DOLENJSKE NOVICE Dolenjske Novice izbiijajo vNiik ili'iiu;i četrtek; ako je ta dan prazuik, dan ()0|>icj. Cena jm je za ccb leto H K, za pol leta 7 li. Naročnina Ka Nemčijo, Hoauu iu druge evropske države znaSa t(>*— K, Ka Ameriko IŠ*— K, Ijist in ugliini se |iliUMi,jejo tiaprt^J. Viie dopise, iiitnx^iiiiK) iu tizTiniiil» Hiptejeiiiu tÍHktiniH J. Kiiijec; ii)i!§l. Reálna gimnazija v Novem mestu. Ptjvejjeiiištvo za iik in hogor'iastje v Ljubljani je na utemeljeni ju'ediog iir;itelj-skega Kbora tukajšnje gimnazije in na prošnjo občinskega zastopa ter starišev odre^iilo, tla se državna ginniazija v iíoveni mestu pieosnuje s pririetkom šolskega leta 1919/20 v realno gimtiazijo,, in sicer postopoma priienši s I. do III. lazredoin. Tako se je kontno ugodno rešila ta zadeva, katero je tiil naš občinski svet sprožil že 1. 1912. Da bo občinstvo poufietio o usti'oju te nove oblike naše gimnazije, hočemo v naslednjem podati nekaj opazk o bistvu realne gimnazije. Namesto grščine se bo poučevala kot drugi modei in" jezik francoščina. Ta pouk se piične v jeseni v IU. I'azredu. V ostalib 1'aziedih ostane v ^olsketii letu 1919/20 gi^šČina obvezni predmet, a se v vsakem naslednjem letu zamenja s francoščino, tako, da se bo po preteku ti let poučevala v vseb razredih oil III. do VIII. francoščina. Poskrbelo pa se bo, ila se bodo učetici laliko učili gi'ščine kot neobveznega predmeta v posebnih tečajib. Prostoročno risanje je bilo tudi doslej obvezni predmet v nižjih lazredih. Tako ostane tudi posihoial. Nov predmet v V. in VL razredu pa bo opisna geometrija, ki se lirične poučevati, ko dospe realna gimnazija do te stopnje, toivj Cez ilve leti. Tudi kemija se prične poučevati v VI. laz-redn kot poseben predmet. V ostalem pa ni bistvene raziike med sedanjo humanistično in novo realno gitiinaKijo. t-ilavna prednost realne gimnazije pa je ta, da se more abittirient takega zavoda posvetiti vsakršiiiin študijam nai vseui'iiiišču in na drugiii visoiiih-šol^h brez posettnih pied-izpitov, da mu je torej odprtih veČ poti pri izberi poznejšega poklica, Kdoi' pa se bo hotel posvetiti bogoslovnim študijam ali klas. filologiji ter zgodovini na vseučilišču, temu se priporoča, da obiskuje grščino, ki se bo poućevala tudi na realni giiiiřiaziji kot prost predmet. V Sloveniji itiiamo doslej realno gimnazijo v Ljubljani. Kakoi' se poroča v listih, se osnujeta realni gimnaziji tudi v Celju, v Ptuju in v Velikovcu. Tako stopi novomeška gimnazija v novo dobo svojega Jazvoja. Naj bi liilo to v piid vsem, ki bodo obiskovali ta zavod, naj bi izhajali poslej z zavoda itdadetiiči, ki se bodo posvetili uidi tehničnim in piaktičnim poklicem, za katere se zahteva srednješolska izobrazba. In če dobimo v Novem tiiestu — n)ogoie še letos v jeseni — trgovsko šolo in Če se lazšiii kmetijska šola na Grmu v kmetijsko sred[\jo šolo, kakor je v načrtu deželne vlade, bo Novo mesto nekako iz-obiaževahio središče ne samo za dolenjsko stran, ampak marsikateri stariši tuili iz drugih pokrajin naše Šiine dotiiovine bodo pošiljali svoje otroke lajši v naše malo mesto, kjer so prehranjevalne, in vzgoje-valne razmere vendarle ugodnejše, kakor v velikib mestili. Meščanstvu pa bo skrbeti, da bodo nudili dijakom udobuejša stanovanja; zlasti postane nujna zadeva, da se osnuje v Novem mesl-u Dijaški dom, kjer bi ilobi-vali učenci pod vestnim nadzorstvom skrbno domačo vzgojo In dobro oskrbo. W. Tpgousho šolo v Novem mestu. v zadnji štev^ilki Dol. Novic smo poročali in so objavili iz [u ijaznosti tuiii drugi listi, lia namerava ti'govski gretiiij za novomeški politični okraj sporazumno z drugimi merodajnimi interesenti ustanoviti v Novem mestu dvorazredno ti'govsko šolo z enim pripravljalniin tečajem in sicer že letošnjo jesen, če ne [iridejo vjnes nepričakovane ovire. Ni treba ponavljati dejstva, ila bo ustanovitev tigovske šole v Novem mestu gotoi/o veleponiembna in blagonosna pridobitev na kulturnem polju slovenskega šolstva v mladi Jugoslaviji. Kakor slišimo, pozdravlja vlada za Slovenijo to namero s posebno simpatijo in zagotavlja svojo dalekosežno naklonjenost in pomoč, da se izvrši otvoritev te šole že letos. Naj hvaležno omenimo ugledno novotneško giituiazijsko ravnateljstvo, ki nakloni kot temeljtio in najvažnejšo do-bioto trgovski šoli brezplačno piepustitev šolskih piostoi'ov v niKi gimnaziji. KazuiJie se, da bodo stroški za vziii ža-vanje šole saj prvi čas ogromni. Želeti je, da bi v tem ozii ti piiskočili novemu stanovskemu zavodu na pomoč pi'emožnejši trgovci in drugi blagi dobrotniki z večjimi darili in volili. Nekateri trgovci so si s srečno kujičijo v vojiieui času pridobili dokaj premoženja. Prosimo, naj blagovolijo odstopiti nekaj ki'onic v človekoljubni namen, ki bo koristil morda tudi njihovim sinovom in iičeram. Pa tudi preganjane verižnike vljudno in zaupno prosimo, naj sc spomnijo s svojimi dobički prepotieb-nega trgovskega zavoda v Novem mestu, da si čimpreje postavimo lastno trgovsko šolo tnoida skupaj s trgovskim domom. S takšnimi plemenitimi čini si bouio nalagali svoj denar na tisočere obresti in si svoje ime prijetno ovekovečili in naši potomci nas bodo blagoslavljali s hvaležnim spominom. Torej, komur je na srcu cveteč razvoj trgovskega stanu iu ustanovitev trgovske šole, na delo za veliko stvar, za veliko idejo! Posedaj se je oglasilo v svrho približne določitve ~ števila šoloobiskovalcev že veliko učenk in učencev. Te priglasitve seveda niso smatrati kot sigurnost za sprejem. Toda danes prosiuio dotične uda-(leniČo in mladenke, ki bi želeli zares obiskovati ti'govskci šolo, da pošljejo ali prineso zadnje šolsko izpričevalo načelniku trg. gremija, trgovcu g. Karoiu Barboi iču, ali pa naravnost tajniku gremija g. Trb, Horvatu, knjigarju v Novo mesto. Ko se izdela učni načit in bo potrjen tozadeviii šolski štati[t tei' se sestavil običajni šolski kuratoi'ij, bomo naznanili v časnikih 1er dali nadaljna pojasnila o detinitivLiem sprejemu v trgovsko šolo, o vpisnini in šohiint ter o začetku šolskega leta. Danes še omenimo nekaj ugodnosti, ki jih nudijo trgovske šole svojitii absolventom, 1. Ker ima šola pravico javnosti, nudi vse ugodnosti, ki so sicei' splošno združene s [iravicami javnih šol. Učencem prii>ravljalnega razreda, ki še niso stari štirinajst let, ni potreba obiskovati javne ljudske Šole. 2. Šolo je prištevati onim zavodom, ki podajajo zaključeno strokovno izobrazbo. Vzgaja po svojem natiienu samostojno in službeno osobjc za blagovno trgovino in nudi, ker se za sprejetn v pi ipravljalnl razreil ne zahteva posebne predizobrazbe, zlasti sinovom podeželskiii trgovcev in obrtnikov priliko, da se hitro (v treh letih) in temeljito izobrazijo v trgovskih pred-n)etih. li. Odhodno izpričevalo nadomešča dokazilo o pravilno dovršeni nčni dobi v tigovski obili (učni list). Po zakonu torej učenec, ki je z dobiim uspeliom kotičal trgovsko Šolo, ni dolžan s užiti kot vajenec in obiskovaii tigovsko nadaljevalno šolo. 4. Odhodno izpričevalo tudi upravi-čnje za samostojno izvi'ševanje trgovske obrti, ki se sicer zanjo zaiiteva poseben dokaz sposoiuiosti, če so sicer dani splošni predpogoji (n. pr. polnoletnost) in imetnik izpričevala doprinese dokaz, da je služboval dve leti v trgovski praksi. Absolvent šole mora torej le dve leti služiti v praksi, potem takoj lahko otvori lastno trgovino. 