'ZoulcuAffaC TFT11I Izdala okrajni odBoi $uvi»lt*t!Cnt zveze deluvnib ljudi • lrtKujan - lite |oie to odgovaria urednizkj odbor — Odgovorni urednik Stant Šuitar — Tiska Mariborska tiskarna « Mariboru — Naslov uredništva - tovili, da je bilo izobraževalno delo vsepovsod v ospredju zanimanja. S tem pa bomo izpolnili eno izmed temeljnih določil je- je, saj so v teh krajih dane najboljše možnosti za kulturno-prosvetno delo. Naša želja je, da bi vsa društva napredovala, tudi ona najmanjša in kajpak tudi tista, ki so bila ustanovljena šele predlani ali lani. To pa bodo dosegla le, če jim bodo starejša in močnejša pomagala, prirejala v teh krajih gostovanja in drugo. Tudi v tem po- seniškega kongresa. Nekatera društva so že začela izpolnjevati smernice svojih občnih zborov. Tri tem so sicer naletela na težave, toda pokazalo se je tudi, kje bo treba bolj poprijeti in zastaviti. Sicer pa so prvi uspehi že vidni. Milan Vidic V teku leta se zvrsti mnogo proslav, ki so Jih doslej izvedle po večini družbene organizacije ali pa trboveljska kulturna društva. Zato pomeni tem večje presenečenje to, da ss je lotilo letošnje leto izvedbe Prešernove proslave Društvo učiteljev in profesorjev. In prav je tako! Saj so prosvetni delavci prvenstveno poklicani, da se spomnijo obletnic naših pomembnih mož, ki so vredni te pozornosti. Kdo naj bi bolj razumel pomen take obletnice in kdo naj bi orisal like mož, ki so mnogo I>ame~"l pri prebujanju našega naroda v časih, ko naš povprečen človek še ni doumel njihovega daljnovidnega gledanja in ki so tedaj krepko izstopali iz okvira malomeščanskega življenja. Njihov« prizadevanje pa razumemo šele danes in prosvetni delavci nam morejo raztolmačiti ta njihova hotenja na način, dostopen slehernemu našemu človeku. V tem pa Je tudi bistvo takih proslav. Kal si lahko obetamo od te proslave? Mnogo! Vemo, da J« le malo Prešernovih del obdelanih. zlasti glasbeno. Tokrat bom® Imeli priložnost poslušati njegove pesnitve, ki jih Je Prva seja občinskega odbora Zveze borcev v Zagorju VODSTVO SO IZBRALI V ponedeljek je imel občinski odbor Zveze borcev v Zagorju svojo prvo sejo. Na seji so izbrali vodstvo odbora in postavni smernice za bodoče delo. Veliko vlogo v delu tega odbora bodo imele vsekakor štiri komisije, ki bodo delale na posameznih področjih. uglasbil naš domačin Oskar Moll. Res bo del proslave izveden vokalno, katerega bosta izpopolnila pevsko društvo »Zar- TS£ *e n*WMJto “P™™* °db°ri ~ v obdelavo dr. B. Ipavca.Na Pre- %0%'\r£ mSoPdelovnih šemovem domu«. — O tem, če- Uudl zlasti pa miadine. Res je, spomin dr. Fnmcefa Pr^erna^ jj* poje^aU^rajo'^^ toda"^ pa bo spregovorila prof. Sanda magajo vendar pri stoterih Sarlahova. drobnih opravilih in tako dopri- Obeta se nam lep kulturni našajo k skupnim uspehom svo-užitek in prepričani smo, da se jih društev. S seje Sveta za prosveto in kulturo v Zagorju NA DNEVNEM REDU: KULTURNA DEJAVNOST bo trboveljsko občinstvo oddolžilo spominu našega velikega ja« in mešani pevski zbor moža, in polnoštevilno priso-»Slavčck« iz Trbovelj, v orke- stvovalo prireditvi, ki jo z vne-strski izvedbi pa bomo slišali mo pripravljajo naši prosvetni samospeve »Mornarja«, »Neža- delavci. Na sedanjih občnih zborih se je razmeroma največ govorilo o kulturnoprosvetni dejavnosti. Hvale vredno pa je to, da je velik del članov posvetil posebno pozornost kvaliteti prire- V ponedeljek je bila v sejni dvorani zagorske občine redna seja Sveta za prosveto in kulturo. Razen članov se je seje udeležilo še nekaj drugih prosvetnih delavcev. Odborniki so razpravljali o kulturni dejavnosti Zagorja, delovanju Ljudske univerze in knjižnice. Malone vsi diskutanti so govorili o trenutnih težavah, ki jih imajo zagorske »Svobode«. Na kraju pa je vzniklo mnenje, da je treba kljub objektivnim X>00000000000< ><><><> <><><>000<><><><000000000000000000000000* o Veliko nagradno žrebanfe j za naročnike ^Zasavskega tednika“ j Tudi letošnje leto pripravljata uprava in uredništvo »Zasavskega tednika« svojim naročnikom veliko nagradno žrebanje. Udeležili se ga bodo lahko vsi tisti naročniki, ki bodo poravnali naročnino za list za nazaj, če jo še dolgujejo, in za celo leto 1956. Rok za poravnavo naročnine smo podaljšali, in sicer do 31. marca 1956. Žrebanje dobitkov bo okrog 15. aprila 1956. Rik za poravnavo naročnine smo podaljšali zaradi tega, da naročnikom lista olajšamo plačilo, nadalje nan. bo laže zbrati večje število dobitkov, za kar so do sedaj naša podjetja in ustanove pokazale veliko razumevanje. ZA IV. VELIKO TRADICIONALNO ŽREBANJE »ZASAVSKEGA TEDNIKA« SMO DOSLEJ ZBRALI 2E 82 NAGRAD Tl dobitki so: radio aparat — 20 nagrad po 500 din — 20 lepih knjižnih daril — tobačna kolekcija (darilo trgo ske-ga podjetja Tobak Trbovlje) — brezplačno pleskanje sobe in kuhinje (darilo Pleskarstva, Trbovlje) — brezplačno slikanje in izdelava šestih fotografij (darilo Foto-Trbovlje) tona premoga (darilo rudnika Zagorje) — dva vozička premoga (darilo rudnika Trbovlje-Hrastnik) — dve nagradi po en zavitek brezlesnega pisalnega papirja (darilo Papirnice Radeče) — desetdnevno letovanje v Crikvenici (darilo Strojna tovarne Trbovlje) — sedemdnevni oddih na Partizanskem vrhu (darilo sindikata rudarjev Trbovlje) — dve nagradi po pet vreč cementa (darilo Industrije gradbenega materiala, Radeče) — zlat prstan po meri v vrednosti 10.000 din (darilo »Zlatarstva«, Trbovlje) — moška srajca (darilo »Preskrbe«, Trbovlje) — tridnevni brezplačni penzion na Mrzlici (darilo PD Trbovlje) — dva lepa steklena servisa — tri nagrade: ženske pletene jopice (darilo trgovskega podjetja »Krka«, Brežice) — pet nagrad po 1000 din (darilo »Ljudske potrošnje«, Brežice) — 200 kg Tomaževe žlindre (darilo KZ Brežice) — postelja in posteljna omarica (darilo Mizarskega podjetja, Dobova) — dobitek v vrednosti 1000 din (darilo Gostinskega podjetja v Zagorju) — električna pečica — brezplačna nylon ondulacija (darilo Mestne brivnice, Trbovlje) — deset nagrad: brezplačna naročnina za »Zasavski tednik« za leto 1957. DO SEDAJ 82 DOBITKOV V VREDNOSTI 150,000 DIN Pohitite z vplačilom naročnine! Novi naročniki morajo plačati naročnino za celo leto. Ce se naročijo pozneje, imajo potem naročnino v dobrem za določen čas v letu 1957. Ne pozabite, da je vsak naročnik »Zasavskega tednika« zavarovan za primer smr*i po nezgodi ali za primer invalidnosti po nezgodi. Vsak mesec ima naš list prilogo »Uradni vestnik okraja Trbovlje- UPRAVA IN UREDNIŠTVO »ZASAVSKEGA TEDNIKA«, TRBOVLJE 000000*000000^0000000000000000000000000<«-^« težavam pripraviti v najkrajšem času nekaj prireditev, kajti zagorsko prebivalstvo si želi prireditev ravno v tem času Med drugim bodo skušali ustanoviti tudi režiserski tečaj, na katerem bi skraja predavali domači režiserji. Vse tri »Svobode« naj bi v tečaj določile predvsem tiste tovariše, ki kažejo vnemo za to delo in ki bi kasneje ob dograditvi kulturnega domr lahko takoj začeli z delom. Na tej seji sta predstavnika topliške in zagorske »Svobode« povedala razveseljivo novico, da se njihove dramske sekcije že pripravljajo na dvoje dramskih del. V najkrajšem času bo treba ponovno prirejati predavanja Ljudske univerze in v ta namen z osebno propagando pridobiti čim več poslušalcev Za knjižnico pa bo v prvi vrsti treba najti ustrezne prostore. PRIPRAVLJA SE TEKMOVANJE NEZNANIH ’ TALENTOV Nismo še pozabili nekaj uspelih kultumoprosvetnih večerov, na katerih so nastopili neznani talenti. Pokazalo se je, da imamo v naših zasavskih krajih nekaj dobrih pevcev, pevk, glasbenikov in celo recitatorjev. Zlasti v Krškem in Trbovljah so ti večeri lepo uspeli. Sedaj pa se na pobudo ljubljanske srednje glasbene šole pripravlja novo tekmovanje neznanih talentov Podoben večer bo bržkone v Trbovljah, ocenjevalna komisija pa bo prišla iz Ljubljane. Zato vabimo vse one ki bi želeli na tem večeru sodelovati, da se zglasijo osebno, lahko P* tudi pismeno priglasijo svojo udeležbo okra jnemu svetu »Svobod« in prosvetnih društev. V poštev prideio tokrat le pevci-rolisti v starosti od 18 do 28 let. Pesmi lahka i-h*'”r’*' listi sami. Razveseljiv napredek (Nadaljevanje s 1. strani) polnjevali svoje obveznosti. V Socialistični zvezi vidijo množice vodilno politično silo. če pa se ta kot takšna v nekaterh predelih ni uveljavila, niso tega kriv; volivci, ampak lokalni gospodarski im politični činiteiji, ki so določena vprašanja reševali mimo organizacij SZDL in se je vsa dejavnost osnovnih organizacij Socialistične zveze v glavnem omejila le na pobiranje članarine in podobno. Iz poročil predsednikov občinskih odborov organizacije pa je razvidno, da so bili izven SZDL tudi mnogi člani delovnih kolektivov. Tako je izven organizacije SZDL 35•/• delavcev tovarne »Celuloze« na Vidmu, podobni večji ali manjši primeri so tudi na nekaterih rudnikih, pri »Keramiki« na Izlakah, Steklarni v Hrastniku itd. Nedvomno je, da precejšen del neorganiziranih odpade na razne sezonske delavce, vendar je nerazumljivo, kako so ostale organizacije mogle iti mimo tega vprašanja. Po pregledu, ki je bil v delovnih kolektivih izvršen ali pa se še vrši, se stanje v znatni meri popravlja. Pri tem pa se spet ugotavlja, da teh članov kolektivov prej ni nihče obiskal aii povabil v vrste Socialistične zveze. Podobne primere bi našli tudi v mnogih društvih in organizacijah na terenu. Znan je primer Gasilskega društva na Vihrah, ki je dalo pobudo za ustanovitev organizacije SZDL v kraju, kjer je doslej ni bilo, kar zasluži vsekakor pohvalo in priznanje. Tej pobud' naj bi sledila še ostala društva v prizadevanju, da vključijo v aktivno delo SZDL vse svoje člane. V Brežicah je v zadnjem času število članstva znatno poraslo, v Krškem, na Senovem in v Sevnici so že prekoračili prejšnji odstotek in se bodo po iz-gledih še bolj približali Trbovljam, Zagorju in Hrastniku, kjer so v tem pogledu precej pred njimi Tudi v Radečah se je stanje v nekaterih vaseh precej izboljšalo, akoravno je skupni odstotek zaradi priključitve oddaljenejših organizacij padel od 83 in 70"/». Ni pa to edina naloga, ki so jo organizacije SZDL v zadnjem času opravljale. V letošnji sezoni se osnovne organizacije in občinski odbori intenzivno tudi ukvarjajo Z organizacijo kmetijskih nadaljt^Tnih šol, pomagajo pri prirejanju gospodinjskih tečajih, organiziranju predavanj na vasi in v centrih. Posebno veliko zanimanje za razne šole in tečaje je opaziti v Hrastniku in Krškem, medtem ko ostali kraji niso storili dovolj za organizacijo kmetijskih nadaljevalnih šol, zlasti v zaostalejših — agrarnih predelih. Ponekod je bilo opaziti nerazumevanje za to akcijo, tako da organizacij SZDL kakor tudi od komisij, ki so se v ta namen formirale pri občinskih odborih SZDL Ob zaključku je bilo še poudarjeno, da se ugotavlja v delu občinskih odborov SZDL viden napredek. Ti odbori postajajo vedno bolj avtoritativna politična vodstva na terenu. Osnovna slabost, ki se pri njih še opaža, je, da ne obvladajo vedno celotnega območja, to pa predvsem zato, ker se vsi člani ne čutijo kolektivno odgovorne za delo in uspehe vseh osnovnih organizacij SZDL. Končno so prišla na dnevni red še nekatera vprašanja organizacijskega značaja in naloge osnovnih organizacij v zvezi z Mesecem tiska«. V času od 15. januarja do 15. februarja je treba dati poudarka širjenju glasila Socialistične zveze, ki zavzema vidno mesto v seznanjanju državljanov z gospodar- skimi in političnimi problemi okraja. Se naprej se je treba prizadevati, da bo »Zasavski tednik« postajal vse bolj pomemben činitelj pri vzgoji članstva SZDL, tako na gospodarskem kakor na političnem in kulturnem področju, in je v ta namen treba nadaljevati z izmenjavo mišljenj na sestankih sodelavcev, ki so se pokazali kot zelo primerna oblika za odpravo pomanjkljivosti. M. O. Tako se gospodari družbenimi sredstvi Gostinsko podjetje v Vidmu-Krškem, ki ima v svojem sestavu štiri gostišča, stoji pred zelo težavnim problemom. Predzadnji inventurni popis v gostiščih j® namreč odkril večje primanjkljaje, ki so vzrok, da gostišče posluje tako rekoč brez obratnih sredstev. Uprava podjetja, ki bi rada nekako rešila Zimsko izobraževanje v občini Videm-Krško dobro poteka V letošnji zimski sezoni je Socialistična zveza posvetila vso skrb kulturnemu izobraževanju našega delovnega Človeka. V ta namen je bila ustanovljena že pred meseci občinska komisija za izobraževanje v zimskih mesecih, ki je pričela takoj z delom. Skupno z Okrajno zadružno zvezo je izdelala program predavanj za kmetijstvo, zdravstvo in politična predavanja ter organizirala dve gospo-darsko-kmečko nadaljevalni šoli in štiri gospodinjske tečaje, medtem ko bosta dva pričela z delom nekoliko pozneje. Na Raki imajo kmetijsko gospodarsko nadaljevalno šolo, ki je pričela z delom 13. decembra. Obiskujejo 31 mladincev in mladink. V začetku so imeli predavanja trikrat tedensko, ko bo pa zapadel sneg/ jih bodo imeli vsak dan. Šola se bo končala predvideno konec meseca februarja. V enem izmed gospodinjskih tečajev so mlajša dekleta, v drugem pa starejša. Vseh tečajnic je 40. Njihovo delo je zelo pisano. Starejše se učijo poleg kuhanja tud, šivanja, raznih ročnih del in krojenja. Poleg praktičnega dela imajo tudi teoretičen pouk, kjer se seznanjajo s perutninarstvom, vrtnarstvom, svinjerejo itd. Na Raki so tečajnice in mladinci precej redni. Pozna pa se lepo vreme zlasti v kmetijsko gospodarski šoli. ki veže mladince na domače delo. Predavanja na Raki so zelo dobro obiskana. Zdravstveno predavanje, k; ga je imel 18. t. m. dr. Krištofič, je bilo izredno dobro obiskano. 6šj je bilo na njem preko 80 posluj šalcev. Poleg tega predavanja bo na Raki še osem drugih predavanj, predvsem kmetijskih. Tudi v Velikem Podlogu imajo kmetijsko gospodarsko nadaljevalno šolo, ki je pričela z rednim delom 12. decembra. Predavanja imajo trikrat tedensko. Pozneje pa jih bodo imeli večkrat. Šolo obiskuje 28 mladincev in mladink, gospodinjski tečaj pa 15 deklet. V Velikem Podlogu je veliko zanimanje za večerna predavanja. Prvo predavanje je imel tov. Lojze Pajnič, ki je govoril šestdesetim prisotnim o poljedelstvu. To ni bilo edino predavanje v tej vasi, ker je teden na to še sledilo zdravstveno predavanje, za njim pa še druga. Na Zdolah nimajo gospodinjskega tečaja. Ker je tu veliko zanimanje za predavanja, je Prejšnji torek so se sešll člani SZDL mesta Videm-Krško, kjer je predaval predsednik občine tov. Stane Nunčič o raznih gospodarskih vprašanjih ter govoril o gospodarskih problemih v Jugoslaviji. Posebno poglavje je posvetil gospodarstvu občine Videm-Krško s poudarkom na samo mesto. Razpravljali so o raznih komunalnih problemih, predvsem pa o tržnici, spomeniku, vodovodu, cestah, ustanovitvi olepševalnega društva in parku. O tržnic; se v Krškem razpravlja že več let. Jasno je, da ni primerno mesto, kjer stoji ta sedaj, saj nima strehe, poleg tega je tik ob cesti. Nujno je, da se tržnica prestavi na sejmišče. Na najcenejšl način in tudi najhitreje bi prišli do primerne stavbe, če bi prestavili kopa-liščno uto na sejmišče, kjer bi branjevke pod streho lahko razstavile živila. Zal pa se vsi volivci s tem ne strinjajo, ker se jim zdi škoda, da b; to uto prestavili, ker že več desetletij stdji in počasi razpada. Svojemu namenu nikakor ne služi, saj je v zimskih časih le zasilno stranišče, v poletju pa zavetišča mladih zaljubljencev. Potreba po olepševalnem društvu je vedno večja, zato je nujno, da se tako društvo ustanovi Po novem urbanističnem načrtu je določen za sedanjo tiinico ličen park s sporneni- Sodalistična zveza pripravila za kraj šest predavanj, ki bodo vsako nedeljo. V Dolenji vasi je odbor Soc. zveze pripravil vse potrebno za izvedbo zdravstvenega diskusijskega večera, k; je bil 21» januarja. Podobna predavanja pa bodo imeli v tej zimski sezoni še večkrat. V Vidmu-Krškem je kulturna dejavnost precej pisana. Delavci in drugi se udejstvujejo v DPD »Svobodi«, zlasti v pevskem zboru. 