lahko zaradi prisebnosti in požrtvovalnosti in tudi zategadelj, ker sta bila sama izpostavljena veliki nevarnosti* bilo lepo in prav, ko bi se jima po tem delu vsaj nekdo zahvalil s toplo in skromno besedo — HVALA!
-k
V zadnji številki našega tovarniškega glasila »Aluminij« se je na tretji strani vrinila v nadnaslov članka »Človek je človeku volk« neljuba pomota.
Nadnaslov se pravilno glasi: »Homo homini lupus — ali:«. Zaradi te napake se opravičujemo avtorju prispevka in bralcem našega lista.
Socialna diferenciacija
Dragi prijatelj, dobro se poglej v ogledalu; oba nisva popolna.
Dejanje solidarnosti
(Nadaljevanje s 1. strani) Tak koncept in razvoj zdravstvenega varstva podpirajo vse občinske skupščine in družbeno-politične organizacije na območju mariborske regije in tudi v okviru vse Slovenije.
Odločitev o tej pravici za enotno zdravstveno varstvo kmetov v združenih skupnostih zdravstvenega zavarovanja pa je v prvi vrsti samoupravna pravica vseh zavarovancev — delavcev, ki se bo-
Spomnimo se obveznih odkupov, ko je moral kmet dati iz hleva zadnjo kravo, svinjo in tudi živilo, da smo zagotovili prehrano zaposlenim v industriji in v ostali družbeni dejavnosti.
Mlado kmečko prebivalstvo je v velikem številu odhajalo na delo v tovarne, kar nam danes dokazujeta slaba starostna sestava kmečkega prebivalstva in slabo zdravstveno varstvo kmetijskih zavarovancev Če bo
no opredeljujejo občani na referendumih, ampak iz bruto osebnega dohodka, ki je po predpisih osnova za obračunar vanje raznih prispevkov iž naslova delovnega razmerja.
V zvezi s tem želim omeniti, da kmečki zavarovanci sami v okviru svoje skupnosti zdravstvenega zavarovanja nikakor ne morejo zbrati potrebnih sredstev za izenačitev pravic. Saj že sedaj plačujejo 25 % prispevka od katastrskega dohodka, poleg tega pa še
do o združitvi odločili na glasovanjih v dneh 19. in 20. novembra t. 1. Ker se v zvezi z enačitvijo pravic zdravstvenega varstva kmetov in delavcev pojavljajo razna vprašanja in komentarji, je zato potrebno, da prvenstveno omenim naslednje:
Zakaj je potrebna solidarnost vseh delavcev do kmetijskih zavarovancev? Ta solidarnost do kmetijskih zavarovancev mora priti do izraza prvenstveno zato, da se bomo oddolžili kmečkemu prebivalstvu za prenekatere napore v zvezi z izgradnjo industrije, v povojnih letih, ko je kmečko prebivalstvo vlagalo vse napore, da bi naš delovni človek imel dovolj prehrane, da bi lahko normalno delal in ustvarjal materialne dobrine.
vsak član naše delovne skupnosti o tem razmišljal, mu ne bo težka odločitev, ko bo 16. novembra glasoval za izenačitev pravic zdravstvenega varstva kmetov in delavcev.
Finančni podatki o enotnem zdravstvenem varstvu kažejo, da bi morali v mariborski regiji skupaj zbrati za izenačitev pravic 17,288.330 din. Za financiranje dodatnih sredstev pa je najrealnejša možnost nekoliko višja prispevna stopnja za zdravstveno zavarovanje delavcev. Izračuni kažejo, da bi bilo treba povečati prispevno stopnjo delavskemu zavarovanju za okrog 0,51 %>. Dodatna sredstva ne bi zbirali iz čistih osebnih dohodkov, kakor je to pri raznih samoprispevkih, za katere se običaj-
pavšalni prispevek 320 din na (Nadaljevanje na 10- strani)
Dodajanje glinice
Nezadostno preventivno zdravstveno varstvo
(Nadaljevanje s 7. strani)
Elektrolizi A, kjer je stalež zelo visok, predvsem na račun poškodb in obolenj dihal. V Vzdrževanju izstopa od povprečja Strojno vzdrževanje, predvsem na račun poškodb in obolenja gibal, ki so zaradi narave dela razumljive. V Glinici je stanje najbolj pereče v rdečem delu, seveda spet na račun delovnih pogojev in starostne strukture.
Iz vsega navedenega je razvidno, da prevladuje stalež bolnih do 30 dni. Procentualno pa je tudi visok stalež nad 30 dni.
