p. ^ TBT^H Tl^k, T jS^*^ Naro6nin6 inMra,,r t?T55; ^^ I m II/ li" |%l " B5Sr-' =2= J« I V Pj 1 Pil ; ^ 1*70* - ^^^^^^^ — ^ Diskih ulicali St. 2.1., 17. Političen list za slovenski narod. SffSSt pol 6. uri popoldne. Štev. 235. V Ljubljani, v soboto 13. oktobru 1900. Letnik XXVIII. Dvorni svetnik Šuklje in libe- Prva žrtev leži na torišča sedanje volilne borbe — dvorni svetnik Šuklje! Liberalna narodna stranka, katero je Suklje še nedavno hvalil v „Narodu" kot edino „ohranjujočo" stranko na Kranjskem, je v žaleči obliki zahtevala od njega izjavo, po kateri bi se na milost in nemilost podvreči moral vodstvu „ohranjujočih" politikov a la Tavčar, M a 1 o v r h , S 1 a n c. Suklje je to izjavo odklonil, odrekel pa tudi vsako kandidaturo ali mandat. Kratko : Dvorni svetnik Suklje nehal jo igrati ulogo v našem političnem življenju. Ne bilo bi prav, odrekati mu politično nagrobnico. Molka ob svojem političnem odhodu ni zaslužil, naj sodi kdo o njem kakor hoče. Nihče ne more tajiti, da s Šuklje-jem zgine s političnega pozorišča i n d i v i -d u a 1 i t e t a prve vrste. Mi, ki smo mar-sikedaj ž njim križali meče, laglie ko vsak drugi priznavamo njegove dobre lastnosti Šuklje je bil jeden tistih slovenskih politikov, ki je skušal slovensko politiko dvigniti na višji nivo. Pošteno se je prizadeval, vspeti se nad zaduhlo atmoslero domačih bojev in domače gonje. Mej tem ko so drugi liberalni politiki slovenski ostali dosledno na duševni višini — Malovrhov in sličnih vele-umov, se je Suklje pošteno prizadeval, delati politiko iz višine državnika in iz te višine motriti tudi naše domače razmere. Bogato obdarjen s talenti, temeljito izobražen, siguren v svojem nastopu, ljubeznjiv in uljuden v svojem občevanju, znal je — vzlasti kedar je hotel, marsikoga za-se očarati. Pri teh lastnostih ni bilo drugače mogoče, nego da mu je nekaj časa pripadla vodilna uloga v slovenski politiki, osobito, ko je svoje liberalno politično prepričanje potisnil v ozadje in vso svojo bogato individualnost postavil v službo skupne slovenske politike. Žal, da se v Sukljeju ni takrat izvršil notranji preobrat, katerega je letošnje poletje razkril javnosti. Tako je nosil v sebi notranji razkol in morebiti je ta razkol bil vzrok, da je pred šestimi leti prejel od vlade mu ponudeno mesto dvornega svetnika in se umaknil iz javnosti. Toda mirne zasebne eksistence njegov nemirni duh ni stalno zarnogel prenašati Leta 1897 je zopet skočil na politično pozorišče. Zvesti njegovi volilci v dolenjskih mestih in trgih so mu zopet zaupali državno-zborski mandat. To pot so ga volili izrecno pod liberalno zastavo. Tekom teh zadnjih let, od 1897 dalje, pa se je poostril razpor mej krščansko in liberalno strujo na Kranjskem. V sredi ni ostalo nič več prostora. Katoliško-naroden — ali liberalen postala je parola. Suklje je bil liberalec, pre prii-an liberalec. Toda v zadnjih letih se je, kakor sam pripoveduje, izvršil v njem notranji preobrat. Kar je kot otrok imel, kot mladenič zgubil, je kot sivobradat mož zo pet našel: vero, našo sveto, jedino zveličavno katoliško vero. In — zopet je zapa del notranjemu razkolu. Liberalen poslanec je bil — v svoji notranjosti pa je stal na pozitivnem krščanskem stališču. To nasprot-stvo hotel je zravnati s svojim znanim novomeškim govorom začetkom avgusta letošnjega leta. Toda ob njegovem lastnem notranjem protislovju se je razbila tudi ona zadnja njegova politična akcija. Njegov go vor kazal je markantno tisti razkol, kakor njegova notranjost. Nezdružljivo hotel je združiti — ob tem problemu je ponesrečil. Obžalujemo le, da ga je vsled tega prevladala osebna nevolja tako, da je postal oseben ter žalil moža, ki se je ustavil njegovim zmotam. Toda — človek je človek in uverjeni smo, da je ona zadeva mej njima že davno poravnana. Mi nimamo nikakih obvez nasproti gospodu Šukljeju. Pač pa mu dolguje liberalna narodna stranka velik dolg hvaležnosti. Ali mu bode zamogla ta dolg poplačati ? Ne vemo. Toliko pa vemo, da je način njenega postopanja ozirom zopetne Šukljejeve kandidature čin najgorje nehvalež-nosti, čin prave Tavčar -Malo- vrh ove brutalnosti. Tako, kakor so gospodje Slane in sodrugi sklenili na novomeškem volilnem shodu — t a k o s e ne govori z zaslužnim poslancem. Da, Šuklje je bil zaslužen poslanec— zaslužen baš za liberalno narodno stranko. Kdor je imel priliko, njegovo delovanjo bližje opazovati, ve, da se je ravno še v zadnjem času na vso moč trudil, pridobiti liberalni stranki ugled in vpliv na Dunaju. Dosledno je mej tem spodkopaval ugled katoliško-narodne stranke. V njem smo videli svojega jedino nevarnega nasprotnika mej liberalnimi slovenskimi po slanci. Veseliti bi nas moralo, da je lib. stranka tega nam tako nevarnega moža obglavila. A obsojati moramo nehvaležnost te stranke, ki se je, kakor se nam zdi, ponižala v slepo orodje klike Malovrh-Slanc-Tavčar. Zares, Suklje je zaslužil lepši odstop s strani svo jih političnih somišljenikov. Mi pa, njegovi odločni a lojalni nasprotniki, izkažemo mu ob lej priliki tisto čast, katero zasluži od nasprotnika mož, ki je padel na bojnem polju po dolgoletni častni borbi — tem bolj, ker je padel vsled sramotnega, izdajskoga zahrbt nega napada svojih bivših sobojevnikov. Slovenska liberalna stranka je zopet za eno stopinjo padla v nižino — kako daleč bode še šlo, naj prihodnjost pokaže. Zdi se nam, da ni več posebno daleč do — katastrole. Volilno gibanje. Prirejajte domače volilne shode! Da se širi in uglobi zanimanje za volitve in razumenje njihove važnosti, je koristno, da se po občinah ali župnijah prirejajo majhni volilni shodi. Volilnih shodov ni treba nič oblasti naznanjati. Taki shodi se torej lahko vsak h i p prirejajo, ne da bi bilo kaj sitnosti. Na teh shodih naj se zlasti somišljeniki opozarjajo na novi volilni red, na način, LISTE K Tolstoj domačega pridelka. Lavorike grola Tolstega ne dajo miru dolenjskemu liberalnemu politiku. Tudi on hoče in mora postati tako slaven. Dokaz: V zadnji štev. »Rodoljuba« piše, da je na katol. shodu »videl, kdor ni slep, da je treba Slovencem svojega Tolstega, ki zagromi v naš svet: doli s hrbtišča ubozega kmeta !« To pa kliče baš on sam v dotičnem članku, torej na vsak način misli, ali bolje, si domišlja, da je on tisti, Slovencem toli potrebni Tolstoj. Kedo pa naj gre doli s hrbtišča ubozega kmeta ? Kedor pozna dolenjskega »Rodolju-bovega« modrijana, takoj ve, da more tak poziv iz teh ust veljati samo katoliškim duhovnom. Kako to, da jih vidi samo na hrbtišču kmeta, tega nam mož ne pove, in vender ima vsaka halucinacija svoj uzrok. Torej na hrbtišču kmeta vidi mož katoliško duhovščino in zato na vse grlo kriči, naj kmet duhovščino pri volitvah spodi s hrbtišča. Toda njegove besedo veljajo samo gotovim kmetom, ne vsem. Poziv dolenjskega novega Tolstega velja samo kmetu, ki »okoli sebe gleda«, to povdarja mož na treh mestih svojega članka v zadnjem »Rodoljubu«. Torej samo zijala med kmeti hoče mož zase pridobiti in v svojo stranko potegniti, te mu pa vsi razsodni ljudje, osobito pametni kmetje prepuščajo z mirno vestjo in brez zavisti. Habeat sibi! Samo ako vemo, da se obrača dolenjski politik le na zijala med kmeti, pa mu tudi odpustimo omenjeni članek, ki bi bil neod-pustljiv, ako bi veljal normalnim ljudem. Pameti namreč v njem ni najti. Občudoval ga bo le tisti, ki bode vanj zijal, kot vol v nova hlevska vrata. Najprvo trdi namreč ta duševni vodja naših liberalcev, čegar članke brez ugovora prenašajo naši liberalci, profesorji in uradniki, da so duhovni v zvezi s plemstvom in v tej zvezi tlačijo kmeta. Vsak kmetič pa, in bodi še tako priprost, da le ni zijalo, dobro ve, da sede v našem dež. zboru v zvezi s plemenitaškimi veleposestniki ravno naši liberalci. Ni so nam torej treba dalje muditi pri tej trditvi našega Tolstega. Samo to hočemo šc pribiti : Mož piše, da kedar ima moč v rokah »plemenitnik in veleposestnik, ki čez tisoče oralov razpolaga, bo svojo kašto imel pred očmi«. To trdi mož v dobi, v kateri jo njegova stranka politično zvezana s plcmcnitaši in veleposestniki, to trdi v listu, čegar odgovorni urednik je dr. Ivan Tavčar! Kaj poreče baron Schvvegel, kaj grol Barbo, kaj drugi politični prijatelji iz velicega posestva ? Toda dalje! Poln modrosti je sledeči stavek dolenjskega člankarja: »Slovenci nimamo dosti za poslanstvo sposobnih mož, in glasovi se ne smejo cepiti, zlasti kor da nes imamo tudi na Slovenskem stranke«. To je stavek, kateremu gledo jasnosti in logike ne vemo para. Morda mu je malo podoben znani Nestroyjev stavek, s katerim je ta perzifliral konluzno modrovanje : »Des Lebens Unverstand mit "VVehmut zu geniessen ist Tugend, ist Begriff«. Izvrstno je, ako člankar pravi, da ima duhovščina »tudi pri vladi svojo odločilno besedo«. Šolski zakon, intcrkonfesijonelni zakoni itd itd. kažejo to! Sancta simplicitas, ki veruješ dolenjskemu liberalcu I Posebno politično izobrazbo pa kaže dolenjski Tolstoj s trditvijo, da država skrbi za to, da duhovni »kot policaji v cerkvi in zunaj cerkve kmeta in delavca na uzdi drže in ga tolažijo v njegovi revi s tem, da bo na onem svetu imel vedno zabcljene žgance«. In potem vzdihno patetično : »Tako je duhovnik nad državne vlado!