DEMOKRACIJA Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-39 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta it. 18. CENA: posamezna številka L 25. — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200. — Za Inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorica štev. 9-18127 Leto VIII. - Štev. 32 Trst - Gorica 6. avgusta 1954 Izhaja vsak petek 0 manjšinski politiki Politika narodnih manjšin je najtežja. Vsi napori ' in stremljenja morajo biti usmerjena k ohranitvi lastne individualnosti. Pri tem jih, mora voditi zgolj razum. Srce lahko le tu in tam zaigra svojo vlogo. V glavnem je to politika odrekanja in potrpljenja. V njej ni velikih načrtov. Nesmiselno je sanjali o odločilnem vplivu na oblast v tuji. državi. Cilj narodne manjšine je dejanska enakopravnost združena s priznavanjem, svobodnim izpovedovanjem in izživljanjem vseh posebnosti, v katerih se loči od večinskega naroda, s katerim jo veže skupna državna organizacija. To so meje, v katerih manjšina lahko upravičeno zahteva svobodo gibanja in dela, ne da bi zato bila izpostavljena preganjanju in kazenskim ukrepom. Vse, kar je več, pa prinaša tveganja, katera je treba dobro premisliti. V večini primerov bi račun pokazal, da mora biti njihovo težišče pri matičnem narodu, ne pa pri manjšini, pri kateri je lojalnost do državne oblasti, od katere je odvisna, pogoj za u živanje pravic. Na. Tržaškem smo vsa ta leta u-pravičeno pričakovali, da bomo Slovenci v novi demokratični Evropi končno tudi na tem koščku zemlje, katerega naseljujemo že nad tisoč tri sto let, zaživeli kot državni narod. Mirovna pogodba Z Italijo nam je to izrecno priznala. Toda videti je, da nas nesposobnost ljudi, ki ne znajo premagati svojih strasti in kratkovidnosti, zopet spravlja na pot narodne manjšine. Tako vsaj lahko sklepamo iz dejstva, da se pri pogajanjih za rešitev Tržaškega vprašanja razpravlja o obojestranski zaščiti »narodnih manjšin« in da so ta pogajanja zdaj baje prav na tem vprašanju zastala. Ce bodo pa ta dogovarjanja vkljub vsemu uspešno zaključena, se bomo tržaški Slovenci v bodoče morali zadovoljiti s položajem narodne manjšine. V tem smislu bomo morali preusmeriti tudi svoje javno delovanje. Ce smo se iz dogajanja preteklih let kaj naučili in če pregledamo primere uspešne manjšinske politike podobnih narodnostnih skupin, kakor je naša, potem bomo nujno ugotovili, da moramo ravnati samo tako, kakor smo povedali v u-vodnem odstavku tega članka. Vsako napovedovanje borbe na levo in desno, ki nastopajo tu bolj kot predstavniki režima matične domovine, pa bi imelo za nas uničujoče posledice. Toda takšno lojalno zadržanje i-ma seveda tudi svoje pogoje. Državna oblast nam mora vse upravičene manjšinske pravice dejansko priznati. Ni dovolj sporazum in papir, te pravice morajo tudi živeti. Med njimi je dostop do državnih služb, pravica do lastnih šol in jezika (tako v zasebnem kakor javnem življenju in uradovanju), sploh vse to ,kar se pojmuje pod besedami socialna, gospodarska, politična in kulturna enakopravnost. Država ima pravico zahtevati lojalnost samo, če ob upoštevanju vseh posebnosti popolnoma izenači položaj pripadnikov narodne manjšine s položajem članov večinske narodnosti. Ce tega ne stori, potem neizogibno sledi napetost, katere izbruh lahko s silo duši, a ga trajno preprečiti ne more. Zgodovina dvajsetih let fašistične vladavine v slovenski Primorski je to dokazala. Zato tržaški Slovenci v trenutku, ko se toliko govori o skorajšnjem prenosu zaupne uprave sedanje anglo - ameriške cone Svobodnega tržaškega ozemlja na Italijo, z u-. pravičeno zaskrbljenostjo opazujejo, kakšno bo italijansko zadržanje. Ne tajimo, da nam pripravljajoča se izprememba ni prav nič všeč. ponavljamo, da se o njej razpravlja proti naši volji, ne da bi se u-poštevalo mnenje krajevnega prebivalstva in trajne koristi tega dela Evrope. Toda če bi se to mor ilo zgoditi, potem bi z vsem srcem radi videli, da bi bile bodoče razmere takšne, da bi na tem narodnostno mešanem področju omogočile znosno sožitje ter bi pripravile tla in pogoje za odpravo sovraštva in vseh negativnih strasti, ki so v preteklih desetletjih tako zastrupljale tukajšnje ozračje. Od javnih delavcev in funkcionarjev, ki bodo prevzeli to nelahko nalogo, kakor tudi od vseh - se-stavljalcev dogovora o novi ureditvi tega ozemlja je odvisno, ali bodo Italijani delili posest teh krajev z zadovoljnimi ali nezadovoljnimi Slovenci. Njihova izbira 'je svobodna. Toda na drugi strani si tudi mi pridržujemo sveto pravico, da na morebitne krivice odgovorimo hi da se proti njim borimo. Politika utvar Zahoda Na Zahodu menda ni resnega političnega človeka, ki bi smatral, da je ženevski kompromis o razkosanju Indokine- svet tudi samo za malenkostno upanje približal resničnemu svetovnemu miru. Tolaž-. •ljivo je pri tem samo to, da je z indokitajskim premirjem prenehalo krvoprelitje umazane vojne; da ■milijoni ljudi ne trepetajo za usodo svojih domov in milijoni mater ne Objokujejo usode svojih sinov. IS tem pa so blagodejnosti -tega premirja tudi že izčrpane, in o kaki resnični rešitvi vprašana ne more 'biti govora. V znamenju za-hodno-vzhodnih nasprotij je nastala že prava poplava razkosanja dr žav: Nemčija, Avstrija, Koreja, In-dokina. Prav zato ,bi Beograd in Rinj ne zaostajala rada za to sovjetsko modo, in so vsi napori' za razkosanje STO obeh posnemalcev, morda tudi znak »progresivnosti«. Vendar taka razkosanja ne izpričujejo velikih državniških sposobnosti, saj so pravzaprav le zasilna izhodišča iz zadrege, in nosijo take »rešitve« neizbrisljiv pečat začasnosti. Razkosavanja kvečjemu podaljšujejo dobo končne odločitve na poznejši čas. Kdo pi bi mogel resno trditi, da bo svet s takim polovičarstvom večno izhajal? Res je, da si ves svet želi miru. Prav tako je res, da tudi Moskva in Peking kažeta že iz notranjepolitičnih .in gospodarskih nujnosti, željo po mirnem sožitju obeh razdeljenih svetov. Kdo jamči danes za spoštovanje ženevskih dogovorov? Nihče! Zal ni prav nobenega dvoma o tem, da se bo ves dvomljivi sistem otopelilh razmejitev vplivnostnih področij med Zahodom in Vzhodom enkrat zrušil, kajti še nobena politika, lei je sledila takim prispodobam, ni ostala statična, pač pa nasprotno se je, prej ali slej sprevrgla v dinamičnost, ki svetu Tli prinašala dobrot. V dveh letih bodo po črki ženevskih določil v Vietnamu, Kambodži in v Laosu volitve, ki naj dokončno .uredijo usodo Indokine. Kaj se bb v tem času zgodilo? Politična slika današnjega sveta je Izredno spremenljiva, in dve leti sta tudi v atomskih časih dolga doba: doba, ki jo bodo komunisti brez dvoma dobro izrabili ,da si ? svojo znano in filtracijsko .taktiko pridobijo ‘tudi tiste dele Indokine, ki še niso pod njihovo oblastjo. Strahotni 'Utvari bi se izpostavljal Zahod, če bi se vdajal veri, da si z razkosanjem neke dežele postav- ljene zapornice proti nadaljnjemu prodiranju .komunizma v svobodni svet. 'Prav tako velika je- tudi u-tvara. da se z razkosanjem pomirijo strasti dveh nacionalizmov, ker sta se slučajno in verjetno zgolj ■ za trenutek pogodila zainteresirana gospodarja, brez pristanka in soglasnosti prizadetih narodov. Z mnogih strani so zahodnim posredovalcem. predvsem Angležem in Francozom očitali, da so v Ženevi zasnovali navo monakovsko kapitulacijo. Verjetno se zgodovina ‘tako naglo ne ponavlja. Na vsak način, pa je zahodno popuščanje po vsem svetu in posebno še na drugi strani železne zavese vzelo ljudem pogum in jih oropalo notranjih odpornih sil, da bi se še nadalje duhovno upirali komunistični miselnosti. V Aziji so Evropejci in A-meričani izgubili obraz. Prišel je čas rumenih ljudi... V Ženevi je zavesa padla za In-dokino in morda celo za usodo ce- iljajo padec zavese za STO in morda celo za vso bodočo politiko na Balkanu, Podonavju in Srednji Evropi. .Sovjeti so sprožili misel sklicanja evropske konference-. Preizkusni balon! Z njim poskušajo preizkusiti odporno silo zahodno - evropskega sveta. Posebno so vzeli na piko Francijo, kateri ne pustijo niti najmanjšega oddiha. Molotov pozna kočljiv položaj današnje Francije s svojimi 110 milijoni pripadnikov. V Indokini je Francija zapustila svoje prednje postojanke, v Severni Afriki dozorevajo francoske zadrege. Mendes France je osebno odletel v Tunis in pripravil Franciji nov umik... • V Ženevi so indokita-jsko pogodbo podpisali s črnilom iz črnilnika, ki ga je nekdanjemu Društvu narodov podaril abesinski cesar. Dva iz ebenovine izrezana slona držita posodo in sta po modrih besedah darovalca simbol prebujajočega se barvastega sveta. V ta svet spada lotne 'Azije, V Londonu priprav- tudi Francoska Severna Afrika. BLISKOVIT OBISK Mendes France-a v Tuniziji Francoski ministrski predsednik Mendes France je odletel v Tunizijo in predočil tuniškemu ibeju prediog, s katerim Francija izroča popolno notranjo- samoupravo prebivalstvu protektorata. Zunanjepo-/ litična vprašanja in obrambo ozemlja pa si Francija pridržuje studi še nadalje. Obenem Tunizija priznava francoske koristi v deželi, ki S'j nastale s kolonizacijo in francoskim delom v protektoratu. S svojim nedavnim sklepom je Mendes France presenetil vso svetovno javnost in s ,to odločitvijo je Francija storila prvi konkretni korak za odstranitev nevzdržnih ra :-mer, ki so resno ogrožale celotno francosko severno-afriško politiko. Medtem je tuniški bej že sestavil 'novo vlado v protektoratu, ki bo s Francozi uredila vsa vprašanja bodočih odnosov med Tunizijo in Francijo. Vse kaže, da se bo de* žela