21 se jih je priglasilo za strojepisni tečaj Težko-če so v tem, da ni na razpolago pisalnih strojev. Poleg tega so bila še razna predavanja, ki so bila srednje obiskana. Zelo dobro pripravljena sta gospodinjska tečaja na levem in desnem bregu Save Na desnem bregu je tečaj vzorno voden in vreden pohvale. Ker je predviden za tem še tečaj za starejše, bo to prav gotovo velika pridobitev za tiste, ki bodo tečaj obiskale. Na levem bregu so imeli organizatorji tečaja številne ovire. V začetku so nameraval; imeti kuhinjo v prosvetni dvorani, ki pa jim je bila odpovedana, tako da so se morali zadovoljiti s kegljiščem Kegljišče so nasilno predelali in si uredili ličen prostor za kuhanje. Tečajnice so razdeljene v dve skupini. Kadar prva skupina kuha, ima druga šivanje in ročna dela. Tudi tu je tečaj zelo dobro organiziran. V Leskovcu bodo izvedli gospodinjski tečaj nekoliko pozneje. Kakor drugod, so tudi v Leskovcu težave s prostori. Poleg gospodinjskega tečaja bodo imeli tudi več zdravstvenih in kmetijskih predavanj. V letošnji sezoni valda v občini Videm-Krško za tečaje, šole, kakor tudi večerna predavanja, včliko zanimanje. Po vaseh bo mnogo zdravstvenih, kmetijskih, gospodarskih in političnih predavanj ki jih bodo z zadovoljstvom spremljali znanja in pouka željni ljudje. Nedvomno prispevajo mnogo k izobrazbi naših delovnih ljudi kmetijski strokovnjaki in tudi zdravstveni delavci in politični funkcionarji, ki žrtvujejo svoj prosti ča« v te namene Opozorilo nnroimkom Vsi naročniki, ki že prejemajo naš list, naj nai nikar ne pošiljajo naročilnic. Naročilnice naj izpolnijo le tisti, ki se želijo naročiti na novo. Vsak novi naročnik, ki nam nakaže denar po položnici, naj napiše na položnico: »Nov naročnik«, če še ni izpolnil naročilnice, ker bo tedaj začel takoj prejemati list. Naročniki, ki se hočejo naročiti na list in ki žele priti v poštev pri žrebanju, morajo vplačati naročnino za celo leto, to je 400 dinarjev. Ker smo pa že na kraju meseca januarja, jim teče naročnina do koijca januarja 1957 in tako dalje — ni pa nujno, da prejemajo nai list od 1. januarja 1956 dalje. . Naročniki, ki nakazujejo denar, naj vselej navedejo tisto ime in naslov, na katerega dobivajo list. Na hrbtni strani pa evcnluahic spremembe naslova ali imena. UPRAVA »ZASAVSKEGA TEDNIKA« Delavcu izobrazbo Z občnega zbora občinskega sindikalnega sveta Videm-Krško Člani SZDL V dem-Kržko so se sešli kom padlim borcem. Istočasno bi moralo olepševalno društvo skrbeti za ureditev parka ob Savi, ki Je bil predviden žo pred leti. Ker gre dnevno okrog 1 vagon sladkorja z lužino v Savo, je težnja po gradnji tovarne krmilnega kvasa in vanilijevega sladkorja popolnoma upravičena. Tovarna čokolade in likerjev na Sotelskcm vedno teže konkurira ostalim tovrstnim tovarnam zaradi oddaljenosti od železniške postaje, Zato težj za tem, da sc prestavi bliže postaje. Hkrati bi sc tovarna tudi razširila Položaj obrtnikov v mestu Videm-Krško Je precej problematičen. ker številčno pada In je razdelitev posameznih obrtnikov nesorazmerna. Vajencev je iz leta v leto manj, tako da se poraja resno vprašanje, kako bo v bodoče v Vidmu-Krškem z obrtniškim kadrom. Tega sestanka s® je udeležilo okrog 130 članov SZDL, v primer; z zadnjimi predavanji je bil obisk zadovoljiv. Vprašanje pa nastane, kje «o še ostali člani Socialistične zveze in kakšen je njihov interes za razvoj mesta. ker ne pridejo niti na sestanek Socialistične zveze. Nujno bi bilo, da bi se vsi člani zanimali za splošno družbeno dejavnost in z raznimi predlogi in nasveti pomagali izboljšati stanje občine. Pred kratkim je bil v sindikalni dvorani tovarne celuloze in papirja Videm-Krško občni zbor občinskega sindikalnega sveta Videm-Krško, ki »e ga je udeležilo preko 40 delegatov. Kljub temu, da je preteklo le devet mesecev, odkar je bil zadnji občni zbor bivšega okrajnega sindikalnega sveta Krško In istočasno tudi ustanovni občni zbor občinskega sindikalnega sveta Videm-Krško, je odbor v tem kratkem času dosegel lepe uspehe. Glavno skrb je sindikalni svet posvetil novim gospodarskim ukrepom. V ta namen jo bilo več sindikalnih sestankov IX) podružnicah. Vsestransko so sindikalni funkcionarji sodelovali pri postavljanju novih tarifnih pravilnikov, skrbeli za varčevanje v produkciji in za higiensko tehnično zaščito, saj se jo odstotek lažjih poškodb znižal za 0,8, težjih pa za 2 odstotka. Na zboru so nadalje ugotovili, da so organi delavskega samoupravljanja dosegli znaten napredek. V delavskih svetih je sodelovalo 99, v upravnih odborih pa 71 članov sindikata. NAJNlZJI ODSTOTEK ČLANSTVA JE V GRADBENIH PODJETJIH Ker so v gradbenih podjetjih v glavnem sezonski delavci ali pa sinovi kmetov s Koškega polja, ee delavci za sindikat ne zanimajo posebno. Spomladi sprejemajo gradbena podjetja veliko število delavcev, ki Jih na jesen zopet odpuščajo, zato se odbori sindikatov zanje premalo brigajo. Nujno b; bilo, da Jim posvetijo večjo pozornost in jih s prepričevanjem ir* dobro obrazložitvijo vključijo v članstvo sindikata Gradbena podjetja sprejemajo za sezonsko delo delavce s kmetov zato. kef jih lahko pozimi pošljejo na svoje domove medtem ko je profesionalnega delavca teže odpustiti, ker se ne bi imel s čim preživljati. V industriji so stalne norme, v gradbeništvu pa se stalne spreminjajo in so večkrat težko dosegljive, zato je nujno, da se postavljajo realne norme. V gradbenih podjetjih se nadalje premalo skrbi za varčevanje, saj je bila gradnja doslej v raznih krajih precej razsipna Ker je bila preslaba družbena kontrola, je prišlo v gradbenem podjetju »Pionir« do tatvin in grabežljivosti. Zbor je te primere lakomnosti ostro obsodil in zahteva, da se krivci najstrože kaznujejo in prisilijo, da vrnejo družbi ves ukradeni denar. Da sc taki škodljivi pojavi ne bodo več ponovili, je treba vsak naj-ffidhjši pojav kriminala v bodoče brez usmiljenja in brez kompromisa že v kali zatreti. Vso sindikalne organizacije, predvsem pa gradbena podjetja, mtVrajo urediti vprašanje članstva In dvignili njegov odstotek. ' t , Podružnice gradbene stroke se bodo borile z vsemi silami za rentabilnost gradenj in za rešitev specifičnih problemov gradbene stroke kot terenskega dela. Sindikalno podružnico splošne kovinarske zadruge Videm-Krško je treba pohvaliti, ker so tam z minimalnimi sredstvi treh milijonov dinarjev ustvarili pogoje, kjer se zadruga uspešno razvija. Na enega zaposlenega pride dvamilijona bruto dohodkov Omembe vredno ie nadalje, da so poleg nekaterih drugih sindikalnih organizacij tudi pri njih v«i delavci in uslužbenci člani sindikata Da bo varčevanje čim-večje, je potrebna večja produkcija pri istem številu zaposlenih Po objektivnih ocenah bi na področju sindikalnega sveta občine Videm-Krško lahko zmanjšali število zaposlenih brez škode za najmanj 450 ljudi Razen pri gradbenih podjetjih. ki so bila k temu ukrepu prisiljena zaradi zmanjšanja investicijskih del. druga podjetja to vprašanje, zahteva od odgovornih uslužbencev, da takoj plačajo manko. Poslovodkinje gostišč se izgovarjajo, da nimajo denarja in da naj jim uprava odteguje manjše obroke od njihove plače. S tem se uprava seveda ne strinja, kajti tak kompromis bi namreč bil ugoden samo za eno stran. Malo čudno bi tudi bilo, da bi se primanjkljaj, ki je nastal v nekaj mesecih, vračal več kot deset let. Zavedati se je namreč treba, da gre za družbena sredstva. Primanjkljaji torej niso prizadeli samo podjetje, ampak tudi skupnost, ki jČ dala podjetju na razpolago obratna sredstva, da z njimi dela. Ni pa vseeno, kako delovnj kolektiv upravlja s temi sredstvi, zato razprava o primanjkljajih presega okvir zanimanja prizadetega podjetja. Ostalim podjetjem, družbenim organizacijam in državljanom namreč ne more biti vseeno, kako bo podjetje rešilo vprašanje nenormalnih mankov. Restavracija ima skoraj po! milijona primanjkljaja V nekem članku sem pisal, kako so v zagorskih trgovinah nastali primanjkljaji že pred letom, a so jih poslovodkinje prikrivale in vlekle iz tromesečja v tromesečje. Ta ugotovitev velja tudi za restavracijo v Krškem. Posiovodkinja je priznala, da je manko nastal že prej, a ga je odkril šele predzadnji inventurni popis. To se pravi, da vsi prejšnji popisi niso bili zanesljivi. Pa tudi novembrska inventura ni bila zanesljiva, kajti dva meseca pozneje se je spet pokazal primanjkljaj v znesku 100.000 din Posiovodkinja je to pojasnila takole: »Že 3, novembra je primanjkljaj znašal 430.000 din. Da b| ga nekoliko zmanjšala, sem vzela denar od abonentov in ga založila za delno kritje primanjkljaja. Pozneje sem morala denar vrniti, zato se je ob nasledaii inventuri spet pokazal primanjkljaj...« Njena izjava prav gotovo drži, kajti le tako si je mogoče razlagati, da je ob inventuri 3. novembra znašal denarni manko 328.215 din, ki pa se mu je že čez 2 meseca pridružil še primanjkljaj v znesku 102.236 din. Od tega odpade nekaj na dolžnike, ki jih bo posiovodkinja izterjala, toda ta znesek je v primeri s celotnim primanjkljajem malenkosten. Za manko ne odgovarja samo posiovodkinja. V gostišču je imela natakarico, ki ji je dolgovala več kot 200.000 din. Ko je v avgustu lanskega leta zapustila službo, je obljubila, da bo odplačevala primanjkljaj. Nedavno ji je prinesla 40.000 din, na ostalih 160.000 din pa bo treba najbrž še dolgo čakati... Poraja se vprašanje, kako more natakarici manjkati kar 200.000 din, ne da bi za to vedela po-slovodkinja in uprava podjetja. Znano je namreč, da natakarica sproti obračunava blago, ki ga prevzame. Ce daje pijačo gostom na kredo, mora založiti svoj denar. Samo tam kjer ni nobene kontrole, kjer je poslovanje že preveč »domače-', se lahko zgodi to, kar se je zgodilo natakarici v krški restavraciji... V GOSTIŠČU »KRIGER SE PRIMANJKLJAJI PONAVLJAJO... V gostišču »Krigcr« se je ob inventuri 3 novembra pokazal manko v znesku 58.311 din. Posiovodkinja je takoj pojasnila, da ima natank: toliko dolžnikov in da bo primanjkljaj kmalu poravnala. To se je tudi zgodilo: v treh obrokih je plačala celoten manko. Že je bilo videti, da je vse v redu, toda inventurni pepis z dne 26. decembra-je odkril še večji primanjkljaj; to pot je šlo kar za 164.804 din, ki jih posiovodki * v nja ne more opravičiti z dolžniki ... Kakor v restavraciji tako tudi v gostišču »Kriger« ne odgovarja za primanjkljaj samo posiovodkinja. Tudi v tem gostišču je namreč posiovodkinja ugotovila, da je natakarica, ki jo je nadomestovala, premalo cdvedla 44.885 din .. v Šestih dneh 36.544 DINARJEV PRIMANJKLJAJA... V gostišču »Pri Cetinu« je bila prva inventura 3. novembra. Primanjkljaj je znašal 164.047 din. Sest dni pozneje J* gostišče prevzela druga oseba. Ugotovili so, da j« v teb šestih dneh nastal manko v znesku 36.544 din. Bivša poslcvodkJnja (sedaj natakarica v istem gostišču!) ne more pojasniti, kako je nastal primanjkljaj; tudi ne more povedati, kako je mogoče, da je v šestih dneh nastal tako velik manko; kakor da gre za 10 din... Primanjkljaj je nastal tudi v gostišču Komučar«. Pravzaprav so nastali primanjkljaji v vseh štirib gostiščih ob istem času. kar meče kaj čudno luč na odgovorne uslužbence. Ce menijo, da jim ne bo treba odgovarjati za primanjkljaje, se bridko motijo. Tudi uganka, kako so nastali primanjkljaji, bo kmalu razvozlana. F- Šetinc 0 delu Lesnega pod etja v Zagorju Pred leti je imelo Lesno podjetje v Zagorju še sorazmerno majhen obseg dela. Potem pa so kar čez noč zrasle iz tal nove delavnice Nedvomno je v sestavu tega podjetja najvažnejši mizarski obrat, ki je predlani in lani lepo napredoval. Zasebni zagorski mizarji takrat in tudi še danes ne zmorejo vseh številnih naročil, zato ni bilo bojazni, da bi novi socialistični obrat ne imel dela. Nasprotno! Kar skraja se je jelo delo kopičiti. In danes sl njihovi izdelki že utirajo pot ne le po Zagorju, marveč celo v Ljubljano. »Les Ljubljana« večkrat naroča oprave pri podjetju. Včasih se je celo zgodilo, da so Za-jžlii iz ^tjj1 gorjani vozli Ljubljane pe- no kažejo posebne volje, da bi posvetila večjo skrb temu vprašanju. ORGANIZIRALI BODO TEČAJE Vsakemu članu se mora nuditi možnost, da se strokovno izobražuje in opravlja strokovne izpite Zato se je treba takoj lotiti organizacije takih tečajev. Čimbolj se bodo delavci izobraževali, tem večja bo možnost, da sc njihovo delo in sposobnosti lahko 100-od6totno izkoristijo S tem jim bomo omogočili tudi uspešnejše sodelovanje v delavskem samoupravljanju, kjer bodo s svojim znanjem in zmožnostmi prispeval; k dvigu proizvodnje Na koncu občnega zbora «o sprejeli sklepe, katere hočejo vsestransko izvajati in tako še bolj ut "ti sindikalne organizacije. Izvolili so U-članski upravni in 3-članski nadzorni odbor. hištvo, ki ga je izdelalo to podjetje. Kajpak ni treba posebej omenjati, da je bila iz Ljubljane pripeljana oprava znatno dražja. Samo lani je podjetje izdelalo približno 30 kuhinjskih oprav in 30 spalnic. To številko pa bi lahko presegli, če ne bi izdelali lesene opreme za Zdravstveni dom, šolo in Zadružni dom na Mlinšah ter opravili kopico drugih drobnih del. Ravno ta drobna dela pa po izjavi upvave sila motijo pla-nsko delo mizarskega obrata; za ta dela morajo namreč odvzeti od rednega dela mizarje, kar ima za posledico, da proizvodnja ne teče serijsko. Zato bi bila posebna reparaturna delavnica v Zagorju zelo dobrodošla. In kakšne so oprave, ki jih izdelujejo v tem podjetju? Vedno boljše! Pa tudi dosegljive potrošnikom. Celotno kuhinjsko pohištvo stane n. pr. od 50 do 60 tisoč dinarjev Spalnica je nekaj dražja. Sicer pa je cena odvisna od želja potrošnikov oziroma kupcev. Le-ti lahko naročijo pohištvo po svojem okusu. Tudi v tem podjetju se ubadajo z raznimi težavami. Na prvo mesto sodi vprašanje strojnega parka. Le-ta je star in izkoriščen. Pa tudi prostori postajajo pretesni. Potrebovali bi novo delavnico za vajence, ker je ta lesena. Sploh se uprava že precej časa ukvarja z načrtom graditve novih obratnih prostorov. Ce bi dobili potreben kredit, bi kar začeli. Tudi z žagarskim obratom imajo nemajhne težave Polno-jarmenik je namreč že doslužil. zlasti zagorski, in bi bilo nujno nekatere dele zamenjati Sicer pa je kolektiv kljub tem težavam odločen nadaljevati započeto delo Slej ko nrej bo tudi lahko preuredil svoj obrat, da bo poslej še boPe služil svojemu namenu M V. TRBOVELJSKI DROBI2 Kulturnoprosvetna dejavnost trboveljskih dijakov — Trboveljski dijaki se aktivno udejstvujejo tudi izven šole Mnogo jih je včlanjenih v trboveljskih •Svobodah«, ne manjka pa jih tudi v Planinskem društvu pri tabornikih, v številnih športnih društvih itd Poleg športa pa ljubijo tudi kulturnoprosvetno delo Na šoli imajo >e nekaj let pionirski pevski zbor skoro vsako leto pa uprizore vlšješolcl kakšno gledališko delo I«ansko leto so prav lepo uprizorili pravllično igro z godbo in petjem — »Pe-pelko«. Mladi sedijo — inva id mora stati Sličica z avtobusne proge Zagorje—Trbovlje in obratno Trbovlje, 23. Januarja 1956, ob 13,10. Pri restavraciji »Turist« čaka petero potnikov na avtobus, ki vozi v Zagorje, Med drugimi tudi invalid brez roke. Avtobus ustavi! Vstopimo! Približno 20 dijakov iz Zagorja sedi. Med njimi tudi nekaj starejših potnikov. Trojioa dijakov stoji. Poštama ženska in moški pa imata še prostor pri oknu. Ostali stojimo. Invalid in neki moški stopita v sredino avtobusa. Dijaki sede... Nekateri opazijo, vsaj morali bi opaziti, da invalid težko stoji. Še posebno zategadelj, ker se z edino roko drži vzdolžne stropne palice. Dijaki sede do Zagorja... Ob izhodu! Kratek pogled: vidim, da je tovariš invalid malce osupnjen. Videc mojo zadrego, iztisne: »Da, da! Niso se še naučili ... Res, niso se še naučili... Premišljam o tem žalostnem dogodku. Ce dijaki morda niso opazili, da je tovariš brez roke, b{ vseeno lahko nekdo vstal že »ato, ker nam narekuje olika, da prepustimo starejšim ljudem prostor. Ob tej priložnosti se spomnim besed tovariša predsednika zagorske občine, ko sva se menila o prevozu dijakov v Trbovlje. Med drugim mi je dejal: »Ravno dopoldne smo pri Socialistični zvezi razpravljali o tej stvari. S predstavniki večjih zagorskih podjetij smo se zedinili, da bi dijakom olajšali prevoz. Uspeli smo. Plačali bodo le polovično ceno. Nekateri še pa manj. če boš pisal o tem, povej dijakom, naj nikar ne pozabijo, da jim skušamo na vse načine pomagati do izobrazbe.