« Ta liberalni posestnik posebne politično ..brihtnobe" ne kako se bode letos volilo, kako važen je torej vsak posamezen glas. Organizuje naj se reklamacija in agitacija tako, da bode vsak somišljenik ob enem tudi agitator. Reklamujte volilno pravico! Po vsi deželi se sedaj razpolagajo v o -lilski imeniki, sredi reklamacij-skega postopanja smo. Od raznih strani nam prihajajo poročila o pomanjkljivosti volilskih imenikov. Zoper to ne pomaga nič druzega, nego le vestno reklamiranje. Tu zadene prva dolžnost naše g. zaupnike. Jedna najvažnejših dolžnosti je: natančno pregledati volilske imenike in zoper nepravilnosti vložiti reklamacije. Neodpustljivo je, to opustiti — posebno še tam, koder je župan ali občinski tajnik nasproten. Povsodi mora veljati načelo: Nič zanašati se, nikomur zaupati, nego svojim lastnim očem, torej sam imenike pregledati in proti nepravilnostim vložiti reklamacijo 1 Tudi vsak v o 1 i 1 e c s a m naj se zanima za svojo lastno volilno pravico in naj gre v imenik gledat, je li vpisan ali ne! Razpoloženi pa so ali bodo v vsaki občini dvojni, v nekaterih še celo trojni volilski imeniki: 1. Volilski imenik za splošno kurijo. 2. Volilski imenik za kmetsko ali — v mestih in trgih — za mestno kurijo. 3. V tistih mestih in trgih pa, kjer občina poleg mesta ali trga obsega tudi še vasi, ki volijo v kmetski kuriji, poleg imenika za splošno kurijo, ki obsega celo občino, razpoloži posebe imenik mestnih volilcev (obsezajoč prebivalce mesta ali trga, ki imajo volilno pravico v mestni kuriji) in posebe še imenik kmetskih volilcev — t. j. občini pripadajočih vaščanov, ki ne volijo v mestni, pač pa v kmetski kuriji. V takih občinah treba torej pregledati tri imenike. Tako jo n. pr. zlasti na Vrhniki, v Ribnici, Postojini, Kamniku i. t. d. Pazite natanko, da nobenega imenika ne zamudite! Opazujte neprenehoma ve, da je taka duhovniška policija ideal liberalizma, uzrok liberalnemu kriku, ki ga ima tudi ta dolenjski liberalec sam vedno v ustih : Duhovnik imej opraviti samo v cerkvi! To je tisti tako zvani liberalni jožefi-nizem, proti kateremu se ravno upira zavedna duhovščina. Dolenjski člankar pa očita jožefinizem ravno zavedni duhovščini, kajti le njej velja njegov boj. Primum discere, da spoznate zgodovinska dejstva, gospodine, dein philosophari ! Koncem članka povspne se naš domači Tolstoj do klasičnega vsklika : »Tega (to jo duhovski stan) stran in država bo začela zopet kviško sopsti !« Kako bo potem država »kviško sopla«, na to smo zelo radovedni. Tak je torej ta Tolstoj domačega pridelka. Ni vselej vso dobro, kar se pridela doma. Čeprav ima ruski Tolstoj svoje napake, ženijalen mož je venderle, to se mu mora priznati. In naš dolenjski Tolstoj, ali mu je kaj podoben ? Odgovorimo s pesnikom : \Vie er sich riiuspert und wie er spuckt, Das hat or ihm gliicklich abgeguckt, Jedoch sein Genio, ich meine sein Oeist. Sich nicht in Slanc s Artikel \veist! razglase na občinski tabli. Zahtevajte, da se Vam pokažejo vsi imeniki! Volilno gibanje na Spodnjem Šta-jarskem. Piše se nam : Dne 14. t m. bo v Ptuju shod zaupnikov, da določijo kandidata za kmetske občine Ptuj-Ormož Ljutomer. Kot kandidatje se imenujejo dvorni svetnik dr. Miroslav P1 o j, odvetnik dr. Frančišek Ju r tel a in celjski odvetnik dr. Jurij Ilrašovec. O teh kandidatih se le govori, ali pa so tudi že resno naznanili svojo kandidaturo, o tem se v širji javnosti ne ve ni česar gotovega. Lo toliko se že sme reči, da kdor bo proglašen na shodu z večino glasov kandidatom, ne bo dobil protikandidata, kajti v manjšini ostala kandidata se bosta udala disciplini. V kmetskih občinah se bodo torej vršile volitve mirno, le v V. kuriji bo volilna borba med Žičkarjem in Hribarjem, ako Hribar ne umakne zopet svoje kandidature. Toda zaupati mu nikakor ni, kajti tudi pri zad: volitvah se je javno odpovedal, skrivno pa še zmeraj kandidiral na lastno roko. Za Hribarjevo kandidaturo splošno kmetski volilci niso navdušeni, čeprav si upa nasprotno trditi v »Slov. N.« tudi »proletarec« iz kozjanskega okraja, kojega odkritosrčno zavidamo za njegovo »pro-letarstvo«. Istiniti proletarci kozjan. okraja še niso pozabili na plodovito delovanje po-slanea Žičkarja za njihov okraj izza časov, ko še najnovejšega »proletarea« ni bilo med njimi in ko še je bil res tako nekako na polovico »proletirec«. Tudi želja volilcev iz Gornjesavinjske in šaleške doline po Hribarju, izražena v sredinem »Slov. N.«, ni tako resna, kajti željo je izrekel znani celjski »pionir«, »kateremu je beda in trpljenje ljudstva le iz sanj znano«. Gornja Savinjska dolina pa ve ceniti Žičkarja zaradi njegovega delovanja v deželnem zboru glede cest, šaleško ljudstvo pa je Žičkarju hvaležno, da je spravil vpra šanje o premogokopnih rovih vender enkrat v tok, vprašanje, kojega so hoteli nekateri »pionirji« celo preprečiti. Za Hribarja niso mase volilcev, ampak le nekaj mladih gospodov. To naj pomislijo tudi naši voditelji in naj vplivajo, da se neha nepotrebni prepir, tembolj, ker sedaj te vrste ljudje kličejo: »Le Žičkarja ne, rajši tudi socialdemokrata!« Volilno gibanje na Koroškem. Iz Celovca dne 12. okt. Katol.-političnoingospodarskodruštvo za Slovence na Koroškem napravi v nedeljo dne 14. oktobra t. 1. dva shoda in sicer ob '/»10. uri dopoludne po dopoldanski službi božji v gostilni g. Novaka v K a-m e n u, ter ob 4. uri popoludne v gostilni g. Stokl-a pri F a r i o b P r e v a 1 j a h. Na dnevnem redu je razgovor o bodočih d r-žavnozborskih volitvah (poroča g. dež. poslanec Fr. G r a f e n a u e r), o gospodarskih in političnih zadevah itd. V mestni skupini Št. Vid-Velikovec-Volšberg dosedanji posl. E i s e 1 e, c. kr. dež. sodnije svetovalec, ne bo več nastopil kot kandidat. Odsvetovalo se mu je baje. O kandidatu se bodo nemški nacijonalci posve- Sremske drobtine. Piže D. C. Pri mrliču. (Dalje). Pa je res bilo veselo v stranski sobi. Prvo besedo je imel Fran]a »z nosom«. Po svojem poklicu je bil »čižmar«. A mnogo bolj nego njegove čižme slovi njegov nos. In v resnici je ta njegov nos klasičen, tacega doslej še nisem videl. Predstavljati si morete njegov obraz v bordo rudeči barvi, oči velike, rudeče nadahnjene, brke pa velike, sive in navzdol viseče, kakor jih nosi neki Dalmatinec v Ljubljani. Pod očmi in in nad brkami, ravno sredi obraza — torej kakor pri druzih smrtnikih — počiva njegov nos. Barve njegove bi ne mogel točno označiti. Po večjem je močno temnorudeča, proti koncu prehaja v lepo vijolično-temno, neka teri mozolci so pa izredno svetlo beli. A temu se ni vse. Oblika njegovega nosu je nekaj posebnega Meje mu niso določno zarisane, kajti na širjavo se razteza skoro tako daleč kolikor seže širina njegovega lica Pa ne mi- tovali na shodu, ki se ima še ta mesec vršiti v Sinčivasi. — Za Celovec bo zopet kandidiral D o b e r n i k. Mestni zbor je v zadnji seji sprejel resolucijo, predlagano od podžupana dr. Metnica, s katero izrekajo biv šemu poslancu zahvalo za dosedanje delovanje, ter ga pozivajo, naj zopet prevzame kandidaturo._ Boj proti Hrvatstvu. i. Boj proti Hrvatstvu se je razvil v novejšem času na celej črti, posebno pa od onega časa, odkar se je vršil katoliški shod v Zagrebu in odkar se je tako sijajno oba-vila petdesetletnica Strossmayerova v Djakovu. Od tega časa ne mine dan, da ne bi napadali in klevetah Hrvatov po mažarskih, nemških in laških časopisih. V tem napadanju na najodličneje zastopnike jim služi v prvem redu laž, ki pa seveda nikdar ne večerja tam, kjer obeduje. Kako so upili najemniki framasonov proti Stadlerju, češ, da je on jedini kriv, da je papež dovolil zopet glagolico, če tudi se njega to nič ne tiče, ker v Bosni se ni po njihovej trditvi nikdar rabila glagolica. A zdaj se je pokazalo, da so dobili odloko glede glagolice tudi zagrebški, goriški in zadarski metropoliti. To zdaj naše protiv-nike tako strašno peče, da od jeze molče, saj so sprevideli, da se cerkev takih sitnih zajedavk vender le ne boji, nego dela ono, kar je za narode potrebno in koristno. Toda boj se nadaljuje proti glagolici na skrivnem. Ker se je ravno radi porabo glagolice v Dalmaciji vsa omenjena borba vodila, skuša av atrijska diplomacija, da postane novi nad-škol v Zadru Lah a ne Hrvat, samo da se odloka sv. stolice ne izvede tako, kakor to žele Hrvati. Protivniki naši so že tako obestni, da nam trgajo iz rok celo ono, kar smo po dolgotrajnej borbi dobili po milosti sv. stolice. Pač lep dokaz, kako se na Av-stroogerskem spoštuje enakopravnost! Ta borba proti Hrvatstvu zasega pa še dalje. Mažarom ni bilo po volji že precej s početka, ko se je nadvojvoda Leopold Sal-vator naselil v Zagrebu. Vedno so imeli kaj temu prigovarjati, med tem ko se je nadvojvoda čutil prav zadovoljnega med Hrvati, ki so ga znali tudi ceniti radi njegovih vrlin. Ko se je meseca julija škol Stross-mayer mudil nekaj dni v Zagrebu, je obiskal tudi nadvojvodo in on mu je vrnil pohod. Že to ni bilo prav Mažarom. Ko je pa prigodom zadnjega jubileja pozdravil nadvojvoda škofa jubilarca, je zašumelo med Mažari, a ta šum se je seveda čul tja na Dunaj. »Pester Lloyd« in vsi njegovi pajdaši so očitno grajali nadvojvodo radi njegovega pozdrava, češ, on čestita onemu škofu, katerega je kralj pred nekaj leti tako ljuto zavrnil v Belovaru. In vsi ti barbari nočejo seveda vedeti, da je nadvojvoda ravnal kot zares uljuden in naobražen mož, in da je on to storil kot neodvisen človek, dočim so drugi dostojanstveniki, ki so bili dolžni škofa jubilarca pozdraviti že po svojem položaju, to propustili radi svoje odvisnosti, kar jim pa niti najmanje ne služi na čast. slite, da pretiravam On sam govori jako rad o svojem nosu ter trdi, da se mu vsako leto poveča na vsako stran za jeden lešnik. A pustimo mu nos, naj oskrbuje in goji si ga sam. Torej on je vedel oni večer največ povedati. Ko sem jaz prisedel k njemu, me je izprva premeril navzdol in navzgor, se nasmejal (ne vem upravo, zakaj), nato me pa vprašal : • Ali si bil že kedaj v Zagrebu?