»Zakaj pa ješ z nožem?«
»Povsem razumljivo je! Saj vidiš, da vilice puščajo. ..«
pri delu
	in na poti		na delo	in z dela	— za prvo polletje			
Skupaj za celo		Nesreče			Izgub.	Opravlj.	Pogostost	Resnost
podjetje	'smrtne		ostale	Skupaj	dni	del. yre		
Pri delu	1		50	51	896	1,811.838	28,14	479
Na poti v silužbo in obratno			14	14	243		7,72	134
Skupaj	1		64	65	1112	1,811.838	35,86	613
			za	prvo polletje 1972				
Skupaj za celo		Nesreče		- Skupaj	Izgub.	Opravlj.	Pogostost	Resnost
.podjetje	smrtne		ostale		dni	del. ure		
Pri delu			72	72	1137	1,809.332	39,793	628
Na poti v službo in obratno	1		20	21	441		11,6	243
Skupaj	1		92	93	1578	1,809.332	51,400	872
ZAKLJUČEK:
1.	Največ izostankov z dela povzročajo poškodbe.
Nujno je treba analizirati vzroke poškodb pri delu in uvesti vse možne preventivne ukrepe.
2.	Rešiti je treba problem zaposlovanja delovnih invalidov in zaposliti na težjih delovnih mestih ljudi s primerno zdravstveno kondicijo.
3.	Od neposrednih ukrepov lahko predlagamo:
a)	doseči je treba, da bodo zaščitna sredstva, ki so na razpolago, tudi uporabljana;
b)	uvesti dodatne varnostne naprave in ukrepe, kjer je to potrebno;
c)	urediti skrajno neprimerno osvetlitev delovnih mest;
4.	Začeti je treba z uresničevanjem predlogov, katere je zdravstvena služba podala v dodatku poročila o obdobnih pregledih v letu 1971.
V tem prispevku sem želel nakazati le nekaj problemov in podati informacijo članom delovne skupnosti, kakšni so razlogi za izostanke z dela zaradi bolovanja, in pa to, da smo vsi skupaj odgovorni za zdravje naših delovnih ljudi; — to pa je v prvi vrsti bogastvo vsakega posameznika.
Na tem področju so bile doslej informacije pomanjkljive, v bodoče bo kadrovsko-social-ni sektor redno posredoval svoje prispevke v naše glasilo — »Aluminij«.
Jože Šegula
ČESTITAMO
Člani delovne skupnosti, ki bodo ob tovarniškem prazniku TGA — 21. novembra 1972 — dopolnili naslednjo neprekinjeno delovno dobo:
20 let in več:
Ivan Gerjovič, Franc Godec, Božena Zorec, Janez Lajh. Stane Tonejc, dipl. ing., Mirko Kondrič, Marjana Toplek, Sonja Gorup, Boris Gorup, dipl. ing., Franc Vratič, Stanko Kovačič, Angela Kranjec, Janez Bezjak, Ludvik Burjan, Matija Frčeč, Ivan Kampi, Franc Klaj-derič, Anton Kokol, Anton Karo, Franc Koren, Stanko Kovačec, Emil Mojzer, Štefan Skledar, Franc Sajovic, Jože Zupanič, Andrej Toplek, Janez Lenart, Tomaž Milošič, Kristina Muršec, Alojz Karo, Alojz Horvat, Valter Kolarič, Franc Hojnik, Karl Antonič, Maks Kmetec, Stanko Brglez, Franc Duh/ Anton Draš-kovič, Štefan Frangež, Jakob Fakin, Jože Frčeč, Štefan Fuks, Ivan Firbas, Jakob Galun, Franc Kosi, Jože Mikec, Štefan Nežmah, Anton Nadelsberger, Martin Žerak, Ivan Juriševič, Martin Mojzer, Stanko Hertiš, Franc Meznarič, Franc Kolarič, Zora Težak, Ludvik Mesarič, Ljubo Komel, Štefka Hmelina, Angela Kampi, Stanislava Mesarič, Mihael Emeršič, Anton Furman, Rudi Hlušička, Franc Koletnik, Anica Plajnšek, Štefan Don-čec, Ivan Kostanjevec, Franc Prešiček, Franc Vidovič, Matevž Skok, Franc Got-vajn, Franc Galun, Franc Žohar, Helena Majcen, Ernest Janžekovič, Ivan Jus. Janez Fridauer, Stanislav Praprotnik, Stanislav Meglič, Stanislav Pal, Rudolf Arnej-čič, Jože