5. Absolventje, ki iščejo službe v trgovski piaksi, so sposobni za kontoriste, koresjjondente in knjigovodje. 6. Absolventu šole so odpi'ta pisarniška mesta v državni in deželni službi, zlasti pri pošti in železnici. 7. Alisolventje šole se tudi sprejemajo v specijalne (n. pr. bančne tečaje, kakoršni obstojajo v večjili mestih. 8. In še druge tu neiuienovane ugodnosti nudi trgovska šola svojim absolventotn .za praktično življenje. Kuhanje češpijeve mezge (povidla). Kď sem bil od več strani vprašan, na kak način se kuha češpljeva mezga na Oeškcm in če jc k temu treba sladkorja, poročam sledeče: V čeških krajih je od zdavnaj navada, upoiabljati Češplje izključno za kuhanje mezge in za sušenje. Da bi kdo [iiislil na kiihaiije žganja, se redko zgodi. Semintja se dobi kak špekulant, trgovec ali Žid, katei'i nakupi nasade češpelj v ta nameir Splošno pa je ljudstvo zelo trezno in če se hoče pokrepčati, si kupi rajše vrček piva kakor čašico žganja. Večini pa služi na kmetih v poletnem Času kislo mleko za pijačo, skuta ali sir za priboljšek h kiuliu za južino. K ukuhavanju mezge ni trelja sladkorja. Oešpije se pusti, popolnoma dozoreti, da so zgrbančene in kolikor mogoče sladke. Te potem otremo na podložene rjuhe ali plahte in spravimo v kadi ali pregrade na kup. Za kuhatije v malih raztiierah zadostuje kuhanje v glinastih ali tudi v Zgodovina frončišhonstiega somostana in CBrhve v Novem mestu. Sestavil P. Rifonz Furlan. Imena fraiifl.ikanov v tem samostanu umrlih od 1490—1919. Leta 1490, dne 9. februarja br. Frančišek iz Burííundijř. 1490. dne 12. aprila častitljivi p. Janez iz Gmilnda, spovednik. 1498., dne 25. marca br. Brbaid. 1505., dne 28. januarja p. Mihael iz Ljubljane, pridigar. 1507., dne 22. novembra br.'Andrej iz Encersdorfa. 1510,, dne 16. februarja p. Ignacij iz Ratlenberga. 1510., dne 8. marca br. Matija s Hrvatske. 1510., dne 27. novembra br. David, Novoineščan. 151 l.,dne30,aprilap. Nikolaj iz Šoštajna. 1511., dne 18. septembra p. Ludovik iz Dovja, gvardijan. 1518., dne 20. oktobra br. Felicijau iz Slavonije. 1520., dne 3. julija klerik Marcelin iz Kamna. i 1521., duc 16. decembra -p. Matija z Dunaja. 1525., dne 4. februarja p. Krištof iz Št. Hipolila, vikar. 1525., dne 4. februarja br. Bernardin. 1526., dne 2. marca br.Marka iz Beljaka, 1526., dne9. avg. p. Izidor iz Inuichen-a. 1528,, dne 18. maja p. Jakob, pridigar, 1530., dne 3, marca p. Hilarij iz Kočevja, pridigar. 1531., due 11. januarja -p. Jernej iz Kanniilta, pridigar. 1532., dne 12. aprila br. Ulrili s Hmelj- nika. 1532., duc 25. junija p. Pavel iz Picrders-iicima. 1533., due 6. julija zgorel p. Janez iz Keuiptna. 1534., dne 17. avgusta p. Sebastijaii, Novomeščaii, pridigar, gvardijan. 1538-, dne 2. februarja p. Paukracij iz Novega inesia, pridigar, gvardijan. 1538., dne 28. junija br. Matija iz Litije. 1538., dne 30. sepf. br. Lenart. 1538., dne 3. dec. p. Paukracij iz FirSteii-feida, gvardijan, bivši. 1539.,dne hi, julija br.Ambrož iz Bulke. 1548., dne 7. januarja častitljivi p. Janez z Ogrskega, umorjen od luterana. 1577., dne 26. januarja br. Štefan iz Radgone. 1653., dne 22. (30.) junija p, Mihael Humar, novomeški prost. 1655., dne 24. dec. p. Leon Maljavec, Goričan, provincijal. lCit)2., dne 6, julija p. Bonavcnlura Grivac, zlatomaŠnik. 1668, dne 13, maja p. Stanislav Prenius. 1683., dne 28. februarja p. Peter Čurn iz Ljubljane, star 42 Ie|. 1683., 4. julija p. Vital Majerič, gvardijan. 1690., dne 27. avgusta p, Anzeliri^Sidon, vikar. 1692., dne 5. avgusta p. Štefan Wiestiuger iz Ljubljane, star 24 let. 1693., dne 26. jan. br. Bernardin Wolf iz Kočevja, star 51 lef. 1693., dne 5. avg. br. Siegesfrid Amonn iz Celovca, klerik. 1693., dne 27. nov. p. Didak Wezstein. 1699., dne 28. aprila br. Ildefons Po-mayr, klerik, novinec, 1699., dne 31. avgusta br. Kalist Oberz-hauser, star 24 let. 1701., dne 12. dccembra p. Janez Andrs iz Ljubljane, star 24 let. 1701., dne 22. dccembra p. Janez Krstnik Žlebnik, star 46 let, definitor. 1703,, dne 10, januarja p. Alfonz Fox, 1706., dne 10. junija p. Ainand Mayr iz Ljubljane, star 52 let. 1707., dne 26. maTCa br. Rafael Kafol, klerik, novinec. 1708,, dne 16. marca p. Joief Urbanizi, lektor modrosl. 1708,, dne^ 19. julija p. Anton Bresan, definitor, pridigar, star 70 let. 1710., dne 19. jidija p. Romuaid Pernat, lektor, star 2() let, 1713., dne 25. gktobra br. Donul Echardl, kirurg, star 27 let. 1714., dne 25. aprila br. Jožef Geiger z Bavarskega, star 50 let. 1714., dne 15. septembra br. Jožef Bauzer, klerik. 1715., dne 28. junija br. Simon Gril, klerik. 1718., due 21, marca br. Elcearij Mayr. 1718., dne 27.. avg. p. Placid Diirrhcim z Bavarskega. 1723., dne 25. januarja br. Paškal Bader. 1724., dne 2. jan. p. Wolfgang Stanič. 1727., due 16. marca p. Nikolaj Rozman. 1728,, dne 24. dec. br. Paukracij Kastelic. železnih glaziranih loncih iia iloinaČera ogtijišču. Za posestnike veijih ČeŠpljevih nasadov se priiioioÉa ukuhavanje na pi'ostein, v sartoviqaku pod priprosto lopo. V naj-novejše'm Ćasu se ustanavljajo sadjarske zadruge, katere po tovarniško izddjujejo mezgo, marmelado, konserve, sadne soke itd., in iz oilpadkov šele likerje. Za nase kiiieike razmere zadostuje, ako se dogovori par sosedov ali cela vas in naredijo pri kakem posestniku priprosto pec na kaketii vrtu na ta naćin, kakor so pred leti vojaki kuhali svojo iiicnažo na iirosteiii. V ta namen i/kopljemo dva metra v kvadratu veliko, 60 cm globoko jamo, katej a služi za ognjišče. Navpično v sredini te jame izkopljemo jarek ravno tako od ognjišfia 60 cm globok, kateri se proti koncu, kjer ima stati dimnik, vzdiguje in je tam kakili 40 cm globok. Širokost jarka je odvisna od tega, kakšne lonce imamo za ukuhavanje. Pri nas iiiiajo navadno glinaste lonce, vsebine 751itiov do 1 hI, katere pravočasno omažejo z glino, potnešano s pšeničními plevami na 2 do iî cm debelo. Glina na loncih se posuši, razpoka in take raz-pokline se naknadno še enkrat zamažejo. Nekateri pa zaradi večje tipežnosti dajo lonce piskrovezu, da jih zveže v. žico. Mazanje z glino iitia namen, ila ogenj