S 04/201 42 41
GBD	Koroška 33, 4000 Kranj tel.: 041280 10 00, 280 10 16, 280 10 30 faks: 04 / 280 10 12 www,gbd.si, info(r!f;bd.si
Gorenjska borzno posredniška družba d.d. Vaš posrednik pri prodaji in nakupu vrednostnih papirjev	
	varnost j strokovnost i donosnost
DOGOVOR, KI DRZI!
Gorenjska y Banka
Banka «' poAultom
NOMINALNE OBRESTNE MERE
»©ISJIGLAS"
Leto LVI - ISSN 0352 - 6666 - št. 67 - CENA 180 SIT (16 HRK)
Kranj, torek. 26. avgusta 2003
Foto: Gorazd Kavčič
Kranjska sivka
Majhna Slovenija je v teh dneh središče sveta. Dogodek, ki se je začel v nedeljo v Cankarjevem domu, ni le priznanje za osem tisoč slovenskih čebelarjev, ampak potrditev pomembnih dogajanj v tem delu Evrope že pred stoletji.
Čeprav sta se za organizacijo 38. svetovnega čebelarskega kongresa že pred šestimi leti potegovali Italija in Španija, je takrat prevladala odločitev v Antwerpnu, da bo kongres v srcu Evrope, kjer je bil pred 269. leti na Breznici na Gorenjskem rojen Anton Janša, danes v svetu poznan in priznan kot oče ne le slovenskega, ampak čebelarstva nasploh. Na Dunaju je ustanovil čebelarsko Šolo in napisal več knjig.
Slovensko čebelarstvo je od takrat naprej nekako poznano kot poudarjen način življenja. Kranjska čebela (Apis Carnica) je že tisočletja poudarjala gospodarsko sožitje in življenje v tem koščku Evrope. Marljiva, skromna, varčna, nezahtevna in neagresivna kranjska sivka je naša avtohtona čebela. Tako kot domače živali, sadovnjak, zemlja, gospodarsko poslopje je bila kranjska čebela vedno del življenja naše pretekle dediščine. Ob gospodarskem poslopju je bil v sadovnjaku vedno tudi čebelnjak. Življenje, še posebno na gorenjski kmetiji, je bilo iz roda v rod povezano s čebelami.
Danes v svetu v državah, ki so velike pridelovalke medu, govorijo o čebelarski industriji. Tudi tokrat na kongresu želijo v Evropi odkriti svoj jutrišnji trg za med. V Sloveniji, v srcu Evrope, kjer v teh dneh strokovno in znanstveno govorimo o čebelarjenju in čebeli, trdimo, da je čebelarjenje poezija kmetijstva, ki jo je treba negovati, da ne zamre. Kongres zato za nas ni le predstavitev, ampak nadaljevanje Janševe čebelarske šole v jutrišnjih evropskih razmerah. Andrej Žalar
Kupujejo Krvavec Štajerci?
Kranj - Konec preteklega tedna smo prestregli govorice o tem, da se je večinski delež RTC Krvavec, ki ga ima SKB Banka, slednja odločila prodati pohorskemu smučarskemu centru Rogla, oziroma natančneje Uniorju, d.d., Program turizem iz Zreč. Novice nam na RTC Krvavec niso mogli potrditi, saj uradno vedo le, da seje SKB banka resnično odločila prodati svoj delež, na SKB Banki so nam sporočili, da o prodaji deleža še ni bila sklenjena nobena pogodba, enak odgovor pa smo dobili tudi v Uniorju v Zrečah s pripombo, da pogovori o tem resnično potekajo in da bo odločitev predvidoma jasna konec tega tedna. Š.Ž.
Živila prodajajo in
se prodajajo
Naklo - Poslovni dnevnik Finance je v preteklih nekaj dneh objavil dve zanimivi novici v zvezi z Živili: da so v Živilih nedavno prodali 5.000 kvadratnih metrov nepremičnin na Bledu, trgovino Škrbino in vilo Bellevue, skupaj s pripadajočim zemljiščem. Omenjeno naj bi kupilo podjetje Sumont iz Kranja za ceno približno pol milijona evrov, pri čemer naj bi del kupnine plačal v gotovini, del pa v pekarskih izdelkih. Ko smo vest preverili v Živilih, nam je predsednik uprave Branko Remic povedal, da gre za prodajo poslovno nepotrebnih sredstev, kar je v skladu s vizijo in politiko v Živilih, na očitke, da je opravil prodajo brez razpisa in vednosti nadzornega sveta, pa odgovarja, da razpis ni potreben, za prodajo pa tudi ne potrebujejo soglasja nadzornega sveta.
Druga novica se nanaša na prodajo 55-odstotnega, torej večinskega deleža v Živilih, ki ga prodajajo lastniki Živil: NFD, Triglav Steber, SOD, Pomurska investicijska družba in Zlata moneta. Po informacijah dnevnika Finance naj bi se za nakup zanimala oz. se prijavila na objavljen razpis dva kandidata: trgovsko podjetje iz Italije in odvetniška pisarna z Dunaja, ki naj bi po pristanku nadzornega sveta opravila tudi skrben pregled poslovanja Živil. Branko Remic o tem pravi, da je seznanjen le o tem, da sta prispeli na razpis dve prijavi, kdo so in o načrtovanih pregledih pa da ni obveščen. Š.Z.
Težave z učilnicami
Z letošnjim šolskim letom na devetletko prehajajo vse osnovne šole.
Gradnja prizidka pri osnovni šoli v Smledniku.
Kranj - V letošnjem šolskem letu bodo program devetletne osnovne šole začeli izvajati na vseh osnovnih šolah v Sloveniji. V prvi razred devetletke bo stopilo 17.815 otrok. Še vedno bo potekal vpis tudi v osemletko, za otroke, ki so letos stari sedem let in se
lani niso vpisali v devetletko. Teh otrok je 8.250. V novem šolskem letu bo prag šole tako prvič prestopilo 26.065 otrok.
Mnoge šole na Gorenjskem se ob uvajanju devetletke srečujejo s prostorskimi težavami. "Sole so bile grajene za potrebe osem-
Ljubljanska c. 2la, KRANJ
letke in v tako kratkem času je bilo težko zagotoviti pogoje," je pojasnila načelnica oddelka za družbene javne službe pri občini Kranj Nada Bogataj Kržan. Največje težave imajo na OŠ Predoslje, kjer imajo nadgradnjo šole v programu šele pri-
04/20 26 442
www.aha.si
hodnje leto. Drugi, tretji in četrti razredi bodo zato pouk začenjali z zamikom. Računajo, da jim bo gradnjo prizidka uspelo začeti 'že letos, Čeprav je šola v programu šolskega ministrstva na vrsti šele leta 2005. V Škofji Loki bodo morali učenci prvih razredov OŠ Mesto pouk začeti v nadomestnih prostorih v dijaškem domu, saj dela v vrtcu Čebelica še potekajo. Dokončno naj bi jih uredili do konca oktobra. Na Jesenicah so morali za potrebe devetletke urediti prostore le še na OŠ Koroška Bela, kjer so obnovili dve učilnici. Mateja Rant, foto: Andrej Žalar
*
080 22 66
Hitro, enostavno in brezplačno naročanje kurilnega olja. Z Magno dobite več ... možnost plačila do 9 obrokov.
PITROl d.d., l lublj.iii.i, Dunajska resta
PETROL
9770352666018
Pravila za posege v prostor
Pri ministrstvu za okolje, prostor in energijo so pripravili nov prostorski plan oziroma strategijo prostorskega razvoja Slovenije.
Ljubljana - Vzdržen prostorski razvoj je temeljno načelo strategije prostorskega razvoja Slovenije, ki jo je na podlagi novega zakona o urejanju prostora pripravilo ministrstvo za okolje, prostor in energijo. V primerjavi s starim državnim prostorskim planom je sedanji veliko manj rigiden in podaja bolj dolgoročne usmeritve za prostorski razvoj, ne pa konkretnih predlogov in rešitev glede umeščanja objektov in druge infrastrukture v prostor. Določa zasnovo urejanja prostora, njegovo rabo in varstvo ter pri tem večjo vlogo namenja regionalnim središčem.
Strategija prostorskega razvoja Slovenije sledi usmeritvam Evropske unije na tem področju in predvideva uravnotežen in policentričen razvoj mest ter vzpostavitev novega odnosa med urbanimi in podeželskimi območji, zagotavljanje enakopravnega dostopa do infrastrukture in znanja ter trajnostni prostorski razvoj z ohranjanjem naravne in kulturne dediščine. Vsebuje celo vrsto pravil, kako se sme posegati v prostor, in predstav-
lja osnovo za izdajo dovoljenj za posege v prostor na državni ravni, je pojasnil minister za okolje, prostor in energijo Janez Kopač. Pri urejanju naselij bo imel notranji razvoj naselja prednost pred širjenjem na nova območja. Pozidavo se tako usmerja predvsem na degradirana območja, spodbujali bodo tudi prenovo starih industrijskih in rudarskih območij ter izkoriščanje nezazidanih površin znotraj urbanih središč. Podali so
Belgijski čebelarji v Poljanski dolini
Log - Čebelarsko društvo Škofja Loka je v nedeljo sprejelo in peljalo na ogled čebelarstva svoje kolege iz belgijskega mesta Maasmachelen. Skupaj so si ogledali 100-letni čebelnjak in stare panjske končnice na Logu, kasneje so si ogledali še Čebelarsko razstavo Gorenjske v Cerkljah in Janšev čebelnjak v Breznici. Kot nam je povedal predsednik društva Robert Kastelic, bodo v petek gostili še ene predstavnike tuje države, vendar bo gostovanje krajše, kot je bilo v nedeljo. B.B.
Srečanje na Visokem
Visoko v Poljanski dolini - Škofjeloški regijski odbor Nove Slovenije bo po končanih počitnicah in pred začetkom delovne politične jeseni organiziral v nedeljo, 31. avgusta, ob 14. uri ob
Tavčarjevem dvorcu na Visokem v Poljanski dolini tradicionalno srečanje članov, njihovih svojcev in prijateljev. J.K.
KOTIČEK ZA NAROČNIKE
Mesečna naročnina
V zadnjem času dobivamo vse več vaših pisem, da težko plačujete naročnino. Časi postajajo težki, vsega je dovolj, le denarja nam primanjkuje. Pri srcu me zaboli, ko berem pismo zveste bralke, ki pravi, da se boji položnice, ki pride vsake tri mesece. Takrat si ne more privoščiti ničesar. Vendar ji Gorenjski glas krajša čas. Tako rada ga bere in tako je navezana na 'Gorenjca', da se raje odpove nedeljskemu priboljšku. Gorenjski glas je ljudski časopis, zato je med našimi naročnicami in naročniki veliko takšnih, ki težko plačujete naročnino. Zlasti tisti, ki živite sami in najbolj potrebujete prijatelja, ki prihaja v hišo vsak torek in petek. Zato smo se odločili, da uvedemo mesečno naročnino. Naročnina za mesece julij, avgust in september znaša 5.032 tolarjev. Mesečna naročnina torej znaša 1.677,60 tolarjev. Verjetno bi lažje plačali vsak mesec tisočaka in pol kot slabih pet tisočakov na tri mesece.
Odločite se sami. Premislite, kaj vam bolj ustreza. Če se boste odločili za mesečno naročnino, vas prosimo, da nam to sporočite. Pokličite naš naročniški oddelek po telefonu številka 04/201-42-41, lahko tudi tajništvo na številko 04/201-42-00. Povedati nam morate seveda vašo naročniško številko, ki je zapisana ob Vašem naslovu na prvi strani.
Še bolj bomo veseli, če nam boste pisali. Izpolnite izjavo, izrežite jo iz časopisa in na hrbtni strani bo vaša naročniška številka. Pošljite nam jo na naslov: Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj.
tudi nekatere omejitve za prostorski razvoj. "Novih poselitev se ne načrtuje na poplavnih, erozijskih in plazovitih območjih, prav tako omejitev za prostorski razvoj predstavlja vodo-deficitarnost," je poudarila pomočnica direktorice urada za prostorsko planiranje Blanka Bartol. V območjih, ki jih ogroža suša, bo treba dejavnosti ustrezno tehnološko prilagoditi in zagotoviti ustrezne dolgoročne prostorske ukrepe za zmanjševanje možnosti škodljivih posledic.
Nov prostorski plan države v primerjavi s starim podaja zgolj usmeritve pri prostorskem načrtovanju. "Stari plan je želel predvideti vsakršne posege v prostor. Zaradi takšnega natančnega načrtovanja ga je moral zato parlament večkrat popravljati, nazadnje pred tremi leti," je razložil Janez Kopač. Priprave novega državnega prostorskega plana so se lotili že sredi devetdesetih let na podlagi zakona o urejanju prostora. V njem bi zdaj zaman iskali na primer traso gorenjske avtoceste, saj gre le za shematski pri-
NoV PRoS*bRS-K» Pl-AN
kaz, ki naj bi ga upoštevali pri načrtovanju konkretnih prometnih povezav. Predlog strategije bo do 24. septembra v javni obravnavi. Sledila bo prostorska konferenca, na kateri naj bi pri-
dobili in uskladili priporočila, usmeritve in legitimne interese lokalnih skupnosti, gospodarstva, interesnih združenj in drugih zainteresiranih glede priprave in vsebine predloga strategije.
Parlament naj bi strategijo sprejel do vstopa Slovenije v Evropsko unijo, do takrat pa naj bi tudi občine pripravile svoje strategije prostorskega razvoja in prostorske rede. Mateja Rant
Čebelarji v Cankarjevem domu
Na največjem, 38. svetovnem čebelarskem kongresu Apimondia 2003 se je zbralo več kot 1500 strokovnjakov, ki
bodo imeli več kot 200 predavanj.
Ljubljana - V Cankarjevem domu se je v nedeljo po skrbnih pripravah začel največji letošnji dogodek pri nas - 38. svetovni kongres čebelarstva Apimondia 2003. Z izbranim kulturnim programom in z otvoritvijo največje letošnje čebelarske razstave v Evropi je ta svetovni dogodek skupaj z vodstvom Apimondie v Rimu pripravila Čebelarska zveza Slovenije.
Udeležence je ob odprtju v polni Gallusovi dvorani pozdravil predsednik Čebelarske zveze Slovenije Lojze Peterle, ki je spomnil na bogato tradicijo čebelarstva pri nas. Poudaril pa je tudi, naj bodo znanje in izkušnje ter sedanji dogodek spodbuda mladim za čebelarjenje.
Slovesnost začetka in dogodka so obeležili praporščaki iz 200 čebelarskih društev Slovenije. Moški pevski zbor Deseti bratje ob spremljavi orkestra zapel čebelarsko pesem, ki jo je posebej za to uglasbil Slavko Avsenik.
Na srečanju okrog 1500 čebelarskih strokovnjakov z vsega sveta se bo ta teden zvrstilo več kot 200 predavanj. Udeleženci kongresa so razdeljeni na sedem
plenarnih zasedanj in 17 vzporednih simpozijev. Slovenski strokovnjaki bodo svoja dognanja predstavili na 16 predavanjih. Med delom kongresa bodo v Cankarjevem domu in po Sloveniji tudi številne prireditve, na Kongresnem trgu pa bo do 28. avgusta odprta vsak dan velika medena tržnica s pokušnjo in prodajo medu in izdelkov.
Po celodnevnih zasedanjih in strokovnih ter znanstvenih razpravah bodo kongres obeleževala tudi kulturna dogajanja. Včeraj zvečer so se udeleženci zbrali na Brdu pri Lukovici, pri domu slovenskih čebelarjev. Drevi bo v Gallusovi dvorani slovenski večer domačih pesmi
in plesov, jutri pa bo na programu irski večer. Z njim bodo prireditelji opozorili na naslednji kongres, ki bo leta 2005 v Dublinu. V četrtek bodo po celodnevnem delu zvečer na slovesnem zaključku podelili nagrade, v petek pa bodo udeleženci obiskali 42 različnih slovenskih čebelarskih krajev.
Na sprejeme so se še posebej pripravili čebelarji na Gorenjskem. V Zabreznici bo Janšev čebelnjak odprt ves teden, v Radovljici na Linhartovem trgu pred Čebelarskim muzejem je
razstava, ki so jo pripravili skupaj s ČD Radovljica. Podobno bo v Zdraviliškem parku na Bledu, v Kranjski Gori, v Škofji Loki, Preddvoru, Mengšu ... Na Brdu pri Lukovici so v petek odprli razstavo Kako živeti s čebelami, v Cerkljah pa je župan Franc Čebulj v soboto odprl bogato čebelarsko razstavo, ki jo je ob sodelovanju Čebelarske zveze Zgornje Gorenjske pripravilo Čebelarsko društvo Cerklje in bo odprta do 29. avgusta vsak dan od 9. do 18. ure.
Andrej Žalar
Zanimiva in izredno bogata je razstava v športni dvorani v Cerkljah.
Jubilej Domžalskega doma
Ime in priimek Domžale - V nedeljo, 31. avgusta, bodo na Mali planini (1534
"   metrov) proslavili 50-letnico zgraditve Domžalskega doma. Planin-^as'ov sko slavje se bo začelo ob 11. uri in bo hkrati tradicionalno srečanje
članic in članov društva ter počastitev 110-letnice ustanovitve Slovenskega planinskega društva. Planinsko društvo Domžale je bilo ustanovljeno leta 1948 in je imelo lani 407 članov s plačano JkMJ^>I^3ICHLAS     članarino. Dom, ki gaje načrtoval takratni predsednik društva inž.
France Škofic, je bil slovesno odprt 9. avgusta leta 195.3. J.K.
Za vas beležimo čas!
VRTEC ŠKOFJA LOKA Podlubnik 1 d, 4220 Škofja Loka
objavlja prosta dela in naloge
VZGOJITELJA/-ICE PREDŠOLSKIH OTROK
v šolskem letu 2003/2004, za določen čas, s polnim delovnim časom. Nastop dela takoj.
Pogoji:
-višješolska ali visokošolska izobrazba, pridobljena po izobraževalnem oziroma študijskem programu za področje predšolske vzgoje ali visokošolska izobrazba ustrezne smeri in opravljen izobraževalni oziroma študijski program za izpopolnjevanje za področje predšolske vzgoje
- zaželene delovne izkušnje
- opravljen strokovni izpit za področje vzgoje in izobraževanja
- opravljen izpit iz higienskega minimuma
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev je potrebno poslati v roku 8 dni po objavi na gornji naslov. Vloge brez priloženih dokazil o izpolnjevanju pogojev ne bodo obravnavane. O izidu bodo kandidatke-i obveščeni v roku 8 dni po opravljeni izbiri.
Voda do zadnjih hiš
Stanovanjski hiši Šmarjetna gora 1 in 1 b so sredi avgusta končno priključili .na javni vodovod.
Do tedaj so si morali pomagati s črpalko.
Kranj - Medtem ko v nekaterih krajih zaradi dolgotrajne suše čutijo pomanjkanje pitne vode, so se prejšnji teden v dveh stanovanjskih hišah pod Šmarjetno goro veselili, ker so jih priključili na javni vodovod. Gre za hiši Šmarjetna gora 1 in lb, v katerih stanujeta Vlado Marn in Silva Mam z družinama.
Na južnem pobočju Šmarjetne gore so vodovodni sistem urejali lani, ko so nanj priključili pet osamljenih kmetij in hotel, "pozabili" pa na ti dve hiši. "Da hiši nista priključeni na vodovod, sem izvedel šele februarja," nam je tako zaupal kranjski podžupan Janez Osojnik, ki je v četrtek z županom Mohorjem Bogatajem prišel na priložnostno otvoritev zadnje priključitve stanovanjskih hiš na javni vodovod. Obe hiši sta sicer že
do sedaj prejemali vodo iz javnega sistema, vendar s pomočjo črpalke. Približno pred osmimi leti so namreč kopali od hiš do stražiškega vodovoda, kjer so uredili jašek s črpalko, ki je nato črpala vodo v hiši, in sicer od rezervoarja preko hidroforja do obeh hiš. Pred tem pa so vodo dobivali iz 460 metrov oddaljenega zajetja, ki so ga uredili že leta 1968, vendar je kasneje presahnil studenec in so morali najti drugo
Vežice pod streho
Ljubno - Krajevna skupnost Ljubno je minulo nedeljo praznovala 50. krajevni praznik. Osrednja proslava je bila v petek v Domu športnega društva Ljubno, na njej so Prostovoljnemu gasilskemu društvu Ljubno ob 100. obletnici podelili posebno priznanje. Letošnji praznik sta zaznamovali dve pridobitvi -prenova cerkvenega zvonika in gradnja poslovilnih vežic.
Težave z vodo v Šorlijevem naselju
Kranj - V uredništvo je poklicala bralka iz Šorlijevega naselja v Kranju. Povedala nam je, da se je z družino pred tremi leti preselila v četrto nadstropje. Zadnja leta, še posebej pa to poletje, opaža, da voda nima pritiska. "Niti tuširati se ne morem," zgroženo pravi naša bralka in dodaja, da so drugi sosedi tega že navajeni, njeni družini pa to ne gre v račun.
Poklicali smo na Komunalo Kranj, enota vodovod, kjer so povedali, da trenutno ne morejo veliko narediti. Zaradi suše in posledično pomanjkanja vode je veliko slabši pritisk vode. "Razen pomanjkanja vode po vsej Sloveniji pa razlogi lahko tičijo tudi drugje. Morda kdo od bralkinih sostanovalcev ureja kopalnico?" se sprašujejo v Komunali in pozivajo vse, ki imajo tovrstne probleme, da jih pokličejo. Tako bodo lahko povedali, za kaj gre. Izvedeli smo še, da imajo zbiralniki zelo nizek vodostaj, medtem ko je v črpališčih vode še dovolj. B.B.
Na zdravje - z vodo...
rešitev. "Težav pri oskrbi s pitno vodo sicer nismo imeli, razen ko so čistili rezervoar in je v črpalko prišel zrak. Smo pa imeli velike stroške zaradi elektrike. Zato smo tudi dali pobudo občini Kranj, da nas priklopi na javni vodovod. Čeprav sem kar malo dvomil o tem, pa se danes z veseljem zahvaljujemo tako občini, krajevni skupnosti Stražišče kot tudi Komunali Kranj in izvajalcu del Rešet iz Kranja."
"Skupaj z lanskimi priključki je vrednost celotne investicije v vodovoda na Šmarjetni gori okoli 22 milijonov tolarjev, s tem da smo letos še sanirali samo črpališče. Precej sredstev
so prispevali tudi krajani sami, ostala sredstva pa je prispevala občina. Sedaj v občini Kranj ni več hiše, ki ne bi bila priključena na javni vodovod. Seveda pa točno ne vemo, kako je v tistih krajih, kjer imajo še zasebne vodovode," je pojasnil Jože Stružnik, direktor Komunale Kranj.
Župan Mohor Bogataj je skromno otvoritev izkoristil tudi za čestitko mami Vlada Marna -Avreliji Marn, ki je pred kratkim slavila 92. rojstni dan. Prav na njen osebni praznik so hiši tudi priklopili na vodovod in prva Avrelijina želja je bila, da ji natočijo vodo.
Simon Šubic, foto: Tina Doki
Prenova zvonika je stala 15 milijonov tolarjev, od tega naj bi radovljiška občina prispevala 2 milijona tolarjev, ostalo pa krajani. Zvonik je prenovilo moravsko podjetje, dela so končali sredi julija, prenovo pa je vodil gradbeni odbor s Pavlom Lam-bergerjem. Poslovilne vežice so velik zalogaj, saj naj bi stale dobrih 35 milijonov tolarjev. Škofjeloški Tehnik jih je začel graditi konec lanskega leta in jih spravili pod streho, zdaj delajo fasado. Dela so doslej stala 17 milijonov tolarjev, od tega je občina prispevala skoraj 10 milijonov tolarjev. "Tako kot pri zvoniku, so tudi pri vežicah s svojimi prispevki sodelovali krajani, na razumevanje smo na-
leteli tudi pri občini, ker pa so proračunska sredstva omejena, ne moremo vseh del končati v enem letu. Z občino si prizadevamo dobiti nekaj denarja tudi od države, zato smo se s projektoma zvonik in poslovilne vežice prijavili na razpis CR-POV. Vežice naj bi začele služiti svojemu namenu prihodnje leto," je povedal predsednik KS Ljubno Brane Fajfar.
Z občinskim denarjem, petimi miljoni, so letos uredili tudi ceste in občinske poti; razširili so Mohorjev ovinek, asfaltirali pot do domačij Blatnik in Langus ter poskrbeli za odvodnjavanje cest. Brane Fajfar je na proslavi dejal, da je letošnje leto uspešno, saj so uresničili veliki
Tudi v Mačah težave z vodo
Mače - Po Kokri in Možjanci so se težave z vodo, o katerih že nekaj časa tožijo v občini Preddvor, proti koncu letošnjega poletja začele tudi v Mačah. Gre še za en kraj v občini z neurejenimi odvzemnimi mesti, saj gospodinjstva nimajo niti štev--cev. V nedeljo so vaščani ostali brez vode, zato je bila potrebna intervencija. Z delovno akcijo so vaščani usposobili dodaten vodni vir, s čimer so začasno premostili težave z vodo, vendar pa jih bo treba trajneje rešiti. O sanaciji vodooskrbe v občini letos veliko razmišljajo, saj doslej za to ne država ne lokalna skupnost nista veliko naredili. Kot je že ob težavah z vodo v Kokri dejal župan Franc Ekar, bodo potrebna sovlaganja občine in države v urejanje vodovodov, del denarja pa naj bi primaknili tudi uporabniki.
D.Ž.
Nekaj ovir že odpravljenih
Jesenice -Svet za odpravo arhitektonskih ovir jeseniške občine je v letu invalidov pregledal delo, ki so ga opravili v dobrih dveh letih po ustanovitvi. Med drugim so si prizadevali za ureditev dodatnih parkirnih mest, poglobitev robnikov, ureditev dvigal za invalide, izgradnjo klančin in za uporabo invalidov prilagojenih sanitarij.
Po ustanovitvi novembra 2000 so se prvo leto posvetili pripravi analize stanja in načrtu ukrepov za daljše obdobje. Ker so posegi v prostor povezani s finančnimi sredstvi, so za vsako leto predlagali, kje bi olajšali gibanje invalidom ter se pri tem povezovali s humanitarnimi organizacijami v občini in krajevnimi skupnostmi. Med manjšimi posegi so bile spremembe talnih oznak, ureditev parkirnih prostorov za invalide in poglobitev robnikov.
V začetku so pogosto na ureditev dostopov za invalide posebej
opozarjali pri novogradnjah in adaptacijah, kar v zadnjem času ni več potrebno, saj graditelji to upoštevajo že pri izdelavi projektov. Veliko je bilo ogledov na terenu, da so lahko predlagali ustrezne rešitve.
Prepričani so, da je že samo imenovanje sveta pripomoglo k bolj skrbnemu upoštevanju potreb invalidov pri urejanju prostora. Zadeve se premikajo bolj počasi pri nalogah, ki so povezane s precejšnjimi finančnimi stroški, denimo ureditev dvigal za invalide ali izgradnja klančin. V mnogih starejših zgradbah to
niti ni možno. Podjetju Jeko-In so predlagali ureditev dostopa za invalide do mrliških vežic in namestitev oprijemal v vežicah. Približno 50 lastnikom poslovnih prostorov po mestu, tam, kjer je to možno, pa so svetovali namestitev mobilnih lesenih klančin. Nekateri so se odločili zanje, drugi so uredili fiksne.
V letu 2001 so označili parkirna mesta za invalide za Gledališčem Toneta Čufarja, na Titovi cesti 78 in 20-22, Tavčarjevi 8 in tržnici. Pri Kosovi graščini so uredili provizorij klančine, pri vzgojno varstveni enoti Angelce Ocepek pa postavili prometni znak o prepovedi parkiranja.
Lani so bili poglobljeni robniki na križišču pri zdravstvenem domu in Spominskem parku ter za pešpot za Gimnazijo. Na Tavčarjevi   3/b   so postavili
količke in začrtali talne oznake, da je predšolskim otrokom in invalidom zagotovljen dostop. Talne oznake so bile zarisane še pri Max baru, robniki pa poglobljeni pri novem mostu čez Savo.
Letos je pozornost usmerjena na obnovo talnih oznak parkirnih prostorov za invalide, ureditvi parkirnih mest, kjer so še potrebe, in nadaljevanju poglobitve robnikov na odsekih ob občinskih cestah in regionalni cesti. Od večjih posegov bi bila dobrodošla klančina v kopališču Ukova in v Kosovi graščini, v gledališču pa oprijemalo za stopnice. Proučiti bo potrebno še ureditev dostopa do pošte na Jesenicah, v mrliške vežice na Blejski Dobravi in sanitarije za invalide v zdravstvenem domu.
M.K.
Piše: Mag. Cene Matičič
Akcija 25 poslancev ali Vpet v leta pomladi sedemdesetih let
(XXIV del)
Trdna in pozitivna stališča Domžal
V popoldanskih urah se posvetujem z Ivom Soncem, ki je sicer poslanec in sopodpisnik, a istočasno tudi predsednik občinske SZDL. Meni, daje moja pobuda vračanja mandata nesmiselna in da bodo nanjo odgovorili negativno, zatrdi pa znova, da je trdno prepričan o smotrnosti in pravilnosti "akcije 25", in da se od nje prav gotovo ne misli ograditi. Podobno stališče mi sporoča tudi predsednik občinske skupščine Albin Klemene, s katerim sem v vseh teh letih kar tesno sodeloval na raznih družbenih, predvsem gospodarskih področjih. Dodat-
no me seznanja tudi z akcijo, ki jo Skok že nekaj časa vodi proti njemu; zbira namreč garnituro, ki naj bi ga (namreč Skoka) posadila v županski naslanjač.
20. VII. 1971 (torek)
Tudi Nova Gorica nas podpira
Zgodaj zjutraj mi Tone Remc sporoča, da tudi na sestanku v Novi Gorici niso prevagala negativna in neugodna stališča uradnih govornikov; celo nasprotno, številni prisotni so vztrajno omenjali in poudarjali mojo aktivnost v skupščini, v še vidnejši meri pa tudi moje obnašanje in kulturne aktivnosti v Ajdovščini, Dorn-
berku, Tolminu, Trstu in Gorici ter po vsej Primorski in Sloveniji. Pozno popoldne me doleti dodatno sporočilo o sestanku v Novi Gorici. Izzvenel je nam v prid, še zlasti po zelo prepričljivem nastopanju poslanca, sopodpisnika publicista Marjana Tavčarja, ter enega najstarejših komunistov Primorske Mila Vižentina.
Dvoumnost sestanka v Kranju
Tone Remc me okvirno seznani tudi s potekom sestanka regionalnega kluba poslancev Gorenjske v Kranju, na katerem so poleg poslancev sodelovali tudi drugi predstavniki raznih občinskih forumov. Le dva od
poslancev Gorenjske sta se od akcije ogradila, vendar so bila kljub temu diktatorsko in nasilno sprejeta stališča, ki jih je podal Aleksander Skok, torej, da je akcija "huda politična diverzija" in daje potrebno ukrepati in ugotoviti moralno ter politično odgovornost nas treh. Glede na to, da v Domžalah ti, oziroma temu podobni sklepi sploh niso bili sprejeti, pač pa kot neumestni celo odklonjeni, je seveda zelo vprašljivo, v kakšnem duhu in pod kakšnimi pritiski je ta sestanek potekal (v Kranju).
Nesklepčnost sestanka poslancev Dolenjske
Predsednik dolenjskega kluba poslancev Jože Knez me je popoldne obvestil, da sestanka zaradi nezadostnega števila prisotnih, sploh ni bilo. Pozno popoldne me doleti dodatno sporočilo o sestanku v Novi Gorici. Izzvenel je nam v prid,
še zlasti po zelo prepričljivem nastopanju poslanca, sopodpisnika Marjana Tavčarja.
Goslarjevo opozorilo
Jutri bo zasedanje vseh zborov, in realno je pričakovati nastop uradnega napadalca F.S.. Pripraviti moram primeren govor, kot mi je to svetoval Miran Goslar. Načrtujem si kroki vsebine, ki mora biti ne le popolnoma objektiven, pač pa tudi dovolj oster, da bi na eni strani lahko primerno meritorno in odločno zavrnil skonstruirane obtožbe, fleksibilen, da bi se odmaknil od obtožb, ki jih on mogoče ne bo izrekel, vseskozi pa tudi predvsem popolnoma prepričljiv.
se nadaljuje
Knjiga avtorja Ceneta Matičiča bo izšla prihodnje leto 2004. Prednaročila sporočite na naslov: Gorenjski glas, Kranj, Zoisova 1, telefon: 201 42 00
investiciji, na žalost pa še vedno ostaja odprto vprašanje gradnje poslovilnih vežic v Otočah, gradnja kabelskega omrežja, napeljava vodovoda od Posavca do Otoč ter gradnja športnega igrišča na Posavcu in nogometnega igrišča v ljubenski gramoznici. Renata Skrjanc, foto: Tina Doki
GLAS
Odgovorna urednica
Marija Volčjak Namestnika odgovorne urednice
Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik Uredništvo novinarji - uredniki: Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Helena Jelovčan, Katja Dolenc, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci: Matjaž Gregorič, Mateja Rant, Mendi Kokot, Miha Naglic, Renata Škrjanc, Simon Šubic, Marjeta Smolnikar fotografija
Tina Doki, Gorazd Kavčič, Gorazd Šinik lektorica
Marjeta Vozlič _
GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov. Redna priloga naročniških izvodov predzadnji torek v mesecu je Moja Gorenjska. Ustanovitelj in izdajatelj Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak/ Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/201-42-00, telefax: 04/201-42-13 / E-mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15.00 ure. Naročnina: telefon: 04/201-42-41 za tretje trimesečje 2003 znaša 5.930 tolarjev, posamezniki redni plačniki imajo 20-odstotni popust in zanje trimesečna naročnina znaša 5.032 tolarjev. Letna naročnina znaša 24.080 tolarjev, posamezniki - redni plačniki imajo 25-odstotni popust in zanje letna naročnina znaša 18.060 tolarjev. V cene je vračunan DDV. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja. Za tujino: letna naročnina 100 evrov: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8.5 % v ceni časopisa / CENA IZVODA: 180 SIT (16 HRK za prodajo na Hrvaškem).
Pogovor z županjo Evgenijo Kegl Korošec
Prihodnost Bohinja je v razvoju
Prostorski dokumenti investitorjem prinašajo nove priložnosti. Požar na Komarči udaril po žepu tudi občinsko blagajno. S prenovljenimi hoteli nova delovna mesta.
Bohinjska Bistrica - Štirje srčni možje so pred 225 leti prvi stopili na Triglav. Lastni so jim bili vztrajnost, pogum in srčnost. Bohinjska občina v spomin na ta dan praznuje svoj občinski praznik. Drevi ob 19. uri bo v Kulturnem domu Joža Ažmana osrednja slovesnost, na kateri bodo podelili občinska priznanja. Bohinjska občina bo morala v prihodnje vse sile usmeriti v razvoj in nove priložnosti za domačine. Tako pravi bohinjska županja Evgenija Kegl Korošec, s katero smo se pogovarjali o letošnjih investicijah, oživljanju bohinjskega turizma, novih delovnih mestih in priložnostih, ki jih prinaša življenje v narodnem parku.
Letošnje poletje je v Bohinju poleg odličnega turističnega obiska zaznamoval tudi požar na Komarči. Gasilcem ga je pred dnevi, po skoraj dveh tednih, uspelo pogasiti. Stroški gašenja so zelo visoki, gospodarsko in ekološko škodo še ugotavljajo. Kakšen "udarec" pa bo za občinski proračun?
"Občina Bohinj je utrpela pravo naravno katastrofo. Z velikim trudom in s pomočjo sosednjih občin smo uspeli požar premagati, obdržali pa smo požarno stražo, saj lahko ogenj ponekod še tli. Stroške si bosta delili država in občina. Slednja mora po zakonu plačati nadomestilo osebnega dohodka vsem, ki so skoraj dva tedna gasili požar na Komarči. V akciji je dnevno sodelovalo okoli 50 gasilcev iz vseh gasilskih društev v občini in iz sosednjih občin. Gasilcem gre vsa zahvala za njihovo požrtvovalnost. Računam tudi na pomoč in razumevanje podjetja, v katerih so gasilci zaposleni. Poškodovano je celotno pobočje Komarče in območje nad slapom Savica, ogrožene so planinske poti in jasno je, da je požar povzročil škodo tudi bohinjskemu turizmu."
Velik zalogaj je priprava prostorskih planov za širše območje jezerske sklede, od katerih so odvisne prihodnje investicije. Ali jih boste sprejeli še letos?
"V začetku mandata mi je bilo jasno, da bomo lahko gospodarsko moč občine povečali le z investitorji, ki bi v našo občino prinesli nov kapital. Vendar moramo za njihov prihod ustvariti pogoje, med katerimi so tudi prostorski dokumenti. V začetku leta smo se prijavili na natečaj ministrstva za gospodarstvo za pripravo omenjenih dokumentov in uspeli, z ljubljanskim Urbanističnim inštitutom pa smo se že dogovorili, da bo pripravil prostorske dokumente za celotno jezersko skledo, ki sega tako rekoč do Bohinjske Bistrice. Občinski svet naj bi jih sprejel predvidoma prihodnjo pomlad, ko jih bomo
predstavili tudi javnosti in investitorjem. "
Katerim investicijam ste letos namenili največ proračunskega denarja?
Evgenija Kegl Korošec
"Razvoju smo na žalost lahko namenili malo sredstev. Premalo. Občinski proračun je skromen in smo odvisni od državne finančne izravnave, letošnja je 130 milijonov tolarjev. V občinskem proračunu je investicijam in projektom namenjenih le okoli 60 milijonov tolarjev. Odločili smo se, da denar porabimo za ureditev kanalizacijskega sistema in prometne infrastrukture. Letošnje poletje je pokazalo, da smo bili povsem nepripravljeni na velik naval turistov. Zato smo že pripravili projekte parkirišč okrog jezera za približno 2500 vozil, ki bodo urejena z avtomatiziranim sistemom pobiranja parkirnine in s katerimi naj bi končno poskrbeli za red na tem področju. Velik finančni zalogaj je tudi cesta ob jezeru. Letos smo zgradili prvi del od hotela Pod Voglom do Zlatoroga, jeseni pa bomo uredili še cesto do hotela Jezero. Upam, da nam bo uspelo urediti tudi pešpot in kolesarsko stezo. V zelo slabem stanju so ceste v zgornji dolini, ki so prava sramota za naš kraj in nevarne za pešce in kolesarje. Popravili naj bi jih v naslednjih letih." Po desetletjih nevlaganj v turistično infrastrukturo, je letos v
bohinjske hotele zavel nov veter. Novi investitorji imajo obsežne načrte. Kakšno je sodelovanje z občino?
"Minilo je 45 let, odkar je Bohinj zapustil Škofjeloški Trans-turist, ki je vanj veliko vložil (adaptiral hotele, gradil apartmaje, zgradil žičnico na Vogel in hotel na Pokljuki). Nekaj časa smo dvomili v velikopotezne projekte. Odprtje novega hotela Bohinj pa je mejnik v razvoju Bohinja in investitorji pripravljajo še nove projekte. Adaptirali bodo vse hotele, sodelovali pa naj bi tudi pri gradnji turistične in komunalne infrastrukture. V naš turistični razvojni program smo zapisali, da bohinjski prostor ne prenese neomejenega števila ležišč, imel naj bi do 1200 hotelskih postelj visoke kategorije, zdaj jih je okoli 400, in zasebne sobe. Z adaptacijo štirih hotelov in gradnjo novega, imel naj bi okoli 300 ležišč, menim, da bomo to številko dosegli. Našteto bo odprlo tudi nova delovna mesta in bodo mladi lahko ostajali v domačem kraju."
Kaj si obetate od novega vodnega parka, ki naj bi ga v Bohinjski Bistrici odprli še letos?
