GLASNIK
OKRAJNEGA
LJUDSKEGA
ODBORA
LJUBLJANA
^Ljubljana, 9. avgusta 1955
leto 11. — Štev. 57
Osnutek občinskega statuta
1. OBČINA
1.	člen
^Občina je temeljna politično-■'■torialna organizacija samo-.Pravljanja delovnega ljudstva j hmeljna družbeno-gospo-rska skupnost prebivalcev na ^Ju občine.
, Ul)čina je v sestavu okraja lut)ljana.
2.	člen
^btnoč-je občine obsega:
•	Katastrske občine
•	Meja poteka takole:
3.	člen
^elovno ljudstvo v občini iz-me pravice In dolžnosti po :n®kem ljudskem odboru, po
Ean'wVnitl	in drugih or-
pa 111 občinske samouprave ali ^ nel>esredno s tem, da voli ustavniške organe občine in l^baklicuje njihove člane, ka-t„, tudi na zborih volivcev z j^fendumom.
^ rl izvrševanj- pravic občine 0«ttjp organi občinske sa-bprI>rave na organe samo-ga ?vlJanja v gospodarskih or-jtll‘Zacijah In zavodih ter na organe družbenega uprav-
4. člen
jai, tbna izvršuje vse pravice in 'bosti pri vodstvu družbenih
so z ustavo ali z zako-
?k'
federacijo, ter tiste pra-m lolžnosti, ki pripadajo 8^1 U!>ravnim gospodarskim or-HbJboi-jam in družbenim usta-
*v* izvzemši pravice in dolž-ki so z
določene za okraj, republl-
»	5. člen
Iju^bhpravljanje delovnega Va v občini j zagotovil^ z ustavo in se Izvršuje v u z zakoni in v okviru ureditve socialistične »ks 7racijp Federativne ljud-ePublike Jugoslavije.
be, 6- &en ViSuj;jvno ljudstvo oočine iz-v zad Pravice samoupravljanja tvah, ki so skupne obči-
\,.u in
po svojih prod-okrajnem ljudskim >uh„ “• v drugih oblikah sa-l^Vljarja.
%a]alce in dolžnosti organov " samouprave do orga-
\
'še ‘nske uprave so dolo-
Z H Ir aa« _
zakonom.
%>,,	7 člen
t6iinins'tl 'judskt odbor je te-*'tis,iv^0rSan oblasti delovnega
n',ki ljudski odbor je naj-8an. nblastl v občini v ^stj, ' av°iih pravic in dolž-•
b so ^fntu ljudskemu r-dbo->tie ['^rejeni vsi organi dr-. Un, prava
'jjj^ravne
v občini, kolikor organe, ki oprav-.. e iz pristojnosti .c 'udske republike ali ^aloče n‘ z zakonom druga-
zado*,n
8. člen
Občina ima zlasti tele pravice in dolžnosti:
—	skrbi za izravnavanje osebnih interesov posamezn:h državljanov s splošnimi družbenimi interesi;
—	zagotavlja pogoje za razvij proizvajalnih sil in za stalno zbolj Sevanje življenjskih ln kulturnih razmer v občini;
—	usmerja gospodarski razvoj in porazdeljuje del v občini ustvarjenega narodnega dohodka za gospodarske, kulturne in socialne potrebe občine;
—	skrbi za izravnavanje interesov in delo gospodarskih organizacij s splošnimi družbenimi interesi; pospešuje razvoj gospodarskih organizacij in povečanje storilnosti dela;
—	upravlja splošno ljudsko premoženje, ki je v splošni rabi, in drugo splošno ljudsko premoženje, ki je prepuščeno občini; varuje družbeno in osebno lastnino;
—	samostojno razpolaga z dohodki občine, določa obveznosti gospodarskih organizacij do občine; vpeljuje določene doklade;
—	ureja samostojno in po lastnem preudarku zadeve, ki imajo neposreden pomen za občino;
—	izvršuje zakone ln druge predpise, kolikor to ni izrecno dano v pristojnost drugih organov, zavodov in organizacij;
—	določa organizacijo in po-s’ vanje občinskih organov in zavodov;
—	organizira komunalne ln druge občinske službe;
—	skrbi za splošno zdravstveno varstvo In za zboljšanje zd vstva;
—	skr.', za sp /šno obvezno šolanje in za strokovno Izobraževanje; zagotavlja pogoje za kulturni razvoj;
—	skrbi za socialno varstvo;
—	skrbi za varstvo osebnin :n političnih pravic državljanov n za zakonitost dela v upravi;
—	nadzoruje zakonitost dela samoupravnih zavodov in organizacij:
—	skrbi za javni red in mir v občini;
- obravna.a v-irašanja ;z pristojnosti okraja, republike in federacije ter s področja samoupravnih organizacij; daje predloge za reševanje takih vprašanj in v skladu z zakonom sodeluje pri njihovem reševanju.
Pravi in dolžnosti občin izvršuje občinski ljudski odbor io drugi organi ot' ke samouprave glede 1." delovno področje, ki je določeno z zakonom in drugimi predpisi.
D. člen
Občini pripadajo za l«vrf zanje njenih pravic in dolžnosti lastni \ irl dohodkov, ki so zagotovljeni z zakonom.
10.	člen
Pri Izvrševanju svojih pravic in dolžnosti 'občina po svojem ljudskem odboru in po drugih
organih občinske samouprave:
1.	samostojno sprejema družbeni plan in proračun;
2.	sprejema Predpise samostojno in na podlagi zakonskega pooblastila; predpisuje z zakonom določene upravne kazn' za prekršitve svojih predpisov;
3.	ustanavlja gospodarska podjetja te. komunalne, kulturne, prosvetne, zdravstvene in socialne zavod-*;
4.	neposredr uporablja zr'cone in druge predpise s tem, da vodi upravni in upravno-kazen-skl postopek, izdaja odločbe na prvi stopnji ln da izvršuje upravna opravila, kolikor to n; dano v pristojnost drugih organov;
5.	razveljavlja in odpravlja nezakonite sklepe gospodarskih in drugih organizacij >r zavodov, nad katerimi ima po zakonu pravico nadzorstva;
6.	organizira izvrševanje nalog iz svoje pristojnosti in Izdaj i »rganizacijs upravne, gospodarske in druge ustrezne ukrepe za njihovo izvršitev;
7.	zagotavlja sredstva za delovanje javnih služb v občini;
8.	z gotavlja delovanje občinskih služb s tem, da postavlja strokovne uslužbence in skript za njihovo izpopolnjevanje n za njihove pravice;
9.	daj priporočila gospod r-skim organizacijam ln samoupravnim zavodom za njihovo delo;
10.	vlaga ugovore za varstvo svojih samoupravnih pravic, če so s predpisom ali drugim aktom višjih organov kršene njene z zakonom določene pravice.
11.	člen
Občina ima pri izvrševanju svojih pravic ln dolžnosti do državljanov, gospodarskih tn drugih družbenih organizacij ln zavodov samo z zakonom določene pravice.
12.	člen
Svoje pravice in dolži izvršuje bčina na podlagi in v mejah zakonov lr> drugih pr .i-pisov višjih lržavn’> organov ter svojih predpisov.
V. člen
Razmerja med občinskim ljudskim odborom in med drugimi organi občinske samouprave, k: izvršujejo zadeve splošnega pomena za občino, se določajo z zakonom in s tem statutom.
14.	člen
Zaradi kar najširšega sodelovanja državljanov pri občinski samoupravi in zaradi izvrševanja posameznih zadev, k! imajo neposreden pomen za prebivalstvo kraja, se lahko ustanovijo na območju občine krajevni odbori.
15.	člen
Občinski ljudski "dbor in krajevni odbori se morajo pri izvrševanju svojih pravic opirati na zbore volivcev in v
skladu z zakonom uresničevati njihove sklepe.
18.	člen
Občinski ljudski odbor zagotavlja zakonitost pri izvrševanju referenduma volivcev.
17.	člen
Občinski ljudski odbor mora dajat: pravno pomoč državnim organom.
18.	člen
Občina je pravna oseba.
19.	čl *n
Sedež občinskega ljudskega odbora je v:
20.	člen
Občinski ljudski odbor ima svoj pečat; pečat obsega grb in ime Ljudske republika Slovenije, ime okraja in ime ljudskega odbora.
II. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR
1.	SESTAVA LJUDSKEGA ODBORA
21.	*len
Občinski ljudski odbor ima .... odbornikov.
Volitve odbornikov se opravijo po zakonu o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov.
2.	DELO LJUDSKEGA ODBORA
2?. člen
Ljudsk, odbor obravnava temeljna vprašanja, ki imajo po-nen za gospodarski, komunalni, kulturni in socialni razvoj tn življenje občine; izdaja predpise in potrebne ukrepe za njihovo reševanje.
23.	člen
Ljudski odbor izvršuje zadeve iz svoje pristojnosti na sejah odbora, izvršilne in upravne zadeve pa praviloma po svoj'h svetih, upravne zadeve pa tudi po svojih upravnih organih.
Sejo ljudskega odbora skliče predsednik ljudskega odbora po Ia3‘nem preudarku ali pa če to zahteva najmanj petina odbornikov, komisija ali svet ljudskega odbora Ljubljana.
24.	člen
Občinski ljudski odbor samo na seji:
1.	sprejme statut občine;
2.	sprejema odloke;
3.	sprejema občinski družbeni plan In proračun in potrjuje sklepni račun o izvršitvi občinskega proračuna;
4.	sprejme regulacijski načrt občine in njenih naselij;
5.	obravnava delo svetov in drugih organov ljudskega odbora in daje smernice na njihovo delo;
6.	razveljavlja ali odpravlja akte svojih svetov in upravnih organov, ki so bili izdani izven upravnega postopka;
7.	daje pripombe k okrajnemu dr ižbenemu planu, proračunu to okrajnemu regulacijskemu načrtu;
8.	»prejme poslovnik občinskega ljudskega odbora;
9.	voli in razrešuje predsednika in podpredsednika ljudskega odbora, predsednike in člane svetov ter člane odbornišk"h komisij;
'D. volt in razrešuje sodnike za prekrške ter njegovega namestnika;
11.	odloča o vprašanjih, ki so v zvezi z mandatnimi in imunitetnimi pravicami odbornikovi
12.	razpisuje volitve za posamezne ljudske odbornike;
13.	ustanavlja gospodarske or-ga- 'zacije ln zavode;
14.	Izvršuje pravice, ki so dane ljudskemu odboru glede postavitve ozir >ma lazrešitve direktorjev gospode--'-1', organizacij in šefov zavodov;
15.	dloča o višini nagrade za predsednika in podpredsednika ljudskega odbora in o povračilu stroškov odbornikom, članom svetov in drueih kolegijskih organov ljudskega odbora;
17.	imenuje in razrešuje tajnika ljudskega odbora, šefe upravnih organov ljudskega odbora in inšpektorje;
18.	odloča o organizaciji upravnih organov in o sistemizaciji delovnih mest;
19 sklepa o vložitvi ugovora za varstvo samoupravnih pravic občine;
20.	razpisuje občinski referendum;
21.	določa območja, za katera se sklicu jej 3 zbori volivcev;
22.	opravlja druge zadeve, za katere je določeno z zakonom ali s tem statutom, da jih opravlja ljudski odbor samo na seji.