nima takega učinka in da se mezga ne prižge. Ako imatno kake bakrene kotle, jih za to tudi lahko tiporabiiiio. Lonce ali kotle postavimo v izko|)ani jai'ek, podložimo vsakemu opeko, da trdno stoji. Pi'oti dimniku damo navadno manjši lonec, kateri služi za gretje -vode, za umivanje jiosode ali tudi za razkiihavanje češpelj. Prostor med posameznimi lonci od vriia jarka je ti'cba pokriti z luševimi plastmi ali zamazati z ilovico, da se nam okoli lonca ne kadi in da boljše vleče. Za dimnik je dohra vsaka pločevinasta cev, katera se v višini kakih dveh metrov na koncu jarka postavi. Taka pri-pi'osta povidlarna ima navadno 4 velike lonce in enega manjšega in je navadno 5 metrov dolga. Nad cclo tako napi'avo naredimo na štirih koleii stoječo sti'eho, da v mezgo in tudi na kurjavo ne deiSuje. Pod streho imamo lahko tnili dve kadi. Ena je napolnjena s češpljauii, drtiga služi za razkuhano brozgo, Delo se prične tako-le : Vse lonce napolnimo s čistimi celimi češp-Ijami. Ďe smo češplje pobirali po Ileh, je treba iste v vodi oprati. Nato zakurimo v (}gnjišču in kui'itiio nepi-en'elioma naprej. Za kurjavo ao najboljša bukova drva, še boljša so tnehka drva^ smi'ekova ali jelova, ker ogenj ni tako oster in nevarnost, da bi se mezga pi'ižgala na dnu loncev, je manjša. Surove čeŠpljc se ne prižgejo rade, kei' ko ae začnejo kuhati, puščajo veliko vode, zadostuje večkratno premešanje s kulialnico, narejeno v podobi vesla. Češplje so popolnoma razkuhane, ako koščice lahko ven pridejo in čespljevo itieso ne drži več skupaj. Tako kuhanje traja navadno eno do eno iti pol ui-e. Nato začnemo z veliko zajemalko ali z manjšim loncem izpraz-njevati pi'vi kotel od ognjišča. Nad kadjo, katera je namenjena za brojsgo, imamo na dveh lesenih pritrjeni!) di'ogih žičiiato sito z luknjami k večjetnu 1 cm v kvadi'atu, da koščice ne gi'ejo skozi. K teiueljitenm odrgnjenju koščic od mesa in očiščenju sita služi navadna. Čisto oprana brezova itieLla, katei'a se nekoliko ravno odseka, da je bolj osti'a. Vsaki izpraznjeni lonec se mora takoj s svežimi češpljami napolniti, da se ne razpoČi. Takrat je treba ogenj nekoliko zmatijšati. Ako smo vse čeSplje prekuhali in košči<;e odsLi'anili, ae lonci nekoliko z vodo oplaknejo in pobrišejo. Nato se napidnijo vsi lonci do vrha s jtrecejeno brozgo in šele sedaj se začne piavo kuhanje brozge v mezgo. Doklei' je brozga redka, ni velike nevarnosti za prežganje na dnu alt oh stianeh lonca, vendar se pa priporoča vsake četrt ui'e vsebino na dnu in ob straneh dobro premešati. S stalnim kuhanjem izhlapeva voda, mezga postaja vedno bolj gosta in temna in navsezadnje Črnkastoplava. Ako začne para kapljice mezge kvišku itietati, je inezga ukuhana. To kuhanje traja tudi dve ilo tri ure, kakor pač kurimo. Nato moratiio mezgo takoj izprazniti v pripravljene lonce ali čebre, v katere se ista nalije. Posode inoiajo biti popolnoma polne, da ni med mezgo zračnih votlin in površje mora biti ravno iiglajeno, na katero se položi lesen pokrov in obteži s kamenjem, da ziak nima dostopa. Će ima ziak dostop do mezge, ista rada sklsa. V ročaje pri čebrih se vtakne lesena palica, da s pomočjo klina poki'ov na mezgi trdno di'ži. Tako opretiiljeni čebri so spo.sobni za takojšnji transport. Taka niezga je iina. sladka, zdrava in zelo redilna. Torej iz tega je razvidno, da je to velepomembnu prehranjevalno sredstvo, naša slivovka je pa strup za naše ljudstvo. Mezga se lahko uporablja za polnjenje kolačev, za mazanje na kinli, za sok k mesu in za različna druga jedila v gospodinjstvu. Na Češkem delajo krompii jeve ali testene cmoke, katere naniažejo s segreto, z vodo nekoliko raziedčeno mezgo, ki se jih dobro zabeli. V mirnih časih, ko niso češplje imele posebne vrednosti v sadovnjaku — 1 do 2 kroni 100 kg — se je imenitno izplačalo ukuhavaiqe mezge. Iz 100 kg češpey se dobi iJO do 35 kg povidla, kateri je v mirnih Časih stal 33 do 35 K za 100 kg, torej je ceno Češpelj s to dvakrat do trikrat povečal. Stroški za napravo in drva so znašali k večjemu 1 K na 100 kg mezge. Sedaj je cena sadju vi.soka in tudi niezga stane 5 do 6 kron kilogram ter je velike važnosti, da se ljudje odvadijo kuhanju škodljivega žganja in poprimejo tega načina uporabe sadja. V naši državi se izdeljuje največ mezge v Bosni in Srbiji. — Člani svete vtyske na plan! Agitiiajle in si iiohio zapomnite ta recept. Mogoče bi se dale razne sirarne ali kotli za kuhanje pei'îla vporabiti v ta namen, saj je vsa potrebna napi'ava za to že tukaj. Franc Malasek, Grtn. Vprašanje o izdelovanju opeke v grudi (iomaĚi dragoceni i:;tkli»di Íež^, kdiij cívigntjjo jih pridne í.uljave rokó? PrepereČe je danes vprašatije, kako se bi dalo ugoditi stauovaigskim potrebam. Po ceîi Sloveniji, sme se trditi, da po vsej .Jagoslaviji pomanjknje dostojnih človeških stanovanj, tem bolj pa še po mestifi. Samo v Ljubljani je 534 strank, ki obsegajo ^500 rodbinskih članov, brez stanovanj. V Novem mestu je ista mizerija. Povsod prenapolnjeno. Tem bolj pa se to opazuje pii nižjih slojih, kjer je po več družinskih članov nastanjenih v eni sobi, kar ni v korist zdravjn in tudi v nravnem oztru ne priporočljivo. Te razmei'e se pa ne bodo zboljšale tako kmalu, kot bi bilo želeti. Mogoče je vse,» da ko se mir sklene, množiti se bo pričel novi prirastek naših izseljencev Amerikancev. Industrije naša mlada državá vsestransko potrebuje, kajti brez tç ne bo gospodarsko nikdar neodvisna od sosednih držav, ako si je sama ne npostavi. Z razvojein industrije se bo zopet pomnožila potreba človeških stanovanj, a kje teh dobiti? in gospodarska poslopja ? Stavbeni materijal raste dan na dan v cenah, zato ker tega sploh nimamo niti za najpotrebnejša popravila. Kako bi se pa dalo temu odpomoČi? Z resno energijo se je poprijeti vseh pripomočkov do nabave stavbenega materijala, pred vsem pa izdelovanja, opeke, za katero se nahaja v naši novomeški okolici dovolj sposobne gline. Pi'ed petnajstimi leti se je nahajalo 10 upravičenih obrtov za opekarne, med temi pet. v Doi. Straži, dve v Češči vasi, ena v Zalogu, ena v Bršljinu, ena v řlahji vasi. Za tisti čas ni bila taka potreba, kot je ilanes, a vkljub temu je šel ves izdelek v proiiiet. Koliko pridnih lok je imelo zaslužka pti tem! Ostal je doma kapital. Razvoj stavbene obrti je bil jiospeševan, da je imelo domače in tuje delavstvo dovolj zaslužka. Danes pa smo navezani na uvoz iz tnjine. Denar gre tujcem v last, večkrat pa še skozi roke prekupčevalcev, da se tetn bolj zdraží. Danes slane samo voznina več, kakoi- je preje stala opeka na stav- bisčti z voznino vred. Ali pa ne bo v bližnji prihodnjosti še vse dražje? Sigurno bo šlo s ceno višje iii to radi tega ker je splošna potreba po stanovanjih že danes tako