Gradišnik, Janez Cafuta, Štefan Verbek, Jakob Šohar, Oto Težak, Janez Munda, Franc Jakab, Janez Zuran, Franc Vreže, Mirko Adamčič, Jože Zelenjak, Stanislav Gajšt, Janez Pal, Anton Mohorko, Jože Zamuda, Alojz Jerenko, Ludvik Anžel, Maks Jabločnik, Jože Toplak, Viktor Hazabent, Jože Šegula, Janez Jeza, Anton Slešič, Ivan Cafuta, Marija Špoljar, Anton Rampre, Alojz Svenšek, Rudolf Čelan, Branko Mlinarič, Albin Tomše, Katica Stupan, Mihael Bednički, Edvard Ferenčič, Ivan Kota, Janez Kores, Branko Kolarič, Zvonimir Klajderič, Franc Markeš, Ivan Vnuk, Anton Tomanič, Janez Erbus, Jože Robič, Vinko Cuš, Fridolin Krneža, Boris Solovjev, Stane Lampič, Ludvik Sluga, Stjepan Pa-vlinek, Anton Kirbiš, Viktor Brglez, Stanislav Godec, Jožef Gajzer, Janez Mohorko, Franc Lah, Peter Rudolf, Anton Zafošnik, Jože Kuret, Janez Mesarič, Viktor Žnidar, Rudi Belšak, Ivan Lah, Antonija Murko, Anton Kurilič, Ivan Krajnc, Štefan Zupanič, Vinko Knez, Stanislav Kokot, Franc Korpar, Konrad Kramber-
ger, Janez Kiseljak, Rudolf Tili, Jakob Kuhar, Mirko Zaspan, Alojz Menoni, Franc Paveo, Štefan Frčeč, Matevž Me-tličar, Franc Korošec, Jožef Medved, Ernest Vrečar, Miroslav Hrenko, ing. Karl Levanič, Anton Kancler, Albin Špe-honja, Jože Hliš, Jože Repec, Stanko Zupanič, Maks Potočnik, Jože Žnidar, Franc Čeh, Franc Vehovar, Franc Novak, Franc Rašl, Franc Bratuša, Stanislav Pul-ko, Anton Arnuš, Feliks Čuček, Rudi Mlinarič, Franc Visenjak, Franc Šterbal, Jože Frank, Janez Verbančič, Ivan Pišek, Janez Pulko, Vida Resnik, Ivan Burjan, Janez Štumberger, Pepca Firbas, Miran Gotvajn, Ladislav Fajt, Franc Jevševar, Anton Klajnšek, Jože Turk, Anton Brglez in Stanislav Šegula.
15 LET :
Ivan Ozimek, Franc Bratušek, Rudolf Bogdan, Franc Gašperšič, Anton Toma-šino, Franc Bratec, Franc Šel, Jože Vidovič, Nadežda Nešič, Anton Valentan, Maks Merkuš, Anton Kozoderc, Frančka Repič, Jože Plajnšek, Alojz ^Hinarič, Franc Klajnšek, Dominik Bračko, Marjan Lovrenčič, Franc Šmigoc, Srečko Gojkovič, Stanislav Rožman, Franc Kmetec, Ivan Hvalec, Maks Sakelšek, Ciril Brun-čič, Alojz Veber, Franc Murko, Anton Hertiš, Vinko Klemenčič, Franc Klemenčič, Štefan Ferčec, Štefan Zorec, Janez Širovnik, Alojz Zorec, Rastislav Predi-kaka, Janez Rozman, Franc Zorec, Milan Ules, Marija Gerečnik, Vera Sukič, Mijo Novak, Anton Ivanuša, Franc Ciglar, Maks Bezjak, Stanislav Bokša, Franc Her-gula, Viktor Cajnko, Jožica Sabath, Anton Volgemut, Frančiška Lesjak, Franc Pišek, Franc Selinšek, Janez Princi, Franc Trafela, Feliks Krajnc, Simon Habjanič, Martin Podpadec, Avgust Vraz, Anton Horvat, Stanislava Menoni, Anton Purg, Helena Jelen, Cveta Adamič, Jože Zemljak, Ludvik, Kurež, Franc Šegula, Milan Tominc, Franc Drevenšek, Zvonko Letonja, Drago Dodlek, Janez Plajnšek, Franc Golob, Janez Šprah, Ludvik Klajnšek, Martin Šori, Jakob Krajnc, Miroslav Petrovič, Rudolf Mlakar, Franc Ozmec, Anton Bezjak, Anton Malek, Štefan Lo-zinšek, Peter Jurjaševič, Janez Marinčič, Martin Majcenovič, Martin Tominc, Venčeslav Veselič, Albert Klajderič, Jernej Zelenik, Martin Jagarinec, Franc Habjanič, Jože Drevenšek, Jože Kajzersberger, Janez Šoba, Ignac Golob, Vinko Plej, Alojz Rožman, Anton Tomažič, Franc Žnidar, Marija Venta.