25.	člen
Ljudski odbor lahko ustanovi gospodarske organizacije in zavode po lastnem preudarku ali na predlog krajevnih odborov, delovnih kolektivov, družbenih organizacij ali državljanov.
Občinski ljudski odbor lahko skupno z ljudskimi odbori drugih občin ustanovi podjetje ali zavod, če se dajo posamezne potrebe bolje in laže zadovoljiti i skupnimi sredstvi več občin.
26.	člen
Ljudski id bor sklepa na svojih sejah o upravnih zadevah (upravni postopek) samo v primerih, za katere je to predpisano z zakonom ali z uredbo.
Ljudski odbor odloča o upravnih zadevah s sklepom, upravno odločbo pa izda za to zadevo pristojni upravni organ ljudskega odbora.
27.	člen
Ljudski odbor lahko veljavno sklepa, če je na seji navzočih večina njegovih članov, sklepe pa sprejema z večino glasov navzočih članov, razen v tistih primerih, za katere je z zakonom ali s tem statutom predpisana posebna večina.
Občinski statut sprejme ljudski odbor z večino glasov vseh odbornikov.1
28. člen Če obravnava ljudski odbor na svoji seji zadevo, ki je bila postavljena na dnevni red na predlog sveta, lahko sodelujejo pri obravnavi tudi člani sveta, ki niso ljudski odborniki, ne morejo pa sodelovati pri glasovanju.
29. člen Natančnejše določbe za svoje delo na sejah predpiše ljudski odbor s poslovnikom.
}	30. Men
Odloki in odredbe občinskega ljudskega odbora ter odredbe njegovih svetov se objavljajo v »Uradnem vestniku okraja Ljubljana«.
V tem listu se objavljajo tudi sklepi o izvolitvi organov ter o Imenovanju in razrešitvi uslužbencev. ki jih voli, Imenuje oziroma razrešuje ljudski odbor, odločbe o ustanovitvi gospodarskih organizacij in zavodov ter odločbe o potrditvi zaključnih računov gospodarskih organizacij z izvlečkom iz teh računov.
F	31. Men
Odloki ln odredbe občinskega ljudskega odbora začnejo veljati e dnem objave, če ni v samem predpisu drugače določeno; at more pa biti določeno, da začne veljati predpis prej, kot je bil osjavljen.
Družbeni plan in proračun veljata za vse leto, za katero sta sprejeta, če v njih samih ni drugače določeno.
3. 0DB0RNIŠKE KOMISIJE
32. člen
Za proučevanje posameznih vprašanj, obravnavanje predlogov, izvrševanje anket in za opravljanje drugih zadev iz svoje pristojnosti sestavi ljudski odbor Jz svojih članov stalne ln začasne komisije.
Vsaka zadeva, ki se predloži ljudskemu odboru, da o njej odloči na seji, mora biti prej obravnavana v pristojni odbor-ntški komisiji, če 'ljudski odbor v Skladu s poslovnikom drugače ne sklene.
In postavlja tisite uslužbence, ti jih ne imenuje ljudski odbor.
Komisija za gospodarstvo ob-ravanava predloge občinskega družbenega plana, proračuna in sklepnega računa ter predloge predpisov ln ukrepov s področja gospodarstva Ln financ in o tem poroča ljudskemu odboru.
Komisija za predpise in organizacijska vprašanja obravnava vse predloge predpisov in drugih aktov, ki jih sprejema ljudski odbor, razen tistih, ki spadajo v delovno področje drugih komisij; obravnava organizacijska vprašanja in sistemizacijo delovnih mest v upravnih organih ljudskega odbora in o tem poroča ljudskemu odboru.
35. člen
Komisija za prošnje in pritožbe obravnava prošnje in pritožbe, ki jih pošljejo ljudskemu odboru državljani, organizacije in zavodi.
Komisija za prošnje ln pritožbe lahko zahteva od občinskega organa potrebna pojasnila, preizkusi delo upravnega odbora v taki zadevi ln predlaga ustrezne ukrepe.
Komisija za prošnje in pritožbe mora sporočiti vlagatelju, kaj Je ukrenila v zvezi s prošnjo oziroma pritožbo.
38. Men
Predsednik ln podpredsednik ljudskega odbora ter predsedniki svetov ne morejo biti člani stalnih odborniških komisij.
4. PREDSEDNIK LJUDSKEGA ODBORA
37. člen
Predsednik ljudskega odbora se voli izmed odbornikov na podlagi posamičnih kandidatur, ki jiih vloži najmanj pet odbornikov.
|	33. člen
Občinski ljudski odbor ima tele stalne odbomiške komisije:
1.	mamdatno-imunitetno komisijo, ki ima .... Hane;
2.	komisijo za voMtve in imenovanja, ki ima ... članov;
3.	komisijo za gospodarstvo, ki ima .... članov;
4.	komisijo za predpise Ln organizacijska vprašanja, ki ima .... članov, ter
5.	komisijo za prošnje in pritožbe, ki ima .... Mane.
Ljudski odbor lahko ustanovi tudi druge stalne komisije.
34. Men
Mandatno-imunitttna komisija obravnava vprašanji. v zvezi z imunitetnimi pravicami odbornikov, s prenehanjem odborni-škega mandata, z razpisom vol'-tev za izpraznjena odbornlška mesta in z verifikacijo mandatov na novo izvoljenih odbornikov ter o tem poroča ljudskemu odboru.
Komisija za volitve in imenovanja proučuje oziroma daje predloge za volitve Ln razrešitve vseh organov, ki jih voli oziroma razrešuje ljudski odbor, ter predloge za imenovanja ln razrešitve uslužbencev, ki jih imenuje oziroma razrešuje ljudski odbor, in o tem poroča ljud-fekmu odboru; razpisuje natečaj za uslužbence ljudskega odbora
38. Men
Predsednik ljudskega odbora predstavlja ljudski odbor Ln zastopa občino kot pravno osebo.
Predsednik sklicuje in vodi seje ljudskega odbora, skrbi, za izvrševanje njegovih sklepov ter vsklajuje delo svetov in komisij ljudskega odbora.
Predsednik ljudskega odbora lahko zahteva od sveta ali komisije ljudskega odbora, naj postavi na dnevni red svoje seje posamezna vprašanja iz svojega področja. Svet oziroma komisija mora taka vprašanja obravna vati ln o njih sklepati.
Predsednik opravlja tudi druge zadeve, ki spadajo po posameznih predpisih v njegovo delovno področje.
skega odbora, naj mu poroča o administrativnem poslovanju upravnih organov In pripravi o posameznem vprašanju Iz svojega področja poročilo za sejo ljudskega odbora.
Predsednik ljudskega odbora lahko zadrži izvršitev akta, ki ga je Izdal tajnik ali upravni organ ljudskega odbora izven upravnega postopka, in predlaga ljudskemu odboru, da o njem odloči.
42. Men
Predsednik ljudskega odbora lahko zahteva od načelnikov to drugih šefov upravnih organov ljudskega odbora, bodisi po* tajniku ali pa naravnost od njih samih, potrebne podatke in poročilo o posameznem vprašanju iz njihovega področja ali pa Jim naroči, naj o posameznem vprašanju pripravijo poročilo za sejo ljudskega odbora oziroma sveta.
43. člen
Predsednik ljudskega odbora lahko v nujnih primerih imenuje Mane upravne komisije, kater delovno področje je d ločeno s predpisom višjega državnega organa. Tako imenovanje mora . predložiti v potrditev ljudskemu odboru na njegovi prvi prihodnji seji.
44.	Ml
Predsednik ljudskega odbora ima pravico v nujnih primerih sklicati sejo sveta, če je predsednik sveta odsoten čili če seje na njegovo zahtevo ...edsednik sveta ne skliče. Predlog za dnevni red seje da v tem primeru predsednik ljudskega odbora.
45.	Men
Predsednik ljudskega odbora
izdaja Ljudski milici naloge za vzdrževanje reda in miru v občini to naloge za zavarovanje upravne izvršbe posameznih aktov ljudskega odbora in njegovih organov.
Predsednik ljudskega odbora lahko pooblasti tajnika ljudskega odbora, da izdaja naloge Ljudski milici za zagotovitev upravne izvršbe posameznih aktov ljudskega odbora to njegovih organov.
Stalna mesečna nagrada in plačan letni dopust pripadata tudi podpret'sedniku, če stalno dela v odboru.
5. SVETI
1. Sestava In področje
39. Men
Predloge predpisov In drugih aktov pošiljajo sveti ljudskemu odboru po predsedniku, predsednik pa jih da v obravnavo pristojni odborniški komisiji.
40. člen
Ce misli predsednik občinskega ljudskega odbora, da kakšen predpis ali drug sklep sveta, ki je bil izdan izven upravnega postopka, nasprotuje zakonu, sporoči to predsedniku sveta z zahtevo, naj svet predpis oziroma sklep ponovno obravnava. Ce oetame svet pri svojem stališču, predsednik ljudskega odbora lahko zadrži izvršitev predpisa oziroma sklepa in predloži sporno vprašanje ljudskemu odboru, da o tem odloči na svoji pivi prihodnji seji.
48. člen
Predsednik ljudskega odbora sproži disciplinski postopek zoper tajnika ljudskega odbora In zoper sodnika za prekrške ter določi, kdo bo zastopal obtožbo.
47. člen
Predsednik ljudskega odbora podpisuje akte, ki jih je sprejel ljudski odbor na seji, ln akte, v katerih zastopa občino kot pravno osebo.
Predsednik ljudskega odbora podpisuje skupno s predsednikom sveta odredbe sveta.
48. Men
Ljudski odbor ima podpredsednika; ta se voli na enak način kot predsednik.
Podpredsednik nadomešča predsednika, če je ta začasno odsoten ali zadržan.
Podpredsednik opravlja določene zadeve iz predsednikovega delovnega področja, če tako določi ljudski odbor s svojim sklepom.
50 Men
Občinski ljudski odbor tona tele svete:
1.	svet za splošno upravo, ki ga sestavljajo predsednik to .... članov;
2.	svet za gospodarstvo, ki ga sestavljajo .-.edsednik to
.... članov;
3.	svet za komunalne zadeve, kil ga sestavljajo predsednik in .... članov;
4.	svet za stanovanjske zadeve, ki ga sestavljajo predsednik in .... članov;
5.	svet za šolstvo, ki ga sestavljajo predsednik in .... članov;
6.	svet za prosveto in kulturo, ki ga sestavljajo predsednik to
... Manov;
7.	svet za zdravstvo, ki ga sestavljajo predsednik in ... Manov;
8.	svet za socialno skrbstvo, ki ga sestavljajo predsednik to .... Manov;
9.	svet za varstvo matere in otroka, ki ga sestavljajo predsednik In .... članov;
10.	svet za delo im delovna razmerja, ki ga sestavljajo predsednik in .... članov.