kričeča, da ako se tej doloma ugodi, se bo uporabil ves matei'ijal, ki se bo izdela! v tujini, v prvi visti za lokalne potrebe, ostanek pa proti visoki ceni odpade šele za izvoz. Ne dižimo rok križem in ne Čakajmo, da pridejo tuji kapitalisti in iziahijo ugodno priliko s tem, da naknpijo potrebna zemljišča, kjei' se nahaja sposobna glina, in napravijo krožne peči s tozadevnimi stroji, naše delovne moČi pa vprežejo v njih odvisnost. Ali bi tie bilo umestno, da bi se naši opekarji v Dolni Straži sporazumeli in se združili v produktivno strokovno zadrugo in pričeli v združenju po novejšem načinu izdelovati opeko in druge lončaiske izdelke? Glina, ki se nahaja med Zalogom in Dol. Stražo, je porabljiva j'azun opeke še za druge izdelke. Potrebuje se le sposobnih moči, da dajo navodila; naše ljudstvo bi se kmalu v to upeljalo in uspeh bi bil zagotovljen ! Na zadružni podlagi se dolii domač kapital na razpolago, nekaj bi vsak zadružni član tudi žrtvoval; poleg tega bi se lahko pritegnilo tudi di'nge domačine k tem kol delničarje, ki bi imeli poleg obresti tudi del jiorazde^jenega dobička. Da bi se en sam spusti! v tako podjetje, ni umestno in tudi ne piipoiočljivo, ker s tem bi dela! ostalim konkurenco, ali nasprotno, drugi njenni, Tndi v socijalnem oziru je treba delovati za bolj obširno blaginjo svojih sokolegov, ker le na ta način se more naš obrtni stan pravilno gospodarsko razvijati. V združenju je moč! To velja pred vsem za obi tnike, tem bolj pa, če jih je v enem okolišu več ene stroke in Če jim je obstanek zagotovljen, kar pa fu ni dvomiti. Vsak član zadi'iige bo ski'bel za razvoj te produkcije, ker to je njegova ilolžnost in ob enem (ndi korist. Za sodelovanje bo njegova družina pošteno plačana; čim bolj bo marljiva, več dohodkov bo imel njih gosi)odar in tem bolj se gospodarsko krepi njih dom. Dvomiti pa ni, da bi se tako podjetje ne rentiralo. Ugodne prometne železniške zveze so temu poi'ok tudi za bodočnost; pričakovati pa je. da se bodo te sčasom Še popolnile, če bi se ne oziralo na lokalne potrebe; ali tudi tem bo težko zadostiti. Ako je preje dobro vspevalo 10 opekarn, ki so bile odvisne ie od lokalnih potrebŠČn, forej se ni zbati sedaj, ko ni razuu ene opekai'iie (g. R Faleskini) v Dol. Straži nobene druge. Obžalovanja je vi'edno, da so iiekatei i tuji špekulanti razrušili poslopja v Zalogu, tem bolj pa, da je Ljudska posojilnica razprodala po nizki ceni Še malo rabljene in moderne sti'oje a poslopji vred v Žabji vasi v tujino, med tem, ko kaj enakega se danes ne dobi za nizko ceno. Iz malega rasle veliko! Tega bi se imela namišljena zadiuga tudi di'žali. V (>rvo naj bi prišla v poštev bolj skrotiina napiava, da ne požre preveč kapitala. Čim več bi bilo dohodkov in manj stroškov, tem bolje za mlado podjetje. Pri tem dobe zailružni člani veselje do dela in do višjih žrtev v dosego spopolnitve podjetja. Previdnosti je potreba pri nabavi potrebnih strojev in ki'ožne peČi. Ob enem pa tudi za pravo lego, kje naj stoji glavni obrat. , Surovi materija! na ravnini se laliko z malim trudom pi'ipravi k glavnemu obratu, veliko lažje, nego izgotovljen do oddaljene postaje, oziroma do prometnih križišč in jiotov. Računati se sme tudi, da bo v do-glednem času na lazpolago električna moč, kar bi podjetje bi'ezdvomno dvignilo v najboljši prosjteh. Tudi kuriva je v bližini ogromno! Torej na delo, da ne bo prepozno in domačinom v jiogubo! Materija! je iz domače grude in prvi si poklican domačin, da ga spremeniš v zlato! M, M. Pošljite darove za slepe vojake! Franjo Nciibatier: Pesem vdove. Kam hi Čebela, ko ajda je zrela, cvetje pa v svet ne ozira se več? Mož odcvetel je, za sunt je dozorel, nikdar me več ne pogleda ljubeč. Kam poletim naj iskat tolažila? Kje bi njegovih se slajev napila? Kam se naj bukvica ."^laba nasloni, ako Že hrast je prelomil vibar? Kodi naj ladjica brodi in blodi, ako je vtonil v valovih krmar? Ah, brez opore slabotna sem žena, srdu vihai-jev, valciv izročena. Kam se naj četa nevedna obrne, če se vodnik je izgubil v temáh? Dečíca moja, ti četica bedna, kdo naj te vodi po teitinih stezah? Oče izginil ti v noči je boja, luč je ugasnila moja ni tvoja. Gospodarstvo. Na državni kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu se prične zopet redni poduk z novembrom t. !, Šola obstoja iz celoletne sadjai'ske in vinarske šole in iz dveh poljedelskih zimskih tečajev. Prošnje za sprejem, katerim je priložiti krstni list ali domovnico, zadnje šolsko spričevalo, zdj'avniško in nravstveno spričevalo ter izjavo starišev oziroma varuha, s katero se zavežejo- plačevati stroške šolanja, je vložiti do 1. oktobra pri ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu pii Novem mestu. Prošnje so koleka proste. Natančneje podatke se na zahtevo vsakemu dopošlje. Klub jugoslov. agrikulturnih tehničara se je osnoval v zimskem semesti u 1918/19 v Pragi, ki ima nalogo, potom ekskurzije in knjižtiice nuditi Članom izpopolnitev v strokovni izobrazbi, Da bo zamogcl ta klub izpolniti svojo važno nalogo in pošiljati v domovino res strokovno tzobi'a-Žene može, ki jih bas sedaj tako nujno potrebujemo, zato pimimo vsa društva, knjižnice iti posaiiiCiinike, da darujejo klubu kako strokovno knjigo (poljedelsko, vinarsko, sadjarsko itd,), oziroma, da mu pomagajo z denaiiiimi prispevki. Oboje sprejema klubov knjižničar: France Pegan, stud, ing, agr,. Novo mesto 220. Urad za pospeševanje obrti namerava nabaviti veôjo množino furnirja, Mizarji, ki retlektii'ajo nanj, naj priglasijo svoje poti'ebščine najkasneje do 3. avgusta 1H19 na navedeni urad, Ljubljana, Dunajska cesta št. 22. Cene za kvadratni ^črevelj : Cepljena hiastovitia O H mm 45 vinaijev. Cepljena hrastovina 1 mm 53 vinarjev. Bukovina cepljena in paijena OHmni 33 vinarjev. Brestovina cejiljcna O'Bmm 53 vin. Lipa cepljena O 9 mm 33 vinarjev. Dobava že plačanega blaga iz nemške Avstrije, čigar izvoza nemška Avstrija ni dovolila. Med Centralno upravo za trgovački promet, sa inostianstvom v Beogradu in dunaj. AVajenveikehrsburean-jem se je sklenila pogodba, glasom kateie bo dovolila nemška Avsti'ija izvoz vsega tistega blaga, ki je bilo plačano pred 22. marcem 1919. Će pa je blago plačano le deloma, se bo dovolil izvoz le deloma, to je, plačanega blaga. Poživljajo se tedaj vsi interesenti, da vlože do najitozneje o. avgusl.a 1919 tozadevne, pravilno ko-lekovane prošrqe, opremljene z vsemi dokazili, na jiodružnico Centralne uprave v Ljubljani. V prošnji morajo biti navedeni vsi podatki, to je, vrsta in množina blaga, natančni na,slov prodajalca, vi'ednost, koliko je plačanega in kedaj. Vloge fia Centralno upravo za trgovački promet sa inostranstvom v Beogradu. Še zmiraj se ponavljajo slučaji, da