"Občina je za projekt prispevala zemljišče. Taki parki so trenutni trend, saj ni turistične ponudbe brez vode. Vodni park bo omogočil kopanje tudi pozimi. Letošnje poletje je za kopanje izjemno, bila pa so leta, ko je bilo kopalnih dni manj kot deset. Bazen je prva faza projekta, ob parku naj bi zgradili tudi hotel. Investitor je že objavil razpis za 11 delovnih mest, večina izbranih so domačini, vodni park pa naj bi odprli v začetku decembra." Nedavno ste se z dunajskimi hotelirji pogovarjali o strokovnem sodelovanju. Kako uspešni so bili pogovori?
"Delovni obisk Dunaja je služil povezavi bohinjskih investitorjev z mednarodno priznanimi turističnimi strokovnjaki, ki se ukvarjajo z izobraževanjem, menedžmentom in prodajo turističnih produktov. Konec septembra bo skupina strokovnjakov obiskala Bohinj in s svojim znanjem spodbudila naše investitorje k pravilni ponud-'bi v svojih hotelih in zavedanju, da je treba vlagati tudi v izobraževanje zaposlenih." Bohinjsko gospodarstvo trenutno ne vzbuja optimizma. Koliko denarja letno namenite njegovemu razvoju in spodbujanju obrti in podjetništva?
"Gospodarska moč naše občine trenutno res ni na zavidljivi ravni. Občini ostane zelo malo denarja za razvoj, saj smo še vedno občina, ki jo podpira država. Spodbujanju obrti in podjetništva letno namenimo nekaj milijonov tolarjev, vendar je to le kapljica v morje. Obetam pa si, da bo drugače, ko bomo znali zajeti vse dohodke. Red in doslednost bosta potrebna pri plačevanju turistične takse lastnikov zasebnih sob, lani jo je bilo 38 milijonov tolarjev, svoje pa naj bi prinesel tudi red pri parkirnini." Bohinjska občina bo morala v prihodnje poskrbeti za trajnejšo rešitev odlaganja komunalnih odpadkov. Odlaganje na Mali Mežakli ni poceni. Kakšni so načrti?
Zlata plaketa občine Bohinj
Janko Lapajne je sodeloval pri Planinskem društvu Bohinjska Bistrica že pred letom 1969. Imel je velik posluh za potrebe alpinističnega odseka. Njegova poglavitna lastnost, ki ga je vedno delala priljubljenega med planinsko druščino, je ustvarjalno naravnani optimizem. Planinsko društvo Bohinjska Bistrica letos praznuje 50-letni-co obstoja, za kar pa ima velik del zaslug tudi njegov najbolj delavni predsednik, Janko Lapajne.
Srebrne plakete občine Bohinj
Tomaž Budkovič proučuje zgodovino Bohinja, še posebej obdobje 1. svetovne vojne. Rezultat je Mali vojni muzej. Izdal je tudi knjigo "Bohinj 1914-1918".
Ivo Janez Cundrič je v letu 2002 prinesel s knjigo "Pozab-
"Poleg kanalizacije in čistilne naprave je naša velika skrb zbiranje odpadkov. Skupaj z radovljiškim in blejskim županom smo se o tem že pogovarjali. Sem za metodo ločenega zbiranja odpadkov. Odvoz odpadkov na deponijo na Mežakli nas poleti mesečno stane okoli 10 milijonov tolarjev, kar je za našo občino veliko breme. Zato smo se župani dogovorili, da bi najprej pripravili centralno kompostišče za biološke odpadke, kar bi za vsaj 40 odstotkov zmanjšalo količino odpadkov." Spremembe prinaša tudi posodobljeni Zakon o Triglavskem narodnem parku, ki izloča nekatera območja iz osrednjega dela parka. Alije zakon pisan bolj na kožo politike in indi-
ljeno bohinjsko zlato" nova spoznanja in vedenja o izjemno bogati zgodovini železarstva v Bohinju, od halštatske dobe do danes. Posebna vrednost njegovih raziskovanj pa je ponovitev postopka tehnološkega topljenja železa na srednjeveški način.
Marija Cvetek je kot etnologinja in slavistka zbrala bogato gradivo o posebnostih Bohinja in ga objavljala v Številnih slavističnih in etnografskih revijah. Napisala je več izvirnih znanstvenih člankov o dr. Janezu Mencingerju, Janezu Jalnu ter o čebelarskem slovstvu v bohinjskem ljudskem pripovedništvu in napisala tri knjige: Naš voča so včash zapodval, Bohinjske pravice v slovenskem jeziku in Bohinjske pravice v nemškem in angleškem jeziku. Bronasta plaketa občine Bohinj
vidualnih interesov kot pa domačinov?
"Novelacija zakona je bila potrebna, saj je praksa kazala, da je preživet. Zakon izloča nekatera območja (Staro Fužino, Ribčev Laz in Studor, op. p.) iz parka. Domačini so se na referendumu odločili, kaj si želijo v prihodnje. Prav je, daje Ukane izločen iz osrednjega območja, saj imamo tam hotele. Če bi ostal v osrednjem območju, bi bil onemogočen razvoj, saj v tem območju lahko adaptiramo le planinske koče. Iz glave bi morali izbrisati kakršnokoli adaptacijo hotela Zlatorog in ostalih turističnih kapacitet. Glede ostalih območij pa ne vidim zaprek za njihov razvoj. Zaščitena območja bodo vedno obravnavana kot prioritetna in domačini bodo lahko zaprosili tudi za evropska sredstva." In vaše želje občankam in občanom ob občinskem prazniku?
"Želim jim predvsem veliko zdravja, zadovoljstva, uspehov in osebne sreče. Vabljeni na nocojšnjo slovesnost in tudi na ostale prireditve, ki se bodo še zvrstile do konca tedna. Moje delo bo tudi v prihodnje vpeto v napredek naše občine, kar je moj izziv, in naj bi občanom prinesel nove možnosti. Za dosego cilja pa sta potrebna tudi pogum in vztrajnost."
Renata Škrjanc, foto: Gorazd Kavčič
Andrej Rožič je leta 1998 postal načelnik mladinskega odseka Planinskega društva Bohinjska Bistrica in Srednja vas. Rožič je od leta 1999 tudi planinski vodnik za lahke in zahtevne kopne ture, lahke snežne ture in lahke turne smuke ter od leta 2000 tudi pripravnik Gorske reševalne službe. Častni znak občine Bohinj
Janez Maric je že v petem razredu osnovne šole začel s smučarskim tekom in se leta 1977 preusmeril v biatlon. Njegovi največji uspehi so: leta 2001 10. mesto in 2002 2. mesto na tekmi za svetovni pokal na Slovaškem, leta 2003 4. mesto na tekmi svetovnega pokala na Norveškem, 1. mesto na tekmi svetovnega pokala individualno in 7. mesto na tekmi svetovnega pokala - zasledovalno - na Švedskem.
Občinski nagrajenci
OBČINA BOHINJ
A\
Občankam in občanom iskreno čestitam ob prazniku Občine Bohinj in želim veliko osebnih in poslovnih uspehov.
Županja Občine Bohinj Evgenija Kegl Korošec, univ.dipi.inž.agr.
Koledar prireditev
TOREK, 26.8.2003
SLAVNOSTNA PRIREDITEV OB PRAZNIKU OBČINE BOHINJ, Kulturni dom Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici ob 19. uri, ANSAMBEL ZLATOROG.
SREDA, 27.8.2003
AJDOVSKI GRADEC - ARHEOLOŠKI PARK, Arheološka izkopavanja; vodenje in predstavitev projekta, (zborno mesto tovarna Filbo ob 17. uri).
ČETRTEK, 28.8.2003
ZLATOROGOVA DEŽELA - likovna kolonija, risanje na temo pripovedke o Zlatorogu (vrt LTO Bohinj, od 15. do 19. ure).
PETEK, 29.8.2003
MUZEJ TOMAŽA GODCA v Bohinjski Bistrici, izdelava nakita po prazgodovinskih predlogah (od 16. do 20. ure).
RAZSTAVA V DOMU JOŽA AŽMANA "ŠTIRJE SRČNI MOŽJE: PRVI VZPON NA TRIGLAV" V času od 25. 8. do 7. 9. 2003 ste vabljeni, da posežete po razstavljenih knjigah o Triglavu, Bohinju, gorništvu in alpinizmu.
Končan 21. Festival Radovljica
Noviteti, ki bosta obogatili slovensko glasbeno zakladnico
Po dveh tednih glasbenih užitkov na desetih koncertnih večerih se je včeraj končal 21. Festival Radovljica.
Radovljica - Z včerajšnjim glasbenim portretom Felixa Platter-ja, v izvedbi Renaidanse, Dolcissimo Sospiro in Renesančne plesne skupine umetniške gimnazije Ljubljana se je zaključil letošnji Festival Radovljica. V petek zvečer je bil v radovljiški graščini koncert z naslovom Odstiranje prebujajočih se zvokov, na katerem smo slišali tudi dve slovenski noviteti.
Na njem sta se predstavili flavtistka Mateja Bajt in sopra-nistka Pya Brodnik, spremljala pa sta ju Domen Marinčič in Emanuel Schmelzer - Zirin-ger. Koncert je bil razdeljen na dva dela. Prvi del je bil baročni s skladbami Bacha, Abela in Te-lemanna, drugi del pa je bil namenjen modernejši glasbi avtorjev Cageja, Radulescuja, Svete-
ta in Turela. Poleg tega sta bili v drugem delu predstavljeni dve noviteti v slovenski glasbi. Poezijo Aleša Debeljaka je uglas-bil komponist Tomaž Svete, skladbo pa je v angleškem in slovenskem jeziku odpela so-pranistka Brodnikova, ki je doslej že nastopila v vrsti opernih vlog doma in v tujini. Poleg samostojnih recitalov nastopa tudi
Navdušili na Madžarskem
Naklo - Pretekli teden se je Folklorna skupina pri DU Naklo udeležila petdnevnega gostovanja na 4. Nvirseg festivalu v mestu Nyiregyhaza na vzhodu Madžarske. Med devetimi folklornimi skupinami iz sedmih držav je skupina iz Naklega na najboljši način prikazala tradicijo slovenskih ljudskih noš in plesov ter za to vedno požela velik aplavz.
Skupinska fotografija z beloruskimi folkloristi, ki se jim je pokvaril avtobus, in so jih Slovenci gostoljubno sprejeli na svoj avtobus.
Poleg treh domačih ter madžarske izseljenske skupine iz Kanade so se na že tradicionalnem festivalu v mestu Nyiregy-haza predstavile folklorne skupine iz Belorusije, Grčije, Italije, Turki s Cipra in Slovenije. Folklorna skupina, ki že sedem let deluje pri Društvu upokojencev Naklo, se je odzvala na povabilo Združenja folklornih skupin Slovenije, ki na festivalu sodeluje že tretjič, pred leti so nastopili Novomeščani, na prejšnjem festivalu pa so bili na Madžarskem folkloristi AFS Ozara s Primskovega.
Kot je povedal vodja in koreograf skupine Andrej Košič, so se na šestih nastopih postopoma predstavili s celotnim programom, ki so ga doslej osvojili. Najbolj so navdušili prav na slavnostnem nastopu, kjer so
pred več kot 2500 obiskovalci predstavili koroške plese in doživeli prave ovacije publike. Več kot tri četrtine skupine, na Madžarskem je nastopalo 14 parov in glasbeniki, je bila prvič na takem gostovanju in je bila nad takim aplavzom še toliko bolj navdušena. Skupina je bila pogosto še dodatno zanimiva zaradi njihove povprečne starosti, 64 let. Na vsakem nastopu so jih v tem smislu tudi napovedovali in omenjali, da leta pri folklori očitno niso problem, Košič pa dodaja, da so leta nasprotno spodbuda za napredovanje, saj jih ples hkrati tudi pomlajuje. Naši folkloristi so na Madžarskem v medsebojnih plesnih urah druge narode tudi učili naših plesov, Slovenijo pa so s kulinariko, turističnimi prospekti ... predstavili tudi na stojnici.     Igor Kavčič
Glasbeniki petkovega večera: Mateja Bajt, Pija Brodnik, Domen Marinčič in Emanuel Schmelzer - Ziringer.
kot solistka s slovenskim komornim zborom in simfoničnim orkestrom RTV Slovenija. Elek-troakustično skladbo za kljunaste flavte je napisal Bor Turel,
zaigrala pa jo je Mateja Bajt, ki sicer kot solistka in komorna glasbenica koncertira doma in v tujini, v sodelovanju z domačimi in tujimi glasbeniki. Poleg
tega poučuje v radovljiški glasbeni šoli in v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani.
Občinstvo v veži vroče graščine je bilo nad koncertom izredno navdušeno, kljub temu da so bila predstavljena dela novosti, ki jih doslej še niso slišali. Umetniški vodja radovljiškega festivala, Tjaša Kranjc je po koncertu povedala: "Koncert je bil zelo uspešen in sprejem občinstva topel, za kar sem zelo vesela. Organizacija je bila kar težka, vendar je bila izvedba dobra, noviteti, ki sta bili predstavljeni pa bosta obogatili slovensko glasbeno zakladnico."' Aplavz namenjen Brodnikovi in Bajtovi ob koncu koncerta je bil zelo glasen. "Koncert je bil fantastičen, gotovo bi se ga dalo ponoviti, predvsem drugi del. Tudi glede na odziv ljudi bi rekla, da
so resnično uživali," je povedala sopranistka Pija Brodnik. "Debeljakova poezija je zelo poetična, besede skrivajo dosti pomenov. Skladatelj pa se je zelo potrudil in te besede še nadgradil." Enakega mnenja o koncertu je bila tudi Mateja Bajt: "Koncert je bil fantastičen, delo z ansamblom tudi, čeprav smo vadili le nekaj dni. Prvič sem igrala v spremstvu računalnika, tako da je to zame čisto nova izkušnja, vendar mi je všeč." Elektroakus-tična skladba je bila posneta v studiu Radia Maribor.
Koncert je v živo prenašal tudi radio Slovenija na programu Ars. Za vse, ki ste koncert v Radovljici zamudili, ga lahko ponovno poslušate 25. novembra petnajst pred deveto zvečer na programu Ars Radia Slovenije. Tina Tošič, foto: Tina Doki
Spominska plošča Hallersteinu
Mengeš - Jutri, 27. avgusta, ob 20.30 uri, bo v mengeškem Zgornjem gradu slovesnost ob 300. obletnici rojstva barona Ferdinanda Avguština Hallersteina (1703 -1774), na kateri bodo odkrili spominsko ploščo velikemu mengeškemu rojaku. Slovesnosti se bodo udeležili številni ugledni gostje.
Jezuit baron Ferdinand Avguštin Hallerstein, ki se je
pred 300 leti rodil na Zgornjem gradu v Mengšu, je znan astronom, matematik, kartograf in diplomat. Od leta 1739 je kot jezuit misijonar živel na Kitajskem, bil predsednik cesarskega astronomskega urada v Pekingu, viceprovincial in vizi-tator za kitajsko ter provincial in vizitator za japonsko jezuitsko provinco, bil mandarin tretje stopnje, dopisni član akademij v Londonu in Parizu ter član akademije v Sankt Petersburgu. V Pekingu je 29. oktobra 1774
Kiselfest še zadnjič
Kranj - Na zadnji predstavi v okviru letošnjega otroškega poletnega Kiselfesta se bo v četrtek, 28. avgusta, ob 18. uri, seveda na tradicionalnem mestu na vrtu gradu Khislstein, predstavila igralska skupina Piki teater iz Slovaške. Naslov prestave Ko mame ni doma v sebi skriva zgodbico o tem, kako se vse enkrat konča. Tudi otroštvo... I.K.
tudi umrl. Muzej Mengeš in tamkajšnje Kulturno društvo Franca Jelovška "Program Hallerstein" uresničujeta že od leta 1996, ko so v muzeju pripravili prvo razstavo velikem rojaku, tokrat pa bodo patru F.A. Hallersteinu, ob 300-letni-ci njegovega rojstva, odkrili spominsko ploščo na njegovem domu v mengeškem Zgornjem gradu (kjer je danes Obrtna gradbena in trgovska zadruga Zora).
Prireditve se bodo udeležili tudi mnogi ugledni gostje. V uvod k slovesnem dogodku bo ob 19. uri, v cerkvi sv. Mihaela v Mengšu, sveto mašo daroval ljubljanski nadškof in slovenski
Že spomladi je Muzej Mengeš v povod 300-letnici rojstva F.A. Hallersteina izdal in založil tri razglednice. Med njimi je tudi Observatorij v Pekingu okrog leta 1750, ki gaje vodil F.A. Hallerstein.
metropolit dr. Franc Rode, slavnostni govornik na slovesnosti bo predsednik SAZU, dr. Boštjan Zekš, ploščo pa bosta odkrila    odpravnica poslov
Ljudske republike Kitajske, gospa Wu Li Yan in provincial Slovenske province Družbe Jezusove, pater Janez Poljanšek.
I.K.
Monmartre začel kulturno poletje
Kamnik - Kamniško kulturno poletje, ki so ga v Kamniku letos prvič organizirali po vzoru nekaterih drugih mest v Sloveniji, je začela slikarska kolonija tradicionalnega kamniškega Montmartra na Šutni. Že-petič zapored so v četrtek in petek ustvarjali na kamniških ulicah slikarji, blizu trideset jih je bilo letos, ki so se predstavili na razstavi svojih del, nastalih na koloniji Šutna 2003, v soboto v Galeriji Veronika. Razstava bo odprta vsak dan do sredine septembra. Organizator letošnje kolonije Šutna 2003 je
Društvo ljubiteljev starega mestnega jedra, umetnosti in kulturne dediščine Kamnik. Sicer pa bo 6. septembra v Kamniku veliko srečanje članov
likovnega društva Kamnik, ki bodo v okviru letošnjega prvega kamniškega kulturnega poletja ves dan ustvarjali na kamniških ulicah. Andrej Žalar
Piše Eva Senčar
S knjigo o
Umetnost ljubezni, Ovidij (Publius Ovidius Naso, Ars Amatoria), latinsko slovenska izdaja, prevedla in spremno besedo napisala Barbara Šega Ceh, Modrijan, Ljubljana 2002, 210 str., 7.700 sit.
Rimskega pesnika, rodil se je leta 43 pred našim štetjem, označujejo kot zadnjega velikega rimskega elegika in pesnika z bogato domišljijo, iskrivostjo in oblikovno dovršenostjo. Ovidijeva življenjska usoda je ena najbolj nenavadnih, kar so jih neizprosne Mojre stkale literarnim ustvarjalcem, piše avtorica spremnega besedila. Že kot dečka ga je privlačila poezija, zato ni dolgo sledil očetovi želji, da bi se posvetil politični in pravniški karieri. Zasvojilo ga je rimsko mestno življenje, kraj njegovega začetnega šolanja, ki ga je nadaljeval v Atenah, Mali Aziji, Egiptu in Siciliji, in kjer je spoznal pomembne ljubezenske pesnike kot Vergilija (Eneida), takrat med Rimljani priljubljenega Tibula, Gala - v Avgustovih časih upravitelja Egipta, in Horacija, kije že v antiki veljal za klasika in je vplival na evropsko književnost. Ovidij je živel v času cesarja Avgusta; ta se je resno posvetil zakonskim reformam kot omejevanju takrat že dodobra razraslega razvrata. Zato je zelo verjetno, da so Ovidije ve pesmi o umetnosti ljubezni, ki so krožile še zlasti med Rimljankami,
in tO vseh stanov - le te so jih brale kot priročnik, kar je morebiti kakšno od njih zavedlo v sicer strogo kaznivo prešuštvo - zganile cesarja, daje pesnika poslal v izgnansh>o. Ovidijevi biografi ob tem omenjajo tudi njegovo vpletenost v škandal okoli Avg ustave vnukinje, bojda je živela precej ne zgledno življenje. Do smrti, to je do svojega enainšest-desetega leta, je potem Ovidij živel v zakotnih Tomah na Črnem morju, danes Konstantah, in tu dokončal zbirko Metamorfoze, ki veljajo za vrhunec njegovega ustvarjanja; to epsko delo je bilo povod Janezu Vajkardu Valvasorju, da je izdal šestindevetdeset bakrorezov, vsakemu pa dodal latinski napis in po dva verza v nemščini - velja za prvo predstavitev Ovidija na Slovenskem.
Umetnost ljubezni je napisana v treh knjigah. Prva: "Kdor je med nami morda še neuk v ljubezenski stroki, pesem je učbenik zanj, vešč bo ljubimec odslej." Druga: "(...) v moje se mreže ujel končno želeni je plen." Tretja: "Glej, že mladenke rotijo me, naj jim pomagam z nasveti. Ve boste zdaj moja skrb, pesnil bo zdaj še o vas." Podoba ženske v Ovidijevih pesmih je povsem zemeljska in ne več, kot pri drugih pesnikih doslej, personifikacija boginje Venere. "Če ne držiš se veščin, kmalu ljubezen splahni, /Mimo spuščene pregrade se konj najhitreje požene, (...)," pravi v elegičnem distihu, kije sestavljen iz heksametra in pentametra, v tej obliki je izdal že svojo prvo pesniško zbirko Ljubezni. Poleg nasvetov, kako osvojiti osebo, kako ljubezen ohraniti, najdemo tu tudi povsem banalna napotila, recimo o skrbi za telesno nego, predvsem pa vsebujejo pesmi polno mitoloških motivov, ki so dodatno pojasnjeni v slovarju lastnih imen.
Krščanstvo razodeta in zahtevna religija
Pater Polikarp bo star 80 let. Srečala sem ga v Preddvoru. Nasmejan, preprost in srečen človek. Uradno je upokojen, delal pa bo do smrti, saj opravlja poklic, pri katerem ni mesečne plače.
Prazniki in godovi
Janez Krstnik in Šaloma
Preddvor - Rojen je bil na Zgornji Beli pri Preddvoru, čeprav njegova starša izhajata iz Tupalič. Čas do vstopa v samostan pa je preživel v Preddvoru. Domačini ga poznajo kot Broli-hovega Toneta, cerkev pa kot Patra Polikarpa.
"Ko sem bil še v civilu, sem bil Tone. Ko nekdo stopi v samostan, dobi drugo ime. Tako sem leta 1939 ob vstopu v samostan dobil grško ime Polikarp. Takrat sem bil star 16 let."
Človek naj bi začutil poseben klic, ko se odloči za duhovnika.
"Duhovništvo je poklic. Čutiš, da si za to. Nikoli mi ni bilo žal. Najprej sem bil kot kandidat v noviciatu v Kamniku. Po enem letu smo šli potem iz gimnazije v Ljubljano. Po mali maturi, po nižji gimnaziji, sem odšel k frančiškanom in bil leto dni novinec. Sledila je Ljubljana, kjer sem nadaljeval višjo gimnazijo. Potem sem se vpisal na Teološko fakulteto in po petih letih sem postal duhovnik. Takrat sem tudi iz brata Polikarpa postal pater Polikarp."
Ste takoj začeli opravljati poklic duhovnika?
"Bil sem nastanjen v Ljubljani, v centru za Bežigradom ter dve leti in polna Sv. Gori pri Gorici. Vmes sem zbolel Še za tuberkulozo. Drugače pa sem že od leta 1956 v glavnem v Ljubljani. V redovnem življenju sem imel različne službe. Bil sem predstojnik hiše, province, v Ljubljani v Centru katehet za otroke, za mlade, za študente, oskrbujem številne ženske samostane - sem njihov duhovni voditelj. Moje glavno delo je spovedovanje. V Ljubljani spo-vedujemo praktično ves dan. Zjutraj je stalna dežurna služba od sedmih do dvanajstih, popoldne pa od pol štirih do osmih zvečer."
Ko pridete v Preddvor, pustite delo v Ljubljani?
"Tukaj sem na dopustu, vendar pomagam. Na deželi je drugače kot v mestu. Sploh kar se spovedovanja tiče. Včeraj sem imel tri maše, na primer, pa danes dve, jutri zopet dve. Nadomeščam župnika, obenem sem malce na svežem zraku. Gibljem se, ne sedim v spovednici."
Kako občutite razliko mesto: vas? Je obisk cerkve v mestu večji?
"Naša frančiškanska cerkev je na Tromostovju v Ljubljani. Imamo stalno dežurno službo za spovedovanje, kar je naša značilnost. Duhovniki se menjavajo, vendar ker imajo drugi veliko verouka med letom, jaz ne več, prebijeni največ Časa v spovednici. Ljudje namreč ne hodijo več k spovedi le zato, da bi povedali svoje slabosti, imajo probleme. Številne probleme. Sploh mladi ljudje. Mnogi so še nekrščeni, mladi zakonci, zakonci v krizi, ločenci, ljudje, ki iščejo. Človeku se posvetim, si vzamem zanj čas, ga poslušam, spodbujam in po najboljših močeh svetujem."
Imate v življenju še kako drugo veselje razen tega, da opravljate duhovni poklic?
"V našem delu je toliko opravil, da nikoli nisem gojil kakega hobija. Ni bilo časa. Tik pred vojno sem šel noter, leta 1951 zaključil teološko fakulteto in takrat je duhovnikov manjkalo. Dela je bilo tako čez glavo. Ni bilo dopustov, ni bilo počitnic. Ves socializem sem večinoma preživel kot duhovnik v Ljubljani. V vseh teh letih sem delal z mladino, študenti, vodil duhovne vaje, ko sem bil v provincia-li sem imel odgovornost za vse slovenske frančiškane in naše patre v Avstraliji, Severni Ameriki, Afriki. Tako sem veliko službeno tudi potoval. V 15 letih sem videl kar nekaj sveta."
Zakaj ste frančiškan ?
"Hotel sem iti v samostan. Seznanil sem se z njimi, pisal v Ljubljano v Center in so rekli, da pod temi in temi pogoji lahko vstopim v samostan, pa da potrebujem še določene dokumente. Oče je umrl, ko smo bili
otroci še majhni, vendar sem moral svojo odločitev povedati mami. Mama je jokala, ko sem povedal za mojo odločitev, mije pa dala dovoljenje. Drugače pa frančiškov red temelji na tem, da je vse skupno: kar rabiš, dobiš, kar zaslužiš, daš v skupnost. Pri nas je idealni komunizem uresničen. Vse bazira na prostovoljnosti, kjer pa mora biti doma nesebičnost."
Ste imeli med redovniškimi službami katero, ki vam je bila bolj pri srcu kot ostale?
"Gotovo. Vedno sem z največjim veseljem delal z ljudmi. Nikjer drugje se človek ne odkrije toliko kot ravno pri spovedi. To delo je zelo lepo in zelo zahtevno. Ne gre namreč za to, da bi človek povedal, da je v petek jedel meso ali da je bil raztresen, daje pozabil na molitev. Gre za probleme življenja. Bremeni jih vest. Ko potem posamezniku rečeš, da mu v božjem imenu odpuščaš, sledi olajšanje. To je sprememba."
Ste duhovni oče sester?
"Med drugim duhovno oskrbujem zaprte sestre klarise in karmeličanke. Zanje pripravljam nagovore in opravljam spoved. Živijo solidno, vendar je duhovno življenje zahtevno. Dvajset ljudi v isti hiši vsak dan, leto dni skupaj - ni vedno enostavno."
Ste si morda ustvarili kakšno mnenje o novih, modernih verah, skupnostih?
"Mislim, da je to iskanje. Krščanstvo je razodeta religija. Vse drugo je človeško iskanje. Ver je bilo vedno veliko. Egipčani, Grki so bili visoko civilizirani, častili pa so živali in imeli nešteto bogov. V to zmedo je
stopil Bog, ki se je javil judovskemu narodu in napovedal odrešenika, Kristusa. On je živel, umrl, vstal, kar je vrhunski dokaz, da je tisto, kar je učil, res. Evangeliji, ki pišejo o tem, so avtentične zgodovinske knjige, ki jih prizna tudi marksistična zgodovina. Krščanstvo je, kot sem že dejal, razodeta religija, vendar je zahtevna stvar."
Alenka Brun, foto: Gorazd Kavčič
Romanje v Marijo Bistrico
Ljubljana - V soboto, 30. avgusta dopoldne bo v Mariji Bistrici pri Zagrebu srečanje slovenskih in hrvaških katoličanov. Ob 11. uri bo slovesna maša, ki jo bosta darovala ljubljanski in zagrebški nadškof dr. Franc Rode in dr. Josip Bozanič. Srečanje bo imeli zaradi aktualnih dogodkov med državama velik pomen. J.K.
Danes, 26. avgusta je praznik mučencev Tarzija in Hadrija-na, redovne ustanoviteljice Ivane Elizabete Bichier, škofa Ru-fina in mučenca Tomaža Per-cyja. Ivana Elizabeta Bichier (1773 - 1838) je bila Francozinja, plemenitega rodu in srca. Posebej se je posvečala poučevanju revnih otrok in skrbi za bolnike. Na njeno pobudo je bila ustanovljena redovna družba Hčere svetega križa ali sestre svetega Andreja. Jutri, 27. avgusta se katoliška cerkev spominja Monike, matere svetega Avguština, in Škofa Cezarija. Jutri bo god Monik in Mon.
V četrtek, 28. avgusta, bo praznik Avguština, škofa in cerkvenega učitelja, in mučencev Hermesa in Pelagija Istrskega. Avguštin je sin Monike, ki je praznovala v sredo. Bil je nadarjen, vendar ne preveč veren. Bil je učitelj govorništva v Milanu. Po zaslugi tamkajšnjega škofa Ambrozija je utrdil vernost in se dal krstiti. Postal je odličen pridigar. Ohranilo se je okrog 500 pridig in govorov. Postal je škof v Hiponu v današnji Alžiriji. Napisal je knjigi Izpovedi in O božji državi. Avgu-
Verska nestrpnost
Komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci je poslala odprto pismo.
Ljubljana - Pismo je bilo poslano vodstvu države in vlade, varuhu človekovih pravic, ministru za šolstvo, vodstvu Radiotelevizije Slovenije in uredništvom nekaterih javnih glasil. Prejeli so ga tudi vatikanski nuncij v Sloveniji, veleposlaniki tujih držav v Sloveniji in komisar za človekove pravice pri Svetu Evrope.
Predsednik Komisije Pravičnost in mir, mariborski pomožni škof dr. Anton Stres je na konferenci za novinarje v predstavitvi odprtega pisma dejal, da katoliška cerkev v Sloveniji ne želi premoči, privilegijev ali nadvlade v družbi, vendar je dolžna opozoriti na napade, kakršnih ni deležna nobena družbena skupina. Boji se, da se bo nestrpnost še stopnjevala in se začela pojavljati še v drugih oblikah.
V odprtem pismu so našteti primeri nestrpnosti, še posebej do krščanske vere, vrednot in svetinj, od zadnjega, koje kopr-
ski občinski svetnik protizakonito in samovoljno preprečil zvonenje v koprski stolnici na praznik Marijinega vnebovzetja, do oskrunitve cerkve na Kumu, križa v Strunjanu in podobe Marije z Brezij. To so najbolj odmevna dejanja. Sramotilnih napisov na cerkvah in cerkvenih objektih pa nihče ne šteje. Tega početja nihče od predstavnikov oblasti ni nedvoumno obsodil ali se od njih distanciral. Nekatera javna glasila so predstavnike cerkve celo smešila in obsojala zaradi protestov zoper takšna dejanja, so zapisali v odprto pismo. Vzroki za takšna početja so po mnenju komisije nerešena vprašanja med državo in cerkvijo, prepoved verskega pouka v šolah, kar je potrdilo tudi Ustavno sodišče, in odnos javnih medijev. Ob pomanjkljivem poznavanju vere in cerkve se pojavljajo predsodki, cinizem, neprofesionalnost in pristranskost pri obravnavanju verskih in cerkvenih zadev. J.K.
štinovi spisi in knjige so še danes miselna zakladnica za teologe, filozofe, zgodovinarje in sociologe. Umrl je leta 430, star 76 let. V četrtek bodo godova-li tisti, ki jim je ime Avguštin, Avgust, Gusti, Gustelj, Avguština, Avgusta in Stina.
V petek, 29. avgusta bo praznik MuČeništvo Janeza Krst-nika, mučenke Sabine in redovnice Bronislave. Janez Krstnik je bil največji prerok, saj je napovedal Jezusovo rojstvo, ga predstavil ljudstvu in ga krstil. Zato ima edini dva praznika: 24. junija je praznik njegovega rojstva, 29. avgust pa dan njegove smrti. Umrl je kot mučenik. Grajal je rimskega upravitelja Galileje Heroda Antipo, ker se je oženil z ženo svojega polbrata Herodiado, ki je bila tudi njegova nečakinja, njen prvi mož pa je bil še živ. Ker Herod Janeza Krstnika ni mogel utišati, gaje, čeprav gaje spoštoval, vrgel v ječo v nepri-stopni trdnjavi Maherunt ob Mrtvem morju. Posebej seje Janeza bala Herodiada. Ko je bil Janez Krstnik že skoraj eno leto zaprtje Herod praznoval rojstni dan, na proslavi pa je plesala Herodiadina lepa hčerka Šaloma. Od vina omamljenega Heroda je navdušila, da ji je bil pripravljen izpolniti vse želje. Šaloma si je, verjetno pa Herodia-dinem navodili, zaželela glavo Janeza Krstnika. Željo so uresničili in rabelj je prinesel na slavje glavo Janeza Krstnika. Legenda pravi, da je bila Šaloma hudo kaznovana. Led, na katerem je drsala, se je udri, njegovi ostri robovi pa so ji prerezali vrat. Janezova glava je bila pogost motiv umetnikom, v nekaterih delih Slovenije pa so hranili lesene glave v skledah ali so jih vzidali v cerkvene zidove. Taki primeri so v cerkvah v Zgornjem Brniku, v Bohinju, na Otoku pri Radovljici in v Besnici. Ljudem, ki so trpeli zaradi glavobola, so sklede poveznili na glavo.
V soboto, 30. avgusta bodo praznovali škof in mučenec Feliks (Srečko), mučenca Adavkt in Gavdencija in škofa Gvarin in Amadej. V nedeljo, 31. avgusta bo praznični dan za redovnika Rajmunda (Rajka) Nonata, za škofa Jožefa iz Arimateje in Nikodema. V ponedeljek, 1. septembra bo god puščavnika in opata Egidija ali Tilna, ki je pomočnik v sili.
Jože Košnjek
fv/;   Mu    S iVf;.;,
Josipina Urbančič - Turnograjska
XIII. del
Lovro je bil razočaran, ker so ga odstranili iz slovanskega društva in je Josipini pisal: "Bila je nedelja - ah perva - ko sim jo moral sam ah prav sam praznovati med tujci - bolehovan - zapuščen
- žalosten - ves prevzet od notranjih bolečin. Skupščina je bila napovedana v društvu. Zvedel sim, da se bodo nove postave posavetovale in nisim mogel iti med brate Slavjane, ki niso bratje, ki so si nasprotniki. Posvetovali so se - in volili nove odbornike. Kakor veste ljuba Josipinka sim jaz za zadnjo besedo veliko časa in truda potrošil - pa saj ni bilo zgubljeno in potreba je bila. Salva Slavjanom je sledila. In meni clo hvala - kar je meni prav neljubo bilo. Merzilo je tudi vse druge
- meje bolelo - in v spominj te besede - mije tako grenko to vabilo, da me je serce prav bolelo - in sklenil sim takrat v sercu, se odtegniti prihodnjič. In vidite - plačali so mi s tim, da so mene overgli iz odbornikov - ko sim preveč si prizadeval pa le zato - ko so uni sami brezmočni - brezvestni bili. Sladko zavest imam, da sim jaz zbudil med njimi
kar bode morebiti - ak bodo složni in pametni vonder kaj sadu prineslo.
Kar so storili me je zlo žaljilo - ko sim od pervo-ga stopka v društvu postal in bil vedno odbornik, ko nisim še zaslužil - zdaj so me pa odstranili. Saj obstal bi tak ne bil, ko mene drug poklic kliče - ko si clo poezijo zapustil, alj take nehvaležnosti nisim mislil pri njih najti. Pogovarjajo se veliko ravno z.daj od ene "besede ". Bog daj da bi prav dobro se odnesli in dobro ime, ki smo ga dobili ne pogubili. Bojim se, da bodo pozabili, kaj da je namen "besede ". Da je povzdiga slavonskoga rodoljuba. Pred Nemci se hočejo kazati - in morebiti nazadnje sami brez pravega roditelja tudi "društvo" nepravim blesku darovati. Tomu sim bil jaz največji protivnik - zato sim padel! Majhna je ta reč - alj kar se u malim pri nas godi - se je v večini tudi že godilo in se bode še. In marsikteroga so si Že tako za sovražnika storili, kije bil najboljši njih prijatelj. O gerda lastnost - strašno škodljiva je sebičnost! Kaj ne Josipinka, daje gerda?!" Josi-
pina mu je svetovala: "Naj bolje, ako pustite celo društvo. Naj sami poskusijo kako da jim bode šlo! Bog ve, ali bode kaj z "besedo"?" K temu je še dodala: "Kaj imaš med ljudmi? Kaj od njih? Ali bi ne bilo boljše jih zapustiti? To zrni raj moja misel, ako pridem domu, saj ne vidim nikjer druziga, kakor da se jeden drugimu laže, jeden druziga zasmehuje in jeden od druziga hudo povedati zna! Tako - in vendar ni prav, kaj smo za družbo ustvarjeni! Kaj bi bilo, ko bi vsi tako mislili!"
Josipina in njena mama sta šli 1. junija na obisk h gospe Lokarici v Kranj in takrat je Josipina obiskala tudi Prešernov grob. Lovru je pisala: "S kakim občutkom - ah ne morem tega obesediti - s kakim občutkom sim šla tje, kjer počiva nesrečni pesnik - blaga duša, ktere svet ni zastopil, ne ceniti znal - alj s kakim občutkom, ko sim mislila na 19/9
- ah na danak, ko je moj ljubi Lovre isto pot hodil
- in v isti družbi kakor jaz danas!" Čez pet dni je zapisala: Nikoli niste pomnili v katerem listku od Prešernovega groba! In v nedeljo ravno tisti dan, ko sim obiskala to mesto - me prašate ali bodeva šla ga skupaj obiskat! Čudno bi rekla - ak bi ne bila jedina. Ah ja ljubi Lovre - hočeva skupaj potrositi jedno solzico na njegovo gomilo - skupaj čutiti najino neskončno srečo na grobu nesrečniga!" Josipina je Franceta Prešerna zelo cenila, kar je razvidno tudi iz njenih besed. Kadar je šla v Kranj in je imela možnost, je obiskala njegov grob. Pri-
toževala se je, da so ga ljudje premalo cenili in niso spoštovali njegovega dela in da mu tudi po njegovi smrti niso znali izkazati pravega spoštovanja. To se ji je zdelo sramotno. Ko je razmišljala o Prešernu, je razmišljala tudi njiju. "Vidite, ah poglejte z menoj iz pod zelenih vejic, ki se tak bujno obešajo na mene! Ah poglejte ali ni danas prekrasno? O Bože moj - kaj govorim ali ni Lovre daleč -daleč? Saj me ne sliši - saj ne mora k meni! Ah zakaj ne? O "usoda"! O Lovre - trenutki so - ko se mi tak čudno - tak nespametno zdi, da sva ločena, da si greniva življenje, ki bi znalo tak sladko biti! Zakaj - ah zakaj se ločiti - ko je naš stan na zemlji tak kratek - ko nam je morebiti le malo dni odmerjenih? O kolikokrat mi pride ta misel! In zopet pride pamet - ah in zopet drugače govori! Hudo da mora človek se bojevati - vedno seboj bojevati! Ah kdaj se serce in pamet zastopita? Nikdar - in tedaj vedno nesloga - večni boj! Reveži smo - bojčiki!"
V začetku junija se je tudi Pintar lotil temeljite gradnje župnišča, zato je na Turn prihajal čedalje bolj poredko. Poleg tega je imel tudi manjše sitnosti. Josipina je pisala: "Janko mi je pravil, da je zavoljo farovža danas komisjer v Preddvoru. G. Pintar ni nič prosil za privoljenje ali sme zidati aH ne in neprijetnosti bode zdaj gotovo imel. Ah kaj mu že ta farovž. opraviti da! Strašno! Poterpežlji-vosti mora imeti neizrečeno veliko - jaz bi jo bila že davno spregla!" (se nadaljuj«)
ŠPORTNI * REKREATIVNI * ZANIMIVI * EKSTREMNI
Glasovci borbeni do zadnjega seta
Potem so ugotovili, da jim tekmovalni uspeh letos ni naklonjen. Zato niso bili slabe volje, jim bo morda uspeh naklonjen drugo leto bolj.