« Ne bi bilo prav ta primer posploševati. Je pa značilen, čestokrat pozabljamo na dolžno spoštovanje ne le do naših vojnih invalidov, marveč do starejših sploh. Sicer pa naj zagorski dijaki sami presodijo ... Opazovalec V Brežicah organ sirali Na področju bivšega okraja Krško je obstajala organizacija Združenja šoferjev in mehanikov, ki pa se ni mogla razživeti. Skladno z reorganizacijo ljudske oblasti in teritorialne razdelitve je bilo treba tudi to združenje reorganizirati in ga približati članstvu Tako so imeli prejšnjo nedeljo v Brežicah ustanovno skupščino Združenja šoferjev in mehanikov za področje brežiške občine. Iz poročil in diskusije je bilo razvidno, kako važno ie delo tudi tega društva. Kakor vsa ostala strokovna področja, imajo tudi šoferji in mehaniki svoje stanovsko združenje, članom, hi poklicno opravljajo težavno in odgovorno delo v javnem Prometu, nudi organizacija vso S konference Okrajnega odbora Ljudske tehnike Trbovlje Precej bo še delo |Dnevi,kinam ostanejo v spominu Matija Gubec Preteklo nedeljo Je bila v Radečah okrajna konferenca Ljudske tehnike za okraj Trbovlje, ki so se je udeležili poleg dielegatov še predsednik Glavnega odbora LTS in član Izvršnega sveta LRS tov. Milko Goršič in podpredsednik OLO Trbovlje tov. Viktor Burke'j c. Predsednik okrajnega odbora LT Trbovlje tov. Franc Slapnik je Izčrpno poročal o delu odbora in komisij Po njegovem referatu se je razvila živahna razprava, v kateri je sodelovalo preko 20 delegatov. KOMISIJA ZA SOLSTVO JE DOSEGLA SVOJ NAMEN V vseh centrih občin* razen Senovega kakor tudi v nekaterih drugih krajih, kjer delujejo višje organizirane šole, je delo Klubov mladih tehnikov potekalo uspešno. Od vseh so se najbolj izkazali Klubi mladih tehnikov iz Leskovca pri Krškem, Dola pri Hrastniku in Krškega. Komisija za šolstvo Je razpisala tekmovanje za vse pionirske in mladinske organizacije oziroma Klube mladih tehnikov pod geslom: Tehniko mladini! Tega kosanja se je udeležilo več pionirskih organizacij in ustanovilo klube mladih tehnikov. Prvj del tekmovanja bo končan 3. februarja, nagrade najboljšim klubom pa bodo razdeljene 8. februarja. Izgleda, da bodo v drugem delu tekmovanja, ki se bo končalo pred mesecem majem, uspeh; boljši, ker bo v drugem delu sodelovalo veliko več klubov. Prvi diskutant na konferenci je bil dijak — predsednik Kluba mladih tehnikov v Leskovcu, tov. Lekše, kj je podal poročilo in nakazal perspektive svojega kluba. V njem sodeluje več krožkov. Imajo stalna predavanja o tehniki. Težave pa imajo s prostori, zato si bodo uredili delavnico v kletnih prostorih šole. Vsi klubi mladih tehnikov pa imajo težave s prostori in nakupom materiala. Nujno je, da so se šeNri pomoč in strokovno izobrazbo z raznimi predavanji, literaruro in filmi. Pomembno vlogo bo igral tudi »Prometni vestnik«, ki ga bodo prejemali vsi člani. Posebno zanimanje je zbudilo izvajanje tov. Medveda iz Trbovelj, ki je poleg splošne prometne problematike govoril tudi o varovanju in vzdrževanju prometnih vozil, ki so splošno ljudsko premoženje, in o odnosih voznikov do teh prometnih sredstev. Tako je med drugimi vzgojnimi posegi treba vcditi ostro in neizprosno borbo proti alkoholizmu, ki tako velikokrat botruje raznim prometnin nesrečam. Izvoljeni 9-članskl upravni odbor društva, ki mu predseduje tov. Ivan Gričar, si je zadal pomembne naloge, ki pa jim bo kos le ob sodelovanju vsega članstva. — Mlademu društvu želimo kaj največ uspehov. M. T. se v kratkem ustanovi »Servi*«, ki bo po zmernih cenah nudil klubom material Zanimivo je, da so uspehi klubov mladih tehnikov večji predvsem v tistih krajih, kjer imajo za tehniko razumevanje prosvetni delavci. Potrebe kažejo, da se v vseh krajih zainteresira Za to delo prosvetni kader, ki bo mladini nudil tehnično pomoč. SHAJAJO SE V LESENI BARAKI Brodarsko društvo v Hrastniku, ki deluje že od leta 1946, kljub prizadevanju še do danes ni prišlo do primernih prostorov. Pomagali so si na ta način, da so v gozdu postavili leseno barako, v kateri shranjujejo kajake. V njej izdelujejo tudi modele in 6e shajajo. Kljub njihovi skromnosti so uspehi veliki; dokaz temu je državni prvak. ki delujr v njihovem društvu. Uspehi pa bi bili nedvomno večji, če bi imeli več kajakov in primeren prostor (pripomba uredništva: ali pristojni činitelji v kraju ne vidijo težave teh marljivih mladincev?). V Hrastniku nadalje uspešno deluje Radio zlub in Klub mladih tehnikov na Dolu pri Hrastniku. V Krškem je zelo aktivno Avto-moto društvo, ki je priredilo več tečajev in v enem letu usposobilo 88 vozačev. Na konferenci so poleg radioamaterskega kluba iz Hrastnika prejeli diplomo okrajnega odbora LT kot priznanje za uspešno delo. DESETLETNICO LT BODO POČASTILI Teden Ljudske tehnike v okraju Trbovlje bo v začetku meseca maja letošnjega leta. Ob otvoritvi tega Tedna bo imel novoizvoljeni okrajni odbor LT slavnostno sejo 2. maja, nato pa bodo sledile tradicionalne mednarodne gorske moto dirke iz Trbovelj na Katarino. V raznih centrih okraja Trbovlje bodo tedaj razstave in tekmovanja. Naloga občinskih odborov LT je, da bodo te prireditve kvalitetno pripravljene. S tem bodo dokazali, na kakšnem nivoju je Ljudska tehnika v našem okraju. Občinski odbori LT v Brežicah, Vidmu-Krškem, Sevnici, Radečah, Hrastniku, Trbovljah in Zagorju so v kratki dobi uspešno delali. V vseh teh krajih je povezano 2200 članov LT, od katerih je 80°/o aktivnih. KMETIJSKO-TEHNICNA IN STROJNA KOMISIJA BOSTA MORALI BITI BOLJ DELAVNI Kmetijsko-tehnična komisija ni znala navezati prave stike s kmetijskimi strokovnjaki in kmečko mladino. V bodoče naj bi pripravila več dobrih predavanj za kmete in jih strokovno izobraževala. Organizacija raznih razstav, tekme žanjic, koscev itd. je delo kmetijsko-tehnične komisije. Nujno je, da le-te organizirajo krožke pri večjih kmetijskih zadrugah, ki bodo nudili kmetovalcem, zlasti pa kmečki mladini tehnično izobrazbo. Tudi elektro-strojna komisija bi imela dovolj dela. Nudila naj bi delovnim ljudem razna predavanja iz elektrotehnike in jih seznanjala tudi o atomski energiji. Opaža se, da sta bili komisiji pred združitvijo bivših OLO Krško in Trbovlje bolj uspešni; potrebna bi bila večja pomoč okrajnega odbora LT. BREZ LASTNEGA LETALIŠČA NE BO USPEHOV Lani je bil izvoljen gradbeni odbor za izgradnjo letališča na Krškem polju. Treba bo pričeti z delom in še letošnje leto pripraviti letališče, postaviti han-ger in preskrbeti vrv. Potem bodo ustvarjeni pogoji za pričetek tečajev, za katere vlada veliko zanimanje. Trenutno deluje le nekaj članov Aero-kiuba v Trbovljah. To seveda zaradi tega, ker so leti in skoki s padali, ki jih prirejajo v Ljubljani, tako dragi, da pod dosedanjimi pogoji ni miši tj na množičnost in po-splošenje te dejavnosti. Potrebno je, da se aero-klubi okraja Trbovlje združijo in zgradijo letališče, s katerim bodo na cenejši način usposabljali mladi letalski kader. Iz navedenega vidimo, da bo Neznosni pritisk fevdalcev na Starem dvoru, Vuzenici, Celju naše kmečke ljudi je na prelo- in Brežicah, mu 14. in 15. stoletja po Slo- Uporno misel in povečani venskem in Hrvatskem sprožil pritisk na kmete sta rodila no-vrsto kmečkih uporov. Prvi ve upore. Leta 1573 se je začel veliki slovensk o-h rvaški upor. Vodila sta ga Matija Gubec in lija Gregorič. Kmetje so zbrali veliko vojsko, ki je prodirala proti Brežicam in Krškem, glavnina vojske pa je ostala v Zagorju. Prvi oddelek prodirajoče vojske so plemiči porazili pri Krškem, potem pa so udarili na glavnino. V bitki pri Stubici so tudi te porazili in ujeli voditelje, med njimi tudi Matijo Gubca. 29. januarja 1573 so Gubca v Zagrebu kronali z žarečo krono in ga v najstrahotnejših mukah usmrtili. Kmečki upori so v naši dalj-nji preteklosti iskra prebujajoče ljudske zavesti in težnje po osvoboditvi izpod zatiralčevega jarma, čas in pogoji so bili taki, da so ti upori morali propasti. Končno osvoboditev kmetov je lahko prinesla šele zmaga delavskega razreda pri nas. večji upor je bil leta 1478 v Ziljski dolini. Iskra, ki so jo zanetili Ziljani, se je kmalu razgorela v ogenj. Leta 1515 so se kmetje dvignili in začeli z vseslovenskim uporom. Fevdalci so upor zatrli v bitkah pri imel novoizvoljeni odbor ln komisije za posamezna področja Ljudske tehnike mnogo dela, zlasti pa s priprav? mi za 10. obletnico LT. Zato bodo morali pošteno prijeti za delo, dj bodo vse predvideno napravili do določenega roka. Izvolili so 13- članski upravni in 3-članskl nadzorni odbor. Upravni odbor je imel takoj po konferenci svojo prvo sejo. Za predsednika so ponovno izvolili tov. Franca Slapnika, ki uspešno vodi Ljudsko tehniko v trboveljskem okraju že več let. Nadure Anica je pet minut čez sedmo prišla v urad. Odložila je plašč in klobuček, se preobula v copate in se pritisnila k peči, da bi se malo ogrela. Potem je sedla za pisalno mizo in odprla predal. Na mizo je nakopičila najnovejše in starejše spise, delovodnik, mapo s pošto za podpis, telefonski imenik in še kaj. Nato je šla nazaj k peči in se še malo pritisnila k njej. Morala si Je priznati, da jo je veter pošteno premrazil. Počasi se je začela taliti in čez deset minut je bila že sproščena, kakor pač mora biti uradnica, ki ima veliko opraviti s peresnikom in pisalnim strojem. »Ah,« se je tedajci spomnila, »na pismo bi bila skoraj pozabila!« Ko je sinoči legla v posteljo, se je spomnila, da sta že dva tedna minila od takrat, ko je dobila pismo od prijateljice. Sama nase se je razjezila in si zamerila pozabljivost in lenobo. Sklenila je. da bo vstala zgodaj zjutraj, da bi pred odhodom v službo napisala pismo. Budilki na posteljni omarici je naložila, da jo prebudi četrt ure pred šesto. Ura je seveda svojo nalogo častno izpolnila. Natanko četrt ure pred šesto je z blagim cingljanjem uspela, da je svojo varovanko' obrnila na drugo stran. Več kot to pa tudi ni bila njena naloga... Anica je pismo prijateljici kmalu končala. Zalepila ga je in opremila še z znamko (zaupljivo: znamko si je izposodila). Tudi Tvroblem, kako spravi- Izmišljena zgodba tj pismo v deset minut oddaljeni nabiralnik, je hitro rešila. Od predstojnika je namreč imela dovoljenje, da gre med službo lahko po malico. To dovoljenje je do dveh popoldne izkoristila tudi po trikrat, če jo nobenkrat ni videl predstojnik ... Ko se je vrnila v pisarno, so kazalci na uri kazali osem. Žalostno je pogledala po grmadi spisov na mizi in globoko vzdihnila: »Le zakaj ne zapo- slijo še eno moč? To pa že morajo vedeti, da človek nima deset rok!« Ko je ravno dala četrtinko pole v stroj, da bi napisala dopis neki stranki, se je spomni-na na Ivico, ki' je delala v sosedni pisarni. »Le kako,« si je mislila, »da je ni nič semkaj ...« Ni še dobro skončala misli, ko se je na pragu pojavila Ivica. »Dobro jutro!« jo je pozdravila in prišla' k njej. »Veš, tista pošast, o kateri sem ti zadnjič pravila, mislim namreč tisto stranko, ki mi je vedno na vratih, me je zadržala, da nisem mogla prej k tebi. Mislila sem, da se je bom hitro otresla, pa ni šlo. Stranka je bila trdovratna — celo o pritožbi na višjo instanco je govorila — In pisarno zapustila, ko sem poiskala spis in ji ga pri priči rešila... Sicer pa, kaj ti to pripovedujem! Povej mi raje, kako si preživela včerajšnje popoldne? Ali si bila zvečer v kinu? Sta se dobila z Ivanam? Veš, jaz sem se tako luštno imela! Še sedaj mi brnijo v ušesih njegove sladke besede...« Ivica je stresla svoje besede, kakor da bi imela usta na reaktivni pogon. S prsti je nemirno rila po Aničnih spisih. Bilo ji je namreč prirojeno, da ni nikoli mirovala s prsti. Nekaj minut je še manjkalo do devetih, ko je dobila besedo Anica. Najprej je pravila o svojih doživljajih včeraj, ko se je vračala iz službe, potem je opisala sestanek z Ivanom, na kratko je Ivico informirala tudi o svojih sanjah, nato pa je pogovor nanesel na nadure. »Kaj, da ne bodo plačevali nadur?« se je razhudila Ivica. »Ali mislijo, da bom delala zastonj? Čase, ko smo morali delati udarniško, smo že zdavnaj pokopali! To bi morali vedeti naši gospodje šefi!« »Veš kaj?« je povzela besedo Anica, »v tovarni Z. plačujejo nadure po sto. Ali ni to krivično? Njihovega dela pa ne moremo primerjati z našim!« Pretrgal ju je telefon. Iz sosedne pisarne so vprašali, če je Ivica morda pri njej. Pogovor o nadurah sta morali preložiti na nedoločen čas. Ko se je Anica spet spravila k pisanju, je sirena oznanila deseto uro. Ko je ravno končala dopis na četrtmki pole, je prišel v pisarno predstojnik. Anica mu je potožila, da ima veliko dela in da bi bilo treba zaposliti še eno moč. Pokazala (Nardalievtnje na 5 strani) Ing. Sedlar: (Nadaljevanje) Vtisi z ekskurzije iugnila anskik rudar en pa fingliji Lesene, strme stopnice v l>rvo nadstropje, marmornati kamni v sobah, prikriti, maskirani grelci centralne ter Plinske ali električne kurjave v sobah, štedilniki In kojlerji v kuhinjah, straniščne sanitarije In sanitarije v kopal-Pieah so skoraj v vseh hišah fnake In jih zato tudi množično 'zdelujejo. 