Za posamezne delavnosti lahko občinski ljudski odbor z odlokom ustanovi tudi druge svete.
nov, ki s svojim znanjem ln **" kušnjami lahko pripomorejo » uspešnemu delu sveta.
Ljudski odbor lahko zahtevi od gospodarskih ln drugih orga-niza-cij to zavodov, da mu d«6 predloge za člane svetov.
Ce predsednik sveta ni odbf*" nik, lahko sodeluje pri d® ljudskega odbora, če je na dn®*“ nem redu vprašanje s podroe] sveta, nima pa pravice gla<0* vati.	.
Predsednik, podpredsednik uslužbenci ljudskega odbor okraja in občine ne morejo » člani sveta.	čg
Nihče ne more biti član V kot dveh svetih.
2. Pravice In dolžnosti
53. člen
Sveti ljudskega odbora svojem področju:
1. skrbijo za to, da se izvr^ jejo zakoni in drugi pr«1
višjih državnih organov
dpi*
ti
smernice, ki so jih izdati za upravičeni organi za Izvrševati teh predpisov; skrbi, da se 1 vršujejo predpisi občinske^ ljudskega 'dbora In smernice za Izvrševanje “
predpisov;	j
2. izdajajo odredbe na pod11" in v mejah zakona in drug splošnih predpisov višjih di'L nih organov In svojega ljuds
ga odbora, če so so temi Pr,
41. člen
Predsednik ljudskega odbora lahko zahteva od tajnika ljud-
49. člen
Za svoje delo v ljudskem odboru ima predsednik pravico do stalne mesečne nagrade; ta se mu plačuje mesečno vnaprej.
Predsednik tona pravico do plačanega letnega dopusta, ki znaša 30 dni
51. Men
Svet za splošno upravo oprav1 lja zadeve s področja organizacije in dela upravnih organov ljudskega odbora, razen tistih zadev, ki spadajo v področje drugih svetov, zadeve matične službe Ln tudi zadeve varstva javnega reda in miru, varnosti prometa, varnosti ljudi in premoženja ln pomoči osebam, ki so odpuščene s prestajanji kazni.
Svet za gospodarstvo obravnava in predlaga občinski družbeni plan ln opravlja zadeve s področja gospodarstva, vodnega gospodarstva in financ.
Svet za komunalne zadeve opravlja zadeve s področja urbanizma, gradbeništva, prometa in cest ter druge komunalne zadeve.
Svet za stanovanjske zadeve opravlja zadeve s področja stanovanjske poliitike in zavarovanja stanovanjskih pravic državljanov.
Svet za šolstvo opravlja zadeve s področja šolstva in pred-vojaške vzgoje v šolah.
Svet za prosveto in kulturo opravlja zadeve splošnega izobraževanja, organizira v ta namen tečaje ln opravlja zadeve s področja drugega prosvetnega In kulturnega dela.
Svet za zdravstvo opravlja zadeve s področja zdravstva.
Svet za socialno skrbstvo opravlja zadeve s področja socialnega skrbstva (socialna po-moč, skrbništvo ln podobno) tn zadeve invalidskega varstva.
Svet za varstvo matere in otroka opravlja zadeve s področja varstva matere in otroka.
Svet za delo ln delovna razmerja opravlja zadeve s področja delovnih razmerij.
hu	v.u au ou »*-*'*•	»	.
piši za to izrecno pooblašče31'
3.	obravnavajo načelna vpr
šsnja Iz svojega delovnega P dročja, usmerjajo delo ust^ey nih upravnih organov in na®* rujejo izvrševanje svojih pov;	,hy
4.	predlagajo ljudskemu oa°_.
ru, da izda predpise in dru6 akte in da odredi potret’1'
52. člen
Predsednike Ln člane svetov voli ljudski odbor. Najmanj dva člana sveta Izvoli ljudski odbor izmed svojih odbornikov, druge blaue sveta pa izmed državlja-
ukrepe;
5.	dajejo komisiji za volitve 'menovanja predloge za voli' , imenovanja ln razrešitve, 4® za to pooblaščeni;
6.	predlagajo ustanovo združitev in ukinitev zav^yie4
7.	dajejo predpisano pritfd'
oziroma potrditev iz pristo) ^ sti ljudskega odbora, razen ic j spada v izključno pristoi3^ ljudskega odbora a’i drugih ga.no v;	,j|
8.	dajejo proračunski predloge predračunov dohoo in izdatkov upravnih orgar^v^ predračunskih zavodov; navajo predloge predrag' ^ finančno samostojnih zaV ug in posebnih skladov, ki se jujejo skupno s proračuno*3’^ dajejo mnenje o teh predlog,
9.	opravljajo druge izV jj'
ln upravne zadeve, ki s° 1 ^Y kani ali z drugimi predpis' ;tj-jih državnih organov, s tel” pl tutom ali z drugimi Pr‘11,ji' ljudskega odbora dane v hovo področje.	igf
Sveti so za svoje delo vornl ljudskemu odboru. vg
Ljudski odbor lahko ' „k' tjavi ali odpravi nezakom sveta, vsak drug akt sve1-3’ e(ii zen če je bil izdan v WPraen| 1 postopku, pa lahko spre33 jvrg svojim aktom ali pa na-ro4 ^ lu, naj svoj akt spreme3 po danih smernicah.	^
Pri sprejemanju naveg3^fI)|Ct se mora svet držati s,n ki mu jih da ljudski odb3
Ce ljudski odbor °f l5ve*i
smernice, ki jih je lzci3. <8* lahko ljudski odbor lu izda nove smernice.
54. člen
•z
Odločbe v upravnem
ku Izdajajo sveti samo, „)l , to pooblaščeni z zakono predpisom, Izdanim na ™
jonskega pooblastila, z odlo-r0tn “krajnega ljudskega odbo-i,,,,3;11 z odlokom občinskega SMskega odbora.
- odlokom okrajnega oziroma s m'nskcSa ljudskega odbora se » Za tske uPra-vne zadeve, katerih se odloča po prosti ^°ji, lahko določi, da odloča v upravnem postopku.
ttD-Vet 0(11053 s sklepom v j-avnih zadevah, upravno od-P3 Izda upravni organ ien ‘<ea' odbora, ki je pristo-,e° Za te zadeve.
p.	55. člen
družbenega plana in ^ a og Proračuna se objavita. ]ia se omogoči organom upravlja Ja gospodarskih organizacij kra'aV°do'v’ zb°n>m volivcev in iv‘.evni’rt odborom, da dajo jc pripombe in predloge. ^.‘■‘Ponibe in predloge, ki jih <jtu..*est3v'i končnega besedila 6e <benega plana ali proračuna upos,*.^ mora svet za go-t>ro a,ratvo oziroma koimisija za ljud£un predložiti občinskemu kredi mu Pd^0™ skupno s 0,^‘ogom družbenega plana
“Ula nmm/..i n ■,
q	56. člen
tnce ltaltSna zadeva s področja iveta spada ali posega v tlu™cje drugega sveta, mo-vPrPrc<1 odločanjem po-(\ sall za mnenje drugi svet. drof- 3e sP0,mo, v čigavo po-dj, le spada določena zadeva, ipje0 tem, kateri svet naj re-'tdnik 0 zad°vo, mnenje predal uk ljudskega odbora. Svet, kred! ne strinia z mnenjem o ^'-ednika, lahko zahteva, naj ^ odloči ljudski odbor.
3.	Delo svetov
^	57. člen
]judskega odbora opravil zadeve iz svojega delov-j> Področja na sejah, fe.hodnik sveta obvesti o *ke aniu seje predsednika ljud-odbora.
bLj° na sejo sveta se c-b-lg s Predlogom dnevnega reto^111 z gradivom dostavi čla-«e3o Sveta najmanj tri dni pred
h*)!3® sveta se lahko udeležijo bl^ 5 3ni 'ljudskega odbora, ki ViCo 5lani sveta. Tl imajo pra-tbajaSt>(lelPvat.l v obravnavi, nl-Sp,pa Pravice glasovati.
..sveta se mora udeležiti
,‘tntk
ustreznega oddelka
°7‘B&pT'a Predstojnik ustrezne ^'^acijske enote; svet pa bsi^, D°kliče na sejo tudi druge f®d| nc'llce ljudskega odbora zasebnih pojasnil:
LtV,	58. člen
■eh(> scdnik sveta lahko za po-klltg ®Veta zahteva od načel-kstr^^delka oziroma od Seta baj "b° _ organizacijske enote, 6l>bte '05a o delu organizacijske "h 5 al1 da posamezno vprašajih .Phdročja sveta pripravi za 8veta.
bi? lei,	59' člcn
%t4 J 86 vodi zapisnik; pod-
X «=> Predsednik sveta in * W3r- En Izvod zapisnika v1 t. bt^jpožneje dva dni po .Xn’**u ljudskega odbora 1 Predsedniku ljudskega
v' katn ljudskega odbora dolo-h n Uslužbenec bo pisal v*‘ dri. 0 sej»h sveta in oprav-*V6?1 ,‘u “dmintstrativno delo
1 delom svete
tbSsh k 60- Men
^bu,. ‘	0 delu sveta obsega
0 številu navzočih in
odsotnih čalnov sveta, dnevni red seje, sprejete sklepe in posebna mnenja posameznih članov sveta.
61.	člen
Od časa do časa, najmanj pa enkrat vsakega pol leta, mora svet v okviru svojega področja obravnavati delo ustreznega upravnega organa.
62.	člen
Pri opravljanju zadev s svojega področja sodeluje svet z ustreznim. organizacijami in zavodi, ki delajo na tem področju.
Te organizacije in zavodi imajo pravico dajati svetu predloge o posameznih vprašanjih iz njegovega področja, Svet mora take predloge in pripombe obravnavati na svoji prvi prihodnji seji in obvestiti predlagatelje o sprejetih sklepih.
63.	člen
Svet daje ljudskemu odboru redna poročila o izvrševanju zadev in o drugih vprašanjih tz svojega delovnega področja, splošno poročilo pa mu mora predložiti najmanj enkrat letno.
64.	člen
Svet lahko sprejme svoj poslovnik; poslovnik sveta potrdi občinski ljudski odbor.
65.	člen
Svet lahko ustanovi komisije za proučevanje posameznih vprašanj In za pripravljanje predlogov za svet.
Komisija sveta ne more izdajati odločb.