« Čudno se mi je zdelo, da me je tako prijateljski in tako po domače nagovoril, a povedal som mu, da mi je Zagreb poznat. »Ali veš, kje je obrtna šola?« Sicer tega nisem vedel, a sem mu vendar prikimal, da se razgovor nadaljuje. »Pa poznaš tamo morda profesorja B.?« »Ne, tega pa roB ne poznam !« »Kaj? Profesorja B. ne poznaš? Da bi te , . . saj je vendar sin mojo sestre ! Pa ga ti ne poznaš? Na! Kaj pa si ti prav za prav ?« Franja je bil užaljen, jaz pa v zadregi. Pa sem so le izkopal. Nadvojvoda je zdaj prestavljen iz Zagreba na Dunaj v istem svojstvu in mažarski listi vsi očitno hvalijo ta čin vojaške uprave in vrhutega trdijo, da se je to zgodilo radi pozdrava škofu Strossmayeru. S to svojo izjavo so se izdali, da so vsi složno ogovarjali nadvojvodo in delovali na tem, da se on prestavi iz Zagreba. Če je to res, kar ti listi trdijo, potem je Strossmayer zares velik mož, da se radi njega gode take stvari. Vse kar leze in gre v framasonskem taboru, se je vzdignilo proti njemu, a on 861etni starček, pravi predstavnik napada-nega Hrvatstva, gleda mirno in poln nade v boljo bodočnost svojega ljubljenega naroda. Znano je, kako se Slovanom zapirajo vrata v vojaške in diplomatične zavode, samo da ostanejo tudi na tem polju gospodarji Nemci in Mažari. Nekaj posebnega je bilo letos pri prejemnih izpitih v vojaške šole. Vsi kandidati so morali te izpite delati v nemškem jeziku, kar do zdaj ni bilo. Po propisih je tudi zares dovoljeno, kandidatom posluževati so svojega materinskega jezika. Toda to velja zdaj le samo za Nemce in Mažure za Slovane pa no. Tako je letos v karlovško kadetno šolo sprejetih le 25 kandidatov od 50 njih. Polovica jih je odbita radi neznanja nemškega jezika, ker se je na izpitu izpra ševalo le nemški, premda bi se moral v obzir vzeti hrvatski jezik, ker je na hrvatskih srednjih šolah učni jezik le hrvatski. Toda komu kaj mar zato. Ko bi ee kaj takega zgodilo na Ogerskem, upilo bi se po vseh časopisih, a pri nas na Hrvatskem se mora molčati, a molčalo se bode gotovo tudi tam, kjer bi se smela resnica povedati. Vse to odobravajo seveda Nemci in Mažari kot gospodarji v državi; saj je njihova glavna skrb, da iztisnejo Slovana iz vseh uplivnih mest, a posebno se Hrvate iz vojske. Letos ao je prvikrat odbilo toliko Hrvatov od vojaških šol, kar je dokaz, da se je boj proti Hrvatstvu začel tudi v vojski. Brzojavke II. slov. kat. shodu v Ljubljani. (Dalje.) Metlika. Imenom radoviške fare z vnetim srcem pozdravljamo slovenski katoliški shod v Ljubljani. Ker nam je nemogoče osebno se ga udeležiti, strinjamo ae v duhu z vsemi Vašimi načeli ter iz dna srca kličemo: Bog blagoslovi vse delovanje za dušni in telesni blagor slovenskega naroda ! — Cesar Martin, Cesar Matija, Cesar Ivan. Metlika. Radi bolezni zadržan osebno se udeležiti shoda, sem v duhu z Vami ter Vam kličem: Bog blagoslovi Vas vse! Živeli zborovalci! — Ivan Kramarič, župan iz Radovice pri Metliki. Metlika. Bog blagoslovi kršč. idejo! — Martin Pečarič, predsednik kraj nega šolskega sveta v Drašičah pri Metliki. Metlika. Pozdravljeni zborovalci! Kali naj seme božje, naj vedno raste, preobile naj rodi nam vselej klase! — Jakob Pavlovič, župnik; Franc Kenda, učitelj ; Mart. Gerkšič, župan z odborniki iz Suhora. »Slišal sem sicer že prav veliko o njem, a ne poznam ga osebno vendar ne. Kaj pravite Franjo, če bi ga obiskal, ko se vrnem. Ali bi mi Vi svetovali ?« Zvedrilo se mu je lice, in nos se mu je jasneje zalesketal. »I kaj pa, da ga moraš obiskati. Ko se vračaš skozi Zagreb, pojdi naravnost k njemu; videl boš, kako to vsprejme. O, ko sem bil jaz pri njem ! Kar po rokah me je nosil, vse bi dal za-me«. »Franjo, ali bi me ne hoteli Vi pripo ročiti.. .« »E, samo reci, da te je Franjo poslal!« Meni je uhajal smeh, prav tako drugim, ki so bili še trezni, Franjo je bil pa resen. Trije so med tem zaspali pri mizi; se-ljak v širokih belih hlačah in kožuhnatem »prusluku« se je zavalil na postelj in z odprtimi usti smrčal, kakor bi ga najeli, sicer je postajalo vse tišje. Le Franjo je še bodril navzoče, naj nc pozabijo kozarcev. Res so zopet trkali, a piti niso mogli več; tudi Franjo jo prinesel čašo do ust, a vina ni mogol okusiti; zato ga je prav na lahko Metlika. Duhom sam danas med Vami, mila bračo. Bog blagoslovio Vaš spa-senosni rad! Živio dični nadpastir dr. Bona-ventura, živelo njegovo katol. slovensko stado! — Ilija Hranilovič, župnik. Metlika. Mi z Vami, Vi z nami! Bog blagoslovi Vaše delo, slava vam! — P. Leon Novak, Hrovat kapelana, Schon-brunn, upokojeni učitelj, Logar, bogoslovec, Jure Bajuk. Metlika. Bog blagoslovio sveti rad na uhac mile nam katoličke majke ! Živili Slovenci! — Visoševič, grčko-katolički žum-berački dekan. Miren na Goriškem. Bog živi vrle slovensko katoličane, za blagor naroda v srcu Slovenije zbrane ! Slava ! Mnogo vspeha! — Za hranilnico in posojilnico Šinigoj. Miren. Bog blagoslovi Vaš trud za slovenski rod! Naj prosita za to sl. Ciril in Metod! Slava ! — Za kat. delavsko društvo Pavletič. Miren. Slava slov. kat. zborovalcem ! Bog blagoslovi Vaše delo! — Občina Miren: Šinigoj, župan. Miren. Živeli! Vse za vero, dom, cesarja ! Slava vsem zborovalcem ! — Pavletič, župnik. Mirna. Da oživijo nauki Izveličarjevi mili narod slovenski, bodi uspeh drugega katoliškega shoda! Živeli zborovalci! — Franc Jarc, Fran Majdič, Davorin Grčar. Mok r o n o g : Zadržana iskreno pozdravljava drugi katoliški shod. Bog blagoslovi! — Jože Gorjup, župan, Janez Virant, župnik. Novo mesto: Bog spremljaj Vaše delo s svojim blagoslovom, da bi koristilo tudi rokodelskemu stanu! — Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov v Novem mestu. Novo mesto. Bog živi in krepi katoliško in obrtno zavest! — Pripravljalni odbor. Novo mesto. Katoliško polit, društvo za Dolenjsko iskreno želi katoliškemu shodu najlepšega uspeha. Naj nam vžge novega ognja srčnosti in požrtvovalnosti v prid celega naroda in še posebej naše Dolenjske. Novo mesto. Kolegijatni kapitelj no vomeški srčnim veseljem pozdravlja drugi slovenski katoliški shod ter prosi Boga, da bi resolucije postale dejanja Bogu v čast, milemu narodu našemu v pravo srečo. Novo mesto. Največji uspeh in blagoslov od Boga katoliškemu shodu želi frančiškanski samostan. Novo mesto. Zborovalcem pozdrav, Bogu pa vneto molitev za sijajen vspeh pošiljajo zadržani župljani iz Stopič pri Novem mestu. Novi J i č i n. Shodu najboljši vspeh ! To srečno želi krščansko socialna organizacija za Moravo in Šlezijo. — Šramek. Nova vas pri Rakeku. Seme, ki sedaj se seje, naj stoteri sad rodi! — Kmet. društvo Bloke. Ogrsko Hradišče:Od slovanskega Velehrada Vam, slovenski bratje, najsrčnejši pozdrav in gromovit: Na zdar I — Starosta »Katolicko-politicke jednoty«, advokat dr. Jan Sedlaček. razlil po miznem prtu. Postajal je veselejši, objednem pa čudovito surov in brezobziren. Pričel je s hropečim glasom: »Od kako tebe poznadoh, od tada mira nemadoh — — —« »Franjo, ali ne veste, kje ste?« ga opozori z druge strani nekdo, ki je bil v sorodu s pokojnikom in katerega vino še ni zmagalo. »Poglejte v drugo sobo--« Franjo prestane, a takoj mu jame pso-vati »otca i mater« ; le s težavo so ga pomirili. »Vse v poštenju in ljubavi«, se oglasi mlado človeče izza mize ; ravnokar se je prebudil. Naveličal sem se tega prizora; pijani so bili od prvega do zadnjega, prelivali so vino po mizi in po tleh, psovali drug druzega, spodobne besede ni vedel več nihče. Šel sem iz sobe. Na dvorišču so prepevali petelini svoje zornice in pričelo se je daniti. S stolpa srbske cerkve je izbijala tretja ura. 0 1 o m u c. Že doma srcem ves pri Vas kličem: Živeli zborovalci! Živel slovenski katoliški narod! — Dr. Hruban. O r t n e k : Bog blagoslovi vzvišeno delo v prospeh katoliškega naroda slovenskega! Slava zborovalcem! — Za župnijo in občino sv. Gregor : Krumpestar, župnik, Oblak župan P a z i n. Želimo najbolji uspjeb. — Jo sip Grašič, dr. Trinajstič, dr. Kurelič. Pičan v Istri. Zadržan sozborovati kličem: Slava vsem zborovalcem, želeč, da bi katoliške ideje prešinile ves slovenski na rod. — Jakob Sedmak, župnik v Kršanu. P1 i b e r k na Koroškem: B >g blago slovi trud katoliškega shoda in pomozi kato liški stvari do zmage. — Bauer, dekan, Sve tina, notar, Pečnik, vikar. (Dalje sledi.) Politični pregled. V Ljubljani, 13. oktobra. Prememba pri poslaništvu v Vatikanu. Po dunajskih listih smo včeraj ja vili vest, da ostavi avstro-ogerski poslanik grof Friderik Revertera svoje mesto pri Vatikanu, katero je zasedal od leta 1888, in da je odločen njegovim naslednikom dosedanji sekcijski načelnik v zunanjem mini sterst\u, grof Welsersheimb Kaj je povod tej nenadni premembi, ni težko uga niti. Sicer Be v prvi vrsti naglaša, da je grof Revertera že v 74. letu in se je torej že davno pokazala potreba, zameniti ga z novo močjo. Že v letu 1850 je pričel diplomatiško karijero najprej v Monakovem, Stuttgartu, Stockholmu, pozneje v Parizu in Petrogradu. Tedaj je izposloval Čehom avdijenco pri ru skem carju. Dne 26. oktobra 1888 je pa prišel kot naslednik grofa Paara k Vatikanu. Na tem mestu se je kmalu zameril Mažarom, posebno pa za časa cerkveno-političnih bojev. Stal je grof Revertera baje vedno na strani kardinala Rampolle in nuncija Agliardija. Po odstopu grofa Kalnokyja je prišlo celo tako daleč, da je dobil Revertera daljši dopust in se je šele v letu 1896 vrnil v Rim. Sploh, pravijo, ni znal varovati svoje avtoritete. In sedaj je pa storil neodpustljiv greh, ker ni preprečil