Ljubljana - Podobno kot na Vikendovi regati septembra so se minuli teden v Ljubljani v odbojki na mivki - drugi turnir medijske lige Go play beachvoelly - pomerile znane Slovenke in Slovenci, ekipe medijskih hiš in oglaševalcev pred dvorano Tivoli v Ljubljani. Vse skupaj se je začelo že v dopoldanskih urah, medtem ko so Glasovci svojo prvo tekmo igrali okoli četrte ure popoldan. Nasprotnika Gamo MM niso premagali, vendar so se hrabro "borili" še v nadaljevanju, koje bila njihova nasprotnica Deželna TV. Ker pa njihovih predstavnikov ni bilo, so seveda zmagali brez posebnega "truda", težje pa je bilo kasneje, ko so v polfinalu za nasprotnika dobili ekipo Hyundaja in spet za nekaj pik izgubili.
Zanimiva postava so bili tudi Elanovci, saj so svojo skupino poimenovali kar Elan Dogsi, kar pa so nazorno prikazovale tudi njihove majice. Elanovce so sestavljali veslač Jani Kle-menčič, smučar Andrej Šporn, odbojkaš Goran Dolenc, tenisač Borut Urh, njegov brat, ki je doma v več športih Mitja Urh in akrobatski smučar Aleš Špan. Bili so precej močna ekipa in so
Odbojkarska ekipa Gorenjskega glasa je v igri pred tekmovalnostjo predvsem uživala.
tudi "priodbojkirali" precej visoko.
Tina, Simon, Renata, Matjaž, Jaka in selektor ekipe Gorenjskega glasa Boštjan pa so se predvsem držali načela: važno je sodelovati in ni že toliko pomembno zmagati, če pa se to slučajno zgodi, je še toliko bolje. Zgodilo pa naj bi se drugo leto. Morda čez dve leti. Do takrat pa bodo pridno trenirali.
Alenka Brun, foto: Tina Doki
Diamant
Diamant je kot najtrši mineral tudi izredno močan v svojem delovanju. Pomaga pri krepitvi psihičnih moči, odvajanju od kajenja, zdravljenju posledic kapi. Odganja tudi zle energije.
Zakaj so diamanti najboljši prijatelji deklet in žena, si lahko razlagamo različno, dejstvo pa je, da so diamanti prijatelji vseh. Kot najtrši mineral, ki je sestavljen le iz čistega kristaliziranega ogljika, je nepremagljiv tudi za železo in jeklo, človeku pa krepi psihične moči, trdnost in sposobnosti. Zato so ga vladarji vgrajevali v meče, vladarske palice in krone. Napoleon Bonaparte je verjel, da bo z njim nepremagljiv v bojih, stari Rimljani pa, da jim v stiku s kožo povečuje psihično moč. V konfliktnih situacijah naj bi jim deloval v prid.
Zaradi svoje trdote diamant krepi tudi stik s samim sabo, logično mišljenje, premaguje depresijo in strahove. V vseh pogledih povečuje pokončnost tistega, ki ga nosi. Je tudi močan zaščitni kamen. Kot univerzalen amulet naj bi bil kos vsem strupom in boleznim, preganjal naj bi zle duhove in odvračal hude sanje. Potopljen v vino ali vodo, naj bi branil pred psihičnimi motnjami, putiko, motnjami v presnovi in zlatenico, jih zdravil, pomagal pa tudi lajšati posledice po kapi. Sveta Hildega-rada iz Bingena, znana srednjeveška zdraviteljica, katere znanje zopet prihaja med nas,
svetuje, da neobdelan enokarat-ni diamant položite v kozarec, čezenj nalijete pol litra vode ali četrt litra vina in pustite, da se en dan namaka, naslednji dan pa po malem popijete vso tekočino. Diamant medtem ostane v kozarcu. Ko ga izpraznimo, ponovimo postopek: en dan namakamo, drugi dan počasi popijemo. Terapija naj bi se izvajala, dokler ne občutimo bistvenega izboljšanja zdravstvenega stanja.
Diamant pomaga tudi pri postu, vzdrževanju od hrane, huj-šanju ter odvajanju od kajenja. Neobdelan dva do pet karatni diamant je potrebno imeti ves dan v ustih, najbolje v gubi med licem in dlesnijo, ven ga damo le med jedjo. Na takšen način naj bi ga nosili tudi lažljivi, jez-ljivi in duševno bolni ljudje, ki si seveda želijo pomagati, saj jih bo njegova moč ščitila pred zlom. "Hudič" oziroma nizke in negativne energije namreč sovražijo diamante, ker se ti upirajo njegovi moči, pravi Hildegar-da. Morda so ravno zato diamanti najboljši prijatelji deklet in žensk, ali pa zato, ker je tudi kamen ljubezni. Še danes si ga tisti, ki si lahko privoščijo, vgradijo v poročni prstan.
Katja Dolenc
Prijetno ohlajena jama
Jama pod Babjim zobom je na nadmorski višini 1008 metrov. Ob letošnji neznosni vročini je obisk jame prijeten,
mrzel "tuš" za razgreto človeško telo.
Bohinjska Bela - Jama je dolga približno 300 metrov in jo krasijo lepe kapniške tvorbe. Med njimi veliki kalcitni kristali in polžasto raščeni kapniki heliktiti, ki so po svetu zelo redki. Električne luči v jami razkrivajo vsak kotiček njenih lepot.
Predsednica Turističnega društva Bohinjska Bela Francka Gregorc nam je predstavila društvo, Bohinjsko Belo, predvsem pa naravno znamenitost, Jamo pod Babjim Zobom. "Bohinjska Bela leži na petsto metrih nadmorske višine in do Jame pod Babjim zobom prehodimo čez 500 metrov višinske razlike. Problem je, ker nekateri turisti niso vajeni hoje, do jame pa je pot sorazmerno strma. Če bi bila do jame speljana cesta in bi turist pešačil le deset, petnajst minut do vhoda, bi se verjetno obisk jame bistveno povečal. Čeprav tudi sedaj obisk ni zanemarljiv. Pač ni tako kot pri Postojnski jami, ko se skoraj do vhoda pripelješ z avtom. Tu potrebuješ planinsko opremo ter več kot uro hoje." Gregorčeva se pošali, daje stalna letna temperature v jami 7,8 stopinje, kar je za sedanji čas krasna temperatura, vendar je do jame, kot je že omenila, najprej treba pripe-šačiti. "Zbirališče za pohodnike za ogled Jame je sredi vasi, nasproti gostilne Rot ob deseti uri. V sezonskem času trikrat tedensko: sreda, sobota in nedelja; maja, junija in septembra pa le ob sobotah. Skupine se lahko dogovorijo za ogled jame tudi zunaj določenih terminov."
Z avtom se obiskovalci jame od zbirnega mesta peljejo še pet kilometrov, potem pot nadaljujejo peš. Gregorčeva nadaljuje: "Glede na to, da je sestava po-hodnikov velikokrat različna, se
lahko čas hoje zaokroži na uro, uro in pol, da niso razočarani, ko po tričetrt ure še nikamor ne pridejo. Zaenkrat do jame še nismo pripeljali ceste, ki bi vso zadevo skrajšala in olajšala. Načrtovana je cesta na Jelovico, vendar z druge strani, tako da za Jamo ne pride kaj dosti v poš-tev. Lažja pot bi bila na primer čez Kupljenik. Res da tu prideš z avtomobilom precej više, del ceste je asfaltiran, parkirni prostor bi bil mogoč, vendar se kasneje srečamo s strahom ravninskih pohodnikov. Tu si namreč
pohodniki pomagajo z "zajlo" oziroma nekaj malega peš poti predstavlja jeklena vrv. Tako smo pot preko Kupljenika in Babjega zoba opustili. Tam hodijo le planinske skupine. Druge vodimo po Gozdni poti, kot jo imenujemo. Razen če nimajo turisti, obiskovalci jame posebnih želja."
Ogled jame je vedno voden. Drugače je jama fizično zaprta, zaklenjena, tako da vanjo brez vodnika ne more nihče. Vodenje organizira Turistično društvo Bohinjska Bela, katerega naloga je skrb za pot, promocijo organiziranja te službe, medtem ko so vodniki in vzdrževanje Jame pod Babijim zobom naloga Društva za raziskovanje jam
Bled. Sodelujejo pa tudi z LTO-jem Bled. Individualna karta za ogled jame je dva tisoč tolarjev, skupine in družine pa imajo popust.
Mladi jamar Jure Slivnik pravi, da se redko zgodi, da na zbirnem mestu za ogled jame ob dogovorjeni uri ni nikogar. Največji problem predstavljajo turisti v salonarjih, sandalih, ki ne razmišljajo o tem, da je do jame treba peš. "Večinoma pa se za ogled jame odločajo ljudje, ki jim je bliže bohinjski stil turizma oziroma turisti, ki med drugim gojijo tudi pohodništvo," je za konec še dodala Francka Gregorc.
Alenka Brun, foto: Tina Doki
Jure Slivnik (drugi z leve) prihaja z Bleda in pravi, da največkrat njegovo vodenj* v angleščini, vendar ga to ne moti.
in razlaganje poteka
Stvari in energije v naravi krožijo
Dolgo vroče poletje in neznosne temperature so k razmišljanju privedli številne okoljevarstvenike, ki želijo s svojim delovanjem in pozivi javnosti prispevati k dvigu zavesti o zakonu vzroka in posledic občih človeških dejanj. Ob takšnem ravnanju z Naravo, kot je sedaj, naj bi nekoč zmanjkalo kisika in vode.
Anej Sam iz Slovenskega ekološko - kulturološkega društva Jasa iz Ljubljane nam je poslal pismo o krogotoku v naravi, v katerem opozarja na posledice človeških dejanj, ki so po njegovem že privedla do sprememb. Med drugim smo jim bili priča predvsem v zadnjem času, koje neobičajna in dolga vročina vsak dan znova neusmiljeno pritiskala na nas. Res da je dež prinesel trenutno ohladitev in nekaj vode, vendar to načetega in deloma že porušenega ravnovesja v naravi ne bo spremenilo. Kar "žanjemo" danes, so plodovi semen, ki so bili posejani v preteklem stoletju-
"Na slepo je posegel človek v neznano življenje in je bil ubijalci-. " je zapisal Ivan Cankar v zgodbi o udomačeni sovi Moja njiva, Anej Sam pa je to misel kot iztočnico uporabil za svoje razmišljanje: "Človek od nekdaj posega v neznana življenja pripadnikov drugih živalskih in rastlinskih vrst, da bi si, vsaj tako misli, izboljšal življenje. Lepo "oblečenim" živalim" obleko" ugrablja, zelenice z as-
Tišina nas zbliža z našim jedrom.
Vsakič, ko odpremo srce naravi in jo začutimo, se povežemo s svojim resničnim domom.
faltom prekriva, rečne tokove in poti spreminja in Zemlji upodablja nov obraz. Človek je pri tem nezmožen dojeti, da si, ubijajoč drevesa in živali, koplje lastni grob. Namreč, svet je ustvarjen kot funkcionalna enotnost življenjske skupnosti (rastline in živali) in živi skozi kroženje materije in pretok energije. Sprememba dela tega sistema povzroči spremembo celote. In ko človek v "izboljševanju" življenja prestopi neko mejo, se sooči z nedo-jemljivim "uporom" Narave (gre za neusklajeno funkcioniranje eko-sistema).
Izrazitejši "upor" Narave človek doživlja zadnja leta. Pri isti "volji" Sonca so temperature na Zemlji vse višje, posledice vročine hujše in hujše. Pravilno razporejena bi količina vode, ki dospe na lica Zemlje, napojila vsa živa bitja. Toda ne - tako rastline kot živali umirajo od žeje in se dušijo v poplavah. Tiste, ki preživijo suše in nalive, čakajo požari, toča in vetrolomi. Bivanje na Zemlji, ki bi lahko čarovnija bilo, v trpljenje se je spremenilo.
Sladkovodni svet z rastlinjem in živalmi postaja vse bolj ogrožen. Čas, ko naj bi na Zemlji zmanjkalo pitne vode zaradi izrazitih sprememb v naravi, po mnenju znanstvenikov ni daleč.
Našemu planetu je bila količina sončne svetlobe "dodeljena" v času, ko ni bilo asfalta in je bilo veliko več gozdov. Z vsakim novim kvadratnim metrom asfalta in posekanim drevesom bo - pri istem razdajanju Sonca
- topleje. Pitne vode in kisika bo manj. V nekem trenutku - znanstveniki so ugotovili, da ni daleč
- ju bo zmanjkalo. Ob poseku enega drevesa (zaradi počitni-
Voda in ljubezen sta vir življenja.
ške hiše ali tiskanja reklamnega prospekta, vseeno), bi vsak posameznik moral vedeti, da neposredno prispeva k razvrednotenju življenja sebi in sodobnikom, k odvzemanju le tega potomcem. Posegajoč v življenja živali pa upočasnjuje ali blokira lastne procese preobrazbe, skozi katere bi dojel lepoto krogotoka Narave in višje življenjske intenzitete nasploh," zaključuje svoje misli Anej.
Katja Dolenc, foto: Tina Doki
Bencina in adrenalina na Sorici ni manjkalo
"Atraktivna proga, navdušeni gledalci, pa tudi lepo vreme ter ne nazadnje zmaga v svoji diviziji in skupno četrto mesto je zagotovo to, zaradi česar ob domači dirki moram biti več kot zadovoljen," je v nedeljo pozno popoldan na Soriški planini dejal Boštjan Logar, član domačega kluba organizatorjev Bencin Adrenalin iz Železnikov - Skupno
zmago je slavil Samo Valant s hitrim fiat puntom kit car.
Hokejisti so konec tedna že ogreli led
Soriška planina - Težko je vedeti, koliko adrenalina se je pretakalo po žilah tekmovalcev, ki so sicer vajeni drvenja po bolj ali manj zavitih cestah, zagotovo pa gaje bilo še prav posebno veliko pri domačem županu Mihi Prevcu, ki se je kar sam usedel v tekmovalni Fiat Seicento Sporting in kot predtekmovalec uspešno (in hitro) opravil z "zavito" 4,4-kilometrsko progo med Sorico in Soriško planino, ki sojo organizatorji, člani Avto kluba Bencin Adrenalin, letos podaljšali za ciljni ovinek in se spretno izognili morebitnim nesrečam, za katere je bilo do sedaj največ priložnosti ravno v zadnjem delu, ko so tekmovalci še posebej pritisnili na plin.
Seveda je domači župan še pred dirko nekaj več kot šestdesetim tekmovalcem zaželel veliko športne sreče. "Veseli smo, da je to v dobrega pol leta že druga atraktivna tekma tu na Soriški planini, kjer smo pozimi gostili svetovno prvenstvo v sankanju na naravnih progah. Občutek imam, da tekmovalci v gorsko hitrostnih dirkah zelo radi pridejo v Sorico, da jim je proga všeč, pa tudi organizatorji doživljajo same pohvale. Seveda v pripravo dirke vložijo ogromno truda, za kar se jim moram še posebej zahvaliti," je na slovesnosti pred začetkom
obeh odločilnih voženj poudaril župan občine Železniki Miha Prevc. Tekmovalce in številne gledalce (zbralo se jih je blizu tri tisoč) sta pozdravila tudi predsednik krajevne skupnosti Boris Jensterle in državni sekretar za ceste dr. Tomaž Vidic, med ljubitelji adrenalinskega športa pa je užival tudi predsednik uprave Darsa, domačin Janez Božič.
Po dopoldanskih uradnih treningih sta bili odločilni obe popoldanski vožnji, na koncu pa se je kot najhitrejši na dirki izkazal Samo Valant (AT sport club), ki je s svojim fiat puntom, edinim kit car vozilom na dirki, ugnal vse tekmece in dosegel najboljši čas obeh voženj 5:19.75 (2:39.87, 2:39.88). Dve hitri vožnji sta se posrečili tudi Andreju Skerbinšku (AK Lamko - Modri lev) v Peugeotu 306 TI, skupno drugemu in zmagovalcu v diviziji III, ki je s progama opravil v času 5:23:37 (2:41.33, 2:42.04). Skupno tretji čas obeh voženj 5:24.88 (2:42.86, 2:42.02) so namerili Miru Veljaku (AMTK Koper), s Hondo integro, četrtega mesta in zmage v diviziji IV pa se je veselil domači tekmovalec, doma sicer iz Žabniee, Boštjan Logar (Bencin Adrenalin Target), ki je tekmoval s Citroen xsaro in dosegel skupni čas
Bled, Jesenice - Minuli konec tedna so hokejisti s prijateljskimi tekmami začeli novo sezono. Na Bledu sicer ni bilo tradicionalnega uvoda s Poletno ligo, zato pa je bil mednarodni turnir, na katerem se je v četrtek ekipa reprezentance Slovenije do 20 let pomerila z ZM Olimpijo in izgubila s 5:8. V petek je ekipa Slovenije z 1:4 izgubila z ekipo avstrijskega KAC-a, v soboto pa sta palice prekrižali še ekipi ZM Olimpije in KAC-a. Zmagali so Avstrijci z 1:3. Naša mlada reprezentanca do 20 let je nato v soboto odpotovala v italijansko Cortino, kjer se je pomerila z mlado reprezentanco Italije in izgubila s 5:1. Na nedeljski tekmi v Asiagu pa so nato naši ho-
kejisti proti italijanskim repre-zentantom zmagali s 3:2. V začetku septembra jih čaka Še nastop na turnirju v Brunicu.
S prijateljsko tekmo med rdečimi in belimi pa se je v soboto zvečer začela nova sezona tudi na Jesenicah. Rezultat srečanja je bil 4:4, za jeseniško moštvo pa je bila to predvsem pripravljalna tekma pred novo sezono, ki se bo ta četrtek v Podmežak začela s turnirjem za Pokal mesta Jesenic. Na uvodni tekmi se bosta ob 16.30 uri pomerili ekipi Chemopetrola Litvinova in ZM Olimpije, ob 20. uri pa bo tekma med ekipama Acroni Jesenice in KACjem.
Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki
Domačin Boštjan Logar se je skupaj z ekipo veselil zmage v IV. diviziji in skupnega četrtega mesta.
Najhitrejši na Sorici je bil Samo Valant, ki je navdušil s fiat puntom kit car.
5:25.42 (2:42.87, 2:42.55). Skupno peti in zmagovalec v diviziji VI je bil Mitja Klemenčič (RD Beja Šport) z Mitsubishi lan-cerjem in časom 5:26.16 (2:42.97, 2:43.19), šesti pa drugouvrščeni v isti diviziji, Tomi Cilenšek (AK Zasavje) s Subarujem imprezo in časom 5:27.27 (2:43.37, 2:43.90). V diviziji I je slavil Rok Turk (MPI racing Idrija) z VW polom in časom 5:53.28 (2:56.35, 2:56.93). V diviziji II (SNP) je bil najhitrejšim Igor Dekleva (Team Dekleva DeVvalt) z Alfo Romeo 156 in časom 5:30.64 (2:45.44, 2:45.20), v diviziji V pa je zmagal Miha Rihter (EZ racing) s Ford Escortom in časom 5:29.78 (2:44.53, 2:45.25). Miha je skupno osvojil sedmo mesto. V yugo pokalu je bil najhitrejši Denis Sa-vič (Top motors rs) s časom 5:55.73 (2:58.10, 2:57.63), med petnajstimi mladimi tekmovalci, ki so se pomerili v pokalu Seicento Siemens junior pa je bil najhitrejši Dominik Osvald (AT sport klub) s Časom 6:25.12 (3:13.17, 3:11.95).
Atraktivno progo na Sorici je preizkusil tudi direktor AŠ 2005 Dagmar Šuster (AK Olim-pija) z BMW-jem M3 in - kljub daljši odsotnosti iz tekmovanj -dosegel zelo soliden čas, 5:34.94 (2:47.83, 2:47.11) in skupno enajsto mesto. "Mislim,
da je proga tu na Soriški planini ena najlepših za gorsko dirko, je pa del ceste, zlasti prvi del do izhoda iz hoste, zelo slab in pred novo dirko tu na Sorici bomo od vseh pristojnih vsekakor zahtevali, da se bo popravila prva polovica proge. Ko bo to urejeno, bo dirka lahko mednarodna in celo dirka za evropsko prvenstvo. Morda bo proga še malce daljša in se bo začela že v Sorici," je o povedal Dagmar Šuster in dodal: "Ko sem bil lani imenovan za direktorja AŠ 2005, smo se dogovorili, da prvo leto ne bom dirkal. Letos pa sem se vseeno odločil, da odpeljem eno ali dve dirki. Izbral sem si dirko na Sorici in čez tri tedne še dirko na Gorjancih," je tudi dodal legenda našega avtomobilskega športa, kije v svojih kar sedemindvajsetih sezonah osvojili vrsto naslovov prvakov, minulo nedeljo pa je skupaj z ljubitelji bencina in adrenalina užival na Soriški planini.
Vilma Stanovnik
Na petkovem srečanju na Bledu je po dobrem začetku mlade reprezentance do 20 let na koncu slavila ekipa KAC-ja iz Celovca.
ATLETIKA______
Osovnikar izpadel v četrtfinalu
Pariz - Konec tedna se je v francoski prestolnici začelo letošnje svetovno prvenstvo v atletiki. Med množico najboljših atletov vsega sveta nastopa tudi slovenska reprezentanca, svoj nastop pa je opravilo že tudi nekaj gorenjskih tekmovalcev. Tako je Škofjeločanka Brigita Langerholc nastopila v teku na 800 metrov, se po času uvrstila v polfinale, kjer pa je zasedla 6. mesto v svoji skupini in skupaj 14. mesto.
Uspešno je z nastopom na 100 metrov začel tudi Škofjeločan Matic Osovnikar, ki seje po uspešnih kvalifikacijah teka na 100 metrov uvrstil v četrfinale. V četrfinalu mu tek zaradi slabšega starta ni uspel, tako daje bil v svoji skupini predzadnji.
Po načrtih se nastop ni izšel tudi odličnemu kranjskemu skakalcu v višino Rožletu Prezlju, saj je tekmovanje končal v kvalifikacijah s preskočeni mi 220 centimetri. V.S.
Zaživela so tudi gorenjska igrišča
Nogometaši v vseh ligah so odigrali redni krog, prvič to sezono pa so se pomerili tudi
gorenjski prvoligaši.
Kranj V ligi Si.mobil je ekipa Domžal gostovala pri Gorici in izgubila s 3:0 (3:0). Domžal-Čani so sedaj na lestvici s 6 točkami na 9. mestu, v nedeljo pa doma gostijo Maribor Pivovarno Laško.
V II. ligi so nogometaši Su-pernove Triglava doma gostili ekipo Izole Argete in po vodstvu na koncu iztržili neodločen izid 1:1(1:0). Za Kranjčane je v 42 minuti zadel Miha Šporar.
Danes, v torek, se zanimiva nogometna obračuna obetata v Tenetišah in Britofu. Mladi fantje nogometne šole Mirana Pavlina (letnik 1988) bodo namreč ob 16. uri v Tenetišah gostili vrstnike avstrijske koroške reprezentance, leto dni mlajši nogometaši pa se bodo z avstrijskimi vrstniki pomerili ob 17.30 uri v Britofu. Sponzor tekem je gostilna Zala.
Na lestvici 2. lige vodi ekipa Rudarja z 9 točkami, ekipa Su-pernove Triglava pa je s 7 točkami na 2. mestu. Že jutri, v sredo, Kranjčani doma gostijo ekipo Brd. Tekma se bo začela ob 17. uri.
Konec tedna so tretji krog odigrali tudi nogometaši v 3.SNL - center. Ekipa Jezera Medvode je doma z 1:2 izgubila z Avto-debevcem Dob, ekipa Jesenic je na gostovanju z 0:3 premagala Slovan, Zarica Rondo Nautilus je doma z 1:2 izgubila s Factor-jem, Bled Slaščičarna Šmon je bila z 1:2 slabša od ekipe Radia Krka, ekipa Alpine Ziri je v gosteh z 1:2 premagala Kamnik, ekipa Šenčur Protect GL je z 1: 0 izgubila z ekipo Kalcer Radomlje, ekipa Britofa pa je s kar 5:1 premagala Velesovo. Na lestvici vodita ekipa Factorja in Kalcer Radomlje, ki imata vseh devet točk. Naslednji krog bo na sporedu od petka do nedelje.
Minulo soboto pa so 1. krog odigrali tudi nogometaši v 1. gorenjski ligi. Rezultati: Hrast-je - Preddvor 3:0, Lesce - Polet 1:0, Železniki - Bohinj 2:2, Bitnje - Naklo 1:1 in Visoko - Lo-čan 0:0. Konec tedna se bodo prvoligašem na nogometnih zelenicah pridružili tudi gorenjski drugoligaši.   Vilma Stanovnik
TRIATLON
Aerofit za športnike in rekreativce
V novem nakupovalnem centru ONC bo te dni odprl vrata športni in izobraževalni center Aerofit.
Kranj - Nov športni in izobraževalni center bo po zagotovilih izkušene inštruktorice fitnesa in aerobike Katje Zupan zagotovo kraj, kjer se bodo radi srečevali športniki in rekreativci iz Kranja in okolice, saj bodo v njem vrhunske izotonične in kardio fitnes naprave, proste uteži, prav tako pa se bo moč sprostiti ob ročnih masažah in porjaveti pod umetnim soncem. "Med številnimi programi skupinske vadbe bo zagotovo vsak našel nekaj zase, če omenim samo hot iron, pilates, TNZ, step, latino, fit za otroke, nosečnice, zdravo hrbtenico, fitnes yogo, kondicijske treninge," pravi Katja, ki že trinajst let profesionalno dela na
Katja Zupan bo svoje dolgoletne izkušnje na področju fitnesa in aerobike ponudila v novem športno izobraževalnem centru Aerofit v Kranju.
Seme drugi, bližajo se jekleni
Kranj - Kranjčan Uroš Seme je na triatlonu v Kočevju, ki je veljal za državno prvenstvo v šprintu, osvojil drugo mesto. Pred njim sta bila v absolutni razvrstitvi Hrvata Patrčevič in Čubrič, ter prvak Erih Pečnik (TK Ljubljana). Tržičan Tomaž Šink je osvojil 11. mesto, v razvrstitvi državnega prvenstva je bil med člani šesti. Med članicami so triatlon-ke kamniškega Trisporta Mateja Šimic, Nataša Nakrst, Anja Cerut in Ana Trnkoczy osvojile prva štiri mesta. Triatlonci naj ne pozabijo na sobotni triatlon Jeklenih (prijave !!!) v Bohinju, kjer bo na Startu tudi lepo število kategoriziranih športnikov iz drugih vzdržljivostnih panog, ter triatlon na Bledu 7. septembra v Zaki. M.M.
področju fitnesa in aerobike, skupaj s svojim partnerjem Alešem Zupanom pa se je odločila, da v Aerofit športni in izobraževalni center za začetek povabi vse, ki jih zanima, kaj bo novega v Kranju. Tako bo že te dni, od 27. avgusta do 12. septembra, potekala akcijska prodaja vstopnic z bogato nagradno igro, za vse, ki si boste želeli natančneje ogledati delo centra pa bodo 10., 11. in 12. septembra, pripravili tako imenovane dneve odprtih vrat z brezplačnimi predstavitvami različnih zvrsti skupinskih vadb,
merjenj telesne maščobe, polar fit testiranji, ogledati pa si bo moč tudi treninge bodvbuilder-jev in še marsikaj drugega. Kot pravi Katja, bodo na svoj račun prišli tudi navdušeni kolesarji, saj so svoje moči združili z uradnim zastopnikom Schwinnovih koles, podjetjem Proloco, tako da bodo septembra v novem Aerofit športnem centru odprli tudi predstavitveni center "Schwinn Indoor Cycliga", kjer bo tudi izven sezone priložnost za vožnjo s kolesi imeli ljubitelji kolesarstva. Vilma Stanovnik
Za uspeh banane in čokolada
Osemnajstletna Špela Burgar iz Mengša se je pred mesecem vrnila iz Novega Sada, kjer je na mladinskem evropskem prvenstvu v namiznem tenisu dosegla svoj najboljši rezultat, tretje mesto in bronasto medaljo, ki je povečala njeno že prej bogato zbirko pokalov in medalj z različnih tekmovanj.
ODBOJKA NA MIVKI
Mengeš - Špela se je z namiznim tenisom prvič srečala na morju, kjer ga je njen oče igral skupaj s prijatelji, a majhne punčke niso spustili zraven. V prvem razredu je spoznala sošolca, ki je treniral namizni tenis, povedal ji je za namiznoteniški klub v Mengšu, Špela je šla pogledat in se za vedno zapisala temu športu. Vmes je še en mesec trenirala košarko, vabili so jo tudi v atletske vode, a je niso premamili.
"Pri namiznem tenisu mi je najbolj všeč to, da je vedno nekaj novega. Nikoli ne moreš znati vsega. Vedno je še veliko napak, vedno se moraš še kaj novega naučiti," pravi Špela, ki meni, da je v Sloveniji v tem športu težko uspeti, ker je manj razvit, popularen in cenjen.
Pri dvanajstih letih je prvič nastopila v reprezentanci na EP, od takrat se jih udeležuje vsako leto. Zaradi športa je videla že pol Evrope, a pravi, da je ogledi mest na zanimajo preveč, prosti čas raje preživi v športni dvorani. Pravi, da je doma vedno dosegala dobre rezultate, v tujini pa se nikoli ni dovolj sprostila. "Zadnje čase sem začela bolje igrati tudi v tujini," nadaljuje. "Bolje sem spoznala nasprot-
nice in na zadnjem turnirju pred EP, to je bilo mednarodno prvenstvo Slovaške, mi je uspelo priti med prve štiri."
Vseeno je na prvenstvu v Novem Sadu presenetila s tretjim mestom. "Dvajset igralk nas je zelo izenačenih, zato je povsem odvisno od trenutka, katera bo najbolje igrala. Realno nisem bila med favoritinjami, bila sem 13. nosilka, tako da ni bilo pričakovano. Lepo bi bilo priti med prvih osem, med prve štiri pa super." V smehu razkriva, da je k temu uspehu pripomogel tudi njen obred pred vsako tekmo. "Po treh dneh sem vedela, da moram iti v garderobo, da moram tam jesti banane in čokolado, da se moram umiriti in poslušati CD Vesne Pi-sarovič." Prav zaradi tega obreda sojo pogosto čakali, a ker je zmagovala, je bilo vse v redu.
Čeprav včasih zaradi športa zamuja običajno življenje mladih, ne želi prenehati s treniranjem. Zdi se ji, da ji je šport dal več - red in drugačen način razmišljanja. Najboljši prijatelji razumejo njeno predanost loparju in beli žogici, ima pa tudi še dovolj ciljev za prihodnost. "Poskusila bom biti čim boljša na svetovni lestvici. Zdaj sem 256. in si želim priti čim
višje. Želim si biti tudi čim boljša v Sloveniji, trenutno sem četrta med članicami. Rada bi se uvrstila tudi na kvalifikacije za olimpijske igre v Atenah, kamor gredo tri igralke."
Ker namiznoteniška tekmovalna sezona v mladinski konkurenci traja skoraj celo leto, ima Špela le malo počitnic. Takoj po EP običajno za nekaj dni odide na morje. Letos dijakinjo 4. letnika kamniške ekonomske gimnazije čaka še maturantski izlet na grški Zakintos, potem pa se bo znova posvetila predvsem šoli in športu. Po koncu letošnje sezone je iz domačega NTK Edigs Mengeš prestopila v kranjski NTK Merkur.
Razloga za prestop sta bila predvsem igranje v evropski super ligi in jadranski ligi ter boljši treningi. Doslej je večinoma trenirala doma, enkrat na teden pa v Ljubljani v družbi reprezentantk. Sedaj bo obratno, večino treningov bo opravila v Ljubljani, enega do dva pa v Kranju. Ker trenira vsak dan, včasih v enem dnevu opravi tudi dva treninga, ji ostane zelo malo prostega časa. Ko ga ima, ga izkoristi za kino, kakšen koncert in druženje s prijatelji, pogosto pa samo počiva. "Težko je," pravi, "a če si odločen, se splača."
Barbara Todorovič, foto: Tina Doki
Ponovna zmaga Grilca in Pivka
Ljubljana - Zadnja tekma v letošnjem tekmovanju Nivea be-achvollev cup 2003 je že ob žrebu postregla s presenečenjem. Najboljši moški par, Čuturič in Miklavc, se je zaradi domnevne poškodbe odpovedal nastopu. Prav zaradi spora z Odbojkarsko zvezo Slovenije je padla črna senca na serijo turnirjev, čeprav takšne organizacije turnirjev s tolikšnim zanimanjem tako tekmovalcev kot gledalcev v Sloveniji ni veliko.
Nepregledna množica je v soboto do zadnjega kotička napolnila tribune. Ves sobotni dan so potekali boji pred Halo Tivoli, kljub temu pa je množica v ohlajenem ozračju videla dva prvovrstna finalna obračuna. Najprej so vrhunski finale uprizorile ženske. Odlično razpoloženi Vera Čipev in Alenka Čuturič iz ekipe Dermatologica sta tokrat povozili ekipo Belowzero - Yelow (Habjan, Dilič). V dveh kratkih nizih sta Vera in Alenka z neverjetno sproščeno igro po-vedli najprej z magičnih 21:6, nato pa še z 21:11.
V moškem finalu sta se pomerili ekipi Debitel team z Matevžem Berkom in Gregorjem Lahom ter Mistral team s Sandi-jem Pivkom in Igorjem Grilcem. Ekipi sta se pomerili že v Portorožu, kjer je imela več sreče in znanja gorenjska ekipa.
Poleg običajne volje za zmago so bile tokrat v igri tudi razne špekulacije in preračunavanja. Zmaga Berka in Laha bi pome-n i 1 a
izenačenja z odsotnima Čuturi-čem in Miklavcem, glavna nagrada bi osvojila prva. Pivk in Grilc pa bi se z zmago povzpela na drugo mesto, medtem ko bi avto še vedno odpeljala Čuturič in Miklavc. V bojevitem finalu sta po dobri igri na obeh straneh v dveh nizih (21:19, 21:18) znova zmagala Grilc in Pivk. Rezultat kaže na zelo izenačena tekmeca, ki se dobro poznata, tudi tokrat pa je bila za zmago odločilna tudi sreča'.
Avto Hvundai Getz Funky sta tako odpeljala Jasmin Čuturič in Samo Miklavc (Hyundai - Nes), 300 točk, na drugo mesto sta se povzpela Igor Grilc in Sandi Pivk, 285 točk (prejela dva To-mosova motorja Revial), tretje mesto pa je pripadlo ekipi Debitel team (Matevž Berk in Gregor Lah), 270 točk. V ženskem skupnem seštevku sta z zmago na su-permastersu povedli Dermatologica (Vera Čipev, Alenka Čuturič) - 200 točk, ki sta prav tako prejeli dva motorja Revival, pred ekipo Mercator (Mihela Sirk in Ana Oblak) - 200 točk, in na tretjem mestu Belovvzero - Yellow (Hajdi Hauptman in Sara Habjan), 165 točk. Boštjan Bogataj
Petsto pohodnikov v Komendi
Prihodnje leto bo v Komendi tudi državno prvenstvo v orientacijskih tekih.
SMUČARSKI SKOKI
Komenda - Orientacijski klub Tivoli je minuli konec tedna v Komendi organiziral mednarodno orientacijsko tekmovanje za različne starostne in kakovostne skupine. Tekmovanja na različnih dolžinah prog po gozdu se je udeležilo okrog 500 pohodnikov vseh starosti in desetih držav. Tekma je štela za pokal Alpe - Adria in za WRE za svetovno rang lestvico. Štafetno tekmovanje v nedeljo pa je štelo za Alpe Adria štafetno ligo.
Predsednica Orientacijskega kluba Tivoli Andreja Anžur je bila po končanem tekmovanju v nedeljo izredno zadovoljna. "Tekmovanje je bilo za naš klub z 28 člani velik izziv. Pripravljali smo ga zadnje leto, sicer pa je bilo to tekmovanje letos tretje
ŠPORTNO PLEZANJE
med večjim tekmovanji z več kot štiristo udeleženci."
Prvo je bilo marca v Lipici, drugo v začetku avgusta na'So-riški planini, tretje pa v petek, soboto in nedeljo v Komendi. Tekmovanje v Komendi pa je bilo hkrati tudi letošnje zadnje tovrstno tekmovanje v tolikšnem obsegu. Prihodnje leto 15. in 16. maja načrtuje Orientacijski klub Tivoli prav tako v Komendi državno prvenstvo v orientacijskih tekih na klasičnih razdaljah in v štafetah.
"Ob tej priložnosti bi se še posebej rada zahvalila tudi Smučarskemu klubu Komenda za sodelovanje pri organizaciji, občini Komenda in vsem sponzorjem in domačinom, lastnikom zemljišč, ki so nam pomagali in
Znova stopničke za Martino Cufar
Avilest - V nedeljo zvečer se je na skrajnem severozahodnem delu Španije končala letošnja četrta tekma za svetovni pokal v športnem plezanju. Slovensko ekipo so zastopali le najboljši, z izjemo Maje Vidmar, ki je to tekmo izpustila. Tako so v Avilest odpotovali Martina Čufar, Katja Vidmar, Tomaž Valjavec in Matej Sova. Prav vsem je uspela uvrstitev v polfinale, nadaljevanje v finale pa le Martini Čufar.
Končni izid v ženski konkurenci je bil znan šele po superfinalu, v katerem je nastopila, lahko bi rekli standardna trojka zadnjih dveh sezon - Šarkany, Levet in Čufar. Takšen je bil tudi končni vrstni red. Belgijka Sarkany se ne da na noben način in po osvojitvi svetovnega pokala bo verjetno odnesla spet skupno zmago v svetovnem pokalu. Čufarjeva je bila z nastopom zadovoljna in kot že tolikokrat pokazala, kam spada.
Na svoj račun so prišli tudi domači navijači, ki so na stopničkah videli dva svoja predstavnika. Toda zmaga je šla spet v Francijo in spet v roke "skoraj" neranljivega Alexandra Chaboita. Pobral je novo zmago, zelo verjetno pa bi kakšno od teh zmag iz svetovnih pokalov zamenjal za zlato kolajno na svetovnem prvenstvu. Kot vemo, je letos naredil veliko napako.
Svetovni pokal se bo nadaljeval v začetku oktobra, najboljši pa se srečajo spet zadnji septembrski vikend na Mastru v Arcu. Tam bosta letos od naših plezalcev nastopili Martina Čufar in Maja Vidmar.
Rezultati iz Avilesa - ženske: 1. Muriel Sarkany (BEL), 2. Sandri-ne Levet (FRA), 3. Martina Čufar, 14. Katja Vidmar (obe SLO); moški: 1. Alex Chaboit (FRA), 2. Patsi Usobiaga, 3. Ramon Puigblan-ce (oba ESP), 18. Matej Sova, 24. Tomaž Valjavec (oba SLO). T.Č.
nas podprli pri izvedbi tekmovanja. Še posebno zahtevno je bilo štafetno tekmovanje, ki sta ga naštudirala Roman Volčič in Matej Kobav. Bilo pa je tudi zares kvalitetno tekmovanje, ki se gaje udeležilo 130 štafet."
GORSKO KOLESARSTVO
Po treh dnevih tekmovanja je bila najboljša regija Steirmark, druga je bila regija Trentino, tretja pa Barania. Slovenija seje uvrstila na osmo mesto med enajstimi regijami.
Andrej Žalar
Bizjak reševal čast
na evropskem prvenstvu
Kranj - Najlepši rezultat na evropskem prvenstvu gorskih kolesarjev sta med številnim slovenskim zastopstvom dosegla Anže Bizjak in Nina Homovec. Gorski kolesar z Zg. Bele pri Preddvoru je med mlajšimi člani dosegel 16. mesto, Nina Homovec iz Črnega vrha pa je med mladinkami zasedla 12. mesto.