8 sobnimi slikarji in otnetavanjem Angleži tudi nihajo posebnih skrbi; zunaj si Pleskalo hišo sami z oljno bar-v° ali lakom, beijcnja in bar-VanJa notranjih sten pa ne podajo, ker po zidovih nalepijo japete, ki jih prevlečejo z oljno Jjarvo ali lakom. Parket ie red-kje vidiš. Po navadi imajo J* tleh ladijski p6d iz trdega lesa, ki Je pološčen in ga večl-n°n»a sploh ne vidiš, ker so sobe vsej velikosti po tleh po-“•■'te z debelimi kvalitetnimi Preprogami v enem kosu, ki v APsliji niso drage. Razpored stanovanjskih pro-'orov v hišah je skoraj povsod Pak: v pritličju sta salon in “Pevna soba ter ponekod še Je-PPnlca, kuhinja In shramba, v D nadstropju, v katerega cau * po l,recci strmih stopni-ta ** hrastovlne brez vmesne-Podesta, pa sta po navadi n»f *PaInici, otroška soba, kosmič* in stranišče. Primeri ■ sobami, ki so t..0"M*ene pri na«, so sobe v angleških enodružinskih hl-” majhne, vendar visoke. Angleži trde, da dve majhni sobi pozimi hitreje .zakuriš kakor eno veliko. V sobah so sicer povsod tradicionalni angleški kamini z marmornatim ohišjem, vendar so v teh kaminih, kjer je plamen le v kulisi prikazan, skrili plinski ali električni grelci, ali pa centralna kurjava. Plinska kurjav« v stanovanjih je v Angliji zelo razširjena. Zaradi številnih koksarn se poslužujejo v glavnem koksarni1'bega plina, ki Je iz koksarn napeljan v mesta in naselja. Kuhinje so pogosto urejene s sodobnimi gospodinjskimi pripomočki, kot na primer hladilniki, bojlerji za toplo vodo, pralnimi stroji, lupilci itd., ki v Angliji zaradi množične izdelave sorazmerno niso dragi. V vsakem gospodinjstvu Je prav tako obvezen sesalec za prah. Televizijski in radio aparat vedrita v salonu in so televizijski sprejemniki že zelo razširjeni. Po rudarskih kolonijah vidiš skoraj dve tretjini hiš z značilnimi antenami v obliki velikih črk X ali H na strehah. Načelo udobnosti velja tudi za pohištvo v stanovanjih, kar je razumljivo, ker se pri Angležih razvija življenje v prostem času največ doma v krogu družine. Takšnemu načinu življenja so vzrok tudi sorazmerno visoke cene prehrambnih predmetov, zlasti pa pijači. Povprečen Anglež nima denarja, da bi zahajal T gostišča. Za liter vina dobiš že meter srednje dobrega blaga za obleko ali skoraj par čevljev. Modernega stanovanjskega pohištva v Angliji ne poznajo. Izdeluje se pohištvo v stilu, večinoma viktorijanskem ali ro-kokoju, z globoko tapeciranimi fotel.fi in kanapeji. Neki angleški inženir ml je zaupal. da se počuti na modernih foteljih z naslonjali iz različno oblikovanih paličic in z nizkim tapeci-ran jem kakor v vojaškem j čepu. Angleži pa gledajo na izbiro tipa pohištva tudi čisto z praktičnega, gospodarskega stališča: moderno pohištvo je za Angleže predrago! Sodijo namreč, da so moderni stili sezonski in preveč prehodnega značaja, nimajo pa toliko denarja, da bi ob menjavanju pohištvene mode kupovali novo pohištvo. Stilno pohištvo Je pa neodvisno od modnih muh, solidno in trpežno in ga lahko uporabljajo še vnuki. Zanimiva je končno angleška trditev, da je tudi po izdelavni ceni stilno pohištvo cenejše od moderneg«, kar se zdi ob površni presoji skoraj protislovno. Za moderno pohištvo mora za vsako serijo napraviti načrte arhitekt, kar pomeni dodatne stroške in ni poceni. Serije morajo bit{ Izvirne, ker postanejo sicer monotone, zastarele in banalne. Na ta način pa je izde-lavna doba določene serije močno omejena, s čimer izdelovalni stroški za takšno serijo narastejo. Nasprotno Pa Izdelujejo tovarne stilno pohištvo že sto let ali še več po skoraj Istih načrtih in v isti izdelavi ter dognani In skoraj neprekosljiv* stopnji solidnosti, kar daje zaradi množične in stereotipne proizvodnje možnost, da je si- cer dragoceno stilno pohištvo v Angliji precej poceni. Kakor so stanovanjske hiše starinske, tabo je način gradnje hiš sila moderen. Lesenih gradbenih odrov ne vidiš. Nosilci odrov so iz montažnih aluminijastih cevi, podesti pa iz nazobčane pločevine, da delavcem ne drči. Na gradbiščih vidiš sorazmerno zelo malo delovnih moči, ker je mehanizirano vse. kar je le mogoče mehanizirati. Poleg gumijastih transportnih trakov za prenos opeke in drugega materiala, ki jih vidiš na vsakem gradbišču, prenosnih električnih motal majhnih dimenzij, specialnih transporterjev za beton in podobne sem videl celo majhne žerjav za podajanje opeke. Zaradi sko raj popolne mehanizacije upe rahljajo na gradbiščih ie kval! fictrane in visokokvalificiran, delavec. Gradi se pa v Angliji » izredno hitrostjo, g čimer s moremo pojasniti tudi to, d( skoraj ne vidiš več vojnih ru ševln, ker je že vse na novo po zidano. Anglež gleda tudi n: hitrost gradnje hiš čisto z eko nomskega stališča: za gradbene podjetje, pa tudi ra Investitor ja je hiša tem cenejša, v čin hitrejšem času je popolnom: skončana. Ce gledaš delavce pri gradnj hiš, se ti bo na prvi pogled zde lo, da se pri delu ne pretegu jejo. Vendar temu ni tako. Delovni proces Je namreč precej dobro preštudiran, tako do delavec ne napravi nobenega giba zastonj ln dela po odrejenem ciklusu, ki pa po drugi strani preprečuje vsako nepotrebno naglico ki bi samo kvarila njegovo delovno kondicijo. Z gradbeniške plati je zani- miva tudi gradnja kanalov s pomočjo modelnih gumijastih cevi, ki jih na zunanji strani namažeš in napolniš s stisnjenim zrakom — po strditvi betona, s katerimi zapolniš izkop okoli cevi, pa cev izvlečeš; nadalje uporaba lahkih vodovodnih cevi iz polvethilena, ki jih moreš v 10-metrski dolžini nositi pod pazduho in so vame pred notranjo in vnanjo korozijo ter jih pri polaganju v zemljo ni treba zaščititi s katranom, nadalje uporaba umetnih mas v gradbeništvu, kar pa velja v glavnem za industrijske ribe sto, da se blatnik na motorju enega avtomobila skoraj stika z zadnjim delom drugega avtomobila. Na križiščih cest in ulic urejujejo promet svetlobni avtomati. Teh ne vidiš samo v Londonu, ampak tudi v manjših in majhnih angleških mestih. Le na večjih in važnih križiščih so poleg svetlobnih avtomatov še policaji. Šofer v Londonu mora biti skoraj res umetnik, vsekakor pa mojster v svoji stroki. Večina avtomobilov na londonskih ulicah so pa taksiji. Lastniki zasebnih atvo-mobilov, zlasti takšni. k| niso ▼ ort ?■?**-1 o rrt V j-* LONDON Prvo, kar tujcu v Londonu naveže pozornost, Je izreden avtomobilski promet. Po Londonu vozijo avtomobili v četve-roredih in česteroredih, v posameznih redih pa tako na go* krajev Anglije, pusujc >■« ie v jeseni leta 1954 kup:l od neznane osebe 2 ročni uri in 3 garniture nalivnih peres, ki jih e prodal v okraju Trbovlje ra-inim ljudem. Leta 1354 je spet kupil 6 ročnih ur in jih nato med potjo od Zagorja do Sv. Gore prodal neugotovljenim osebam. V lanskem januarju je kupil od K J. v Moravčah radio aparat znamke »Kosma!« In ga nato prodal nekomu v Cem-šeniku z dobičkom 2000 din — končno je v decembru leta 1954 kupil v Zagrebu radio aparat in ga nato prodal C. F. na Vačah, pri čemer je zaslužil 2000 din.’ — Pred okrajnim sodiščem v Trbovljah, kjer se je moral obdolženec zagovarjati, je ta sicer priznal, da je prodajal nalivna peresa, ure in radio aparate, vendar se je zagovarjal, da vsega tega n; storil z namenom trgovanja, o čemer se pa sodišče ni moglo prepričati. Zato je bil obdolženec obsojfm' na denarno kazen 8000 din, trpeti pa mora tudi sodnijske stroške. Cimo vendar skrbimo za avne nasade.. Vsakdo rad pogleda zelenice in cvetlične nasade, ko hodi po Trbovljah, vsaj od Trga Revolucije dalje, kjer je ureditev kolikor toliko dovršena, malokdo pa pomisli, koliko denarnih sredstev in koliko truda so terjala ta dela. Vedno smo si želeli, da bi olepšali naše Trbovlje. to pa se nam je posrečilo šele, ko je bilo ustanovljeno »Olepševalno društvo«, ki ga vodi od njegove ustanovitve prizadevni predsednik tovariš mag. pharm. Tone Malavašič. Njegov trud za olepšavo trboveljske doline je bil res izreden in lahko samo obžalujemo, da odhaja na novo službeno mesto, s čimer bodo Trbovlje izgubile strokovnjaka, ki ga bo težko nadomestiti. Ne moremo pa preko žalostnega dejstva, da trboveljsko prebivalstvo, ali natančneje rečeno trboveljska mladina, ne čuti spoštovanja do truda in prizadevanja Olepševalnega društva, ker smo čestokrat priče vandalizma, ki ga uganja naša mladina po javnih nasadih. Ne moremo reči, da je to posledica slabe domače vzgoje, saj se dom često in prizadevno dotakne splošnih javnih in tudi takih problemov — lahko pa rečemo, da šola v tem pogledu ne stori dovolj. Šoloobvezni mladini bo treba nenehno pred-očevati s kolikšnimi žetvami ustvarja društvo olepševalna dela v korist skupnosti. Olepšave Trbovelj pač ne smemo smatrati kot za kakšno posebnost domačinov, pač pa je prav. da ugotavljajo tudi tujci, ki zaidejo v nešo dolino, da ta dolina ni več »črna«, temveč cvetoča in vabljiva liptiittifuiž pan stieisKiSi positosssa m uožne za usakega kmetoua.Ea (Nadaljevanje Najvažnejši zaključek, ki ga lahko napravimo iz dognanj opisanih sortno-gnojilnih (imeli srno tri) kakor tudi samo sortnih poskusov s pšenico (tudi take smo imeli tri), je spoznanje, da vsaj izmed tistih, od drugod dobljenih sort, ki smo jih v tem letu preizkušali, nobena ni primerna, da bi jo razširjali v našem okraju ter z njo skušali zamenjati naše domače pšenične sorte in prav tako ne domačo »Podgorko«. 2e samo to dognanje, ki so do njega prišli razen kmetovalcev — poskusnikov in vodje poskusa tudi vsi napredni kmetovalci našega okraja, ki 60 hodili ogledovat poskusna polja od blizu in daleč, je vredno truda in stroškov, združenih s temi poskusi. Hkrati pa nam to »poznanje kaže smer našega nadaljnjega dela v pogledu pšeničnih sort: s poskusi še naprej iskati sorte, ki bi bile tudi za naše razmere vsestransko boljše. kakor so naše dosedanje udomačene sorte, zlasti »Pod-e r ka« V tem pogledu jc nekaj že storjeno: v letu 1954 smo napravili klasno odbiro »Podgorke« na štirih posestvih, kjer sa klasno odbiro napravili skrbno in strokovno pravilno, zelo lepe, izenačena posevke. Da je bil nekje posevek iz. klasne odbire v rasti slabši, kakor iz neodbranega semena, je najbrž posledica napačnega načina odbire, namreč šele v kozolcu. Tudi v letu 1955 je bila na nekaj mestih napravljena klasna odbira pšenice »Podgorke« — treba pa bi bilo, da bi v prihodnje vsak kmet 6am in že na njivi odbiral klasje, iz katerega bi si razmnožil pšenico za seme — to seveda le, če ima dobro sorto. Razen s pšeničnimi smo delali poskuse tudi z raznimi sortami rži, vendar so bili uspehi tako različni, da iz ugotovitev ne moremo napraviti nobenih splošno veljavnih zaključkov Pač pa smo uspešno končali pivo leto primerjalnih poskusov gnojenja raznih krompirjevih sort v posameznih predelih okraja. Vprašanje, ki naj bi nanj ta poskus odgovoril, je bilo: kako bodo uspevale razne sorte krompirja iz semčna enega in istega izvora v raznih predelili našega okraja, namreč v koliko je uspeh pridelovanja krompirja odvisen od sorte, katere sorte se v posameznih okoliših najbolj obnesejo in kako vpliva na količino in kakovost krompirjevega pridelka okolje (vrsta zemlje, podnebje, višina itd). ’ Za poskus smo izbrali 7 vrst krompirjev, ki so v našem okraju najbolj razširjene, oziroma je zanje največ zanimanja, namreč: Wekaragis, Dtamella, Woh!tmann, Oneida Frilhmohl-le, Ackersegen in novo sorto »927/3«. Na področju vseh 15 kmetijskih zadrug našega okraja smo izbrali po enega posku-snika, ki je posadil po 10 kg vsake teh sort na parcelice zraven krompirja domače sorte Med rastjo so poskušnikt sami pa tudi sosedje in seveda tud! strokovni vodja poskusov opazovali rest in razvoj posameznih vrst, zapisovali cvetenje napade bolezni in druge pojave — v jeseni pa smo od vsake sorte pri vsakem poskusniku vzeli pridelek z enega kvadratnega metra ter primerjali tako pridelke raznih sort pri istih poskusnlkih kakor tudj pridelat* ene in iste sorte v raznih okoliših. Prt tem smo napravil! ugotovitve, ki jih bomo opisali v j>rihodnji številki. Pri poskusih so ugotovili sledeče: 1. Pridelek krompirja je vsekakor odvisen v veliki meri od sorto, saj je pri vseh poskus-nikih znašala razlika v količini pridelka sorte, ki je pri njem najbolje obrodila, vsaj 50 odrt. v primeri z višino pridelka sorte, ki je v tem okolišu najslabše obrodila, ponekod pa celo 200 odst. 2. Sorte, ki bi v vseh okoliših in v vseh po,go)ih najboljše uspevala, ni. Z izjemo »Oneida« (t. j. stari, beli slovenski krompir), ki je dala v v očiju primerov nalmanj pridelka, nikjer Pa največ, je dala vsaka izmed ostalih 6 sort na enem ali več krajih najvočji pridelek. Sko.ro vse sorto pa so dale na nekaterih drugih krajih najnižji pridelek. z izjemo sorte »972/3«, ki ni bila nikjer najslabša, in prav tako tudi sorta »Wohlt-mnn« ne 3. Razlika v pridelku ene in iste srnic ( z t»te«r> semena!) v raznih kratlh so nev*-jrino velike, tako na primer je bil naj- večji in najmanjši pridelek pri sort,.; »Friihmiille« v razmerju 1 :4, prav toliko pri sorti »Oneida«. Pri sortah »Aokerse-gen, »927/3« in »Dianella« je razmerje največjega in najmanjšega pridelka 1:3, le pri sortah »\Vekaragls« in »Woh!t-man« je višina pridelka najbolj enakomerna, namreč v razmerju približno 1:2,5 mod naj-višjlm in najnižjim. Vsaka sorta majbolje obrodi tam, kjer so zanjo najustreznejši pogoji. 4. Višina pridelka in istočasno odpornost proti boleznim je navadno tem večja, čim slabša je kakovost (okus) krompirjeve sorte. Tako daje sorta »One:da«, ki ima najboljši okus, skoraj povsod najmanjši pridelek, ker je pač najbolj občutljiva za pie-sen. Nasprotno pa daje v največ primerih najboljši pridelek sorta »Dianella«, ker je zelo odporna proti boleznim, okusa pa srednjega. 5. S« veliko večji vpliv kot sorta ima na pridelek Krompirja zemlja in okolje sploh. Ponekod daje dobre pridelke kremo r vseh sort, drugod samo nekateri, ponekod pa nobena sorta krompirja ne da kaj nrtda pridelka. Zato je bila razlika med višino največjega in nnjslabšega povprečnega pridelka vseh sort pri poekusnikih zelo velika: v razmerju skoraj 1:2,5. Ni torej brez podlage, če pravimo, da so nekateri kraji izrazito krompirjevi okoliši in da drugod krompir ne u peva. Pri tem lega ni višina in tolikšnega pomena kot vrsta ln stanje zemlje. x G. Zemlja n« vpliva samo na količino pridelka temveč tudi na obliko, debelost, in izenačenost, zlasti pa tudi na barvo in gladkost kože krompirjevih gomoljev. Nihče, kdor sam ne vidi, ne bi mogel verjeti, da so vsi ti med seboj tako različni gonvi-ljl ene in iste sorte, da celo iz ene in iste vreče semena. Nasprotno pa si postane krompir vseh sort, pridelan na eni m isti zemlji, po videzu nekako »podoben«. Zato ni «amo Soseda, če Pr?v ■’ d:' tam ln mm pridelujejo »najlepšl« krompir-Prav tako je res. da se krompir ene in Iste sorte, pridela« v različnih krajih, razlikuje V° okusu, zato govorimo tudi 0 okoliših, kjer pridelujejo »najboljši« krompir. 7. Bujnost in zdravje, krompirjevo cime še ni noben poro. za visok pridelek, še posebno nc. če r. pravočasn.ni škropljenjem na prep-cMmo. do tak'’ cimo uniči nlesen, preuen sc 8°' rnolji razvijejo. „Svoboda" I v Hrastniku fe dobro začela Zadnja občni zbor »Svobode I« v Hrastniku je sprejel mnogo važnih sklepov za bodoče delo društva. Eden izmed najvažnejših sklepov je bil brez dvoma ta, da mora društvo v bodoče posvetiti največjo skrb dvigu splošne in politično-idej-ne izobrazbe svojega članstva. Predvideni program je zelo obširen in bodo vse sekcije morale vložiti mnogo truda, če ga bodo hotele izvršiti. V ta namen je moški ijevski zbor že 27. decembra t. 1. gostoval v bolnišnici za pljučne bolezni v Novem Celju z brezplačnim koncertom slovenskih harodnlh in umetnih pesmi. Precej velika dvorana bolnišnice je bila do zadnjega kotička zasedena s hvaležnimi po-slušalci-bolniki. 