6. UPRAVNI ORGANI
1.	Vrsta in pravice
66.	člen
Za neposredno uporabo zakonov in drugih predpisov, za strokovno obdelovanje In pripravo aktov ljudskega odoora in njegovih organov, za izvrševanje njihovih sklepov, za opravljanje drugih upravnih zadev ter za opravljanje administrativno tehničnih zadev iz svoje pristojnosti Ima ljud.sk-odbor oddelke, oziroma komisije, Inšpekcije, krajevne urade in druge upravne organe.
Za opravljanje komunalnih služb ln posameznih upravnih zadev lahko ljudski odbor ustanovi samoupravne zavode ali takim zavodom poveri te službe in zadeve.
67.	člen
Prt opravljanju zadev ic svojega delovnega področja Izdajajo upravni organi odločbe v upravnem postopku, nadzorujejo izvajanje zakonov in drugih predpisov, opravljajo upravna dejanja in izvršujejo upravne ukrepe, za katere so pooblaščeni.
68.	člen
Upravni organi -občinskega ljudskega odbor- Izvršujejo vse upravne zadeve Iz pristojnosti ljudskega odbora, razen tistih posameznih zadev, k: so z zakonom alt z drugimi predpisi višjih državnih organov ali s tem statutom dane v področje ljudskega odbora, sveta ali drugega posebnega organa občinskega ljudskega odbora.
69.	člen
Zadeve s svojega področja opravljajo upravni organi samostojno na podlagi in v mejah zakonov, drugih oredpisov višjih državnih organov in pred-
pisov občinskega ljudskega odbora ter v Skladu s splošnimi smernicami, bi jih da občinski Ljudski odbor, njegov svet ali upravičeni višji državni organ.
Pri izvrševanju posameznih upravnih opravil in ukrepov Izven upravnega postopke se morajo upravni organi ravnati po navodilih ljudskega odbora in njegovih svetov.
Občinski ljudski odbor In pristojni svet lahko razveljavita ali odpravita vsako odločbo upravnega organa občinskega ljudskega odbora, razen če je bila izdana v upravnem postopku.
Pri izdaji novega akta se mora upravni organ ravnati po smernicah, ki mu jih da ljudski odbor oziroma svet.
70.	člen
Vsi upravni organi občinskega ljudskega odbora sodelujejo drug z drugim pri opravljanju zadev iz svojega področja.
Administrativno poslovanje upravnih organov vslclajuje tajnik ljudskega odbora.
71.	člen
Temeljni upravn' organi In zavodi se ustanavljajo, odpravljajo in združujejo s statutom.
Notranjo .organizacijo temeljnih upravnih organov in zavodov predpiše občinski ljudski odbor z odlokom.
V okviru teh organov in zavodov so lahko odseki, referati in druge notranje organizacijske enote in inšpekcije.
2.	Tajnik ljudskega odbora
72.	člen
Tajnik ljudskega odbora načeluje administraciji, organizira njeno delo in nadzoruje njeno poslovanje.
Tajnik pomaga predsedniku pri pripravljanju sej ljudskega odbora in pri vsklajevanju dela posameznih svetov ln komisij ljudskega odbora.
Tajnik lahko v sporazumu s predsednikom ljudskega odbora zahteva, naj svet ali upravna i komisija ljudskega odbora postavi na dnevni red seje posamezno vprašanje s področja poslovanja uprave ter personalna vprašanja s področja sveta oziroma komisije. Ce svet oziroma komisija .to odkloni, sporoči to tajnik predsedniku ljudskega cdbora.
Tajnik ljudskega odbora je za svoje delo odgovoren ljudskemu odboru ln predsedniku ljudskega odbora.
73. člen
Tajnik ljudskega odbora opravlja zlasti tele zadeve:
1.	skrbi za organiziranje in redno, pravočasno m pravilno poslovanje upravnih organov ljudskega odbora ter vsklajuje delo načelnikov posameznih oddelkov, šefov uradov, uprav in drugih upravnih organov;
2.	daje o pomembnejših vprašanjih pravno mnenje ljudskemu odboru in njegovim svetom;
3.	udeležuje se sej ljudskega odbora, lahko pa tudi sej svetov in sodeluje pri obravnavanju, nima pa pravice glasovati; poroča predsedniku ljudskega odbora, če misij, da kakšen akt sveta nt v skladu z zakonom, z drugimi predpisi višjih organov ali z odloki ljudskega odbora;
4.	poroča ljudskemu odboru o poslovanju upravnih organov ljudskega odbora in o ukrepih, ki jih je storil zaradi odprave pomanjkljivosti;
5.	razporeja v skladu s predpisi uslužbence ljudskega od-
bora na posamezne upravne organe ljudskega odbora;
6.	izdaja odločbe oziroma odloča o usilužbenskih razmerjih glede uslužbencev, za katere je pristojen po določbah tega statuta; odloča o delovnih razmerjih delavcev;
7.	odloča o kaznovanju uslužbencev ljudskega odbora za disciplinske nečednosti; sproži disciplinski postopek in določi, kdo bo zastopal obtožbo; odloča o kaznovanju delavcev za disciplinske prekrške;
8.	določa razpored letnega dopusta za uslužbence in delavce;
9.	opravlja druge zadeve, ki spadajo po predpisih višjih državnih organov in ljudskega odbora v njegovo delovno področje; pravico kaznovanja za disciplinske nečednosti lahko tajnik prenese na šefe temeljnih upravnih organov.
74.	člen
Tajnik ljudskega odbora lahko zadrži izvršitev izven upravnega postopka izdanih aktov upravnih organov občinskega ljudskega odbora, če ugotovi, da so v nasprotju z zakonom, mora pa v vsakem takem primeru takoj obvestiti predsednika sveta In predsednika ljudskega odbora.
Če misli tajnik ljudskega odbora, da je akt, ki ga je izdal upravni organ izven upravnega postopka, nepravilen ali da bi lahko z izvršitvijo akta nastala škoda, sporoči to predsedniku sveta in predsedniku ljudskega odbora
75.	člen
Tajniku ljudskega odbora pomaga potrebno število uslužbencev pri opravljanju upravnih Ln strokovnih zadev iz njegovega področja ter zadev v zvezi s pripravljanjem sej ljudskega odbora in z delo-m odbornikih komisij.
3.	Temeljni upravni organi in zavodi
a)	Oddelki, samostojni odseki
in uradi
76.	člen
Občinski ljudski odbor Ima tele oddelke, odseke in urade:
1.	oddelek za splošne zadeve in proračun,
2.	oddelek za gospodarstvo ln komunalne zadeve,
3.	oddelek za zdravstvo in socialno skrbstvo,
4.	oddelek za dohodke,
5.	odsek za prosveto,
6.	urad ja stanovanjske zadeve.
77.	člen
Oddelek za splošne zadeve in proračun opravlja splošno pisarniško službo in zadeve narodne obrambe; opravlja zadeve v zvezd s krajevnim redom ln mirom, z varnostjo krajevnega prometa, s podaljšanjem delovnega časa v gostiščih; vodd knjige državljanskih stanj; sprejema prijave in odjave bivanja; opravlja zadeve v zvezi z organizacijo požarne vamositi in s službo protiletalskega varstva; pripravlja predlog proračuna in sklepnega računa ln opravlja računovodsko delo; opravlja tudi druge splošne upravne zadeve, ki ne spadajo v delovno področje drugih oddelkov.
Oddelek za gospodarstvo in komunalne zadeve opravlja upravne zadeve s področja gospodarstva (industrije, rudar-
stva, obrtništva, blagovnega prometa, kmetijstva, goutinsitva in turizma), financ, zemljiških premoženjsko-pravnih rai.mrij, prometa, gradbeništva, vodnega gospodarstva, urbanizma in komunalnih zadev.
Oddelek za zdravstvo in socialno skrbstvo opravlja upravne zadeve na področju zdravstva, socialnega skrbstva (socialne pomoči, varstva maiere in otroka, skrbništva tn podobno), invalidskegia varstva, socialnega zavarovanja, dela in posredovanja dela.
Oddelek za dohodke odmerja in Izterjuje davke in druge davščine od državljanov, nadzoruje, kako vplačujejo družbene prispevke gospodarske in druge organizacije ter vodi upravnokazenski postopek za finančne prekrške po posebnih predpisih.
Odsek za prosveto opravlja upravne zadeve s področja šolstva, kulturnih zavodov, prosvetnih iin kulturnih delavnosti ter telesne in predvojaške vzgoje.
Urad za stanovanjske zadeve opravlja upravne zadeve s področja stanovanjskih - razmerij in nadzoruje izvrševanje predpisov s tega področja.
78.	člen
Inšpektorji samostojno opravljajo zadeve, ki so jim naložene z zakonom.
Za opravljanje posameznih zadev inšpekcije lahko ljudski odbor v okviru posameznih oddelkov ustanovi inšpekcije kot poseone organizacijske enote.
79.	člen
Na čelu posameznega oddelka je načelnik oddelka, na čelu odseka oziroma urada pa šef.
b)	Uprava za gozdarstvo
80.	člen
Občinski ljudski odbor ima upravo za gozdarstvo; ta opravlja vse upravne zadeve s področja gozdarstva iz pristojnosti občinskega ljudskega odbora.
Na čelu uprave je šet
c)	Upravni zavodi
81.	člen
Ljudski odbor lahko v skladu s predpisi višjih državnih organov s posebnim odlokom ustanovi upravne zavode za opravljanje posameznih tehničnih in strokovnih služb iz pristojnosti občinskega ljudskega odbora.
Na čelu upravnega zavoda J« upravnik (direktor) zavoda.
č) Upravne komisije
82.	člen
Občinski ljudski odbor lahko za izvajanje posameznih upravnih nalog ustanovi posebna upravne komisije.
Občinski ljudski odbor lahko pooblasti upravne komisije za vodstvo upravnega postopka in za izdajanje odločb samo v takih zadevah, za katere je to določeno s predpisi občinskega ljudskega odbora, če se odloča po prosti presoji.
83.	člen
Občinski ljudski odbor ima tudi druge upravne komisije, ki so določene z zakonskimi predpisi.
Te upravne komisije opravljajo zadeve, ki so jim dane s predpisi višjih državnih organov, na podlagi katerih so postavljene.
BTOAN 176
’ 4. Načelniki oddelkov, šefi samostojnih odsekov, uradov, uprav In inšpekcij ter upravniki (direktorji) upravnih zavodov
rJ	84. Men
! Načelniki oddelkov, šefi sarnio-etojmiih odsekov, uradov, uprav in Inšpekcij ter upravniki (direktorji) upravnih zavodov na področju ustreznega upravnega organa:
1,	vodijo upravni postopek im izdajajo odločbe, postopek vodiijo tudi takrat, kadar odloča o upravni zadevi ljudski odbor ali svet;
2.	organizirajo službo in določajo dodeljenim uslužbencem delovna mesita.