Organizacija varstva pri delu v SZ
(Nadaljevanje s 6. strani)
merov presega višino plače n. pr. ing., iki dela izključno v administraciji.
VARSTVENA VZGOJA
Vsaka srednja strokovna šola v SZ ima skazi zadnji dve leti šolanja predmete iz varstva, kateri so tudi sestavni del učnega programa šole same, n. pr. srednje tehnične šole.
Vsak na novo sprejet delavec v podjetju gre skozi 3—4 tedenski tečaj iz varstva. Šele po uspešno opravljenem tečaju lahko samostojno opravlja delo na delovnem mestu. Cas tečaja se šteje v delovni staž, vendar pa za to dobo ne prejme ssebnih mesečnih dohodkov, ampak samo dodatek za hramarino.
Vsakih šest mesecev preverjajo pri vsakem delavcu znanje iz varstva pri delu s testnimi vprašanji, katera so med drugimi opremljena s sličica-mi. Statistika delovnih organizacij o izobrazbi za leto 1971 navaja, da je okrog 75 % vseh zaposlenih delavcev, ki imajo srednjo izobrazbo.
Če nekdo test za preverjanje znanja iz varstva ne opravi zadovoljivp, ga začasno odstavijo z delovnega mesta in pošljejo na kurz iz varstva, ki traja 14—20 dni. Če še po tem tečaju ne opravi izpite zadovoljivo, 'kiurz za toliko časa podaljšajo, dokler ni pozitiven. V dobi tega tečaja se šteje čas v delovni staž, ne dobi pa prejemkov v celoti, ampak manj, ker mn odbijejo stroške tečaja.
Kolikšen je poudarek na varstvu, se vidi ravno pri preverjanju znanja in sicer pri tem, da pri negativnem testu odbijejo delavcu od osebnih prejemkov toliko denarja, kolikor 2inašajo .stroški tečaja na eno osebo. Zato ni čudno, ko smo v strugami tega podjetja videli razne varnostne plakate, 'ki nazorno kažejo, kot n. pr.: »Kje občuti delavec bolečine, če pade pii testu«? — Odgovor je: »v žepu!«
Če pri kontrolnih ogledih obratni varnostni ing. 'ali druga kontrolna oseba iz varstva ugotovi, da nekdo pri nevarnem delu ne uporablja predpisana osebna zaščitna sredstva, ga kaznujejo s tem, da vpišejo v njegov osebni kar-
ton pet negativnih točk. Ko v šestih mesecih te negativne točke narasejo do števila 100, delavca odstranijo z delovnega mesta in mora opravljati tečaj iz varstva. Postopek pri opravljanju .tečaja pa je’, kot je že omenjen v prejšnjem sestavku.
Pri nagrajevanju iz varstva pri delu pa je postopek naslednji : delavec, ki dela v proizvodnem procesu (tukaj odpadejo vsa delovna mesta administracije 'in tista, ki niso neposredno povezana s proizvodnjo) in ki v šestih mesecih doseže manj kot 30 negativnih točk, ga v dobi enega leta sektor za varstvo pri delu predlaga sindikatu podjetja za nagrado. Tako nagrajeni iz varstva prejmejo od tovarne praktična darila, katera običajno delijo ob zaključku koledarskega leta ali pa ob tovarniškem prazniku. Darila so: obleke, čevlji, torbice itd.
Nagrajenci pa, ki delajo v življenjsko težavnih delovnih pogojih, prejmejo brezplačno 5-dnevno bivanje v nekem letovišču, zdravilišču in podobno. To bivanje gre na stroške sindikata. Zraven tega pa še vsak prejme častno osebno značko iz brona z nazivom »udarnik — varstva«.