vsprejema nadbiskupa Stadlerja pri papežu. Mažari in židovski liberalci tega ne morejo več prenašati in Revertera mora iti Tu je torej pravi vzrok, ne pa njegova starost. Enketa o terminokupčiji z žitom. V poljedelskem ministerstvu se je predvče-ranjim sešla enketa, ki jo je povabil poljedelski minister, da se dogovori o potrebi ali nepotrebi terminokupčije s poljedelskimi produkti in najde kako pot za rešitev tega perečega vprašanja. Zastopana je pri tem posvetu vlada, dalje borzijanci in odposlanci raznih trgovinskih zbornic in poljedelskih zadrug. Enketo vodi sekcijski načelnik baron Beck. Razgovor bo trajal več tednov, ker je nabrano gradivo zelo obširno. Pri otvoritvi posvetovanja vlada po svojem zastopniku ni oddala nikake določne izjave. Ni se izjavila ne za in ne proti termino kupčiji, izrazila je marveč le željo, naj bi posamniki presojali kočljivo vprašanje povsem odkrito in brez predsodkov, ter na ta način podali vladi informacij, ki jih potrebuje, da se bo mogla ozirati na vse interese, ki pridejo v poštev pri tem vprašanju. — Po dosedaj oglašenih govornikih v tem vprašanju pa je pričakovati, da so vprašanje ne bo tako reševalo, da bi bilo res v prid proizvajajočega kmečkega stanu. Borznim špekulantom si nihče ne upa do živega. Grof £>ziedus»icky o češki obstrukciji. Pred nedavnim je ta mož v daljšem govoru pojasnil naše parlamentarne razmere. Obsodil je najodločneje nemško obštrukcijo, pred katero je kapitulirala Clary-jeva vlada in se udala Nemcem. Zmaga nemške obstrukcije je nujno provzročila češko obštrukcijo. — Kajpada poljski klub ni mogel podpirati Čehov v tem boju in je pobijal z ozirom na državni blagor tudi to obštrukcijo, obžalovali pa smo v prvi vrsti nje povod, in tega je iskati pri Nemcih in vladi. Socijalni demokratje se boje luči. Marsikaj zanimivega je že znano izza zadnjega premogarskega štrajka na Češkem. Najboljšo pa še pride, ker je iz stranke iz-stopivši Sattler izročil poslancu Steinu važna pisma in dokaze o gospodarstvu Žida Ver-kaufa in drugov z delavskimi žulji. To je pa nepopisno razburilo židovske voditelje in v svoji veliki svobodoljubnosti s,) zabičali sodrugom, da morajo onemogočiti vsak Steinov nastop in sploh razbiti vsak nem-ško-nacijonalen ^hod. Zastonj gotovo nimajo strahu pred javnostjo. Obrtniki in državnozborske volitve. Skoro v vseh avstrijskih kronovinah se je pričelo zelo intenzivno gibanje mej obrtniki, ki naglašajo v svojem časopisju in na raznih shodih, da mora priti v prihodnji državni zbor več obrtniških zastopnikov, ki bodo resno poskrbeli za koristi svojega Btanu. Na Dunaju sta se pojavili kar dve obrtniški skupini, liberalna in protiliberalna, prve vodi čevljar in izdajatelj obrtnega lista J. Marschall, kršč.-soc. obrtnike pa bivši tajnik krojaške zadruge Martinek. — Vodstvo nemško avstrijske obrtne stranke je izdalo volivni oklic na vse obrtne zadruge, v katerem se pozivajo obrtniki, naj se ne dajo preslepiti od dosedanjih profesionalnih po litikov, katerih delavnost so spoznali v zadnji dobi, marveč ozro naj so po sposobnih možeh v lastnih vrstah. — V istem smislu pišejo obrtniška glasila za Češko, Moravsko, Štajersko in Tirolsko. Tudi mej Poljaki in baje tudi mej Slovenci se jo pričelo tako gibanje. No, glede poslednjih je dosedaj Ie toliko znano, da bo v Ljubljani nastopil obrtnik Železnikar, ki pa menda nima za seboj še vsega slovenskega obrtništva. — Po vsem tem smemo soditi, da je izšla parola od židovskih voditeljev, ki imajo s svojimi soc.-dem. obrtniki posebne namene. Sicer je pa resno želeti, da bi bil obrtni stan bolje zastopan v osrednjem parlamentu, a ne pod jerobstvom svojih izkoriščevalcev. » Novosti« o avstrijskih razmerah. Imenovani list piše obširno o sedanjih raz merah v Avstriji ter o bližnjih državnozbor-skih volitvah ter pride do tega-le zaključka: Nesmiselno bi bilo trditi, da bodo nove volitve imele ugoden vspeh z ozirom na asa nacijo nezdravih razmer. Toda ali res ni prav nikakega izhoda? Je-li načelo parlamentarizma v Avstriji res že tako kompromitirano ? Da se more odgovoriti na to vprašanje, je treba proučiti v habsburški monarhiji veljavni volivni red. — Potem se člankar obširno peča s posamnimi določbami našega volivnega reda in zaključuje: Korenina zla tiči v tem volivnem sistemu in nikjer drugje. — Naši vplivni krogi pa še sedaj niso dospeli do tega prepričanja. Le potom splošne, jednake in direktne tajne vo-livne pravice je mogoče dospeti do zaželje-nega cilja. Preosnova Salisburyjevega kabineta, ki je \ložil, kot smo omenili, formalno ostavko, bo baje zelo temeljita, »svežo kri« zahteva neki Chamberlainov list. Poleg mornariškega ministra Goschena se ločita najprej od kabineta vojni minister Lansdowne in zakladnik Firks-Beach. Poleg tega je pri volitvah te dni podlegel predsednik poljedelskega urada Plumkett. Miru potreben je dalje 781etni varuh državnega pečata Cross, 681ctni predsednik tajnega sveta Devonshire, dalje lordkancler za Irsko in notranji minister. »Globe« zahteva, da prevzame vodstvo zunanje politike koloni-jalni minister Chamberlain, »Times« so pa mnenja, da mož mora ostati na svojem mestu. Tudi sam je menda tega mnenja, ker je izjavil, da se ne vmešava v zunanjo politiko. Stolec predsednika Mac Rinfeya se je pričel resno majati, čim bliže je čas volitve novega predsednika. Vodja demokra-tiške stranke v Novem Jorku, Rihard Cro-cker, je pred par dnevi stavil 40.000 dolarjev proti 100.000, da bo William Bryan prihodnji predsednik severo ameriških zveznih držav. In res poročajo list«, da so se razmere za Bryana znatno zboljšale v dveh najvažnejih državah, v Novem Jorku in In dijani, ki sta bili leta 1896 še odločno za Mac Kinleya. Poučeni krogi pripovedujejo, da treba Bryanu pridobiti le še državo Ken-tucky, ki si jo je osvojil Mac Kinley pri zadnjih volitvah, in 4. marca 1901 sa kot naslednik sedanjega predsednika preseli v belo hišo v Washingtonu. Pomniti tudi treba, da se je že zadnjič zmanjšalo število republikanskih glasov za 10 odstotkov, ono demo-kratiških pa naraslo za 22 odstotkov Splošna slika je sedaj ta, da Mac Kinley ne more računati na veliko večine na vzhodu, Bryan pa ne na zahodu. Sicer je pa do volitve še časa celo štiri mesece in se v tem času še marsikaj lahko spremeni. Angleška skrb za transvalskl arhiv in denar je že dovolj znana iz poročil, v katerih so londonski krogi trdili, da je predst dnik KrUger izvršil tatvino. An gleži bi si kaj radi prisvojili arhiv in denar; tega bi potrebovali v delno pokritje ogromnih vojnih stroškov, glede posamnih aktov so pa v skrbeh, da jih Krflger prej ali slej ne objavi. Nikogar torej ne bo izne-nadila vest, da so nekega lepega dne napadli Krtigerja angleški roparji in mu odvzeli ti dve dragocenosti. Toda stric Pavel je bil zopet jedenkrat bolj premeten, nego angleški brigantje, kajti napraviti je dal fo-tografiške kopije vseh važnejih dokumentov, ki so z denarjem vred v varnih rokah. Ta banditski poskus se torej Chamberlainovcem ne bo posrečil. Tedenski koledar. Nedelja, 14. oktobra: 19. pobink., Kalist I., p. sp.; evang.: Prilika o kraljevi ženitnini. Mat. 23. — Ponedeljek, 15. oktobra : Terezija d. — T o r e k , 16. oktobra : Gal opat. — Sreda, 17. oktobra: Hedviga vdova. — Četrtek, 18. oktobra: Luka evang. — Potek, 19. okt.: Peter Alkant sp. — Sobota, 20. oktobra: Janez Kant. sp. — Solnce izide 20. oktobra ob 6. uri 30 minut, zaide pa ob 4. uri 59 m. — Lunin spremin: Zadnji krajec dne 15. oktobra ob 10. uri 49 minut dopoludne. — Musica s a c r a v nedeljo 14. oktobra: V stolni cerkvi velika maša ob 10. uri: Tretjo Cecili|ino mašo v A-dur zložil Franc Schopf, graduale Ant Foerster, offertorium Ferd. Schaller. — V mestni cerkvi sv. Jakoba velika maša ob 9. uri: Missa in hono-rem ss. Angelorum v E mollu zložil J. Sin-genberger, graduale »Juveni David« zložil Anton Foerster, offertorium »Veritas mea. zložil M. Brosig. Dnevne novice. V Ljubljani, 13 oktobra. Javna predavanja prične zopet prirejati »Slovenska krščansko-socijalna zveza«. Predavanja bodo vsak četrtek ob '/,8. uri zvečer v veliki dvorani Katoliškega doma. Prihodnji četrtek bode predaval g. dr. J. Ev. Krek. Tržaški Slovenci v Ljubljani. Objavili smo podrobno poročilo ob obisku tržaških Slovencev v Ljubljani. Mej drugim smo tudi poročali o govoru dr. Rybafa v »Narodnem domu«. »Narod« pa je o tem govoru popolno drugače poročal ter ta govor zlorabljal v strankarske liberalne namene, trdeč, da je dr. Rybaf govoril proti klerikalnemu reakeijonarstvu. Nato smo opozarjali v našem listu dr. Rybara in sploh tržaške Slovence, s tem namenom, da se sami prepričajo, koliko je verjeti »Narodovim« poročilom. V tej zadevi je prejelo vred-ništvo pismo od dr. Rybara, v katerem pravi, da je ono »Narodovoa poročilo popolnoma neresnično, ter nato dostavlja: »Ako hočete v tem smislu popraviti svojo vest, izkažete samo čast resnici. Formalne zahteve ne stav-ljam, kakor tudi »Slov. Narodu« ne pošljem formalnega popravka, ker nočem polemizo-vati z listom, ki si upa na tak način zavijati govor, ki ga je čulo kakih 500 ljudi«. — Mi to radi resnici na ljubo konstatujemo, tembolj ker se je v tem smislu tudi glasilo naše izvirno poročilo in ker smo »Narodovo« poročilo objavili in komentirali le s tem namenom, da izzovemo tržaško gospodo na točen in odločen odgovor, da tržaški Slovenci sami izpovedo, kako lažnjiva da so poročila »Narodova«. Menimo, da bodo v prihodnje tržaški Slovenci prav presojali »Narodova« zavijanja, katerih ga ni sram, četudi ve, da ima 500 ali 1000 prič proti sebi. Iz Kranja, 