sedaj pomirila, posebno že zato, ker so predlog francoskega mi- Komunistični Ion na Dunain Pred kratkim je povzročilo veliko ogorčenje po vsem svetu poskus ugrabitve gospe Petrove po sovjetskih agentih v Avstraliji; v Avstriji pa je bilo po zadnji vojni na sto in sto podobnih primerov in le malo se jih je končalo srečno. V. srečnih deželah, ki so daleč od železne zavese, je pred nekaj tedni povzročila ogorčenje fotografija Evokije Petrove, katero vlečeta dva sovjetska agenta proti 'letalu, ki je bilo namenjeno v Moskvo. Kot se spominjamo, je epizoda, ki se je odigrala v Avstraliji, imela srečen konec: Petrova je zaprosila za zatočišče v Avstraliji in agenta MV‘D sta morala odpotovati praznih rok. Podobni primeri, ki so nezaslišani za Avstralijo, niso pa nič nenavadnega v evropski Avstriji, ki je zdaj že 9 let pod sovjetsko okupacijo. Na Dunaju so •zasledovali dogodivščino Petrove z občutkom zavidljivega občudovanja. V avstrijski prestolnici je prišlo v zadnjih letih do sto in sto podobnih dogodkov; vendar s to razliko, du niso povzročili mednarodnega vika in da so se le zelo redko končali srečno. Ti dogodki se ponavljajo Nepotizem y italijanshih stranhah Ze nekdaj so ljudje, ki so se dokopali do vplivnih javnih položajev, radi poskrbeli za svoje sorodnike. Toda to je bilo vedno neka;, kar so ljudje obsojali, in je zato vsakdo prikrival tako poslovanje, ker se mu je zdelo, da dela s tem nekaj, ka,r ni prav. Vsaj do nedavnega je bilo tako. Toda v novejšem času se je tudi to izpre-menilo. Tako nam vsaj kažejo .zgledi nekaterih veljakov italijanskih političnih strank. Za Palmira Togliattija je znano, da je svojo prvo ženo, Rito Monta-gnana, pustil izvoliti za senatorko. Ko se je drugič poročil, je svojo drugo ženo takoj spravil v parlament, obenem pa je tudi preprečil ponovno izvolitev svoje prve žene v senat. Tako mu je država lep-) vzdrževala prvo in nato še drugo. Ali ,n,i .to prijetno? Tudi Luigiju ‘Longu je država po 1945. letu plačevala njegovo takratno ženo Tereso Noče. Svojo sedanjo »tovarišico« Bruno Con.ti je sicer zaenkrat porinil samo med vodilne funkcionarje stranke, toda v vsakem trenutku se zna zgodil', da bo, pod enim ali drugim naslovom, tudi ona prišla na »državni proračun«. Njegov .nadebudni sinko pa, je nameščen pri sovjelski agenciji Tass. Tako zaslužijo v družini dičnega voditelja te proletarske stranke, ki rogovili po državi, v kateri ne manjka brezposelnih, kar trije člani. Seveda jim pri tem ne pade niti na misel, da bi eno svojih mest ponudili kakšni družini, v kateri je brez dela celo družinski poglavar. Pa tudi na demokrščanski strani niso brez podobnih primerov. Tako je De Gasperijeva žena, vsa-kikrat ko je spremljala svojega moža v tujino, bila ocenjena kot »sodelavka«. To jo je upravičevalo na prejemanje dnevnic v višini državnega uradnika IV. stopnje. Drug ugleden član te stranke, Mario Cingolani, je preskrbel svoji ženi plačo državnega podtajnika. Nenni tudi ni maral zaostati. Ni sicer poskrbel za ženo, pač pa je poslal v parlament svojo hčerko. Ce je tako pri glavah, naj se potem še kdo čudi, če je toliko slabše pri udih? zveza Kakor je že izjavil grški zunanji minister Stefanopulos, so- se danes zbrali na Bledu zastopniki treh balkanskih držav, Grčije, Turčije in Jugoslavije, da podpišejo skupno zavezniško pogodbo, s katero ss obvezujejo, da se bodo s skupnimi silami uprle vsakemu napadalcu na katerokoli izmed njih. še danes; le redko preteče .teden, da ne bi sovjetski agenti ugrabili kakega nesrečnika, česio tudi v zahodnem delu mesta. Jn večinoma žrtve teh ugrabitev niso ruskega porekla kot gospa Petrova, ampak avstrijskega in jih ugrabljajo v njihovi domovini, ne da bi to mo-igle preprečiti krajevne oblasti. Kot že večkrat y preteklosti, so tudi zdaj primer Petrove uporabili avstrijski socialisti, da so opozorili svetovno javnost na razmere v njihovi deželi. »Koliko primerov Petrove je bilo v Avstriji v zad.njih letih?« — je pisal »Arbeiter Zei-tung«. »Toda v Avstraliji primer ugrabitve fotografirajo, ga preprečijo in ves mednarodni tisk piše o tem. Mi lahko obtožimo pred s ve-lom na sto in ,s.to mnp>go hujših primerov, ne .upamo si jih ''fotografirati. Nihče razen žrtev samih in poštenih Avstrijcev se za to ne zmeni; kvečjemu prinesejo tuji časopisi kako kratko protestno poročilo, ostali svet se pa nikakor ne razburja tako, kot se je pri avstralski epizodi, in zakaj? Zato, ker smo, v razliko ■» Avstralijo, zasedena dežela in tako ostanemo »dežela ugrabitev«.« Jeseni 1950 je komunistično u-smerjeni avstrijski policijski stražnik Omejrek pristal na to, da bo tajno delal za MVD. Po navodilih MVD se je seznanil s sobarico Marijo Subač, ki je bila baltskega porekla in ki je bila zaposlena pri nekem avstrijskem zobarju v angleškem sektorju Dunaja. Kaj je sovjetska MVD hotela od .te nepomembne begunke, ni -znano. Omejrek ji je kak mesec dvori1 in ji obljubil zakon, tako da si je popolnoma pridobil njeno zaupanje. Dne 21. oktobra 1951 jo je -povabil v kino in nato v gostilno, kjer se je dvojici pridružil tujec, za katerega se je pozneje izkazalo, da je ruski agent MVD. Ko se je dekle opilo, sta jo odpeljala v sovjetskem avtomobilu. Od takrat dalje ni bilo o njej ničesar več slišati. Omejreka so kasneje aretira-
  • ur T U N I Z U A 'n. "a Med Cest* ZšL&n*t ji Vsekakor bo pomirjenje blagodejno vplivalo tudi ®a francoska zunanjo 'politiko. Desetletnica upora v Varšavi Dne 4. avgusta 1944, to je ob ča-* su, ko se je Rdeča vojska približevala poljski prestolnici, je Molotov pozval varšavsko poljsko prebivalstvo, naj se upre nemškemu okupatorju. Na deset tisoče mož In že na je prav tega dne dvignila orož je proti nemški oboroženi sili! Pod vodstvom junaškega poljskega generala Bora so uporniki že v razmeroma kratkem času zavzeli važne predele Varšave. Sovjetska vojska je bila v tert času že v samem predmestju poljske prestolnice, Prage, na desnem bregu 'Viisle. Nenadoma pa so se sovjetske čete pred samimi vrati varšavskega mestnega središča u-stavile in prenehale z napadom, Vsi apeli poljske vlade v Londonu in ostalih zaveznikov na sovjetsko poveljstvo so ostali neuslišani. Tako so Nemci pridobili na času in pred očmi sovjetske vojske poklali na desettisoče poljskih domoljubov. .Sovjetski načrt, da se znebijo cveta poljskega razumništva, je našel tu svojo katinsko reprizo. TržaSSo vprašanje Vesti o rešitvi Tržaškega vprašanja so si še- vedno .nasprotujoče. Medtem ko Rim zatrjuje, da leži vprašanje v Titovih rokah, zatrjuje Beograd, da je svo^o zadnjo besedo že povedal. Prav. v zadnjih dneh so raalični italijanski listi z veliko gorečnostjo posnemali vest ameriške agencije »United Pfess«, po kateri maj bi odločitev padla že v ponedeljek 9. t. m. Štiriindvajset ur za teni pa so tako v Rimu kakor v Londonu in Washi«gt'Qnu označevali to vest za-netočno, medtem ko jo je. Beograd ocenjeval za možno. Vsekakor so jugoslovanske oblasti poskrbele, da pi ja nikomer ne padlo v glavo s Kakimi nenaročenimi in nedirigi-ranimi demonstracijami s strani komunistične, stranke sklepna pogajanja kakor koli zavirati. Kakor je bila »ljudska volja« 8. oktobra v popolni mobilizaciji razgibana na nogah in ustih, tako im« sedaj zavladati grobna tišina. Zopet se je enkrat izkazala »ljudska demokracija«! Kova mirovna pogodba 'Sovjetska vlada je predlagala trem zahodnim velesilam, da bi sklicali še ta mesec ali pa najkasneje meseca septembra konferenco štirih zunanjih ministrov, ki naj bi razpravljali o sovjetskem načrtu glede vzajemne varnosti v Evropi. V tem trenutku še ni .znano, kakšno stališče .bodo k temu predlogu zavzele zahodne velesile. Vsekakor pa je to dokaz pospešene sovjetske mirovne ofenzive. VESTI z- GORIŠKEGA Županu Bernardisu Sn niegooim Večina italijanskih članov goričkega občinskega sveta z županom na čelu izhaja iz fašistične šole. Ta šola je močno omejevala poučevanje zgodovine, strpljivos-t do drugih narodnosti to tudi srčno •vzgojo ter pravo omiko. Le iz tega vidika, to s te presoje moremo razumeti njihovo nestrpnost in odpor do slovenskih svetovalcev to do vsega, kar je sloveni skega. Hkrati pa moremo razume-a ti tudi njihovo trditev, da uživamo vse svoboščine. Ko pa se hočeš prislužiti svojega materinega jezika, ki je prva in glavna pravica vsakega človeškega bitja, tedaj se ti •gospodje še najbolj izkažejo v luči .tiste šole krivične nestrpljivost: m celo zasramovanja. Radi tol tudi bili oni tolmači naših pravic to našega mišljenja, stremljenja in sploh vsega življenja. Kdo more trditi, da fašizem ni ravnal z nami prav tako in prav tako tudi zahteval? Rekli so vsi ti gospodje na zadnji seji: Proč z vsemi slovanskimi voditelji in ljudstvo nas bo ubogalo. Odvetnik socialist Devetag je posebno vneto opeval vljudnost in dobrohotnost (mislil je morda tudi »radodarnost«) svojih slovenskih klientov! Razumemo! »Proč s slovenskimi voditelji«, smo čuli že pred fašizmom, najbolj obilno pa za časa fašizma! Ker pa so ti slovenski voditelji (mišljeno je na splošno!), hočeš, nočeš, zmagali, ker je faši-rem propadel, bi veljalo, da gredo proč tisti, ki so bili fašisti... Kdor je slabo vodil takrat in ne kaže, da je svojo miselnost kakor koli izpremenil, ne bi smel ostati na vodilnem mestu že zaradi tega ne, ker je fašizem pognal v propast vso državo, Slovence pa na smrt obsodil! ■Cujemo, da so Bernardisov odstop nedavno od tega zahtevale nove italijanske sile v Gorici. Rečemo: čujemo!... Vemo tudi za mnenje, ki ga je pokojni škof Margotti imel do Di-gianantonija, zato je 'boljše zanj, da se (le preveč ne zaganja v g. Bratuža, ko gre za njegove stike s škofom Margottijem! Vemo tudi, zakaj je Digiananto-nio član občinskega odbora, kaj Je iz njegovim novinarstvom, z njegovim profesorstvom itd. Na vsak način je zahteva »(Proč * vsemi slovenskimi voditelji«.dokaj značilna otročja zahteva, ki dokazuje, kako radi- bi še enkrat slovensko ljudstvo teptali in ga raznarodovali. 