Rekreacija
Rekreacija je zelo pestra. Ob nedeljah prirejajo skupinske izlete; prevoze v celoti krije sindikat doti finega podjetja. Najmanj v razdobju dveh do treh mesecev prirejajo športna tekmovanja z drugimi podjetji. Večja podjetja so organizirana v športnih rekreacijskih ligah. Podjetje ima tudi počitniške domove (največ jih je ob Črnem in Kaspijskem morju), nekaj pa jih je ob večjih rekah in jezerih.
Vsak član kolektiva ima pravico enkrat na leto koristiti 14-dnevni plačani dopust v počitniškem domu. Vse stroške, vključno s potovanjem, krije sindikat podjetja. Pri tem plačanem dopustu so udeleženi tudi vsi ožji družinski člani delavca, kateri ima. pravico 'koristiti ta dopust.
Pripominjam, da regresa za letni oddih člani kolektiva ne prejmejo prav zaradi tegai, ker imajo plačani oddih.
—K
Dejanj
( Nadaljevanje z 9- strani)
zavarovano osebo. Da bi lahko kmetijski zavarovanci krili o-ziroma zbrali potrebna sredstva, kot sem omenil, bi morali povečati prispevek na katastrski dohodek na 70%. Taka dodatna obremenitev pa je nemogoča, če upoštevamo že vse dosedanje obremenitve kmetijskih gospodarstev in njihovo gospodarsko moč, med drugim pa tudi zaostalost in nerazvitost kmetijske proizvodnje.
Zaradi tega je nujno potrebno, da bodo višji stroški za izenačevanje pravic pokriti po načelu solidarnosti delavcev in kmetov. Dodatni prispevek ne bo uporabljan le za izenačitev pravic kmetov z delavci, temveč je potrebno vlagati dodatna sredstva tudi za realizacijo programov temeljne zdravstvene službe.
Prikaz števila upravičencev zdravstvenega varstva na območju občine Ptuj:
Delavci 41.603 ali 72 %
Kmetje
16.213 ali 26,0 %
(to so vsi zavarovanci, ki uživajo pravice iz naslova zdravstvenega varstva v občini Ptuj)
Prikaz števila upravičencev v regiji Maribor
Delavci
268.266 ali 85,9%
Kmetje
44.033 ali 14,1 %
V zvezi s tem je potrebno u-poštevati, da je predvideno v dolgoročnem programu socialistične republike Slovenije do leta 1985 zmanjšanje kmetske-. ga življa za 12 do 15% od skupnega števila vsega prebivalstva.
Pretirano je prekomerno poudarjanje o zaskrbljenosti glede možnosti za zagotavljanje dodatnih pravic kmetov iz zdravstvenega varstva v tem
e solid
smislu, da bi bili pri tem pri večji uporabi zdravstvenega varstva prizadeti celo delavci. Predvideno je, da bi postopoma uveljavili pridobljene večje pravice kmetskih zavarovancev v treh do štirih letih in to: ne v škodo delavskih zavarovancev.
KAKŠNE SO
SEDANJE PRAVICE
Če primerjamo obseg pravic iz zdravstvenega varstva, ki so sedaj zagotovljene zavarovanim osebam v kmečkem in delavskem zavarovanju, ugotavljamo, da so kmečki zavarovanci izenačeni s pravicami zavarovancev — delavcev le pri obveznih oblikah zdravstvenega varstva, ki so pri kmetijskih zavarovancih naslednje:
kmetijski zavarovanci lahko enako koristijo zdravstveno varstvo kot delavci pri zdravljenju nalezljivih bolezni, pri zdravljenju duševnih bolnikov, ki so nevarni okolici; zdravstveno varstvo žensk v zvezi z nosečnostjo, porodom, materinstvom; popolno zdravstveno varstvo novorojenčkov, predšolske in šolske mladine do 18. leta starosti, ki je ni mogoče zaposliti; nadalje zdravljenje malignih obolenj, sladkorne bolezni, mišičnih in živčno-mišičnih obolenj; njihovo zdravljenje in aktivnost za organizirano vzgojo prebivalstva.
Pravice kmetijskih zavarovancev niso ožje samo v obsegu v primerjavi z delavskim zavarovancem, temveč so tako skrčene in vezane na mnogo višje prispevke ali delež, kot na primer: zobozdravstveno varstvo, ortopedske pripomočke in protetična sredstva lahko kmetijski zavarovanci uveljavijo le kot samoplačniki. Nadalje morajo kmetijski zavarovanci plačevati 20 odst. stroškov za prvih 30 dni zdravljenja v bolnišnicah, 50 odst. stroškov za ambulantno, splošno in specialistično zdravljenje, za nakup zdravil itd.
ar nosti
Te omejitve so razlog za nepravočasno uveljavljanje zgodnejših, primernejših in cenejših oblik zdravstvenega varstva, zaradi česar običajno šele skrajna sila privede kmeta k zdravniku. V takem primeru je zdravljenje dolgotrajnejše in zahteva precejšnja sredstva.