V zadevah, v katerih je v upravnem postopku odločil ljudski odbor ali svet, izda odločbo načelnik oddelka oziroma šef samostojnega odseka, urada ali uprave.
Ljudski odbor lahko za .zda-janj.e odločb v upravnem postopku s področja odseka pooblasti šefa odseka, po potrebi pa tudi druge upravne im strokovne uslužbence.
85.	člen
Načelnik oziroma šef poroča tajniku ljudskega odbora o poslovanju in o ukrepih, ki jih je storil za zboljšanje dela.
1	7. POSEBEN OBČINSKI
|	ORGAN
f Sodnik za prekrške
86.	člen
Upravni kazenski postopek o prekrških, določenih s predpisi občinskega ljudskega odbora, ter o vseh prekrških določenih z drugimi predpisi, za kaitere ni pristojen okrajni sodnik za prekrške ali kakšen drug državni organ, vodi na prvi stopnji občinski sodnik za prekrške.
87.	člen
Sodnika za prekrške In njegovega namestnika volj ljudski odbor.
Za sodnika za prekrške in za njegovega namestnika je lahko Izvoljen, kdor ima pravno fakulteto in najmanj pet let upravne ali sodne prakse.
Ce se na razpis za mesto sodnika za prekrške r.e javi nihče ki izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka, se za sodnika za prekrške lahko Izvoli oni udeleženec natečaja, M je najprimernejši za opravljanje te službe.
88.	člen
Da bi biile določene občinske upravne službe bližje prebivalstvu, ima občinski ljudski odbor tele krajevne urade ...
Na čelu krajevnega urada je čet krajevnega urada; postavi ga občinski ljudski odbor.
Sef krajevnega urada mora Im ati najmanj naziv administratorja.
Krajevni urad ima svoj delovodnik in pečat.
Samo s statutom se lahko ustanovijo novi ali odpravijo obstoječi krajevni uradi.
89.	člen
Krajevni urad opravlja tele zadeve:
1.	vodil matične knjige, državljansko knjigo in volilne imenike ter izdaja izpiske iz nj,ih;
2.	Izdaja živinske potne liste;
3.	opravlja poslovanje za krajevni odbor;
4.	sprejema vloge državljanov ca občinski ljudski odbor;
5.	opravlja druge zadeve, ki
mu jih naloži občinski ljudski odbor.
90.	člen
Krajevni uradi delajo po navodilih tajnika občinskega ljudskega odibora, v strokovnem pogledu pa tudi po navodilih pristojnega upravnega organa občinskega ljudskega odbora.
Krajevni urad opravlja poslovanje za krajevni odbor po navodilih krajevnega odbora.
8. USLUŽBENCI LJUDSKEGA ODBORA
91.	člen
Uslužbenci ljudskega odbora so državni uslužbenci.
Status uslužbencev ljudskega odbora je določen z zakonom.
Uslužbenci ljudskega odbora opravljajo delo, ki jim je odka-zano.
Uslužbenci ljudskega odbora delajo na podlagi zakona in v okviru danih jim pooblastil.
Uslužbenci ljudskega odbora opravljajo službo samostojno in ob osebni odgovornosti v mejah določenega delovnega področja in pravic; pri tem se morajo ravnati po zakonih in navodilih pristojnih organov.
92.	člen
Delovna mesta in pogoje glede strokovne izobrazbe za posamezna deiovna mesta pri organih občinskega ljudskega odbora predpiše občinski ljudski odbor v soglasju z okrajnim ljudskim odborom Ljubljana.
Ce v dveh mesecih ni izdana odločba o soglasju, se smatra, da je soglasje dano.
93.	člen
Za tajnika občinskega ljudskega odbora se lahko postavi, kdor 'ma dovršeno pravno fakulteta, strokovni izpit in najmanj pet let strokovne prakse.
Za postavitev tajnika veljajo ustrezne določbe tretjega odstavka 87. člena tega statuta.
94.	člen
Uslužbenci občinskega ljudskega odbora se lahko postavijo samo na sistematizirana delovna mesta (92. člen).
95.	člen
Uslužbenci občinskega ljudskega odbora se postavljajo na podlagi razpisa.
Natečaj razpiše komisija za volitve in imenovanja.
Komisija iz prejšnjega odstavka presoja, kateri kandidati izpolnjujejo pogoje, predpisane z zakonom in z razpisom, ter predlaga za postavitev tistega, ki je najprimernejši za posamezno službo. Komisija mora v svojem predlogu za postavitev navesti imena vseh kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje.
Na podlagi Izida razpisa postavi občinski ljudski odbor tajnika, šefe osnovnih upravnih organov in inšpektorje, druge uslužbence pa postavi komisija za volitve in Imenovanja.
Kdor se je potegoval za razpisano mesto ali je njegov pravni Interes prizadet, se lahko pritoži zoper akt o postavitvi, 'e misli, da razpis ni bil opravljen po predpisanem postopku ati da postavljeni ne izpolnjuje pogojev, ki so predpisani z zakonom in razpisom. Ce organ, Kil odloča o pritožbi, ugotovi, da razpis ni bil opravljen po predpisanem postopku, razveljavi akt o postavitvi in razpis, v drugih primerih pa razveljavi samo akt o postavitvi.
96.	člen
Za postavitev tajnika občinskega ljudskega odbora, šefov osnovnih upravnih organov in zavodov ter inšpektorjev občinskega ljudskega odbora je potrebna pritrditev personalne komisije okrajnega ljudskega odbora.
Za postavitev uslužbencev občinskega ljudskega odbora, ki nimajo potrebne strokovne izobrazbe, ki je določena za delovno mesto, na katero se postavijo, ali izpita, na podlagi katerega se taka izobrazba priznava, je potrebna pritrditev personalne komisije okrajnega ljudskega odbora. Uslužbenci, ki nimajo določenih pogojev glede strokovne izobrazbe, se smejo postaviti na določeno delovno mesto samo kot vršilci dolžnosti.
Zoper odločbo personalne komisije, s katero se odreče pritrditev iz prejšnjega odstavka, je dovoljena pritožba na državnega sekretarja za občo upravo in proračun LRS.
97.	člen
O razrešitvi uslužbenca, ki ga je imenoval ljudski odbor, od-lači ljudski odbor, o razrešitvi drugih uslužbencev pd komisija za volitve in imenovanja
Za razrešitev uslužbencev ljudskega odbora je potrebno soglasje personalne komisije okrajnega ljudskega odbora Ljubljana.
98.	člen
Odločbo o postavitvi in razrešitvi tajnika ljudskega odbora, šefov temeljnih upravnih organov In inšpektorjev izda predsednik ljudskega odbora. Predsednik ljudskega odbora izda tudi druge odločbe o službenih razmerjih teh uslužbencev, če ni z zakonom drugače določeno.
Odločbe o postavitvi in razrešitvi drugih uslužbencev ljudskega odbora izdaja tajnik ljudskega odbora. Tajnik ljudskega odbora odloča tudi o drug.h službenih razmerjih teh uslužbencev, če z zakonom ni drugače določeno.
1. Sestava in Izvolitev
99.	člen
Na območju občine se ustanovijo krajevni odbori za tale krajevna območja: . . .
100.	člen
Krajevni odbor sestavljajo tisti odborniki občinskega ljudskega odbora, ki so biti Izvoljeni na območju, za katero je ustanovljen krajevni odbor, in člani, ki jih izvolijo volivci tega območja na zborih volivcev.
Krajevni odbor ima pet do devet članov. Število članov določi občinski ljudski odbor.
101.	člen
Ce se opravijo za območje krajevnega odbora zbori volivcev po posameznih delih krajevnega območja, določi občinski ljudski odbor število članov krajevnega odbora, ki jih volijo volivci na posameznem zboru, in sicer sorazmerno s številom prebivalcev z območja posameznega zbora volivcev tako, da se voli vsak član krajevnega odbora na enako ali približno enako število prebivalcev.
102.	člen
Za člana krajevnega odbora je lahko izvoljen vsak državljan, ki je vpisan v volilnem Imeniku in stalno prebiva na območju krajevnega odbora.
103.	člen
Za Izvolitev članov krajevnega odbora skliče »bor volivcev
predsednik občinskega ljudskega odbora.
Kandidate za tiste člane krajevnega odbora, ki jih voli zbor volivcev, lahko predlaga vsak za zboru navzoči volivec.
Izvoljeni so tisti kandidati, ki ko dobili največ glasov.
Glasovanje je javno z dviganjem rok.
Predsedstvo zbora volivcev vodii glasovanje in ugotavlja izid glasovanja.
104.	člen
Zbor volivcev, na katerem se volijo člani krajevnega odbora, se lahko opravi samo, če j s navzočih vsaj desetina vseh volivcev z območja, za katero se opravi zbor, najmanj pa trideset volivcev.
105.	člen
Tisti člani krajevnega odbora, ki jih voli zbor volivcev, se volijo na novo po vsakih splošnih valitvah v občinski ljudski odbor.
Zbor volivcev lahko vsak čas razreši člana krajevnega odbora ki ga je izvolil, in izvoli namesto njega drugega.
2. Področje krajevnega odbora
106.	člen
Krajevni odbor obravnava ze-deve, ki imajo neposreden pomen za kraj in za občino, in daje občinskemu ljudskemu odboru predloge in mnenja za rešitev takih vprašanj.
Ce gre za pomembnejše vprašanje, ga mora krajevni odbor poprej predložiti zboru volivcev v obravnavanje.
1U7. člen
Krajevni odbor samostojno opravlja tele zadeve:
—	skrbi za graditev in vzdrževanje komunalnih objektov v kraju, kot na primer: krajevnih cest in ulic, javnih vodovodov in vodnjakov, napajališč, javne razsvetljave, parkov in podobno; nadzoruje, da so uporabljajo ti objekti v skladu s predpisanim redom;
—	upravlja splošno ljudsko premoženje, ki je dano kraju v uporabo;
—	skrbi za pravilno izkoriščanje krajevnih pašnikov in za to, da se pašniki uporabljajo po določenem redu, izterjujejo predpisano pašnino;
—	nadzoruje delo poljskih čuvajev;
—	skrbi za čiščenje in vzdrževanje krajevnega trga, ulic in uličnih kanalov v kraju; nadzoruje izvrševanje obveznosti, ki iz tega izvirajo za državljane;
—	skrbi za upravljanje krajevnega pokopališča;
—	skrbi za organizacijo ukrepov zoper požar, poplavo in druge elementarne nesreče; organizira izvrševanje ukrepov za zavarovanje pred takimi nesrečami.
Občinski ljudski odbor da lahko s pritrditvijo okrajnega ljudskega odbora s posebnim odlokom v delovno področje okrajnega odbora tudi druge zadeve.
Pri upravljanju splošnega ljudskega premoženja in pri opravljanju služb lahko krajevni odbor odreja potrebne ukrepe.