se vlagajo prošnje za izvoz direktno v Beograd, Četudi je pi'osilec iz območja podi'iižnice Centralne uprave v Ljubljani. Opozai'ja se, da se odslej naprej prošnje, ki se vlože dii'ektno v Beograd, od Cernralne uprave ne boilo reševale, temveč pošiljale pi'ej poilružtiici v izjavo. Vsakemu interesentu je tedaj v lastno korist, da se obrača,v vseh zadevah na poilrnžnico v Ljnbljani. Vse piošiije lia ta »rad morajo biti ko-lekovane. DomaČe in tuje novice. Spremembe v novomeškem franći-Škanskem samostanu. V Novo mesto pridejo P. Matej Vidmar, gvardijan ; P. Otokar Aleš, P. Kornelij Petrifi, P. Klemen Gram-povčan, Izmed dosedanjih patrov ostaneta v Novem niestn P. Alfonz iti P. Pavei, — V Nazaret v Savinjski dolitn" odideta P. Atanazij za voditelja šole, in P.Ferdinand. K Novi Štifti gre P. planko, v Kamnik P. Janez, v Brežice P. Akviti, v Ljubljano P. Hubeit in P. Metod, na Vii pri Ljubljani P. Engeibert. Dekliški shod Marijinih družb novomeške dekanije se bo vršil ob vsakem vre-menn dne 5. avgnsta t. 1. na Trški gori. XaCetek slovesnosti v cei'kvi ob 8. uii. Po možnosti bodi zbirališče v vSevnem; od tn sknpni poliod k Mariji na goro. Po končani pobožnosti v ceikvi bo na pi'ostem velik dekliški tabor. Nastopale bodo mladenke same in drugi govorniki. Vse tozadevne pi'ijave sprejema žnpni urad v Št. Petru. Dekleta, to bo.vaá dan! Naj nobene ne zadrži ne lepo, ne grdo vreme! Na veselo snidenje v najobilnejšem številu! Zlat Jubilej. Djie 1. avgusta 1919 obhaja praC. g. dab. svetnik Mihael Saje, žtipnik v p. na Skarnôitii, svojo zlato sveto mašo. Še na nnioga zdrava leta! Poroka. Gospodična Diaga Gimpel iz znane rodbine Gimptjeve na Snšiiiab, topliške fare, in g. ti'govec Šti!fan Ravnik iz Kanala na Goriškem, sla se julija t. 1. poročila. Poročil ju je mil g. prošt dr. Elbert v svoji kapelici. — Častitamo! Bog daj srečo ! Poročil se je v Novem mestn dne Irt. julija g. Anton Not, štabni narednik, z gdč. Terezijo Kobe. — Obilo sreče in blagoslova ! Umrla je v Novem mestu 29. julija laiu gospa Jei-a Wafer v slarosti 81 let ter bila pokopana 31. julija. Blagi pokojni večni mir in pokoj! ^ Izvestje drž. gimnazije v Novem mestu o šolskem letu 1918/19 je izšlo prvič v slovenskem jeziku. Koliko let je izgitiilo v večnost, koliko trudov je tnoral pi'estati, koliko Žrtev doprinesti naš narod, da mu je končno zasijala svoboda in je jjiišel do naravnih in narodnih pravic svojega jezika. Od leta 1746., odkar se je ustanovila naša gimnazija pod cesarico Marijo Terezijo, pa do leta 1855., je izhajalo izvestje v latinSčiin in potem v nemščini do letošnjega leta. Izvestje vsebnje; Pozdi'avni govor ravnatelja g. Jos. Westi'a na prvi nai'odni praznik dne 14. deceitibra 1918,, slavnostni govor pi'oiesoi'ja g. Dav. Majcena na Vodnikovi akademiji dne 13. marca 1919 in pa šolska poročila g. ravnatelja. Koncem šolskega leta 1918/19 je bilo na zavodu 189 učencev, 24 bospitantinj in 2 eksternista. — ^ianimivo v tzvestju je tudi poročilo „Poilpoi-iiega društva" za nČence na tukajšnji gimnaziji. It; katerega z veseljem postiamemo izvanredni dol)ei' uspeh v podporo ubožnega dijaštva. Število rednih in podpornih članov se je izdatno zvišalo od drugili let, dokaz zaslužnega delovanja odbornikov pod načelnikom ravnatelja g. Wustia. Skupnega premoženja ima društvo 11.798 kron 50 vin. Ob priliki spregovorimo kaj več o tej pletneniti človekoljubni napravi. Za danes pi'av toplo priporočujemo dijaško podporno društvo vsem blagim srcem v nadaljno nuklonjcnost. Okrajna učiteljska skupščina se je vršila 16. julija v Novem mestu za uči-^ teljstvo novomeškega okraja. Predsedoval ' je nadzornik Giaii, Omenja najprej težko dobo zadnjili let, ko se, učiteljstvu ni bilo mogoče zbiiati li konferencam, katera je bila tudi letos uradno preklicana. Po |)0-zdi'avu gostov in spominu unu-lib tovarišev poda poročilo o uspehih pi'eteklih tet. Poročilo g. na{U(unika je bilo z velikim navdušenjem sprejeto. — Nato so sledili podrobtn' nčni načrti o zgodovinskem po- uku. Krasen uvod o zgodovini je podala gdč. Pavla Štrambelj. Potem so poročali za posamezne vrste šol : gdč. Tončka Ili ibar, nadučitelja Koželj in Štnlar, gdČ. Jeraj iti Ropaš, Načrti so bili skrbno narejeni in pri razpravi se je satno povdarjala raba avstrijskih itneii. Na predlog nadufiitelja Matkota se sestavi odbor, ki naj načrte pregleda, če treba popravi in spopolni. Preskrbi naj se tudi pomnožitev načrtov, da jili dobe vse Šole v okraju. — Potem poroča o zemljepisnem pouku nadučitelj Ziipančič, Lepo je očrtal, kako naj se vrŠi ta pouk v sedanjem časa, -— O učnih knjigah je jioročal naduČitelj Matko. Enoglasno se sklene resolucija, da se stare krqige za prihodnje šolsko leto obdrže, seveda z raznimi spremetiibami. Pozneje pa mora šolska oblast nove preskrbeti. — Nato sledi poročilo o samoučilib nadučitelja Vidmarja, Pri debati se sklene resolucijo glede preskrbe zvezkov, ker brez njib je skoro nemogoč dober uspeli. —■ Pri zadnjem poiočilu o uporabi šolskih tiskovin predlaga nadučitelj Gebauer, da naj se »porabljajo še stare tiskovine, ker je v njib založenega še itntogo denai'ja. — Pri raznoterostih poroča nadučitelj Marok o zadevi nadučitelja Štruklja in stavi resolucijo, v kateri naj se temu izreče obžalovanje. Kljub ugovoru nadzornika, da je stvar politična, ki ne spada v skupščino, se sklene glasovanje o resoluciji, katera je bila sprejeta soglasno z doatav-kotn: Če je les. Skupščina pa je tudi obljubila, da prekliče, ako se izkaže restiica. Na podlagi izjave v „Slovencu" z dne 26, julija je pričakovati, da se ta obljuba izpolni. — Nato se je razpravljalo še o šolskih zamudah, kjer se je zahtevala takojšnja izteijatev kazni, o srbohi vaSkeiti tečaju in o spominkih umrlim tovarišem. — Po sestavi udanostne brzojavke na prestolonaslednika Aleksandra se g. nadzornik zahvali zboi'ovalcetii za vstrajnost in jih navdušuje za nadalnje neuntorno delo v prihodnjcin Šolskem letu, Konečtio pa omenja, da se vrši današnja skupščina še pod mo-gočnitiii vtisi ptaznovanja prvega rojstnega dtieva našega kralja Petra I in pozove zborovalce, da zakličejo Njib Veličanstvu trikratni „Slava" — kar se z nepopisnim navdušenjetii zgodi. Po odpeti kialjevi hiittni „Bože pravde" se zboiovalci po 4. in pol urinem zborovanju lazidejo. Kapelica sv. Leonarda v Gotni vasi je dobila novo lice, Pi'av lično je prebarvana in posamezne svetniške slike dokaj lepo prenovljene. Bila je pa že tudi potrebna. Žal le, da so spremenili glavno sliko starodavne zgodoviti.ske kapelice sv. Leonarda v sliko Marije Pomagaj. Kakšen povod je provzročil to spremembo, ne vetiio. Zdi se natii pa zelo neutiiestno, ne da bi hoteli morda žaliti nežno častenje Matere Božje v Gotni vasi. Sestanek