2e pri besedah, ki jih je spregovoril v pozdrav podpredsednik društva, tovariš Gvido Urlep, je bila vzpostavljena tesna vez med pevci in Poslušalci, ki se je od pesmi do Pesmi še stopnjevala in ustvarila vzdušje prave domačnosti. Ob koncu koncerta je tov. Urlep zaželel vsem bolnikom, da bi jim novo leto prineslo zdravje ter se je zahvalil za topel sprejem. Zastopnik bolnikov pa se je zahvalil pevcem za lepo petje in razvedrilo, ki so ga nudili bolnikom. Ob tej priložnosti je zastopnik sindikalne podružnice rudarjev iz Hrastnika podaril trem članom podružnice, ki so na zdravljenju v Novem Celju, novoletno darilo. Lutkovn; oder »Svobode 1“ v Hrastniku je ob praznovanju Novoletne jelke brezplačno gostoval z igrico »Sovji grad« dne 26. decembra 1955 dopoldne na Dolu pri Hrastniku, popoldne Pa v Turju. Dne 16. januarja 1956 je s to igrico brezplačno gostoval v bolnišnici v Novem Celju in sicer s predstavo za otroke in predstavo za odrasle. Gb tej priložnosti so člani lutkovnega odra ob spremljavi svojega instrumentalnega kvarteta zapeli tudi nekaj veselih Pesmi. Za svoja izvajanja so želi mnogo priznanja in so Predvsem bolnikom — otrokom napravili veliko veselje. Tako otroci kot odrasli so izrekli željo, da bi jih lutkovni oder kmalu spet obiskal. Ob občnem zboru »Svobode" Center v Trbovljah V društvo še več delavcev in mladine! LEP NAPREDEK DRUŠTVENIH SEKCIJ — NAD 50 PRIREDITEV V LETU 1955 — IDEOLOŠKI VZGOJI IN IZOBRAZBI JE TREBA POSVETITI VEC POZORNOSTI _ NOVI DELAVSKI DOM BO UPRAVLJALA »SVOBODA CENTER« Bil je delavnik, zato nisem logo: sedanji Instrumenti so dotrajali — treba bo dobiti pričakoval, da bo udeležba takšna, kakor bi bila mogoča morda v nedeljo. Po sem se zmotil. Se pred 17. uro so pričeli prihajati v prostorno dvorano Delavskega doma ljudje različnih poklicev in let. Prišli so rudarji in kovinarji; tisti, Id so pri delavski godbi, celo s svojimi instrumenti. Prišli so tudi najrazličnejši uslužbenci, dijaki, upokojenci in še drugi. Nekaj po 17. uri Je bila velika dvorana vsa zasedena. Potem, ko Je godba na pihala odigrala »Internacionalo« in so pevci »Slavčka« in »Zarje« zapeli pesmi »Mi smo rudarji« in nove... Vodstvo je že stopilo v akcijo in naprosilo naše najvišje forume za pomoč. Upamo, da prošnja trboveljskih rudarjev-godbenikov ne bo naletela na gluha ušesa, kajti gre za nadaljnji obstoj godbe z dolgoletno tradicijo. Gledališka družina, ki Je ena izmed najboljših v Zasavju, je do danes uprizorila že pet zahtevnih gledaliških del, ki so. zelo lepo uspela; da omenimo med njimi n. pr. »Mladost pred sodiščem« in »Ano Christie«. S slednjo igro je sodelovala tudi na 1. festivalu trboveljskih jJCll puailll "MM OU1U ----- »Pesem o delu«, je začel četrti dramskih družin, kjer je zasedla . v • . __•___1 __V__A 9_Ln>] redni letni občni zbor najmočnejšega DPD »Svoboda« njegov predsednik tov. Dominik Kužnik. Pozdravil je vse zbrane, med njimi tudi zastopnike mestne občin« in predsednika ok— ;-nega odbora Zveze delavskih prosvetnih društev »Svoboda«, tov. Pavleta Kovača. Na občni zbor »Svobode-Cen-ter« je bil povabljen tudi tov. Ivan Regent, vendar je bil Ie-ta zadržan in se je brzojavno opravičil. Zatem je tov. Kužnik podal krajše poročilo o splošnih smernicah bodočega dela naših »Svobod« in prosvetnih društev. Poudaril je, da bo v bodoče glavna skrb društva izobraževanje delovnih ljudi. Poudaril pa je tudi, da je do sedaj »Svo-boda-Center« dobro vršila svojo poslanstvo v revirju. Podrobnejša poročila o delu v preteklem letu so pedali tajnik društva in predsedniki posameznih sekcij. NAD 50 PRIREDITEV V okviru društva deluje 5 sekcij — gledališka, moški pevski zbor »Zarja, mešani pevski zbor »Slavček«, godba na piha-la in izobraževalna sekcija. Vseh aktivnih članov je 233, od teh 57,5 odst. delavcev, 22,3 -raV razvesemv 1««.»«™» odst. uslužbencev in 20 odst. paziti pri šahovski sekciji. Dne ostalih. Vsi odseki so *an® ° c januarja so šahisti odigrali to. ko smo praznovali 10. ob i. mesto. (In načrti za bodoče delo?) Ta skupina želi v svoje vrste še več ljudi, zlasti mladine, ki jo je v tej sekciji najmanj. Njeni člani se bodo začeli že tudi intenzivno pripravljati na otvoritvena predstavo v novem Delavskem domu. Kako pa je bilo v drugih sekcijah? Tudi pevska zbora nista spala. Občinstvu sta se predstavila s samostojnima koncertoma, prav tako sta oba zbora sodelovala na raznih proslavah in drugih prireditvah in drugod. Omenimo naj še, da se moški pevski zbor »Zarje«, ki bo letos praznoval 25-letnico svojega dela. že sedaj pripravlja na jubilejni koncert. Zal pa moramo na tem me stu zapisati, da so nekatere sekcije že takoj po zadnjem obenem zboru enostavno prenehale z delom. To velja zlasti za »Veselo gledališče« in »Mladinsko gledališče«, za katerega smo upali, da se bo sčasoma razvilo sekcijo »Svobode- sambel, recitacijski odsek, pionirsko sekcijo, orkester itd.). To so ia sedaj samo še načrti, kolikor pa se bodo izvršili, bomo videli ob letu dni. TUDI TEŽAVE SO IN OVIRE... Kakor morda vsako društvo, tako se tudi »Svoboda-Center« ubada z raznimi težavami. Zlasti ji primanjkuje- dovolj strokovnega osebja. Precej občutno je na primer pomanjkanje pevovodje. Sedaj je za obs pevski sekciji samo eden. Tudi raztresenost društvenih prostorov ne vpliva najbolj na celotno dru štveno delo. Seveda pa primanjkuje tudi denarnih sredstev. »Ce bi imeli denar, bi lahko večkrat gostovali...« Takšno in podobno moledovanje Sr lahko slišal iz društvenih poročil. Da, če bi imele sekcija denar, bi bilo marsikaj mogoče. Letos sta bila v društvu rentabilna samo kino in gostilna »Svcbede-Ccnter«, druge sekcije društva pa so delale z večjo ali manjšo izgubo. Jerici se je zgodila krivica. Ob občnem zboru »Svobode" Zasavje v Trbovljah o leto uet sEkiij Nedaleč od Cementarne stoji ustanovitvi »Svobode-Zasavje«, rad posluša poučna predavanja, v spodnjem koncu trboveljske a je kasneje zamrl Zbor jt na Upamo, da bo društvo v prihod-, . , , . . , . „ , novo oživel preteklo leto m se nje se večkrat razveselilo svoje doline šele ne,raj let lep Kul- gedaj pridno pripravlja na kon- člane in ostale s tem ali onim turni dom »Svobode-Zasavje«. cert p0d okriljem društva de- poučnim predavanjem. ’ tr-VimrolicH rp- Inio nartnlio kniižnira. ki se ie V razDravi. ki ie sle Zgradili so ga trboveljski ce-meeitarji ob pomoči ostalih. Odkar so poslopje slovesno odprli, je postalo žarišče kulturnopro-svetnega dela In prizadevanja v tem delu mesta. Sprva delo seveda ni bilo najuspešnejše, sča- v solidno w ------------ ------—---------------------- Center«. Tudi izobraževalna SDma pa je le rodilo sadove, sekcija ni opravila svojega poslanstva; začela je sicer z delom, ki pa ni trajala dolga. Delo se je ustavilo. Prav razveseljiv razmah je SAMO PRI SKLEPIH IN NAČRTIH... To »Svobodi-Center« kot naj- dubski brzoturnir. na katerem ie pomerilo svoje moči 15 članov in 6 pionirjev Pri članih ie zmagal tov. Jože "Kačič, dru-?o mesto je zasedel tov. Seničar Giinther. medtem ko je med pionirji najboljši Franc Šuster. Upamo, da bo spričo velikega Števila pionirjev sekcija v bližnji bodočnosti razpolagala s Precejšnjim Številom šahistov, ki bodo v ponos društvu in kraju. , V vprašanju splošne in po-Utično-idejne izobrazbe članstva je upravni odbor društva B,klenil, da bo meseca februarja Pričel z rednim; 14-dnevnimi Predavanji in da organiziral tudi jezikovne tečaje, če se bo Priglasilo dovolj interesentov. V tem kulturnem hramu so se člani »Svobode-Zasavje« pred nedavnim že četrtič zbrali k rednemu letnemu občnemu zboru, ki je prinesel nekaj razveseljivih ugotovitev. Omembe vredna je zlasti ustanovitev dveh novih sekcij — pevske in glasbene. Moški pevski zbor, ki šteje 40 članov, je začel z delom šele pred nekaj meseci, a je kljub ----- , . m ------------- letnico osvoboditve, priredili večjemu kulturnoprosvetnemu skupno 59 samostojnih priredi- močno zamerimo. Kot tev, ki se jih je udeležilo nad sm0 opazjjj v poročilih, si je 23.000 ljudi. Drutvo se je s svo- postavila ta sekcija zelo dober jimi sekcijami nadalje udeleži- jn ptsan program in bi s svojim lo vseh večjih partizanskih slo- delom ,ahko opravila veliko ~V Wein. vesnosti. ki so bile v letu 1955 hvalevredno vzgojno delo i"®*1 . dosecel že kar lep napre- ter je nekajkrat gostovalo tudi jianstvom. Storjen bt bil lahko kar so se naučili v nekaterih zasavskih in drugih že prvi korak in nadaljnje de- ^ mlad. nfdgbudnl pevci pokalo bi bilo nedvomno uspešnej- 2alJ nred začetkom letošnjega še. Tako Pa bo treba začeti z vsem spet od začetka ... Delo dramske sekcije ovira neprimerno še ve- i\j uvua nc|/,mn..,.w urejen ier v kino dvorani In pomanj->nje stranskih prostorov. Upa-o, da bo to vprašanje v kratim rešeno in da bomo po dol--fr> času spet videli gledališko 1-edstavo, ki jo številni ljubi-!'Ji amaterskega gledališča že :žko pričakujejo. krajih. Mladinska godba pa jo bila celo v Franciji, kamor so jo povabili naši rojaki. Sicer so imeli trboveljski Svobodarji v načrtu še več gostovanj, a so jih morali iz finančnih razlogov opustiti. Iz poročil je razvidno, da so biti preteklo leto najbolj delavni godbeniki in pa elani gledališke družine. Godba je kar 32-krat gostovala po Sloveniji in Jugoslaviji, poleg tega pa se je udeležila tekmovanja rudarskih »Svobod« LRS, ki jc bilo lansko spomlad v Velenju. Tu je ta godba dosegla 1- mesto, prav tako na tudi nekoliko pozneje v Kreki, kjer je bilo tekmovanje v državnem merilu. Člani te priznane godbe, ki uživa po vsej domovini lep sloves pa stoje danes pred nelahko na- Lansko leto je bilo v tem pogledu slabo, upamo pa, da se bo stanje letos izboljšalo. Kakor smo videli, se društvo zaveda, da je prav to delo sedaj poleg vsega drugega eno izmed najvažnejših. Omenimo naj še, da se bo luje nadalje knjižnica, ki se je V razpravi, ki je sledila poro-v zadnjem času precej povečala. Čilom, so zasavski Svobodarji Še neka razveseljiva ugotovi- govorili predvsem o ustanovitvi tev: v »Svobodo-Zasavje« se nekaterih novih sekcij (h. pr.. vključuje vsako leto več ljudi, mešanega pevskega zbora) in o Lansko leto se je število članov kinu, ki je delal lansko leto z povečalo kar za 56. Društvo bo izgubo. Na občnem zboru je tudi v bodoče skrbelo, da pri- bilo poudarjeno, da so šli v tegne v svoje vrste čim več mla- denar le filmi, kakor n. pr. dih ljudi. »Grof Monte Christo« in njemu Kakor skoro pri vseh trbo- podobni, ki pa so dokaj dvom-veljskih »Svobodah« pa je bilo ljive kvalitete. Vsi kvalitetni tudi v tej »Svobodi« izobraže- filmi, ki jih je bilo tudi nekaj, valno delo dokaj mrtvo. Dru- pa so Imeli majhen obisk. Ne-štvo je skupaj s krajevno orga- kaj, kar bo verjetno tudi neko-nizacijo SZDL priredilo nekaj liko vplivalo na slabo bilanco zdravstvenih predavanj, ki so kina, je razmeroma premajhno bila dobro obiskana. To je zna- število prebivalstva v tem oko-menje, da naš delovni človek le lišu. Oblini zbor »Svobcde" na Senovem Uspeh! prizadeva gg dela DELAVSKA GODBA JE IMELA 57 NASTOPOV, MOŠKI PEV SKI OKTET PA VEC KONCERTOV — KNJIŽNICA JE IZ POSODILA 1853 KNJIG — USPEŠNO SO DELALE TUDI DRUGE SEKCIJE DPD »Svoboda« na Senovem magnetofonski trak tudi radio je imelo pred dnevi občni zbor. postaja v Zagrebu. Delo 6enovške fekal orioomb o radeškem ,Dijaku prosjaku" Mnogo smo slišali in brali v htuli in tud; že v tej sezoni o _arljivosti radeške gledališke 'Uiine. Priznati moramo, da je družina prekoračila okvir prešerno presiuj.-------- . _ ^terskih igralcev. Loteva Pa eklh zahtev. Zdi se nam, da bi tudi del, ki bi jih povprečna feile take samovoljnosti lahko prihranjene pomembnoat svojih vlog in sc prešerno prestopali meje igral- ^»terska društva ne zmogla. ®*nkaj sodi tudi najnovejša Prijoritev, ki so se Jc lotili. ^MiU(jckerjev »Dijak prosjak« - opereta, ki zahteva dokaj ‘“vskih in igralskih sposobno-' od večino sodelujočih. V6e-Je lahkotna, pa prav zato °rila žc teze izvedljiva, ker če ^Paziti na odru potrebne nosti. izgublja na svoji Ktnogti No, tega ne moremo IraiH ob uprizoritvi radeške 0nHSlte družine, nečesa pa j^arle ne smemo prezreti. ——vi so bjit sprva vigrani nim ua»m ■ * i'.’ Igralsko kot pevsko čim segel, da so celo novinci, ki se I! Pa je šlo proti koncu, tem nikdar niso javno nastopali, od-ie bilo opaziti da ta vtgra- igrali oziroma odpeli svojo spe- radeškemu dramskemu kolektivu, ki resno teži za napredkom, ti posamezniki pa ga ovirajo. Dovolj o tem, ker smo prepričani, da ne bo treba nikomur več o tem govoriti O izvedbi lahko zapišemo, da je bila na dostojni višini in da se jo režiser tov. Ivan Pešec st. pošteno potrudil, da bi bila čim boljša. Nič manjšo — ali Pa morda še večjo zaslugo l>a ima tov. dr. Karel Matko, k,| je s svojim neutrud-delom s pevci-lgralei do- zali pred začetkom letošnjega Občnega zbora. Kakor pevci, tako je pokazala viden napredek tudi glasbena sekcija. -------- --------------------— Lansko leto pa so zavihali Udeležba v senovški šoli je bila rokave tudi člani v ostalih sek- polnoštevilna In je pokazala, da cijah. Najbolj delavna je bila je vladalo za občni zbor devolj gledališka družina, ki je upri- zanimanja Občni zbor je vodil zori la več odrskih del, s kate- tov. Horjak. Predsednik tov. rimi je gostovala tudi na vasi. Strban je v svojem poročilu Ta sekcija je dala nadalje po- predvsem poudaril važnost iz-uu>»»iu>u , — — -- budo za izvedbo Dramskega fe- obraževanja delovnih ljudi, društvo poleg vsega tega v bo- stivala trboveljskih »Svobod« ob _ . . , tov Radeje- doče še bolj potrudilo dobiti v praznovanju lanskega Dneva T?jn£a,JT * d°?u S svoje vrste še več članov, zla- republike/ * ■ ™ l daso stl delavcev in mladine. Prav Tudi ostale sekcije so bile več vse sekcije! Gleda- tako Pa namerava »Svoboda- ali manj delavne Med njimi bi b I® d. k skupina sta sc Center« ustanoviti še nekaj no- posebej omenili tamburašk. zbor, ^kmovanja rudarskih vib sekcij (n. pr. vokalni an- ki je začel z delom že takoj ob Velenju in dokaza- li, da spadata med kvalitetne sekcije starejših društev in se z uspehi lahko ponašata. Iz vseh poročil so navzoči lahko spoznali, da je bilo delovanje društva zadovoljivo. Posebno marljiva je bila v društvu delavska godba na pihala, ki šteje nad 40 godbenikov. Lani je imela skupno 136 vaj, nastopila pa je 57-krat. Zanimanje za godbo se bo še povečalo ko bodo njeni člani dobili nove uniforme, k; jim jih je preskrbela uprava genovskega rudnika. Uspešno je delala nadalje društvena knjižnica. Njeni obiskovalci so prebrali 1853 knjig. S podporo rudniške uprave in sindikata «i Je preskrbela 112 novih knjig, tako da razpolaga ludi z najnovejšimi knjižnimi deli Prav tako marljivo je vadil moški pevski oktet, ki je priredil več koncertov in je del njegovega programa posnela na V sevniški godbi na pihala so skoro sami mladi fantje. V prihodnji številki bomo napisali nekaj več o delu »Svobode« P°Jcrha oziroma postaja -nesljlVa ztiradl posamezni- trdimo o zboru. • ki «o pričeli podcenjevati zelo dobro, Prav isto lahko Ne glede n« navedeno pa lahko izrazimo željo, da bi ra-deška drama nadaljevala s svojo tradicijo in nam še Često nudila užitek kakršnega «mo zadnje čase že vajeni, saj vemo, da kadar igra radeški gledališki kolektiv, ne bomo odhajali iz njegovega Talijlnega svetišča nezadovoljni. -a- DPD »Suobotla I" u Hrastniku namerava organizirati jezikovne tečaje. Zato vabimo vse interesente, da se priglasijo v čimvečjem številu z Izjavo, kakšen tečaj želijo obiskovati. Priglasitve sprejema tov. Alojz Sivec v dopoldanskin urah v upravnem poslopju rudnika do 5. februarja 1956. Cas in kraj tečajev bomo sporočili pozneje, in sicer takoj po zaključku priglasitev. ODBOR ____ _________ »Svobode« je bilo torej razveseljivo in bo po izgledih ostalo takšno tudi v prihodnje. Živahno zanimanje za kulturnoprosvetno delo je opaziti nadalje na Malem Kamnu, kjer so mladinci naštudirali prvo igro. Ob podpori bo tudi ta kulturna skupina lahko postala marljiv in dober aktiv se-novške »Svobode«. Nad. ti re (Nadaljevanje s 3 strani) je na kopico spisov na mizi, rekoč: »Vsega tega ne bom rešila dva tedna! Jaz nimam deset rok...« Predstojnik se je zamislil. Cez čas je rekel: »Sklenili smo bili. da ne bomo plačevali nadur, ker nekateri uslužbenci to izkoriščajo. V tem primeru bo pač treba napraviti izjemo. Delajte vsako popoldne, ob koncu meseca mi pa predložite obračun!