"Zares sem vesel, da mi je uspela tako dobra vožnja. Končno je bila proga zelo tehnična in moj trening v okolici Preddvora, ko veliko pozornosti posvečam tehničnim odsekov, ni bil zaman. Tudi polnovzmeteno kolo je tokrat odigralo na koreninah zelo pomembno vlogo. Končno proga ni bila "avtocesta" kot lani v Švici. Sprva nisem mogel slediti niti Mihu Šolarju (30. mesto), po treh krogih pa sem dobil zalet. Uspeh je zame presenečenje, saj sem se v torek počutil tako slabo, da sem vadbo končal predčasno," pravi Bizjak, sicer varovanec legende slovenskega kolesarstva Bojana Ropreta, ki se v tem času poti na veteranskem svetovnem prvenstvu. Pred prvenstvom je Ločanka Blaža Klemenčič kazala zelo dobro formo, a žal jo je tokrat ustavila okvara, kar je pomenilo le odstop, čeprav se je čutila sposobno uvrstiti med najboljših 25. Jeseničan Lenart Noč (48. mesto) se je še najbolje izognil napaki prirediteljev, ki so naše postavili na začelje štartne vrste. Grega Miklič je bil 57., mladinca Luka Kodra 52. in Žiga Trampuž 61., Rok Grilc med mlajšimi člani 41. Med kolesarji v spustu je bil z 50. mestom najvišje Janez Jam-nik, tik pred Juretom Logarjem na 51. mestu. M.M.
Kranjčani uspešni v Nemčiji
Reit im Winkl - Tradicionalnega poletnega pokala Lowenbrau so se tudi tokrat udeležili Triglavani in dosegli dve posamični zmagi; pri članih Jan Tomažin in pri mladincih do 17 let Matevž Šparovec. Skupno po štirih tekmovanjih pa so se Triglavani uvrstili na mesta od 2 do 5. Nastopilo je 80 skakalcev iz Avstrije, Nemčije in kranjskega Triglava, ki so se pomerili na 60-metrski skakalnici. Rezultati: dečki do 12 let: 7.) Nejc Dežman, dečki do 14 let: 5.) Matej Do-bovšek, 7.) Luka Romšak, mladinci do 17 let: 1.) Matevž Šparovec, člani: 1.) Jan Tomazin, 4.) Andraž Kern. Skupna uvrstitev: 1.) Štefan Rammersdorfer (Avstrija), 2.) Jan Tomazin, 3.) Andraž Kern, 4.) Boštjan Burger, 5.) Matevž Šparovec (vsi Triglav).
Franku drugo mesto
Velenje - V skakalnem centru v Velenju je bila prva poletna tekma pokala Cockta za mladince do 16 in 18 let. V toplem vremenu in dobrih tekmovalnih pogojih je največ tekmovalnega uspeha prineslo mlademu Primožu Rogliču iz Zagorja, kije slavil v kategoriji mladincev do 16 in 18 let. Rezultati: mladinci do 18 let: 1.) Primož Roglič (Zagorje Ytong), 2.) Nejc Frank (Stol Žirovnica), 4.) Primož Zupan, 5.) Zvonko Kordež (oba Triglav), mladinci do 16 let: 1.) Primož Roglič (Zagorje), 3.) Mitja Mežnar, 4.) Jernej Križ-nar, 5.) Nejc Košnjek (vsi Trifix Tržič), 6.) Žiga Pelko (Triglav).
Norčiču skupna zmaga
Kranj - Bine Norčič (Triglav) si je v letošnjem poletnem eelin-skem pokalu prislužil vozovnico za udeležbo na tekmah v prvem delu svetovnega pokala v smučarskih skokih. Poleg Bineta sta si to pravico priborila še Jure Radelj (Ilirija) z drugim mestom in na zadnjih dveh tekmah, ki sta bili na Norveškem, še Primož Piki (Ljubno), ki se je skupno uvrstil na peto mesto.
To je poleg peterice tekmovalcev (Primož Peterka, Robert Kranjec - oba Triglav, Rok Benkovič - Mengeš, Peter Žonta - Dolomiti in Damjan Fras - Ilirija), ki imajo že zagotovljeno mesto iz pretekle sezone, eden večjih uspehov slovenskih skakalcev, saj bo na začetku zimskega dela svetovnega pokala nastopilo skupno kar osem slovenskih tekmovalcev. Janez Bešter
Za zaključek sezone skoki s stolpa
Jesenice - Letošnje vroče poletje je prineslo veliko veselja številnim ljubiteljem kopanja in plavanja na kopališču Ukova. Ponedeljkov so se najbolj razveselili učenci in dijaki, saj je bilo ta dan kopanje zanje brezplačno. Dnevni rekord je bil več kot 800 obiskovalcev.
Člani Plavalnega kluba Jesenice so izvedli več tečajev za neplavalce, jutranje in večerne ure so bile posebej namenjene odraslim plavalcem. Vodstvo Zavoda za šport Jesenice je poskrbelo še za druge aktivnosti v vodi in ob njej. Posebna atrakcija letošnjega poletja pa so tekmovanja v skokih v vodo. To kopališče se ponaša še z edinim stolpom v Sloveniji. Pred leti priljubljen šport na Jesenicah so letos spet oživili. Člani Športnega društva Plavž skupaj z Zavodom za šport Jesenice v petek, 29. avgusta, za zaključek letošnje poletne sezone pripravljajo drugo tekmovanje v skokih v vodo z 10-metrskega stolpa. Ob 15.30 bodo najprej skoki tekmovalcev do 16 let, ob 16.30 pa še skoki v članski konkurenci. Pričakujejo več kot 40 tekmovalcev iz vse Slovenije. J.R.
Družinski pohod na Sv. Jakoba
Preddvor - Družinski pohod na Sv. Jakoba pri Preddvoru je tradicionalen in letos je bil že petnajstič. Med pokrovitelji pohoda je bila tudi občina Preddvor. Pohoda so se med drugim (pohodnikov je bilo okoli 500) udeležili preddvorski podžupan Stanislav Bergant, predsednik preddvorske Planinske sekcije Živko Drekonja, člani drugih preddvorskih društev in svetniki. Tudi letos je turistično društvo pripravilo lepe nagrade za pohodnike, nagrado za najštevilnejšo družino pa je dobila družina Bogataj, ki se pohoda na Jakoba udeležuje redno. Med najmlajšimi udeleženci pohoda je bila Neja Cvek iz Preddvora, stara komaj enajst mesecev, najstarejši udeleženec pa 82 letni Miro Kogoj, doma iz Idrije. Za pohodnike je bila ob 10.30 tudi maša, udeležili pa so se tudi družabnih iger, tako da je bilo smeha in dobre volje precej. A.B.
Piknik ob petdesetletnici
Šenčur - Društvo upokojencev Šenčur je eno največjih društev v občini Šenčur. Z 915 člani upokojenci predstavljajo kar 12 odstotkov vseh občanov in v soboto so za vse 77 let stare člane,
Gasilski živ žav je bil živ
Eden se je valil čez drugega, lažji je "prevažal" kot samokolnico težjega, vreče so povzročale padce in kotaljenje,
otroški vrišč se je prepletal s smehom.
Besnica - V soboto so med eno in šesto popoldan na prostoru za piknik za ribogojnico v Besnici pripravili drugi gasilski živ žav. Gasilska zveza Mestne občine Kranj ga je lani organizirala prvič in ker je uspel, so se odločili, da ga ponovijo.
Živ žav je bil namenjen predvsem druženju mladih gasilcev od 1. do 9. razreda, ki se jim iztekajo poletne počitnice. Udeležilo se ga je okoli dvesto otrok, pionirjev in mladincev gasilcev, mentorji in drugi iz enajstih gasilskih društev Mestne občine Kranj. Prireditev je vodil Matjaž Bogataj, ki se je v vlogo voditelja, delno sodnika, pripovedovalca šal precej vživel. Predsednik gasilske zveze Mestne občine Kranj Jože Derlink pravi, da so maja na Brdu pri Kranju izpeljali gasilsko tekmovanje, kjer je bilo sicer sedemsto udeleženih gasil-
cev, med njimi pa gotovo vsaj 250 otrok. "Zanimanje za gasilstvo med mladimi obstaja oziroma narašča," je še dodal Derlink.
Spomnila sem se, da sem v tem koncu Besnice že bila. Poti do piknik prostora pa si nisem zapomnila. Sem vedela, da bo zanimivo, sem rekla, ko sem se v soboto odpravljala na gasilski živ žav. Vendar sem bila prijetno presenečena, saj je bila pot do ribogojnice lepo označena. Le makadamska cesta mimo travnika in skozi gozd je bila sumljivo ozka. Tistih deset minut, ko sem se peljala po njej, sem odigrala vlogo svetlolaske za volanom. V primeru srečanja s prihajajočim avtomobilom iz nasprotne strani sem z avtom obstala na mestu, se le bedasto smehljala in se zahvaljevala umikajočemu se vozniku, češ nisem iz teh krajev. Pred zad-
ki jih je kar 140, na prostoru pred Gasilskim domom pripravili piknik s kosilom. Zanj, kot je poudaril predsednik društva Filip Vesel, so se dogovorili in ga napovedali za avgust že na letošnjem občnem zboru v začetku leta, ko so obeležili tudi pol stoletja delovanja društva. V društvu zelo uspešno delujejo štiri sekcije: za turizem, ki prireja izlete, letovanja, srečanja; za šport in rekreacijo s kolesarji in kegljači; pohodniška sekcija pripravi po dva pohoda na leto; sekcija za zdravje in zdravo življenje pa skupaj z RK pripravlja predavanja. V društvu vsako leto obdarujejo nad 90 let stare člane in invalide. Pripravljajo pa se tudi na ureditev novih prostorov v KS Šenčur, ko bodo zapustili sedanje prostore Gostilne na Jami.
Andrej Žalar
Šmarski gasilci praznovali
Šmartno v Tuhinju - "Čez pet let bomo proslavljali 100-letnico društva in takrat bomo delo predstavili v kroniki, ki jo že pripravljamo," je v soboto na proslavi 95-letnice društva poudaril sedanji predsednik gasilskega društva Franc Resnik. Posebej je v slovesnem nago-
Gasilsko društvo Šmartno v Tuhinju proslavilo 95-letnico.
ga učitelja Malenška. Na ustanovnem zboru je bil izmed 47 članov izvoljen za prvega načelnika Viktor Engelman, trgovec iz Šmartna. Najprej so za orodje zgradili leseno lopo, po prvi vojni pa zidan gasilski dom, ki so ga v sedemdesetih letih povečali, ob koncu minulega stoletja pa so zgradili novega na sedanjem kraju pri šoli v Šmart-nem. Ročno gasilsko brizgalno so imeli že leta 1911. V sedemdesetih letih so dobili novo brizgalno Rosenbauer, ki jo še vedno uporabljajo. Postopno so se opremljali tudi z gasilskimi vozili. Prvo so dobili leta 1976, orodni avto TAM potem konec osemdesetih oziroma na začetku devetdesetih let, pred dvema letoma pa so opremo dopolnili z moderno Mercede-sovo avtocisterno s pogonom na vsa štiri kolesa in 2500 litri vode za hitro posredovanje.
V društvu zadnja leta posebno skrb namenjajo usposabljanju
voru po paradi podčrtal, da ima društvo danes okrog 200 članov, da se je povečalo število mladih in da jih je med člani kar 80 z ustrezno operativno gasilsko izobrazbo.
Gasilsko društvo Šmartno v Tuhinju je bilo ustanovljeno pred 95 leti na pobudo takratne-
in pomlajevanju članstva. Redno se udeležujejo tudi vseh preverjanj znanja in tekmovanj, vsako leto s petimi do osmimi desetinami. Letos so na tekmovanju imeli celo devet desetin in so osvojili kar dva pokala. Za tekmovanja pa so usposobili tudi žensko člansko desetino.
Na slovesnosti sta predsednik PGD Šmartno Franc Resnik in častni poveljnik Gasilske zveze Kamnik Jože Brleč starejši posebej poudarila prostovoljno delo in sodelovanje s krajani in se jim zahvalila. Ob jubileju je gasilcem čestital predsednik GZ Kamnik Janez Kune.
Podelili pa so tudi priznanja. Občinska priznanja tretje stopnje so podelili Jožici Bajde, Miranu Klemenu in Igorju Žavbi-ju, državna gasilska odlikovanja pa so dobili Stane Žavbi, Franc Resnik, Martin Sedeljšak in Vinko Slapnik.
Andrej Žalar
njim levim odcepom sem skoraj zapeljala na zasebni piknik, vendar me je preveč tišine, premalo avtomobilov ter nobenega gasilskega vozila prepričalo, da to ne bo pravi prostor.
Ko sem prispela na živ žav, so mladi gasilci že uživali v zabavnih igrah. Hoja s hoduljami, vožnja samokolnice, skakanje v vrečah, vlečenje vrvi, risanje. Kasneje so prišle na vrsto karaoke, kjer so otroci izbirali med skladbami Natalije Ver-boten, Čuki, Mežkovo Sivo potjo in seveda Bepopom. Ni treba posebej poudarjati, katere pesmi so na karaokah prevladale. Nič zato, če je kdo bolj de-klamiral ali bil preglasen, saj je okoli piknik prostora le gozd in preplašil ni drugega kot morda srnjad. Važno je, da so se otroci zabavali. Čeprav je bil cilj iger bolj druženje, je bila tekmovalnost na precej visokem nivoju. Start pri zabavnih igrah je bil najzanimivejši. Če je obstajala minimalna možnost pri mlajših tekmovalcih, da zmagajo, se je vse upanje sesulo, koje njihova nerodnost povzročila, da jih sicer starejši vrstniki lahko premagajo, znajo pa tako prijetno zaplesti starta igre, da smo se tako tekmovalci kot občinstvo in ostali udeleženci živ žava
zabavali. S hoduljami so padali, samokolnica je kar naprej ostajala brez prednjega kolesa, pri vlečenju vrvi pa je enim morda k zmagi pripomogel nagnjen teren. Alenka Brun
Maša na Storžiču
	
	T  \ '
	
Storžič - V soboto 16. avgusta, je bila ob 11. uri na vrhu Storžiča maša. Slovesno somaševanje je vodil glavni urednik tednika Družina dr. Janez Gril. Maše se je udeležilo kar precejšno število pohodnikov, med njimi tudi župan preddvorske občine Franc Ekar. A.B.
Preurejeno orodišče GD Voklo
Voklo - Požar pri Matičku v Voklem 22. avgusta 1923 je spodbudil vaščane, da so ustanovili današnje prostovoljno gasilsko društvo Voklo. Visok jubilej so gasilci v Voklem, ki jih je danes 140 v društvu, proslavili z gasilci iz sosednjih društev in ob navzočnosti predsednika Gasilske zveze Slovenije Ernesta Eorija, župana občine Šenčur Mira Koželja in drugih v soboto s slovesno parado in odprtjem preurejenega orodiŠča. Predsednik društva Bojan Maček je poudaril, da so bili domačini vedno v oporo gasilcem, že od vsega začetka pa so bili delavni pri opremljanju in usposabljanju. Že dve leti po ustanovitvi so nabavili ročno brizgalno, ki so jo uporabljali kar 28 let. Prvi gasilski dom so zgradili leta 1932, novega, večjega z orodiščem, ki so ga preuredili do sobotnega praznovanja 80-letnice, pa so zgradili pred 23 leti. Takrat so odprli del zgradbe s trgovino, leto dni kasneje pa še orodišče. V mansardi doma pa imata prostore krajevna skupnost in kabelski sistem Voklo - Voglje. Jubilej so na začetku gasilske parade še posebej podčrtali godbeniki Godbe Gorje z gosti iz Martinigua, po pregledu kronike in slovesnem odprtju orodišča pa so podelili društvena priznanja in odlikovanja Gasilske zveze Slovenije. Predsednik Bojan Maček je med drugim podelil zahvale občini Šenčur z županom Mirom Koželjem, krajevni skupnosti Voklo s predsednikom Cirilom Koz-jekom in Francu Kernu, prejšnjemu županu za podporo društvu. Predsednik GZ Slovenije Ernest Eori pa je društvu ob čestitkah izročil odlikovanje I. stopnje. Andrej Žalar
Pozdrav
šoli
od 29. 8. do 7. 9. 2003
Otroški sadni jogurt Vila ali Vili, 200 g, 3 okusi: breskev, jagoda, banana Ljubljanske mlekarne - Vindija
Mortadela Srček, v polovicah, vak. pak., cena za kg v kosu MIP, Nova Gorica
Akcijska ponudba velja v vseh Mercatorjcvih in rransiznih prodajalnah od 29. 8. do 7. 9. 2003 oziroma do prodaje zalog. Cene so v SIT. •   Poslovni sistem Mercator, d.d., Dunajska 107, 1000 Ljubljana.
Suha domača salama, pakirano, cena za kg v kosu Celjske mesnine, Celje
Banane, cena za kg
Brez dvoma si
mvaltornajboljši sosed
Tragedija na gradbišču
V četrtek, 21. avgusta, je ob 12.30 uri za volanom delovnega stroja za polaganje asfalta umrl 24-letni Kranjčan, doma iz Velesovega, delavec Cestnega podjetja Kranj Janez Ropret.
Jesenice - Hud? delovna nesreča seje zgodila na gradbišču nove poslovne cone na Jesenicah, kjer so delavci Cestnega podjetja Kranj polagali asfalt. Janez Ropret, strojnik težke mehanizacije, je s strojem za polaganje asfalta, "finišarjem", polagal asfalt v podzemno garažo obnovljene stavbe nekdanje upravne stavbe jeseniške železarne, kamor se te dni seli občinska uprava Jesenice. Med vožnjo navzgor po strmi klanči-ni v garažo je stroj, do vrha naložen z asfaltom, nenadoma spolzel nazaj po klančini. Bila je zelo spolzka, saj je bila pre-
ničesar storiti - betonska plošča je stisnila armaturo in volan tako močno, da je za volanom umrl. "Finišer" so z bagrom takoj začeli vleči navzgor, a ponesrečenemu niso mogli pomagati.
Delavci Cestnega podjetja in gradbenega podjetja, ki so gradili okolico stavbe s podzemno garažo, so onemeli. Janez je bil v podjetju zaposlen štirinajst mesecev, bil je priljubljen med sodelavci in zelo dober strojnik. Tako nenadne smrti mladega sodelavca sredi zaključnih del na gradbišču pač ni pričakoval nihče. S solzami v očeh so
:inišer" je zadel ob betonski nadstavek, stisnila se je armatura in volan, odbilo je cerado - preiskovalci ob delovnem stroju...
mazana z bitumensko smolo. Drsel je kakšnih 15 metrov, nad klančino v garažo pa je bil zidani nadstrešek oziroma betonska plošča v višini volana delovnega stroja. Voznik ni mogel
spremljali inšpektorje in preiskovalce, ki so prihajali na gradbišče. Hudo in težko je bilo za vse, še najbolj za očeta Toneta in brata Antona, ki sta prišla na gradbišče. Oče Tone je za-
Ravs pred diskoteko
Bled - Policisti so imeli v noči na 24. avgust opravka z že znano skupino jeseniških pretepačev. Po poročanju policije naj bi se pred diskoteko Faraon na Bledu to noč okoli 3. ure pretepalo sedem oseb. Po obvestilu tamkajšnjega varnostnika se je na Bled odpravilo več policijskih patrulj, na katere pa ni nihče več čakal. Kasneje so ugotovili, da je četverica z Jesenic (E.A, D.A, E.A. in A.D) prišla do diskoteke in želela vstopiti. Ker so bila vrata že zaklenjena, so na njih razbili steklo. Tedaj sta pred vhod diskoteke prišla redarja S.H. in A.L.. Eden izmed njiju je enega od Jeseničanov z boksarjem porezal po hrbtu, nakar je četverica planila po obeh redarjih in ju pretepla. Pri tem so uporabili tudi stole, mize in druge predmete. A.L. se je kasneje uspel umakniti v diskoteko, njegov kolega je obležal na platoju Trgovsko poslovnega centra Bled, pretepači pa so se še pred prihodom "plavih" odstranili.
Poškodovanega redarja S.H. so kasneje odpeljali na oskrbo v ljubljanski Klinični center, medtem koje eden od Jeseničanov E.A. zdravniško pomoč poiskal v jeseniški bolnišnici. Kot je še sporočila policija, so po prihodu policijskih patrulj na kraj pretepa, javni red kršili še A.N., M.L. in M.V., ki bodo skupaj s predhodno četverico morali pred sodnika. Zadnja trojica bo morala k sodniku za prekrške zaradi kršenja javnega reda in miru, pretepači pa na višjo sodno instanco zaradi nasilništva. S.Š.
Na gradbišču za novo stavbo občine Jesenice se je zgodila huda tragedija in vsi delavci so v solzah obstali...
Našli mrtvega planinca
Ledine - Med hojo po zelo zahtevni planinski poti na območju Jezerskega sedla (2034 metrov) na poti med Križem in Veliko babo (2127 metrov) je nemški državljan v petek naletel na mrtvega planinca. Obvestil je policijo na Mejnem prehodu Jezersko, tako da je do kraja najdbe trupla priletel policijski helikopter z reševalno ekipo. Ugotovili so, daje bil mrtev planinec 49-letni J.K. iz Ljubljane, primerno opremljen, le zaščitne čelade ni nosil. In ravno na glavi so odkrili več poškodb, tako da domnevajo, daje najverjetneje padel in se udaril v glavo. Zdravnica je odredila sanitarno obdukcijo, da bodo ugotovili točni vzrok smrti. S.Š.
Opešalo je srce
Kredarica - V soboto nekaj pred 13. uro je na regijski center za obveščanje prišlo sporočilo, da ima planinka, ki je krenila s Konjskega sedla proti Kredarici težave s srcem. Prvo zdravniško pomoč ji je nudila dežurna ekipa za reševanje v gorah z Brnika, nato pa sojo s helikopterjem Slovenske vojske odpeljali v jeseniško bolnišnico. S.Š.
Bogata žetev konoplje
poslen v Cestnem podjetju 38 let, sin Anton osem let, Janez, ki bi po besedah njegovega brata naslednji mesec praznoval
Ga je kdo videl?
Škofja Loka - Policija in sorodniki že od 14. avgusta iščejo 37-letnega Boruta Pozveka s Partizanske ceste 46 v Škof ji Loki, ki je tega dne ob 18. uri odšel od doma neznano kam. Osebni opis: visok je 177 centimetrov, srednje suhe postave, ima črne kratke lase, brez brk in brade. Ob odhodu od doma je imel oblečeno belo majico s
kratkimi rokavi z napisom na prsih, v temno modre kratke hlače, obut je bil v drap čevlje -mokasine. Pri sebi je imel manjšo vsoto denarja in nič dokumentov. Vse, ki bi karkoli vedeli o pogrešanemu, policija naproša, da pokličejo na telefonsko št. 113 oziroma Policijsko postajo Škofja Loka (tel.: 04/ 5151 270).
Okužen sodni postopek?
Obramba zatrjuje, da je obtoženi Franci Bogataj v resnici policijski sodelavec.
Kranj - Prejšnji teden se je na Okrožnem sodišču v Kranju začelo sojenje 29-letnemu bosanskemu državljanu Goranu Marjanoviču ter avto-prevoznikoma - 43-letnemu Ivanu Grilcu in dve leti mlajšemu Franciju Bogataju, ki jih obtožnica bremeni storitve kaznivega dejanja organizirane neupravičene proizvodnje in prometa z mamili. Obdolženi naj bi namreč februarja letos poskušali pretihotapiti 30 kilogramov kanabisa iz Hrvaške na Nizozemsko, pri čemer jih je policija 19. februarja zasačila v Šenčurju, kjer je aretirala Marjanoviča in Grilca, medtem ko so Bogataja prijeli šele v Mariboru.
Prvo- in drugoobtoženi se na glavni obravnavi nista želela zagovarjati, medtem ko je Bogataj med drugim povedal, da ga je Grilc pregovoril, naj ka-nabis odpelje na Nizozemsko, kjer pa so nakup mamila zavrnili zaradi slabe kakovosti. Ko ga je pripeljal nazaj v Slovenijo, so ga 19. februarja poskušali v Šenčurju preložiti v Grilčev bmw, tedaj pa je stekla zaključna policijska akcija. Trojico je sicer tožilstvo in policija nadzirala že nekaj mese-
cev prej. Zagovornika Marjanoviča in Grilca Kristjan Gnilšak in Anton Šubic sta na prvi obravnavi sodnemu senatu dopovedovala, da je tretjeobtoženi Franci Bogataj v resnici tajni policijski sodelavec, zato bi moralo biti njegovo zaslišanje pred preiskovalnim sodnikom izločeno iz sodnega spisa, ki je prav zaradi tega okužen. Po mnenju odvetnika Antona Šubica je dokaz za njegove trditve tudi dejstvo, da je bil za Bogataja odrejen hišni pripor, še tega pa so kasneje odpravili, medtem ko sta Grilc in Marjanovič še vedno v sodnem priporu.
"Gre za okužbo postopka, katere boter je tudi Bogataj, zato ta sodni postopek sploh ne bi smel potekati v taki obliki," je dejal Šubic. Odvetnik je sodišču tudi predlagal, da se zaradi te okoliščine sodni primer vrne v fazo preiskave. Senat je predlog obrambe zavrnil. Tudi sam Bogataj je priznal, da je imel stike s policijo, o čemer hrani tudi zapiske. Sojenje bi se moralo nadaljevati ta teden, vendar se to ni zgodilo, saj bo o pritožbi obrambe nad zavrnitvijo senata o njenih predlogih odločalo višje sodišče. Simon Šubic
rojstni dan, pa nekaj več kot leto dni. Zanimivo je, da so res prava "cestarska družina", saj je bil pri cestnem podjetju zaposlen že ded.
Na gradbišče so prišli dežurna preiskovalna sodnica Marjeta Dvornik in državni tožilec Stane Boštjančič, delovni inšpektor in komisija UKP Policijske uprave 'Kranj, ki bo poročala tožilstvu.
Pretresen nad tragedijo je na Jesenice takoj prihitel tudi direktor Cestnega podjetja Kranj Janez Gradišar, ki je dejal: "Ropretovi so vsi zaposleni v našem podjetju in vsi so odlični delavci. Nesreča meje zelo pretresla, v Cestnem podjetju Kranj že petnajst let ni bilo hujše delovne nesreče. Stroji niso stari, so redno vzdrževani in servisirani, vzroka za nesrečo še ne poznam. Dogodek zelo obžalujem..." Darinka Sedej
Kranj - Kranjski policisti so se prejšnji teden odpravili na žetev v kraju Mali Vrh na Jezerskem. Tam je namreč raslo 80 rastlin konoplje, prepovedanega mamila, zato bi lahko trdili, da je bila žetev bogata. Konopljo naj bi v gozdu posadil 39-letni M.B. iz Medvod, ki so ga policisti v začetku prejšnjega tedna opazili pri njegovem nasadu. Tega dne so ga nato v Kokri ustavili in pregledali vozilo, v njem pa našli tudi "vršičke". Dva dni kasneje so nasad poželi in ga takole sušili, preden so konopljo strokovno uničili. M.B. so ovadili državnemu tožilstvu zaradi neupravičene proizvodnje in prometa z mamili. S.Š., foto: G.K.
DOMPLAN Kranj poziva
Prijavite škodo zaradi toče
Prijave o škodi naj koordinatorji takoj sporočijo na telefonsko številko 04/2068-700.
Vodja Poslovne enote Nepremičnine v Domplanu Kranj Ernest Miko-letič nam je po neurju s točo v noči z 18. na 19. avgust povedal, da je bilo na območju Zlatega polja, Vodovodnega stolpa in severnega dela Planine poškodovanih kar precej stanovanjskih objektov. "Ocenjujemo, daje bilo poškodovanih okrog 100 objektov, ki so v upravljanju Domplana. Toča je poškodovala predvsem strešno kritino na posameznih večstanovanjskih objektih. Dobili smo že več prijav o nastali škodi na posameznih hišah oziroma strehah. Ker pa je še vedno čas dopustov in lastnikov oziroma stanovalcev ni doma, imamo precej težav pri pregledovanju oziroma ocenjevanju. Zato pozivamo vse stanovalce in predvsem tako imenovane koordinatorje v posameznih objektih, ki imajo ključe od streh, da nam sporočijo poškodbe na strehah in druge poškodbe zaradi toče na objektih." Največ škode je toča naredila na salonitnih kritinah, posebej starejših. Ponekod s staro kritino bo zato salonitne plošče treba zamenjati v celoti. Ocenjujejo, da je povprečna škoda na posameznih objektih, kjer je poškodovana le kritina, okrog sto tisoč tolarjev. Škodo bo krila zavarovalnica, če imajo lastniki objekte zavarovane, sicer pa jo bodo morali kriti lastniki sami.
"Takoj po neurju smo sestavili pet izvajalskih ekip, ki so že na terenu in so se že lotile odprave škod. Želimo, da poškodbe popravimo ta in prihodnji teden. Zato želimo, da nam stanovalci, lastniki oziroma koordinatorji poškodbe na posameznih objektih (na strehah, strešnih oknih, nadstreških ipd.) čimprej sporočijo na telefonsko številko 04/2068-700."
Ernest Mikoletič, vodja PE Nepremičnine v Domplanu
Nt
Ne razumem, zakaj hitijo
Franci Stroj, ki mu država namerava podreti na črno zgrajen laboratorij na Dobrči, pravi, da država deluje sama proti sebi. V rokah ima začasno sodno odredbo
o prepovedi rušenja, na katero se okoljska inšpekcija požvižga.
Dvorska vas - Franci Stroj,
47-letni podjetnik iz Dvorske vasi, ki se ukvarja z ogrevalnimi sistemi, je pred leti na pobočju Dobrče postavil znanstveni laboratorij za testiranje uporabe alternativnih virov energije. Na črno, tudi sam tako priznava, zato je inšpekcija za okolje in prostor že pred letom dni izdala odločbo o njegovi odstranitvi. Do danes ga še niso, ker Stroj ne pusti. S kakšnimi razlogi se postavlja po robu inšpekciji, je tokrat pojasnil za Gorenjski glas. "Saj ne kljubujem državi, ščitim le sodno odločbo, ki prepoveduje rušenje," pojasnjuje.
Ste res pred leti s helikopterjem peljali občinske može, da so si s ptičje perspektive ogledali črne gradnje na območju radovljiške občine?
"Res je. Peljal sem samega ministra za okolje Pavla Gantarja, da bi poskusili rešiti težave z legalizacijo nekaterih črnih ob-
vse v redu, če tukaj ne bo helikopterja. Vendar helikopter spada v mojo dejavnost, za to imam tudi dovoljenje od uprave za zračni promet."
Za sporni objekt pod Dobrčo, t.i. znanstveni laboratorij, sami priznavate, da je črna gradnja...
"Seveda je črna gradnja, če pa ne dobim dokumentacije že od vsega začetka, od leta 1998, ko sem objekt začel graditi. Nisem lastnik zemljišča, ker so dali plombo na zemljiško knjigo, tako da ne moremo opraviti prepis lastništva. Je pa zanimivo, da je na DobrČi štirikrat večji objekt od mojega in je v lasti lovcev, ki ravno tako še niso lastniki zemlje, ampak je to Kmetijsko gozdarska zadruga Lesce. A Lovski družini Be-gunjščica je v tem času vseeno uspelo sprožiti postopek legalizacije objekta, meni pa ne dovolijo..."
jektov v občini. Ogledal si je hanger in bazen ob moji hiši, za katera nisem dobil dovoljenja. Nisem jih uspel legalizirati, ker se z menoj enostavno niso hoteli pogovarjati. Razlog tiči v smetišču, ki so ga nameravali urediti približno 200 metrov stran, jaz in moj brat pa sva temu najbolj nasprotovala. Oni pa zaradi tega meni. Je pa zanimivo, da sedaj na tisti lokaciji, kjer je trenutno gozd, nastajajo gradbene parcele. Minister si je tedaj ogledal tudi gostinski lokal Sveti Jošt na Posavcu, pa še nekaj drugih črnih gradenj je bilo v občini. Kasneje so vsi dobili dovoljenja, samo jaz ne ... No, tedaj so mi še rekli, da bodo pustili legalizirati, če umaknem heliodrom ob hiši. Torej, da bo
Pa zakaj ste sploh začeli graditi, če niste imeli dovoljenj?
"Najprej sem hotel kupiti zemljo od lastnikov, zakoncev Štiglic. To je približno deset let nazaj. Dogovorili smo se, da bom tam postavil laboratorij za preizkušanje sončne energije in da bi si uredil telefonsko povezavo. Tedaj namreč mobilna telefonija še ni bila tako razvita. Najprej sem postavil leseno uto, dokler ne bom uredil papirjev, a so me lovci takoj prijavili in tako se je začelo. Takoj so dali plombo na zemljiško knjigo, zato nisem mogel sprožiti lega-lizacijskega postopka. Postavili so me v mat pozicijo. Vseeno sem vztrajal, saj se mi ni zdelo tako kritično, kot se je kasneje pokazalo. Kasneje sem objekt
zaprl, ker so vsi hodili vanj, hkrati sem vgradil Še en kolektor, da ni zmrzovala voda v radiatorju. Počasi sem objekt dopolnjeval z novimi kolektorji, vetrnico, uredil sem talno ogrevanje in postavil ogrado, ker so ljudje še vedno hodili k objektu..."
In kaj sedaj tam preizkušate? Koliko vam tisti objekt sploh koristi?
"Od vsega, kar imam tam postavljeno, sem črpal podatke, direktno na televizijo, saj imam gor kamero. Sedaj tega ne morem, ker so mi spomladi prvič prišli podirat in so enostavno "precvikali" kabel. Dobival sem vse podatke: zunanjo in notranjo temperaturo, senzorji so zaznavali temperaturo vode v rezervoarju, kar je pomembno pozimi, podatke o vetru ... Te izkušnje bi lahko uporabil povsod v hribih, v vseh planinskih kočah. Zakaj pa bi pred vsako zimo morali spuščati vodo, če bi jo lahko ogrevali s kolektorji? V kočah se pozimi nabira vlaga, z vgraditvijo kolektorjev se to ne bi dogajalo. Na ta način smo že uredili kočo Planiko, Dolič, Sedmera jezera, Kredarico, Blejsko kočo na Lipanci, Erjavčevo kočo na Vršiču...
Zanimivo je, da sem imel pred kratkim obisk iz Nemčije in so mi pojasnili, da imajo v svoji državi nek podoben projekt z alternativnimi viri energije, kot je moj, ki ga je država izdatno podprla. V Nemčiji imajo v programu, da bodo do leta 2008 30 odstotkov energije proizvedli s sončno energijo. Pri nas pa o tem le govorijo, naredijo pa nič. Pa ne da bi mi država pomagala, vsaj na miru naj me pusti."
Če je črna gradnja, zakaj
sploh ovirate odstranitev laboratorija?
"Zato, ker imam v roki sodno odločbo o začasni prepovedi kakršnihkoli posegov na tem zemljišču. Inšpekcija po drugi strani trdi, da velja samo njihova odločba o postopku prisilne izvršbe odstranitve objekta. Meni po drugi strani vsi pravniki govorijo, da velja sodna odločba. Poglejte, pravijo, da sem proti državi. Ni res. Samo ščitim veljavnost sodne odločbe. Po drugi strani pa me motijo dvojna merila, saj zame nekaj velja, kar za
lovce ne. Pa še druge črne gradnje so na Dobrči, tudi o tem bom še kdaj spregovoril. Pa poglejte kranjsko Savo, kjer so imeli težave z lastništvom, a so jim takoj vse uredili, domačega podjetnika pa zavirajo na vse možne načine. Pa kaj bo sploh bolje, če bodo to podrli..."
Proti vam sta Stiglica vložila motenjsko tožbo. Ste se tako dogovorili, da bi zavlačevali postopek?
"Franc Štiglic je postal jezen, ker ga o ničemer niso obveščali. Tu je inšpekcija naredila veliko napako. Vzporedno bi morali obveščati o svojih postopkih tudi Štiglica kot lastnika zemljišča, pa ga niso. Tako pa so samo mene. In mu je prekipelo, tako sedaj toži vse, ministrstvo za okolje in prostor, firmo Bračko, ki je rušila objekt, in tudi mene. S tem da mi je dal pooblastilo, da lahko svoj objekt ta čas vzdržujem."
Nekateri pravijo, da vam odvetniki narobe svetujejo. Da boste potegnili kratek konec...
"Zagotovo ne bo tako. O mnenju sem povprašal kar nekaj odvetnikov, ne samo mojega, in vsi mi pravijo isto. Da velja začasna sodna odredba. Edino, kar se
lahko zgodi, je, da mi ne bo nihče povrnil stroškov. Ministrstvo bom namreč tožil, naj mi povzročeno škodo povrnejo ali pa postavijo v prvotno stanje. Objekt leži na skali, kjer je odlična lega za sonce in veter, po drugi strani pa prav nikogar ne moti in ne povzroča nobene škode. Enostavno ne razumem, zakaj tako hitijo. Zakaj ne počakajo, da se tožba razreši na sodišču, in potem ukrepajo? Nekdo v ozadju ima očitno svoje interese."
Objekt so poskušali rušiti do sedaj že petkrat. Enkrat so vam ga delno že, v ostalih primerih ste jim to preprečili...
"Se tedaj so podrli tisto, kar ni bilo stvar rušenja. Kamera stoji izven ograje, pa so prerezali kabel in podrli. Zakaj? Enako velja za vetrnico. Podrli so stvari, ki jih ne bi smeli, hkrati pa so še to izvedli povsem nestrokovno. Povsem so mi uničili elektroniko. In še nič niso pospravili za sabo ali da bi vsaj zaščitili opremo. Enostavno so jo pustili ležati na prostem. Kaj če bi mi jo kdo ukradel?"
Kdo pa vas obvešča, kdaj bodo rušili?
"Vsakič me obvestijo z najmanj treh koncev, nazadnje celo s Štajerskega. Gre za anonimne klice, ki jim sprva sploh nisem verjel."
Pa kaj razmišljate, kam bi lahko preselili svoj laboratorij?
"Tržiški župan Pavel Rupar mi je že dejal, da bom tam takoj dobil lokacijo, če bom moral seliti objekt. Dogovarjam se tudi z jeseniško občino, poskušal pa se bom tudi z žirovniško občino."
Objekta na Dobrči se je oprijelo ime Orlovo gnezdo. Se strinjate z njim ?
"Mi mu pravimo Skalca. Orlovo gnezdo se sicer dobro sliši, ampak preveč spominja na nacizem, zato mi ni všeč."
Ali ta vaš boj kaj vpliva na poslovanje vašega podjetja?
"Seveda vpliva. Slabše bomo poslovali kot prejšnja leta. Namesto da bi čas in energijo vložil v delo, se dajem s tem. Kaj bi vi naredili na mojem mestu? Toliko sem že vložil, da ne bom kar tako pustil rušenja, še posebej zaradi sodne odločbe, ki jo imam."
Simon Šubic, foto: Gorazd Kavčič
Piše Miha Naglic
Po ljudeh gor,
Podlistek o znamenitih Gorenjcih
Rojaka Zupan in Koseški
Po končanem prvem letniku nižje gimnazije ("latinske šole") je bil mladi Lavtižar sprejet v Alojzijevišče, še danes sloveči dijaški zavod. Pri tem mu je "po plemenski liniji" pomagal gorenjski rojak Tomo Zupan (1839-1937), široko razgledani in vsestransko dejavni duhovnik, doma iz. Smokuča v brezniški župniji. "Nekak spremljevalec v življenju mi je bil profesor Tomo Zupan, takratni veroučitelj. Po prvi latinski šoli me je kot mladega dečka opozoril, naj prosim za sprejem v Alojznico, namenjeno dijakom, ki bi imeli veselje do duhovniškega stanu. Rad sem storil po Zupanovem nasvetu, ker sem po prerani materini smrti potreboval podpore, ki bi jo bil imel, ako bi bila ona živela. Sprejet v Alojznico sem ostal do sklepa gimnazijskih študij v tem zavodu. Ravnatelj je bil dr. Ivan Gogala, učna predstojnika pa Tomo Zupan in Ivan Gnjezda, ki sta nas podpirala v razumevanju šolske tvarine. Dijaček, poprej navajen majhnega stanovanja, je iznenađen, ko pride v
lepo urejene prostore in v popolno druge razmere. Poslopje na Poljanski cesti z napisom Collegi-um Alovsianum je dolga, dvonadstropna hiša z velikimi sobami za učenje, z obednico, z zračnimi spalnicami in s kapelo. Na južni strani je obširno dvorišče, lep vrt, kegljišče in telovadni prostor. Vzoren red in dobra hrana sta nam vkrepila zdravje; s prepovedjo alkohola in nikotina pa je dobil naš mladostni razvitek toliko krepkejšo podporo. Omejitev prostosti mi ni delala težav, ker nas je imela že poprejšnja gospodinja v strogem nadzorstvu. Mladost ne more prav ceniti rednega Življenja, spozna pa pozneje, da je bila vprav vsled tega obvarovana prestopkov in utrjena za bodočnost."