Ce krajevni odbor katere od naštetih zadev ne izvrši ali ne izvrši pravočasno, jo lahko izvrši občinski ljudski odbor sam.
108.	člen
Krajevni odbor sodeluje pri izvajanju zakonov in drugih
predpisov na svojem območju-V ta namen krajevni ljudski odbor:
—	pomaga občinskemu liu°' skemu odboru oziroma njeg° vim organom pri organiziranji in izvrševanju vseh zadev, * jih opravlja občinski ljudsk odbor na območju krajevneč3 odbora;
—	seznanja državljane ® zborih volivcev ali pa neposred' no z odloki in drugimi predP15-občinskega ljudskega odbora -j* njegovih svetov ter s predP1' drugih državnih organov; spre1”' lja izvajanje teh predpisov predlaga občinskemu ljudske mu odboru ukrepe, s katerin« naj bi se zagotovilo pravil® izvrševanje teh predpisov;
—	na zahtevo občinske!! ljudskega odbora, njegovih k° misij in svetov daje mnenja * predloge o posameznih vpraš njih iz njihove pristojnosti;
—	predlaga skrbnike za m18 doletne in druge osebe, ki postavijo pod skrbništvo;
—	spremlja delo uslužbence krajevnega urada ter drUs uslužbencev občinskega ljudsk ga odbora, kadar delajo na c močju krajevnega odbora, 1 predlaga občinskemu ljudsk6” odboru ukrepe za zboljša®1 njihovega dela.
109.	člen	j.
Vse zadeve iz svojega
ja opravlja krajevni odbor podlagi predpisov, zadeve, f niso urejene s predpisi, Pa skladu s krajevnimi običaji.
110.	člen
Občiski ljudski odbor nad^ ruje delo krajevnega odbora.
Občinski ljudski odbor * _ pravico razveljaviti ali odP viti nezakonite in nepravi' akte, ki jih izda krajevni od® izven upravnega postopka.
111.	člen
Krajevni odbor odloča upravnih zadevah v mejah s
joga delovnega področja s
skl6'
pom, upravno odločbo krajevni urad.	č-
Krajevni odbor lahko, naIVj, sto da bi se izdala upravna iočba, sporoči stranki svoj sK ^
k3*
v pogled sejni zapisnik, v rem je vpisan sklep. S ''0pis'
o upravni stvari tako, da J' „
k»lt
S p°dt>1-
som na Izvirniku sejnega y nika in s pristavkom dneva, p trdi stranka, kdaj ji je bil s*
sporočen.
sk
jeP
Zoper odločbo oziroma po prejšnjih odstavkih stranka pravico do ugovor® ^ občinski .ljudski odbor v dneh potem, ko ji je bila °~^it ba dostavljena oziroma sporočen.	pri'
Na podlagi ugovora izl!‘1lSK6' stojni upravni organ obe* jj ga ljudskega odbora odi0®/!* jo dostavi stranki, ki je v / ugovor. Zoper to odločb0 stranka, ki z njo ni zad°v^red' pravico do vseh pravnih j-štev, ki so po veljavnih piših dovoljena zoper ®‘ u P* izdane v upravnem postoP prvi stopnji.
112.	člen
Sredstva za izvrševanj® krajevnega odbora se za8u jo v občinskem proračun Krajevni odbor im11 j/' predračun dohodkov *n .msk6.
»hči;;/
ga proračuna. Odredb o* /
kov, ki Je sestavni deH’
JJIVIULUIIH.	»	p-
izvrševanje predračun^/ jevnega odbora Je Prr krajevnega odbora.
Izdaja Založništvo dnevnik, direktor st!,nJavč«r' odgovorni urednik Ivo T
Občinski ljudski odbor lahko piloti, da se dohodki od krajevnih pašnikov, del občini pripadajočih dohodkov od komunalnih zavodov na območju krajevnega odbora in tudi del dru-občinskih, dohodkov, ki se dosežejo na območju krajevnega odbora, uporabijo samo za Potrebe kraja.
Krajevni odbor mora predložiti zboru volivcev v obravna-Vanje predlog za porazdelitev in uPorabo (načrt razdelitve in Uporabe) sredstev iz predračuna krajevnega odbora.
113.	člen
Z dohodki iz krajevnega samoprispevka, ki je na zakonit način vpeljan za potrebe kraja, fazpolaga krajevni odbor.
3. Način dela
114.	člen
Krajevni odbor dela na sejah.
Ra prvi seji si izvoli krajevni odbor predsednika. Predsednik Pripravlja, sklicuje in vodi seje.
Dnevni red seje določi kra-kvni odbor na predsednikov Predlog.
Krajevni odbor sprejema oklepe z večino glasov svojih
elanov.
115.	člen
Krajevni odbor mora dati najmanj enkrat letno občinske-1,111 ljudskemu odboru poročilo 0 svojem delu.
110. člen
Rolžnost predsednika in čla-n°v krajevnega odbora je čast-n® družbena dolžnost.
117.	člen
Upravno izvršitev sklepov krajevnega odbora izvršuje administracija občinskega ljudskega odbora praviloma po krajevnih uradih. Krajevni odbor lahko izvršuje svoje sklepe tudi sam.
IV. ZBORI VOLIVCEV
118.	člen
Na območju občine se sklicujejo zbori volivcev praviloma za območja krajevnih odborov, sicer pa za območja ki jih določi.
119.	člen
Občinski ljudski odbor mora najmanj enkrat letno, krajevni odbor pa najmanj vsakega pol leta enkrat poročati zborom volivcem o svojem delu.
120.	člen
Odborniki občinskega ljudskega odbora morajo najmanj enkrat letno poročati o svojem delu in o delu občinskega ljudskega odbora na zborih volivcev v volilni enoti, v kateri so izvoljeni. Poročati morajo tudi, če zahteva to od njih zbor volivcev ali najmanj desetina volivcev.
Ce skliče zbor volivcev predsednik občinskega ljudskega odbora, ga začne in vodi do izvolitve zborovega predsedstva predsednik sam ali pa odbornik, ki ga on določi; če skliče zbor volivcev krajevni odbor, ga začne in vodi do izvolitve zborovega predsedstva član krajevnega odbora, ki ga določi krajevni odbor.
O zboru volivcev se napravi zapisnik.
121.	člen
Zbor volivcev skliče predsednik občinskega ljudskega odbora po potrebi, najmanj pa enkrat vsake tri mesece.
Zbor volivcev lahko skliče tudi krajevni odbor. O sklicanju mora obvestiti predsednika občinskega ljudskega odbora.
Predsednik občinskega ljudskega odbora oziroma krajevni odbor mora sklicati zbor volivcev če to zahteva najmanj desetina volivcev ali okrajni ljudski odbor.
122.	člen
Za izvršitev sklepov zbora volivcev skrbi občinski ljudski odbor, oziroma krajevni odbor.
Na vsakem zboru volivcev je treba po izvolitvi predsedstva zbora prebrati zapisnik prejšnjega zbora volivcev.
123.	člen
Občinski ljudski odbor lahko predloži posamezna vprašanja iz svoje pristojnosti v obravnavo zboru volivcev.
Občinski ljudski odbor- mora, preden odloči o pomembnejših vprašanjih iz svoje pristojnosti, zahtevati mnenje zbora volivcev, zlasti preden sprejme odlok:
1.	o občinskem družbenem planu in proračunu,
2.	o regulacijskih načrtih,
3.	o vpeljavi občinskih doklad in taks.
124.	člen
Občinski ljudski odbor oziroma krajevni odbor mora vzeti
sklepe zbora volivcev brez odlašanja v obravnavo in mora o svojih sklepih poročati zboru volivcev na njegovem prihodnjem sestanku.
V.	REFERENDUM
125.	člen
Občinski ljudski odbor lahko razpiše občinski referendum zato, da posamezne odloke in ukrepe, ki imajo neposreden pomen za življenje in razvoj občine, predloži v potrditev volivcem ali pa zato, da se volivci vnaprej o njih izjavijo.
Referendum razpiše občinski ljudski odbor po lastnem preudarku ali na zahtevo petine volivcev v občini; tako zahtevo lahko dajo volivci pismeno ali pa na zboru volivcev. Občinski ljudski odbor razpiše referendum po poprejšnji pritrditvi okrajnega ljudskega odbora.
Ce zahtevajo referendum volivci, ga mora ljudski odbor razpisati najpozneje v desetih dneh potem, ko je dobil pritrditev okrajnega ljudskega odbora.
VI.	PREHODNE
IN KONČNE DOLOČBE
126.	člen
Tri leta potem, ko začne veljati ta statut, je lahko s pritrditvijo predsednika okrajnega ljudskega odbora izjemoma imenovana za tajnika tudi oseba, ki nima pogojev iz 93. člena tega statuta.
127.	člen
Ta statut potrdi okrajni ljudski odbor (Ljubljana po poprejšnji pritrditvi komisije za statute Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije.
128.	člen
Ta statut začne veljati z dnem objave.
Opozorilo:
Objavljamo zadnjo redakcijo osnutka statuta za občine. Po veliki večini so členi taki, da da jih bo mogoče in potrebno sprejeti v statut vsake občine. Pri manjšem številu členov bo treba pri izdelavi statuta za določene občine prilagoditi posamezne določbe potrebam in razmeram vsake posamezne občine. To velja zlasti za vprašanja o fiksnem številčnem sestavu ljudskega odbora (15 do 5t odbornikov), o organizaciji svetov in uprave ljudskega odbor* ter krajevnih odborov.
Priporočamo, da v »Prehodnih določbah« posamezni statuti označijo, katere zadeve iz pristojnosti občinskih ljudskih odborov naj začasno opravlja Okrajni ljudski odbor.
V »Prehodnih določbah« naj se tudi označi, če bi začasni ljudski odbor imel večje število odbornikov od fiksno določenega števila.
' Pri sestavi statutov je treba tudi upoštevati že izdane predpise zveznega in republiškega značaja o pristojnosti ljudskih odborov.
Statutarna komisija
Izvleček iz poročila o poslovanju podjetja »LESNO PREDELOVALNA INDUSTRIJA«, Podpeč, v letu 1954.
Aktiva	bilanca
ZjtP’	Naziv postavke	Znesek v 000 din
A. Osnovna in izločena sredstva	
1. Osnovna sredstva	54.629
2. Investicije v teku	21.347
3. Izločena sredstva in druga investicijska	24.105
. sredstva	
B. Obratna sredstva	
4. Skupna obratna sredstva	122.029
C. Sredstva v obračunu in druga aktiva	
5. Kupci in druge terjatve	4.922
6- Druga aktiva	68.735
D. Finančni uspeh	
?■ Razporejeni dobiček	74.623
8- Izguba	
Skupaj:	370.410
na dan 31. decembra 1954
PASIVA
Zap.
št.