'Prav tako, kot v tistih časih, ko so prvo voditelje, nato pa še ljudstvo gonili v konfinaci-jo in v zapore! Vprašanje županu in njegovim Ob raznih prilikah so slovenski svetovalci navajali člene italijanske ustave, ki govore o dolžnosti vlade, da zaščiti jezikovne manjšine! Navajali so tudi slovesne izjave vlade v tem oziru in celo prefektovo pismeno zagotovilo! Vprašamo župana Ber.nardisa: zakaj ne dovoli slovenskim Občinarjem v Gorici (sam trdi, da jih je pet tisoč!) posluževati se svojega materinega jezika na županstvu'' In še: Ali so župani to sploh vsi državljani dolžni ali ne spoštovali ustavo svoje lastne države? Gospod župan Bernardis, odgovor je samo eden: kdor ustave ne spoštuje, jo krši! Zato naj gredo proč .tisti voditelji, ki ustavo kršijo to ne tisti, ki zahtevajo, da se ustava spoštuje! Nedeljski »Giornale di Trieste« zgovorno svetuje, naj se po zopetni vrnitvi Italije v Trst ne vodi staro zgrešeno politiko proti Slovencem, ker so sestavni del italijanske države. Vsako toliko se ta glas pojavlja, kar pomeni, da se določeni pametni Italijani vendarle zavedajo krivic ki so se Slovencem dogajale. Zato je povsem kri' vično to zlobno napadanje Slovencev s .strani goriškega dopisnika tega lista, ki je občinski uradnik, a ima prosto pot izven urada ob vsakem času* Ni čuda, da dopisi z Gorice zagovarjajo župana in njegove! »Messaggero Veneto« ni poročal o »izdajstvu« in’ »sovraštvu« Slovencev, kot sta to delala »Giornale di Trieste« to »Arena di Pola«. Toda »Messaggero« nima svojih uradnikov na županstvu, njegov dopisnik je neodvisen gospod! O italijanski demokraciji O demokratičnosti italijanske u-stave ni dvoma. Ko zahtevamo, da se njena določila uvajajo in izvajajo, dajemo priznanje vsemu italijanskemu narodu in njega voditeljem. ki so -tako ustavo sestavili in izglasovali! Pravico pa imamo ne samo ustavo poznati in njene člene .na pamet s* učiti, ampak pravice, ki nam jih ustava priznava. tudi dejanski uživati! Odtod naša zahteva po spoštovanju vseh naših pravic, da lahko tudi mi porečemo: Italija je naša demokratična država! Lsdincem so zgradili narodni dom! Ladincev je kakih 8 ti-soč duš in žive na Tridentinskem. Clen 6. 1. stave se nanaša tudi nanje in 87. člen statuta tiste dežele predpisuje: »Zajamčeno je poučevanje la-dinščine v osnovnih šolah tistih krajev, kjer se ta govori.« »Pokrajine in občine, pa so dolžne spoštovati krajevna imena, kulturo in tradicije ladinskega ljudstva.« Ta člen se točno izvaja. Ne samo to, ampak v nedeljo 31. julija so v Ortisei slovesno ©tvorili »Dom Ladincev«, ki jim ga je postavila dežela ali- vlada ob udeležbi državnega podtajnika Manzinija in tudi videmskega pokrajinskega predsednika dr. Candolinija. Ali se je Can-dolini spomnil svojega pisma od 18. septembra 1945, v katerem je zatrjeval: »Zahtevam, da se v celoti spoštuje pravica do kulta slovenske nacionalnosti!« To lepo slavje, ki je hkrati zgodovinski dogodek, ker je poudaril voljo italijanske vlade, da se Lo-dmci ohrankjo pri življenju in se prosto razvijajo, nam potrj-uje prepričanje, da so le krajevni elementi pri nas tisti nestrpneži, ki kalijo mir in motijo -mirno sožitje med nami in Italijani. Zato: proč z njimi, ali pa naj z nami ravnajo pravično! , Tudi Ladinci so dolgo čakali in potrpežljivo upali na boljše čase. Zdaj s& jim je izkazala pravica! Cenimo in spoštujemo Italijp in italijanski narod in zahtevamo spoštovanje naših pravic, ki jih je fašizem teptal, kot točno nedeljski »Giornale di Trieste« priznava. Odklanjamo odgovornost za posledice tega teptanja, ker nismo mi kriv' vojnih dogodkov in deportacij. Kri- vi so prvo fašisti, za njimi pa ko- I Z SLOVENIJ.E Trgovinske izmenjave s Slovenijo V preteklem mesecu j-uniju so v Slovenijo izvozili za 9.470.825 lir blaga; iz Slovenije pa so -uvozili 25.834.000 lir blaga. PROBLEMI OBRTNIŠTVA Nove -uredbe so segle globoko v življenje obrtništva, ki se je prav »■Kradi tega znašlo v precej kritičnem položaju. Predvsem ne smejo imeti obrtna podjetja privatnih o-snovnih sredstev, ampak le družbena to bi torej- morala odkupiti <* sredstva. Toda privatniki, ki so doslej izvrševali obrt, tebi' sredstev nočejo prodati in so tako podjetja prišla v čudno zagato: so v odprtem nasprotju-s predpisi, ki ne dovoljujejo privatnih obrtnih sredstev. Zato -bo nujno, ali spremeniti predpise to uredbe ali pa prisiliti privatne obrtnike, da svoja osnovna sredstva prodajo to se vključijo v zadružna obrtna podjetja. Nekatere obrti, kot kovači, tesarji, ' zidarji, usnjarji, sploh ne morejo dobiti vajencev, čeprav je vse polno doraščajoče mladine, ki čaka na kako zaposlitev. Zato so sklenili povečati nagrade vajencem v strokah, kjer vajencev primanjkuje1. ZA MEHANIZACIJO KMETIJSTVA Zvezni izvršni svet je odobril predlog, da lahko dajejo kredite za kmetijstvo izven natečaja, ki ga je razpisala Narodna banka to katerega so se lahko pos-lužili le redki zaradi kompliciranega postopka. Po novi odredbi -bodo kredite za kmetijstvo dajali z lahkoto ob 2-odstotnih obrestih. Odplačilne roke so povečali na 8 let za traktorje, 10 let za srednje in 20 let za velike stroje. Razen zadrug se bodo le redki kmetje upali poslužiti teh ugodnost: zaradi odplačilnih težav, ker kljub dolgoročnemu posojilu to nizkim obrestim, pomeni za jugoslovanskega kmeta vsako plačilo resen problem, ker njegovi proizvodi nimajo nobene vrednosti v primeri z industrijskimi proizvodi. muni-sti, v dobri meri italijanski. Vsi so bili .totalitarci! Odvetniku Pedroniju pa svetujemo, naj vpraša svojega deda, odvetnika Plnausiga, ali ni res, da. so se italijanski liberalci, med katerimi je on deloval, leta 1909 povezali s slovenskimi klerikalci, da so v deželnem zboru lahko dobili mesto glavarja? Pa bo videl, da so Slovenci bili v Gorici še pred njim, on, ki tako strastno Slovence odklanja! Mirhita Škorjanca so pes pretepli Predpretekli teden smo proročali, da je bil Mirko Škorjanc baje od karabinjerjev pretepen. Sedaj lahko povemo, da je bil d-otičnik pretepen od nekega karabinjerja ali celo podbrigadirja ir Steverjana, proti kateremu je vložil kazensko ovadbo. Pravijo, da med domačini in karabinjerji v Steverjanu ne vlada dobro vzdušje, ker ti poslednji posegajo baje tudi v zasebne družinske zadeve, kot je to navada na jugu! Jubilej slovenskega uradnika V soboto 31. julija je naš štan-dreški rojak, pristaš in somišljenik g. J.osip File j, zadnji tajnik samostojne štandreške občine, sedaj vodja urada civilnega staleža na go-nškem županstvu, dovršil petintrideset let nepretrganega službovanja. Goriški Slovenci poznamo jubilanta že zaradi urada, ki ga zvesto, vestno in vešče vodi. Poznamo njegovo potrpežljivost, dobrohotnost in vljudno ravnanje s strankami. Zato mu vsi prav iz srca k dogodku čestitamo in želimo, da . bi srečno prehodil -še tista leta, ki mu do upokojitve še manjkajo! Značaj gospoda .Fileja.se zrcaii v njegovi vsestranski poštenosti, miroljubnosti in vztrajnosti na vsem, kar je dobrega in pravičnega. Neumoren delavec to neustrašen ljubitelj svojega rodu. Spominjamo se njegove kandidature na listi SOZ ob priliki pokrajinskih volitev leta 1951, in. napadov, ki jih je zaradi tega bil deležen od strani nekaterih nestrpnežev. Zalo smo vsi ponosni na takega moža in mu glasno kličemo: Se na mnoga leta! “Presenti alle bandiere“ Svojci padlih ali izgubljenih vojakov imajo pravico do podpore, iz naslova- »presenti alle bandiere«, tudi če se je dogodek pripetil po 15. aprilu 1947. Umrli za ranami in zaradi bolezni pa se smatrajo »presenti alle bandiere« do .24. marca 1948. V prvem primeru se prošnja za- podporo mora vložiti v devetdesetih dneh od dneva, ko je prišlo sporočilo, da je vojak padel ali se izgubil; v drugem primeru poteče rok pa 7. oktobra 1954. Tozadevna pojasnila daje občinski urad v Gorici, ulica Garibaldi št.. 20-1. NATEČAJI Goriške. .azpisuje na- tečaj za mesto tajnika-ekonoma pri podporni ustanovi ECA. Kdor se misli prijaviti, ne sme presegati 35. leto starosti, prijava na kolko-vanem papirju za 100 lir pa mora biti predložena do 31. t. m. opoldne. * * * Razpisan je natečaj za dvanajst učiteljskih mest v goriški pokrajini, in sicer z naslovi in izpiti. Eno Slovenski beflunci v Evropi Naprošeni priobčujemo prispevek g. Marijana. Komjanca. duhovnika. Ne strinjamo, 'pa s-z nekaterimi njegovimi opazovanji, posebno glede vzrokov begunstva. Prav tako je vprc sanje repatriacije povezano s tako veliko oc^iovornostjo k; imamo prav Slovenci tako težke in krvave izkušnje, da te ga vprašanja ne kaže reševati optimistično. Mnogo beguncev z Goriškega kakor tudi iz drugih kraev Italije me je ponovno vpraševalo kot tajnika Škofijskega odbora za podporo beguncev o možnostih izseljevanja iz Avstrije in Nemčije, češ da je tam zelo hitra in lahka. Mogel jim pa nisem povedati nič gotovega. Odločil sem se zaradi tega zn potovanje v Avstrijo in Nemčijo z namenom, da -proučim vsaj nekoliko celotno vprašanje slovenskih beguncev: njihovo število, možnost: izseljevanja, dušnopastirsko, versko, moralno, narodno in ekonomsko stanje, kakor tudi vzroke begunstva ter možnosti povratka v