Tu se nam ponuja zanimiva primerjava. V podlistku o Ivanu Tavčarju, kije bil istega letnika kot Lavtižar, smo videli, da je imel mladi Poljanec, ki je prav tako stanoval v zavodu na začetku Poljanske ceste (danes je ta stavba del kompleksa Teološke fakultete) zaradi "omejitve prostosti" kar precejšnje težave. Nekoč je splezal čez vrtni zid in si dovolil nočni pobeg iz. zavoda, zaradi česar je bil iz njega izključen. "Omejitev prostosti" ni torej sama po sebi nič tragičnega, gre le zato, da jo različni ljudje različno prenašamo. Lavtižarju ni delala težav, Tavčarju pač. Podobno je z njunim odnosom do nekaterih drugih zadev in osebnosti. Če bi zrelega Tavčarja povprašali za mnenje o pesniku Koseškem, bi gotovo ne bilo prav visoko.
Graščina na Okroglem, kjer je živel in umrl Lavtižar-jev dobrotnik Tomo Zupan.
Lavtižar pa je rojaka z gorenjskega vzhoda kar obrajtal.
"Nam dijakom na nižji gimnaziji je bil posebno priljubljen pesnik Ivan Vesel Koseški. Deklamova-li smo njegove pesmi in se zabavali z njegovimi krepkimi izrazi. Ivan Vesel sije privzel ime Koseški od svojega rojstnega kraja Spodnje Koseze pri Moravčah, kjer je ugledal luč sveta 12. septembra 1798 in umrl v Trstu 26. marca 1884. Kdor pregleduje stare letnike 'Novic', ima vtis, da so vsi takratni pesniki peli pod mogočnim vplivom Koseškega, kakor da Slovenci tedanjega časa niso poznali Prešerna. Pogostne navedbe iz pesmi Kose-
škega kažejo, da je prešel ta mož v meso in kri izobraženim Slovencem. Ali ni njegova pesem 'Kdo je mar?' že popolno izrabljena ob vseh mogočih prilikah? Koliko njegovih značilnih besedi srečujemo v slovenski pisavi! Koseški je res udaril na nenavaden zvon. Predmeti, kijih je opeval (božja vsemogočnost, slavna slovenska preteklost, hrabrost naših vojakov, ljubezen do domovine), morajo razgreti mlada srca. Te predmete je opisoval Koseški v blagodonečih šestomerih, kakršnih poprej nismo bili vajeni. Vse to nas je potegnilo za sabo, da smo pozabili večkrat na slovnico in zgodovinsko resnico. Koseški je veljal kot naš največji pesnik, ker ga je dr. Janez Bleiweis tako zelo poveličeval v 'Novicah'. Tudi Prešeren opeva v krasnih sonetih ljubezen do svojega naroda. Kako milo zveni njegova tožba po zaničevani domovini! Toda takrat njegovi vzdihljaji niso ugajali, ker nas je zgrabila in navdušila odločna beseda Koseškega. Od leta 1868. dalje pa se je sodba zelo spremenila. Koseškega so začeli strogo ocenjevati in naštevati hibe v njegovih pesmih. Kljub temu moramo priznati, daje Koseški naš največji politični pesnik." In zakaj je bilo v odnosu do njega prelomno prav leto 1868? Zato, ker ga je takrat v svojih Kritičnih pismih dobesedno "sesul" Josip Stritar; dve leti pred tem je napisal uvodni esej v novo izdajo "Pesmi Franceta Preširna " in v njem na prestol največjega slovenskega pesnika posadil tistega, ki v njem sedi še danes.
Burka z dovolilnicami
Le dobrega pol leta pred ukinitvijo dovolilnic za transporte v večini sosednjih držav, ki jih bo prinesel vstop v EU, se je v teh poletnih dneh razrasla afera z njihovo delitvijo. Nekateri to pripisujejo političnim obračunom.
GOSPODARSKI KOMENTAR
Ljubljana, Bodovlje - V juliju, na višku tega zelo vročega poletja, so slovensko javnost pretresle novice o tem, da je kriminalistična služba priprla dva strokovna delavca Združenja za promet pri Gospodarski zbornici Slovenije in pod sumom hudih nepravilnosti pri delitvi dovolilnic za prevoze v tujini zaplenila tudi vso dokumentacijo. Vrstile so se razne seje, izjave in protesti za javnost, ustanavljajo se razne posebne nadzorne komisije, oglasilo se je tudi doslej več ali manj anonimno gospodarsko interesno združenje avtoprevoznikov. Posebno pozornost je vzbudil očitek o tem, da prevozništvo ni obrt in da tako nima kaj iskati na Obrtni zbornici Slovenije, ki prav tako razdeljuje te dovolilnice, in zahteva, da se tudi tam razišče stanje, kar pa se doslej ni zgodilo
Kako zapleteno in večplastno je dogajanje z dovolilnicami za prevoze v tujini kaže že število vpletenih, ki se oglašajo ali omenjajo v tej aferi. Na Združenju za promet in zveze GZS, kjer poteka kriminalistična preiskava, so vsem medijem poslali kar strani "kratke" informacije o postopkih delitve, v stališčih upravnega odbora združenja pa zapisali, da so postopki pri njih (od leta 2000) potekali strogo po posebnem pravilniku, da je vse dokumentirano in da naj se preiskava opravi pri vseh, ki delijo dovolilnice (beri: tudi na OZS).
Ta burka je le boj za vpliv
Kljub temu, da obrtna zbornica Slovenije, v katero je vključenih kar deset tisoč prevoznikov (tej številki, ki smo jo preverili, smo kar težko verjeli), ni vključena v policijske preiskave, jo v tej aferi pogosto omenjajo. Za komentar smo prosili njenega predsednika Miroslava Kluna:
"Z delitvijo dovolilnic na OZS ni težav, saj smo uvedli sistem natančne kontrole in s 1 e d 1 j i vos ti, zmanjšanje števila pritožb, ki
Miroslav Klun
se na ministrstvu tudi zelo sproti rešujejo, pa kaže na to, da to poteka vedno bolje. Naš kar precejšnji trud, da res dobro uredimo delitev dovolilnic, seje torej izplačal. Očitki o tem, da ni smotrno, da se dovolilnice delijo na dveh različnih naslovih pač izvirajo iz različnih interesov, jasno pa je, daje bila taka ureditev predpisana z zakonom. Obrtna zbornica Slovenije se je s svojo strokovno službo in 63 območnimi zbornicami, ki so tudi dobro povezane, usposobila za servisiranje obrtnikov ter malih in srednjih podjetnikov. Prepričan sem, da je potrebno ohraniti določeno ravnotežje med velikim in malim gospodarstvom in prav ta delitev med GZS in OZS temu služi. Prevozniki, ki jih je obrtni zakon iz leta 1994 razvrstil v obrtništvo, so najvplivnejši prostovoljni ustanovitelj obrtnih združenj, iz katerih je zrasel sistem obrtnih zbornic. Spori in tudi policijsko razčiščevanje je po mojem mnenju posledica želje nekaterih, ki so skušali priti v vodstvo in odločujoče kroge za avtopre-vozništvo, pa jim to ni uspelo in sedaj poskušajo to na druge načine. To nenazadnje kažejo tudi poskusi ustanavljanja novih združenj. Mi doslej nismo imeli preiskav našega dela, so pa naša vrata odprta. Obstaja večplastni nadzor in obveznost poročanja, posebej to delo spremlja naša sekcija; zmanjšanje pritožb, ki se v veliki večini izkažejo tudi kot neutemeljene, pa priča, da delo dobro poteka. Dejstvo, da čez osem mesecev, z vstopom Slovenije " EU, dovolilnice ne
bodo več potrebne, pa vsa ta dogajanja vse bolj kaže kot tragikomedijo, celo burko, ki razburja avtoprevoznike, ki so, ob veliki konkurenci, vsekakor zelo občutljiv segment malega gospodarstva. Naše prevoznike z vstopom v EU čaka veliko večji trg in s tem novi izzivi in prav bi bilo, da se na to pripravljamo."
Manipulirali so v korist državnih firm
Kako občutljiva je ta tematika, priča tudi dejstvo, da je kar nekaj prevoznikov odklonilo pogovor o tem. Svoje mnenje nam je povedal Valentin Jurčič, direktor in lastnik Jurčič Transport, d.o.o., ki se s prevozništvom ukvarja od leta 1979, naprej kot obrtnih, nato kot samostojni podjetnik, od 1991 pa ima d.o.o.. Imajo 25 vozil, v družbi pa je skupaj zaposlenih 36 ljudi. Specializirali so se za prevoze razsutih tovorov, kot pravi predvsem raznih ostankov, žlinder in celo smeti, ki se pri nas ne predelujejo:
"Dovolilnice so že vseskozi velik problem, kar se sedaj dogaja, pa je politični obračun. Sam sem se ves čas boril za te dovolilnice, kar pa ni veljalo za državne firme oz. njihove naslednice. Na internetu je sedaj mogoče videti, da dobi Viator na eni delitvi nad 6 tisoč pik, mi pa le 150, oni imajo kar 7 CEMT dovolilnic, mi pa le eno. Lani so nam vzeli še to, kljub temu, da smo imeli največ prehodov z Italijo, o spremembi predpisov, ki zahtevajo vožnje v tretje države, ki jih mi nismo imeli, pa nas niso obvestili. Iz podatkov je razvidno, da so si tisti, ki so to vedeli, take vožnje pisali in jih prijavljali, čeprav je vsakomur jasno, da tega v času feragosta v Italiji ni mogoče izvesti.
Kljub velikemu številu prevoznikov v Sloveniji jih je znatno manj takih, ki se ukvarjamo z mednarodnimi prevozi, in praktično vsak mesec se pokaže primanjkljaj, zato mnogo prevozov iz Slovenije opravljajo tujci. V Sloveniji je morda preveč prevoznikov v notranjem prometu, njih število je znatno poraslo predvsem tedaj, ko so se proizvodne firme odločile prevoze izločiti iz svoje dejavnosti, vendar trg to postopoma čisti - že približno polovica teh je prenehala z delom. V mednarodnem transportu so prav dovolilnice največji problem, zato ni čudno, da približno četrtino, morda celo tretjino prevozov opravijo tujci.
Ob zadnjih dogodkih - policijski preiskavi na Združenju za promet Gospodarske zbornice Slovenije, je težko oceniti, kaj se je dogajalo, sam sem prepričan, da so tudi na sporne načine omogočali dovolilnice nekate-
Valentin Jurčič
rim velikim firmam. Objava na internetu kaže na to, da se s podatki hudo manipulira. Mi se z mednarodnim transportom ukvarjamo že od leta 1990 in vsa ta leta, zlasti pa po letu 1994 se pridobivanje dovolilnic zaostruje. Največji problem so tako imenovane ekološke točke za prevoz čez Avstrijo in dovolilnice za prevoze v Italiji. Delno se rešujemo s tem, da imamo vozila po standardu EURO 3 in dobimo posebne eko dovolilnice - 6 do 7 na teden, rabili pa bi jih 10.
Glede na spor o tem, kdo naj podeljuje dovolilnice, menim, da ni smotrno, da se delijo na dveh mestih, saj je bilo manj težav, ko so jih delili le na ministrstvu za promet. Z delitvijo se povečuje možnost za manipulacije, pritožbeni postopki pa so tako dolgotrajni, da je to postalo nevzdržno. Res smo imeli težave z avstrijskimi oblastmi, ker smo tvegali prevoze tudi brez
dovolilnic, obtožbe, da smo te ponarejali, pa so se prav sedaj, pred desetimi dnevi, na drugi stopnji pred avstrijskimi sodišči izkazale kot neutemeljene.
Sicer pa sem skeptičen do tega, kaj bodo pokazale preiskave na združenju GZS. Mislim, da so prijeli prave, vendar so to ljudje, ki to počnejo že 15 let, pa. jim nihče ni mogel blizu. Vstop Slovenije v Evropsko unijo bo prav gotovo pomenil precejšnje olajšanje, saj bodo dovolilnice praktično odpravljene, za tranzit skozi Avstrijo pa pravijo, da za ekološko ustrezna vozila ne bodo več potrebne točke. Mi imamo že 17 vozil, ki ustrezajo standardu EURO 3, v letu 2005 pa je že napovedan nov standard EURO 4. Temu bo pač potrebno slediti. Zanimivo je ob tem omeniti, da imamo Slovenci, prav zaradi zahtevanih ekoloških točk, veliko boljši avtopark od samih Avstrijcev."
Štefan Žargi
Zakaj se draži nafta?
Dr. Robert Volčjak,
Ekonomski inštitut Pravne fakultete
Lepi naftovodi lepo gorijo, kot se je pretekli teden izkazalo po raz-strelitvi naftovoda, ki vodi iz Iraka v Turčijo. Američani so se s svojo vojno v Iraku več kot očitno grdo ušteli, saj jim niti po štirih mesecih okupacije ni uspelo vzpostaviti niti približno stabilne civilne oblasti, kaj šele nadzora nad iraško naftno industrijo. Nafta iz dežele med Evfratom in Tigrisom zato ne teče več na svetovne trge, posledica česar so višje cene črnega zlata.
Lani je bila povprečna cena sodčka nafte nižja od 25 dolarjev, letos pa se pod to mejo sploh ni spustila. V časih največje živčnosti pred Zalivsko vojno številka 2 je v prvem četrtletju letošnjega leta cena nafte dosegla slabih 32 dolarjev in se nato četrt leta pozneje spustila na dobrih 26 dolarjev za sodček. V zadnjih tednih pa postajajo vse glasnejši tisti napovedovalci vremena na naftnih trgih, ki pravijo, da bo nafta draga (celo 30 dolarjev in več) vse do konca leta. Ali celo dlje, dokler pač Američani ne vzpostavijo reda v Iraku, kar jim po zadnjih dogodkih sodeč še ne bo tako kmalu uspelo. Ali pa se bo moral prilagoditi trg, da na iraško nafto ne bo več računal. Pri tem sta možni dve rešitvi, ali povečati proizvodnjo drugod ali pa zmanjšati porabo. Oboje je v praksi vsaj težko izvedljivo, saj svetovna gospodarska rast temelji na nafti, katere "priporočljiva " cena naj bi bila okoli 25 dolarjev za sodček
Če se omejimo samo na nafto, lahko hitro uvidimo, da imajo Američani v Iraku že samo s tega vidika hudo težavo. Štiri mesece po zavzetju Bagdada so napovedi o obnovitvi izvoza iraške nafte že po nekaj tednih postale prazgodovina. Napadi na okupatorsko ameriško vojsko in iraško naftno infrastrukturo se vrstijo vsak dan in le optimisti še napovedujejo, da utegnejo popravila trajati le Še kak mesec dni. Zaradi nezmožnosti izvoza nafte je nesrečna okupacijska oblast, saj vzdrževanje okrog 150.000 vojakov v Iraku vsak mesec olajša ameriški proračun za štiri milijarde dolarjev. Poleg tega pa brez naftnih dohodkov Iraku grozi lakota, saj je že v času strmo-glavljenega režima Sodoma Huseina in gospodarskih sankcij Irak z naftnim denarjem uvaž.al hrano.
Spomladanska vojna za iraško nafto bi se utegnila maščevati celo sami washingtonski administraciji. Z vsakim razstreljenim naftovodom v Iraku se povečuje negotovost na svetovneh naftnih trgih in neposredno dviga ceno črnega zlata. Draga nafta ogroža gospodarsko zdravje ZDA, ki so jim predvsem visoki izdatki za vojaški poseg pomagali, da imajo letos višjo gospodarsko rast od evropske. A če Irak ne bo kmalu "osvobojen ", se utegne ta račun kaj hitro hudo izpriditi. Prihodnje leto so ameriške predsedniške volitve. In če se spomnimo, je vrli očka sedanjega še vrlejšega predsednika, kljub "bleščeči" zmagi v Zalivski vojni številka 1 pred ducatom let, izgubil predsedniško bitko ravno zaradi slabih gospodarskih razmer v takratni Ameriki. In nekateri celo upajo, da se zgodovina ponavlja.
Voda Juliana se odlično prodaja
Teos Perne, direktor družbe Juliana, že nekaj mesecev ni več zaposlen v družbi, ki jo je ustanovil. Iz Juliane je odšel tudi Andrej Sever, direktor HKS Sicura, ki je odkupila dolgove Juliane. Voda Juliana se odlično prodaja,
družba pa je v prisilni poravnavi. Narok bo jeseni.
Jesenice - Štirinajstletna burna zgodovina karavanške vode Juliana, ki jo polnijo v polnilnici na Jesenicah, se bliža bolj srečnemu razpletu, kot je bilo po vseh zdrahah, zapletih z direktorji in stavkah delavcev pričakovati. Voda Juliana je našla svoje mesto na prodajnih policah slovenskih trgovin in na mizah slovenskih gostišč. Opaziti je, da je v tem vročem poletju, ko morajo tudi že nekateri Slovenci kupovati vodo za vsakdanje potrebe ali pa jo jemljejo s seboj na ture ali na dopust, potrošnja kar precejšnja.
Septembra lani je bil namreč z direktorskega mesta družbe Perne Juliana, d.d., odstavljen njen ustanovitelj in direktor Teos Perne, na njegovo mesto pa je bil imenovan direktor HKS Sicura Andrej Sever. HKS Sicura je odkupila dolgove Juliane inje bila v likvidacijskem postopku, razlog za zamenjavo pa je bil v tem, ker je bil Sever zastopnik največjega upnika Juliane, ki bi morala tri milijarde tolarjev dolga poplačati do marca.
A v začetku decembra so delavci v polnilnici dobili sporočilo, da morajo takoj zapustiti polnilnico, kajti Teos Perne je bil po sklepu nadzornega sveta ponovno imenovan za direktor-
V polnilnici Juliana so zelo zadovoljni, saj so domači kupci vodo sprejeli in je po njej veliko povpraševanje. V polnilnici ni kolektivnih dopustov, saj imajo veliko naročil in delajo v dveh izmenah...
ja. Teos Perne je tedaj prevzel vodstvo in zamenjal ključavnice v polnilnici, vrnitev Teosa Per-neta pa je delavce in njihove delovodje vodila v protestni shod, kije bil prav dramatičen. Skratka: popolna zmeda.
33 delavcev do tedaj ni dobilo ne regresa in ne plač, ki so zamujale kar tri mesece. Nato je nadzorni svet imenoval novega direktorja polnilnice Juliana Jožeta Dovžana, ki je bil v polnilnici vodja proizvodnje.
Izbira je bila prava, saj je Jože Dovžan, doma iz Mojstrane, izkušen gospodarstvenik: bilje na vodilnih mestih v nekdanji železarni, Kokri, Globusu, bil direktor UKO Kropa.
V Juliani je bilo treba najprej urediti lastništvo, ki je bilo zelo
EKOLOŠKO
KURILNO OLJE
EOC d.o.o. PE LESCE, ROŽNA DOLINA 10. NAROČILA OD 7 DO 18. URE.
ECO OIL= 04 531 77 00
UGODNI PLAČILNI POGOJI
razpršeno in neevidentno, se lotiti sanacije in šele nato poiskati strateške partnerje, da se blagovna znamka ohrani. Upravo so iz Ljubljane preselili na Jesenice. Andrej Sever pa je ob imenovanju Dovžana odstopil in postal svetovalec uprave.
Danes v družbi Juliana ni več ne Perneta in ne Severja, saj sta že pred meseci dala odpoved in nista več v delovnem razmerju.
Novi direktor Jože Dovžan pravi: "Juliana je v prisilni poravnavi in čakamo na narok, ki bo jeseni. Prodaja Juliane se je precej dvignila'in dosegla zavidljivo raven, 45 delavcev dela redno v dveh izmenah. Imamo veliko podporo v sindikatu Neodvisnost, plače delavci dobivajo redno. Najbolj smo veseli tega, da so slovenski kupci - Juliane ne izvažamo - vodo zelo dobro sprejeli in je po njej veliko povpraševanje. Upamo, da bo prisilna poravnava uspešno zaključena in da bomo v družbi uresničili tudi druge razvojne načrte, ki jih imamo."
Darinka Sedej
posebna ponudba za šolarje
od4,990SIT
OD 27.8. DO 10.9.
HKS v novih prostorih
V novih prostorih blagajniškega mesta v Cerkljah pričakujejo z razširjeno ponudbo poleg kmetov tudi druge stranke.
Bikovski trend na borzah se nadaljuje
Cerklje - Kranjska poslovna enota Zveze hranilno kreditnih služb Slovenije je v zadružnem domu v Cerkljah že doslej imela svoje blagajniško mesto, v sodelovanju s kmetijsko zadrugo Cerklje pa ga je preselila v pritličje, kjer v novih, lepših prostorih ob razširjeni ponudbi pričakuje poleg kmetov tudi druge stranke. Na novo urejeno blagajniško mesto, do katerega je vstop neposredno z dvorišča oz. s parkirišča, so slovesno odprli in ga blagoslovili v četrtek.
Kot je ob tem dejal vodja kranjske poslovne enote Bernard Klančar, enota pokriva območje nekdaj samostojnih zadružnih hranilno kreditnih služb Medvode, Cerklje, Sloga, Naklo, Križe, Srednja vas v Bohinju in Gorenjska, ki so se v okviru
Bernard Klančar
prilagajanja zakonu o bančništvu v obdobju od predlanskega maja do letošnjega januarja pripojile k Zvezi HKS. Na območju enote je enajst izplačilnih mest - v Kranju, Naklem, Lescah, na Bledu, v Kranjski Gori, Križah, Srednji vasi v Bohinju, Medvodah, Vodicah, Cerkljah in Šenčurju ter skupno osem tisoč varčevalcev, med katerimi prevladujejo kmetje in njihovi družinski člani. Medtem ko so lani uredili blagajniško mesto v Kranju, so ga letos v Cerkljah, kjer je gradbena dela financirala zadruga in opremo kranjska
enota Zveze HKS, v prihodnje pa naj bi postopoma uredili še ostala blagajniška mesta. V poslovni enoti se bodo kljub strogim zakonskim zahtevam in stroškom zavzemali za ohranitev sedanjega števila izplačilnih mest, vendar ne izključujejo možnosti, da bi zaradi racionalizacije poslovanja kakšno tudi zaprli. S cerkljansko kmetijsko zadrugo se že dogovarjajo za rešitev prostorskega problema blagajniškega mesta v Šenčurju, v najslabšem primeru pa ga bodo zaprli.
V Cerkljah, kjer imajo že zdaj okrog 1.200 varčevalcev, so opremili dve delovni mesti, saj želijo z razširitvijo ponudbe poleg kmetov in njihovih družinskih članov pridobiti tudi druge stranke. Ob osnovni dejavnosti, to je sklepanju varčevanj in odobravanju posojil, bodo za KD In-vestments tržili njihove vzajemne sklade, prek Slovenske zadružne kmetijske banke posredovali pri nakupu in prodaji vrednostnih papirjev in za zavarovalno hišo Slovenica tržili zavarovanje premoženja in vozil ter osebna zavarovanja, med njimi tudi Fondpolico, ki je kombinacija osebnega zavarovanja in varčevanja v vzajemnih skladih.
Posojilo v enem ali v dveh dneh
"Za kmete se s pripojitvijo HKS k Zvezi ni nič spremenilo, uvedli pa smo dodatne storitve,
Ob odprtju novih prostorov za HKS-ovo blagajniško mesto v Cerkljah.
znižali stroške kreditiranja in izboljšali konkurenčnost pri varčevalnih vlogah in posojilih. Postopek pridobivanja posojil ni nič bolj zapleten kot pred organizacijskimi spremembami. Ker naše stranke dobro poznamo, običajno rešimo njihove vloge za posojilo že v enem dnevu, sicer pa v dveh," pravi Bernard Klančar in poudarja, da stečaj Slovenske hranilnice in posojilnice v Kranju ni povzročil pretresa v zadružnih hranilno kreditnih službah. "Vloge so takrat padle za manj kot pet odstotkov, a še to nihanje je bilo predvsem posledica sezonskega vpliva. Ljudje očitno poznajo razliko med zadružnimi in ostalimi hranilno kreditnimi službami pa tudi to, da je naše jamstvo za vloge zelo kvalitetno," pojasnjuje Bernard Klančar in poudarja, da se kmetje zaradi sezonskega značaja njihove dejavnosti pri vračanju posojil vedno ne držijo rokov, vendar pa plačajo takoj, ko dobijo denar. Letos so precej jemali posojila za nakup hladilnih bazenov, v zadnjih tednih jih najemajo za na-
ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE
PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM
DELAVEC BREZ POKLICA
POMOČ PRI IZD. PLASTIČNIH IZDELKOV; do 26.08.03; ŽIDCOM D.O.O, SP. PLAVŽ 6D, JESENICE
P0M. DELAVEC
POM. DELAVEC V GRADBENIŠTVU; določen čas 12 mes.; do 29.08.03; REŠET D.O.O., HUJE 9, KRANJ
POM. DELAVEC V KUHINJI; do 02.09.03; REKAR JANEZ S.P., ZASAVSKA C. 13, KRANJ; št. del. mest: 2
POM. GRADBENIK
GRADBENI DELAVEC: do 02.09.03; GPP KSENJA D.O.O., TRIGLAVSKA C. 64, MOJSTRANA
VOZNIK CESTNIH MOTOR. VOZIL
VOZNIK B KAT. (MEDNAR. ŠPEDICIJA); do 06.09.03; SLOBODAN NENEZIĆ S P. PLANINA 1, KRANJ
VARILEC ZA VARJENJE V ZAŠČITNEM PLINU
VARILEC; do 29.08.03; CREINA KRANJ, UL. MIRKA VADNOVA 8, KRANJ; št. del. mest: 2
SLAŠČIČAR
SLAŠČIČAR; do 05.09.03; PERC D.O.O., KRANJSKA C. 15, RADOVUICA
FRIZER
FRIZER; do 06.09.03; IMRAN BERIŠA SP, VODOPIVČEVA UL. 9, KRANJ
TESAR
KV TESAR; do 29.08.03; SGP TEHNIK ŠK. LOKA, STARAC. 2, ŠK. LOKA
ZIDAR
ZIDAR; do 29.! 9, KRANJ
.03; REŠET D.O.O, HUJE
OBLIKOVALEC KOVIN
KLJUČAVNIČAR; do 03.09.03' ŠPELA S.P., STRAHINJ 14, NAKLO
PIKEU
MONTER VODOVODNIH NAPRAV
MONTER VODOVOD. NAPRAV; do 26.08.03; ELVO INŽENIRING D.O.O. GRAJSKA C. 44^ BLED
MONTER OGREVALNIH NAPRAV
MONTER OGREVAL NAPRAV; do 26.08.03; ELVO INŽENIRING D.O.O., GRAJSKA C. 44, BLED
ELEKTROMONTER
ELEKTROMONTER; do 26.08.03; ELVO INŽENIRING D.O.O., GRAJSKA C. 44, BLED
ELEKTROINŠTALATER
ELEKTROINŠTALATER; do 09.09.03; PAPOV KLEMEN SP, PREDOSUE 173, KRANJ
TISKAR ZA TISK S PLOSKVE
TISKANJE; do 29.08.03; ETIKETA ŽIRI, INDUSTRIJSKA UL. 6, ŽIRI
SLIKOPLESKAR
SLIKOPLESKAR; do 17.09.03; KOKELJ ROK S.P., GROHARJEVO NAS. 2, ŠK. LOKA
ZIDAR; do 29.08.03; SGP TEHNIK ŠK. LOKA, STARAC. 2, ŠK. LOKA
ŽERJAVAR
ŽERJAVIST; do 26.08.03; SULJKANOVIĆ RASIM S P., JAVORNIŠKI ROVT 35C, JESENICE
PRODAJALEC
PRODAJALEC - PE BLED; do 06.09.03; TER-PLAN D.O.O., C. NA BRDO 2, KRANJ
PRODAJALKA; do 29.08.03; REMKO D.O.O, TOMŠIČEVA 90, JESENICE
PRODAJALKA; do 02.09.03; STANIČ ZVONKA S.P., ZA ŽAGO 10, BLED
KUHAR
KUHAR - PICOPEK; do 30.08.03; MATJAŽ ERZAR S.P., JEZERSKA C. 41, KRANJ
KUHAR; do 26.08.03; AŽMAN FRANC S.P., TRŽAŠKA UL, 1, LESCE
KUHAR Z DEL. IZK. ZA SAMOST. DELO V GOSTIŠČU, do 31.08.03; INTERSPORT D.O.O., BETONOVA UL. 2, KRANJ
KUHAR - PICOPEK; do 24.09.03; CIKOTIĆ IN PARTNER D.N.O., PIPANOVA 13A, ŠENČUR
KUHAR; do 24.09.03; KOLEŽNIK IGNAC S.P., BRITOF 79, KRANJ
NATAKAR
NATAKAR; do 24.09.03; CIKOTIĆ IN PARTNER DNO., PIPANOVA 13A, ŠENČUR
VOZNIK INSTRUKTOR
INŠTR. PRAKTIČNE VOŽNJE, B KAT.; do 29.08.03; SI-DVA D.O.O., C. TALCEV 41, KRANJ
STROJNI TEHNIK
DELAVEC NA CNC OBDEL. STROJU (REZKALEC); do 17.09.03; ŠIBO D.O.O., KIDRIČEVA C 90, ŠK. LOKA
SKLADIŠČNIK; do 26.08.03; AŽMAN D.O.O., TRŽAŠKA UL. 1, LESCE
KONSTRUKTER; do 20.09.03; BASING D.O.O, ŽELEŠKA C. 11A, BLED; št. del. mest: 2
ELEKTROTEHNIK
HIŠNIK - V HOTELU AZS NA KRVAVCU; do 02.09.03; A&S&CO D.O.O., ZG. BRNIK 130, BRNIK-AERODROM
ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK
VZDRŽEVANJE STROJEV IN NAPRAV; do 29.08.03; ETIKETA ŽIRI, INDUSTRIJSKA UL. 6, ŽIRI
PROGRAMER NA VRTALNEM STROJU; do 02.09.03; LUZNAR FRANC S.P., PINTARJE-VA UL. 12, KRANJ
TKALSKI TEHNIK
DELO V FIZIKALNEM LABORATORIJU (KONTROLOR); do 29.08.03; BPTTRŽIČ, PREDIL-NIŠKAC 16, TRŽIČ
GRAFIČNI OBLIKOVALEC
LAHKO PRIPRAVNIK; do 02.09.03; D.D., BEGUNJE 1, BEGUNJE
ELAN
ZDRAVSTVENI TEHNIK
ZDRAV. TEHNIK; do 26.08.03; DOM STAREJŠIH OBČANOV PREDDVOR, POTOČE 2, PREDDVOR
GIMNAZIJSKI MATURANT
KOMERCIALIST - PRIPRAVNIK; do 29.08.03; ALPETOUR ŠPEDICIJA IN TRANSPORT D.D., PE ŠPEDICIJA POSLOVALNICA ŠK. LOKA, KIDRIČEVA C. 75, ŠK. LOKA
INŽ. STROJNIŠTVA
VODJA KONTROLE; do 29.08.03; CREINA KRANJ, UL. MIRKA VADNOVA 8, KRANJ
INŽ. STROJNIŠTVA ZA KMETIJSTVO
SAMOST. KOMERCIALIST - PRODAJA IZD. KMET. MEHAN..; do 29.08.03; CREINA KRANJ, UL. MIRKA VADNOVA 8, KRANJ
INŽ. RAČUNALNIŠTVA
SISTEMSKI INŽ. (VZDRŽ. IN IZBOLJŠANJE RAČUNAL. SISTEMA); do 26.08.03; ŠIBO D.O.O., KIDRIČEVA C. 90, ŠK. LOKA
ORGANIZATOR DELA
INŠTRUKTOR ZA B KAT.; do 31.08.03; ABS STORITVE D.O.O., KRANJSKA C. 2, RADOVLJICA
VIŠJI UPRAVNI DELAVEC
STROK. SOD. - ČLAN KOMISIJE ZA VOZNIŠKE IZPITE; do 29.08.03; RS, UPRAVNA ENOTA KRANJ, SLOVENSKI TRG 1, KRANJ; št. del. mest: 2
kup krme, povečalo pa seje tudi Zanimanje za premostitvena posojila za čas od prodaje pridelkov do plačila.
Dolgoročna posojila za nakup zemlje
In kakšne so trenutne obrestne mere za dolgoročno varčevanje in za posojila? Za depozite, vezane nad eno leto, je letna obrestna mera, odvisno od zneska, odT+ 1,10 % do T + 1,30%, za vezavo nad dve leti od T + 1,40 % do T + 1,60 % in za vezave tolarjev za čas od dveh do pet let od T + 1,70 % do T + 1,90 %. Za nakup kmetijske mehanizacije je za kratkoročno posojilo s šestmesečno odplačilno dobo 9,20-odstotna letna obrestna mera in za posojilo z enoletnim rokom vračila 9,5-odstotna, za dolgoročno posojilo do dveh let T + 3,75 %, do treh let T + 4 %, do štirih let T + 4,25 % in do deset let T + 4,50 %. Pri kratkoročnem posojilu so stroški 0,4 odstotka od vrednosti posojila oz. najmanj 1.500 in največ 20.000 tolarjev, pri dolgoročnem pa 0,75 odstotka od vrednosti kredita oz. najmanj 2.500 in največ 20.000 tolarjev. Za dolgoročno posojilo za nakup kmetijskih zemljišč je obrestna mera T + 4 %.
Cveto Zaplotnik, foto: Tina Doki
Počitnice se bližajo koncu, izdajatelji vrednostnih papirjev izplačujejo dividende in objavljajo polletne rezultate, ki so v večini podjetij boljši kot v enakem obdobju lani, v vzajemne sklade priteka svež denar. Na drugi strani pa se obresti v bankah nižajo. Vse to v zadnjih dneh, sedaj lahko rečemo tudi že v tednih, spet povzroča bolj živahno trgovanje na Ljubljanski borzi. V preteklem tednu se je vrednost osrednjega borznega indeksa SBI20 povečala za 2,16 odstotka, indeks PIX za 0,8 odstotka ter indeks prostega trga za 0,99 odstotka. Poleg povišanja tečajev pa razveseljuje tudi povišanje prometa na Ljubljanski borzi.
Zelo močno je bilo povpraševanje po delnicah Krke, katerih tečaj je v preteklem tednu porasel za 3,3 odstotke na 43.525 tolarjev. V pričakovanju dobrih polletnih rezultatov poslovanja lahko pričakujemo nadaljnjo rast tečaja delnic Krke. Tečaj delnic novomeškega farmacevtskega podjetja naj bi se po ocenah nekaterih analitikov do konca tega leta lahko zvišal še za nadaljnjih 10 do 15 odstotkov.
Veliko seje trgovalo tudi z. delnicami Mercatorja, katerih tečaj je še bolj porasel (+3,8 odstotka), trgovanje pa so delnice zaključile pri 25.355 tolarjih. Povečanje zanimanja za Merca-torjeve delnice gre pripisati objavi polletnih rezultatov družbe, ki so boljši od lanskih. Ustvarjeni polletni dobiček skupine Mercator je za skoraj 35 odstotkov višji kot v enakem obdobju lani in predstavlja skoraj 59 odstotkov načrtovanega dobička za leto 2003. Optimistične so tudi napovedi uprave Mercatorja, ki ocenjuje, da bodo nadaljevali uspešno poslovanje in do konca leta dosegli poslovne rezultate, ki so sijih zastavili.
V borzni kotaciji se je veliko trgovalo še z delnicami Petrola, Gorenja in Luke Koper. Tečaji vseh omenjenih delnic so zrasli, delnice Gorenja so pridobile celo 4,83 odstotka, njihov enotni tečaj pa se je oblikoval pri
C^ilNO
BLED
Casino Bled, d.d., organizira tečaj za nove krupjeje in krupjejke, na igralnih mizah ameriška ruleta ter Black Jack! K sodelovanju vabi vse zainteresirane!
Pogoji:   dokončana srednja šola starost nad 18 let urejen status študenta
Informativni sestanek z interesenti bo 1. septembra 2003,
ob 15.00 uri v prostorih igralnice na Bledu, Cesta svobode 15!
Osnovna šola prof. dr. JOSIPA PLEMUA Seliška 3, 4260 BLED tel.: 04/5780 620 fax: 04/5780 640 e-mail: osbled@s5.net
razpisuje prosti delovni mesti
1. SPECIALNI PEDAGOG
-za določen čas (od 1. 9. 2003 do 20. 8. 2006)
- z nepolnim delovnim časom
2. KNJIŽNIČAR
- za nedoločen čas (od 8. 9. 2003 dalje)
- s polovičnim delovnim časom
Kandidati morajo izpolnjevati z zakonom in predpisi zahtevano izobrazbo. Prošnjo z dokazili pošljite, v roku osmih dni po objavi, na naslov: OŠ prof. dr. Josipa Plemlja, Seliška cesta 3, 4260 BLED.
Kandidati bodo o izboru pismeno obveščeni v zakonitem roku.
4.422 tolarjih in tako za malenkost presegel svojo knjigovodsko vrednost izračunano na podlagi lanskoletnih rezultatov poslovanja. Tečaj Petrola je med trgovanjem že celo presegel vrednost Krkinih delnic, v petek pa je trgovanje zaključil nekoliko nižje pri 43.010 tolarjih.
Na prostem trgu so posredniki veliko pozornosti namenili delnicam pidov, idov in holdingov. Med prometnejše papirje so se uvrstili Infond Holding, ID Maksima, Infond PID, Triglav finančna družba. Njihovi tečaji so porasli od enega do štirih odstotkov. Ne smemo pozabiti omeniti obveznic Slovenskega odškodninskega sklada, katerih tečaj je v preteklem tednu dosegel svoj novi maksimum pri 101 odstotku nominalne vrednosti. Pri tem tečaju obveznica predstavlja 5,8-odstotni donos na EUR in je predvsem zelo zanimiva za tiste vlagatelje, ki iščejo varno naložbo, vezano na euro.
Tudi tečaji v Evropi neustavljivo rastejo, nekateri borzni indeksi se že vzpenjajo proti najvišjim vrednostim v zadnjih dveh letih. Vse skupaj dodatno pospešuje še drsenje tečaja evra, kije od srede junija v primerjavi z dolarjem izgubil okroglih osem odstotkov vrednosti, na najnižjo raven po aprilu lani. Vsak dan znova analitiki napovedujejo okrevanje ameriškega gospodarstva, ki naj bi iz recesije potegnilo tudi evropsko.
Kot vse kaže, se bo bikovski trend na borzah še nadaljeval, seveda pa kakšni kratkoročni popravki navzdol niso izključeni.
Alenka Eržen GBD Gorenjska borzno posredniška družba, d.d.