Naziv postavke
Znesek v 000 din
A. Viri osnovnih in izločenih sredstev
1.	Sklad osnovnih sredstev
2.	Dolgoročni krediti za dokončane investicije
3.	Razni skladi
4.	Dolgoročni kredit za finansiranje ivestiedj
5.	Drugi viri finansiranja investicij
R Viri nhrtitnlh «rnilvti»V
54.629
24.105
6.	Viri obratnih sredstev (skupno)
C. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva
7.	Dobavitelji in druge obveznosti
8.	Druga pasiva
D. Finančni uspeh
9.	Dobiček
10.	Kritje Izgube
Skupaj;
133.961
5.725
75.887
74.653
370.410
Vodja računovodstva: Istenič Majda
Predsednik upravnega odbora: Vidovič Ivan
•Direktor podjetja: Kovačič Rafko
Izvleček iz poročila o poslovanju 0NPZ URARJEV, ZLATARJEV IN OPTIKOV, Ljubljana, v letu 1954
Zadruga je bila ustanovljena leta 1945. V letu 1954 je v Zadrugi bilo včlanjenih 153 članov, ki so dosegli 10,024.089 din prometa. Obveznosti do družbene skupnosti so bile poravnane. Upravni in nadzorni odbor je v letu 1954 redno zasedal.
Aktiva	BILANCA na dan 31. decembra 1954	PASIVA
Zap.	.	. št	Naziv postavke	Znesek v 000 din	Z,ap'	Naziv postavke št.	Znesek v 000 din
A. Osnovna in Izločena sredstva Osnovna sredstva	11	A. Viri osnovnih in Izločenih sredstev 1. Sklad osnovnih sredstev	11
2. Investicije v teku	—	2. Dolgoročni kredit za dokončane Investicije	—
8- Izločena sredstva in druga investicijska		3. Razni skladi	80
sredstva	79	4. Dolgoročni, kredit za finansiranje investicij	—
B. Obratna sredstva		5. Drugi viri finansiranja investicij	—
4. Skupna obratna sredstva	1.002	B. Viri obratnih sredstev	
C. Sredstva v obračunu in druga aktiva	•	6. Viri obratnih sredstev (skupno)	615
Kupci in druge terjatve	283	C. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva	
8- Druga aktiva	1	7. Dobavitelji m druge obveznosti	670
D. Finančni uspeh		8. Druga pasiva	—
*• Razporejeni dobiček	175	D. Finančni uspeh	
*■ Izguba	—	9. Dobiček	175
Skupaj:	1.551	10. Kritje izgube Skupaj:	1.551
Vodja računovodstva:	Predsednik upravnega odbora:	Direktor podjetja:
Golob Janko	Kajtel Antor	Černe Ludvik
Izvleček iz poročila o poslovanju podjetja PREVOZ I, avtotransportni oddelek, Ljubljana, Masarvkova 15,
v letu 1954
Podjetje je bilo ustanovljeno dne 19. aprila 1949 z odločbo Izvršnega odbora Rajonskega ljudskega odbora I v Ljubljani štev. 4396.
V letu 1954 je podjetje zaposlovalo povprečno 17 delavcev in uslužbencev ter ustvarilo 9,440.404 din prometa.
Obveznosti do družbene skupnosti so bdle poravnane.
Podjetje rentabilno. Knjigovodstvo ažurno in v redu. Delovni kolektiv podjetja oziroma UO sta imela zasedanje redno ter so se tekoči problemi sproti
reševali.
AKTIVA	BILANCA na dan 31. decembra 1954	PASIVA
Z^p’	Naziv postavke	din	Z?p'	Naziv postavke	din
A. Osnovna In izločena sredstva		A. Viri osnovnih in izločenih sredstev	
1. Osnovna sredstva	2,737.585	1. Sklad osnovnih sredstev	2,737.585
2. Investicije v teku	3.3.740	2. Dolgoročni krediti za dokončane investicije	—
3. Izločena sredstva in druga Investicijska		3. Razni skladi	480.549
sredstva	591.281	4. Dolgoročni kredit za finansiranje Ivcsticlj	—
B. Obratna sredstva		5. Drugi viri finansiranja investicij	38.740
4. Skupna obratna sredstva	758.401	B. Viri obratnih sredstev	
C. Sredstva v obračunu in druga aktiva		6. Viri obratnih sredstev (skupno)	399.008
5. Kupci in druge terjatve	228.379	C. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva	
6. Druga aktiva		7. Dobavitelji in druge obveznosti	482.516 215.988
D. Finančni uspeh		8. Druga pasiva	
7. Razporejeni dobiček	820.030	D. Finančni uspeh	
8. Izguba		9. Dobiček 10. Kritje izgube	820.030
Skupaj:	5,174.416	Skupaj:	5,174.416
Vodja računovodstva:	Predsednik upravnega odbora:	Direktor podjetja:
Križnar Ivan	Žganjar Emil	Drek Vladimir
Izvleček iz poročila o poslovanju podjetja Tovarna kovčkov in usnjenih izdelkov »TOKO«, Domžale, v letu 1954
Podjetje bilo ustanovljeno dne 26. oktobra 1946 z odločbo vlade LRS, zap. Štev. 35. — V letu 1954 je podjetje zaposlovalo povprečno 581 delavcev iti uslužbencev ter ustvarilo din 810,796.034 prometa.
Obveznosti do družbene skupnosti so bile v celoti poravnane. Podjetje je rentabilno, knjigovodstvo ažurno In v redu. — Vse probleme je dclavsti kolektiv reševal sproti.
AKTIVA	BILANCA na dan 31. decembra 1954	PASIVA
Z®tP"	Nazlvpostavke	Znesek v 000 din	Z£ p’	Naziv postavke	Znesek v 000 din
A. Osnovna In Izločena sredstva j 1. Osnovna sredstva	68.203	A. Viri osnovnih in izločenih sredstev 1. Sklad osnovnih sredstev	68.146
[	2. Investicije v teku	144	2. Dolgoročni krediti za dokončane investicije "	—
t 8. Izločena sredstva in druga investicijska		3. Razni skladi	37.735
£	sredstva	35.843	4. Dolgoročni kredit za finansiranje lvesticij	—
B. Obratna sredstva		5. Drugi viri finansiranja investicij	201
f 4. Skupna obratna sredstva	225.219	B. Viri obratnih sredstev	
t	C. Sredstva v obračunu in druga aktiva		6. Viri obratnih sredstev (skupno)	222.819
f 5. Kupci in druge terjatve	117.470	C. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva	73.284
* 6. Druga aktiva	2.783	7. Dobavitelji In druge obveznosti	
D. Finančni uspeh		8. Druga pasiva	47.477
7. Razporejeni dobiček	123.844	D. Finančni uspeh	123.844
8. Izguba	—	9. Dobiček	
Skupaj!	673.506	10. Kritje izgube Skupaj:	573.506
			
Vodja računovodstva:	Predsednik upravnega odbora:	Direktor podjetja:
Mrežar Helmut	Mlakar Vinko	Rozman Slane
Izvleček iz poročila o poslovanju POSREDOVALNE PISARNE ZA PROMET S PREMIČNINAMI IN NEPREMIČNINAMI,
Ljubljana, Tavčarjeva 6, v letu 1954
Podjetje je bilo osnovano 26. novembra 1952 po odločbi MLO glavnega mesta Ljubljane.	^
V letu 1954 je ustvarilo prometa z zaračunavanjem uslug pri posredovanju nakupov in prodaj nepremičnin in premičnin za 4,984.000 din, t. J. postavljenega plana.
Obveznosti do družbene skupnosti so bile poravnane. Podjetje je rentabilno, knjigovodstvo v redu in ažurno.
Delovni kolektiv je na rednih sejah sproti reševal poslovne probleme.
pasiv£
AKTIVA
BILANCA na dan 31. decembra 1954
Z?.p’	Naziv postavko st.	Znesek v 000 din	Z|p‘	Naziv postavke	Znesek v 000 din
A. Osnovna in izločena sredstva 1. Osnovna sredstva	191	A. Viri osnovnih in Izločenih sredstev 1. Sklad osnovnih sredstev	191
2. Investicije v teku	—	2. Dolgoročni krediti za dokončane investicije	—
3. Izločena sredstva In druga Investicijska		3. Razni skladi	818
sredstva	850	4. Dolgoročni kredit za finansiranje ivcsticlj	•—
B. Obratna sredstva		6. Drugi viri finansiranja investicij	—
4. Skupna obratna sredstva	3.480	B. Viri obratnih sredstev	80
C. Sredstva v obračunu in druga aktiva		6. Viri obratnih sredstev (skupno)	
5. Kupci in druge terjatve		C. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva	
6. Druga aktiva		7. Dobavitelji In druge obveznosti	3.004
D. Finančni uspeh		8. Druga pasiva	228
7. Razporejeni dobiček	1.360	D. Finančni uspeh	1.360
8. Izguba		9. Dobiček	
Skupaj:	5.681	10. Kritje Izgube Skupaj:	5.681
Vodja računovodstva: Steklasa Sonja
Predsednik upravnega odbora: Clgllč Josip
Direktor podjetja: Bricelj Mihael
Izvleček iz poročila o poslovanju trgovine z živili »PRI NEBOTIČNIKU«, Ljubljana, Kidričeva ulica 5, v letu 1954 j
Trgovina je bila ustanovljena dne 1. julija 1954 z odločbo MLO glavnega mesta Ljubljana.
V letu 1954 je trgovina zaposlovala povprečno šest delavcev in nameščencev ter ustvarila 12,560.671 din prometa. Obveznosti do družbene skupnosti m bile poravnane. Trgovina je rentabilna, knjigovodstvo ažurno in v redu. Delovni kolektiv trgovine je imel zasedanja redno ter so se tekoči problemi sproti reševali.