12. oktobra. Dekanijske konference se je te dni vdeležilo 35 gospodov duhovnov kranjskega dekanata, pri kateri so se razen določenih vprašanj razpravljala tudi druga času primerna vprašanja. Duhovščina kranjske dekanije je ob tej priliki izrazila svoje spoštovanje novemu svojemu dekanu g. Ant. Koblarju. Složnemu in vstrajnemu delovanju je zagotovljen blagoslov božji. Odlikovanje. Predsednik nadsodišča v Zadru g. dr. A. G e r t s c h e r je postal cesarjev tajni svetnik. Slomšekova slavnost v Žalcu prepovedana ! Celjsko okrajno glavarstvo je Slomšekovo slavnost v Žalcu prepovedalo, češ, da je to politična demonstracija. Žalec, Mozirje in Gornji Grad so bili in so od nekdaj uzori slovenskih, čistoslovenskih trgov v Savinjski dolini, torej jo tukaj kaka izzivajoča polit, demonstracija nemogoča. Vzrok mora tičati drugod, vsaj bi sicer bilo moralo svoj čas tudi slavnost na Ponikvi prepovedali. Pri tej prepovedi niso bile prav nič merodajne prihodnje državno - zborske volitve. Žalec, Mozirje in Gornji Grad volijo pri mestni skupini Celje - Brežice, kjer kandiduje pod pokroviteljstvom celjskih ra-dikalcev zloglasni geograf dr. Pom-mer, nasprotnik pa mu je g. dr. Dečko, kateri doslej ni bil toliko srečen, da bi našel milost v očeh gotovih gospodov, ker jim gleda preveč na prste. — Savinjčani, pod-vrzite se vsi narodni disciplini ter stopite vsi kakor jeden mož na delo, da se častno izvoli g. dr. Dečko! Shod zaupnikov ima dne 18. t. m politično društvo »Pozor« v Ptuju. Na shodu se postavi drž. - zbor. kandidat za kmetske občine Ptuj-Ljutomer. Učiteljske zadeve na Koroškem. Profesor celovške gimnazije, č. g. o. Norbert Lebinger, je dobil častno svetinjo za 401etno zvesto službovanje. — Prestavljeni so gg. učitelji : H. B o h r m a n iz Prevalj v Smohor, A. H a s iz Tropolj v Št. Pavel ob Žili, J. Koch iz Riž v Šmohor, A. K o v a-č i č iz Sel v Velikovec. Nastavljeni so za poduč;telje gg. kandidati : J. A h a c v Do-mačalah, J. Lulek na Suhi, U. Pečnik v Kotljah, R. T e 1 či k v Prevaljah, H. G 1 a-ser v Borovljah, Marija Hi 11 na Brdu, L. Brolich v Slov. Šmihelu. V pokoj je šel učitelj g. Gregr. Žvikaržič v Slov. Šmihelu ; službi se je odpovedal g. učitelj Fr. F1 o r i a n v Borovljah. — Razpisano je do 25. t. m. učiteljsko mesto v Selah. Iz celovške škofije. V celovškem duhovnem semenišču je letos 49 bogoslov-cev, in sicer 22 Slovencev ter 27 Nemcev. Na novo je vstopilo v I. latnik 12 bo-goslovcev, in sicer gg.: Ig. Glinik iz Pli-berka, Fr. Gritschacher iz Št. Petra v lesu, J. Guggenberger iz Mute, J. Knolz ,iz Zgornjega Dravograda, G. Krappinger iz Kotarč, J. Miklavič iz Vogrč, A. Patterer iz Kirch-bacha, A. Sadjak iz Rinkol pri Šmihelu, H. Sedlak iz Maribora, Fr. Smodej iz Šmartna pri Celju, B. Streiner iz Gradesa, J. Watzin-ger iz Sovodja. 9 imenovanih je bilo prej v »Marijanišču«. — Za predstojnico Elizabe-tinskega samostana v Celovcu je izvoljena č. m. Angelina Z e m r o s s e r. — Na c. kr. učiteljišču v Celovcu je imenovan za suplenta veronauka g. G. W e i s s, stolni vikar v Celovcu. Mesto veroučitelja na istem zavodu je razpisano do 10. decembra t. 1. — Župnijski izpit delajo od 9. do 11. t. m. gg.: Mat. Riepl, Štef. Singer, Ant. Vogrinec, J. Ilogl Mih. Ressler, Ferd. Maier, R. Pitterle. V Tunjicah pri Kamniku so letos od 30. septembra do 7. oktobra velečastiti gospodje misijonarji iz družbe sv. Vincencija Pavlanskega, Urban Nežmah, Gregorij Flis in Janez Zdravlič obhajali ponavljanje svetega misijona. — V stalen spomin se je lansko leto ustanovila bratovščina presvetega rožnega venca, letos so se pa vpeljale Marijine družbe. Gospodom misijonarjem se v imenu faranov izreče tudi tem potom naj-prisrčnejša zahvala za obilni trud in nepo-zabljivo govore. Ob sklepu ponavljanja svetega misijona 7. oktobra je pel slovesno novo mašo velečastiti gospod oče Maksimilijan Brelih iz reda sv. Frančiška. Znamenito je, da mala tunjiška fara, ki šteje komaj 500 duš, ima sedaj šest živih duhovnikov: čč. gg. Anton Koželj, P. Nikolaj Traven, Janez Golob, Anton Smidovnik, Fran. Čišek Krumpestar in P. Maksimilijan Brelih. Ima pa tudi več dijakov v srednjih šolah. Novi natis »Cecilije" I. del Že dolgo let je pošel I. del priljubljene »Ceci lije« skladatelja Ant. Foersterja, katero je bila leta 1883. izdala družba sv. Mohorja. Mnogo se je povpraševalo po novi izdaji, katera je prepotrebna zlasti za naše cerkvene pevske zbore. Odbor družbe sv. Mohorja se jo zato odločil, da družba prvi del »Cecilije« na novo iz Ja, in sicer v popravljenem in izpopolnjenem ponatisu, tako da bo nova izdaja ustrezala cerkvenim in tudi drugim, zlasti dijaškim pevskim zborom. Nova »Cecilija« bode obsegala: 1. Masne pesmi, in s cor pomnožene; latinski »Re-quiem«, prav lahek za en glas s spremljevanjem orgelj ali za mešani zbor; razne pesmi za cerkvene čase, za blagoslov, več »Tantum ergo«, kakor so bili že v stari »Ceciliji«, samo da se nekatere pesmi izpustijo, oziroma z boljšimi in lahkejšimi nadomestijo. 2. II tem pridejo obhajilne pesmi, Marijine ter pesmi za godove raznih svetnikov. Izbrale se bodo pa samo najpri mernejše pesmi, in sicer tudi nekaj novih, ker je drugih dosti v II. delu »Cecilije«, kateri se v družbeni zalogi še vedno lahko dobiva. 3. Obseg nove izdaje bo nekako isti kakor stare, molitvenik pa se izpusti. — Cena knjigi bo ista, kakor je določena za II del, t. j. 1 krona. Gospode družbene poverjenike, pevovodje invse, kibodonovoknjigo potrebovali, uljudno in nujno prosimo, da odboru družbe sv. Mohorja čim preje, vsajpa do novega leta na znanijo, koliko iztisov bodo potrebovali pevski zbori in posamezniki po raznih krajih, da se more določiti naklada ponatisa. Učenje jezikov v ,,Slovenski krščansko-socijalni zvezi«. Odbor „Slo-venske krščansko - socijalne zveze" naglaša, da svojim članom poda pouk v raznih jezikih. Pouk v češčini, laščini in angleščini se prične takoj, ko se za vsak predmet oglasi zadostno število učencev. Učne ure bodo zvečer. Oni, ki se nameravajo učiti katerega izmej teh jezikov, naj to prihodnji četrtek naznanijo pri javnem predavanju v Katoliškem domu predsedstvu „Zveza". Svoboda v cvetju. Cm bližje so državnozborske volitve, tembolj gre »svo boda" pri liberalcih v cvetje. Dr. Šusteršič je te dni na postaji na Zidanem mostu slučajno srečal g. dekana Žičkarja ter ž njim govoril. »Narod" pravi, da zato ne sme postati Žičkar več poslanec. „Narodov" argument je tolik, kolikor narodna zavest tistih njegovih pajdašev, ki pravijo, da volijo raje soc.-dem. nego gosp. Žičkarja. Kam bi pač prišlo slovenstvo, ko bi hotelo poslušati komando takih »svobodoljubov". Luka Jelene — kandidat. Kar smo včeraj namignifiTse je res zgodilo. Luka Jelene je kandidat »Narodovcev« za peto sku pino. In naznanilo o kandidaturi Jelenčevi prinašajo — stare Bleivveisove »Novice«. Luka Jelene je jeden najdomišljavejših na-rodnonaprednih učiteljev, njegova duševna plitvost pa je tolika, da je uprav provoka-cija volilcev pete skupine, da se upajo »Na-rodovci« kandidovati ga v tem razredu, ki potrebuje za zastopnika temeljite socijalne naobrazbe. Jelenec ni mož, da bi postal zastopnik slovenskih kmetov, obrtnikov in delavcev ! Obrekovanje. Znano je, da se za obrekovanje ne potrebuje posebne inteligence. To ve tudi advokat dr. Kari Triller, ki je ves besen, da smo parolo proti Dunaju in Rimu zavrnili in da nismo lepo molčali. Naša dolžnost je govorila drugače. Dr. Tril-lerjev govor postavili smo v tisto luč, v kateri se je svetil v »Narodnem Domu». Dr. Triller je spustil včeraj dolg članek v ((Narod«, poln podtikanj, katere smo že davno zavrnili. Novo je obrekovanje, da se mi bojimo popolnega sporazumljenja mej Trža-čani in ljubljanskimi liberalci, dobro vedoč, da bi nam isto silno otežilo razširjenje evangelija na Trst in Istro. Svoj »politični evangelij « napram Trstu in Istri pokazali smo že neštetokrat, skrajno odločno tudi ob aferi zastave Ciril in Metodove družbe. Zato se za svoj politični evangelij prav nič ne bojimo, dobro vedoč, da tudi Istra ostane slo- vanska, dokler bode Bogu in cesarju zvesta, in da tisti, ki naj se boje zveze z ljubljanskimi liberalci, so — tržaški slovenski voditelji. ljubljanske novice. Izlet na Šmarno goro prirede jutri uslužbenci Samassove tovarne. — Vino preskuša vsem ljubljanskim gostilničarjem ljubljanski magistrat. — Predavanje Ljubljančana v Gradcu. G. Egon M o š e bode danes zvečer predaval v Gradcu o svojih doživljajih v Transvaalu. — Umrli so g. Ivan V d o v i č, zavarovalni uradnik in g. Fran Wohinz, višji oficijal južne železnice ter uradni sluga Janez R u t a r. — Stavbna dela v Ljubljani. Letos se je pričelo graditi 12 novih poslopij Iz-jemši iustično palačo so vsa ta dela že pod streho. Prihodnjo spomlad se prične z razširjenjem deželne brambovske vojašnice. — Presbiterij trnovske cerkve bode prihodnjo leto preslikan, v Mikošičevi ulici pa se postaviti dve novi hiši. — Povožen je bil včeraj pet let stari deček Franc Cepin. Hotel je skočiti na nek voz z lojternicami, pa ga je hlapec odgnal. Deček je zbežal preko ceste, v tem trenotku pa je privozil izvošček ter podrl dečka na tla. Konj je stopil dečku na obraz. Težko poškodovanega dečka so prepeljali v bolnico. Nek biciklist pa je povozil zasebnico Alojzijo Pahor ter jo lahko poškodoval. — O junaškem dejanju soc. dem. Prašeka, ki je zažgal kres „Slov. kršč. soc. zveze", namenjen proslavi cesarja, se je danes govorilo pred okrajnim sodiščem. Razprava se je preložila, da se poizve, jeli je Praček takrat, ko je kres zažgal, že imel pozivnico k