« Ko je to rekel, je predstojnik zapustil pisarno, v kateri je ostala Anica z nasmeškom na licih... Dve minuti pred drugo uro popoldne sta se Anica in Ivica dobili na stopnicah. »Veš,« je začela Anica, »mudi se mi h kosilu, ker moram popoldne nazaj v pisarno. Sef ml je odobril nadure. Toliko dela imam, da se ne vidim iz njega...« »Kaj?« se je začudila Ivica? »Nadure ti bodo plačevali? Jaz sem mu tudi rekla, da ne zmorem vsega dela v sedmih urah, pa ni niti pisnil! Ali je kje pravica? Ni Je ...« Tako eta se prerekali o nadurah do menze, drugo Jutro pa 6ta nadaljevali v pisarni... Kako potekajo občni zbori PGD na podredju Občinske gasilske zveze v Zagor u Edena je hotela odpeljati »Želim vas rešiti, pridite v pristanišče. Čakala va-- bom v motornem čolnu, s katerim vas bom pripeljala na svojo jahto, ki je zasidrana nedaleč od pristanišča • je napisala neka Mehikanka (med drugim milijonarka) angleškemu ministrskemu predsedniku Edenu V tem pismu je še pristavila: »Vj ste se že enkrat ločil- od svoje žene. to lahko napravite zaradi mene še v drugo,« in nato: »Jaz vas bom bogato poplačala za izgubo polož „ se zanje pričele potegovati tudi angleške družbe. Kralj je bil previden in je izbral za partnerje Američane Razlog je bil enostaven: Amerika je bolj oddaljen« kakor Anglija, zato je tudi njen imperializem v Arabiji manj nevaren Pogodba je bila sklenjena za dobo 60 let in kralju določena odškodnina 4 zlatih šilingov za vsako tono ozirom« ustrezno vrednost v funtih ali dolarjih. Najprej je bil določen za eksploatacijo predel kakšnih 200 000 kvadratnih milj ki se v polkrogu razprostira od obale v Perzijskem zalivu proti Jugozahodu do Jemena Čez deset let pa se je teritorij povečal še za eno tretjino prejšnjega. Leta 1938 so naleteli na prvi večji vrelec in že leto kasneje je kralj slovesno odprl podmorski naftovod na vzhodni arabski obali Produkcija ki je bila prv« leta 3000 brrelov (sodov) dnevno Je nezadržno rasla iz leta v leto in je dane« že 8CO.OOO barelov dnevno vse pa kaže da bo kmalu še večja. S pomočjo petrolej« oziroma amr iškega kapitrla so pričela rasti in se modernizirati na obalah Perzijskega zaliva arab- ska mesta, kakor DHAHRAN, RAS TAMURA in ABQAIQ. Po svoji zunanjosti ne zaostajajo za raznimi ameriškimi mesti Od njih se ločijo samo po dvojezičnih napisih na cestah in v Javnih ustanovah DHAHRAN je prvo mesto n« svetu, ki se lahko pohvali, da im« centralne naprave za hlajenje zraka Vsa mesta imajo električno razsvetljavo, gledališča In kino dvorane, urejeno kanalizacijo in javna kopališča, športne prostore in zabavišča, higiensko ure ene stanovanjske bloke in velike trgovske hiše Kljub temperaturi ki tudi v senci doseže 40° C, in izredni suši — saj pade samo nekaj centimetrov dežja letno, m še to v zimskih mesecih — pa so si Američan) znali tudi tu urediti udobno življenje Danes jih živi okrog 4000 v teh mestih in so največja kolonija izven meja svoje ožje domovine Vsak Američan se obveže za najmanj dvoletno službo v Arabiji, mnogi p« so se odločili za stalno. Prvo leto imajo mesec dni plačanega dopust? k; ga prežive največ v Egiptu Libanonu ali južnoevropskih letoviščih, drugo leto pa gredo za dva meseca domov. Avionske zveze z Ameriko so odlično urejene. Vsak dan oddajajo in prihajajo veliki 4-motorniki. polni ljudi in hrane. Poleg Američanov pa ima Aramco zaposlenih tudi preko 1000 Italijanov večinoma prišlecev iz Eritreje med drugo svetovno vojno Njihov položaj p« n) rožnat Kralj zahteva d® noben tujec ne sme imeti boljše 6lužbe od domačinov. Jasno je, d« to ne velja za Američane. Italijani pa ne sodijo niti v ameriško skupnost niti med Arabce Zaposleni so v glavnem kot zidarji in težaki. Prepovedano Jim je celo vzeti k seb? svoje družne Med delavci je nad 100 arabskih ubežnikov iz Palestine. Najštevilnejši delavci so torej Arabci Njih Je pri Aramcu nad 15.000, nevštevši njihove družine. V glavnem so to Saudijci, mnogo pa jih Je tudi iz Perzije, Adena in bližnjih arabskih držav Družba je od samega začetka šla za tem, da zaposli čim več domačinov Najprej so bili to sami nekvalificirani delavci, in danes pa je med njimi že dosti šoferjev uradnikov in preddelavcev Vsega skupaj je pri Aramcu zaposleno na 20 raznih narodnosti A.-rbski delavci uživajo mnogo olajšav Omogočena jim je molitev 5-krat dnevno, tudi na službenem mestu, ob petkih so pa pr-isti. Ne smejo jlit) točiti nobenih alkoholnih pijač in je najostreje prepovedan vs ik kontakt tujcev z arabskimi ženami Otroci se šolajo po pravilih korana, tod« tudi učenje angleškega jezik« je obvezno. Prva let« je bil povprečen zaslužek navadnega delavca pol rijala. danes je že med 5 in 10 rijall. Odlično Je urejen« tudi zdravstvena služba prj trgovski kom-paniji. Američani imajo vso zdravniško pomoč brezplačno, ostali pa po 1 letu zaiposlitve. Zdravstvene razmere so bile v teh krajih še pred dvema de-setletjim« naravnost obupne. Tifus in koze so v Arabiji endemične bolezni. Tri četrtine prebivalstva ima trahom, veliko Je tudi sifUitikov. Najtežji problem je malarija, od katere je obolelo ponekod vse prebivalstvo. Družba je storila zse, da bi zdravstvene razmere izboljšala. Število malsričnih ool-nikov je znatno padlo, legla komarjev so odstranili. Povprečna starost Arabcev Je danes 33 let. Kakor smo že omenili. Je kralj dobival v začetku od družbe 4 zlate šilinge za vsr.ko tono petroleja. Leta 1953 pa so v Jiddi sklenili pogodbo, po kateri pripada kralju polovica družbenega dobička — z drugo besedo povedano: kralj dobiva letno 200 milijonov dolarjev ali 90”/« vseh saudijskih držtv-nlh dohodkov. Tako Je postal kralj eden izmed najbolj bogatih ljudi n« svetu, kajti državne finansc so hkrati tudi njegove Od družbe odveden denar se ne uporablja samo za kraljevo (prnažo oziroma za vzdrževanje kraljevske hiše kjer Jc zaposleno nad 5000 ljudi, tem- več za potrebe d žave sploh, za podporo beduinskim plemenom in za pomoč revežem v duhu korana, Velik) proračuni so namenjeni za modernizacijo dežele, za boljše prometne zveze in v bodočnosti tudi za gradnjo bolnišnic in Sol. Pred štirimi let) je družba »Ar;mco« na zahtevo pokojnega kralja Ibn Saud« zgradila prvo železniško progo v Saudo-vi A-abij) in na polotoku sploh. Dolga je približno 600 kilometrov in držd od DAHRAMA v Perzijskem zalivu preko bogatih naftinih polj, preko oaz HOFUF in AL-KHARJ, kjer so Američani napravili vzorno farmo sredi puščavskega peska, dalje v RIJAD, ki je zadnja postaja. To je ena izmed naj-moderneje urejenih železnic na svetu Čeprav pred postajami ne stoje elegantne limuzine sli avtobusi, temveč prihajajo potniki iz oddaljenih naselij na kamelah A-ebc, imenujejo to železnico »kraljeva železna cesta«, Dajejo Ji torej ima, ki ga popolnoma zasluži, kajti če kralj ne bi bil tako uporen in neb,- imel tako železne volje, da dežela dobi železnico, Je nikoli ne bi imela. Sicer za izgradnjo železnice dobra volja le ni bila dovolj, potreben je bil tudi denar. in to okrog 20 milijard našega denarja, tega pa ta dežela — bolje rečeno »Aramco«, ima dovolj. Progo so gradili 4 leta in Jo oktobra 1951. leta izročili prometu. Graditelji so se borili » težavami, ki so možne samo ▼ Arabiji. Najhujša izmed vseri J® bil pač pesek Da ne bi peščen* puščavski veter zesipaval p*°' ge in oviral prometa, so izko' pall globoka korita in oba ®a' sipa. ki sta prt tem nastala. P°' lili z oljem. Na soncu se Je Fe' sek pomešal z oljem v " _ gmoto, ki se ni rušila na *'r°' go, hkrati pe je ta strjena g*TW' t« postal« Jez, ob katerem -pesek ustavlja oziroma P c.< katerega ga veter nosi Tudi telefoni, v železniški sluz' bi neogibno potrebni, so blU J problem, ki ga drugje po svri ne poznajo, Pesek se j® na*1® gal na žice in onemogočal govore. Zato »o kontrolo P met« izvedli z radiotelefoni im« sedaj vsak« železniška P°s staj« In celo vsaka lokom® svoj lasten telefon. Tudi s 5 stavljanjem voznega reda železnici ni šlo lahko, ne n*®1’’ j zaradi velikega prometa. ’e( gredo dnevno v vsako največ trije vlak) — cn o*e° , in dva tovorna — marveč lce rad; določitve časa. Arabci ' časovno ravnajo po »on^.ajc vzhodu, zato Ima skoro 'rij* kraj drug čas. ozirom« «e A vsakdan menja. Razlika nnj eno in drugo končno postaj® ,, progi Je več kot pol ure Z n m večjo muko so uspeli naPr° nekak stendardnt arabski — če se o tem pri Ara® sploh da govoriti. Sc neki "j«, ment Je pri sestavljanju voz ga red« igral odločilno vlof? v, to je bil« religija, ki Je ®eS ni del življenj« teh ljudi . iNadaljevanje sl*01’ »Proletarec" v Zagorju ima težave Sevniški telovadci na pravi poti Poročila in razprava na nedavnem občnem zboru §D »Proletarca« v Zagorju nam po svoji vsebini in stvarni kritiki nudijo dokaj jasno sliko o delu, težavah in problemih tega društva. Res je, da društvo ni izpolnilo sklepov zadnjega občnega zbora, vendar je bilo njegovo delo ob upoštevanju objektivnih in subjektivnih težav še kar zadovoljivo. Njegove sekcije so se z večjim ali manjšim uspehom udeleževale raznih tekmovanj in nastopov in je društvo v meddruštvenem tekmovanju za 10-letnico osvoboditve v okviru Zagorja doseglo 2. mesto. Izboljšala se je tudi disciplina športnikov, prav tako .ie športna publika postala bolj kulturna. Društvo bi seveda doseglo boljše uspehe, če bi se upravni odbor bolj ukvarjal z vzgojo članstva in z notranjimi organizacijskimi problemi, vendar je na svojih sejah pretežno obravnaval vprašanja, kje in kako dobiti potrebna sredstva za dograditev športnega doma, za dokončno ureditev stadiona in za preskrbo športne oprave sekcijam, medtem ko je o ostalih problemih — če je utegnil — razpravljal samo mimogrede. S podobnimi vprašanji so se ubadali tudi odbori društvenih sekcij. Zaradi tega je prišlo v društvu do škodljivih odnosov. Predsedniki sekcij, ki so bili avtomatično izvoljeni v uprav- matičnim treningom in športno vzgojo pionirjev, kakor na primer rokometna, namizno-teniška in nogometna sekcija; če bodo v svojem prizadevanju dosledne, si bodo v nekaj letih ustvarile močan in številčni naraščaj, ki nas bo dostojno zastopal na športnem področju. Seveda pa je treba tudi dora-ščajoči mladini zagotoviti potrebne pogoje za izživljanje v športu* V poročilu poudarjajo funkcionarji, da se društvo ukvarja z resnimi problemi, povezanimi s finančnimi težavami. Kako nadaljevati spomladansko tekmovanje. kak© oskrbeti sekcijam prepotrebno opravo, kako nadaljevati delo na Domu, ko je društvena blagajna prazna? Nujno potrebna Je izdatna in ličnejšim Pravilna negativnim fizična in Na nedavnem občnem zboru TVD »Partizan« v Sevnici so se. zbrali številni člani, poleg njih pa tudi razni ugledni gostje in vplivom, predstavniki množičnih organi-mofalna zadj. Obširna poročila, pod- vzgoja v naši športni organiza- krepljena s številkami in podat- ciji je odvisna od sposobnosti in delavoljnosti športnih vzgojiteljev v sekrijah, ki jim bo treba posvetiti večjo skrb kot doslej. Množičnost mora postati v športu tista osnova, na kateri se razvija v društvenih sekcijah vse delo, k; nje pa naj se potem Šport sredstvo stvar celotne družbe in njena dolžnost je, da poleg ostalega prevzame tudi skrb za primemo materialno bazo, brez katere uspešen kvaliteten in množičen razvoj ni mogoč. Na občnem zboru so poudarili, da upajo, da bodo odgovorni činitelji imeli razumevanje za probleme društva in da bedo v stalna pomoč. V bodoče, kakor tem pogledu napravili korak kaže, ne bo mogoče računati na znatnejšo pomoč podjetij. Zato pa bo morala družba nuditi takšno pomoč, da se bo društvo lahko razvijalo nemoteno po amaterskih načelih. Storiti je treba vse, da šport postavimo na tisto mesto, ki mu po njegovem pomenu in vlogi gre, saj je tudi šport eno izmed najmočnejših sredstev, s katerimi borno mladino odtegnili najraz- ki, so govorila da je društvo nudilo lani mnogo lepega in koristnega svojim članom, od najmlajših pa do starejših članov-telovadcev. Društvo je lani praznovalo 50-letnico obstoja. Ta jubilej so počastili 4. in 5. junija s sloves-črpa tekmovalni kader. no telovadno akademijo in veli-je torej kot vzgojno kim telovadnim nastopom. Na slavnostni akademiji, na kateri so nastopili vsi oddelki društva, so razvili tudi društveno zastavo. Sledečega javnega telovadnega nastopa pa so se udeležili še telovadna društva iz Brežic, Krškega in drugih krajev. Lani so sevniški telovadci sodelovali ob različnih proslavah in akademijah v počastitev državnih praznikov, na pokrajinskem zletu »Partizana« v Celju, nastopili so v Brežicah in se udeležili spomladanskega krosa in Titove štafete. V razpravi so se oglasili razen članov in odbornikov društva tudi predstavniki množičnih organizacij ter sprejeli več koristnih in pametnih predlogov. Za telesni razvoj in vzgojo mladine so odgovorne vse množične organizacije na področju občine. naprej in sicer, da bo komuna prevzela vzdrževanje športnih kakor tudi drugih kulturnopro-svetnih objektov v svoj proračun, kar se je že marsikje zgodilo. Na koncu občnega zbora je upravni odbor matičnega društva razdelil 16 športnikom iz vseh sekcij priznanja za njihovo požrtvovalno delo v zadnjih desetih letih. Brežiški „Partizan“ je aktiven V mali dvorani Prosvetnega doma je bilo 13. januarja zelo živahno. Zbirali so se člani ni odbor društva, so le redko TVD »Partizana« da pregledajo obiskovali njegove seje, največkrat samo takrat, kadar so potrebovali gmotno pomoč. Člani upravnega odbora društva pa na drugi strani tudi niso prihajali — ali pa le malokdaj — na seje sekcijskih odborov. Nekateri teh odborov niso sklicevali članstva, kadar je bilo treba reševati. pereča vprašanja, da bi se z njim posvetovali in se oprli na njegovo pomoč. Ker je večji del dohodkov — ki je mimogrede omenjeno — pritekal neredno, upravni odbor uporabljal za graditev Športnega doma, so se sekcije razumljivo pritoževale, da jim je delež nepravilno in krivično odmerjen. To je poslabšalo notranjo disciplino v društvu In še bolj zrahljalo povezavo med upravnim odborom društva in sekcijami, kar je prišlo zlasti do izraza, ko je moral predvsem gledati na gradnjo Doma, da omogoči društvu uspešen razvoj. Sekcije so se vzdrževale večinoma Iz članarine članstva in so si največkrat pač pomagale, kakor so vedele in znale. Ce bi bila društvu zagotovljena potrebna sredstva, bi se lahko bolj ukvarjalo z množičnostjo športa in izobrazbo članstva, zamoglo bi tedaj preskrbet! razne športne in ostale potrebščine, oskrbelo sekcijo z vsem potrebnim in poslalo v tečaj trenerja, W jih društvu primanjkuje, zlasti pa bi tedaj moglo dograditi Dom in stadion ter zagotoviti vsem športnim sekcijam potreben »flvUenlrici prostor«, ki ga razen kegljaške nima nobena druga sekcija. Ali ni žalostno, da ima društvo v svojih 5 sekcijah samo okrog 250 športnikov? Mladine Pa je komaj ena tretjina, in še to 6o večinoma pionirji. Mladini društvo ne more nuditi v športu tega, kar pričakujejo, zato nima zanimanja, da bi se vključila v vrs,te društva Nekatere sekcije so začele s slste- svoje dosedanje delo. Zbora se je udeležil tudi predsednik občine tov. Kolenc, zastopniki JLA, Kmetijske zadruge in gasilcev. 