AKTIVA	BILANCA na dan 31. decembra 195.	PASIVA
Naziv postavke	Znesek v 000 din	Z-	Naziv postavke	Znesek v 000 din
A. Osnovna in izločena sredstva		A. Viri osnovnih in izločenih sredstev	
1. Osnovna sredstva	319	1. Sklad 'osnovnih sredstev	319
2. Investicije v teku	—	2. Dolgoročni krediti za dokončane investicije	
3. Izločena sredstva in druga Investicijska		3. Razni skladi	100
sredstva	100	4. Dolgoročni kredit za finansiranje ivestidj	
B. Obratna sredstva		5. Drugi viri finansiranja Investicij	
A Skupna obratna sredstva	1.985	B. Viri obratnih sredstev	
C. Sredstva v obračunu in druga aktiva		6. Viri obratnih sredstev (skupno)	1.590
5. Kupci in druge terjatve	90	C. Viri sredstev v obračunu In druga pasiva	
8. Druga aktiva	9	7. Dobavitelji in druge obveznosti	500
D. Finančni uspeh		8. Druga pasiva	—
7. Razporejeni dobiček		D. Finančni uspeh	
8. Izguba	—	9. Dobiček	
		10. Kritje izgube	—
Skupaj;	2.509	Skupaj;	2.509
Vodja računovodstva:	Predsednik upravnega odbora:	Direktor podjetja:
Solar Milica	Trdan Milka	Seme Jože
lzv?2ček iz poročila o poslovanju trgovskega podjetja »DOBRINA«, Ljubljana, Masarykova 15, v letu 1954
Podjetje je bilo ustanovljeno dne 28. decembra 1953 z odločbo MLO -54/Kr. V letu 1954 je podjetje zaposlovalo povprečno 12 delavcev in nameščencev r Ustvarilo 27,715.000 din prometa, to Je 110%. Obveznosti do družbene skupnosti so bile poravnane. Podjetje je rentabilno, knjigovodstvo ažurno in v redu. De« vui kolektiv podjetja oziroma upravni odbor sta imela zasedanja redno ter so se tekoči problemi sproti reševali.
jgTlVA	BILANCA na dan 3L decembra 1954	PASIVA
Zap% 5^	Naziv postavke	Znesek v 000 din	Z? p’	Naziv postavke	Znesek v 000 din
A. Osnovna in izločena sredstva	•	A. Viri osnovnih in izločenih sredstev	
1. Osnovna sredstva	866	1. Sklad osnovnih sredstev	866
2. Investicije v teku	—	2. Dolgoročni krediti za dokončane investicije	
3. Izločena sredstva in druga investicijska		3. Razni skladi	363
sredstva	321	4. Dolgoročni kredit za finansiranje ivestidj	—
B. Obratna sredstva		6. Drugi viri finansiranja investicij	
A Skupna obratna sredstva	5,785	B. Viri obratnih sredstev	
C. Sredstva v obračunu in druga aktiva		6. Viri obratnih sredstev (skupno)	5.180
5- Kupci in druge terjatve	137	C. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva	
8. Druga aktiva		7. Dobavitelji in druge obveznosti	630
D. Finančni uspeh		8. Druga pasiva	70
7. Razporejeni dobiček	6	D. Finančni uspeh	
®» Izguba		9. Dobiček	e
		10. Kritje izgube	
^	Skupaj;	7.115	Skupaj:	7.115
Vodja računovodstva:	Predsednik upravnega odbora-.	Direktor podjetja:
Dragan Oblak	Miroslav Leban	Stanislav Leder
Izvleček iz poročila o poslovanju trgovskega podjetja »SUHA ROBA«, Ljubljana, Gallusovo nabrežje 7, v letu 1954
Podjetje je bilo ustanovljeno 28. IV. 1954 z odločbo MLO štev. G-4016/2glavnega mesta Ljubljane.
V letu 1954 je podjetje zaposlovalo povprečno 14 delavcev in nameščencev ter ustvarilo 29,974.361 din prometa. Obveznosti do družbene skupnosti so bile ravnane. Podjetje je rentabilno, knjigovodstvo ažurno in v redu. Delovni kolektiv podjetja oziroma upravni odbor sta imela zasedanja redno ter so se tekoči °b'emi sproti reševali.
^r1VA
BILANCA na dan 31. decembra 1954
PASIVA
■čap. Naziv postavke	Znesek v 000 din	ZjtP'	Naziv postavke	Znesek v 000 din
A. Osnovna In izločena sredstva		A. Viri osnovnih in izločenih sredstev	
J- Osnovna sredstva	830	1. Sklad osnovnih sredstev	244
2. Investicije v teku	—	2. Dolgoročni krediti za dokončane investicije	—
a- Izločena sredstva in druga investicijska		3. Razni skladi	1.195
sredstva	931	4. Dolgoročni kredit za finansiranje Ivestidj	—
B. Obratna sredstva		5. Drugi viri finansiranja Investicij	—
Skupna obratna sredstva	8.757	B. Viri obratnih sredstev	
G. Sredstva v obračunu In druga aktiva		6. Viri obratnih sredstev (skupno)	8.002
jj' Kupci In druge terjatve 1 Druga aktiva	‘r	502	C. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva	
	—	7. Dobavitelji in druge obveznosti	993
O. Finančni uspeh		8. Druga pasiva	592
' Razporejeni dobiček	167	D. Finančni uspeh	
• kguba	—■	9.	Dobiček 10.	Kritje izgube	167
Skupaj:	11.193	Skupaj:	11.193
Ladiha Alojzij
Predsednik upravnega odbora: Potočnik Roman
Direktor podjetja: Pungerčič Alojzij
Izvleček iz poročila o poslovanju mizarstva »TRNOVO«, Ljubljana, Trnovski pristan 20a, v letu 1954
Podjetje je bilo ustanovljeno 17. septebra 1954 z Odločbo MLO št. G-8659/l-54/Pn-ON ter začelo poslovati 18. oktobra 1954.
V letu 1954 je podjetje imelo zaposlenih povprečno 30 delavcev in nameščencev ter dva vajenca in ustvarilo 3,566.233 din prometa. Obveznosti do družbene skupnosti so bile poravnane. Podjetje je rentabilno, knjigovodstvo ažurno in v redu. Delovni kolektiv podjetja, oziroma upravni odbor sta sproti reševala probleme.
AKTIVA	BILANCA na dan Sl. decembra 1954	PASIVA
Naziv postavke št.	Znesek v 000 din	Zj^p"	Naziv postavke	Znesek v 000 din
A. Osnovna in izločena sredstva		A. Viri osnovnih In izločenih sredstev	
1. Osnovna iredstva	. 3,929	1. Sklad osnovnih sredstev	3,929
2. Investicije v teku	1,631	2. Dolgoročni kredit za dokončane investicije	
3. Izločena sredstva in druga investicijska		3. Razni skladi	120
sredstva	123	4. Dolgoročni kredit za finansiranje investicij	"7
B. Obratna sredstva		5. Drugi viri finansiranja investicij	1631
4. Skupna obratna sredstva	4,928	B. Viri obratnih sredstev	
C. Sredstva v obračunu in druga aktiva		6. Viri obratnih sredstev (skupno)	5,000
5. Kupci to druge terjatve	2,217	C. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva	
6. Druga aktiva	—	7. Dobavitelji to druge obveznosti	660
D Finančni uspeb		8. Druga pasiva	1,488
7. Razporejeni dobiček	731	D. Finančni uspeh	
8. Izguba	—	9. Dobiček	731
		10. Kritje Izgube	—
Skupaj:	13,559	Skupaj:	13,559
			
Vodja računovodstva:	Predsednik upravnega odbora:	Direktor podjetja:
Dolinar Tončka	Pečenik Prano	Jernejčič Prano
Izvleček iz poročila o poslovanju obrtnega podjetja »MEDENJAK«, Ljubljana, Milana Majcna 13, v letu 1954
Podjetje je bilo ustanovljeno L decembra 1948 z odločbo RLO II štev. 746-48.
V letu 1954 je podjetje zaposlovalo povprečno 9 delavcev in nameščencev ter ustvarilo 7,535.218 din prometa, to je 110%.
Obveznosti do družbene skupnosti so bile poravnane. Podjetje je rentabilno, knjigovodstvo ažurno in v redu. Delovni kolektiv podjetja oziroma upravni odbor sta imela zasedanja redno ter so se tekoči problemi sproti reševali:
BILANCA na dan 31. decembra 1954	PASlV^
AKTIVA
Zap.
št.
Naziv postavke
A. Osnovna in izločena sredstva
1.	Osnovna sredstva
2.	Investicije v teku
3.	Izločena sredstva in druga Investicijska sredstva
B. Obratna sredstva
4.	Skupna obratna sredstva
C. Sredstva v obračunu in druga aktiva 6. Kupci in druge terjatve
6.	Druga aktiva
D. Finančni uspeh
7.	Razporejeni dobiček
8.	Izguba
Skupaj:
Znesek v 000 din
1,066
233
590
372
22
2,607
Zap.
št.
Naziv postavke
Znesek v 000 din
1.
2.
3.
4.
5.
A. Viri osnovnih In Izločenih sredstev
Sklad osnovnih sredstev Dolgoročni krediti za dokončane investicije Razni skladi
Dolgoročni kredit za finansiranje Ivesticij Drugi viri finansiranja Investicij B. Viri obratnih sredstev
6.	Viri obratnih sredstev (skupno)
C. Viri sredstev v obračunu In druga pasiva
7.	Dobavitelji in druge obveznosti
8.	Druga pasiva
D. Finančni uspeh
9.	Dobiček
10. Kritje izgube
Skupaj:
1,066
240
450
370
157
324
2,607
Vodja računovodstva: Gnezda Mitja
Predsednik upravnega odbora' Zalta Ivanka
Direktor podjetja: Florjančič Janc*
Izvleček iz poročila o poslovanju podjetja »KINO ŠIŠKA«, Ljubljana, Medvedova 8, v letu 1954
Podjetje je bilo ustanovljeno dne 13. 10. 1949 z določbo RLO II Ljubljana. V letu 1954 je podjetje poslovalo s povprečno 10 delavci in nameščenci w ustvarilo prometa 6,487.000 din, to je 108%. Obveznosti do družbene skupnosti so bile poravnane. Podjetje je rentabilno, knjigovodstvo ažurno in v redu. DeK>v kolektiv podjetja oziroma upravni odbor in delavski svet sta imela zasedanje redno ter so se problemi sproti reševali.
pasiv£
AKTIVA
BILANCA na dan 31. decembra 1954
Naziv postavke	Znesek v 000 din	Z?p*	Naziv postavke st.	Znesek v 000 din
A. Osnovna in Izločena sredstva		A. Viri osnovnih in izločenih sredstev	
1. Osnovna sredstva	10,178	1. Sklad osnovnih sredstev	9,548
2. Investicije v teku	—	2. Dolgoročni krediti za dokončane investicije	630
3. Izločena sredstva In druga investicijska		3. Razni skladi	751
sredstva	802	4. Dolgoročni kredit za finansiranje tvesticij	
B. Obratna sredstva		5. Drugi viri finansiranja investicij	
4. Skupna obratna sredstva	362	B Viri obratnih sredstev	
C. Sredstva v obračunu to druga aktiva		6. Viri obratnih sredstev (skupno)	
6. Kupci In druge terjatve	97	C. Viri sredstev v obračunu In druga pasiva	■
6. Druga aktiva	47	7. Dobavitelji In druge obveznosti	
D. Finančni uspeh		8. Druga pasiva	
7. Razporejeni dobiček	103	D. Finančni uspeh	
8. Izguba		9. Dobiček	10 i
		10 Kritje izgubo	Tl
Skupaj:	11,589	Skupaj:	11,58 V
Vodja računovodstva:
Urbančič Stane
Predsednik upravnega odbora: Muzctič Albinca
Direktor podjetja: Mohar Marjan