domovino. Zavedam se, da ugotovitve niso popolne, a da držijo skoraj v celoti. Zelo bom zadovoljen, če bi to pisanje izzvalo kakšno kritiko ali polemiko, ker bi edino na ta način bilo mogoče zboljšati zelo težko stanje beguncev. Pošiljam dopis »Katoliškemu glasu«. »Demokraciji« in »Novemu listu«, da bi tako prišel v roke čim več beguncem in drugim odgovornim ’ liudem. ŠTEVILO BEGUNCEV. TER MOŽNOSTI IZSELJEVANJA V notranjosti Italije je v raznih taboriščih čez 700 sloyenskih beguncev, zunaj taborišč pa okrog 300; v Avstriji jih je skoraj 3.000, v Nemčiji 300, v drugih državah zapadne Evrope pa 1.000, v Trstu 1.500. Vsaj tretjina vseh teh beguncev nima pogojev za izselitev in bo najbrž morala ostati v krajih, kjer je. Na Goriškem in Videmskem od celotnega števila skoraj 3.000 beguncev, se jih bo morda izselilo 200. Možnosti izseljevanja so pa- zelo majhne in v vseh državah enake. Po prenehanju delovanja organiza ■ cije za begunce IRO v začetku leta 1952 je prenehala vsaka možnost množične emigracije in tudi individualna se je zelo skrčila. Za izselitev v Kanado poleg vpoklica zahtevajo dvoletno bivanje zunaj Jugoslavije, »1* pa zelo redko specializirane delavce. Za emigracijo v Združene države sta dve možnosti: jx> novem zakonu i-majo možnost izselitve oni, ki so bili zunaj Jugoslavije že avgustu 1953 in še za te je potreben vpoklic; za redno jugoslovansko kvoto, ki ie odprta tudi beguncem, je treba čakati 4-5 let. Nekateri se izseljujejo v Čile ali v Venezuelo, kjer so pa razmere zelo -težke, kakor so od tam pisali v »Duhovno življenje«. Avstralija po prenehanju ER O-a ni več množično sprejela beguncev. Edino izjemo tvori Trst, kjer se je v začetku -leta pojavila avstralska komisija. Možnosti izselitve so torej* zelo majhne, poleg tega komisije pri pregledih so zelo stroge, ker iščejo samo fizično delovno si- lo, za inteligenco -nimajo nobenega razumevanja. DUSNOPASTIRSKO, VERSKO IN MORALNO STANJE Versko-moralno stanje slovenskih beguncev v italijanskih taboriščih je zelo nizko, kakor so mi v Rimu poročali ' duhovniki, ki »so jih obiskali, in tudi lajki. Verska lave-n slovenskih beguncev je nižji: kakor ona Slovencev v domovini. Videl sem pa istočasno porazni dezorganizacijc- dušnopastirskega de lovanja med slovenskimi begunci. Mnogo pritožb sem že slišal iz taborišč v Italiji: v Avstriji in v Nemčiji, razen nekaj izjem, so pa begunci skoraj popolnoma -zapuščeni. -Sveta stolica je z apostolsko konstitucijo »Exul familia« izdala posebne odredbe za dušno oskrbo izseljencev vseh narodnosti in je i,-kazala. naj se v vsaki škofiji osnuje poseben škofijski odbor za izseljence. Tudi v Gorici obstoja sličen odboor, katerega dolžnost bi bila. prav ta, da bi skušal rešiti vprašanje slovenskih izseljencev. NARODNA ZAVEDNOST Vssm je iznano, da emigracija raznaroduje. Begunci, kakor tudi izseljenci, razkropljeni po raznih državah zapadne Evrope, večinomo brez povezave ne samo z matično -državo, ampak tudi s kakšnim slovenskim duhovnikom, kmalu -utonejo v drugem narodu. EKONOSKO STANJE Bil sem prepričan, da je položaj beguncev najtežji v Italiji, a sem se motil. Tu moški res ne najdejo zaposlitve, a so vsaj. popolnoma preskrbljeni v taboriščih. Nekateri uživajo podporo ’ zunaj taborišč, največ teh, čez 300, na Goriškem. V Avstriji in Nemčiji pa ni skoraj nobene popolne oskrbe beguncev. Morajo si iskati zelo težko delo na kmetijah, mnogokrat brezposelni; ko imajo stanovanje v taboriščih, ga morajo plačevati. V Italiji so za begunce zunaj taborišč tudi izredne delitve živeža in obleke. O kakih takih splošnih delitvah pa nisem slišal ne v Avstriji, ne v Nemčiji. VZROKI BEGUNSTVA V, vseh državah sem slišal isto pritožbo: pravih političnih begun- cev je zelo malo, morda pet od sto, vsi drugi so izseljeniški begunci, to je večinoma mladi ljudje, ki bežijo da bi bili zastonj izseljeni preko morja- ali pa iščejo samo a-vanture. Nihče mi ni znal povedati 'o kakem beguncu, ki bi bil bežal pred preganjanjem zaradi svojega verskega prepričanja, vendar bo tudi kakšen tak. Nekaj jih je -med njimi, ki so bežali, da bi se umaknili sodniji in ječi, a ne zaradi politike. Mn-ogo fantov beži pred vojaščino. Vsi -bežijo s prepričanjem, da bodo lepo sprejeti in da bodo takoj emigrirali. A kaj jih čaka? Dolga leta taborišč v Italiji in -težkega dela v Avstriji. In potem, če se jim posreči emigracija? Poročila beguncev iz raznih delov sveta niso zmeraj rožnata, iz nekaterih dežel so kar obupna. Trpka je -zlasti usoda pravih političnih beguncev. Razočarani v svojem idealizmu so pomešani z o-.stalimi prilagodnimi begunci, skupno s katerimi propadajo versko, moralno to narodno. Zaradi brezbrižnosti zapadnih zaveznikov in nemoči svojih voditeljev zgubljajo vero v bodočnost in ne vedo več, zakaj so se borili m tvegali svoja življenja. Namesto priznanja za prestano žrtev najdejo le brezsrčni boj za goli obstanek. O kakšni širši 'Politični organizaciji med begunci nisem slišal nikjer. Koder sem potoval, v Italiji in zunaj, povsod sem slišal isto prošnjo: naj bi vsi Slovenci, razen ornih zelo redkih političnih, prege-njencev, ostali doma, saj drvijo v versko, moralno in narodno propast. Slovenski narod se s tem samo" izčrpava, ker zgublja najmlaj-še moči. MOŽNOSTI POVRATKA V DOMOVINO Vprašanje je težavno in delikatno., Oni, s katerimi sem govoril, so soglasno priznali, da -bi bilo za mnoge begunce najbolje, da bi se vrnili domov. Dolgg doba begunstva ,tudi devet let že pri nekaterih, ne "nudi mnogim upanja na izselitev. Ca-ka jih životarjenje ali bolje -umiranje po taboriščih ali pod težkim .delom. Svetovali so vrnitev tudi mnogim mlajšim, ki sr, bežali iz lahkomiselnosti. Prej ali slej bo treba načeti vso resnostjo to vprašanje. Najboljši način bi bil, da bi bila o-tvorjena pisarna, ki bi sprejemata prošnje za vrnitev beguncev ;z Evrope in od drugod po svetu, jih oddajala jugoslovanskim oblastem, ki bi pa morale predhodno- zajamčiti tem prostovoljnim povratnikom svobodno vrnitev brez kazenskih posledic in jim tudi plačati potovanje. * * * Ce bi kdo imel kakšen predlog v zvezi z vprašanjem beguncev* in izseljencev, bi ga lahko poslal no moj naslov: Via Brigata Pavia, 42 - Gorizia - Italia. Vsak pameten predlog bo z veseljem sprejet in upoštevan. MARIJAN KOMJANC, duhovnik mesto je v Gorici, enajst pa v pokrajini. Rok za prijavo k natečaju poteče 30. septembra 1954 opolnoči. iPogoji za pristop k natečaju so razvidni iz odloka na deski šolskega askrbništva1. * * * Notranje; ministrstvo razpisuje ■natečaj za- 55 mest podtajnika na poizkušnjo pri civilni notranji u-pravi. Tri mesta- so rezervirana-’ za 'kandidate, ki uspejo v fakultativni izkušnji, pismeni in ustni, v nemščini, in ki dosežejo sposobnost v obveznih predmetih. Prijave za pristop do 18. septembra 1954 na kolkovanem papirju za 200 lir. Komunistični Ido na Dunaji (Konec s 1. strani) napadalci so se prestrašili, pustili svojo žrtev, skočili v avtomobil in se z vso hitrostjo odpeljali. Pretepena, a rešena žrtev je bil Laszlo Sarvary, madžarski begunec to bivši orožnik. Zvabili so ga v pas.t z obljubo, da mu bodo pomagali dobiti ženo, ki je še bila na 'Madžarskem; to mu je obljubil madžarski komunistični vohun Paul Dvorszak. V Dvorszakovem stanovanju je našla avstrijska policija tri revolverje in ciankalij, strup, k: se ga rada' poslužuje MVD. iZadnji primer, ki ga opisuje »Ar-beiter Zeitung«, zadeva šoferja Ernsta Shickermana, avstrijskega državljana ruskega porekla, ki ga je uporabil v oktobru 1953 komunistični nadzornik policije, Winte-re-r. Ta izdajalec je zvabil šoferja v sovjetski sektor, ga aretiral in uklenjenega izročil Sovjetom. Po enodnevnem zaslišanju so predložili Shickermannu, naj izbira med deportacijo v Sovjetsko zvezo in sovjetsko voh-unsko službo pro,'i Američanom. Šofer je- izbral drugo alternativo, vendar obvestil o .tem Američane in je zdaj ,na svobodi. Avstrijcem je uspelo aretirati nadzornika, ki je pa lahko dokazal ,da je ravnal po nalogu svojega načelnika, avstrijskega komisarja Vinccnza Seiserja, -ki je -bil tudi komunist. -Sovjeti niso dovolili, da bi Avstrijci zaslišali, zaprli ali odpustili iz službe Seiserja in -tako so morali izpustiti tudi Win-te.rerja. .Sovjetske oblasti so pri tej priliki odkrito zagrozile dunajskemu policijskemu ravnatelju, ki je socialist. Odločenost ravnatelja ie končno zmagala in tako so Sovjeti privolili v odpust Seiserja, odklonili pa zahtevo, da pride na njegovo mesto nekomunist. To je Dunaj — od iSovjetov osvobojeni Du-nsj. Za pevske jbort! Nova zbirka »V §NEGU«, trije moški to trije ženski zbori, ki jo je priredil dr. Franjo Delak, je na razpolago v tiskarni »A-dria«, .ul, S. Anastasio 1-c in v knjigarnah Stoka in Fortu-nato v Trstu. DROGERIJA ANTON PODGORNIK GORICA - Trg. De Amicis, 12 na Kornu - Tel, 3009 Tamtrella J2Sf EDINI ZASTOPNIK ZA GORIŠKO ALDO MEROLLI & C. MIOTOFORHITURE GORICA. ULICA GARIBALDI 5. TEL. 2723 CENA PO CENIKU LIR 108.000 PRODAJA Z MALIM PREDPLAČILOM, OSTALO PA ODPLAČILA DO 23 OBROKOV 'OB ŠTIRISTOLETNICI ŽREBČARNE V LIPICI Od cesarskega do or a do državnega Nemški dnevnik »Hamburger Anzeiger« prinaša v svoji številki z dne 24. julija 1954 zanimivo poročilo o žrebiarni v Lipici, ki ga zaradi zanimivosti prinašamo tudi našim čiia-teljem v izvlečku na vpogled. Aleksander A k a r o , najstarejši predajale jahačev v vasici Lipica, . ki sameva kot zelena oaza v katne-aiti puščavi slovenskega Krasa, šteje 65 'let. V teh dneh slavi žreb-čarna štiri sto let svojega obstoja. Gostje prihajajo. Se vedno preseda Aleksander v sedlu po več ur na dan. V čast si šteje, da nam na jahalnici osebno predstavi najdragocenejšega konja žrebčarne; devetletnega žrebca, ki mu je ime Pluto. Akaro in načelnik trenerjev Allonz Pečovnik nam pripovedujeta o konjski rasi, katere lepota, lahkotnost in ljubkost tudi še danes, v dobi motorjev, poganja, človeku kri po žilah s pospešenimi u-tripd. ' Ko govorimo o lipicanskih konjih, mislijo mnogi, da je to španska vzreja, kar pa je samo deloma tudi res. Ta rasa je nastala s križanjem španskih berberskih konj s kraškimi. Ko je v sredi XV. stoletja sin cesarja Ferdinanda, nadvojvoda Karel, pripeljal v Lipico 24 andaluzijskih konj, je bil postavljen temelj tisti vzreji, kateTe potomci so zasloveli po vsem svetu bodisi kot jahalni kakor tudi kot lahki vprežni konji. Pr,irodna nadarjenost te rase, ki so jo v teku stoletij izpopolnjevali s krvjo italijanskih, nemškjh, danskih in. angleških konj. se je na dunajski šoli razvila v višek popolnosti. Ko je 1. 