čevljarjev v Novem mestu. Tovariši Čevljarji! V nedeljo, 3. avgusta doi)oldne ob 9, uri se vrši sestanek vseli čevljarskih mojstrov sodnega okraja novomeškega. Pridite gotovo vsi na ta sestanek, pogovoiiti se imamo o naših stanovskih stvareh. Zdaj so časi, ko se vse vrti in preobrača, ko so bodo skovale nove |io-stave. Naj se pi'edrugačijo In skujejo boljše postave tudi za nas obrtnike. Tudi obrtnik je ud tega velikega državnega telesa, tudi obrtnik plačuje davek. Tudi obrtniki moramo dati svoje sinove k vojakom in spolinijeitio postave, toi'ej moramo tudi piitt do svojib pravic. Tovariši Čevljarji, pridite vsi na ta sestanek, da se jtogovoritno o važnib stvareh in se z vso silo upretiio proti ve-riženjit. o katerem govorimo še tudi na dingem mestn datiašnjega lista. tei- za-btrvamo svojih pravte, Zgrabili botiio vse tiste, ki delajo in fušarijo brez obrtnega lista; in takih je sedaj mnogo. Brezobzirno btntio nastopili proti njim. Kdor je postavtio i/.učen. ima pravilno učno in potiiagalsko i/,|iiiČevalo in je sposoben postati mojstei', naj stopi v naše vrstij; naj zglasi svojo obrt pri zadiitgi, vzame obrtni list, pa bo lahko neoviratio izvrševal svojo obrt. Kdor tega noče. ga bomo vedno zasledovali. Kdor |)a ni imsiavno izučen, naj se gre izučit, ali pa naj obrt opusti. S to fnšarijo moramo kratkomalo pomesti in z vso odločnostjo zahtevamo od vlade in obrtnih oldastev, da store v tem oziru svojo dolžnost in naredé reil. Če pojde tako naprej, kakor se zdaj dogaja, ne bo v par letili nobenega poštenega čevljarskega mojstra več, pa tudi nobenega davkoplačevalca več. Torej čevljarji! V nedeljo, 3. avgusta ob 9. ni'i dopoldne vsi na sestatiek, ki se bo vršil v zadružni sobi v Narodnem dotnu pritličje, na levo. — Zadruga Čevljarjev v Novem mestu. Na Gorjance! V nedeljo 10, avgusta se naitierava ob lepem vremenu izvršiti večji izlet na Gorjance, Če bo v petek in soboto prav deževno vreme, ne gremo po lužah in blatn na Gorjance, četudi bi bila nedelja lepa. Izletniki naj si pravočasno preskrbe vozove, če se Želijo peljati do Gaherja ali morda čez „fabriko". Naj se snujejo družbe prijateljev in znancev, da se sporazumejo gletie časa odhoda in glede vozov. Na kakršenkoli, način gre kdo na Goi'jance, je popolnoma njegova stvar. Povabljeni ste pa vsi, brez izjeme, gospodje, gospe in gospodične! Ena partija odide z glavnega ti'ga ob '/^4. uri zjutiaj z lojtrami. Morda si izvolijo tudi druge partije ta čas, potem kai' z vozovi ob pravem času na glavni trg, da odrinemo sku])aj proti Ga-berjeiii, Nekateri bodo Sli že predvečer, da bodo vživali na visoki, bajkepolni planini Čarobno polnonieseČno noč in pa nebeško krasno vzliajanje božjega solnca. Morebitna še potrebna pojasnila daje rade-volje knjigar Horvat. — Toiej na srečno svidenje v nedeljo, dne 10. avgusta na visokih Gorjattcib! Počitniško zborovanje S. D. Z. Poživljajo se vsi tovai'iši akademiki, bogo-slovci in srednješolci, ki so mislijo uiieležiti zliorovanja in žele hrano in stanovanje v Ljubljani, da se nemudoma priglase na pripi'avljaini odbor, Ljubljana, Ljudski dotii, in obeneiti pošljejo svoj počitniški naslov. Glede znižanja na železnice Še ni prošnja rešena, vendar naj si vsak preskrbi predpisano legitimacijo s fotogratijo. — Pripravljalni odbor. Neurje, Občino Gorenje polje je dne 3. julija in ponovno zopet 12. julija zadela nevihta in toča ter napravila po celi občim" obilo škode. Obakrat je bila najbolj prizadeta vas Drenje, ker tam je poplava zasipala s prstjo in katiienjem njive, toča zbila žito, sadje in sočivje ter uničila vinograde, Piizadete so po nevihti in toči tudi vasi: Soteska, GabeJ'je in Goreitje polje, kjer je obilo škode na polju in po vinogradih. Vas Dolenje polje je tudi dobila delež po toči na žitu, in posebno v vino-" gradih je škoda občuttia. Vreme v avgustu ali veliketu sipanu bo posebno nevihtno; večkrat huda vročina in zopet mrzel dež; zelo se je bali toče. Prvi teden bo še nekaj vročemu in suhemu avgustu podoben, a potem bo pa cel mesec zopet nestalen in čmeren stric, — Potiienljiv dan je sv. Lovi'enc (10.); če je jasen, bo prijetna jesen in bo dosti grozdja. Ravnotako pomeni vroč veliki Šmaren (15,) dobro vinsko letino. Sv. Jernej (24.) naredi vreme za celo jesen. Če tia dati Jatieza obglavlj.(29.)dežuje,piškaveorebeoznanuje. Dopisi. Iz Novega mesta. Veliko .'ic danes piše in govori o raznih vei'ižnikih; ugiblje se, kako bi se ti odpravili. Poslale so se že tudi raztie tozadevna resolucije na vlado, naj hi kaj ukrenila in napravila konec t«ijtni veriženju. Obittiik, ki je postavtto izučen obrta, moi'a gledati, kako ti verižniki tržijo s čevlji, mu konkurirajo in kruh iz rok trgajo. Dogaja se to veriženje pri vseli obrtih; toda toliko ne tipi pri tem veriženju nobena obrt, kakor čevljarska. Če je kak obrtni stan zatiran, je to v pi vi vrsti čevljarski slan. Vsak sušmar, ki niti od daleč ne ve, kaj je čevljarstvo, baranta danes s čevlji. Čevlje vidiš povsod, kjer bočeš; malodatie v vsaki prodajalni v Novem mestu ; celo v traliko med tobak so Že zašli kot prvovrstna delikatesa. Ali je to pravično? Ali se pravi to ščititi malo obrt? Ali ste že kdaj videli v Čevljarski prodajalni med čevlji pomešano iiiann-fakturno blago, pa klobuke in copate itd. Net čevljar prodaja samo to, kar spada v njegovo stroko;, zakaj se torej drugi vmešavate v Čevljarstvo! Proč z mešano trgovino, to bodi naš klic in naša zahteva! To je tudi naš poziv na novi tigovski gremij za novomeški politični okraj, ki se tudi naj zaveda svojega poklica ter pomaga odpraviti mešane trgovine. Menda se niso učili vsi trgovci vseh strok?! Poglejmo le nekoliko novomeške piodajalne. Pa saj jih tudi drugod ne inaîgka. Bel kanclijski papir in mazilo za čevlje, masne knjižice in krtače za ribanje, klobuki in čevlji, železo in sukanec, svila in rešeto, sveče in žeblji, žica in žida itd. — vsi tn imenovani in neimenovani predmeti se parijo ^ in bratijo in mešajo v razložnih oknih malodane v vseb trgovinah, kakor so se v vojni mešali vojaki vseh narodnosti. Torej tudi trgovec mora brain'ti in ščititi svojo stanovsko čast, če ne ga bodo v prvi vrsti pregnali verižniki in nedavko-plačevalci. Vsak se pečaj s tem, kar je izučen in prodajaj blago, ki spada zares v njegovo stroko. Tako bo labko vsak zraven druzega obstal in se no bo še dalje uganjala umazana konkurenca, gojila sovražnost in zavist med trgovci, ki jih je molila do danes. Seveda ob tržtiili dneh sredi tiga na navadnem štantu, kjer ženske prodajajo cukrčke in pi.