vojakom v rokah, ali ne. Ako je pozivnico imel v rokah, bode kaznovan po vojaški oblasti. — Tatvina na Bregu. Na Bregu je bilo danes zjutraj mnogo govorjenja o predrzni tatvini. Pri Harbichu na Bregu št. 14 je bilo po noči raz mostovža ukradeno mnogo perila in vec drugih stvari. — Bolčev ega Pepeta so obiskali t a t j e. Silna korajža g. Pepeta ni prav nič imponirala ljubljanskim barabam, ker jim pretepanje ni novo. Barabice so baje sklenile, da mora g. Turk še jedenkrat v „caj-tenge" ter so, kakor se čuje, določile, da ga okradejo. Neznan tat se je danes po noči priplazil v hlev Bolčevega Pepeta. Hlapci so trdno spali. Tat si je nabasal obleke, pobral čevlje ter pustil Pepetu za spomin svoj jopič in klobuk. Tudi pri g. Turku starejšemu se je tat oglasil. Priplazil se je po dvorišču v nezaklenjeno sobo ter vzel seboj havelok vreden 40 K in srebrno uro z verižico. — A r e t o v a n je bil Ivan Mauer, ki je Marijo Hvaleč v Vodmatu oškodoval za 150 K pri hišni opravi. — „B a -r o n a" K a 1 o p i s K o 1 o b a r i, ki je po Ljubljani goljufal, so izpustili. Šel je g. „baron" v Reko, kjer je bil aretiran, a je takoj nato napravil novo goljufijo. Najel si je kočijo in konje ter se odpeljal v svet. Prijeli in aretirali so ga v Bologni. Ta podjeten »baronček" napravil je tudi več goljufij po Ogerskem. Pravo ime tega „barona" je Oskar B o k o r. Umetniško društvo. „Slov. Narod" izjavlja, da je umetniško društve vse zadeve izleta Tržačanov priredilo skupno z drugimi (aktorji, „ki so poklicani v prvi vrsti, da zastopajo Ljubljano, kadar sprejema mile goste". Ker »Narod" to ve in je pisal, da bi moralo umetniškodruštvo samo sebe ponižati, če bi se še kedaj obrnilo do klerikalcev, tako, da brani društvu samo spoštovanje, klerikalce še kedaj vabiti na sodelovanje, hočemo, da nam odbor ume t niškega društva da točen odgovor, ako so one psovke v »Narodu« izšle z njegovim pritrdilom in ako se ž njim strinja. »Narodova" izjava, da „Slov. umetniško društvo" ni z notico, ki je izšla v »Narodovi" torkovi številki, v nobeni zvezi, ter je nam ni poslal niti odbor, niti kak posamezen odbornik, nego so jo napisali v »Narodovem" uredništvu sami, ki so zanjo odgovorni le sebi in nikomur drugemu — namnezadošča. Mt svoje zahteve nismo adresovali na „Narod", katerega lažnjivost je občeznana, ampak na odbor. Ker je »Narod* točno izjavljal, da brani društvu samospoštovanje še kedaj klerikalce vabiti na sodelovanje, je dolžnost društva, oziroma odbora, da se ubrani takim podtikanjem in „hu dobnemu zlorabljanju", kakor bi bila že davno njegova dolžnost, da preskrbi nestrankarsko barvo društva s tem, da vsaj društveno vesti vsi slovenski dnevniki izto-časno prinašajo, no pa protežirati tudi v tem oziru samo strankarski »Slov. Narod". Zahtevamo torej še jedenkrat od o d b o ra , predno izvajamo najskrajnejšo posledice, da nam d d zahtevano pojasnilo. Časi so minuli, ko smo si pustili metati v obraz psovko kakega golo-bradega ponesrečenega medicinca. Že sedaj pa moramo reči, da je pač krivda tudi od bora umetniškega društva, ako je odbor priredil vse zadeve z drugimi faktorji, da se je iz strankarskih nagibov prezrlo zastopnico slovenskih delavskih stanov »Slov. kršč.-soc. zvezo" in sploh vsa naša društva. Ljubljanski občinski svet ima prihodnji torek ob 5. uri izredno sejo. Smrtna kosa. Umrl je danes zjutraj ob 6. uri g. Andrej J a m a r, upokojeni ravnatelj tovarne na Fužinah. Zadela ga je kap, ko mu je danes zjutraj prinesla kuharica čaj. — Umrl je dne 9. t. m. v Pliberku operni pevec Karol S o mer, rodom Slovenec. Bil je doma v Celovcu in sin znanega slovenskega koroškega šolnika Gregorja Somerja. Kot operni pevec je deloval največ na Dunaju, zadnja leta pa v Vrati-slavi. Porodil se je 1. 1855. Umrl je za hudo želodčno boleznijo. 501etnica »Razbojnikov". Dne 18. t. m. bode preteklo 50 let, odkar so bili Schillerjevi razbojniki prvikrat predstavljani na dunajskem dvornem gledališču Utonil v blejskem jezeru Včeraj opoldan je utonil v jezeru Čarmanov otrok (Alojzij Mandelc) iz Mlinega št. 2 star še-le 2 leti. Mati je ob kraju prala; njen otrok je stal ob njeni strani. Ko se mati čez cesto oddalji v svojo hišo za četrt ure, poskuša otrok prati; pri tem mu izpodrsne in pade z glavo naprej v jezero. Prav tik kraja, niti za 1 meter ni bilo oddaljeno od brega, ga najde v jezeru — mrtvega. Danes je mr-lička komisija obducirala. Prostovoljna javna dražba se vrši v ponedeljek dopoludne ob 9. uri pri tukajšnjem okrajnem sodišču. Prodajale se bodo v zapuščino gospoda kaplana Ilrovata spadajoče knjige verske vsebine (ne vsake, kakor je bilo pomotoma povedano v razglasu z dne 21. septembra), in ostale premičnine. Fotografije slavnosti naBrezijah. Fotograf A Vengar v Radoljici je napravil dve hipni sliki o slavnosti posvečevanja cerkve na Brezijah. Sliki sta jako lični in bota šlužili kot lep spominek udeležencem teh slavnostij. Sliki se dobivata pri fotografu za 1 krono 60 vinarjev vsakemu franko dopo-slani. V ljudski mestni kopeli oddalo se je od 30. septembra do 6. oktobra 1. vsega skupaj 540 kopel, in sicer za moške 433 (287 pršnih, 146 kadnih), za ženske 107 (pršnih 26, kadnih 81). Za železnico čez Karavanke je dovolil občinski svet celovški 80.000 K. Najviše priznanje je dobil višji inšpektor I. M a c a k v Trstu povodom svojega umirovljenja. Pri graškem ravnateljstvu južne železnice so se zgodile večje spremembe. Ravnateljem je imenovan na mesto pok. cesarskega svetnika Wunderbaldingerja višji nadzornik Otokar Killer. Strokovni referent obratne službe je postal nadzornik Novosad, k centrali pa je poklican nadzornik Viljem Schiirtler. Poroka. V Gradcu se je poročil fin. koncipist v Krškem g. Robert K e r m a v -n e r z gospodičino Natalijo Zabredovo. Čestitamo ! Naš cesar lovec. Od 1. 1884 do I. 1899 je naš cesar ustrelil 1190 jelenov, 441 srn, 1939 divjih koz, 1356 divjih prašičev, 7249 zajcev, 224 lisic, 16.970 fazanov, 1404 divjih rac in na stotine druge divjačine. Pri zadnjih lovih na Gor. Štajerskem jo ustrelil naš cesar 10 jelenov, 2 košuti in 4 divje koze. Kdo širi kulturo ? »Narod" je dobil od nekod notico o velikanskih svotah, katere potroši katoliški svet za širjenje kulture potom misijonov. Tekom 19. Btoletja je bilo za misijone izdano okrog poldrugo milijarde. »Narod" pri tem široko odpira usta. Liberalna „požrtovalnost" pač kaj takega ne doseže. Liberalna „požrtovalnost" da samo takrat, kadar se gre za koristi dotične osebe in prav redkokrat se povepne preko volit-venega golaža. Širjenje kulture v najnevarnejše kraje sveta je na ramenih katolikov, liberalci opravljajo čepeč za varno pečjo, samo dela — zabavljačev. Od raznih strani. Nova Ciril Metodova šola so ustanovi med Opatijo in Volosko. — Deželna zveza gospodar s k i h za d rug se je ustanovila 8. tega mes. na Štajerskem. — Dijaški dom za učiteljske sinove se je otvoril v Gradcu. — Kato li šk a brzojavna agencija se namerava ustanoviti v Rimu. — Razpisane učiteljske službe so na Štajerskem do 5. novembra t. 1., in sicer: Ojstrica pri Št. Jurju ob Taboru, Dol, Št. Vid pri Šmarju in Trbovlje. Prve tri so v tretjem, zadnja pa v drugem plačilnem razredu. — Pred sodiščem je stal včeraj isterski župnik Goreč s tovariši. Bil je obtožen, da je razžalil orožnike ter poslancu Spinčiču sporočil neke stvari o njihovem obnašanju. Sodišče je obtožence oprostilo. — Velik vihar so imeli na Dunaju 11. tega mes. Več oseb se je ponesrečilo. — Sen-zacijonelnc iznajdbo imajo zopet zabeležiti Nemci. Iznašli so način, ki tvori les nezgorljiv. — Ogromen tamburaški zbor ima pevsko društvo »Lipa« v Osieku. Zbor broji 70 tamburašev in tamburašic. — Zdravnik za oči oslepel. Po vsem svetu slavni zdravnik za oči, ki je nešte-vilno ljudij ozdravil, dr. Javel v Parizu, je popolnoma oslepel. — Iz Sobotice na Ogerskem se poroča, da je ondi umrl škof H i d a s s y. — Izgnan je iz Tridenta urednik lafkega irredentistiškega lista, J. Bor-ghetti. * * * Kako so »zdravili« srbskega kralja Aleksandra. Srbski kralj Aleksander je imel še pred nedavnim časom rad svojo sorodnico, lepo hčerko polkovnika Konstan-tinoviča. Milan je hotel, naj jo Aleksander poroči. Aleksander ni imel nič proti temu. Kraljica Natalija pa je na vsak način hotela, da se njen sin poroči z odličnejšo damo, ker dasi je polkovnik Konstantinovič srbskega kraljevega rodu, vendar je njegova žena samo hči nekega tržaškega kupca. Kraljica Natalija je naročila Dragi Mašin, naj ozdravi kralja Aleksandra od teh ženitovanj-skih mislij. Kakor so pokazali dogodki, je Draga Mašin kralja Aleksandra korenito ozdravila. Kraljica Natalija sedaj seve piha jeze. Rodovina polkovnika Konstantinoviča zapusti Srbijo. Ruski car daroval je 10.000 rubljev, da se osnuje v Varšavi društvo za podporo siromašnih poljskih dijakov. Nova verska sekta se je pojavila v okolici Kijeva. Tej sekti je temeljno načelo — lenoba. Sekta se imenuje »Malevančina« po svojem ustanovitelju Malevaningu, ki je nedavno prišel iz blaznice ter je takoj na to pričel propovedovati »novo vero«. Svoj nauk hoče širiti z besedami sv. pisma: »Glejte lilije na polju, kako rastejo, a ne delajo.