1915 Italija stopila v Vojno proti Avstriji, so plemenjake prepeljali iz Lipice v Lachsen-burg pri Dunaju. Leta 1918 je Lipica z žrebčarno vred prišla pod Italijo. Italijanski poizkusi, da. bi »lipicance« poplemenitili in okrepili, so se sprevrgli v popoln neuspeh. iPo italijanski kapitulaciji (1. 1943) je žrebčarno prevzela nemška vojska. Konje so Nemci pobrali in jih skupno s konji žrebčarne Piber pri Gradcu, ki sb jo Avstrijci ustanovili 1. 1918 po vzorcu Lipice, pripeljali v Hostin.ee na Češkem. 'Tu so konje po končani vojni prevzeli Američani in jih. prepeljali v Schvvarzenburg na Bavarskem. Ko je septembra 1947 nastalo Svobodno tržaško ozemlje in so začrtali novei državne meje, je Lipica s svojimi obširnimi žrebčarna-mi pripadla končnoveljavno Jugoslaviji. V Beogradu so imeli druge skrbi in se na Lipico in na visoko vrednost lipicancev niso spomnili. Zato pa so postavili obširno — rejo kokoši in. ovc. Ko pa je Tito leto kasneje prejel od Američanov in iz. žrebčarne Piber vrnjenih c-najst čistokrvnih plemenjakov lipicancev, so Lipico preuredili po TS-lEtniGadr.fHat&aMaEba Politični prvak hrvatskega naroda, dr. Vlatko Maček, predsednik HSS. je 20. julija letos praznoval 75-letnico svojega plodnega življenja. Tudi uredništvo »Demokracije« se pridružuje številnim čestitkam, ki jih >je jubilant prejel za ta svoj osebni praznik, z željo, da bi na večer svojega življenja do-, čakal ponovni povratek v osvobojeno domovino! nniumiiiiiinitniiiiiinuiiini!!iiiniiiinuiiiiuu!iiiniiimmiinnHmiiitnitiimnin«iiiiiiiiiiiNiHiiniiiin< POD ČRTO sovjetskem vzorcu v prvi jugoslovanski državni kolhoz. Kakor na vseh drugih področjih, tako ie tudi tu želo šušmarstvo svojo bogato letino. Nepoklicane in nevedne roke so izvajale škodljiva križanja, tako da še je nekdanji čistokrvni konjski stalež stalno slabšal. Sele 1. 1952 je strokovnjaška komisija izločila nesposobne plemenjake, in tako premore danes Lipica zopet 120 čistokrvnih živali. Najvažnejše .značilnosti lipicancev so moč, hitrost, vzdržnost, pogum in odlična krotkost. Skoro vsi lipicanci se rodijo črnorjave barve in se šele v teku. dozorelosti, to je med petim in sedmim letom starosti. polagoma spreminjajo v snežne belce. Zaradi kasne' dozorelosti pričnejo z dresuro šele, ko kenii dosežejo štiri leta starosti. Da bi tudi v Lipici zopet dosegli kar najvišjo izbiro plemenjakov, so v jeseni 1. 1952 pod nadzorstvom najboljših jugoslovanskih dresurnih jahačev uvedli »visoko šolo«. Po načelih dunajske španske dvorne jahalne šole, ki jo tudi Jugoslovani priznavajo kot »konjsko vseučilišče«, uvajajo v Lipici s težkim dresurnim delom mlade žrebce in kobile v vse .umetnosti: change- menitsa, -pirouetta, piaffa. passagea in .španskega koraka. Na lovu ali v obširnem parku nekdanjega kraljevskega dvora v Beogradu lahko opazimo državnega poglavarja Tita v bleščeče beli uniformi na snežno belem konju: to je žrebec iz žrebčarne v Lipici. Ko je meseca maja Tito poselil Grčijo, je kralju Pavlu podaril dva pristna belca iz šti.ristolefne žrebčarne v Lipici. ■f Dr. Dragotin Lončar Dne 29. julija je .umrl v Ljubljani zgodovinar, politik in pisatelj dr. Dragotin Lončar. Star je bil 78 let. Dr. Dragotin Lončar je bil eden izmed ,Masarykovih učencev, ki so dali slovenskemu javnemu življenju poseben pečat. Sele to pokole-nje je namreč med Slovence prineslo in posejalo svobodnjaške in demokratične zamisli, oplodilo z novimi pogledi na svet vse napredno narodno življenje in mu začrtalo rtova pota. Kakor nekateri njegovi sovrstniki, tako je tudi dr. Lončar pripadal socialno - demokratični stranki, ki je' prav pod vplivom Masaryko-vih- načel izbrala v slovenskem javnem življenju jugoslovansko pot, saj je bila v vrstah slovenskega delavstva kažipot k jugoslovanski zamisli. Kot profesor zgodovine in zemljepisa je dr. Lončar služboval v Ljubljani, Kranju in v Idriji. Iz let 1907 do 1918 ga poznajo mnogi primorski realci, ki so v teh časih študirali na idrijski realki. Po uresnčenju Jugoslavije je bi! gimnazijski ravnatelj v Ljubljani, Koliko stane izdajanje dneunika V Rimu sta aktiona dneonika samo JI Messaggero“ in J’ Unitau Znan: tednik »II Borgh.sse«, katerega izdaja italijanski založnik Longanesi, je v svoji 21. številki objavil zanimiv pregled rimskih dnevnikov. Ker či-tamo njihova i-m=na pogosto tudi v tukajšnjih listih. ki se sklicujejo na razne vesti ali komentarje, objavljene v rmske-m tisku, srno na osnovi o-menjenega članka sestavili pregled, ki naj nam predstavi te ustvarjalec javnega mnenja italijanske prestolnice. Tako bomo videli, kolikor je posamezen vir vredelrl, in v čigavem imenu govori. List Lastnik Tiska se Proda Gospo- v Rimu darsko z v o dov stanje »11 Messaggero« Bratje -Perrone 100.000 56.000 Aktiven »L’ Unita« P. C. I. 90.000 10.000 Aktiven (nedelja 30.000) »11 Tempo« Renato Angiolillo 85.000 30.000 Pasiven »11 'Popolo« D. C. 7.000 1.500 Pasiven »11 Mom.ento« Senator Guglielmone 17.000 3.000 Pasiven »11 Paese« P.O. I. 50.000 15.000 Pasiven »Avanti« P. S. I. 12.000 4.000 Pasiven »11 Secolo« M. 'S. I. 13.000 3.000 . Pasiven »11 Globo« Confindustria 15.000 3.000 »11 Quotidieno« Azione Cattolica 10.000 600 Pasiven »11 Giornale diltalia« Confindustria 50.000 22.000 Pasiven »11 Paese Sera« P. C. I. 40 - 50.000 20.000 Pasiven »Momento Sera« Realino Canborei 25.000 14.000 Pasiven »La Voce Repubblicana« P. R. I. 12:000 4.000 Pasiven »11 Popolo di Roma« P. N. M. 7.000 700 Pasiven »La Tribuna Mjsgr.ja Ronca in Miiller komaj prvi dan Pa- di ter za- 380 si- Italia« Achille Lauro čel nato manj ven »La Giustizia« ■ P. ,S. I. 5.000 250 Pasiven Podatki so zgovorni. Predvsem lahko ugotovimo, da sta aktivna samo dva dnevnika. »II Messagge-ro« baje zaradi številnih malih, o-glasov, »L’Uni.ta« pa deloma zato. ker plačuje svoje urednike nižje, kot to določa sindikalna pogodba, ir. jo tiska državna tiskarna UESI-SA, s katero jo veže izredno ugodna pogodba. Brez tega bi tudi ta dva dnevnika bila pasivna, kajti danes se računa, da more v Italiji gospodarsko uspevati samo dnevnik, ki ima naklado vsaj 100 - 129 tisoč izvodov, od katerih jih mora biti vsaj 85 odstotkov tudi prodanih. Komunistična stranka raz^olgga v Rimu s tremi dnevniki, katerih naklada doseže skupno 190.000 izvodov. Od teh jih proda v Rimu ob delavnikih 45.000 izvodov. Prodaja vseh ostalih dnevnih, glasil 'o-pozicijskih strank, z MISi,novskimi vred, pa ne doseže niti 6.000 izvodov. Nasproti tej moči propagandnega stroja glavne italijanske opozicijske stranke opazovalca naravtv preseneča majhen obseg dnevnega tiska glavne vladne stranke. Glavno glasilo Krščanske demokracije, »II Popolo«, tiskajo v samo 7.000 izvodih, v ‘Rimu pa ga prodajo samo 1.500 izvodov. Dodajmo k temu še »II Quotidiano«, ki je glasilo Katoliške akcije, katerega prodajo v Rimu okrog 600 i^jzodov, pa spoznamo, kako zelo je sedanja vladna stranka odvisna od raznih zasebnih glasil, katerih naklonjenost mora seveda na eden ali drugi način vračati. V splošnem bi lahko rekli, da je tudi v Italiji videti, da strankarski dnevniki ne dosegajo velike razširjenosti. Ce sta od 17 rimskih dnevnikov samo dva aktivna, nastaja seveda vprašanje, kdo pa krije izgubo o stalih petnajstih? Pisec članka v tedniku »II Borghese« meni, da znašajo dnevni stroški za izdajanje dnevnika okrog 450.000 lir. Ce to, preračunamo na 15 glasil za vse leto, dobimo upoštevanja vreden znesek 2 in pol milijardi lir, katere mora pač nekdo vplačati v blagajne teh listov, sicer bi propad1:. Deloma so to industrialci, ki si skušajo zagotoviti vpliv na javn > mnenje, saj vidimo, da ima njihova osrednja organizacija, Confin-dustria, dva dnevnika (»II Globo« in »II Giarnale dTtalia«) kar v neposredni lasti. Vse- strankarske -dnevnike, ki se razen komunist;č-nih vsi po vrsti odlikujejo z minimalno naklado, pa, vzdržujejo z velikimi žrtvami razne stranke. Ni treba niti posebej naglašati, da -požrejo .ti stroški tudi dober del fondov, do katerih se stranka dokoplje na en ali drugi način. Končno pa prispevajo k stroškom tega nepotrebnega obilja tudi vsi davkoplačevalci. Vsi 'listi namreč dobivajo papir po znižani ceni, oziroma jim je priznan prispevek za nakup papirja. Zakon je celo -tak. da dobiva večji prispevek tisti list, ki ima manjšo naklado, manjši prispevek pa tisti, ki ima večjo naklado. 