Zaradi navedenih razlogov bomo na referendumu v naši delovni skupnosti 16. novembra glasovali o izenačevanju pravic kmetijskih in delavskih zavarovancev, skratka:
vsi zavarovanci, kmetje in delavci, bomo glasovali za enake pravice zdravstvenega varstva in s tem izrazili solidarnost v skupnih težnjah za naš» boljšo prihodnost.
J.	Š.
OPRAVIČILO
Vsem prizadetim iz bloka na Potrčevi 46, 48, 50 v Ptuju se vljudno opravičujem, da sem si jih kljub svoji neznatnosti in nepomembnosti drznila o-pozoriti na probleme, za katere so v svoji veliki ljubezni postali slepi in gluhi.
Oprosti tudi Ti tovarišica Čaterjeva in Ti tovariš Polaj-žar, oziroma »vrli pedagoški svet«, ki si je sposodil Tvoje ime, da se ne bom spuščala v polemiko z Vami.
Vsem tistim staršem v bloku, v Ptuju, v Kidričevem, širom po svetu, ki so znali svojim otrokom, tudi odličnjakom, poleg starševske ljubezni in materialnih dobrin nuditi tudi primerno vzgojo, jih naučili razlikovati gmajno (apaš-ko ali katerokoli drugo) od zelenice in parka v mestu, jim povedati, da je vsak človek vreden svojega spoštovanja, tudi tisti, ki si svoj vsakdanji kruh služi z metlo v roki, jih naučili razlikovati svoje od sosedovega — vso priznanje! Naše mesto, mesta po naši domovini — svetal vzgled je Velenje — na srečo niso verna slika našega bloka, pač pa je naš blok verna shka nas samih.
Verjamem, da se bo stanje izboljšalo, saj se je sloga — čeprav samo na papirju, že pokazala. Prav gotovo se bo pokazala tudi v skupni akciji.
C. Podbreznik
—	Kaj pa vi hočete?
—	Tovariš vodja!, ker še do danes nisem dobil ustrezna osebna zaščitna sredstva, se vam za to hočem osebno zahvaliti!
Velike gasilske vaje
V tovarni TGA in naselju I v Kidričevem
Po letnem planu industrijskega tovarni in eno v naselju I.
Namen vaje v tovarni je bila aktivizacija gasilskih društev, ki bi prišla v poštev, če bi v tovarni nastal požar, saj ga domače društvo s svojimi člani in razpoložljivo tehnično opremo ne bi moglo uspešno pogasiti.
. Sočasni napad je bil izveden na strojno delavnico Glinice, delavnico popravil črpalk, mizarsko delavnico in objekte gradbenih podjetij.
Sodelovala so naslednja industrijska gasilska društva in društva s terena: Industrijsko gasilsko društvo »Impol«, ind.
gasilskega društva smo izvedli dve veliki gasilski vaji: eno v

Drobne
zanimivosti
■
iz
kolektivov
V marsikaterem delovnem kolektivu nastaja veliko breme, katerega mora nositi kolektiv, ko delavci koristijo bolniš-• ki dopust, katerega jim dodeli zdravnik.
Da bi se delavci ne odtujevali zaradi vsake malenkosti od dela in odhajali v bolniški staž, so npr. v tovarni avtomobilov Maribor še pred leti sprejeli sklep, da vsak delavec, ki v koledarskem letu ni zaradi bolezni izostal z dela, dobi ob koncu leta bon za nakup čevljev.
Statistika je pokazala, da se je ta ukrep krepko obrestoval, saj se je gospodarska izguba zaradi izgubljenih delovnih dni znatno zmanjšala.
Da bi v svojem kolektivu obdržali strokovnjake, predvsem še delavce z daljšim delovnim stažem, so številni kolektivi v Jugoslaviji prišli do zaključka, da je delavec z večletno prakso v podjetju koristen člen v njihovi verigi in tako so u-vedli dopolnilno stimulacijo; delavcem, ki so neprekinjeno v kolektivu, plačujejo določeni odstotek za stalnost.