« Možni prav nič novega iznašel. Ljubljanske barabe imajo že davno tako sekto. Pijanstvo med ženami. V Novem-Yorku je neka gospa M. L. Lake, predsednica društva treznosti, v jednem svojem govoru konštatovala, da se v Ameriki in na Angleškem širi pijanstvo med omikanimi ženami čim dalje več Da bi odstranile neprijeten duh, kedar se napijejo, rabijo »Eau de Cologne*. * * * Sejmi po Slovenskem od 15. do 20. ektobra. Na Kranjskem: 15. v Kamniku, Idriji, Kranjski gori, pri Sv. Roku pri Mokronogu in Št. Vidu pri Zatičini; 16. v Kočevju; 18. v Lukovcu, Postojni, Rado-hovi vasi, Sorici in Bohinjski Bistrici; 19. v Trnovem na Notranjskem. — Na slovenskem Štajerskem: 15. na Planini; 18. v Mozirju, Podsredi, Trbovljah in Voj-niku; 19. v Mariboru. — Na Koroškem: 16. v Pontebi, Trbižu in Doberli vasi; 18. v Guštanju, Sv. Hemi in Milštatu. — Na Primorskem: 15. v Padovi, Palmi, Ajdovščini, Trevizu (pet dnij), Štanjelu, Kvišku in v Brezovici. (Katol. društvo rokodelskih pomočnikov v Škofji Loki) priredi v nedeljo 14. t. m. v svojih prostorih veselico po tem le vsporedu : Viktor Parma : Mladi vojaki. Koračnica na klavir; P. Ang. Hribar: Brambovska. Poje društveni moški zbor; F. S Finžgar: Govor. Ig. Hladnik: Za dom mi srce gori. Moški zbor; Pfeil : Jezero tiho Moški zbor. Al. Sachs : Copatek, kuplet; II. Volarič: Ti osrečiti jo hoti. Moški zbor. Iv Štrukelj : „Obleka naredi Človeka". Burka v jednem dejanji. Prosta zabava s petjem. Vstopnina za neude 40 h, za ude 20 h. Začne se ob '/,8. uri zvečer. K obilni udeležbi vabi načelništvo. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj, 13. oktobra. Cesar se je sinoči ob polu 9. uri podal v Godollo, kjer ostane bržkone do 24. oktobra in se povrne potem na Dunaj. (\ Dunaj, 13. okt. V vladnih krogih so mnenja, da je sedaj v volilnem gibanju težko sklicati deželne zbore, in se zato skoro ne bode moglo ugoditi želji češkega dež. odbora. Ako bode sklican češki dež. zbor, sklicani bodo tudi ostali (iež. zbori, toda le za kratko dobo, da . rešijo proračun. Dunaj, 13. okt. Vest, da bode pri Vatikanu nadomestil grofa Revertero grof Welsersheimb, ni resnična. Grof Welsersheimb je poročen s protestantko. Trst, 13. okt. Trgovska zbornica je napram trgovskemu in pomorskemu sodišču, ki je zahtevalo, da morata odposlanca iz trgovske zbornice razumeti laški in slovenski, postavila se na stališče, da zadošča, ako sta strokovnjaka. Na tej podlagi se je vršila potem tudi volitev. Inomost, 13. oktobra. Urednik „Schererja" Haberman je bil obsojen na 100 kron globe, ker ni hotel naznaniti ure, kedaj izhajajo razni i egovi listi. Bolzan, 13. oktobra. Proti kandidaturi barona Dipaulija se je izjavilo doslej 87 (?) občin. Plzen, 13. oktobra. Neki tukajšnji list poroča, da namerava knez Lobko-vic odložiti svoje mesto, ako se vlada ne bo ozirala na sklep deželnega odbora češkega. Češko veleposestvo je v tem vprašanju popolno jedino. Budimpešta, 13. okt. Perzijski šah je včeraj odpotoval preko Rusije v domovino. Na kolodvoru je razodel profesorju Vamberyju, da spiše o svojem potovanju knjigo, katero bo potem profesor prevel v angleščino, francoščino in nemščino. Rim, 13. okt. „Osservatore romano" oficijelno izjavlja k vsprejemu nadškofa Stadierja, da se sv. stolica ne meša v notranjo politiko držav. Sveti oče je vsprejel nadškofa Stadierja, kakor vsprejema vsakega škofa. Rim, 13. oktobra. Avstrijska in laška vlada ste pozvali predsednika Švice, naj v Genfu skliče drugi protianarhi-stiški kongres. Berolin, 13. Cesarica vdova je nevarno obolela. London, 13. oktobra. Do sinoči je bilo izvoljenih 382 ministerijelnih, 167 liberalcev in 70 nacijonalistov. Novijork, 13. okt. Iz Havane poročajo. da je za rumeno mrzlico zbolelo 98 oseb. London, 13. oktobra. Iz Bethulije poročajo „Marcury-ju" 11. t. m.: Buri so včeraj zajeli angleško predstražo, obstoječo iz 12 mož. Sami imajo štiri ranjence. Severno od Bethulije so razdrli 600 m. železnice. Vojska na Kitajskem. Dunaj, 13. okt. „Pol. Corr." poročajo iz Pariza: Tientsin 11. oktobra. Mejnarodne čete so pričele nov boj proti bokserjem, ki so še oboroženi, in proti cesarskim četam, ki jih podpirajo. London, 13. okt. General Chaffee naznanja, da zahteva Li-Hung-Čang kot zastopnik provincijalne vlade v Tientsinu odškodnine 278.000 dolarjev za škodo, ki so jo provzročili Amerikani v cesarski zakladnici. Berolin, 13. okt. Nemci so zasedli Kaunii. Berolin, 13. o d. Tu se zagotavlja, da so združene mednarodne čete Pao-ting Fu si osvojile po vročem boju. Berolin, 13. okt. Iz Štngaja se javlja: Večina francoskih čet pojde nazaj na Manilo. Tudi polovica japonskih čet se vrne. Li Hung Čang nadalje išče družb ter je zadnje dni bilo mnogo oseb usmrčenih. V Kantonu je revolucija sila resna. V Humanu je upor. London, 13. okt. Upor v Kwang-Tung ni naperjen samo proti manda-rinom, ampak je že porušenih tudi še 5 misijonov v Hatzingchovu. Tudi iz Chungluk in Tunkun se poroča o napadih na misijone. Zaročenca. (I promessi sposi.) Milanska povest iz sedemnajstega veka. — Laški spisal Alessandro Manzoni. prevel I. B—č. (Dalje.) Za dona Abbondio povratck gotovo ni bil tako grozen kakor pot sem, dasi tudi ni bilo Bog vč kak6 prijetno potovanje. Ko izgine strah, čuti se izprva popolnoma razbremenjenega, a kmalu se mu v prsih vzdrami druga nejevolja, kakor, če na primer iz-kopljemo drevo, zemlja ostane nekoliko časa odkrita, potem pa jo preraste osat. Vse mu roji po glavi; mučijo ga misli na sedanjost in bodočnost. Zelo nadležno mu je potovanje, kakršnega do tedaj ni bil vajen. Posebno pa od začetka, ko so jeli iti od gradu navzdol. Vodnik je vedno priganjal ubogi živali, ki ste nosili Lucijo in ženo v nosil-nici, za njim sta capljali tudi tako hitro muli. Kjer je bilo preveč strmo, zdelo se je donu Abbondio, kakor bi ga kdo zadaj pri-zdigoval. Prekopicnil se je pri vsakem koraku naprej in se je krčevito držal sedla. Upal se ni prositi, da bi šli bolj počasi, na drugi strani pa je hrepenel, čim preje priti iz tega kraju. Kjer je držala pot čez breg, kak višek, hodila je mula, kot bi to bilo prirojeno tem živalim, vedno ob strani pota in je stopala prav po robu; don Abbondio je videl pod sabo breg ali kakor je sam pravil, prepad. — Tudi ti, živina! — misli si don Abbondio, — imaš trmo, da vedno iščeš nevarnosti, dasi je pot dovolj široka! — Vleče jo za uzdo na drugo stran, a zaman. Jezi se in boji ob jednem kot navadno, a naposled se muli povsem uda. Bravi se mu več niso zdeli tako grozoviti, odkar je vedel, kaj namerava gospod. — Toda! — premišljuje sam s sabo. — Če se pa novica o izpreobrnjenju raznese po dolini, dokler smo še mi tu, Bog ve, kaj storč z nami. Bog vč, kaj se zgodi! Mislili bodo, da sem ga jaz prišel izpre obračat. O jaz revček! Ubijejo me! Temnega pogleda spremljevalčevega se ne ustraši, temveč si misli: Seveda se mora tako držati, da prestraši te obraze. Vem to, a zakaj jih moram tudi jaz gledati! Kmalu pridejo v podnožje in potem iz doline. Čelo neznančevo se razjasni. Tudi don Abbondio se nekoliko bolj naravno drži, privzdigne glavo izmej pleč in prosto maha z rokama in nogama; novo življenje pride v njega, vzdihne in bolj mirno začne premišljati druge daljnje nevarnosti. Kaj bode rekel živinski don Rodrigo! Ostal mu je dolg nos, škodo ima, rogajo se mu; ej, to mu ne bode po godu! Sedaj bode šele pravi vrag! Še mene se poloti, ker sem imel svoje prsta pri tej stvari. Če se je drznil, poslati k meni ona dva potepuha, da sta me na cesti napadla, kdo ve, kaj stori sedaj? Tega gospoda se ne poloti, ker to bi bilo zanj preveč. Ugrizniti bode moral v kislo jabelko. A on je strupen človek; svojo jezo bode že nad kom ohladil. No, in kako se to navadno konča? Udarcev bo dovolj, da bodo kar cunje letete po zraku. Lucijo bode kardinal spravil v varnost. Oni ubožec je že odnesel pete in je že dobil svoj delež. Sedaj preostanem le še jaz. Bilo bi grozovito, če bi jaz moral še kaj pretrpeti po tolikih neprilikah, tolikem razburjenji, četudi sem popolnoma nedolžen. Kako me bode branil kardinal sedaj, ko me je spravil v zagato ? Ali mi more biti porok, da mi oni malopridnež še kaj hujega ne naredi? Saj ima toliko skrbij! Meša se v toliko stvarij! Kako more paziti na vse? Časitt še bolj zmeša stvari, katerih sc poloti. Gospodje izkazujejo dobrote kar na debelo. Kadar je tega dosti, ne brigajo se več za posledice svojih dejanj. Malopridneži pa so zelo marljivi in ne mirujejo do konca, ker jih vedno nekaj priganja. Ali pa smem povedati, da sem tu sem prišel na izrecno povelje kardinalovo, ne pa radovoljno? Cel6 mislilo bi se lahko, da se potegujem za krivico. O Bog! Za krivico! Seveda, ker me vedno preganja. Dobro! Najbolje naredim, če Perpetui zaupam vso zadevo, saj jo bode ona potem naokolo raznesla. Da bi le kardinala ne prijela kaka muha, to javno razglasiti in na veliki zvon obesiti ter mene vmes potisniti! Precej, ko pridemo nazaj, poslovim se takoj od njega, če ni več v cerkvi. Če ga pa še ni iz cerkve, naročim komu, naj me opraviči in se takoj odpeljem domov. Lucia je dobro spravljena; mene ni treba več. Po tolikih neprilikah se moram tudi jaz odpo-čiti. In potem . .., da bi le kardinal ne hotel vedeti cele zgodbe, da bi me le ne vprašal, kako je bilo s poroko! To bi bilo preveč! Ce pride še v mojo faro! . .. Naj se zgodi, kar hoče, jaz sem vsega sit do grla. Sedaj se zaprem doma. Dokler je kardinal tu, ne drzne se don Rodrigo, delati sitnosti. A potem... In potem? Ah! Nič dobrega me ne čaka na moje zadnje ure! Družba pride, ko služba božja še ni bila končana, in gre skozi množico, ki še bolj osupelo gleda. Jezdeca zavijeta na prostor pri strani, kjer je stalo župnišče. Kosilnica pa se pomika naprej do hiše dobre žene. Don Abbondio stori, kar je sklenil. Jedva stopi raz mulo, pokloni se ponižno neznancu in mu naroči, naj ga opraviči pri kardinalu, češ da se mora radi važnih opravkov takoj vrniti domov. Hitro poišče svojega konja, kakor je imenoval svojo palico, katero je pustil