'Parlamentarci, ki so ta zakon izglasovali, so' hoteli pač dati prednost strankarskim glasilom, katera tiskajo v manjših nakladah Tako dobiva »La Giustizia«, ki izhaja v 5.000 izvodih, papir po 82 lir/ »II Messaggero«, ki izhaja v 100.000 izvodih, pa po 109 lir. Končno še eno zanimivo dejstvo. Pregled rimskih dnevnikov in njihove prodaje kaže, da se v Rimu in okolici na 2 in pol milijona prebivalcev proda dnevno komaj po 110.000 izvodov raznih listov. To se pravi, da si komaj vsak 22. prebivalec kupi po en izvod. Prebivalstvo italijanske prestolnice je forej, v primerjavi s prestolnicami drugih kulturnih držav, glede tega na enem zadnjih mest. prosvetni šef in ravnatelj Narodnega. muzeja. Napisal je mnogo obširnih razprav o socialnem gibanju, o raznih narodnostnih in političnih vprašanjih, obdeloval pa je več vprašanj iz naše književnosti. Spisal je prvo politično zgodovino Slovencev. Dr. Lončar je bil vrsto let predsednik Slovenske Matice. Dr. Dragotin Lončar bo ostal pomembna osebnost političnega, in kulturnega življenja Slovencev. ZLATO V Londonu1 zaseda v teh dneh kongres medicincev, ki se ukvarjajo z zdn vljenjem s pomočjo obsevanja. Na tem kongresu so svetu odkrili, da z velikimi uspehi up»>-rabljajo danes z radioaktivnimi silami nabito zlato proti oteklinam v trebušni votlini. Inka in Ac.teki so smatrali zlato kot lepo, lesketajočo kovino, kot darilno žrtev bogovom in duhovništvu, kot okrasje templjev. Zlato ni imelo .novčne veljave. Nerazumljivo so gledali domačini ameriške celine na zlatohlepne vsiljivce, ki so se z umori in požari prilaščali zlata, ki do takrat ,ni nikoli služilo vsakdanji uporabi. Pravijo ,da so aeteški kralji prekleli plen in tatove. Raziskovanja o gospodarskih stikih v Evropi ob začetku novega veka so pokazala, da je to prekletstvo pričelo že kaj kmalu učinkovati. Gospodarski sestav, ki je bil v srednjem veku že trdno utemeljen, se je pričel s pritokom pravljičnih zlatih zakladov temeliito majati. Ni manjkalo na poizkusih, f katerimi so hoteli posamezniki zlato spodriniti z mogočnega prestola bogastva in gospodarske1 moči in zgraditi neko novo merilo za tehtanje blaginje narodov in držav,, Vsi ti poizkusi so se izjalovili. Tudi dežele, ki so kapitalizmu napovedale 'boj na življenje in .smrt, so se vrnile k oboževanju zlata. V po. 'litiki Sovjetov igra zlato neprimerno važnejšo vlogo kakor v kateri koli drugi deželi na svetu. Na sovjetskem zlatu lepi prav tako kri, kakor na zlatu Actekov. sai ea v slavo komunističnih bogatašev pobirajo po sibirskih tundrah in stepah milijoni kremeljskih sužnjev. AH se bo zdravnikom posrečilo, odvrniti z zlata prastaro prekletstvo? Ko je medicina v prejšnjem stoletju zaorala nove brazde, so se učenjaki pričeli s to kovino ukvarjati kot eno od prvih kovin zdravniške vede. Zdravstvena napredc-vania šo kasneje s sulfonamidi in antibiotiki zašla sicer na druga pota, vendar zdravniška veda rumene kovine ni nikdar zavrgla. Londonska roročila vzbujajo uran la. da bo peklenski blesk morda le izginil krvavordeče kovine. Odslpi ta kovina ne bo ustvarjala zmešnjav, renarskih robodov. solza in t.rn-olip.nia. oač pa bo prinašala odrešen ie. Dokaz da o.rokletstvo ne more trajati večno, če človek tako želi: če išče resnico in. se vrača nazaj k naravi. ČEBULA - zdravje družine Gotovo ste že pogostokrat sliša- li, da velja čebula, ki nam ob rezanju izvablja soise v oči, nekaj več kakor pa zgolj za začimbo. Z e. v starodavnih časih je čebula uživala velik ugled. Zelo razširjena je bila pri starih Egipčanih, saj pravijo, da so egiptske piramide zgrajene na rokah sužnjev, ki so se v glavnem hranili s čebulo. Rimljani so čebulo cenili kot svojo najljubšo začimbo. Nobene deželo na svetu ni, kjer ne bi uživali čebule. V Franclji ni kosila brez nje — In pri nas menda tudi ne. iHUiiiiiiinnniiuiiHBiiinniimiiiiinnHiMiin^^ SVIDENJE Bila je to moja prva nočna služba v mestni .bolnišnici. Nočne službe so trajale navadno po štirinajst dni. Se čisto mlada in neizkušen« sem se javila v prvem nadstropju. Tu so ležali bolni dojenčki. Dežurna sestra me je vodila od posteljice do posteljice in mi pripovedovala malo razumljiva italijanska imena bolezni, me opozarjala na predpisano nego in diete. Kdo bi s: mogel vse to zapomniti! Zamena službe bolničark je čisto formalna' zadeva. Tablice nad glavami malih bolnikov so zgovorno pripovedovale vse, kar mi je bilo treba vedeti, In če bi tudi zašla v dvom, ibi v bolničarski sobi lahko prečrtala zgodbico vsakega dojenčka posebej. »In to je brezupen slučaj«, je dejala sestra1 Avgusta s stvarnim ravnodušjem. »Flegmona na glavi. Ime Branko Trampuž. Pokličite zdravnika, če Trampuž umre.« Potem ko sem vse dojenčke o-skrbela, sem iz dolgočasja prebirala bolniške zgodbice malih bolnikov. Branko Trampuž je bil edini kasno rojeni otrok staršev, ki so imeli .gostilno nekje na Krasu. Storili so vse mogoče, da bi novorojenčka ohranili pri življenju, izgle-dov za ozdravljenje pa ni bilo nobenih. 'Njegovo rtelesce je gorelo ko ogenj. Bila je hladna jesenska noč in spomnila sem se, da mi je babica večkrat dejala: »Ce ima o-trok visoko vročino, ga položi na odprto okno! To ga bo ohladilo.« Vzela sem Branka iz zamrežene posteljice, odprla okno na hodniku, se usedla zraven okna in si ga položila na kolena tako, da1 je lahko vdihaval sveži zrak ter mu narahlo pela uspavanko. In res je zaspal. »Kaj Trampuž še vedno živi?« me je vprašala ob jutranji zori se stra1 Avgusta, ko me je zamenjala v službi. »Kako to?« Zvečer mi je ponovila: »Pokličite zdravnika, ko bo umrl.« Sklenila sčm, da Branka ne prepustim smrti. 2enski nagon je včasih razsodnejši od vseh zdravniških predpisov. Krmila sem ga vsako uro, namesto dvakrat na noč. Držala sem ga v naročju, ko je pil. Zavijala sem ga toplejše kakor pa so naročili, in vso noč sva presedela pri odprtem oknu. »Kaj Trampuž še vedno živi? Pokličite zdravnika, ko bo umrl. Navadno taki umirajo ponoči.« •Pa ni umrl. Krivulja vročine, ki je v divjih cik-cakih plesala okrog 40 stopinj, je zdrknila nekoliko navzdol. Po štirih nočeh se je držala okrog 38 in končno sem jutranjo temperaturo spravila na 37. Tako je ostalo -ves tedan, večerna temperatura pa mi je še vedno u-hajaia navzgor. Končno je- napočilo tisto čudovito jutro, ko sem vpisala v knjigo 36,7, in naslednji, večer sem našla v Brankovi posteljici drugega dojenčka. »Kje je Trampuž?« sem vprašala. Srce- mi je kar ea stalo. »V četrtem nadstropju. Ta tu je...« — »V četrtem nadstropju?« sem ponovila. »Torej bo ozdravel?« Sestra Avgusta je napravila nestrpno kretnjo. »Ta tu je ...« Sti.ri leta kasneje sem na nekem izletu po Krasu zašla v bližnjo gostilno. Gostilničarka je bila sivolasa žena. Mali fantiček je skakal po dvorišču. Vprašala sem jo, če je to njen vnuk. »Ne«, 'je rejala, »moj edinec.« Poklicala ga je: »No, le pridi bliže, Branko!« Nič mu nisem bi!a všeč. Bil je čvrst paglavček v povaljanih hlačkah. Njegova srajčka je nosila očitne sledove borbe z domačim psom. Z obotavljanjem mi je dal ročico. Pobožala sem ga po bogatih plavih kodrih. Pod lasmi je imel brazgotino. »Da, da«, je dejala mati, »bil je zelo bolan po rojstvu. Imeli smo ga v Trstu v bolnišnici in skoraj bi ga bili izgubili. Ce ne bi imel tako skrbne nege, bi bilo po njem.« »Flegmona«, sem dejala. Pogledala me je ostro. »Mlada Slovenka ga je rešila. O kako bi si jo želela videti in se ji zahvaliti.« Ned gostilniškimi vrati je blestel napis »Gostilna Trampuž«, ki sem ga šele v tem trenutku opazila. Postalo mi je vroče in lica so mi gorela. Gospa Trampuževa me je še vedno gledala globoko v oči. »Mislim, da poznam sestro«, sem edjala. »2elite, da ji sporočim vašo zahvalo?« »Oh, prosim«, je odgovorila. »Recite ji, kako hvaležni-smo ji. Naj nas vendar obišče in si ogleda našega Branka.« Vzela sem torbico in vprašala, kaj sem dolžna. Ni mi pustila plačati. Med drugo, svetovno vojno so se angleški vojaki v Arabski puščavi preživljali s kornbifom in čebtjio leta in leta. V vzhodnih deželah, predvsem v Rusiji in na Poljskem použijejo ljudje velike količine surove čebule. Tudi pri nas pojedo ljudje mnogo čebule med paradižnikovo, kumarično, krompirjevo in drugo solato. V Srbiji in ,na Hrvaškem je mlada čebula zelo priljubljeno poživilo. V krajih, kjer uživajo velike količine surov.e, čebule, skoro ne poznajo želodčnih in črevesnih obolenj. Tako smo že nekako prispeli do spoznanja, da je čebula zdravilno sredstvo. Zgodovinarji poročajo, da so Egipčani uporabljali čebulne obkladke zelo uspešno proti kužnim oteklinam. V resnici povzročajo če-čulni obkladki, ki jih joolagamo na ognojane otekline, da oteklina dozori in se odpre. Ce na očesni ječmen pravočasno položimo čebulni, obkladek, ga hitro odpravimo. Tudi kurja očesa mnogi kar uspešno zdravijo s čebulnimi obkladki. Pri zobobolu polagamo čebulne krhlje z uspehom na- boleči zob in na o-teklo zobno meso. Čebulni sok, ki ga dobimo, če čebulo dobro iztisnemo, je izvrstno hladilo proti pikom komarjev. Ce ga uporabljamo neposredno takoj po piku, vpičemo mesto sploh ne zateče in tudi bolečine oziroma srbečico lažje prenašamo. Čebula vsebuje olje, v katerem je precej žvepla, in prav to olje izredno pospešuje prebavo. Tudi pri nadležnem in trdovratnem kašlju, pri hripavosti itd. se čebula dobro obnese. Dvakrat do trikrat na Iteden u-živaj.t.e mlado če"bulo in tudi otroke privajajte k temu! Spoznali boste, kako čudovito se boste zdravstveno počutili. OD TU I Prestolnica kanadske pokrajine Ontario, Toronto, je prvo mesto na svetu, ki razpolaga z najlepšo, naj-mirnejšo in najčistejšo podzemsko eleznico. Ta železnica, ki so jo dokončali pred nekaj meseci, je tudi prva podzemska železnica v. Kanadi. ImeAuje se »Rapid Transit Sub-way«. Proga je dolga 