Tokrat smo navedli le dva primera, ob katerih bi se morali organi samoupravljanja v TGA zamisliti in jih posnemati. To bi bilo v interesu našega podjetja.
Prosimo vse člane kolektiva, da posredujejo ustrezna vprašanja o tem, ali so seznanjeni s podobnimi zanimivostmi iz drugih kolektivov; pišejo naj uredniškemu odboru, da bi tako imeli možnost kmalu odpreti novo rubriko »Pisali ste nam.«
gasilsko društvo Tovarne dušika Ruše, ind. gasil, društvo Tovarne avto opreme Ptuj, ind. gasil, društvo »Železničar« Ptuj in gasil, društvo Ptuj, Hajdina, Gerečja vas, Lovrenc na Dr. polju in gasil, društvo Sikole.
Industrijsko gasil, društvo Kidričevo je sodelovalo z dvema desetinama. Imeli so na razpolago štiri avto cisterne in sedem motornih brizgaln, kakor tudi vso pripadajočo gasil, opremo. 98 gasilcev, je obkolilo objekte od vseh strani. Ugotovili smo, da bi te objekte s tem številom gasilcev im tehnično gasilsko opremo lahko uspešno pogasili.
Gasilci iz vseh društev so pokazali, da obvladajo tehniko in taktiko gašenja.
Vajo so si ogledali predstavniki podjetja in glavni direktor. Kakor vsako leto, je bil tudi letos Teden požarne varnosti v času od 24. do 30. septembra. Namen te akcije je, da se občani, posebno otroci in gospodinje, seznanijo s preventivnimi ukrepi za preprečitev požara in kako gasiti začetne požare.
Da bi dali večji poudarek požarno-varnostnemu tednu, smo organizirali veliko propagandno vajo v Naselju I s celotnim gasilskim sektorjem Lovrenc na Dr. polju in sosednjim ptujskim sektorjem. Na vaji so sodelovale tudi ekipe prve pomoči CZ pri Krajevni skupnosti Kidričevo.
Pri vaji so sodelovala naslednja gasil, društva: Ptuj, Hajdina, Lovrenc, Sikole, Apače, Jablane, Sitarošinci in Gerečja vas. Od industrijskih društev pa »Impol« in Ruše, kakor tudi domače ind. gasilsko društvo.
Ker v naselju I ni druge gasilne vode kot iz vodovoda — edini studenec, ki je pri kopališču, je precej oddaljen od drugih objektov —, smo preizkusili, koliko bi potrebovali
motornih brizgaln in cevnega materiala do oddaljenih objektov.
Napadli smo samski dom, poslopje krajevne skupnosti, zelenjavno trgovino in mesnico, a branili smo zdravstveni dom.
Člani gasil, društva so imeli specialno nalogo: reševanje po lestvi in vrveh.
Vaja je odlično izpadla; ogledalo si jo je veliko število občanov, kar je znak, da se občani zanimajo tudi za požarno varnost. Na koncu vaje so čla-
ni ind. gasilskega društva Kidričevo prikazali gledalcem, da je z vodo mogoče gasiti požar vnetljivih tekočin v manjši količini, seveda z ustreznim pritiskom in ročnikom na vodno meglo.
Vodja vaje je podal raport predsedniku KS Antonu Kosiju, ki je spregovoril navzočim in dal priznanje gasilcem za uspešno izvedeno vajo.
O pomenu požarne varnosti je govoril poveljnik gasilske zveze Ptuj Ivan Grahi.
Andrej Toplek
Jemanje vzorca
V Elektrolizi:
nesreča pri
V	zadnjem času je v elektrolizah pri jemanju vzorcev taline ponovno naraslo število nesreč. Takšna nesreča novejšega datuma ise je pripetila 5. oktobra 1972. lieta, ob 15. uri v obratu elektrolize hale B — pri elektrolitski peči št. 506, kjer se je poškodoval Anton BELŠAK, mat št.. 1622, pkv. elektrolizer, im je utrpel lažje opekline na podllaktnici leve roke.
Preiskava je ugotovila, da je do nesreče prišlo izključno po krivdi Antona BELŠAKA zato, ker klešče za jemanje vzorcev »gobice« ni predhodno dovolj predgrel!
V	trenutku, ko je z zajemalko vlival talino v klešče, je prišlo do eksplozije in izbruha taline iz klešč, katera je tudi zadela Antona Belšaka in mu povzročila lažje opekline. Omenjeno eksplozijo je povzročila vlaga v kleščah.