2al smo pogrešali prosvetne delavce kakor tudi ostalo brežiško inteligenco Predsednik društva, tov. ing. Drago Mišič je otvoril zbor, nato pa so dedila poročila. Zvedeli smo mnogo zanimivega. Društvo se je sedaj postavilo trdno na svoje noge in stopilo na začrtano pot, da zbere mladino in j,- ustvari ter skuša nuditi vse, kar je potrebno za telesno zdravje in moralno čvr-stino, da bo lahko kljubovala vsem naporom. Uspeh društva je, da število telovadečih vedno bolj raste, posebno pa se veča število mladine. Važno j» tudi to, da so nehala medsebojna tiha trenja, ki so dolgo ovirala razvoj društva. Nič zato, če so se odcepili od društva nogometaši, saj je bilo vse urejeno brez spora. Končno je urejeno tudi materialno stanje društva, kar v prejšnjih letih ni bilo Marljivi blagajnik društva tov. Karel čater je uspešno vodil blagajno ter uredil kartoteko. Tudi stadion smo delno uredili, čeprav je do končne izgradnje še zelo daleč. Društvo je imelo tudi mnogo težav Predvsem občutimo pomanjkanje vaditeljskega kadra. Med telovadečimj je še premalo delavske in kmečke mladine. Čudno je tudi to, da podjetja ne vidijo važnosti telesne vzgoje. Zdravi in odporni delavci in uslužbenci bodo bolje opravili svoje naloge kakor bolehni in neodporni. Sedaj šteje društvo 818 pripadnikov, 629 moških in 189 žensk. Iz poročila načelništva izvemo, da je telovadečih 328, šibk, so le oddelki članov in članic. Problem telesne vzgoje ne sme zanimati samo društvo, ampak se morajo zanj zainteresirati tudi politične in množične organizacije, ki so se doslej prav malo brigale za razvoj te- lesne vzgoje. Ce bomo vsi razpravljali o važnosti telesne vzgoje, bomo v bodoče lahko zabeležili še večje uspehe, najlepša nagrada za to pa nam bo zavest, da vsi vzgajamo zdravega, za delo sposobnega, hrabrega in moralno močnega državljana. Različne tekme v smučanju in sankanju, v športnih igrah, akademije. telovadni nastop tekme v mnogoboju, sodelovanje pri Titovi štafeti, vse to so bile prilike, ob katerih je društvo pokazalo svoje delo. Kako so se veselili pionirji, ko so na prvomajskem turnirju Za mali rokomet osvojili prvenstvo Slovenije, pionirke so pa dosegle drugo mesto. Članska vrsta rokometašev je osvojile v Dolenjski ligi prvo mesto. Vsi uspehi na tekmah v športnih igrah, v mnogoboju in na orodju so samo nove vzpodbude za nadaljnje delo. Občni zbor je pohvalil vrste in posameznike, ki so dosegli najboljše uspehe. Razdelitev diplom so v-' navzoči spremljali z vidnim veseljem. Diskusija je bila živahna. Razbistrila je tudi nekatere ne- jasne pojme. Sprejeli smo novi proračun ki je zelo skromno sestavljen, novi program dela Pa nas seznanja z vsemi nalogami. ki nag čakajo prihodnje leto. Vsekakor bo najvažnejša prireditev v tem letu okrajni telovadni nastop. Prav vsi bomo morali dobro pomagati, da bo uspeh takšen kakršnega smo bili navajeni nekdaj, ko so telovadeč* do zadnje značke napolnili veliko telovadišče. Novi odbor čakajo velike in odgovorne naloge: potrebno bo pomnožiti članstvo, predvsem pritegniti delavsko in kmečko mladino, povečati vaditeljski zbor, redno pošiljati pripadnike v razne tečaje, pritegniti čimveč mladine v posamezne športne igre, sklicati posvet staršev telovadečih in z n'imi razpravljati o pomenu in koristnosti telesne vzgoje Sodelovali bomo tudi z ostalimi društvi, predvsem z društvi na vasi. Vse te naloge pa bo društvu uspelo izpolniti le takrat, če mu bodo pomagale vse politične in množične organizacije Novemu odboru želimo pri delu mnogo uspeha! Pereč problem društva je bil premajhen vaditeljski kader. Zaradi prepičlega števila vaditeljev je bil tudi dotok v telovadne vrste majhen. Tega in še drugih vprašanj se je dotaknil v svojem nagovoru tov. Salmič, član predsedstva TVD Partizan okraja Trbovlje. Poudaril je med drugim, da se v vseh telovadnih društvih opaža premajhna agitacija za množičnost v telovadnih vrstah. Upravni odbor društva bo moral posvetiti večjo skrb popularizaciji telesne vzgoje, zlasti pa razširiti njen pomen med starši mladine. Nadaljnja naloga društva bo vzgojno delo med mladimi telovadci. Tudi sodelovanje z drugimi organizacijami bo treba poživiti. Sevniški »Partizan« si bo moral urediti telovadno igrišče, preskrbeti potrebno telovadno orodje, obnoviti svoj telovadni dom itd. Telovadci hočejo sodelovati letošnje leto na različnih okrajnih prvenstvih, telovadnih nastopih in akademijah. Sklenili so, da bodo tekmovali tudi za pokal »Ljudske pravice«. Na občnem zboru je članstvo izvolilo nov upravni odbor društva, ki ga čaka mnogo dela. -ek Mladina na Studenca le delavna Mladinska organizacija na Studencu je v teh zimskih mesecih precej delavna. Prav sedaj se pridno pripravlja na kulturno akademijo, ki bo precej obsežna in pisana. Na njej bodo uprizorili igro »Lovorjev venec«, nastopili pa bodo tudi z narodnimi plesi, recitacijami in z narodnimi in partizanskimi pesmimi. Poleg vsega tega pa nameravajo nadobudni mladinci e Studenca pripraviti za to priložnost še telovadni nastop. Prireditev bo najbrž 5. februarja popoldne. Cisti dobiček akademije bo mladina uporabila za izlet. Poleg krožkov, ki jih prireja organizacija, pa precej mladink obiskuje tudi razne druge tečaje. V vasi je že nekaj časa tečaj Rdečega križa, za katerega vlada veliko zanimanje. Okrog 16 deklet obiskuje nadalje gospodinjski tečaj, nekaj pa jih je tudi v šiviljskem tečaju. Omenimo še, da se bodo mladinci 100-odstotno vključili v SZDL precej pa jih dela tudi v drugih društvih, zlasti v gasilskem in v KUD. Mladina na Studencu zasluži, da jo za njeno delo pohvalimo. -ca Mladinska organizacija v Zidanem mostu vzorno deluje Tudi v Baštao u so de'ovni Prejšnjo nedeljo je bil občni ?bor partizanskega društva v Bo.štanju. ki deluje šele dve leti Kljub temu pa se društvo tahko pohvali z marsikaterim bspehom. Čeprav je večina pripadnikov tega društva iz vrst kmečke mladine, ki je ves dan ^aposlena s težkim kmečkim delom, so boštanjski telovadci 'ani nastopili na vseh javnih dostopih v bližnjem okolišu, pa mdj na republiškem zletu. Lani le bilo vse delo v tem društvu Usmerjeno za ureditev dvorane, ki naj bi ob zimskih večerih Pastala kmečki mladini drugi °°m. Ureditev dvorane so do-'dečlnt podprli z nabiramo ak-ki je prav dobro uspela •eiiko priznanje za ureditev lc‘' težav Je treba dati predhodniku društva tov. Slapšaku ■U .le kot starejši telovadec Pravzaprav to društvo ustano-V11> Pa tudi tov. Nacetu Vintru je treba dati priznanje saj je žrtvoval veliko prostega časa pri nabiralni akciji. Društvo pa je uživalo naklonjenost tudi pri KUD Boštamj in zadružnem posestvu Pripadniki »Partizana« Boštanj upajo, da bodo v letošnjem letu dosegli še lepše uspehe. Mala dvorana v Domu »Svobode« v Zidanem mostu je bila 15. januarja nabito polna. Na volilni sestanek je prišlo skoro 50 članov mladinske organizacije. povabilu pa so se odzvali tudi zastopniki Občinskega komiteja ZK in LMS iz Radeč, sekretar osnovne organizacije ZK v Zidanem mostu ter zastopnik SZDL In predsednik »Svobode«. Dosedanja sekretarka mladinske organizacije je poročala o delu mladine v preteklem letu. Organizacija šteje zdaj 63 članov ter je njihovo število naraslo lansko leto nad lOOVo. Mnogo kmečke mladine žal še vedno stoji ob strani in ne sodeluje v mladinski organizaciji. Na svojih rednih sestankih se je mladina izobraževala in ideološko izgrajevala. Članstvo je nadalje doseglo lepe uspehe na telesnovzgojnem področju, saj so posamezne skupine na tekmah v okviru občine dosegle dobre rezultate Skoro 30 članov mladinske organizacije Ka| je z rokometom v Krmelju? Pod okriljem »Svobode« v Krmelju je predlanskim začel delovati tudi rokometni klub, in sicer kar od vsega začetka s tremi ekipami Člani so sl uredili igrišče za mali rokomet in začeli s treningom. Potem so se lotili tudi tekem in so prav pridno igrali, čeprav sprva seveda ne z kdo ve kakšnimi uspehi. Vsekakor pa so njihovi prijatelji računali, da bo njihovo delo sčasoma le rodilo sa- dove. Toda zmotili so se... Ce si lansko leto šel po Krmelju, si videl tam. kjer je bilo spočetka vse polno navdušenih rokometašev, le visoko travo in zapuščeno igrišče. Društvo in njegovi člani so zaspali. Zakaj? Ali so bili temu krivi neuspehi? Prav bi bilo, da bi krmeljski rokometaši v tem letu spet zavihali rokave, kajti brez truda ni uspehov najmanj pa v športu. -jak. Je v »Svobodi«, kjer so v gledališkem odseku naštudirali v zadnjih '-reh mesecih že dve igri, sodelujejo pa tudi pri moškemu pevskemu zbora članstvo je tako poživilo delo »Svobode«. Mladina pa sodeluje tudi pri železničarski godbi in pri godbi Mestnega gledališča v Radečah. Strelski družini je pomagala pri gradnji novega strelišča in je dosegla lepe rezultate tudi na tekmovanjih v streljanju. Organizacija LMS v Zidanem mostu je zaradi svoje delavnosti med prvimi v okraju. Tako plodno in vsestransko uspešno delo mladine je pravilno in kraju v ponos. V diskusiji, ki je bila živahna in temeljita, so posamezniki prišli e predlogi še za popolnejše delo, zlasti glede pritegnitve neorganizirane mladine v LMS glede izobraževanja in taborjenja. Gospodinjski tečaj v Mokricah Kmetijska zadruga v Jesenicah na Dolenjskem Je organizirala s pomočjo OZZ Krško gospodinjski tečaj, ki se je pričel ta mesec. Tečaja se redno udeležuje 29 mladink In dve gospodinji. Pouk bo obsegal 200 predavalnih ur. Tečaj vodi učiteljica Anica Božič Ob tej priložnosti se zahvaljujemo občinskemu LO v Brežicah za njegovo razumevanje in pomoč. Obiskovalko tečaja se zavedajo, da jim bo pridobljeno znanje v veliko pomoč v življenju, zato pazljivo slede predavanjem. Marljivim tečajnicam želimo pri učenju mnogo uspehov. Po poučnem in lepem poročilu o razvoju naše družbene ureditve ter o notranjepolitičnih dogodkih, ki ga je imel sekretar osnovne organizacije ZK tov. Pogačar, so navzoči predstavniki organizacij obljubili tako marljivi mladini vso možno pomoč. Ob zaključku si je mladina s tajnim glasovanjem izvolila nov 11-članski odbor, najboljše izmed sebe ki bodo porok za nadaljnje delo, saj so bili že doslej prvi pri delu. Mladina je sprejela tudi 6klepe za delo v letu 1956, s katerimi bodo delovanje mladinske organizacije poglobili, pridobili pa v svoje vrste še več mladine. O. M. Leto uspešnega dela TVD »Partizan" v Hrastniku V Hrastniku ima telovadba mnogo prijateljev, premalo pa aktivnih članov — takšna je bila splošna ugotovitev na občnem zboru TVD »Partizana« v Hrastniku v soboto, 14. januarja. Večina prisotnih je bila mladina, kar je prav, pogrešali pa smo starejše člane in članice. Iz poročil upravnega odbora je bilo mogoče ugotoviti, da so vsi oddelki telovadnega društva redno delali vse leto, da je bilo delo vestno in da je bilo mnogo storjenega. Člani so se udeležili vseh zletov in akademij v okraju najuspešnejša pa je bila vrsta orodnih telovadcev, saj imajo v Hrastniku državnega telovadnega reprezentanta in je vrsta med najboljšimi v državi. PotTebno pa Je, da bodo ti predstavniki svoje znanje prenašali kot vodniki na vse oddelke, da bo več storjeno za splošno vadbo. Ker potrebujejo orodjarji za svoj trening mnogo orodja, bo treba kupiti še novega. Število članstva ni veliko, je pa ustaljeno; premalo je v telovadnici delavske mladine, zlasti vajencev. Najbolj discipliniram morajo biti vodniki sami, pa tudj posamezni odborniki bi morali opravljati svoje delo z večjo odgovornostjo, d* bi razbremenili predsednika društva, tov. Kopitarja, ki mu je občni zbor izrekel posebno priznanje in zahvalo. V preteklem letu je društvo napravilo popis vsega inventarja, uredilo pa je tudi statistično administracijo. Društvo je živo sodelovalo z ostalimi športnimi društvi, zlasti s taborniki, kar je omogočilo letovanje članov »Partizana!« v Trogini, kjer so izvedli zelo uspelo telovadno akademijo. Načelnik je predvsem naglasil, da bi moralo biti v telovadnici več delavcev, saj bi telesna utrjenost in spretnost lahko preprečila marsikatero nezgodo pri delu, poškodbo udov in razna kostna in ostala obolenja. Občni zbor je ugotovil, da so se sklepi lanskega občnega zbora po večini izvršili in da so bili tl sklepi kažipot za delo v letu 1955. Med sklepi, ki naj bi sestavljali jedro dela v društvu v letu 1956, so važni: povečanje števila članstva; tudi starejši člani naj bi spet redno telovadili. enako članice; nakupiti je treba novo orodje in dopolniti oziroma popraviti že obstoječe; društvo nujno potrebuje orodjarja in treba Je več politično-idejnega dela med člani; telovadec namreč ne sme biti agilen samo v telovadnici, marveč mora biti tudi drugače delaven in zaveden državljan; treba je še več sodelovanja z ostalimi športnimi in drujgimi društvi; nujna je ustanovitev odbora za fizkulturo pri svetu za prosveto in kulturo občinskega ljudskega odbora — sindikati in delavski sveti naj članom — delavcem prikažejo koristi telovadbe in raznovrstnost dela v telovadnici in v društvih »Partizana« sploh. 2elimo društvu v prihodnjem delovnem letu še več uspehov J. K. TUDI GASILCI NA IZLAKAH SO ZBOROV ALI Izlaški gasilci so že nekajkrat pokazali svojo strokovno izurjenost. Pa tudi dobri pro-svetarji so, saj so med letom priredili nekaj uspelih prosvetnih nastopov, ali pa so povabili sosednja društva na gostovanje. Volitve. Prejšnji petek so zagorski upokojenci izvolili svoje zastopnike za skupščino Zavoda za socialno zavarovanje okraja Trbovlje. Zagorski upokojenci se zavedajo svojih dolžnosti, kar so pokazali s svojo udeležbo na volitvah. Tukaj odrežite! DOPISNICA Upravi Znamk 10 d it, .Zasavski tednik Tri>ovlfe TRU liLVOLUClJE ŠT. 2! 7 dni no svetu PruEnslun Sloaenije v Regljanji »Rudar« Ih »Proletarec« so- Trbovelj 4804, »Primorje« ( (Nadaljevanje s 1. strani) Sanj, doslej niso privedla do ni kakega zaključka. Mnogo si od teh razgovorov obetajo tudi z Zahodni Nemčiji, kjer vedno bolj računajo na dokončno priključitev Posarja ker tudi razvoj sam v tej deželi vedno bolj nagiba k taki rešitvi, kakor tudi tega, da bi državnika sprejela kakšne sklepe o njuni bodoči politiki glede združevanja Nemčije. To vprašanje, namreč združitve Nemčije, je v zadnjem času naletelo na novo oviro, ker so v Vzhodni Nemčiji sedaj tudi formalno ustanovili lastno vojsko ki pa je dejansko že preje obstajala, pa čeprav pod imenom »ljudske policije«. Teh nekaj zadnjič in tokrat naštevih problemov bi naj torej pomenilo osrednjo vsebino razgovorov, s tem pa ni rečeno, da državnika ne obravnavata vseh perečih vprašanj sodobnosti. Razo roži tvena komisija Generalne skupščine Organizacije združenih narodov je te dni ponovno začela zasedati. Njena priporočila Generalni skupščini bi naj bila take narave, da bo končno prišlo do sporazuma o razorožitvi, toda trenutno so med Vzhodom in Zahodom v tem pogledu še vedno velika nesoglasja k| bi jih bilo potrebno odpraviti, če naj bi prišli nekoč do zaželenega cilja. Glede razorožitve obstoja več načrtov, ameriški o letalski inšpekciji, ruski o prepovedi atomskega orožja, francoski o potrebi uvodnih ukrepov, ki bi naj ustvarili sfero medsebojnega zaupanja in drugi. Francoski načrt je menda psihološko najbolj utemeljen, saj Je mrtvilu v pogledu razoroževanja gotovo največja ovira nezaupanje, ki vlada v odnosih med velikimi silami. Zadnjo sredo je odstopila francoska vlada. Dan pred tem, pa se je bila v novem francoskem parlamentu prva politična bitka, ko je šlo za voUtve predsednika skupščine. Za ta položaj so se potegovali štirje kandidati, vendar je za dvojico od teh že gotovo, da ne bosta izvoljena. Bolj kakor to vprašanje, pa je v ospredju zanimanja bližnja sestava nc-ve francoske vlade glede katere je v zraku še mnogo ugibanj in domnevanj, čeprav na drugi strani republikanska fronta (socialisti In radikali) že s precejšnjo gotovostjo računajo, da bo sestava nove vlade noveriena njim. Vremensko napoved za prihodnji teden V zadnjih dneh tega tedna in v drugi polovici prihodnjega tedna suho vreme. V ostalem nestalno s pogostimi, toda v glavnem manjšimi padavinami. Kaže, da bo nastopilo hladnejše