7 krti, stro ški pa so znašali nad 50 milijonov dolarjev. Novost nove železnice ;e ■ v tem, da so tračnice postavljene na gumijasto podlogo, ki jo ščiti betonska obloga. Na ta način. so. hrup in tresljaje znižali na komaj občuteni minimum. Postajna poslopja' pa so obložili s ploščami iz steklenega tkiva, ki dušijo zvočnost ropota. m • • Italijanska vlada je načeloma že odobrila načrt za zgraditev orjaškega mostu, ki bo vezal italijansko celino s Sicilijo. Načrte za most je napravil ameriški inženir S tein-'' man. Most bo dolg 3300 metrov in bo 21 metrov širok ter dvonadstropen. V prvem nadstropju bo potekala štiritima železniška proga, v drugem nadstropju pa bo avtomobilska cesta, ki bo imela šest voznih smeri. Vlaki bodo vozili v višini 60 metrov nad morsko gladino. Finansiranje bo preskrbel ameriški finančni konzorcij. Stroški! bodo znašali okrog 150 milijonov dolarjev ali 90 milijard lir. Obresti bodo računali po 6 do 6.5 odstn. Amortizacijo bodo omogočale pristojbine, ki jih bodo morali plačevati koristniki mostu. Ta načrt bc. vsekakor prednjačil načrtu, ki so ga pripravili za zvezo med Dansko in Švedsko. * * m Molotovljev dvorni maršal Smir-hcv ni v Ženevi skrbel zgolj za u-dobnost, mir in telesne potrebe sovjetskega zunanjega ministra, pač pa se je izkazal tudi za dobrega in spretnega trgovca. Sovjeti so se zanimali za nakup preprog, ki jih je Ribbentrop' l. 1936 naročil za Hitlerja v Perziji. Naročilo bi morali Perzijci izvršiti v štirih letih. Vendar se je delo zavleklo vse do leto 1942 in zaradi vojne ni bilo mogoče izročiti 2000 kvadratnih metrov preprog za nacističnega diktatorja. Tako so preproge ležale v Teherana dokler ni prišel na krmilo Mos-sadek in naročil svojemu finančnemu ministru, da napolni izpraznjene državne blagajne. Neka švicarska tvrdka je preproge kupila za 4 milijone šv. frankov (600 milijonov lir). V času Motovljevega bivanja v Ženevi je tvrdka preproge ponudila v nakup Sovjetom. Take nabavke si lahko danes privoščijo seveda samo diktatorji. Tako bodo, nekdanje preproge za Hitlerja služile drugemu diktatorju. * * * V teh dneh, ko so v Ženevi sklenili prremirje v Indokini, so iznajdljivi časnikarji izračunali, da je pa tolikih in tolikih letih zavladal v svetu mir. In vendar ta trditev ni popolnoma točna. Hrav v teh dneh se v Švici mudi dr. Johannes Al-varez Manusana, obrambni mini-tser in predsednik politične misije republike Južnih Molukov. »Zadeva, za katero gre, je v zahodnem svetu malo znana in le malo ljudi ve, da razsaja vojna ne samo na Koreji in v Indokini, pač pa tudi, na indonezijskem arhipelagu, ki, grozi, da se spremeni v pravi svetovni požar.« Tako je povedal Ma-nusama časnikarjem. Ze pred letom dni je zbežal iz svoje domovine z otoka Cerama in živi sedaj na Nizozemskem. Ko je Indonezija po drugi svetovni vojni dobila popolno samostojnost in je Soekarno postal predsednik vlade, so razveljavili federativne sklepe konference iz leta 1949, prri kateri so bili Južni Moluki zastopani kot avtonomen okraj. Njihova republika je že l. 1811 dobila avtonomijo od Nizozemcev. Vlada iz Djakarte je po vrsti zasedla vse otoke in mesta federativnih republik. Samo Južni, Moluki, ki štejejo dva milijona^. prebivalcev, od katerih je 10 odsto kristjanov, so se zasedbi uprli z o-rožjem. Dne 25. aprila 1952 so proglasili svojo popolno samostojnost in s tajnimi volitvami izvolili svojega predsednika, dr. Sumoklija. Ko so se Indonezijci z modernim ladjevjem izkrcali na otoku Cera-mu Laktu, se je vlada s svojimi 10 tisoč vojaki umaknila v notranjost otoka. Od tega časa dalje razsaja krvava vojna na tropskem atrhi-pelu. m * * Pri raznih javnih delih, pri državnih proračunih itd. poslušamo v teh časih o -zneskih, ki si ijih niti predstavljati ne moremo. Kako velika je ena milijarda? Ce bi člo- *' vek ob Kristusovem rojstvu pričel vsak dan trošiti po en tisočak in bi Ito .nadaljevali vsi njegovi, dediči prav do današnjega dne, bi še dolgo ne zapravili ene milijarde. To bi se .zgodilo komaj čez dobrih sedem sto let. Na podlagi takega razmišljevanja šele lahko ugotovimo, kakšni genialni, razsipčneži sr pravzaprav naši komunisti, ki so težke ducate milijard zafr&kali samo na našem ozemlju v nekaj letih... VESTI s T R Ž A Š K E G Dve vrsti državljanov Komisija italijanskega Senata za notranje zadeve je pretekli teden odobrila zakonski načrt. »Predpisov v korist osebja v službi pri javnih uradih Zavezniške vojaške uprave Svobodnega tržaškega o-zemlja«. Ker je .zakonski načrt pred tem odobrila tudi komisija poslanske zbornice, manjka torej samo še -podpis predsednika Republike in objava v Uradnem listu, nakar bodo sprejeta do,ločila stopila v veljavo. Tako vsaj pravi »Corrie.re della Sera«. Ves italijanski tisk in posebno tukajšnja iredentistična glasila so zapela temu zakonu1 veliko hvalo. To naj bi bil živ primer velikodušnosti, s katero bo Republika po prevzemu uprave v teh krajih poskrbela za uslužbence sedanje Zavezniške vojaške uprave. Toda, če odobrene predpise le površno pogledamo, spoznamo, da o velikodušnosti ne more biti govora. Vse je sicer odvisno od načina praktične -uporabe odobrenih zakonskih predpisov, toda že sam po sebi je tekst takšen, da lahko govorimo o pravem maščevalnem, ne pa velikodušnem postopku. Ze ko se je. prvič govorilo o .tem zakonskem načrtu, je naš list zapisal, da gre za izrazito zastraševalen ukrep. V trenutku, ko je SvoL bodno tržaško ozemlje še obstojajo poštevanja našega mnenja pogajajo o naši bodoči usodi. Ce bodo takšni maščevalni, retroaktivni in krivični zakoni uresničeni, in t ) morda celo v trenutku, ko bo STO še obstojalo ter ga bo Italija samo upravljala, potem to ne bo samo italijanska, temveč tudi ameriška, angleška in jugoslovanska sramota. IZ KRIŽA Letina nam še kar obeta, če ne bo ponovno kakšnih vremenskih neprilik. Do sedaj smo jo namreč poceni odnesli, ker je bilo le nekoliko kmetov, ki imajo svojo posest okrog Grljana, prizadetih od toče. Poljsko delo je v glavnem že pri kraju. Večina sena je že spravljenega im škropljenje trt je končano. Med delavstvom imamo pa precej brezposelnih, ki si ne morejo najti dela. 'To je, ppsledica sedanje gospodarske krize, kar je tudi vsakomur jasno. Nas bi mogla rešiti krize samo ustanovitev STO in zato smo Križani stoodstotno proti delitvi i.n za ustanovitev STO. Tudi Titovi pristaši mislijo tako kot vsi ostali ;n se zato ne strinjajo s sedanjo jugoslovansko politiko ponujanja cone A Italiji. Obračajo OF hrbet in izjavljajo, da je nezaslišano, kar danes počenja z nami titovski režim in tukajšnja OF. Tito, ki je {::■ pred nekoliko meseci vpil, da nas ne bo izročil Italiji, danes počenja to isto s pravim licemerskim obrazom. Kaj smo se za to borili in- trpeli, tovariš Tito? Izlet na Mko, Izlet na Vrbsko jezero .priredi pevsko društvo »Avgust Tanče« v Nabrežini. Izlet se 'bo vršil v soboto in nedeljo 4. in 5. septembra. Ker je le malo prostorov na razpolago, vabimo vse, ki se tega izleta mislijo udeležiti, naj se -takoj javijo pri odbornikih društva, kjer dobe vsa potrebna pojasnila. Odbor rRŽAŠKI PREPIHI Smrt na loki Lepo pretresljivo povest je napisal pok. akad. slikar Niko Pirnat, ■povest o -»Smrti na loki«. Je .to povest dunajskega šoferja, očeta štirih otrok, ki so ga 1. 1915 s starimi verndlovkami, puškami na en, strel, po razsodbi prekega sodišča, ustrelili na farovški loki v Kranju samo zato, ker je na narednikovo psovko odgovoril s klofuto. V prvi .svetovni vojni so bile. take .povesti redke in so prav zato razgibale pisateljska peresa. V srcih takratnih čitateljev je še živelo usmiljenje, človečanstvo; živela je vest, utripalo sočustvujoče srce. Te zaklade je nosil v sebi tudi Niko Pirnat, človek, ki se je šele kasneje »aklimatiziral« novi boljše-viški morali. Oudimo se »Primorskemu dnevniku«, da razkriva Pirnatove pisateljske kreposti iz njegove pred-komunistične dobe. Koliko takih in podobnih povesti bi Niko Pirnat lahko napisal iz prebogate zaloge svojih osebnih partizanskih doživljajev? Takrat so »ljudska sodišča« sodila na smrt .nedolžne ljudi kar -po tekočem traku. Te žrtve pogostokrat niti tega niso zakrivile, da bi objestnemu in oholemu aktivističnemu priganjaču prismo-lile zasluženo klofuto. Koliko bi bilo povestie, ko so padale žrtve tudi brez sodelovanja »ljudskih množic«, zgolj -po muhavosti obllastne-žev, ki so> največkrat obračunavali svoja čisto osebna maščevanja! Niko Pirnat -pa je bil v tistih časih že »zgrajen« in so mu bile ta- Tragična smrt petih Barkouljanou ■Nenadna vremenska sprememba, do katere je prišlo preteklo soboto zvečer, je, kakor izgleda, na žalost zahtevala tudi človeške žrtve. Erminio Sponza in .njegova zaročenka Albina Škodnik (oba stara 23 let) ter zakonca Albina in Romeo Scheriani (Škerjanc) z devetmesečno hčerkico so se zvečer podali na morje, od koder se do danes še niso vrnili. Tudi vse poizvedbe v krajih in, ob obalah, kamor. bi se majhna petmetrska ladjica »iSardella«, na katero so se ukrcali, lahko zatekla, so ostale brezuspešne. Ladjica je imela samo vesla, s katerimi je pa mlada moža v viharju očitno nista mogi^ obvladati. Po vseh znakih sodeč se je potopila. Do danes morje še ni vrnilo teles, katera so .zagrnili njegovi valovi. Veličastno slavje proseshe godbe V nedeljo je proseška godba proslavila petdesetletnico svojega obstoja. Slavje je bilo na prostem, na’ Luksovem posestvu. Udeležilo se je proslave okrog 4000 gostov. -Slavnostni govor je imel predsednik, g. Josip Cuk, za njim pa je dijak Jordan Prašel razložil v