Brez razrešnice za lani
Domžale - Delničarji trgovske družbe Vele so na nedavni skupščini, na kateri so bili navzoči predstavniki 93 odstotkov kapitala, potrdili vse predlagane sklepe. Ko so obravnavali lansko poslovno poročilo, so se strinjali s predsednikom uprave Matejem Svetom, da v obdobju stabilizacije, ki čaka družbo, ne bi bilo dobro slabiti njenega finančnega položaja in namenjati del dobička za dividende. Po predlogu uprave in nadzornega sveta so bilančni dobiček iz let 2000, 2001 in 2002 v znesku 717,1 milijona tolarjev namenili za druge rezerve družbe, o dobičku iz obdobja 1995 - 1999 v znesku 546 milijonov tolarjev pa bodo odločili v naslednjih poslovnih letih. Ker družba lani ni dosegla načrtovanega dobička, so delničarji sklenili, da prejšnji upravi in nadzornemu svetu ne podelijo razrešnice za lansko poslovno leto. Na skupščini so tudi spremenili statut družbe, s čimer so razširili njeno dejavnost in spremenili število članov uprave. CZ.
Delničarji o pokrivanju izgube
Lukovica - Delničarji družbe Toko-line iz Lukovice pri Domžalah bodo jutri na šesti redni seji skupščine odločali tudi o pokritju 176,8 milijona tolarjev lanske izgube. Uprava predlaga, da bi 16 milijonov tolarjev izgube pokrili iz zakonskih rezerv, 160,8 milijona tolarjev pa iz popravka kapitala. S takšnim predlogom za pokrivanje izgube se strinja tudi nadzorni svet.
CZ.
Učitelj pokazal mojstrstvo
Na gorenjskem tekmovanju oračev je tako kot lani zmagal Aleš Petrič s Pšenične Police, sicer učitelj praktičnega
pouka (tudi oranja) na srednji biotehniški šoli v Kranju.
Kranj - Petrič in drugouvrščeni Janez Zaverl iz Mednega bosta zastopala Gorenjsko na državnem tekmovanju oračev, ki bo v začetku oktobra v Lahovčah.
Za letošnje gorenjsko tekmovanje oračev, ki je bilo v soboto na KZK-jevih njivah na Zlatem polju v Kranju, se je organizatorjema, Društvu kmetijskih inženirjev in tehnikov Gorenjske in Kmetijsko gozdarskemu zavodu Kranj, prijavilo devet oračev, dva sta se kasneje premislila, a tudi konkurenca sedmih je bila dovolj, da je ocenjevalna komisija (Janez Bergant, Ivan Jugovic in Jože Zabret) izbrala najboljše. S 188 točkami je prepričljivo zmagal Aleš Petrič (Srednja    biotehniška šola
Aleš Petrič
Kranj), drugi je bil s 176 točkami Janez Zaverl st. (Medno), tretji s 167,5 točke Vojko Ži-bert (KŽK), četrti Janez Zaverl ml. (Medno) s 167 točkami in peti Janez Konc (Srednja biotehniška šola Kranj) s 164,5 točke. Med sedmimi tekmovalci jih je pet oralo z dvobrazdnimi plugi krajniki, dva pa prvič na gorenjskem tekmovanju z obračalnim plugom, s kakršnim na gorenjskih kmetijah orjejo več kot s krajnikom. "Tekmovalci so kljub dolgotrajni suši lahko kar lepo orali. Nekaj je k temu pri-
Vojko Zibert
Akontacije že oktobra
Gornja Radgona - Predsednik vlade Anton Rop je v soboto na Pomurskem sejmu v Gornji Radgoni odprl 41. mednarodni kmetijsko živilski sejem, na katerem sodeluje 1.460 razstavljavcev iz 21 držav.
Kot je dejal, sta v minulih letih slovensko kmetijstvo in živilsko predelovalna industrija preživela pomembno preobrazbo in prilagajanje, denar, vložen v to dejavnost, pa bo dosegel svoje namen le, če bo prispeval k ohranitvi obdelanosti in poseljenosti Slovenije in zagotovitvi varne in cenejše hrane. Ob katastrofalni suši je kmetom obljubil, da bo vlada poskrbela za hitrejše izplačilo subvencij. Akontacije neposrednih plačil naj bi jim izplačali že oktobra, prvi del pomoči za omilitev posledic suše pa do konca leta. Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Franc But
je v pozdravnem nagovoru opozoril na pomen solidarnosti ob naravnih katastrofah, kot je letošnja suša, med cilji slovenske kmetijske politike pa je izpostavil uveljavljanje evropskih standardov varne hrane, krepitev gospodarske moči pridelovalcev hrane in zavedanja potrošnikov o kakovostni slovenski hrani. Prihodnjih osem mesecev do vstopa v Evropsko unijo bo za slovensko kmetijstvo morda najtežje po osamosvojitvi, saj se bo v tem obdobju moralo usposobiti za koriščenje evropskega denarja in za konkurenčno trgovanje na skupnem evropskem trgu. CZ.
Oče in sin Zaverl iz Mednega
speval tudi ponedeljkov dež," je dejal Janez Bergant in se spomnil tekmovanj, na katerih so orali že bolj suho zemljo. Aleš Petrič s kmetije v Pšenični Polici, sicer pa učitelj praktičnega pouka na srednji biotehniški šoli v
no brazdo," je dejal Aleš, ki doma na leto preorje okrog 15 hektarjev, oranja pa uči tudi dijake na biotehniški šoli. Na gorenjskem tekmovanju sta tokrat prvič nastopila tudi oče in sin Zaverl iz Mednega - Janez starejši in osmošolec, Janez mlajši. Janez starejši je bil pred sedemnajstimi leti član slovenske ekipe na tedanjem jugoslovanskem prvenstvu oračev, potem ni tekmoval več, letos pa sta s sinom nastopila na tekmovanju ljubljanske regije. Dobro sta se odrezala: oče je bil četrti med člani, sin drugi med mladinci, ekipno pa s še enim oračem prva. Na kmetiji obdelujejo 24 hektarjev lastne in najete zemlje, pridelujejo predvsem žita in koruzo ter redijo trideset plemenskih svinj. Z razpletom tekmovanja je bil zadovoljen tudi Vojko Žibert, upravnik KŽK-jevega posestva Cerklje, sicer
Med oranjem
Kranju, je doslej že šestkrat nastopil na gorenjskem tekmovanju, petkrat je zmagal in bil enkrat drugi, na državnem tekmovanju pa se je doslej uvrščal v "zlato sredino". "Zemlja je bila zaradi suše trda in zbita, težko je bilo narediti lepo, enakomer-
doma iz Predoselj, ki je tokrat prvič nastopil na gorenjskem tekmovanju oračev in s plugom, ki so mu ga posodili v Korota-nu, zasedel tretje mesto. "Težko je bilo orati, v zemlji sem naletel še na velik kamen," je dejal.
Cveto Zaplotnik
Trgatev se je začela že tudi na Gorenjskem
Bistrica pri Naklem - Ko so pred dnevi romarji pešačili po cesti mimo Guštinove hiše v Bistrici naprej proti Brezjam, se je eden med njimi začudil: "Poglejte, kakšno grozdje!"
Vinska trta na sončni strani, pred hišo upravičeno vzbuja pozornost: grozdje je bilo že okrog 20. avgusta lepo zrelo in tudi sladko, kar smo se ob torkovem obisku, ko so odtrgali prve grozde, tudi sami prepričali. Trgatev se torej ni začela le na Dolenjskem, Štajerskem in Primorskem, ampak tudi na Gorenjskem. Slavko Guštin je po rodu Belokranjec, doma iz vinogradniške domačije v Metliki, odkoder je spoštljiv odnos do trte, grozdja in vina prinesel tudi na Gorenjsko, kamor je prišel pred štiridesetimi leti. Na Gorenjskem je preskusil več sort vinskih trt, med katerimi se je najbolj obnesla namizna bela šmarnica, ki so jo njegovi be-
lokranjski rojaki prinesli iz Francije. Za to sorto je značilno, da pozno cveti in zgodaj dozori; letos so grozdi začeli zoreti že ob koncu julija. Ker ni občutljiva na bolezni, je ni treba škropiti, zahteva pa veliko sonca. Slavko jo je pred tremi leti posadil na sončno lego ob hiši, že prvo leto je obrodila in tudi letos bo kar dobra "letina". Guštinovi pridelujejo poleg te še dve sorti vinske trte, eno belokranjsko in drugo štajersko, tako da bo pridelka dovolj za lastne potrebe. "Vse to mi je predvsem v veselje," poudarja Slavko, ki je že približno petnajst let upokojen, prej pa je delal v policiji.
CZ.
Pioneerjev dan polja v Zalogu
Zalog - Slovenska podružnica Pioneerja bo v četrtek dopoldne (z začetkom ob 10. uri) pripravila na kmetiji Miha Bohinca v Zalogu pri Cerkljah tradicionalni Dan polja. Poželi bodo poskusni nasad koruze za silažo z desetimi različnimi sortami, primerjali količino pridelka med sortami in vzorce vsake dali v analizo hranilne in suhe snovi. Pripravili bodo nagradno igro, v kateri bodo obiskovalci ocenjevali, katera sorta je dala največ pridelka. CZ.
Pravila za razdelitev Ko Še ni bilo kloiaiUkilikokl...
Do koruze iz blagovnih rezerv so upravičena le kmetijska gospodarstva, ki so v predpisanem roku občinam prijavila škodo po suši.
Kranj - Vlada je izdala uredbo, s katero je določila postopke za razdelitev dvajset tisoč ton koruze iz blagovnih rezerv med živinorejce, ki jih je prizadela letošnja suša.
Kot je razvidno iz uredbe, ki je po četrtkovi objavi v uradnem listu v petek že začela veljati, se za koruzo iz blagovnih rezerv lahko potegujejo kmetijska gospodarstva, ki so v predpisanem roku vložila popolno zbirno vlogo za neposredna plačila, redijo najmanj dve glavi velike živine (GVŽ), so v predpisanem roku prijavila občini škodo po suši in jim je bila škoda ocenjena do 31. julija. Občine so morale do včeraj (ponedeljka) poslati agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja podatke o prijavljeni škod ter seznam oškodovancev, kmetijska gospodarstva pa morajo na predpisanem obrazcu vložiti zahtevek na agencijo do petka, 29. avgusta. Agencija bo izpolnjevanje pogojev za dodelitev koruze preverila na podlagi občinskih seznamov in iz zbirnih vlog za neposredna plačila, zahtevke pa bo obravnavala po vrstnem redu, kot jih bo dobivala, in sicer do porabe celotne količine koruze. Pri izračunu največje količine za posamezno kmetijsko gospodarstvo bo upoštevala Število glav velike živine in ko-
ličino sto kilogramov koruze na glavo. Na podlagi vloženega zahtevka bo izdala odločbo o dodelitvi odobrene količine, o tem bo obvestila občine, ki bodo morale do 8. septembra izbrati izvajalca za razdelitev koruze ter ga oskrbeti s potrebnimi podatki. Upravičenec bo še pred prevzemom koruze plačal izvajalcu, ta pa zavodu za blagovne rezerve, 31 odstotkov cene (devet tolarjev za kilogram, pripadajoči davek na dodano vrednost, stroške prevoza in druge manipulativne stroške), 69 odstotkov cene (dvajset tolarjev in davek) pa mu bodo kasneje odšteli od odškodnine za odpravo posledic suše. Če bo ta znesek presegal odškodnino, bo razliko moral vrniti.
Kot še določa uredba, bo izbrani izvajalec moral začeti deliti koruzo takoj po prejetju obvestila od občine in z razdeljevanjem končati v dveh tednih. Podatke o količini prevzete in razdeljene koruze bo moral posredovati občini, ta pa do 1. novembra agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja.
Cveto Zaplotnik
Na Kmečkem prazniku pod Storžičem so prikazali ročno in strojno molžo in predstavili domače izdelke iz mleka,
prvič pa so pripravili tudi kravjo ruleto.
Bašelj - Ko je domačin, kmet Slavko Roblek v nedeljo na Kmečkem prazniku pod Storžičem molzel krave s strojem iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja, je njegov sovaščan Franci Lombar, ki je komentiral kmečka opravila, le duhovito pripomnil: "Ja, to je bilo še v času, ko ni bilo ne Buta in ne kloram-fenikola!"
Jože Roblek
Domačini, prizadevni člani turističnega društva Bašelj pod vodstvom Jožeta Roble-ka so v nedeljo v rekreacijsko športnem parku v dolini Belice pripravili tradicionalno, že osemnajsto turistično etnografsko prireditev Kmečki praznik pod Storžičem. Ob dveh, ko se je prireditev uradno začela, je bilo še bolj malo ljudi, a kolikor bolj je popuščala vročina, toliko bolj živahno je bilo na prireditvenem prostoru, kjer se je številnim obiskovalcem pridružil tudi župan preddvorske občine mag. Franc Ekar.
Na prireditvi so se prepletale predstavitve kmečkih opravil, družabne igre in zabava, prireditelji pa so skupaj s kmečkimi ženami poskrbeli tudi za dobro ponudbo kmečkih dobrot - kruh iz krušne peči, masovnek, krofe, pehtranovo potico in še kaj. Pri
predstavitvi kmečkih opravil so tokrat dali poudarek molži in predelavi mleka. Slavko Roblek, po domače Mešanov, je najprej ročno, na stolčku in z "žehtarjem" v roki, molzel črno belo kravo Jelšo, nato pa še z molznim strojem, kakršnega so uporabljali pred dvema, tremi
Franci Lombar
Slavko Roblek med molžo krave Jelše.
desetletji, ko še ni bilo ne Buta in ne kloramfenikola. Slavko, ki na domači kmetiji molze krave le še s sodobnim strojem, je pokazal, da obvlada tudi ročno molžo, kar hitro je namolzel nekaj litrov mleka in še toplega postregel bližnjim gledalcem. In kakšna je razlika med ročno in strojno molžo, je hotel zvedeti Franci Lombar, po domače Anžetov-čev, ki je spretno sukal pogovor o kmečkih opravilih. "Pri ročni molži so večji užitki," seje šalil Slavko in povedal, daje za predstavitev na prazniku izbral pet let staro kravo Jelšo, ki je v tretje breja in na dan da od 20 do 23 litrov mleka.
V Bašlju se s prirejo mleka ukvarjajo še na štirih kmetijah -pri Mešanu, Krču, Petrovcu in Ahcu, skupno ga oddajo v mlekarno okrog dva tisoč litrov. In kaj narediti z namolzenim mlekom? Na marsikateri bašeljski domačiji znajo iz njega narediti masovnek, skuto in sir, o čemer sta marsikaj zanimivega povedali Anka Ančimer in Marija Ristič. Prireditelji so tokrat prvič pripravili tudi kravjo ruleto.
Anka Ančimer
Šestnajst kvadratnih metrov velik ograjen prostor so razdelili na polja, jih "prodali" obiskovalcem, potem pa prignali notri kravo in čakali, da je spustila kravjek na eno od polj in določila dobitnika lepe nagrade -odojka in jarca.
Med prireditvijo so v športnem parku Belica odprli večnamenski prostor za spravilo inventarja in za piknike, praznovanje pa so sklenili včeraj zvečer z nogometno tekmo med poročenimi in še samskimi Bašlja-ni.
Cveto Zaplotnik
Ko mora biti blizu stranišče
Virusne driske hitro minejo, bakterijske trajajo dlje. Virusi povzročijo tretjino okužb. Poleti so pogostejše. Dovolj
tekočine, lahka hrana in higiena.
Kranj - Neprijetne težave se pojavijo nenadno. Virusno drisko lahko spremljajo bolečine v trebuhu, slabost, slabo počutje, povišana temperatura in glavobol. Ravnovesje med črevesnimi bakterijami je porušeno. In poleti je več možnosti za okužbo, saj svoje opravi tudi vročina. Težave nam lahko povzroči pitje oporečne vode, sladoledi in ledene sladice, pogost vir okužbe pa so tudi školjke.
Okužbe, ki jih spremlja driska, naj bi kar v tretjini primerov povzročili virusi. Črevesna gripa ali virusni gastroenteritis se pojavi nenadoma, brez opozorilnih znakov, naštete težave pa ponavadi minejo v nekaj dneh. Pri otrocih je najpogostejši povzročitelj virusnih drisk rotavirus, ki bolezen, v blažji obliki, lahko sproži tudi pri odraslih. Pri slednjih so pogostejši adenovirusi, drisko pa povzročajo tudi kali-civirusi. Večdnevna driska osla-
bi organizem in iz njega odplavi koristne elemente. Posebnega zdravila proti virusni driski ni, zato zdravniki v takih primerih svetujejo lahko prehrano, dietne juhe, s katerimi nadomestimo izgubljene soli, s praški, ki jih brez recepta dobimo v lekarnah, nadomestimo izgubo elektrolitov, s kapsulami z mlečnokislin-skimi bakterijami in s probi-otičnimi jogurti, ki vsebujejo probiotične kulture Lactobacil-lus acidophilus, Bifidobacteria
Zloraba imena Zveze Sonček
Ljubljana - Predrznost in pridobitništvo ne poznata meja. Tudi, kadar gre za invalidske in humanitarne organizacije. V zadnjih dveh letih so neznani storilci večkrat zlorabili ime Zveze društev za cerebralno paralizo. Najprej so v njenem imenu in imenu Sončka prodajali različne vzglavnike in vrečke, pozneje pa zbirali celo denar za ljudi s cerebralno paralizo. V začetku tega meseca so izrabili tudi akcijo zbiranja kovancev Ptujskega društva za cerebralno paralizo in v imenu humanitarnosti po stanovanjih prosili za večje vsote denarja. Višek zlorabljanja Zveze Sonček je kraja in uničevanje njenih informacijskih tabel, ki so postavljene v večjih slovenskih poštah. Na njih je poleg informacijskih zloženk tudi hranilnik za zbiranje denarja. Avgusta so neznanci ukradli dve tabli in uničili hranilnika. Zveza Sonček zato obvešča vse državljanke in državljane Slovenije, naj bodo pozorni na osebe, ki v imenu Sončka zbirajo denar, kajti o resničnih humanitarnih akcijah omenjena zveza javnost obvešča tudi v medijih, njihovi prostovoljci pa imajo ustrezna potrdila. Vsekakor naj ne nasedajo neznancem, ki zlorabljajo ime Zveze društev za cerebralno paralizo in zmanjšujejo zaupanje ljudi v humanitarne organizacije. R.S.
Virusne in bakterijske driske povzročajo črvičenje in slabost, lahko pa jih spremlja tudi povišana temperatura.
in Lactobacillus casei, pa vzpostavimo porušeno ravnovesje med bakterijami v črevesju. Zelo pomembno je, da zaužijemo dovolj tekočine, ki jo telo s pogostim odvajanjem, potenjem zaradi povišane temperature in bruhanjem izgubi. Na slednje morajo biti še posebej pozorni starši majhnih otrok, da ne pride do dehidracije, čezmerne izgube tekočine. Pomembna je tudi redna higiena, pogosto umivanje rok s tekočo vodo in milom.
Pri okužbi s kalici virusi se težave pojavijo dan ali dva po okužbi, pri nekaterih ljudeh kot bruhanje, pri drugih kot driska. Bolezen ponavadi traja štiri dni, lahko tudi več kot teden dni, če pa se težave ne umirijo, je treba obiskati zdravnika. Poleg vode, sladoledov in sladic so pogost vir okužbe tudi školjke, ki delujejo kot vodni filtri in v primeru okužene vode zadržijo viruse.
Če školjke niso dovolj kuhane in toplotno obdelane, je verjetnost za okužbo večja. Virusi se z obolelega človeka prenesejo na druge ljudi z blatom in drugimi izločki. Pri okužbah z adenovirusi preprečevalnih ukrepov ni. Omenjeni virus uničijo le temperature nad 56 stopinj Celzija in ultravijolični žarki. Prenaša se s človeškimi fekalijami, okuženi pa zboli po treh do petih dnevih od okužbe. Virusne driske pogosto potekajo.kot epidemije, bakterijske driske pa so agresivnejše in običajno ljudem povzročajo težave dalj časa kot virusne. Pri driskah velja upoštevati pravilo, naj bomo previdni pri uživanju hrane, ki je pogost vir okužb in naj skrbimo za redno in temeljito umivanje rok ter osebno higieno. Tudi previdnost v bazenih ne bo odveč.
Renata Škrjanc, foto: Tina Doki
DRUŽINSKI NASVETI
Izbira (3)
Damjana Šmid
"Izbira. Čarobno rezilo z robom, ki oblikuje življenje. Toda kaj nam koristi, če se bojimo izbrati kaj drugega od tistega, kar že imamo. Kakor da bi pustili izbiro zavito v škatli in se sploh ne bi potrudili prebrati navodila." (R. Bach)
Večina ljudi rajši vztraja pri starih vzorcih vedenja, kot da bi tvegala z novimi. Spremembe so tiste, ki spravljajo ljudi v strah, v beg ali v akcijo. Odvisno, kaj izberemo in kako velika je naša želja. Teorija izbire, o kateri pišem, je tista, ki nam lahko korenito spremeni življenje, če si to želimo. Bistvena vprašanja, ki si jih postavimo pri tem, so kot ključ, ki odklepa prava vrata. Če jih boste začeli uporabljati v vsakdanjih situacijah in pri reševanju problemov, boste kaj kmalu ugotovili, da je lažje govoriti kot narediti. Pa vendarle. Vaja dela mojstra. Vprašanja so koristna tudi takrat, ko se pogovarjamo z otroki in so učinkovito nadomestilo za nekoristne pridige. Prvo vprašanje se glasi "kaj si želiš?" To pomeni, kaj si želiš v tem trenutku zase? Kaj bi želel spremeniti v svojem življenju? Kako želiš živeti in kakšen človek bi želel biti? Kaj pogrešaš? Kako bi se potem počutil, če bi to dobil? Otroke lahko vprašamo, kaj bi začarali, če bi imeli čarobno palico? Vprašanja izgledajo lahka, pa vendarle se včasih zgodi, da imamo z njimi veliko dela. Veliko otrok in mladostnikov pa tudi odraslih ljudi ne zna jasno izraziti svojih želja. Ko je otrok razburjen in togoten, ga običajno mirimo, namesto, da bi ga vprašali, kaj je sploh problem, kaj si želi. Če ga vprašamo in če smo ga tudi pripravljeni poslušati in se pogovarjati o tem, bomo videli, koliko to otroku pomeni. Pri tem vprašanju in pri reševanju problema pa se vedno osredotočimo na en sam problem, na eno samo željo. Kajti reševanje problemov in spreminjanje življenja je podobno, kot bi jedel špagete. Ne moremo dati vseh naenkrat v usta, lažje je, če jih pojemo manjšo količino. In če pogledamo špagete so podobni zmešnjavi, ki se včasih pojavi v našem življenju. Samo omake so različne ... Ko enkrat vemo, kaj je problem in kaj si želimo, se lotimo drugega vprašanja. Kaj delaš za to svojo željo? Kolikokrat si poskušal to dobiti in na kakšen način? Kako si do sedaj reševal ta problem? Ali je bil takšen način uspešen? Kaj si še poskusil? Pri tem vprašanju običajno ugotovimo, da obstaja velika razlika med našimi željami in našim vedenjem, da bi to dobili. Tu se pojavijo krivci in izgovori. Saj sem poskušal, pa mi starši niso dovolili ... Saj bi, pa ne morem zaradi otrok ... Žena mi ne pusti ... Vreme je bilo slabo ... Nimam denarja ... Šef me ovira ... In mogoče je kriv mlaj?
Ko se zaprejo ena vrata, se odprejo druga
To misel Helen Keller, slepe in gluhe doktorice znanosti, naša sogovornica Elza Kumer Sabolič navaja kot spodbudo staršem otrok, ki se rodijo z Dovvnovim sindromom.
"Namesto pravilno prisotnih dveh kromosomov 21 so v jedru vsake celice otroka z Dovvnovim sindromom prisotni trije kromosomi z odvečnimi geni, ki s svojim delovanjem povzročijo značilni videz in določajo razvojne sposobnosti človeka," pravi specialna pedagoginja in logopedinja Elza Kumer Sabolič, ki skupaj s kolegico po Sloveniji vodi seminarje o zgodnji obravnavi otrok z Downovim sindromom. Zgodnja obravnava je zelo pomembna, saj se z ustrezno in pravočasno terapijo lahko veliko težav odpravi ali vsaj omili. Staršem je lahko v pomoč tudi knjižica o Dovvnovem sindromu, ki naj bi bila na voljo že v vseh porodnišnicah. V kranjski jo menda še ni dobiti. Elza Sabolič odgovarja na naša vprašanja o otrocih z Dovvnovim sindromom.
Kako ste se pri svojem delu srečali z Downovim sindromom?
"Prvikrat je bilo to v času študija, kasneje pa sem poučevala v šoli s prilagojenim programom in že prvo leto učila tudi deklico, ki je imela Dovvnov sindrom. Bila je zelo uspešna, osvojila je program prvega razreda in tekoče brala. Ko sem se po devetih letih službovanja na šoli s prilagojenim programom zaposlila na Centru za sluh in govor v Mariboru, sem namreč specialna pedagoginja in logopedinja, so k meni prihajali tudi otroci z Dovvnovim sindromom. Otroci, ki zaostajajo v razvoju, imajo težave tudi na govorno - jezikovnem področju. Če jim hočemo pomagati, moramo hkrati razvijati vsa področja, ne le govornega. Iskala sem ustrezen program, ki bi zajemal vsa ta področja. Leta 1990 sem bila na Nizozemskem, kjer sem se usposabljala za elementarno obliko komunikacije-EBL. Moja mentorica me je poslala na predavanje gospe Moire Pieterse iz Avstralije, ki je na univerzi v Sydneyju izdala program za otroke, ki zaostajajo v razvoju in ga predstavljala po svetu. Po predavanju sem jo prosila zanj. Poslala mi gaje in tako
Elza Sabolič z materjo v Turčiji.
se je začelo najino sodelovanje. Del tega programa, "Majhni koraki", je prevedla sekcija za Dovvnov sindrom v Ljubljani in je na voljo staršem in strokovnjakom, ki delajo z otroki. S kolegico iz Portoroža izvajava tudi seminarje o zgodnji obravnavi otrok z Dovvnovim sindromom in predstavljava ta program, ki ga izvajam že dvanajsto leto."
Koliko otrok se rodi z Dow-novim sindromom?
"Največ študij navaja, da se na vsakih 600 do 700 rojstev rodi po
en otrok z Dovvnovim sindromom. V Sloveniji se rodi približno 25 otrok na leto. Gre za prirojeno stanje, ki prizadene otroka ne glede na to, v kateri deželi se rodi in katerega spola je. Pojavlja se pri vseh rasah in na vseh kontinentih ne glede na družbeni ali ekonomski status staršev. Povzroča ga dodaten 21. kromosom v vsaki telesni celici. Namesto pravilno prisotnih dveh 21 kromosomov, so v jedru vsake celice otroka z Dovvnovim sindromom prisotni trije kromosomi. Na tretjem, 21. kromosomu, je približno 4000 odvečnih genov, ki s svojim delovanjem povzročijo značilen videz in določajo razvojne sposobnosti oseb z Dovvnovim sindromom. Zakaj se zgodi "ta napaka narave" strokovnjaki še raziskujejo."
Kaj to pomeni za otrokovo prihodnost?
"Dodatni kromosom 21 nosi s seboj dodatno genetsko informacijo, ki spremeni normalni potek načrta rasti in razvoja, kar se odraža v telesnih značilnostih in vpliva na zdravje in telesni razvoj, odraža se glede na osebnostni razvoj in vedenje in ima velik vpliv na umske sposobnosti. Ta količina ekstra genetskega materiala določa kakšne zdravstvene težave bo imel otrok. Večina dojenčkov ima slab mišični tonus, zato je nujno, da se takoj vključijo v fizioterapevtsko obravnavo. Slab mišični tonus vpliva tako na fino kot na grobo motorike Približno tretjina otrok se rodi s prirojeno srčno napako. Sodobni kirurški postopki lahko popravijo veliko srčnih napak in nekateri otroci po posegu nimajo več težav." 1
Kaj zgodnja diagnoza tega sindroma pomeni za kasnejši otrokov razvoj?
"Ker so otroci diagnosticirani in deležni ustrezne terapije, se te težave lahko omilijo, če že ne odpravijo. Pomembno je, da poznamo posledice teh stanj in da ustrezno in pravočasno ukrepamo. Tako preprečimo sekundarno retardacijo, ki je posledica motenj vida, sluha, srčnih obolenj, motenj v delovanju žlez in presnovnih motenj. Ker je otrok moten na vseh področjih svojega razvoja, so v tujini že zelo zgodaj razvili program zgodnje intervencije, ki vključuje sočasno fizioterapevtsko, specialno pedagoško in logopedsko obravnavo. V Avstraliji sem obiskala tri centre za zgodnjo obravnavo vseh otrok, ki zaostajajo v razvoju in kjer so starši in otroci deležni ustrezne obravnave."
Za starše je spoznanje o razvojni motenosti in s tem drugačnosti njihovega otroka nedvomno velik šok. Kako strokovnjaki delajo z njimi, kaj jim svetujejo v zvezi z vzgojo takega otroka?
"Otrok in njegova družina se vključi v program zgodnje obravnave, ko je otrok star 6 do 8 tednov, oziroma takrat, koje bila postavljena diagnoza. Ker je diagnoza postavljena že v porodnišnici, razen v nekaterih izjemnih primerih, se lahko takoj vključijo. Starše so ob dejstvu, da ima otrok Dovvnov sindrom globoko pretreseni in šokirani. Sekcija za Dovvnov sindrom je pred petimi leti prevedla informativno knjižico Življenje z Dovvnovim sindromom in jo poslala vsem porodnišnicam v Sloveniji. V njej so vse osnovne informacije, ki zani-
Otroci z Dovvnovim sindromom se rodijo po vsem svetu.
majo vse starše vključno z informacijo, kako se vključijo v sekcijo in kam naj se obrnejo po pomoč. Povežejo se lahko z drugimi starši, ki so že v programu zgodnje obravnave in jim lahko pomagajo.
Starši sodelujejo pri načrtovanju programa in vključujejo načrtovane aktivnosti v vsakodnevno življenje. Strokovnjak, ki vodi program, staršem pokaže, kako naj vzpodbujajo otroka, včasih tudi posname na video kaseto, ki jo starši lahko večkrat pogledajo. Program tudi napiše in podrobno opiše vse aktivnosti, ki jih ponujamo otroku. Določi se tudi datum ponovnega srečanja. Idealno je, če se lahko srečujemo vsak teden, kjer je to mogoče. Ob vsakem srečanju se starši in strokovnjaki pogovorijo o otrokovem napredku. Skupaj opazujejo otroka in ugotovijo ali se kje že pripravljen naučiti se kaj  novega,  skupaj  pa tudi
izberejo način in pripomočke, ki otroku najbolj ustrezajo. Ob vsakem srečanju se pogovarjajo tudi o stvareh, ki jih zanimajo. Tako je zgodnja obravnava namenjena v veliki meri tudi staršem, posebno še, če je organizirana tako, da se tudi starši lahko sestajajo in pogovarjajo.
Koje otrok star leto dni, se skupaj s starši vključi v skupino otrok. Osnovna aktivnost je igra, ki je načrtovana tako, da otrok lahko uporabi tiste veščine, ki se jih je že naučil. Navaja se na skupino in se vključuje v glasbene skupinske aktivnosti."
Kako se ta vlaganja obrestujejo pri otrokovem razvoju?
"Širok razpon možnosti, ki jih ima otrok, ki je deležen zgodnje obravnave, se kasneje odraža na vseh področjih otrokove osebnosti in funkcioniranja. Je bolj samostojen, lažje se sporazumeva z ljudmi, lažje navezuje stike in lažje se vključi v organizirano obliko vzgoje in izobraževanja, kar seveda v veliki meri vpliva na boljše in kvalitetnejše življenje. Tako lahko v polni meri razvije svoje potenciale Veliko staršev poroča, da se jim je povrnilo zaupanje vase in v starševske sposobnosti, čutili so olajšanje, se pomirili in začeli gledati otroka z druge perspektive. Močan vpliv ima tudi na širšo družino, na stare starše in na vse, ki kakorkoli prihajajo v stik z otrokom in s starši. Helen Keller, slepa in gluha doktorica znanosti je zapisala: "Ko se ena vrata zaprejo, se odprejo druga; toda mi pogosto predolgo gledamo v zaprta in ne vidimo tistih, ki so se pravkar odprla za nas."
Danica Zavrl Žlebir
Odfošllti vstop pv-špmr&doti
Popotovanje od Rožne do Gdanska (in nazaj) - 5. del
11.7. Baltsko morje, skrajni sever Poljske, na morju smo!
Uau, to pa ni ladjedelniška obala s 15 stopinjami. Pa to je luksuzno letovišče! Kilometri peščenih plaž, sonce, vročina, na stotine razgaljenih teles, glasba, vodni športi. Kakšna razlika - 20 km v notranjosti pa ljudje hodijo v plaščih. Morje je ledeno, a kopalcev polno. Me pa s smo s seboj prinesle le zgornji del kopalk, pa še to le zato, da bi kljub domnevnemu mrazu naredile eno "namorjusmo" fotko, potem pa hitro nazaj v velur. Pridemo pa v trope!
Ps: tukaj prodajajo največji sladoled, kar smo jih kdaj videle. Poleg tega ga še oblijejo s čokolado in potresejo z lešniki. Razkošje!
14. 7. Praga
Praga je znana po lutkah. Lesenih. Zato sem komaj čakala na muzej starih igračk. No, za ceno vstopnice dobiš še ogled muzeja Barbie punčk. Barbik. Štiri sobe Barbik. Različne barve kože, dolžina in barva las. Saj bi rekla vseh oblik in velikosti, ampak to imajo vse isto. Črne in bele. Noge do vratu, pas ozek kot vžigalica. Seveda tiste čisto prave, najboljše, nimajo temne polti in črnih kratkih las. Prave so belopolte in plavolase. In seveda lepo oblečene. Za vsako uro dneva. Nekatere Barbi-ke imajo celo poklic. Hodim po sobah in jih opazujemo pri opravljanju različnih poklicev: Barbie pilotka, modna oblikovalka, igralka bejzbola, navijačica, učiteljica aerobike, marinka, celo astronavtka (in to še preden je Armstrong stopil na Luno - Barbie je prva!). Hodim naprej in čakam še na druge poklice: filozofinja, čistilka, znanstvenica, delavka v otroškem zavetišču. Pa je prej zmanjkalo sob. Res pa je, da je bila enkrat medicinska
sestra - takrat je imela seveda ob sebi dr. Kena. Igranje z Barbie pa je lahko za otroke zelo poučno. Videli smo Barbie, ki je noseča. No, poučnost je v tem, da se ji ob pritisku na gumbek trebuh odpre in ven pride - dojenček. No, sedaj pa vemo, kako! Če slučajno otroci še kdaj vprašajo.
Ampak to še ni vse. Barbie zna tudi govoriti. En stavek - da ne bo preveč zapleteno. No, ker pa lahko izreče samo en stavek, je ta seveda skrbno izbran. Nekaj primerov: Rada bi plesala! Ali naj si
spremenim frizuro? Všeč mi je Ken! Ne maram matematike! ... Skratka, Barbie si v svojih najglobljih razmišljanjih zastavlja osnovno vprašanje vsake "radabibilakotBarbie" ženske: Sem (dovolj) lepa?
V muzeju seveda ni nobenega ogledala. Po občudovanju stotih popolnic bi bilo to naravnost kruto. Do punčk, ki so v sedmih nebesih, in mamic, ki hodijo za njimi. OK, za vsak primer, če se tudi ve kdaj zakompleksate: izračunali so (neke zakompleksane feministke, boste rekli),
da ženska, ki bi imela take mere kot Barbie, na žalost ne bi mogla živeti svojega popolnega življenja. Ker bi se prelomila na pol. Jah, vsega se pač ne da imeti.
Popoldne, gremo v Plzen!
No, sedaj pa k bolj stvarnim zadevam. V Plzen - na ogled znane pivovarne. V vodiču piše, da je v ceno vstopnice všteta degustacija. Hm.
Ah, degustacije ni bilo. Pravzaprav v muzeju pivovarne Pilsner Urquell prav veliko pravega piva sploh nismo videle. Smo pa v (res zanimivi) predstavitvi izvedele marsikaj o tej, na Češkem zelo priljubljeni, pijači. Ko se boste učili o Mezopotamiji in Hamurabijevem zakoniku, lahko za dodaten plus poveste, da je v bil v njem tudi natančen postopek pridelave piva. Pri Egiptu pa, da so gradbeniki, ki so zidali piramide, za malico dobili 2 štruci kruha, 2 vrčka piva, česen in čebulo. Pivo, česen in čebula - si predstavljate njihov zadah?! Jak!
Potem smo to slavno pivo še kupile - za domov. Da bo direkt iz Plzna! No, ko ga bom nosila v ruzaku še en teden, bo zaradi vseh muk že vreden svoje teže v zlatu - in zaradi pretresenosti najbrž neužiten.
Pa smo ugotovile, da v Plznu je treba pivo tudi poskusiti. V pravi Češki pivnici. Ko smo že ravno tu. Ampak problem je, da je pivo res ogabnega okusa. Res. Mogoče bi zadostovalo, da gremo na plzenski sladoled? Gremo!
Za Prago je prišel Tabor, pa Brno, potem še nekaj dni na morju in še kopica dogodivščin ... ampak mojega časa in prostora je konec. Prihaja september in na vrsti ste vi!! Kje, kdaj, kako, s kom ... pa je bil tvoj nori počitniški dan, teden, mesec?
Ana Cergolj
Ze bolj privlačen    Učbeniki za tretjino cene
za mlade
Zanimanje za učbeniške sklade je vse večje, izposoja narašča tudi v srednjih šolah.
V raziskovalni nalogi o Gorenjskem glasu sta dijakinji ekonomske šole ugotovili, da mlajše generacije v njem pogrešajo predvsem "tabu" teme.
Kranj - "Danes ni človeka, ki ne bi dnevno ali pa vsaj občasno prebiral časopisov. Časopisi so imeli nekoč in imajo še danes velik pomen, saj večkrat razplamenevajo, razbesnjujejo ljudske množice, jih vodijo in vzgajajo k dobremu ali slabemu," sta v uvodu k raziskovalni nalogi, v kateri sta raziskovali Gorenjski glas skozi čas, zapisali dijakinji Ekonomske šole Kranj Tina Samardžič in Lili Omejc. Z njo sta uspešno nastopili na regijskem srečanju mladih raziskovalcev in se uvrstili tudi na državno tekmovanje, ki bo konec septembra.
Posebno pozornost sta namenili zgodovini Gorenjskega glasa in kako se je ta spreminjal skozi čas. Zaradi tega sta brskali po starih izvodih časopisa, ki neprekinjeno izhaja že 55 let, poiskali sta tudi prednike omenjenega časopisa, med katere poleg Gorenjca štejeta še Mladino, Soboto in Naše delo. "Posebej zanimivo se mi je zdelo obdobje med drugo svetovno vojno, koje Gorenjec prav tako izhajal, in to legalno. Očitno je navijal za okupacijsko oblast. Kljub temu se mnogi dogodki in letnice ujemajo z resničnimi," je razložila Tina Samardžič. Ker ju je zanimalo še, kako nastane časopis, sta eno poglavje namenili tudi razvoju tiskarstva v Kranju. Skozi raziskovalno nalogo pa sta želeli predvsem ugotoviti, ali ima Gorenjski glas prihodnost tudi, ko bodo sedanje mlade generacije odrasle. "Gorenjski glas berejo predvsem starejši, saj vsebuje premalo tem za mlade," pravita Tina Samardžič in Lili Omejc. To je pokazala tudi anketa, ki sta jo izvedli med sto dijaki in študenti ekonomske šole, gimnazije
Tina Samardžič
in fakultete za organizacijske vede. "Želeli sva ugotoviti, koliko berejo ta časopis, kaj pri njem pogrešajo in kaj bi morda dodali." Izkazalo se je, da večina anketiranih zgolj občasno poseže po Gorenjskem glasu, pri tem pa jih najbolj pritegnejo novice iz športa, razvedrilo, kronika in moda, pa tudi horoskop. Večinoma pa ga mladi ne berejo, pravita, ker je zanje premalo tem. Pogrešajo predvsem določene
Lili Omejc
"tabu" teme, več bi moralo biti tudi barvnega slikovnega gradiva in informacij s področja izobraževanja. "Glavna težava pa je, da ga mladi v glavnem sploh ne poznajo. Mogoče bi jih zato k branju pritegnili s kakšnim brezplačnim izvodom, ki bi ga dobili na šoli," sta razmišljali.