S tem, ker imenovani klešče ni dovolj predgrel, je prekršil interna varnostna navodila obrata elektrolize, zaradi česar ga je služba varnosti pri delu tudi predlaigala za disciplinski postopek.
Nerazumljivo je, da tamkajšnji delavci, kateri so poučeni o nevarnem delu s tekočim aluminijem in o posledicah, katere nastanejo na tkivih, kjer povzročajo težke rane z opeklinami in katere se dolgotrajno in težko celijo, da orodja, pripomočke i. p. d.
sploh ne predgrejejo ali pa ne dovolj!
Zastavlja se vprašanje: »Kdaj bodo delavci prišli do spoznanja, da so varnostna pravila samo njim v korist, za varstvo njihovega življenja?«
—k
ZAHVALA
Ob nepričakovani in mnogo prerani izgubi dragega moža in očeta
ALOJZA
JANŽEKOVIČA
se iskreno zahvaljujemo njegovim sodelavcem iz OZD Vzdrževanje in delovna sredstva, tovarniškemu odboru sindikata, godbi na pihala, posebno pa tov. Rudiju BELŠAKU in Antonu FAJFARIČU za tople poslovilne besede.
Zahvaljujemo se tudi vsem prijateljem in znancem, ki so s cvetjem okrasili njegov grob, in vsem, ki so nam izrekli sožalje in so sočustvovali z nami.
ŽENA IN OTROCI
PROGRAM delavskih univerz Ptuj in Ormož - za izobraževanje
I ŠOLE — ODDELKI ZA ODRASLE
1.	Osnovna šola za odrasle — 7. in 8. razred
2.	Ekonomska srednja šola za odrasle
3.	Komercialna srednja šola za odrasle
4.	Upravno-administrativna šola za odrasle
II.	DRUŽBENO IZOBRAŽEVANJE
1.	Politične šole
2.	Seminarji za novo sprejete člane ZK
3.	Predavanja za aktive ZK
4.	Seminar za vodstva mladinskih aktivov
5.	Seminarji za člane samoupravnih organov
6.	Seminarji za sindikalne delavce
7.	Seminar za prosvetne delavce
8.	Seminar za vodstva odbornikov za SLO pri krajevnih skupnostih
III.	STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE
1.	Tečaj o varstvu pri delu
2.	Tečaj za pridobitev osnovnega znanja o higieni živil
3.	Tečaji za civilno zaščito
4.	Strokovno izobraževanje na delovnem mestu
5.	Tečaj za kurjače centralnih kurjav
6.	Tečaj za strojnike težke in lahke gradbene mehanizacije
7.	Tečaj za skladiščnike
8.	Tečaj za voznike Viličarjev
9.	Seminar iz poslovne psihologije in org. dela — za poslovodje v trgovini
10.	Seminar za vodje delovnih enot — za vodilne gostinske delavce
11.	Tečaj za vratarje in čuvaje
12.	Tečaj za tajnice
13.	Tečaj iz požarne varnosti
IV.	SPLOŠNO IZOBRAŽEVANJE
1.	Ciklus iž obrambne vzgoje prebivalstva
2.	Ciklus kmetijskih predavanj za kmetovalce na terenu
3.	Tečaji slovenščine za starešine v JLA
4.	Tečaji tujih jezikov
5.	Gospodinjsko-kuharski tečaji
6.	Šola za mlade kmetovalce
7.	Šole za zdravje
8.	Šola za starše
9.	Ciklus predavanj za prebivalstvo
10.	Šola za življenje
11.	Krojni in šiviljski tečaj
12.	Drugi seminarji, tečaji in predavanja — po naročilu
V.	DODATNA DEJAVNOST
1.	Filmske predstave
2.	Izposojanje avdiovizuelnih sredstev
Člani kolektiva, ki se zanimajo za dopolnilno izobraževanje pri delavski univerzi, lahko dobijo natančnejše informacije v izobraževalnem centru podjetja.
IZDAJA CENTRALNI DELAVSKI SVET TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA »BORIS KIDRIČ« KIDRIČEVO UREDNIŠKI ODBOR:
Franc Vrlič — predsednik, člani: Ivan Mazera, Vlado Šerc, Konrad Rižnar, dipl. inž. Stojan Kerbler In odgovorni urednik tovarniškega časopisa Stane Tonejc, dipl. inž.
Tisk: ZGP »Pomurski tisk« v Murski Soboti.
Člani kolektiva in upokojenci dobivajo list brezplačno. Rokopisov in slik ne vračamo.