škotke, imajo tudi Čevlji svoje častno mesto; gotovo zato, da se štant ne podere. Kje so merodajne oblasti, ki bi morale to pieprečiti? Kje je vlada, ki bi morala s svojimi postavami ščitili malo obrt? Vse miruje, nihče se ne zgane; samo davčni vijak, ta se vrti in privija obrtnika, ubogega obrtnika, kakor zločinca na natezalnico! Od nekdaj že so po raznih trgovinah prodajali tovarniške Čevlje tei' delali čevljarjem zgago. Vedno so se čevljai'ji jezili nad tem, da morajo ta fabriški poful flikat; toda kaj takega, kar se zdaj dogaja, to presega vse meje. Nad vse gorostasna bedai'ija pa je to, da so so nekateri čevljarji sami tako daleč spozabili, da svoje izdelke prodajajo takim veiižnikom, da si oni z njimi dobiček na-pravljajp in se čevljarjem smejajo, kakšni norci da so. Zraven tega pa delajo s takim početjem tudi draginjo. — Škandal Čez škandal! Čevljarji, ali ste ob pamet? Ali ne pomislite, da s tem sami sebi v skledo plujete! Kaj se ]mtem jezite nad postavo, nad mešano trgovino, ko na drugi strani sami s svojimi žulji podpirate verižnike. Zdaj pač kupujejo od vas, a prišel bo čas, ko bodo začele tovarne zopet delati, ko se bo izdelalo na ti.soče parov čevljev vsak dan. Takrat, moj dragi čevljar, te tak ve-rižnik ne bo pogledal ; zrasel ti bo čez glavo. Naročil bo iz tovarne cele giomade čevljev, jih prodajal in se tebi smejal, ki si ga prej podpiral in mu pomagal do tega, da te bo zdaj ložje davil. Ti boš pa gledal, odkod ti bo kdo prinesel kak fabriški pofel flikat, da boš zaslužil par grošev. kakor je to že bilo. Čevljarji, čevljarji! Zdramimo se, da ne bo prepozno! Vsi stanovi se organizirajo in se z združenimi močmi hočejo otresti jarma, ki jih je do zdaj tlačil. Ali bomo samo mi Čevljarji ostali ponižni vo-lički, ki bumo klonili svojo glavo pred vsakim, ki tio imel par grošev v žepu. Ali bomo še vedno ponižni sluge in prokleti Šuštarji, kot smo bili do zdaj? Ne, tn nikdar ne! Kaj nas ni dosti? Stopimo skupaj, sezimo si v roke kot biatje, ustanovimo si svoj konsum, svojo prodajalno, kjer bomo imeli sami zase usnje in vse potrebščine. V to prodajalno bomo prinesli svoje izdelke, tam jih prodajali ne veriž-nikom, ne klobučai'jem, ne pufarjem, ampak ljudem, ki bodo takoj plačali. Tovariši Čevljarji! Naj ne bodo te skromne vrstice samo glas vpijočega v puščavi, atnpak vsak naj jih trezno premisli in raje ne vem kaj stori, kakoi da bi svoje izdelke verižiiikom prodajiii. Glejmo na to, da bomo ostali sami svoji gospodje mojstri, neodvisni od verižnikov. Bi'atje ëevljai'ji! Resni in trdi ćasi so, iia delo torej! Ne zgubljajtim časa, zgrabimo za pravo orožje; za orožje, s katerim boiuo ubranili sebe in naše potomce hlapčevstva verižnikov. — V nedeljo 3. avgusta vsi na Čevljarski sestanek v Novo mesto. Zadruga čevljarjev. Gornja Straža. H. » Poleg kolovozne poti nahajate se se dve drči, po katerih prožijo vaščani drva iz gore v vas. Tukaj dere voda v času deževja kot hudournik skozi vas v Ivrko. Diii sta vglobljeni 2 nieti'a s širokostjo 7 ineti'ov, zato je zeinlje z gramozom «d-plavijcne okroglo 100.000 ln^ opnsl.ošenega prostoia pa 4{).000". Di'iiga pot te vodi iz središča vasi in okiajne ceste med vedniiii gi'movjem v središče straŠkih vinogradov. Začetkoma, kot stara cesta v dolgosti 300 metrov, je pi'ftcej široka, kamenita, popravljena nth koliko leta 1901. Vzdigiije se nato precej strmo mimo kapiteljskega vinograda tei'preide kot goi'ska steza med gostim grmovjem, podobna kozji stezi, v tako i;nenovano „Zajčjo drčo" — dj'čo za drva iz vaških gozdov nad vinogradi. Tukaj dobivajo vasčani skoraj vsa drva za kurjavo iz svojih gozdov. Pač žalostno, neusmiljeno in pojiiiženjsko je videti, kako mora ubogi luiict-ti'pin, kot živina vjírežen, vlačiti potreben les za kni javo skozi'celo jesen, zimo in spomlad iz daljave 3000 metiov domov. Kako lepo bi tukaj lahko izvrševal svojo nalogo kak strokovni potni nadzornik s trasiranjem novega, pi'epotrebnega pota fiez vso goi'o Gornja Straža ! Kolika dobiota neprecenljive vrednosti za Ijuiistvo, lepoto in napi'edek za vso Hlovenijo bi bil tak velik korak v kmetijstvu! Voda dere iz drfie in poli kot hudotn'iiik ob času deževja iz 3000 metrov dolge poti v Krko, zato je tudi ta pot, za popravo nesposobna; zemlje pa je odiilavljene v Krko nad sto-ti.soč kubiknietrov. Tretja pot, vsa za popiavo prav sposobna, se odcepi pod „Leganotii" od druge poti. Začetkoma v ravnet», Še prav na pobočju gore, potrebuješ zbok luž in blata čolniček. Če noČeŠ nehote obtičati v blatn; a ko zapustiš po daljavi 1 00 ri! Leganovo Uižo, se ti odpre v dolgosti 480 m zares prav lepa, lOVo napeta, snha gorska vino-gi'adniška pot. Ljudje jo imennjejo na-1'avnost: „Cesto brez gi'amoza''; a kaj se hoče, ko zopet konča v dolgosti 300 m , 8 |)rav grdim, kroglastim kamenjem zanemarjenim kolovozom. Tukaj se prav dobro vidi pi'idnost nekaterili in nemarnost drugiii vinogradnikov. Da bi kdaj pridnost zmagala, je malo upanja; kajti devet let Že gledajo nebrižneži lepa pota, vozijo po njej, uče se. Šalijo se, ugibljejo, modrujejo, pa ne ,^gre v giavo in ne gre. Ali je lažje hoditi i(i voziti po suhem, nego biazdati i)o vodi in blatu. Vsa ,ostala pot je ostala do sedaj devet let vedno sramotno grda in nepo-pravljena. Ju kako je piiŠlo do izvršitve tega malega uzornega pota gorske i)oti? Hiio je leta 1910. Do tedaj je bila vsa pot lako zanemarjena, da je bilo ti'eba za izpeljavo teže ji^dnega tnelra gnoja tri pare čvrstih konj, medtem, ko sedaj isto težo jedno staro kljuse izpelje prav z lahkoto. Fot je na pobočju vijoke goi'e Sliažp. Nad potom krasijo okolico krasni vinogradi, a pod potom bil je tedaj z gostim grmovjem, rolndovjeiti, jelšami za-ia.ščen vaŠki jiašnik; obrežje jjota pa zaraščeno z gostim, neprodirnim grmovjem, pot pa uglobljena nad jeden metei' glo-bokosti. Le ilobreiiiu vinogiailiiiku, soseiltJ Tomičtj je bilo treba takiat vsako leto se zahvaljevati, (ia je z nasajeniJii kljukcem ' udi'ihal po z vejevjem gosto zaraščenemu potu, da je bilo mogoče pi'iti do zidanic in vinogiadov, kar še sedaj izvršuje brezplačno po obestianskili mejah diiigega, prej opisanega pota. Sedaj pa, ko je pot dobro popravljena, so mesto pustega pašnika lepi sadni vítovi, njive, košenice itd., vse kultivirano, lazun jedne parcele. Čcgai- blagodušni gospodar je isto ptistil neobdelano, v sijajni dokaz vsakemu potniku, kako sramotno grda ptišča je bil nekdaj pašnik pred popravo pota in v dokaz, kako blagodejno vpliva popravljen,pot k povzdîgi kmetijstva, k lilagostanju in kulturi. Nad pototii in pod potom je 44 zemljiškili parcel ali 38 go-spodaijev, in dela mejo med |)Osaiiieznioii parcelami. Doneski k vremenoslovju Bele Krajine. j, sasdj VI. Kakšno vreme smo imeli v Beli Krajini, zlasti v adleški župniji, v zadrtih 10 letiii v posameznih mesecih. Tudi avgusta smo iitieli huilo vročino in sti'ašno sušo, ker se tudi v tem mesecu ni nikdar zadosti namočilo, četudi smo dobili ,5. in 31. nekoliko dežja, da se je letina vsaj nekoliko zopet osvežila. Di'Ugači pa smo dobili samo še paikrat po kako roso, da se je dobro prah zmočil Napravilo se je sicer nekaterikrat. za dež, pa ga je bai'ja razgnala, ki je držala tudi v teňi mesecn, kakor je to pi'i nas že navada, da razganja burja deževne oblake. Kako vrofiino smo iirieli, nam spričuje to, da je imela Kulpa 2. in 4. po 28 C topline, in Še 17. 