Vendar se je v zadnjem času Gorenjski glas vendarle začel spreminjati, sta poudarili Tina in Lili. "Zdaj je že bolj privlačen za mlade, posebno, odkar ima tudi študentsko stran. Več pozornosti se namenja tudi prireditvam." Pred državnim tekmovanjem bosta zato na enakem vzorcu ponovili anketo, da bosta primerjali, ali se je po mnenju mladih kaj spremenilo.
Mateja Rant, foto: Gorazd Kavčič
Kranj - Nakup učbenikov, delovnih zvezkov in ostalih šolskih potrebščin ob začetku šolskega leta močno načne marsikateri družinski proračun. Vedno več učencev in dijakov si zato učbenike izposoja preko učbeniških skladov, saj tako zanje odštejejo le tretjino nabavne cene. Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport bo letos za vzdrževanje in obnavljanje učbeniških skladov namenilo približno 120 milijonov tolarjev, šole pa so z izposoje-valninami lani zbrale več kot milijardo tolarjev, tako da so učbeniške sklade večinoma že sposobne ohranjati same.
V osemletnih osnovnih šolah so učbeniške sklade začeli vzpostavljati sredi devetdesetih let in danes si po podatkih ministrstva za šolstvo, znanost in šport učbenike sposoja preko 80 odstotkov učencev. Za devetletke je učbeniški sklad obvezen že od vzpostavitve programa devetletne osnovne šole; lani si je učbenike sposodilo skoraj 93 odstotkov vseh učencev. Kot pomoč pri vzpostavljanju in ohranjanju učbeniških skladov bo ministrstvo v letos njem šolskem letu vsem javnim osnovnim šolam nakazalo 1.380 tolarjev za vsakega vpisanega učenca v programu devetletne osnovne šole.
V srednjih šolah učbeniški sklad ni obvezen, ministrstvo ga
le spodbuja. Do zdaj ga je vzpostavilo že skoraj 90 odstotkov srednjih šol. Učbenike si izposoja dobrih 56 odstotkov
dijakov, izposoja pa iz leta v leto narašča. Učenci in dijaki za učbenik, ki si ga izposodijo preko učbeniškega sklada, plačajo le tretjino nabavne cene, po kateri gaje kupila šola. Tako za komplet učbenikov, ki povprečno stane 40 tisoč tolarjev, plačajo le okoli 13 tisoč tolarjev. Učenci in dijaki, ki iz socialnih razlogov niso sposobni plačati iz-posojevalnine, se jim plačilo na predlog skrbnika učbeniškega sklada v celoti ali delno oprosti.
Evropska noč netopirjev
Kranj - Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev (SDPVN) bo v okviru Evropske noči netopirjev pripravilo več dogodkov, med drugim tudi v Kranju, s katerimi želijo netopirje predstaviti širši javnosti. V petek, 5. septembra, ob 18.30 bo na gradu Khislstein predstavitev netopirjev Slovenije z diapozitivi, ob 20. uri pa bo sledil večerni sprehod z opazovanjem netopirjev z ultrazvočnimi detektorji.
Netopirji sodijo med najbolj ogrožene sesalce v Evropi. Zato se je že pred leti v okviru sporazuma o varstvu netopirjev v Evropi pojavila pobuda za organizacijo mednarodnega dogodka, s katerim bi ob približno enakem času netopirje predstavili širši javnosti. Pri tem sodeluje 38 evropskih držav. M.R.
V osnovnih šolah je bilo lani 6,5 odstotka takih otrok. Če uporabnik ob koncu leta vrne poškodovan ali uničen učbenik oziroma ga sploh ne vrne, saj se nekateri odločijo za odkup učbenika, mora plačati ustrezno odškodnino. Nekatere šole razen tega staršem ponujajo pomoč tudi pri organizaciji nakupa delovnih zvezkov, tako da zberejo naročila staršev, ti pa potem delovne zvezke plačajo preko položnic.
Mateja Rant, foto: Tina Doki
Test: Citroen C3 Pluriel 1.6 16V SensoDrive
Rezervirano za užitkarje
Kovanje avtomobilske pločevine, dokler je še vroča, se očitno splača. Pri francoskem Citroenu se še ni ohladil malček C3, že je na cestah njegova zabavnejša različica C3 pluriel. Pluriel v francoščini pomeni množino, Citroenova domislica pa so najmanj štiri življenja v enem samem štirikolesniku s številnimi prilagoditvami.
***** Zunanjost: C3 pluriel bi bil lahko brez težav novodobni spaček in čeprav tega pri Citroenu sploh nočejo slišati, se bodo marsikomu, ki ima legendarnega spačka v lepem spominu, ob pogledu na posebneža pocedile sline. S svojo modularno zasnovo je tudi za sedanje avtomobilske čase, ki so naklonjeni najrazličnejšim izvirnim idejam, videti zelo nevsakdanji,
na ta način pa poudarja Ci-troenovo kreativnost in smisel za uresničevanje drznih in nenavadnih zamisli, ki so jih v svoji dolgi zgodovini prikazali že velikokrat.
**/* w"w- Notranjost: Vsekakor se uporabnikom tega avtomobila obeta veliko zabave. Ko so vsi karoserijski deli na svojem mestu in ko je preko potniške kabine razpeta platnena
streha, je počutje podobno kot v kombilimuzinskem C3, saj je notranje okolje do potankosti enako, res pa je, da je prostora manj, kar še posebej občutita potnika na zadnjih sedežih. Se pred odpiranjem in demontažo strešnih elementov je skoraj nujno pogledati v uporabniški priročnik, kakšen je vrstni red posameznih postopkov. C3 pluriel se iz kombilimuzine lahko naj-
ECO Speedster je podiral rekorde
Oplov 24-urni preizkus se je končal s 17 mednarodnimi hitrostnimi rekordi.
Nemški Opel, ki ima za seboj že več kot sto let avtomobilske zgodovine, bo k pomembnim mejnikom lahko dodal še letošnji 27. julij. Na ta dan so s svojim lahkim dvosedom ECO-speedsterjem na krožni progi tovarniškega preizkusnega centra v Dudenhofnu dosegli kar 17 hitrostnih rekordov za posebna vozila z dizelskimi motorji gib-ne prostornine od 1100 do 1499 kubičnih centimetrov.
Prototipni ECO-speedster opremljen z varčnim 1,3-I i trski m turbodizelskim motorjem CDTI s 112 konjskimi močmi je s povprečno dnevno hitrostjo kar 225,079 kilometra na uro je za celih 98,295 kilometra na uro presegel prejšnji rekord, najhitrejši krog pa je prevozil z osupljivo hitrostjo več kot 256 kilometrov na uro. Merjenje hit-osti in celoten preizkus sta iz spremljevalnega vozila strogo nadzorovala funkcionarja mednarodne avtomobilistične organizacije FIA, ki tudi sicer bdi nad podobnimi podvigi. Posebej dramatično je bilo 55 minut pred koncem, koje moralo vozi-
lo zaradi težav z električnim sistemom zapeljati v bokse, motorja pa ni bilo več mogoče zagnati. Do tega trenutka je bilo postavljenih že 16 rekordov, do 17. pa je preostala edina pot - voznikovo potiskanje avtomobila čez ciljno črto brez tuje pomoči. Končalo se je z veseljem za Oplovo moštvo ob progi, ECO-speedster pa je na cilj naporne preizkušnje pripeljal s pomočjo zaganjalnika.
Rekordni hitrostni dosežki (za volanom sta imenično sedela
Oplov tehnični direktor Hans H. Demant in član upravnega odbora Allain Uvttenhoven) dopolnjujejo izjemno dobre rezultate preizkusa varčnosti, ki so ga na javnih cestah opravili specializirani novinarji in dosegli povprečno porabo 2,54 litra na 100 kilometrov. Opel je bil že doslej lastnik več hitrostnih rekordov med dizelskimi vozili, ki so jih leta 1988 dosegli z različico takratne corse s turbodizelskim motorjem.
M.G., foto: Opel
Rabljena vozila
Na našem pokritem centru na I.ahorah v Kranju vas čaka največja izbira rabljenih vozil vseh znamk in letnikov (več kot 80 vozil).
Znamka in tip Letnik-barva Cena V Sit
R-Laguna GTDynatrn'ck,abs,8xair,sv...  2002 met.siva 4.810.000,00
R-Laguna l,9dci expression k,abs... 2001 zlata 4.010.000,00
R-Laguna l,9dci authentic k,abs... 2001 srebrna 3.790.000,00
R-Master 2,2dci k,sv,cz,es 2001bela 3.590.000,00
Volvo V70 2,0 k,sv,cz,es,4xair 1997 srebrna 2.150.000,00
VW Poto 1,2 2xair 2002 srebrna 1.830.000,00
Kia Rio l,5hb k,abs,sv... 2001 rdeča 1.690.000,00
VW Golf 1,8 k, 2xair,sv,cz,abs 1995 črna 1.390.000,00
Fiat Marea 1,6 k,4xair,abs... 1999 srebrna 1.680.000,00
R-Clio l,2/5v 2xair 2001 bela 1.320.000,00
Suzuki Baleno 1.6glx 1996 zelena 860.000,00
R-Clio l,2/5v 1997 modra 850.000,00
RENAULT
www.alpetour-remont.si
Za vozila z garancijo vam jamčimo:
♦ BREZPLAČEN PREIZKUS
♦ 45 TOČK KONTROLE NA VOZILU
♦ TEHNIČNO KONTROLO VOZILA PO 2000 PREVOŽENIH KILOMETRIH
♦ POMOČ NA CESTI, VLEKO ALI POPRAVILO
♦ 3 MESEČNO TEHNIČNO GARANCIJO
LEGENDA:
-V,. VOZILO Z DARANCD0 K KUMA
♦ SV: Sfe'RV'0 VOLAN
CZ CENTRALNO ZAKLEPANJE
- K: KAD/O
mm.
D.D. KRANJ
SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ, LJUBLJANSKA 22
Centrala: 04/20 15 240
Vse za vaš avto na enem mestu:
♦ Prodaja vozil Renault »Zavarovanje in registracija vozil
♦ Vzdrževanje vozil * Odkup in prodaja rabljenih vozil
♦ Najem vozil ♦Tehnični pregled osehnih,
♦ Vleka vozil tovornih in priklopnih vozil
prej spremeni v "panoramsko kombilimuzino", pri čemer odpiranju platnene strehe služi vrtljivo stikalo. Že pri ne pretirano visoki hitrosti se začne zrak zoprno vrtinčiti v notranjosti, zato je bolje odpreti še vsa bočna okna, ki jim prav tako streže elektrika. Prepiha in vetrovnih užitkov ne manjka, toda to je šele polovična pot do kabriolet-skega vzdušja, saj je pred tem potrebno streho, ki se harmoni-kasto zloži na zadnje steklo z nekaj potezami pospraviti v dno sicer solidno prostornega prtljažnika. Zdaj sta ostala samo še oba strešna loka, ki sta najbolj neroden del modularno strešnega sistema. Potrebno je sprostiti zatiče na obeh koncih in ju odstraniti; kako naporno je to opravilo, je odvisno od moči v rokah, saj vsak lok tehta 15 kilogramov. In potem C3 pluriel postane odprti  dvosed brez
TEHNIČNI PODATKI
vozilo: ..................limuzina-kabriolet, 3 vrata, 4 sedeži
mere: .....................d. 3,930, š. 1,695, v. 1,560 m
medosna razdalja: .............................2,460 m
prostornina prtljažnika: ............................266 I
teža praznega vozila: ...........................1100 kg
dovoljena skupna teža: ..........................1550 kg
motor: ..........................štirivaljni, bencinski, 16V
gibna prostornina: ............................1587 cem
moč: ......................81 kVV/110 KM pri 5750 v/min
navor: ...........................147 Nm pri 4000 v/min
najvišja hitrost: ...............................192 km/h
pospešek od 0 do 100 km/h: ......................10,7 s
poraba EU norm.: ..................5,2/8,6/6,5 1/100 km
maloprodajna cena: .......................3.712.000 SIT
zastopnik: ........................Citroen Slovenija, Koper
rabna je tudi predelava v pick-up, ki nastane s podiranjem zadnjih dveh sedežev in odpiranjem spodnjega dela prtljažnih vrat, ki lahko zdržijo do 100 kilogramov teže. Domneva, da se bo večina v C3 plurielu po prvem začetnem navdušenju ob
strežnih lokov, ki morata ostati v garaži, vožnja je že zabavnejša kot prej, a hkrati lahko tudi bolj tvegana. Če se namreč sredi poletne vročine nenadoma razbesni nevihta, je C3 pluriel v takšnem stanju precej nebogljen. Med butično dodatno opremo je sicer tudi ponjava za zasilno zaščito potniškega prostora, a kaj pomaga, ko pa se tako ni mogoče voziti. Omejeno upo-
"modeliranju" karoserije, najbolj pogosto vozila s postavljenimi strešnimi loki in zgolj z odprto platneno streho in stranskimi stekli je zato na mestu. ***/*7> Motor: Močnejša izvedba pa ima 1,6-litrski bencinski motor s 110 konjskimi močmi, ki se na pogonski kolesi prenašajo s pomočjo robotizi-ranega menjalnika senso drive. Pogonski stroj ima zadostno za-
CITROEN C3 PLURIEL 1.6 16V in bližnji tekmeci
Model maloprodajna cena
MAZDA MX-5 1.6 3.951.820 SIT
PEUGEOT 206 CC 1.6 16V 3.479.000 SIT
FORD STREETKA 1.6 : ni znana
Presenečenje z evropskega vzhoda
Češka Škoda za bližnji avtomobilski salon pripravlja presenečenje v obliki konceptnega vozila imenovanega roomster. Gre za kompakten in prostoren štirikolesnik z velikimi steklenimi površinami, ki zaradi zasnove potniškega prostora služi predvsem družinski uporabi, notranjost pa se zaradi prostornosti lahko kosa tudi z večjimi avtomobili. Druge podrobnosti o roomsterju za zdaj še niso znane, pri Škodi pa omenjajo, da gre za vizijo prihodnosti, kar bi lahko pomenilo tudi prilagoditev in bližnji začetek serijske proizvodnje. Za zdaj v Mladi Boleslav tudi še nočejo razkriti ali bo v Frankfurtu razstavljen model, ki bo nasledil uspešno, vendar že sedem let staro octavio. M.G., foto: Skoda Auto
logo moči in navora, vendar mu nekaj energije vzame samodejni menjalnik s kombinacijo elektronsko nadziranega ročnega pretikanja. Menjalniku je mogoče ukazovati s prestavnor očico na sredinski konzoli in dvema dirkaško oblikovanima vzvodoma ob volanskem obroči, žal vselej ne zmore prepoznati načina vožnje in voznikovih želja.
Vozne lastnosti: Pri obnašanju avtomobila na cesti skoraj ni čutiti razlik v primerjavi s kombilimuzino, C3 pluriel ima nekaj kilogramov več in manj togo karoserijo. Zato se pri preskakovanju cestnih grbin vsakič streseta oba strešna loka in mednju napeto platno, kar lahko povzroči slab občutek, kaj hujšega pa ne.
***/*& Končna ocena: Zanimivo, izvirno, zabavno in hkrati premalo domišljeno, in izdelano s pomanjkanjem natančnosti. Nekaj sicer drži: pri Citroenu so tistim, ki jih ne pesti pomanjkanje domišljije in želja po razburljivih dogodivščinah zanesljivo ustregli. Kdor v C3 plurielu vidi duh nekdanjega spačka, se tudi povsem ne moti, pa naj je to Francozom všeč ali ne.    Matjaž Gregorič
Legenda: *****odlično
-ft dobro
* * * -m £< povprečno
* *     ■& zad ovo I j ivo
*-frtfr-ft"&slabo / vmesna ocena
NA KRATKO
* Rezultat sodelovanja med avtomobilsko znamko MINI, ki je v lasti bavarskega BMW-ja in znanim izdelovalcem športne obutve Puma, so novi športni čevlji namenjeni predvsem voznikom. Obutev bo pravi dragulj, saj bo izdelanih le 2000 parov, od katerih jih bo le 350 namenjenih evropskim kupcem in še te bodo prodali v času avtomobilskega salona v Frankfurtu.
M.G.
AVTOHIŠA AHCIN
LUDVIK AHČIN, s.p. VOKLO 75a, 4208 ŠENČUR
tel.: 27 99 200, gsr.i: 041 614 048
TOČA-
NUDIMO VAM POPRAVILA VOZIL, POŠKODOVANIH OD TOČE TUDI BREZ LIGANJA
IMAMO SKLENJENE
POGODBE Z ZAVAROVALNICAMI.
AH star - še ena ameriška ikona, ki je zavzela svet
Niso zadnji hit, so pa večne
Kot kavbojke in Coca cola, Mc'Donalds in Barbika so tudi Ali star športni čevlji ameriški proizvod, ki je v dvajsetem stoletju zaznamoval svet. In nič ne kaže,
da bi se "allstarkam" mudilo v arhiv.
Neresen, nezanesljiv, nezrel, otročji, skratka človek, ki se pri petintridesetih obnaša kot najstnik ... Takšen naj bi bil tip moškega, ki "še vedno" nosi AH star športne copate. Če vam je torej le kaj do zmernega in urejenega življenja, se drage bralke, nikar ne odločite za takega partnerja. Tako nekako sem pred leti prebiral v neki trendovski ženski reviji na temo, povej kakšne čevlje nosiš in povem ti, kdo si.
Kaj pa mnogi znani filmski igralci, heroji z glasbenih odrov, James Dean, Elvis Preslev, Bruce Willis, Robin Williams, "allstarke" so bile oziroma so tako rekoč obvezna obutev skupin Ramones, Nirvana, Pearl Jam, U2, menda so jim podlegli celo slavni The Beatles...? In ne le moški, nosijo jih tudi punce kot Kate VVinslet (nosilka glavne ženske vloge v filmu Tita-nic), pa Julija Roberts, v njih je
moč srečati pevko Cyndi Lau-per, pa novodobno rokerico Avril Lavigne... Skoraj petdeset let so bili ti športni čevlji pojem obutve v košarki, naj bodo to največje legende ameriških košarkarskih terenov ali pa veliki mojstri nekdanje jugoslovanske košarke. In konec koncev, v osemdesetih letih, odkar jih je leta 1923 "izumil" Charles (Chuck) Tavlor, je bilo prodanih 750 milijonov parov različnih
Ali star športnih čevljev. Torej, ljubitelji Ali star obutve, lahko se oddahnete, z vami zagotovo ni nič narobe. Najbrž ste le malo zaljubljeni v enega najbolj znanih produktov globalne popularne kulture 20. stoletja.
Allstarke smo med drugim videli v filmih: Dečki iz Brazilije, Briljantina, Hair, M.A.S.H., Rockv, Vrnitev v prihodnost, Društvo mrtvih pesnikov, E.T., Ameriška pita, Trainspotting, Jackass ... in na glasbenih odrih in spotih pevcev in skupin kot Aerosmith, Lenny Kravitz, Metallica, The Cure, Green Day, Blink 182, Bruce Springsteen, Blondie, Van Halen, Linkin Park, Zmelkoow, novinar Igor Kavčič...
Kot zapisano, si je allstarke, kot jih poznamo danes, daljnega leta 1923 zamislil prav košarkar Chuck Tavlor. V ZDA so se kasneje po njem imenovale "chu-eks", ali pa po tovarni Conver-se, ki jih proizvaja, "cons" ali "connies". Tovarna čevljev Converse, ki jo je leta 1908 ustanovil Marquis M. Converse, je bila leta 1917, ko so začeli izdelovati tudi prve športne čevlje Ali star, v ZDA že uveljavljena znamka. Takrat jih je prvič obul tudi Chuck Tavlor, takrat sedemnajstletni košarkarski navdušenec iz Indiane. Odšel je v Conversovo tovarno v Chicago ter z novimi idejami, kako bi za igralce košarke te čevlje še izboljšali, navdušil šefa družbe
Model "Rainbow" (mavrica), ki definitivno nima nobene skupne točke z uradno ameriško politiko, je bilo letos mogoče kupiti tudi v Sloveniji.
ŠIK festival poletno razigran
Blejski študentje so poleg zabavnih in športnih prireditev poskrbeli tudi za sejem rabljenih učbenikov. Na tretjem
študentskem festivalu okoli 4000 obiskovalcev.
Bled - "Super zabava. Škoda, da je le enkrat na leto. Se dogaja. Lahko športaš, plešeš in celo kupiš poceni učbenike," so bile najpogostejše izjave obiskovalcev blejskega študentskega festivala Sik fest 2003. Blejska promenada je minuli konec tedna ponujala poleg nastopov glasbenih skupin, tudi streetball turnir, otroške delavnice in sejem rabljenih učbenikov. Prireditev je bila dobro obiskana, gorjanska godba pa je poskrbela za prijetno presenečenje.
Kreolke, karibske plesalke, prijetna popestritev študentskega festivala.
Blejski klub študentov je Šik (šport, izobraževanje, kultura) fest letos pripravil tretjič. Festival je ponujal raznolik program, v dveh dneh so našteli okoli 4000 obiskovalcev, odprl pa ga je blejski župan Jože Antonič. Sobota je bila v znamenju košarkarskega tekmovanja trojk.
nastopilo je osem trojk, razstave in glasbenih nastopov mladih umetnikov, otroških ustvarjalnih delavnic, koncerta skupine Su-pernova in sejma rabljenih učbenikov, ki je bil tudi v nedeljo. Nedeljski program je bil pisan na kožo otrok, blejski plesni studio je pripravil plesno
delavnico, popoldne pa so se tekmovalci pomerili še v spret-nostni vožnji z rolerji in skiroji. Na desetih stojnicah so se predstavili mladi ustvarjalci, med njimi je svoje lončene izdelke predstavil domačin Miha Zvan, ki je izdelal tudi domiselne in lične pokale (oljenke) za zmagovalce streetball turnirja, obiskovalci pa so se na njegovi stojnici lahko preizkusili v oblikovanju gline. "Šik fest je odlična zamisel blejskih študentov. Dva dni zabave in druženja. Morda bi v prihodnje lahko poskrbeli za več nastopov glasbenih skupin," je povedal Zvan. Teden dni pred začetkom novega šolskega leta je dobrodošel tudi sejem rabljenih učbenikov, na katerega se Blejci vse bolj privajajo.
Dobro obiskane so bile tudi otroške delavnice, kjer so najmlajši risali na lončke in oblikovali glino. Nastopila sta baletna plesalka Eva Jensterle in har-monikaš Robert Petač, Aleš Petek pa je v atraktivnem nastopu pokazal veščino mešanja koktejlov. Za presenečenje festivala je poskrbela gorjanska godba, ki je s seboj pripeljala Barvi Band, ansambel in plesalce z Otoka Martinique, ki so s karibskimi ritmi ogreli obisko-
valce. Organizatorja je letošnji festival stal 1,5 milijona tolarjev, denar pa so poleg blejske občine in LTO Bled prispevali tudi Klub radovljiških študentov, Mladinski servis Radovljica, Lek in Planika. "Mislim, da smo poskrbeli za kakovosten dvodnevni program. Na Bledu prireditev za mlade skoraj ni, zato smo se pred tremi leti odločili, da pripravimo Šik fest. Ker je velik finančni zalogaj, več kot enega letno ne moremo izpeljati. Veseli smo, da prizorišče ostaja promenada, saj so bili predlogi, da bi festival preselili pod Ribensko goro, kar bi bilo slabo, saj je namenjen tudi blejskim gostom," je povedala članica upravnega odbora Kluba študentov Bled Ines Am-brožič. Renata Škrjanc
in se pridružil razvoju novega obuvala. Želel je predvsem zaščititi gležnje košarkarjev, čevlji pa naj bi jim hkrati omogočali tudi boljši stik s tlemi, sunko-vitejše menjanje smeri in s tem hitrejše gibanje po športnem terenu. Enostavni, kot so, so nastali športni čevlji s podplatom iz gume in gornjim delom iz platna. Taki, kot so še danes. V priznanje njegovega prispevka k izumu je tovarna na originalni znak dodala tudi njegov podpis, ki še danes krasi vsak par allstark. Seveda je nova obutev povzročila tudi pravo revolucijo v košarki, temeljito spremenila način igranja in se v vrhunski košarki obdržala skoraj petdeset let.
V štiridesetih letih prejšnjega stoletja so allstarke navdušile tudi mlade zunaj športnih igrišč in rodila se je še ena "American icon", eden kultnih ameriških proizvodov dvajsetega stoletja, ikona, ki ima tudi po osemdesetih letih še vedno mesto v današnjem globalnem svetu. Za podatek - samo v letih 2001-2002 so bile allstarke več kot 1700-krat prikazane na fotografijah, v filmih, v revijah.
komercialnih in glasbenih videospotih ... Danes je na voljo množica različnih modelov allstark, bodisi nizkih, visokih preko gležnja ali ekstra visokih do sredine golena. V okviru blagovne znamke Chuck Tavlor All Star Classic jih izdelujejo v različnih barvnih odtenkih, v limitiranih serijah pa tudi poslikane s stripom, peace znakom, ameriško zastavo, pobarvane kot mavrica, z ognjenimi zublji, tigraste... Nekaj tega jih je mogoče dobiti tudi pri nas, odvisno pač od uradnega uvoznika. V lovu za dobičkom jih že dolgo ne izdelujejo več le tovarne v ZDA, ampak tudi cenena delovna sila v vzhodnoazijskih državah, Vietnamu na primer. Kakopak originalne in ne zgolj ene mnogih imitacij (kot na primer Ali star), ki jih lahko dobite tudi po desetkrat nižji ceni.
Danes, ko allstarke niso več v vseh pogledih optimalna obutev in je na voljo množica udobnejših, sodobno oblikovanih športnih čevljev, te niso več moderne. So pa še vedno cool, to vam zagotavljam. Igor Kavčič, foto: Gorazd Kavčič
Feslival Carniola
_ Poletje v Kranju
miMlIUl. Goooš-rcAR junij-september-2003
Grad Khislstein, 28.8. ob 21:00
Mendelssohn Players (Nemčija)
MKSTNA 1MW'1NA KRANJ
trigl
a v
Grad Khislstein, 29.8. 2003 ob 21:00
Gaetano Valli &
ILCasa Rossa Quartet" tita-si
www.FesrivalCarniola.com
Uradni prodajalec in serviser vozil TOYOTA
Utriglav @ «f
MESTNA OBČINA KRANJ
PROBANKA
PREJELI SMO
Sedmica - druga perspektiva
Megla v močvirju
Je že tako, da "vsak berač svojo malho hvali" oziroma da smo vsi prepričani v svoje poglede in sklepe, ki izhajajo iz naših prepričanj. Tako je tudi z menoj in verjetno tudi z Marjeto Smolnikar v njenih prispevkih nadna-slovljenih s Sedmica.
Njena razmišljanja oziroma trditve so večkrat zanimive in spodbujajo k samostojnemu mišljenju. Takšen je tudi prispevek "Opozicijski dnevnik? Ne, hvala. ", objavljen 8. avgusta. Prispevek vsebuje dejstva, ki jim lahko pritrdimo, vendar pa pride v njem do nekaterih presenetljivih sklepanj in zaključkov, ki bolj kot bi nalivali čistega vina pomagajo zamegljevati meglo v informacijskem močvirju.
Že s samim naslovom se je mogoče strinjati ali pa mu tudi odločno nasprotovati. Lahko se strinjamo s trditvijo, da bi bil "opozicijski dnevnik" neumnost, oziroma stvar, ki bi se težko prijela. Moti nekaj drugega. Pri zahtevi po pluralizaciji medijev ne gre za zahtevo po opozicijskih medijih, ampak za čisto preprosto nujo po medijih uravnoteženih pogledov in poročanja. Ker "stanje duha pomembno oblikujejo množična občila " (vse v narekovaju citirane izraze je zapisala ga. Smolnikarjeva), ki so "pod nadzorom vladajoče oligarhije" in se odlikujejo s "politično servilnostjo" in se zato pri nas "stanje zavesti ni bistveno izboljšalo ", je dejstvo, da položaj trezno razmišljajoče že zahteva - Nekaj je treba narediti (Barbara Brezigar s podpisniki).
Z vsem tem se strinjam, moti pa me žaljivo izrazoslovje, čeprav gre bolj za nehoteno podtikanje kot trditve, da bi bilo čitateljstvo pluralnih medijev "omejeno na najbolj zagrizene, fanatične nasprotnike liberalne demokracije in združene liste". Na ta način so že diskvalificirani še preden so likvidirani vsi avtorji morebitnih neservirnih medijev, kot seveda tudi njihovi bralci in poslušalci-gledalci.
Prav je, da se ob omenjenih "fanatičnih nasprotnikih" zamislimo in vprašamo, kje je v resnici šlo ali pa še vedno gre za ideološki fanatizem, za nasilno poenotenje, za politiko diskvalifikacije in likvidacije, čeprav v zadnjih letih nič več fizične? Gre tudi tu za (nehoteno) spuščanje megle? Pustimo to.
Morda pa je večina ljudi že spoznala, da pripadnost eni politični stranki ne pomeni sovraštva do druge, da dva, ki razmišljata vsak s svojo glavo nista sovražnika? Upajmo, da je vse več ljudi, ki ne gledajo na volitve kot na priložnost za intrige, iskanje notranjih sovražnikov, podtikanje, obujanje in vsiljeno kovanje novega sovraštva na račun državljanske vojne? Saj drži, da so povsod dobri in slabi, tolerantni in skrajneži, vseeno pa je večina ljudi poštenih, takšnih, ki v srcu dobro mislijo...
Vrnimo se k dnevniku. Da gre pri skladu za pluralizacijo medijev za izredno pomembno stvar konec koncev kaže že tudi slovenska praksa. V času izhajanja Slovenca ali pa tudi Jutranjika, ki ni sodil pod vpliv nobene stranke, so se kontinuitetni dnevniki bistveno spremenili. Izginilo je pranje možganov in neprofesionalno navijaštvo ne-
katerih komentatorjev s podtikanjem, ki ga je bilo prej in tudi potem pretirano veliko.
Opozicijski dnevnik ? Zakaj pa tudi ne? Zakaj se ne bi smel tako imenovati, saj naj bi končno sredstva obveščanja predstavljala ogledalo tudi oblasti. Ogledalo in kontrolo. Ob tem pa se seveda strinjam, da bi imel neodvisni dnevnik, časopis prost političnih pritiskov, izredne materialne težave. Tudi ob tem je bilo že veliko spuščanja megle. Doživeli smo že, da je na TV mladenič z Dela (celo prednik tistih novinarjev, ki so še včlanjeni v DNS) zviška pojasnjeval, da novi časopisi pač niso uspevali, ker niso imeli sposobnih novinarjev. Urednik Maga mu je moral pojasniti, da se je lahko zviška ozirati z bogatega vrha v dolino.
Morda je prav opozarjati tudi na to, kako so nastali sedanji medijski vrhovi. V času, ko naj bi se združevali "proletarci vseh dežel", so bili časopisi močno podpirani in financirani s strani oblasti. Direktno in s pomočjo najrazličnejših davčnih olajšav in oprostitev (mimogrede: še vedno so, vendar na bolj prikrite načine). Tako so si ustvarili sedanji materialni monopolni položaj. To, da so si sami izborili trg je podobno sprenevedanje, kot zagotavljanje naslednic nekdanjih družbenopolitičnih organizacij, da so si materialno bogastvo, ki so ga podedovale, pridobile s partijsko članarino. Spuščanje megle. Novinarji smo ob sprejemanju občinskih in republiškega proračuna namreč dolga leta poročali tudi o tem, koliko denarja so namenili ZK, ZB NOV, ZSMS in sindikatom. Sedaj pa je vse tako megleno...
Peter Čolnar
Avtocesta Vrba -Črnivec
Odziv na članek "Proč s sebičnostjo - bodimo modri"
Anton Koselj na eni strani ugotavlja, da je bilo v preteklosti na področju regionalnega razvoja napravljenih precej nepravilnih odločitev. Na drugi strani pa se ogreva na že pozabljeno severno traso avtoceste, ki jo je občinski svet Radovljica že pred desetimi leti zavrnil kot neprimerno in neustrezno ter potrdil južno-južno varianto, katere idejni avtor je g. Marko Prešeren iz Lesc.
DARS in ministrstvo za okolje in prostor sta to občinsko potrjeno traso strokovno in tehnično obdelala, ki je danes v predza-ključni ali končni fazi. Predstavljeni projekt strokvonjakov in projektantov so vključeni KRITERIJI iz urbanističnega, prometno tehničnega in krajinskega vidika, ter investicijski stroški, ki s skupnimi končnimi zaključki ugotavljajo, da je smiselna izvedba avtoceste na nivoju kote terena.
Glede na značilnost prostora, v katerega je položena trasa, je deljena na dva odseka:
J. Odsek VRBA - RADOVLJICA, ki poteka v koridorju obstoječe regionalne ceste preko že
urbaniziranega območja ter vseh naštetih kriterijih postavljena v prostor.
2. Odsek RADOVLJICA - ČRNIVEC je v neurbaniziranem prostoru, kije pretežno gozdnat, ki upošteva večji del naštetih kriterijev in delno posega v obstoječe ekološke sisteme.
Vsaka stroka, ki je posebej obdelovala traso avtoceste, je v končnih zaključnih presojah ugotovila, da je najbolj smiselna izvedba nivojske variante. Delna poglobitev do dva metra je le kompromis, ki ne prinaša nobene prednosti. Poglobljena varianta v globino šestih merov posega v ekosistemsko ravnovesje tudi na odseku VRBA -RADOVLJICA. Izkopan material pa ne bi bil uporaben za TAMPON cestišča, temveč za nasutje zemljišča vzdolž avtoceste.
Projekt vsebuje tudi ustrezne protihrupne zaščite na odsekih in straneh avtoceste, kjer je to nujno potrebno.
Postavlja se tudi vprašanje, ali je to zadevna velikost in teža projekta za odločanje na občinskem svetu ali je smotrneje prepustiti občanom na referendumu.
Država bo morala presekati začarani gorenjski krog, kajti avtocesta je v lokalnem in širšem interesu, zato ni mogoče
zavlačevati s projektno dokumentacijo in izgradnjo le te, kajti prometne razmere so neznosne, predvsem v času sezone.
Pri vsem tem ne smemo zanemariti tudi kriterija, ki nudi in omogoča opazovanja naše krajine in značaj prostora, ki je izjemnega pomena za prepoznavnost Slovenije.
G. Koselj, ste strokovnjak na vrsti področij, nikakor pa ne na nizkih gradnjah - cestah, zato je smiselno zadevo prepustiti izključno samo strokovnjakom na tem področju brez strankarskega ali političnega vmešavanja.
Imamo že dober primer hitre ceste na edinstvenem breškem polju, ki jo je politik začrtal s prstom brez vseh strokovnih študij.
Pa brez zamere!
Jakob Langus
(I
3hs»DMEV
90.9, 97.2, 99.5, 103.7 MHZ
UKV, STEREO, RDS
Laibach
grad Khislstein - Kranj 5. september ob 21:30h
Info: www.FestivalCamiola.com
Študentski servis Cmok, Aligator
■»»mu  tmt^m      ,_«__, ____________      ________ _^tfH_k_.       _______^   đKk a______i
OTVORIT
OSEBNI NAKUPOVALNI CENTER
MASS
Vse trgovine v ONC imajo ob otvoritvi posebno ugodne otvoritvene ponudbe,
V KARTICO VPIŠITE ODGOVOR NA VPRAŠANJE:
Kaj pomeni kratica ONC ?
KARTICE ZA SODELOVANJE V NAGRADNI IGRI DOBITE NA POŠTNIH LETAKIH ALI V VSAKI TRGOVINI ONC. KARTICO LAHKO ODDATE OB OTVORITVI DO 30.8. V VSAKI TRGOVINI ONC.
1 N3&ypovaW bon
OTVORITVENA PONUDBA:
OD 27.8. DO 30.8.
1/2 PEČENEGA PIŠČANCA SAMO 350 SIT
■
3. Nakupovalni
HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00
Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna.
ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p. Tel.: 04/53-15-249
Madžarske toplice 28.8. do 31.8 ; Peljašac od 29.9. do 6.10. (ekskluzive); Banovci: od 21.10. do 24.10.,-Trst: 5.9; Medžugorje: od 12. do 14. 9.; Šenčur: 251-18-87
GLASOV KAŽIPOT
Prireditve
Petkovo popoldne v parku
Pokljuka - V petek, 29. avgusta, bo tretje letošnje Petkovo popoldne v Triglavskem narodnem parku. Tokrat boste spoznavali geološke značilnosti širšega območja Pokljuke. Zbirališče je kot običajno ob 16.30 pri penzionu Jelka na Goreljku na Pokljuki. Petkovi popoldnevi, ki jih organizira Triglavski narodni park skupaj z društvom Jarina Bohinj, so namenjeni obiskovalcem vseh starosti - odraslim in otrokom in so brezplačni.
Vodnikovi dnevi
Koprivnik - V KS Koprivnik-Gor-juše pripravljajo tradicionalne Vodnikove dneve v spomin na ustanovitev fare in prihod prvega župnika Valentina Vodnika na Koprivnik. V petek, 29. avgusta, ob 17. uri pripravlja KS delavnico na temo Valentin Vodnik in njegov čas, v gasilskem domu pa bo ob 20. uri koncert Mešanega pevskega zbora s solisti. Po koncertu se bodo z baklami ob spremstvu Lovskih rogistov iz Bohinja podali na Vodnikov razglednik. V soboto se bo praznovanje začelo ob 10. uri s tekom miru, ob 11. uri bo rekreacijsko tekmovanje z gorskimi kolesi, opoldne slavnostna seja KS Koprivnik-Gor-juše, po njej pa bodo odprli razstavo slikarske kolonije. Zvečer bo pred gasilskim domom gasilska veselica.
70 let radovljiškega plavalnega kluba
Radovljica - Plavalni klub Radovljica vabi člane, nekdanje člane in prijatelje kluba na srečanje vseh generacij plavalcev ob praznovanju 70-letnice kluba v petek, 5. septembra, ob 16. uri na Letnem kopališču Radovljica. Igral bo ansambel Gregorji. Prijave zbirajo v recepciji Letnega kopališča Radovljica.
Na Bledu
Bled - V Zdraviliškem parku bo od petka do nedelje potekala prireditev Čebelarski vikend in sejem domače in umetnostne obrti. V četrtek, 28. avgusta, se bo pred Trgovskim centrom Bled ob 20. uri začel večer Veselo po domače. Nastopil bo ansambel Igor in Zlati zvoki. V petek, 29. avgusta, bo ob 9. uri izpred hotela Golf start pohoda na Stražo, v Osnovni šoli Gorje pa bo ob 17.
uri odprtje nove telovadnice OŠ Gorje, na prireditvenem prostoru ob Gorjanskem domu pa se bo ob 19. uri začela veselica z ansamblom As. V nedeljo, 31. avgusta, bo od 9. do 10. ure 12. mednarodno srečanje zračno hlajenih VW - Razstava vozil. V Zdraviliškem parku bo ob 17. uri otroški program: predstava 113 s predstavitvijo Policije za otroke, na Promenadi pa se bo ob 18. uri začel koncert Godbe Gorje.
V Kranjski Gori
Kranjska Gora - V petek, 29. avgusta, se bo ob 18. uri v trgovini Pr" Katr na Dovjem začela prireditev Slovenski večer, na trgu Na Gorici pa bo potekal predstavitev novega motorja Ducati. V soboto, 30. avgusta, bo od 7. do 14. ure pred Osnovno šolo v Kranjski Gori potekal mednarodni turnir v kegljanju na asfaltu.
Planinski ples
Radovljica - Planinsko društvo Radovljica vabi na tradicionalni planinski ples, ki bo v petek, 29. avgusta, v šotoru pred hotelom Grajski dvor. Ob 10. uri se bo začelo državno prvenstvo v balvan-skem plezanju za mlajše kategorije, ob 18. uri bo koncert pihalnih orkestrov iz Mengša in Lesc, ob 20. uri pa bo veselica z bogatim srečelovom.