vreme in bodo padavine prešle v sneg. »Rudar« ih »Proletarec« sodelujeta v II. slovenski ligi. V II. skupini prvenstva Slovenije sodelujejo tudi kegljaška moštva iz Zasavja, in sicer »Proletarec« iz Zagorja in »Rudar« iz Trbovelj. Moštvo »Proletarca« je sodelovalo v prvenstvu že lansko leto. medtem ko el je »Rudar« pridobil pravico sodelovanja na nedavnem izbirnem tekmovanju v Mariboru. Sodelovalo je 7 moštev in štiri so se uvrstila v nadaljnje tekmovanje. KK »Svoboda« iz Ruš Je dosegel 4818 klinov, »Rudar« iz Trbovelj 4804, »Primorje« (Ajdovščina) 4713, »Gradis« (Jesenice) 4673, »Poštar« (Ljubljana) 4551, »Svoboda« (Celje) 4342 in »Pionir« (Novo mesto) 4286 podrtih klinov. — Prva štiri moštva so si pridobila pravico sodelovanja v II. slovenski ligi, v kateri sodelujejo: »Lokomotiva« (Maribor), »Proletarec« (Zagorje), »Kovinotehna« (Celje), »Gorjanci« (Novo mesto), »Invalid« (Ljubljana), »Branik« (Maribor), »Svoboda« (Ruše), »Rudar« (Trbovlje), »Primorje« (Ajdovščina) in »Gradis« (Jesenice). Vabilo! Ljudska univerza »Svobode« Trbovlje II prireja 2. februarja v svojem domu predavanje o naši novi ekonomski politiki in življenjskem standardu. Predaval bo tovariš Slavko Zule, direktor Zavoda za planiranje OLO Trbovlje. Na to zanimivo predavanje, ki bo ob 17. uri popoldne, vabimo vse prebivalce. Hkrati pripominjamo, da bomo v prihodnji številki »Zasavskega tednika« objavili celoten program Ljudske univerze do meseca maja. Salv v Trbovlfah V soboto, 14. januarja so priredili v Domu »Svobode-Zasavje« v Trbovljah propagandno simultanko. Simultanko je odigral tov. Mirko Šribar, član šahovske sekcije SD »Rudarja« v Trbovljah, z namenom, da se šahovska igra popularizira in razširi tudi v spodnjem delu trboveljske doline To prireditev je organiziral pobudnik šahovske igre v kraju tov. Dolfe Kokalj. Zanimivi igri je prisostvovalo precej gledalcev. Po dobrih treh urah je tov. Sribar dosegel proti 24 nasprotnikom rezultat 19,5:4,5. Premagali so ga: Kovačič, Koci. Rajevec in Ivan Sribar. Po dobrem odporu je sklepati, da ima šah v Sp. Trbovljah vse pogoje, da se še bolj razvije, saj so proti tov. Sribarju igrali predvsem mladi šahisti. Prejšnjo nedeljo pa sta odigrala prijateljsko tekmo šahovska Huba »Svobode« in »Dobr- Kinematografi POTUJOČI KINO Sveta Svobod in prosvetnih društev okraja Trbovlje predvaja od 28. do 31. januarja amer. film »OTOK LARGO«. — V soboto, 28. jan., ob 17. uri na Izlakah, ob 19.30 v Mlinšah; v nedeljo, 29. jan., ob 10. uri v Svibnem, ob 14. uri v Jagnje-nici, ob 17. uri na Vrhovem; v ponedeljek, 30. jan., ob 16.30 v Zidanem mostu, ob 19. uri v Loki pri Zidanem mostu; v torek, 31. jan., ob 18. uri v Čečah. KINO »SVOBODA-CENTER« v Trbovljah bo predvajal , do ponedeljka indijski barvni film »MANGALA, HCl INDIJE«. Naslednji teden od torka do četrtka amer. zabavni film »LETEČI VRAGI«. V glavni vlogi Stanio in Olio. KINO »SVOBODA-TRBOVLJE II« bo imel na sporedu do ponedeljka ital. film »OKEJ, NERON«. »PARTIZAN« Sevnica: od 28. do 29. jan. amer. barvni film »V VRTINCU« II. del; 2. do 4. febr. angl. film »KAPITANOV RAJ«. KINO Brestanica: od 27. do 29. jan angl. barvni glasbeni film , »MELBA«. 1. do 2. febr. ital. drama »V VRTINCU GREHA«. Od 3. do 5. febr. nemška komedija »KOMUR SE SONCE SMEJE«. ne« v Trbovljah in sicer v društvenih prostorih SD »Svobode«. Igrali so na 9 deskah. Po zanimivi igri so zmagali šahisti »Svobode« s 5 in pol točke proti 3 in pol točke. Za »Svobodo« so uspešno igrali Jože Pintarič, Anton Drobeš, Jože Sever, Janez Hribar in Vili Turnšek, za »Dobrno« pa Vodišek, Tratar in Ivan Mak. Remizirala sta Levec (Svob.) in Frece (Dob.). Najbolj zanimiva je bila partija med Pinteričem (slep igralec!) in Robertom Frecejem, kjer je zmagal Pinterič. NAMIZNI TENIS V ZAGORJU Proletarec : Kemičar 5:3 Prejšnjo nedeljo je bil v mali dvorani TVD »Partizana« v Zagorju namiznoteniški dvoboj za prvenstvo Zasavja med moštvom domačega »Proletarca« in »Kemičarjem« iz Hrastnika. Dvoboj se je končal z zmago 5:3 za »Proletarca«. S to zmago so si zagorski igralci že zagotovili prvo mesto v prvem delu tekmovanja Zasavske namiznoteniške lige. — K uspehu jim čestitamo! PRVENSTVO SLOVENIJE SKUPŠČINA KEGLJAŠKE Prejšnji četrtek je bila v Domu SD »Rudarja« skupščina kegljaške podzveze v Trbovljah, ki ji je prisostvoval tudi predstavnik republiške zveze tov. Likovnik. V poročilih je bil poudarjen lep napredek kegljaškega športa v Zasavju ter ob zaključku izvoljen nov odbor s predsednikom Nacetom Klenovškom in tajnikom Tinetom Naroglavom na čelu. Meseca januarja — nogometna tekma Bratstvo (Hrastnik) : Proletarec 4:0 (2:0) Sredi zime smo, toda dnevi so kot spomladanski. V nedeljo, 22. januarja sta se v Hrastniku srečali moštvi »Bratstva« in »Proletarca« iz Zagorja v prijateljski nogometni tekmi. Po živi in zanimivi igri so zmagali domačini kar s 4:0. ŠPORT V ZAGORJU Namizni tenis. Zagorski namiznoteniški igralci so dosegli zadnje čase lepe uspehe. Njihov trud je sedaj bogato poplačan. V tekmovanju v zasavski namiznoteniški ligi so dosegli prvo mesto in so preteklo nedeljo v Trbovljah premagali igralce Dobrne s 5:0. K uspehu jim čestitamo! KOMISU A ZA VOLITVE IN IMENOVANJA OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA ZAGORJE OB SAVI razpisuje v občinski upravi Zagorje ob Savi naslednja delovna mesta za 1. Referenta za npravnopravne zadeve v cddelku za splošne zadeve. 2. Sodnika za prekrške. • 3. Referenta za prosveto in kulturo. 4. Finančnega nadzornika. 5. Tržnega inšpektorja. 6. šefa krajevnega urada v Polšnikn. 7. Računskega režiserja v odseku za proračun. 8. Arhivarja. 9. 3 strojepisne moči. Pogoji: Pod 1. Višja strokovna izobrazba, strokovni izpit in najmanj tri leta upravne prakse. Pod 2. Višja strokovna izobrazba ali srednja strokovna izobrazba ter vsaj dve leti upravne prakse. Pod 3. Srednja strokovna izobrazba, strokovni izpit in najmanj tri leta prakse. Pod 4. Srednja strokovna izobrazba, strokovni izpit in najmanj pet let finančne prakse. Pod 5. Srednja strokovna izobrazba, strokovni izpit in najmanj pet let trgovske prakse. Pod 6. Srednja strokovna Izobrazba, strokovni izpit in tri leta prakse. Pod 7. Nižja strokovna izobrazba, strokovni izpit in tri leta prakse. Pod 8. Nižja strokovna izobrazba, strokovni izpit in tri leta prakse. Pod 9. Nižja strokovna izobrazba in strokovni izpit. Osnovna plača po temeljni uredbi. Dopolnilna plača po občinskem odloku. Reflektanti naj pošljejo svoje ponudbe z obširnim življenjepisom pravilno kolkovane na Občinski ljudski odbor Zagorje ob Savi do 20 februarja 1956. Ne pozabite: vsak nareč nik ..Zasavskega tednika*' je zavarovan! OBVESTILO Zavod za socialno zavarovanje v Trbovljah, podružnica Krško, obvešča zavarovance in zdravnike, da bodo redr.o trikrat tedensko ordinirnli v ra-' bulanti Videm (hiša dr. Bogataja) vsako sredo od 14. ure dalje specialist za ženske bolezni, vsak četrtek od 14. ure dalje specialist za očesne bv-iezni, vsak petek od 14. ure dr-Ije specialist za bolezni ušes, nosa in grla, vsako soboto od 14. ure dalje specialist za kežne in spolne bolezni. Paciente bodo sprejemali na podlagi napotnice pristojnega zdravnika. Specialist za žer.s :e bolezni prične ordinirati 15. februarja, ostali specialisti pa že s 1. februarjem 1956. RAZPIS OKRAJNA ZADRUŽNA ZVEZA TRBOVLJE s sedežem v Krškem razpisuje mesto FINANČNEGA INŠTRUKTORJA Pogoji: dokončana srednja ekonomska šola ali nisi sc m vsaj dveletna knjigovodska praksa, ali pa" nepopolna srednja so .a in najmanj petletna knjigovodska praksa. Mesto REFERENTA ZA BLAGOVNI PROMET Pogoji, srednješolska izobrazba s triletno trgovsko prakso ali nepopolna srednja šola s petletno trgovsko prakso in opravljenim strokovnim izpitom. Plača po dogovoru — nastop službe takoj. VSEM REZERVNIM OFICIRJEM TRBOVELJ Dne 2. februarja bo ob 17. uri v klubu rezervnih oficirjev predaval rezervni podporočnik Josip Zor o organizaciji mtendantske službe v vojaških enotah. Za rezervne oficirje je udeležba obvezna On opfaM Kmetijska zadruga Podbočje pri Kostanjevici razpisuje mesto KNJIGOVODJE Nastop službe takoj, a najpozneje 1. marca 1956. Plača po dogovoru. Pismene ponudbe pošljite na gornji naslov. ZAHVALA Najprisrčneje se zahvaljujem Sindikalni podružnici rudarjev Hrastnik za izkazano pozor-in dodelitev denarne pomoči ob Novem letu, ki sem jo prejel v bolnišnici Trbovlje. Jože Ostrovršnik, Hrastnik — Log 343 ZAHVALA Najprisrčneje se zahvaljujem Sindikalni podružnici rudarjev Hrastn ik za izkazano pozornost in dodelitev denarne pomoči ob Novem letu, ki sem jo prejel v bolnišnici Trbovlje. Jože Ostrovršnik Hrastnik, Log štev. 343 PRODAM TRAVNIK v izmeri 38 arov, pripraven za stavbi-šče, ob glavni cesti, pri postaji Libna. Cena po dogovoru. Pojasnila se dobe pri Francu Rožmanu, Libna 25, Videm-Krško. PREKLIC Preklicujem žalitve, ki sem jih izrekel o Ani Sladič. — Zvone Klančar, Dol pri Hrastniku. Ob nepozabni smrti naše drage žene, mame, stare mame in tašiče MARUE PUTRIH se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so nam ob težki uri stali ob strani, darovali cvetje in blago-pokojnico spremili na zadnji poti. Prav prisrčna zahvala primariju dr. Krasniku, ki ji je v težki bolezni nudil naj večjo pomoč, kakor tudi vsem ostalim zdravnikom in osebju trboveljske bolnice. Žalujoči uT—j je za ved- R j ljubljeni H Zahvala Nenadoma m« no zapustil moj mož LADO KORBAR uslužbenec steklarne Ob tej priliki se naj lepše zahvaljujem vsem, ki so ga spremili iz Hrastnika ■do poslednjega doma ter mu prerano gomilo pokrili z venci. Prav posebna zahvalo pa sem dolžna vsem, ki so mi v najbridkejših urah pomagali in me tolažili z besedami in dejanji. Žalujoča žena Heda Korbar s hčerkico Martinko v imenu vsega sorodstva. EDGAR WALLACE: 37 MELODIJA smrti »Prav dobro »e vas spominjam,« ji je odvrnil. Bil je velik, sub mož z redko, železnosivo brado ln visokim čelom. S svojim nekoliko raztresenim načinom je zapuščal pri drugih ne posebno prikupen vtis, kakor da bi imel razmišljati o važnejših stvareh, kot Je trenutni razgovor. BU je morda med najslavnejšimi podeželj-skimi zdravniki. Gospa Cath- cart Je bila z Barclayl, s katerimi je skupno doraščala, v tesnih prijateljskih stikih. »Vaša mati je sijajna ženska,« je dejal Barclay-Seymour, ko je peljal mlado ženo k mizi, »spoštovanja vredna gospa.« Edith se je le z največjo muko upirala skušnjavi, da bi ga vprašala, v kakšnem pogledu. Bilo bi neodpustljivo, ko bi bila to storila. Toda nikdar ni ne-komur neka beseda tako trepe- tala na robo jezika kakor njej to vprašanje. Potek večerje Je nekoliko trpel zaradi očlvidne nervoznosti generala Johna Standerto-na, tako da Se ni moglo razviti prav prijetno razpoloženje. Dvakrat je poslal med večerjo enega od treh služabnikov, ki so stregli, v knjižnico, da bi pogledal, ali je vse v redu. Do sedaj se ni zgodilo še nič sumljivega. »Ne vem, kako naj ravnam v tej zgodbi z diamantu Upam, da se Giibert z mano ni ponorčeval.« je dejal. Prijazno, čeprav nekoliko mračno, se je obrnil na Edith. »Ali je v zadnjem času kazal nagnjenje, da postane šaljivec?« Edith sc je morala smejati. »Nobene označbe ni, ki bi bila manj primcma zanj, kakor izraz .šaljivec’,« je odvrnila. »Toda ali ni več ko čudno, da nam je poslal to sporočilo?« je čemerno nadaljeval. »Ne vem prav, kaj naj začnem. Lahko bi poslal po stražnika, toda tukajšnji policisti so strašni idioti. Skoraj me mika, da bi si pripravil ležišče v knjižnici in tam prenočil.« Pošteno se je ogrel za to misel, čeprav Je že dosegel starost, ko pomeni prenočevanje v drugem prostoru kakor v tistem. ki je nanj navajen, za človeka že neke vrste junaštvo. Po večerji so odšli v sprejemnico. General Je bil zelo nemiren, ‘n tudi Edith ni bila nič manj nervozna kakor general, čeprav .le navidezno mirno igrala klavir in pela neko francosko ljubezensko pesmico. »Veste, kaj bomo storili,« Je dejal sir John Iznenada, »preselili se bomo v knjižnico, ki je prav čedna in udobna soba, seveda, moja draga, če ne boste imeli nič proti, da kadimo.« Bil je izvrsten predlog, s katerim so se vsi z največ jim zadovoljstvom strinjali. Ko sc je Edith vzpenjala s sirom Johnom po stopnicah, je pripomnila, da je edina dama v družbi. Naglo se Je ozrl. »Zdravnika sem že od nekdaj sodil za primernega varuha vsake dame,«, je dejal hehetaje — zdelo se je, da se pri tein zabava. Potem je to dovtipno pripombo še dalje razvijal ln se hkrati glasno norčeval iz starih žensk vseh poklicev, dokler nista te zabave pretrgala doktor ht Jack Frankfort, ki sta prišla za njima v knjižnico. Knjižnica, precej velik prostor, se je odlikovala zlasti po tem, da ni imela drugih dokazov za literarni okus sira Johna kakor vrsto zvezkov »Britanske enciklopedije« in knjižno polico, polno »Ruffovih priročnikov za dirkališče«. Bila Je to prijetna, s hrasto-vino obložena soba. Okna šobila v velikih oblih zidnih vdolbinah in so. kakor je povedal sir John, držala na teraso. Zato generalov strah ni bil neosno-van. »Zagrni okna, VVilliam,« jc dejal sir John čakajočemu služabniku, nato pa lahko izgineš. Poskrbi, da dobimo kavo semkaj!« Mož je zagrnil težke žametaste zavese, pripravil stol »a mlado gospo in odšel. »Oprostite!« je dejal sir John. Stopil jc k blagajni in jo spet zaprl. Pregledal je predale. Vse je bilo v redu. »Oh,« si jc oddahnil, kakor da se mu Je odvalil težak kamen od srca. »Ta Gilbertova brzojavka mi razjeda živce,« se je razdraženo opravičeval. »Zakaj, vraga, je brzojavil? Ali sodi morda k tisti vrsti ljudi, ki telegrafirajo zato, da jim v njihovi udobnosti ni treba zalepiti pisemskega ovitka?« Edith je odkimala. »Tavam prav tako v temi kakor vi,« je dejala. »Toda lahko vam zagotovim, da Gllbert ni človek, ki bi po nepotrebnem vznemirjal ljudi.« »Kako izhajate z njim?« jo je vprašal. Mlada žena je rahlo zardela. »Prav dobro izhajam z njim,« je rekla in poskušala pogovor speljat) drugam. Toda splošno znano je bilo, da se ni nobeni človeški duši nikoli posrečilo pripraviti sira Johna do tega, da bi nehal z zaslišavanjem, če se je koga lotil. »Srečna, ln kar k temu sodi?« je vprašal. Edith je samo prikimala in gledala nepremično na steno za generalovo glavo. »Mislim, da ga ljubite, kaj?« Edithi je bil pogovor mučen in očividno tudi obema gostoma, čeprav je sir John trdil, da imajo zdravniki malo smisla za Spodobnost, odvetniki pa da nimajo pojma o tem. Nadaljevanje razgovora Jim Je ostalo prihranjeno, ko so Jim služabniki postregli g kavo. Mlada gospa se je oddahnila. »Prav rad bi vas pridržal tu, dokler ne pride Gllbert po vas,« je nepričakovano dejal stari gospod. »Mislim, da veste, toda najbrž vam ni znano, da ste vi prva pripadnica svojega spola, ki jo trpim v svojem domu.« Morala se je smejati. »Dejansko je tako,« je dejal resno. »Veste, z ženskami ne vem kaj začeti. Ne morejo razumeti, da sem sicer star razdražljiv mladenič, v resnici pa kaj nedolžen človek. Razdražljiv pa sem, to drži,« je priznal. »Saj niso nesramne at; surovo do mene. toda nc morem prenašati njihovega ponižnega mu* čeniškega izraza, Ce ml ln’.?na dama reče, da sem Ji deveta briga, potem vem, pri čem tern. Hočem čisto, nenaličeno rc-irti-co, brez teatra. Tu:'[ svoje zdravilo vzamem najraje brez sladkorja.« Doktor sc je smejal. »V tem se razločujete od večine ljudi, sir John. P. tvr.stt ljudi, ki so precej občutljivi ca golo resnico.« »Toliko večji bedaki so jo de.fal str John. Tega ravno nc bi hotel račk« Je odvrnil doktor žarni !' , ">• Prej mi je simpatičen rac.'., t