v kotu sobe; potem se odpravi. Neznanec čaka, da se kardinal vrne iz cerkve. Dobra žena posadi Lucijo na najbolji prostor v svoji kuhinji ter ji gre pripravljat kosilo in z nekako prisrčno odurnostjo odbija vse zahvaljevanje in opravičevanje, s katerim jo obsipa Lucia. Hitro položi trsak pod kotel, v katerem plava velik kopun; ko zavrč juha, zlije jo v skledico, v katero je narezala kruha, potem pa to ponudi Luciji. Ko vidi, da se Lucia pri vsaki žlici bolj okrepča, hvali Boga, da se je to zgodilo na dan, ko ni bilo mačka na ognjišči, kakor se je izrazila. „Vsakdo si rad kaj privošči", pravi nato, „seveda ne oni revčki, ki si pečejo kruh iz grašice in prosene kaše. Vsi mislijo, da bode že Bog skrbel zanje. Nam, hvala Bogu, ne gre tako trdo. Za silo izhajamo z rokodelstvom mojega moža in kosom zemlje. Le jej! Kadar bode kopun gotov, okrepčaš se lahko bolje." Nato začne pripravljati kosilo in pogrinjati mizo za družino. (Dalje prih.) Cisto medicin, ribje olje. pri Mariji Deželna lekarna Cubar, Primorsko, septembra 1900. Blag. g. MIlan Levstek, lekarnar v Ljubljani, h srca se Vam zahvaljujem za dobrotu Vašog neprecenjeao dobrog in pristnog medloinskog ribjog olja, katerog že die časa samo iz VaSe dobro znane lekaine naročam in uporabljam za sebe in svojo rodbino sigurnim učinkom. Isto je prijetnega ukusa in lahko prebavljivo. Prosim, pošljite mi zopet šest steklenic za 2 gld. 50 kr. Pozdravljam in oitajam Vam udani 839 4 Anton Ožbolt, trgovec in posestnik. Steklenioa 50 kr., 6 steklenic 2 gld. 50 kr. Razpoiilja vsak dan z obratno poito dež. lekarna pri Mariji Pomagaj Mr. Ph. M. Leusteka v Ljubljani. Resljeva oesta it. 1., poleg mesarskega mosta. Umrli no: 12. oktobra. Fran Wohinc, železniški nadolicijal, 57 let. Cesta na južno železnico 1, srčna kap. — Ivan Vdovi«, zasebni uradnik, 38 let, Ulice na Grad 1, jetika._ Meteorologično porodilo. YiSina nad morjem 306'2 m, srednji zračni tlak 736*0 mm Tržne cene v Ljubljani. Tedensko poročilo od dne 7. do dne 13. okt. K h Goveje meso 1. v. kg 1 28 » » II. » » 1 12 > ► 111. » > _ 96 Telečje meso > 1 20 Prašičje » sveže » 1 40 * » prek. » 1 40 Koštrunovo meso > _ 80 Ma-lo . . . . > 2 Surovo maslo . . > 1 90 Mast prašičja . . » 1 40 Slanina sveža > 1 36 • prekajena » 1 44 Salo..... » 1 20 Jajce, jedno . . — 7 Mleko, liter . . _ 16 Smetana, sladka l;ter — 80 » kisla . < — ao Med..... H — — Piščanec , . . 1 20 Golob . , . . _ 46 Haca..... 1 60 - - Koruzna Ajdova Fižol, liter Grah, > Leča, » Kaša, > Ričet. » Pšenica . Rž . . Ječmen . . » Oves ... » Ajda ... » Proso, belo, » navadno > Koruza . . » Krompii > Drva , trda , m3 » mehka, » Seno, 100 kg . Slama, > » Stelja, » > 100 kg K TE 27 80 18 _ 36 — - 16 _ 24 — 22 — 22 16 40 14 60 13 — 12 60 16 — 14 _ 14 — 4 40 7 — 5 — 3 20 3 20 933 1-1 Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znaucem žalostno vest, da je naš ljubljeni oče oz sin, brat i. t. d. gospod Ivan Vdovič, zavarovalni uradnik dne 12. t. m. ob 3. uri popoludne po dolgi in mučni bolezni previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega ranjkega bode v nedeljo 14. t. m. ob 4. ari popoludne iz hiše žalosti, Ulice na grad št. 1. Sv. maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi sv. Jakoba. V Ljubljani, dnč 12. okt. 1900. Žalujoči ostali. Mesto vsaoega posebnega naznanila. Zahvala. 932 1—1 čas opazovanja Stanje barometra r mm. Tempe- i ratura ; po Olziju Vetrovi Nebo 11. u: 12| 9. t.v9< | 736'9 | . 9 2 | |šT. )»« | oblač. Povodom smrti iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga, oziroma očeta in tasta, gospoda Josipa Dermastia posestnika nam je došlo toliko dokazov prisrčnega.sočulja, da se za te, kakor tudi za mnogobrojno vde-ležbo pri pogrebu ne moremo vsakemu po sameznemu zahvaliti, in izrekamo torej tem potom vsem ljubim sorodnikom, prijateljem in znancem iskreno zahvalo. V Ljubljani, dne 13. oktobra 1900. Žalujoča rodbina. 124 791 3-3 4-4 y krojnem risanju (Schnittzeichnen) in praktičnem izdelovanju oblek daje Fani Komar, oblast konc. učni zavod v Ljubljani, Sv. Petra cesta 26. Modni salon. Sprejemajo se gospodične tudi na hrano in stanovanje. Razpisana je služba cerkvenika in organista v Šmariji pod Ljubljano. Nastopi se lahko takoj. 928 3—1 ,.,! 7. zjutt. I 735 9 ; 12. popol. | 7 35'3 | 92; hI. jv,.h. j oblač. I 3-8 13-3 | si. jug | del. jassojl rednja včerajšnja temperatura 9 7°, normale: 11-1°. Na prodaj sta 2 križeva pota jeden za gld. 65'—, drugi za gld. 250 — pri 930 12-1 FR. TOMAN-u, podobarju In pozlatarju v Ljubljani, Valvazorjer trg št. i. Valentin Accetto zidarski mojster v Ljubljani, Trnovski pristan 14, se priporoča slav. občinstvu, prečast. duhovščini, gg. podjetnikom in društvom za vsa ter raznotera 90 16 zidarska dela. Prodaja tudi iz lastne opekarne opeko vseh vrst. Najnovejši brevir! Pustetova izdaja I 1900. (4 zvezki, 15"5 cm X 10 cm.) Vsi zapovedani godovi novejšega časa so na dotičnem mestu; mudljivo citiranje se je nadomestilo večinoma s popolnim berilom. Cene: V usnji z gibčnim hrbtom in rudečo obrezo.........K 31 20 Isti vez z zlato obrezo . . . K 83 60 V linem šagrinu z rudečo obrezo K 36 — Isti vez z zlato obrezo . . . . K 38 40 Propriji za ljubljansko, krško, lavan tinsko ali za hrvat ke škofije so računajo posebej. Katoliška Bukvama v Ljubljani. Ovinjene (weingriine) sode različne, majhne in velike, stare in nove prodaja 9273—1 J. Buggenig, sodarski mojster Cesta na Rudolfov kolodvor v Ljubljani. Učenca za pozlatarski in podobarski obrt vsprejme Franc Teman v Ljubljani, Valvazorjev trg št. 1. 931 121 Proda se v Krakovskem predmestji l^lllli Si* z vrtom, hlevom in Šnpo jako pripravna za izvrševanje obrta izvoz-čekov (fi|akarije), takoj pod roko. Natančneja pojasniladaje dr. Josip Furlan, 898 6-4 advokat v Ljubljani. Špecerijska prodajalna z vso opravo, na ugodnem kraju v Ljubljani, da se za nizko ceno takoj v najem. 913 Več pove iz prijaznosti gospod Ivan Jebačin, trgovec na \ a'vazorjevem trtru. ♦ ♦ Kdor ima naprodaj deželnih pridelkov ^ kakor: fižol, krompir itd, naj se obrne za , A upno na podpisano tvrdko, katera prejema A . blago v komisijon in posreduje prodajo vsa- T * koršnega blaga proti primerni odškodnini. y * Alojzij Grebene ^ * v Trstu 792 (20-16) ? * Ulica Torrente št. .30, 32, T ▼ pooblaščena Javna tehtnica ln trgovina ^ ^ s prašiči ln domačimi pridelki. ^ čestitemu p. n. občinstvu usojam si udano naznaniti, da otvorim v ponedeljek 15. oktobra t. I. cvetlični salon v Perlpfi li f Presernovili Eliti Zahvaljujoč se objednem toplo častitim odjemalcem za dosedanje zaupanje, priporočam to svoje novo podjetje, ki je smatrati za filijalko, v blagohotni obisk. 926 3-1 Velespoštovanjem cfranc o 1 o v a ter pošilja iv i* mm. m ft* im in vse druge lovske potrebščine v f \ / V katerih ima veliko zalogo. //^j? 753 7 _glfew tefiaii Jemljem si čast, uljudno naznaniti slav. občinstvu, da sem v Spodnji Šiški pri Ljubljani sezidal in dne 1. oktobra t. 1. o d p r I tovarno za testenine (makarone, rezance itd.) Zavedam se, da se nisem bal ne truda, ne troškov pri uravnavi tovarne. Preskrbel sem jo s stroji najnovejše konstrukcije in upam, da s svojimi izdelki ustrežem kar najbolj preč. konsumentom. Blagovoli slav. občinstvo to vzeti na znanje in drage volje podpirati moje podjetje. Z velespoštovanjem V Ljubljani, dne 1. oktobra 1900. 864 3-3 D u n a j s k a f i 1 i a 1 k a Hranilne vloge na knjižice s 4%. Menjalnica, borzno posredovanje, posojila na vrednostne papirje, menični eskompt, vinkuliranje in 984 124 razvinkuliranje obligacij. Živnostenska banka na Dunaju. I., Ilerreiigasse 12. Glavnice v akcijah 20,000.000 K. Reservni zaklad nad 7,500.000 K. Centrala v Pragi. Podružnice v Brnu, Plznju, Budejevicah, Pardubicah, Taboru, Benešavi, Iglavi, Moravski Ostravi. D u n a j s k a b o r z a. Dn6 12. oktobra. Skupni državni dolg v notah.....97-05 Skupni državni dolg v srebru . . . , 96 05 Avstrijska zlata renta 4"/„.......114-65 Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . . 97-25 Ogerska zlata renta 4°/0..... . . 114-05 Ogerska kronska renta 4°/0, 200 .... 90-20 Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 1698-— Kreditne delnice, 160 gld.........645 — London vista .......... 241-97' , NemSki drž. bankovci za 100 m. nem. drž. veli. 118-15 20 mark..........................23-60 20 frankov (napoleondor) ...... 19'27'/9 Italijanski bankovci..........90-60 C. kr. cekini........................11-46 Dn6 12. oktobra. 3-2°/0 državne srečke 1. 185-i. 250 gid.. . . 170 — 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . 160-— Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....197-— 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron . 93-50 Tišine srečke 4%, 100 gld..............— Dunavske vravnavne srečke 5°/9 . . . 251*75 Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke i°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice » > južne železnice 3°/0 > » južne železnice 5°/0 > > dolenjskih železnic 4°/0 Kreditne srečke, 100 gld...... ♦°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 glJB, rsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Fromeso za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naro&il na borzi. Menjarnična delniška družba „JH K H € U H" I., Wollzeile ID in 13, Dunaj, I., Strobelyasse 2. Pojasnila "SS& v vseh gospodarskih in finančnih stvarah, potem o kursnih vrednostih vseh čpekulacijskih vrednostslfc papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovauja pri popolni varnosti >i n, 1 o o n i H g- j. ji v u i c.