kratkih besedah življenjsko pot prose-ške godbe. Pri tem se je .govornik, spomni! dveh članov, ki sodelujeta pri godbi že petdeset let. Spored je trajal nad tri ure la so pri tem .nastopali izmenoma godba in pevski zbori. Sodelovale so poleg domačinov godbe iz Nabrežine. iz Trebč, iz Ricmanj in iz Barkovelj. Poleg proseških pevcev so nastopili še mešani pevski zbor iz Barkovelj in oktet P-rosek-Kon-tovel. Na koncu so združene godbe zaigrale »Hej Sloveni«. Do pozne noči je trajalo razgibano rajanje ob dobri pijači in jedači. Slovenskih zastav ni bilo. Morda temu niso toliko krivi prireditelii kakor pa tisti, ki tudi po letu 1948 cd Sovjetov diktirane tuje zvezdo s slovenske zastave niso še odstranili. Godbeno društvo na Proseku se je rodilo s slovensko zastavo in s samo tisto zastavo bi moralo proslaviti tudi svojo petdesetletnico. tilkami, kakršne uporabljajo pri nočnem lovu. Tudi tržaški jpolicij-ski motorni čolni in vlačilci pristaniškega poveljstva so pomagali manjššim ladjicam, ki so jih premetavali morski valovi. Temperatura je v mestu močno padla ter se je dvignila šele v nedeljo, nakar je začela pritiskati prava vročina. Tako smo po kratkem, skoro ziimskem posegu burje. •končno le dobili pravo poletje, katerega smo letos tako dolgo pogrešali. Nedama hurja Burja, ki je predpretekli četrtek .ponoči s takšno silovitostjo pridi v jala nad Trst, je povzročila precejšnjo škodo. Zlasti je trpelo sadno drevje, katerega je marsikje pošteno otresla. Sunki so dosegli hitrost 115 km na uro, kar je v tem letnem času prava redkost. Številni ribiči, katere je burja presenetila na morju, so -morali poiskati zatočišče 'v raznri-h prista. niščih področja B. Nekatere .ladje so tudi izgubile svoje čolne s sve- Tragična usoda petih Barkovljar nov je turobno odjeknila med vsem tržaškim prebivalstvom in vzbudila splošno sočustvovanje. Mnogi lastniki čolnov so zdrveli na morje z željo po pomoči, žal zaman. TRDI OREHI Na postavljene uganke smo prejeli nekaj rešitev, ki pa* ne ustrezajo. .Zato bomo v prihodnji številki objavili pravilno rešitev. Torej še teden dni časa za razmišl je vanje. (Glej tudi »Demokracijo« z dne 16. julija, št. 29!) Novi doktor Domačinka dr. Ana Marija San cin je te dni diplomirala za doktorja vsega zdravilstva tudi na univerzi v Rimu. K dvojnemu doktoratu prisrčno čestitamo. Zadnji pot L. Sedmaka V jponedeljek 2. avgusta je v Sv. Križu po kratki bolezni izdihnil svojo blago dušo g. Lovrenc Sedmak. Bil je star točno 83 let. Kot um#n in priden gospodar si je ustvaril eno najlepših domačij v Sv. Križu. Kot trden, zaveden in odločen Slovenec ter kot globoko veren človek je od svoje, zgodnje mladosti dalje aktivno sodeloval v slovenskih .narodnih društvih. Tudi fašistična doba ga ni zlomila. Za časa povojnih zmed in nasil-niških valov, ki so zajeli naš narod, se je njegovi duši uprlo rdeče posnemanje črnega fašizma in pridružil se je slovenskemu demokratičnemu gibanju. Bil je član SDZ vse od njene ustanovitve. Kakor ostali Slovenci na tej zemlji je bil in ostal do svojega zadnjega izdiha odločen zagovornik STO. Kako cenjen in ugleden je bil pokojnik je dokazal veličastni pogreb v torek, 3. avgusta. Ob zvokih slovenske pesmi, zasu.t s cvetjem in venci je legel v grob prav na svoj 83. rojstni dan. Naj počiva v miru! Sinovom in hčerkam ter številnim vnukom naše iskreno sožalje! ke .sentimentalnosti le v balast —: ali pa je raje umrl, kakor pa da bi moral pisati in ilustrirati povesti, ki bi neusmiljeno podirale njegovo »socialistično zgrajenos.t« in bi, dneva svoje smrti ne narekoval sam, pač pa »ljudska oblast«. Revolucionarni zaslužkarji Tolstoj, Dostojevski in Turgenjev spadajo med tiste nebogljen-ce, ki jpovzročajo sovjetskim literarnim oblastni nešteto preglavic. Na eni stran: teh in drugih ruskih, klasikov ni mogoče zavreči, n^ drugi strani pa je v .njihovih delih marsikaj pohujšljivega za sovjetsko miselnost. Državni urad za literaturo, »GO SLITiSDAT«, ki mora vsak rokopis pretehtati, ali' je zrel zfc tisk, ima še dodatno dolžnost, da »raz-kužuje« tudi ruske klasike. To dela še s prav posebno gorečnostjo. V krogih ruskih razumnikov je tako nastala -divja gonja po starih izdajah r.uskih klasikov. Ko se pr.ominentni znanstveniki in literati odpravljajo v teh tednih .n.a odpočitek na Krim, vodi skoro sleherni s seboj knjižnico starih, porumenelih knjig. To velja posec-no za atomske znanstvenike. Profesor Zdanov, Pjotr Kapica in A-leksandrov n. pr. ne potujejo nikoli brez svoje zasebne knjižnice. Tudi pisatelji, ki proizvajajo uradno sovjetsko književnost po naročilu in kar po tekočem traku, gojijo nevarno ljubezen do pohujšlji-vih poglavij stare književnosti. »Neprečiščene« izdaje .imajo zaradi redkosti izredno visoko ceno. Le z največjim trudom jih je mogoče iztakniti v moskovskih predmestnih starinarnah. Za »necenzurirano« izdajo- Tolstoja »Vojna in mir« plačujejo ljubitelji tri- do štirikratno ceno dejanske vrednosti. Za te redkosti pa se ne .navdušujejo zgolj pripadniki sovjetske inteligence. Tudi notranje in varnostno ministrstvo (MGB in MVD) spretno izkoriščata konjunkturo. Visoki uradniki obeh ministrstev pridno .plenijo to književnost pri osumljenih ljubiteljih nepotvorje-ne književnosti, nato pa prodajajo po visokih cenah zaplenjeno kn.ii-'ževnos-t — starinarnam. Na ta način seveda blaga nikoli ne zmanjka, revolucionarni zaslužkarji pa vlečejo dvojne plače. Zaradi lepšega včasih o teh umazanih poslih, spregovori tudi sovjetski tisk, Verjetno samo v toliko, da se posli le preveč ne razširijo tudi na manjše uradnike. O teh stvareh seveda »Delo« 'tudi molči. zijo že od daleč in ob vsakem njenem še tako skrhnem in previdnem pojavu zaženejo pravi zborovski hrohot, se pomaknejo na latnik in ji predrzno kažejo osle. Nobena zvijača, nobena še tako dobro zasnovana pretkanost ne pomaga naši ubogi muci. Včasih se dela, kakor da bi ji 'ne bilo mar prav ničesar na tem svetu; vrabcev niti ne pogleda, izbira najbolj oddaljena pota, da bi dokazala svojo nedolžnost in neškodljivost. Na to se. zvleče v sam žajbljev grm, se prihuli in čaka tudi po celo uro. Ir: res priskače .neskrbni vrabč.ii mladič prav v bližino grma po listič radiča. Kot blisk se muca zažene, da snežna belina njenega kožuha revčku kar vid jemlje; pa celo ta smrkavi razpeljanček ji pokaže figo. Tako je naša muca postala v zasmeh vsem vrabcem bližnje jr\. daljne okolice. Ko se včasih, obu-i pana nad mačjim življenjem leno sonči, ji vrabčji hudobci zletajo prav mimo smrčka in pri tem kričijo, da je joj. .Muca mirno prede, ker ve, da tem razposajencem ne sme — že zaradi mačjega ponosa — pokazati svoje neznanske jeze. Zapira veke prepričana, da se tako skrije pred vsem tem zanikrnim svetom. Zadnjič je tudi tako dremala in vrabci so seveda z njo zopet imeli svoje veselje. Kar nenadoma pa se je pognala za njimi z zaprtimi očmi — in tudi ta poskus se ji je ponesrečil... Uboga muca! Godi se ji tako, kakor tistim našim razumnikom, ki so hlastali za plsnom .najprej na desni, nato jpo sredini in končno še po levici. Najprej z odprtimi potem pa še z zaprtimi očmi — pa so obsedeli v zraku — ker jih je pač kožušček, prepleskan s prera-čunjenostjo, vedno izdal. (Naša muca bo bela do smrti in tudi kožušček preračunarjev ne bo zbledel do smrti. Naša muca prid-, no liže gospodarjevo mleko s krožnika, ije lepa in rejena. Miši in vrabce pa v svobodi lovijo delovne muce, ki se pomijavka.jo na vse gospodarjeve krožnike. Hvala Bogu-, da je še nekaj .takih muc ne svetu, ker bi nas drugače še miši požrle! Bela muca Naša muca je povsem bele barve. Je res lepa žival; vse jo občuduje im razvaja. Ima pa ta muca presneto smolo. Ko prihaja na vrt in opazuje kričave vrabce, ki vlačijo iz gredic vsak radiček sproti, se ji kar sam po sehi skrivi vzlek-njen hrbet kot aktivistu pred mogočnim rdečim poglavarjem. Smrček se ji zarije v tla in vsa se nekako , zmanjša pod gostim ribezovim grmom. Vsa ta njena neomejena hinavščina, s katero jo je obdarovala mati narava, pa ji nič ne zaleže. Skozi najgostejše vejevje in liste, se .izzivalno svetlika izdajalski beli kožušček. Seveda jo vrabci o,pa- Odgovorni urednik: Dr. Prof. ANTON DABINOVIC Tiska: tisk. Adria, d. d., v Trstu ZOBOZDRAVNIK Dr. STANISLAV PAVLICA se je preselil v ul. fUttmeyer, IS in sprejema od 9. do 13. ter od 17. do 19. .ure Stev. telef. 31-813 M i Z 9 P j I I Detke rrnreko- kmetovalci * ve, macetnovt " ‘ | in trdih letov, trame in parket« nudi najugodneje TEL. 90441 CALEA TRST Vial* Sonnlno, 2 4 Z JI H V A L A Tem potom se najtopleje zahvaljiujemo vsem, ki so kakorkoli počastili spomin dragega pokojnik* Lovrenca Sedmaka Posebna zahvala čč. gg, duhovnikom za žalni obred, pevskemu zboru za žalostinke in darovalcem vencev ter cvetja. Sv. Križ, 3. avgusta 1954, ŽALUJOČA DRUŽINA in OSTALO SORODSTVO Viakovrstno pohlitvo: SPALNICE - JEDILNIC* -KUHINJE ITD. - PO NAROČILU IZVRŠI VSAKO DELO — POROŠTVO ZA DOBER NAKUP — TOVARNIŠKE CENE — DELO SOLIDNO - DOMAČA TVRDKA Tovarna pohiitva Tel. 32 vi Cormona - prav. Gorizia HOOVER HOOVER HOOVER En dan v tednu ste gotovo preobremenjeni, da operete delovno obleko in vse osebno perilo družine! V temu Vam edino od-pomore novi električni pralni stroj HOOVER ki Vam sam opere 3 kg perila v 4 minutah popolnoma čisto in brez kakega mučnega namakanja. Odslej Vam bo pranje v veselje in prehranili boste na im in denarju! : :.*v3i ..., • i n HOOVER dobite pri tordki I. KERŽE Pia7.za S. Giovanni 1 - Tel. 35019 Po najugodnejši ceni in tudi na obroke HOOVER HOOVER HOOVER