27 0. a v senci pa smo imeli ta dan popoldne 30 Ç. Vsled hude stiše so se nekatere turšice posušile, da so jih pospravili z njiv. Tudi nekateri iižol ^e je bil posušil. Krompir pa, ki je bil tudi že piej suh, se je vsled dežja dne ,'). avgusta „ponovil" to je zopet lepo ozeienel in je na novo cveW kakor v spotidadi, da so bile nekatere njive vse bele od cvetja. Tudi repa ni tnogla rasti in debeliti. Po nekaterili njivah so jo pa Indi gosenice precej uničile, posebno na Vrhovcih in deloma tudi v AdiešiCih. Zeljn so močno naškodile poleg suše še tudi uši. Prav ugodna pa je bila ta vročina za grozdje, ki je v tem mesecu že precej dozorelo, posebno ranitia in Črno grozdje. Tudi v tem mesecu je bilo ljudem prav hudo za vodo, ki so jo morali zopet daieč voziti. Po dalnjih vaseh, kakor na Bednjn, Pi'i-bincih in v TribuČah pa je obolela tudi goveja živina zai'adi žeje in pomanjkanja vode, kateri je curelo iz oči. Ker tudi ' potoki v sosednjih župnijah, posebno v i Črnoitialjski, niso imeli v.sled strašne snše vode in vsled tega mlini ob tijih niso mogli mleti, so zopet v tem letu vozili, posebno iz Črnomaljske župnije, celo poletje mlet v naš mlin v Pobrežju. Ztnirom so bili vozovi na cesti, ki so vozili ali zrnje v mlin, ali pa moko iz njega. Pravili so, da so to poletje nosili in vozili v pobreški mlin iz G sosednjih župnij. Kako je bilo tudi po drugih krajih bivše Avstrije vsled sti'ašne vročine in suše bndo, spi'ičuje pismo, katero je pisal naš vojak svoji ženi domu in v katei'eiii ji je sporočal: „Vozil sem se 3 ilni po železtiici — kje in kod, ní smel sporočiti — pa je bilo povsod vse suho in kakor poŽgano." Povprečne topline pa smo imeli ob 6. zjutraj po 11 — 20 C, popoldne ob 3. po 17—30. V septembiu smo imoJi prve 4 dni še prav lepo, vioče in suho vi'eme, tudi ' zadnja tietjiiia meseca je bila večinoma lepa in ugodtia. Od 5, do 21. pa smo imeli pi) večini prav neugodno in jako ntokio vreme, kei' je večkrat deževalo in včasih kar lilo. Po nekodi so bile v tem časm, posebnu po Dolenjskem, pa tudi po diugih krajih, velike povodni, .f). septeiubia nehala je suša, ki je trajala od druge polovice maja, in kakršne niso ljudje pomnili. Ta dan'smo dobili narnreč zaoverjeništvo za socialno skrbstvo). Na podlagi prošnje, ki moi'a biti opremljena z zdravinškim izpričevaloni o stanju in natančnem poteku bolezni, (Za revne honorira zdravniška izpričevala kuratorij, posebni formularji za zdi avniška izpričevala se bodo razposlala vsem gospodom zdravnikom.) Kui'atorij odgovarja prosilcu pismeno glede sprejema, natančen datum pa naznanja zdra-viliščni zdiavnik bolniku. Bolnik ne sme zamuditi predpisanega roka, ker trpi sicer sam nastalo škodo. Zdravljenje v sanatoi'ijn traja približno 10 do 12 tednov, vendar se iiacijenta lahko že prej odpusti, in sicer: 1. Če pacijent prej ozdravi, 2. Če slučaj sploh ne spada v zdravilišče, 3. ako bolnik zahteva odpustitev, 4. če se diseiplinaiiio pregreši. V zdravilišču obstoja enotna dijeta. Oskrbovalíii sti'oški za plačila zmožne znašajo dnevno 30 K; za posebno sobo in ločeno postrežbo pa 40 K. Spremljevalke otrok, ki se pa sprejemajo le za kratek čas in oii slučaja do slučaja, to je v omejenem številu, plačajo dnevno oskrbovalnino 25 K. Med oskibovalne stroške spadajo indi vsi zdravniški pripomočki in zdravila (Riintgen, zdi'avljenje s tuberkulinom itd,) Polni plačniki naj po.Šljejo svoje prošnje direkttio kuratoriju; oni, ki imajo piavico do dajatev iz bolniških lilagajen, naj vlože svoje proširje potom teli; oni pa, ki so plačila !e delno zmožni, ali jia sploh nezmožni, naj pošljejo kuratoiiju svoje prošnje potom občine, kjer prebivajo in naj dokažejo na podlagi lista o imovifiskih raztiiei'ab, da ne moiejo plačevati polnih ali celo nobeniii oskrbovalnih stroškov. Vsak bolnik mora pi'inesti s seboj obleko in vsaj dvojtio l;elesno perilo in vse toaletne potrebščine. Vožnjo po železnici do postaje Šoštanj in nazaj plača bolnik sam. Za prevoz od )>ostaje.Šoštanj do 3 kiu oddaljene TopoljŠice in nazaj preskrlii upra-viteljstvo zdravilišča. Ono daje tudi vsa nadaljna podrobnejša pojasnila. Listnica upravništva: Kdor nima plaíaiieřa iisla nazaj za leto lillS in aaj za polovico UiU lí)lí), bomo pi'thoJiijiÎ list iisixivili bi'oii vsacoga ozira itii znane ali neznaiiL'o.sťbe. iířklamiícije in ra/.tia vpraáanja so ne boilo upoStevaltí. Mi pošiljamo lisi ruiliio in vtsltiç vsom. Co p;î, pvi da-iiîiinjih svelovnih zraeSnjavah kdo nt' dobi lisla, nismo in i odgovorni. Kovaški učenec 14 do 16 let stiir, iz poltene lii£e, se sprejme takoj v poduk pri Ivanu FI o r i j a n £ i iu, kovaíu na Slatenku pri Novem mestu b. it. 16. Vec karbidnih svetilk in nekaj karlfidît se ilolii v Novem mestu hiš. št. sv. Florijaini tci,'. Tvrdka E. GUŠTIN v Metliki - dobavlja poljedelske stroje vseli vrst. — /ahtevajto ecnik ! Ajbiš gomilice^ zlati grmiček (taužentrože) in dru^a zdravilna zelišča, korenine in semena kupi lekarna J. BERGMANN Novo mesto. Zahvala. Tovodoin .snirli moje varovanke, goapoJiiiit! Pavline Končina plsaniiíkc uradnice pri davčnem okr. ob last v II iznikam prisrCiio zahvalo vsoiii, ki so rajnko objskovalt in lotažiii v njeni budi bolezni. Osolito se zahvaljiijiim pvinia-riju g. df. íítraškn, Ě. g. vikarju Žerjavu, CÈ. seslrani uaiailjenkam, dekliSki Marijini družbi, darovalkam in darovalcem cvolja tt;r^ vHrm, ki so z obilno udeležbo pripomogli, da se je in-rSil pogreb prerano umrlo tako slovesno. IJog plaSaj ! Dra^otLu (iolia. Novo mesto, 20, julija 1919. Kotel bnzoparilnik se nov, se proda. Kje, pove upravništvo tega lista. Ježice večjo množino, kupi tovarna usnja. Cenjene ponudbe na naslov: PODVINEC Aleks,, Radeče pri Zidanem mostu. Fran Rifelj steklar - Novo mesto íímm^s Olavni trg št. 94 se priporoča za stavbeno steklarstvo in razna popravila te stroke. Popravila in dela se izvršujejo točno in solidno. Cene zmerne. Zlata verižica z obeskom /a vrat, iiriinenm kot darilo /ii liirnio, Je tla iirodaj v iirodiijahii ,1, KraJ«c nasi. Naznanilo. Dovoljiijttvu si slavnomu olii;iiistvii vljiidiio iia/miiiiM, štii oh uri i>o-{loliliie v ^oslilni Sedlarja v Kandiji. t^ripravljaliii odhor. lzd:ijatclj in /.aloiuiii 1. Krajec nasi. Odjfiivorni jureduik Urban Horvat. Tint I. Krajec nasi.