Imago Sloveniae
Kranj - Mestna občina Kranj v sodelovanju s festivalom Carniola vabi na prireditev v okviru projekta oživljanja starih mestnih jeder Imago Sloveniae - Podoba Slovenije. V četrtek, 28. avgusta, ob 21. uri se vam bo na dvorišču gradu Khislstein predstvil komorni orkester Mendelssohn pla-vers. Ob slabem vremenu bo koncert v cerkvi sv. Kancijana in tovarišev.
Kiselfest
Kranj - V okviru Otroškega poletnega Kiselfesta 2003, ki vsak četrtek ob 18. uri poteka na vrtu gradu Khislstein bo v četrtek, 28. avgusta, na sporedu predstava Piki teatra iz Slovaške z naslovom Ko mame ni doma. Vstopnice so na voljo uro pred predstavo.
Otroške delavnice
Kranj - Gorenjski muzej Kranj vabi na otroške likovne delavnice, ki potekajo skozi celotno poletje na dvorišču gradu Khislstein, in sicer vsako sredo od 17.
®
Rodio Tiiglor
Prvi glo/ Gorenj/ke^ Prvi glo/ek Gorenj/ke^
Radio Triglav Jesenice, d.o.o., Trg Toneta Čufarja 4, 4270 Jesenice
STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 89,8 - Jesenice, 101,5-Kranjska Gora, 101,1 - Bohinj
ure dalje. Delavnice so namenjene otrokom od treh let dalje.
Srečanje upokojencev
Kranj - Društvo upokojencev Kranj organizira udeležbo na 10. srečanju upokojencev v Pliberku, ki bo v soboto, 30. avgusta, na prostoru sejma v šotoru Slovenskega prosvetnega društva Edinost Pliberk, z začetkom ob 10. uri. Odhod avtobusa bo ob 7.30 uri izpred hotela Creina. Prijave zbirajo v društveni pisarni v Kranju, Tomšičeva 4.
Na Štajersko
Radovljica, Bled - Društvo invalidov občin Radovljica in Bled obvešča invalide s svojega območja, da sprejemajo prijave za izlet na Štajersko z vključenim spla-varjenjem po Dravi, ki bo v soboto, 6. septembra. Prijavite se lahko v času uradnih ur, to je v sredo in četrtek, od 10. do 12. ure, do vključno 27. avgusta.
Iz Moravč na Sv. Miklavž
Kranj - Komisija za rekreacijo, šport in izletništvo Društva diabetikov Kranj vabi svoje člane na pohod iz Moravč na Sv. Miklavž, ki ga pripravlja Društvo diabetikov Domžale in to v soboto, 30. avgusta. Zbirno mesto je parkirišče Iskra Tel na Laborah ob 8. uri. Prijave in dodatne informacije do četrtka, 28. avgusta, tel.: 257-14-51 ali 031 /485-490 - Ivan Benegalija.
Na Špik
Preddvor - Planinska sekcija Preddvor vabi svoje člane v soboto, 30. avgusta, na planinski izlet na Špik. Tura je kondicijsko precej zahtevna. Odhod iz Preddvora ob 5. uri. Prijave in dodatne informacije: Janez Planine, tel.: 255 15 65 (zvečer) do četrtka, 28. avgusta.
Golo Brdo - Slavkov dom
Škofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka vabi na kolesarski izlet Golo Brdo - Slavkov dom, ki bo v soboto, 30. avgusta. Zbirno mesto bo ob 8.30 pred društvom na Partizanski 1. Prosijo, da se zaradi naročila malice predhodno prijavite v društvu.
Na Viš
Jesenice - Planinsko društvo Jesenice v soboto, 30. avgusta, vabi na planinski izlet na Viš (2.666 m) v zahodnih Julijcih v Italiji. Skupne hoje bo za 8 do 10 ur. Tura je primerna le za kondicijsko dobro pripravljene. Odhod bo ob 6. uri zjutraj z avtobusne postaje na Koroški Beli. Prijave z vplačili sprejemajo na upravi PD Jesenice do četrtka, 28. avgusta, do 12. ure. Udeleženci morajo imeti s seboj veljavni dokument za prehod državne meje. Če bo vreme slabo, po izlet odpadel.
OSMRTNICA
Žalost mene premaguje, ker zapustil bom svoj dom, šel bom daleč v kraje tuje, več nazaj prišel ne bom.
Simon Jenko
Za vedno si zaspal naš ljubljeni in ljubeči mož, očka, deda in praded, naš vzornik in prijatelj
JAKOB UŠENIČNIK
upokojeni ravnatelj
Pokopali £a bomo v četrtek, 28. avgusta 2003, ob 17. uri na pokopališču v Gorenji vasi. Zara bo od 10. ure dalje v mrliški vežici na tamkajšnjem pokopališču.
Za teboj žalujemo - pa saj to veš, kajne... žena Marina, hčerke Mojca, Jasna, Tina z družinami
Trebua, Škofja Loka, Kranj, 2003
Po poteh prenosa ranjencev Idrija - Območni odbor ZZB Idrija Cerkno in Planinsko društvo Idrija v sodelovanju z Zvezo društev vojnih invalidov Slovenije in Skupnostjo borcev 31. divizije Kranj vabijo na 20. jubilejni pohod po poteh prenosa ranjencev iz Gorenjske in Primorske na Notranjsko, ki bo v soboto, 30. avgusta, po delni trasi od Želina do Vojskega. Prijave sprejema Območni odbor ZZB NOV Idrija, Študentovska 1, pisno ali po telefonu 05/37 71 006 vsak ponedeljek, sredo in petek od 9. do 11. ure in sicer do petka, 29. avgusta, do 11. ure.
Velika planina
Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi v četrtek, 28. avgusta, na pohod na Veliko planino. Posebni avtobus bo ob 7.30 uri odpeljal izpred Creine v Kranju. Nezahtevne, lahke hoje bo za 3 ure. Prijave z vplačili zbirajo v društveni pisarni na Tomšičevi 4 do zasedenosti mest v avtobusu.
Turistični izlet
Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane na turistični izlet v italijanske Dolomite, ki bo v torek, 2. septembra, (in ne 9. septembra). Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred Globusa. Prijave z vplačili sprejemajo v pisarni društva do petka, 29. avgusta, oziroma do zasedbe mest v avtobusu.
Na Triglav
Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj organizira v soboto in nedeljo, 30. in 31. avgusta, izlet na Triglav in v Dolino Triglavskih jezer. Izlet je namenjen predvsem prvo-pristopnikom. Odhod posebnega avtobusa izpred Globusa v Kranju bo ob 6. uri. Prijavite se do jutri, srede, 27. avgusta, pri Niku Ugri-ci, tel.: 041 734 049.
V Prekmurje
Kranj - Območni klub Maks Pere Kranj organizira za svoje
MALI OGLASI
«201-42-47 «201-42-48 «201-42-49
fax: 201-42-13
OBVESTILO
Naše cenjene naročnike in stranke obveščamo, da imamo v malooglasni službi
NOV DELOVNI ČAS,
in sicer: od ponedeljka do petka neprekinjeno od 7. • 15.00 ur«.
APARTMA -PRIKOLICE
ODDAM POČITNIŠKO HIŠICO v termah Ca-tež, cena ugodna, S* 041/774-286 10305
V Termah ČATEŽ ODDAMO APARTMA (zidani objekt) do 5 oseb s kartami, 041/633-195 10395
ADRIA 450 Q 2+2, starejši letnik, dokaj ohranjena, prodam. Cena 100.000 SIT V 041/612-137 10412
Ugodno prodamo BRAKO PRIKOLICO počitniško, registrirano do sepetmbra 2004. Zraven podarimo dodatno gumijasto streho, gumijasta tla za predprostor, plinski štedilnik. Oprema je vsa zraven od vrvi do klinov. Cena je 50.000 oz. po dogovoru. ■_* 59-61-365, ves dan 10448
V septembru ODDAM POČITNIŠKO PRIKOLICO v kempu Stelamaris v Umagu. V 041/320-126 ,0494
APARATI STROJI
Prodam rabljen PRALNI STROJ GORE-NJE. S 041/791 806 ,0297
Prodam SILOKOMBAJN SK 80, silorezni-co Epple 900, kosilnico Olimpija 127 cm, in molzni stroj Alfa Laval. _" 5740-128 10407
Prodam pripraven prenosni KOMPRESOR z novo brizgalko. _* 583 29 73, po 19. uri
Ugodno prodam IMT KOSILNICO 407, samohodno. IT 041/263-047 10440
ŠEPING starejši z mizo 40 x 50 cm in primežem 50 x 30 cm, prodam, 190.000 SIT. « 041/754-713 10458
Prodam dvoredni IZRUVAČ KROMPIRJA. g 041/503-776 Šifra:_10472
Prodam VITEL Tajfun 41 tt 041/818-239
Prodam malo rabljen SILOKOMBAJN SK 80. TT 041/218-901 . 10486
ŠTEDILNIK Gorenje 2 x el., 2x plin, rjav in HLADILNIK Gorenje 108x50, brezhibno, ugodno. B* 041/294-388 10439
člane in njihove družine enodnevni izlet v Prekmurje, ki bo v petek, 19. septembra. Prijave z vplačilom akontacije sprejemajo v soboto, 13. septembra, med
10. in 13. uro v avli Policijske uprave v Kranju. Podrobnejše informacije dobite ob prijave ali po tel.: 204-95-95 ali 041 /202-399.
DOBER IZLET   DOBER IZLET
PRAVLJIČNI BAVARSKI GRADOVI 06.-07.09. 22.500 SIT IZLETI V NARAVO:
SPREHOD DO GORENJSKIH SLAPOV 07.09. 2.900 SIT
PLITVICE - IGRA VODE IN NARAVE 20.09. 6.900 SIT
ČUDOVITA AVSTRIJSKA JEZERA 11.10. 7.200 SIT
SKUPAJ NA ZABAVO!
DAN ZABAVE V GARDALANDU IGRIV, "PIKIN DAN" - Otroci, igrajmo se skupaj! 27.09. 0KT0BERFEST - FESTIVAL ZABAVE 27.09. MARTINOVANJA PO SLOVENIJI   08.11. in 15.11.
13..27.09. 5.500 SIT + vstopnica 2.700 SIT 7.400 SIT
JESEN VABI NA ODDIH:
MALI LOŠINJ JESENI 27.09. - 07.10.
PO SONČNE ŽARKE V ŠPANIJO 12.-21.10.
IN ŠE...
BENETKE Z OTOKI - križarjenje po Beneški laguni 04.10. NEMŠKA ROMANTIČNA CESTA 24.-26.10. SIRMIONE - POLOTOK ROMANTIKE 22.11.
64.700 SIT 68.900 SIT
5.200 SIT O 37.900 SIT § 6.900 SIT Z
Z VAMI PO NOVA DOŽIVETJA
Naročnikom Gorenjskega glasa priznamo 5 % popust.
£L£El?M*B Jfiiži @©]MiMJJ©IEIIQLAS
Alpetour, d.d., in Gorenjski glas Vas vabita, da se oglasite v turističnih poslovalnicah po Gorenjski: Kranj - 04 201 3 220, Škofja Loka - 04 51 70 305, Tržič - 04 59 71 350, Radovljica - 04 53 20 445, Bled - 57 80 420.
'GOSTILNA RESTAVRACIJA GALERIJA
"Pri Jožovcu" Begunje
Glasbeni program:
SREDA, 27. 8. - glasbeni večer z ansamblom "ZUPAN" ° PETEK, 29. 8. * glasbeni večer z "ZAMEJSKIM KVINTETOM" %
SOBOTA, 30. 8. -glasbeni večer z "GORENJSKIM KVINTETOM" |
6
Vse glasbene prireditve so ob 19. uri. 'Informacije in rezervacije na tel. št. 04/5333 402, fax. 04/5334 164 ali e-mail: avsenik@avsenik-sp.si
ČESTITKE
MARTINA V. - SREČE, ZDRAVJA, VESELJA OB OKROGLI ŠTEVILKI. Ti želi Vida
GR. MATERIAL
ROLETE - lamele prodam ugodno, OKNA NOVA in RABLJENA TER KRILA OKENSKA, prodam ugodno. 031/858-886
Prodam ŠPIROVCE 10x12 cm in stoječo rezalko za žaganje železnih profilov. B" 040/558-248 10413
Ugodno prodam SOBNA VRATA s podbojem in dva klasična radiatorja. _* 2503-175,041/961-310 10437
Prodam REZAN LES LISTAVCEV, pretežno hrastovino cca 2 m2. tt* 2045-061 10461
HIŠE KUPIMO
V okolici Kranja kupimo stanovanjsko hišo cenovni razred do 36 MIO sit s pripadajočim zemljiščem za znano stranko z gotovino! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890
KUPIMO HIŠE GORENJSKA manjšo, lahko starejšo hišo za znanega kupca. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 041/333 222, 2369 333_ 9388
Kupim starejšo hišo ali stanovanje potrebno obnove, v Kranju z bližnjo okolico. B 041/681-510 9535
HIŠE PRODAMO
ŠKOFJA LOKA -1 stanovanjsko hišo, parcela 806 m2,1, izgr. cca 1953, cca 32 mio. Mike & Co. d. o. o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605 - 114, www.mike-co.si _
KRANJ - PRIMSKOVO - del dvojčka, popolnoma ločen od ostale hiše, svoj vhod v stanovanje in klet, 90m2 stanov.površine + neizdelana mansarda, klet in vrt, parcela cca 240 m2, garaža, l.izgr. 1973, cca 28 mio. Mike & Co. d.o.o., Bleivveisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605 -114______
DRULOVKA: prodamo atiijsko hišo, pod-kleteno,14 let, 140 m2 v pritličju, 90 m2 mansarda, parcela 400 m2, cena 52 mio. FRAST, d.o.o. 041/ 626 581_
NAKLO: prodamo hišo, 27 let, več garaž in skladišče, botanično bogata parcela 1800 m2, lep dovoz, 69 mio FRAST-nepremičnine 041/626 581_
CERKLJE: prodamo hišo 15 x 12 m, 20 let, parcela 1200 m2, cena 58 mio. FRAST, d.o.o. 041/ 734 198 04/23 44 080
MLAKA, Begunje na Gorenjskem; 86 m2, lastna, visokopritlična, letnik 1975, dvosobno stanovanje v pritličju, neizdelano podstrešje, CK. Ugodna cena: 12 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana, enota KRANJ, tel. 28 11 000.
ŽELEZNIKI; cca 100 m2 stanovanjske površine, prodamo letos obnovljeno, lastno, visokopritlično stanovanjsko hišo, pri plavžu. CK na olje, kuhinja, dnevna soba, kopalnica in dve spalnici. CENA: 14,9 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljublja-na, enota KRANJ, tel. 28 11 000._
KRANJ - Kokrica; 340 m2, poslovno stanovanjska hiša, parcela 540 m2, pred dvema letoma v celoti obnovljena, bližina avtoceste, primerna za razne dejavnosti. Možnost prodaje tudi po etažah. Vseljiva takoj. CENA: 65,1 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana ; enota KRANJ. tel. 28 11 000_
TRŽIČ - Bistrica; 250 m2, 22 let stara, vrstna, vseljiva takoj, parcela 350 m2, nova streha, mirna lokacija. CENA: 35 mio SIT SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; enota KRANJ. tel. 28 11 000
KRANJ - center; 150 m2, 100 let stara meščanska hiša, primerna tako za poslovno dejavnost kot tudi za stanovanja. Možna je menjava za stanovanje v severnem delu Kranja. CENA: 32,9 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; enota KRANJ. tel. 28 11 000
Kranj - center - prodam STAREJŠO HIŠO s papirji za gradnjo večstanovanjskega objekta. Tel.: 041/647-257
V pripravi je dokumentacija za izgradnjo STANOVANJSKIH HIŠ, IV. gr. faza - Lahovče. Tel.: 041/647-257
KRANJ - Drulovka; 250 m2, 1,90, vrstna atrijska hiša, tlorisa 17 x 6,40m, kvalitetno grajena, z vsemi priključki, parcela 400 m2. CENA: 40,8 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; enota KRANJ, tel. 28 11 000
KRANJ - Orehek; 180 m2, nova, sodobno grajena, sončna, 440 m2 parcele, takoj vseljiva. CENA: 48,4 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; enota KRANJ. tel. 28 11 000
ZBIUE, 360 m2, 1.94, razgled na jezero, novejša, kvalitetna, lahko dvodružinska, parcela 804 m2, sončna, mirna lega, brez provizije. CENA: 68,4 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; enota KRANJ. tel. 28 11 000
PREDDVOR - Bašelj; 260 m2, tloris 12 x 9m, IV. gradbena faza, lahko dvostanovanj-ska, ob gozdu, 810 m2 parcele. CENA: 33 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana, enota KRANJ, tel. 28 11 000
KRANJ - Mlaka; 423 m2, hiša v IV. gradbeni fazi, komfortna, luksuzna gradnja, 1020 m2 parcele, idilična, sončna lega. CENA: 53,1 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; enota KRANJ. tel. 28 11 000 _
NAKLO, dvostanovanjska hiša, 180 m2 +k+m, stara 20 let na parceli 700m2, ravna in sončna lega, urejena soseska, 38 MIO sit možna menjava za vikend ali stanovanje! _
OTOČE, 12 km iz Kranja, enodružinska odlično urejena stan, hiša, 30 let, obnovljena pred 5 leti, na parceli 700 m2, 150 m2 bivalnih povr, klet, garaža, CK, alarm ipd.Cena: 32.9 MIO sit.
■P^ I LJUDSKA UNIVERZA KRANJ
vabi k vpisu v izobraževalne programe za šolsko leto 2003/04
* OSNOVNA ŠOLA ZA MLADOSTNIKE IN ODRASLE
Vpis v 7. in 8. razred
V sodelovanju s CDI UNIVERZUM Ljubljana, Srednjo zdravstveno šolo, Ekonomsko fakulteto Ljubljana in Strojno fakulteto Maribor organiziramo:
* SREDNJEŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE
- BOLNIČAR NEGOVALEC
- TEHNIK ZDRAVSTVENE NEGE - PKV
- EKONOMSKI TEHNIK
- EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK - diferencialni program
- STROJNI TEHNIK - diferencialni program
- TRGOVEC - PRODAJALEC
- TRGOVEC prekvalifikacija
* VISOKOŠOLSKI IZREDNI ŠTUDIJ
- EKONOMSKA FAKULTETA LJUBLJANA Visoka poslovna šola (3 letniki)
* FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO MARIBOR
VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ STROJNIŠTVA
Smeri:
- proizvodno strojništvo
- energetika in procesno strojništvo
- konstruktorstvo in gradnja strojev
- vzdrževanje
UNIVERZITETNI ŠTUDIJ
- študij strojništva
- interdisciplinarni študij gospodarskega inženirstva
INFORMACIJE:
Tel.: 04 280 48 00 Splet: www.lu-kranj.si
BLED, bližina jezera, hiša v izgradnji, 200 m2 površin, s starim gosp. poslopjem, na parceli 800 m2.Cena 37 MIO sit.PREDDVOR, stan.hiša, 18 let, 180m2 površin + klet, s poslopjem 80 m2, primernim za obrtno delavnico, parcela 800m2, cena 37 MIO sit, možna menjava za manjšo posest v okolici Škofje loke! OREHEK pri Kranju, samostojna enodružinska hiša, lll.gr.faza, ca 140 m2 površin+K, 650 m2 parcele, ugodna pozicija! Cena dogovor! VODICE, dvodružinska, lahko tudi poslovno-stanovanjska namembnost, pod.lll.gr.taza, ca 270 m2 bivalnih površin, 2 garaži, manjša parcela na odlični legi! Cena ca 57,6 MIO sit. ŠENČUR, osrednji del, ravna parcela 580 m2, stanovanjski objekt v III gr.fazi. Cena 25 MIO sit! DUPLJE, stan. hiša - dvojček 18 let, 160 m2 bivalnih površin + K, garaža, 600 m2 urejene parcele, terasa, J lega, samostojen dostop.Cena 34,5 MIO sit. Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890
BRNIK prodamo pol dvojčka 73m2 površine + garaža 32m2, obnovljen 1995, na parceli 233m2 za 13.500.000 SIT. STA-NING 04/ 20 42 754 051/ 306 150
ŠK. LOKA prodamo pol dvojčka 157m2 površine, obnovljen 2002, na parceli 359m2 za 27.500.000 SIT. STANING 04/ 20 42 754 051/ 306 150
DRULOVKA prodamo vrstno hišo 127m2 stan. površine, I.i. 1991, na parceli 145m2 + 200m2 v uporabi za 32.000,000 SIT. STANING 04/ 20 42 754 051/ 306 150
KRANJ na robu mesta prodamo nadstan-dardno vrstno hišo, obnovljeno 1998, na parceli 499m2 za 70.000.000 SIT. STA-NING 04 / 20 42 754 051 / 306 150
BESNICA prodamo nedokončano visoko-pritlično hišo 12,7x 9,6m, I.i. 1990, na sončni parceli 643m2 za 35.000.000 SIT. STANING 04/ 20 42 754 051/ 306 150
barcaffe
PREDDVOR, bližina - 3 leta stara stan.hiša vel. 10x12 m, parcela 665 m2, zelo lepo urejen vrt in notranjost hiše, cena = 77,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700
Kranj, Vodovodni stolp - posl.-stan.hiša cca. 80 m2 v etaži, (klet, pritličje, nadstropje in podstrešje), obnovljena pred 10 leti, parcela 730 m2, cena = 61,2 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700
Kranj, center - stan.hiša stara 100 let, stan.površine 320 m2, parcela 522 m2, cena = 18,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700
Škofja Loka - poslovno stan. hiša stara 90 let, vendar popolnoma obnovljena 1.90, 110 m2 v etaži, (pritličje pisarne, nadstropje stanovanje), parcela 275 m2, cena - 44,9 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700
TRŽIČ - kmetija z večjo površino zemljišča, ne v enem kosu, hiša 6x10m, gosp.posl.153 m2, stara 130 let, obn., cena = 25,8 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700
Kranj, Primskovo - ob glavni cesti 1 /2 hiše (pritličje), primerna za poslovno dejavnost, parcela 378 m2, stara 70 let, cena = 22,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700
Upnica pri Radovljici - na parceli 1.692 m2 stan.hiša letnik 65, obn. leta 95, stan. površina 150 m2, cena= 21,0 mio SIT, s kmetijskim zemljiščem 4000 m2 je cena skupaj 24,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700_
BLED: Na Bledu za znano stranko kupimo hišo do 60.000.000 Si T K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., tel.: 04 / 53 17 460, 031/370-460
RADOVLJICA: Kupimo več dvosobnih stanovanj na Gradnikovi ali Cankarjevi do III. nadstr. K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., tel.: 04 / 53 17 460, 031/370-460
CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, DA SMO SE PRESELILI V NOVE POSLOVNE PROSTORE,
TAL N
d.o.o.
DORFARJE 17, 4209 ŽABNICA. Tel.: 04/513 74 00, fax: 04/513 74 01, 6SM: 031 66 44 66, www.talon.si
• MENJALNICA • ODKUP IN PRODAJA VOZIL • PRODAJA TOMOS PROGRAMA
VLJUDNO VABLJENI!
RADOVLJICA-LANCOVO: Prodamo cca. 60 let staro hišo, del hiše je novejši. Hiša je dobro vzdrževana, stoji na parceli v izmeri cca. 580 m2 (možen dokup). Poleg hiše sta dve zidani garaži I. 1985. CENA: po dog. K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., tel.: 04 / 53 17 460, 031/370-460
JESENICE: Na mirni lokaciji prodamo starejšo hišo staro cca. 50 let, parcela je ravna in meri 630 m2. CENA: 18.000.000 SIT K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., tel.: 04 / 53 17 460, 031/370-460
KRANJ Vodov.stolp v mirni soseski na parceli 730 m2 prodamo dvostanovanj-sko hišo z vrtom in garažo, cca 400 m2 uporabne površine, potrebno obnove, primerno tudi za poslovno dejavnost, 64 mio SIT, DRULOVKA lepo, vrstno enonad-stropno hišo 6 x 17 m, na parceli 178 m2, cena 36,5 mio SIT, TRŽIČ v mirnem okolju z lepim razgledom prodamo 1 /2 hiše z vrtom in garažo, 140 m2 uporabne površine, cena 18 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369 333, 041/333
222 9383
PODBREZJE v mirnem, zelenm okolju prodamo samostojno hišo zgrajeno I. 76, (K+P+2 medetaži+M), na parceli cca 600 m2, 389 m2 uporabne površine, cena 48 mio SIT,PODBREZJE prodamo obnovljeno, poslovno stan. hišo na parceli 996 m2, cca 600 m2 uporabne površine, 49 mio SIT, BREZJE ugodno prodamo visokopritlično hišo na parceli 587 m2, potrebna obnove (K+P+M), 250 m2 uporabnih površin, stanovanje v mansardi začasno zasedeno, cena 19,9 mio SIT, plačilo v dveh delih. DOM NEPREMIČNINE 202 33 00, 2369 333,041/333 222 9384
KOKRICA hišo (v IV. gr. fazi) na parceli 541 m2, lahko dvostanovanjska, 44 mio SIT, BREG OB SAVI visokopritlično hišo z delavnico na parceli cca 1000 m2, 60 mio SIT, LUŽE v dvostanovanjski hiši prodamo obnovljeno pritličje hiše z vrtom, cena po dogovoru. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369 333, 041 /333 222 9385
KRANJ Stražišče prodamo etažo hiše (25 l)z manšim vrtom, (4 ss, 95 m2/l, klet cca 30 m2) 18 mio SIT, BOHINJSKA BISTRICA prodamo starejšo hišo potrebno obnove na parceli 700 m2, 110 m2 stan.površine, 25 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 041 /333 222, 2369 333 9387
Zamenjam starejšo STANOVANJSKO HIŠO s pomožnim objektom in vrtom v Višnji gori na parceli v skupni izmeri 600 m2, za stanovanje v Kranju ali okolici. IT 041/721-720 9668
BLED lepa, samostojna atrijska HIŠA, 250 m2, na parceli 950 m2, stara 18 let, možnost razširitve bivalnega prostora, prodamo za 61 mio SIT. Agencija Ceres, Jelka Jerina Goršič.s.p., Vurnikova 2, Ljubljana
Prodamo VRSTNO HIŠO v Kranju (Drulov-ka). Cena 32 mio SIT. TT 041/55 99 21
STRAŽIŠČE, samostojna hiša 25 let, parcela 500 m2, priključki, cena dogovor, prodam. TS 23 15 600, 041/774 101 PIANO-VA NEPREMIČNINE 10454
IZOBRAŽEVANJE
VPISUJEMO v TEČAJE DRUŽABNEGA PLESA in celoletno šolo ljubiteljske in klasične KITARE. STUDIO TANGO, Britof 316, «• 232-46-77 ali 041 /820-485 9939
Nudim KVALITETNE INSTRUKCIJE NEMŠČINE za OS in SŠ. Sprotna priprava k šolskim uram - uspešna, hitra in učinkovita priprava z ustreznimi vajami. Priprava na popravne izpite in maturo. Pridem tudi na dom. Mencinger, Lesce d.o.o., Alpska c. 68, Lesce, 031/834-521 t0483
KOLESA
Prodam GORSKO KOLO SCOTT ELITE RACING z vso kolesarsko opremo, tt 040/232-287 10411
KUPIM
ODKUPUJEMO smrekovo, bukovo HLODOVINO in celulozni LES. Les odkupujemo tudi na panju. Kličite med 19.-21.uro na V 530-65-55 ali 041/721-637 9363
Kupim CISTERNO za gnojevko in TRAKTOR, lahko starejši letnik. Tt 041/865-675
Kupimo SUHE OREHOVE PLOHE. Cena po dogovoru. H 041 /662-006 i0404
Kupim APN 6. TS 5725-357_i04_io
Kupim 1,5 ha KORUZE za silažo. V 041/341-420_10434
Kupim manjši hladilec za mleko. "B 5721-
336 10476
Kupim obiralec koruze, nakladalec hlevskega gnoja, trosilec hlev. gnoja in kiper pri-kolico Tehnostroj. V 041/987-582 1047a
Kupim  LESEN  FASADNI  ODER. »
051/212-400_10493
Kupim SILAZNO KORUZO. V 041 /833-872
LOKAL ODDAM
KRANJ CENTER ugodno oddamo več obnovljenih poslovnih površin, pisarne različnih velikosti. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 041/333 222_9694
SP. BITNJE; 100 m2, oddamo opremljene, pred 5 leti obnovljene poslovne prostore za mirno dejavnost. Najemnina: 141.800,00 SIT/mesečno. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; enota KRANJ, tel. 28 11 000
Kranj, bližina - 3 pisarne 80 m2, letnik 97, cena - 100.000,00 SIT/mes z ogrevanjem, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700
LOKAL PRODAM
V Lescah prodam skupa( ali ločeno 565 m2 STAVBNEGA ZEMLJIŠČA v območju pretežno poslovno-servisnih dejavnosti (na parceli je že obstoječa delavnica 100 m2), 1368 m2 STAVBNEGA ZEMUIŠČA in sicer pretežni del v območju poslovno-servisnih dejavnosti, manjši robni del pa kot del bodoče stanovanjske pozidave. IT 031/658-154
Kranj, Zlato polje: poslovni prostor 42 m2 v pritličju objekta, različne dejavnosti, letnik 90, cena = 14,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700
KRANJ - bivši lntex: ODDAMO poslovne prostore od 100 - 5.000 m2 PISARNE: 800 -1.100 sit/m' SKLADIŠČA in DELAVNICE:
450 - 600 sit/m2. FRAST, d.0.0., 041/626 581
MOTORNA KOLESA
KAVVASAKI ZX GR I. 98, zelene barve, zelo lepo ohranjen, cena po dogovoru. V 031/745-759 i0488
OTR. OPREMA
Prodam otroško posteljico 120 x 60 z jo-gijem. tt 580-31-61 10442
OSTALO
Prodam okovane GAJBICE za krompir. V
533 15 49 10312
PRIDELKI
Prodam HRUŠKE za sušenje. H 518-81 -66
Prodam DROBNI TER JEDILNI KROMPIR. "S 041/521-383 10485
PODARIM
Podarim PRIJAZNO 3 mesece staro PSIČ-KO. rt 5961-005 10270
POSESTI
PREDDVOR - Možjanca; 484 m2, sončna parcela v naselju vikendov, rahlo v hribu, z razgledom. CENA: 7,5 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; enota KRANJ. tel. 28 11 000
LAHOVČE; 1589 m2, ravna parcela s 100 let staro hišo in gospodarskim poslopjem, primerno za nadomestno gradnjo dveh hiš. CENA: 28,3 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; enota KRANJ. tel. 28 11 000
GOLNIK, parcela ca 1500 m2/ ravna, mirna, sončna lega. Elektrika, voda in brunarica na parceli, cena 14.500 sit/m2, primerno za gradnjo dvojčka! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890
ŠENČUR, osrednji del, parcela cca400 m2! Cena 9 MIO sit! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890
Škofja Loka, Virmaše - 885 m2 zazidljiva parcela, urejen dostop, cena = 26.910,00 SIT/m2, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700
Hrastje: zazidljivo parcelo 744 m2, na robu naselja, cena - 24.675,00 SIT/m2, K
3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel.
04 202 13 53, 051 320 700
Naklo: zazidljivo parcelo 1637 m2, na robu naselja, delno v bregu, cena ■ 10,6 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700
Breg ob Savi - prodamo PARCELE z gradbeno dokumentacijo. Telefon: 041/647-257
LAHOVČE na robu naselja prodamo več ravnih, zazidljivih parcel različnih velikosti, možnost gradnje na ključ, BREG ob Savi prodamo več lepih zaz. parcel po cca 400 m2 z gradb. dovoljenjem, BESNICA v mirnem naselju prodamo sončno parcelo 66 0 m2, 17000 SIT/m2, BREZJE ugodno prodamo ravno, sončno zazidljivo parcelo ob robu naselja, 572 m2, cena 7,5 mio SIT (13000 SIT/m2), BITNJE ravno, zaz.parcelo ob cesti, 967 m2, cena po dogovoru, PREDDVOR okolica prodamo zaz.parcelo v hribu, cca 1000 m2 in vikend parcelo 400 m2, cena po dogovoru in KUPIMO PARCELE KRANJ,ŠK. LOKA, RADOVLJICA več zazidljivih parcel za znane kupce. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 041/333 222, 2369-333
KRANJ - OKOLICA IN ŠKOFJA LOKA; kupimo zazidljivo, po možnosti sončno parcelo za gradnjo stanovanjske hiše ali z že začeto gradnjo. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; enota KRANJ. tel. 28 11 000
V okolici Bohinjska Bistrica: kmetijsko zemljišče 22.000 m2, gozd v enem kosu, po 234,00 SIT/m2 in 33.000 m2 travnik v enem kosu, po 351,00 SIT/m2, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700
Kupimo kmetijsko zemljišče (večje površine) v okolici Kranja, Škofje Loke, Medvod. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 041/333 222 9692
Prodam GRADBENO PARCELO z lokacijskim dovoljenjem, 630 m2. Ovsiše pri Pod-nartu, 041/608-638 10432
3 KM od Šmarjeških toplic prodamo GRADBENO PARCELO z gr.dovoljenjem za vikend po ugodni ceni. W 031/308-540
Drulovka in Breg ob Savi - prodam PARCELE z gradbeno dokumentacijo. Tel.: 041/647-257
POLJANSKA DOLINA - Trebija, prodam 2500 m2 veliko, zazidljivo, sončno parcelo, možna parcelacija. V 041/682-741 10437
Tržič-Ročevnica: Zazidljiva parcela 800m2, cena 9.000,00SIT/m2. Jesenice: zazidljivi parceli 420m2 in 440m2, z obstoječim objektom, cena 6,5 mio ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296,040/204-661. Sp. Brnik: zelo lepa sončna zazidljiva parcela 600 m2, cena 12.000.000,00 SIT. Ambrož pod Krvavcem: zazidljiva parcela za vikend 710m2, sončna, pod gozdom, priključki v neposredni bližini. Sebenje: Izredno lepa zazidljiva parcela 735m2, na razgledni točki, vsi priključki v neposredni bližini. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296,040/204-661
POSLOVNI STIKI
KRATKOROČNI KREDITI do 100.000 SIT v 1 uri! GORFIN.d.o.o., Kranjska c. 4, Radovljica, V 531-48-39, 070/30-10-14 9455
RAZNO PRODAM
DRVA meterska ali razžagana, možnost dostave, prodam. C 041/718-019 10023
Prodam črno klubsko mizico, hi-fi omarico, TV Goldstar, 51 ekran, ugodno. 7T 041/790-232 10172
Prodam suha HRASTOVA DRVA, cena 5500 SIT. 1! 5182-366 10415
STAN. ODDAMO
BRITOF: oddamo 3ss, 75 m2, 20 let, 75.000 sit/mes, FRAST, d.o.o. 041/ 734 198 04/23 44 080
Kranj, Vodovodni stolp - 2 SS 51 m2 v 2.nad., vsa oprema, letnik 63, cena = 68.150,00 SIT/mes, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700
KRANJ PLANINA, oddamo 2 sobno, opremljeno, 45 m2, 59.000 SIT/mesečno, pred-plačilot, STANOVANJE. DOM NEPREMIČNIN, 202 3300, 2369 333, 041/333 222
Na Planini ODDAMO v najem opremljeno 2 sobno stanovanje, za daljši čas. V 041/632-577 10238
ODDAM 2,5 ss opremljeno in ogrevano v Tržiču. W 041/366-724 10333
ODDAM 1 sobno STANOVANJE na Kokri-ci. Polletno predplačilo. H 040/326-159
ODDAM opremljeno, ogrevano sobo, souporaba kuhinje, sanitarije. C 23-23-963
STAN. KUPIMO
KRANJ : KUPIMO ENOSOBNO STANOVA-NJE, 40 - 50 m2, hitro plačilo. FRAST.d.o.o 04/ 23 44 080 041/ 734 198
KRANJ - okolica; kupimo garsonjero ali eno-sobno stanovanje, novejše ali starejše, potrebno adaptacije, lahko kasneje vseljivo, za našo stranko. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; enota KRANJ. tel. 28 11 000
NUJNO KUPIMO DVO ali DVOINPOLSOBNO stanovanje v Škofji Loki, Kranju ali Tržiču, za znanega kupca. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; enota KRANJ, tel. 28 11 000
Kranj - Šorlijevo naselje; garsonjero za našo stranko takoj kupimo. Pokličite SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana ; enota KRANJ. tel. 28 11 000
Na celotnem območju Gorenjske odkupujemo stanovanja različnih velikosti za znane kupce. Plačila takoj ali v zelo kratkem času. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296,040/204-661
STANOVANJA KUPIMO KRANJ kupimo več enosobnih stanovanj ali garsonjer za znane kupce. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369 333, 041/333 222
STAN. NAJAMEM
Najamem garsonjero ali enosobno stanovanje. Tel.: 041 447 137
STAN. OPREMA
Prodam KUHINJO Svea (Eva), kot nova. «040/88-40-41 io4oo
ŠPORT
Prodam GUMI ČOLN dolžine 2,2 m. TS
031/612-289 10462
STORITVE
SENČILA ASTERIKS,Rozman Peter, s.p., Senično 7. Krize, V 5955-170, 041/733-709, ŽALUZIJE ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PLISE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI, MARKIZE, PVC KARNISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in ža-luzije, izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava v najkrajšem času! 25
Izdelava podstrešnih stanovanj, predelnih sten, spuščenih stropov v Knauf izvedbi ali z oblogami, polog ladijskega poda, lamina-tov in parketa, obnova starih parketov in celotnih stanovanj. Planinšek Vilma s.p., Pre-bačevo 34, Kranj 7? 031/50-46-42 7698
ELEKTROINSTALACIJE Janez Valter s.p., Nova vas 15 a, Preddvor - gradite hišo, adaptirate staro, obnavljate stanovanje?! Nudimo vse vrste elektroinštalacijskih del. O 041/760-616 9342
Prevzamemo VSA ZIDARSKA DELA - od temeljev do strehe, tudi adaptacije, notranje omete, škarpe, fasade, tlakovanje dvorišč, kanalizacija - delamo hitro in poceni.
041/593-492, Bytyqi oče in sin d.n.o, Cegelnica 48 b, Naklo 9512
Nudimo ugodne kredite do 6 let na osnovi osebnega dohodka ali pokojnine (09). Osebni dohodek lahko obremenimo preko tretjine, star kredit nI ovira. Tel.: 02/25-24-826, gsm 041/750-560, 041/331-991. Prodaja vozil NUMERO UNO, Dušan šimunovič, s.p. Mlinska ul. 22, 2000 Maribor
ASFALTIRANJE in TLAKOVANJE DVORIŠČ, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov ter pralnih plošč, izdelava betonskih in kamnitih škarp, izkopi ter odvoz materiala na deponijo. Adrovič & Comp., Je-lovška 10, Kamnik, 041/680-751, 01/839-46-14 9563
KROVSKO - KLEPARSKA DELA obnova dimnikov, barvanje napuščev BRAMAC, GERARD, ESAL, TONDACH, DECRA, CREATON, SENDVIČ PLOŠČE itd. hiter nastop del, v AVGUSTU NUDIMO 5-8% popust. Gostič Krovstvo, Tržaška c. 2, V 01/4344-885,031/875-222 9755
STROJNI OMETI NOTRANJIH STEN in STROPOV, HITRO in PO UGODNI CENI. W 041/642-097, Urmar.d.oo., Zakal 15, Stahovica 10143
KMEČKE PEČI IN KAMINE izdelujemo in montiramo, 130 letna tradicija, KVALITETA! Pečarstvo Fujan Boštjan,s.p., Polje 3, 1217 Vodice, Tt 01/832-33-49 10159
Imamo skupino - delamo z vašim ali našim materialom - od temeljev do strehe, notranji ometi, ometi fasad, predelne stene. Bytyqi BENE in ostali, Struževo 3 a, Kranj, V 041/561-838 10240
Izdelujemo FASADE STROJNE in KLASIČNE OMETE. Vajdec Damjan,s.p., ul.Prvoborca 6, Jesenice, 041 /584-227 10249
STANOVANJA PRODAMO
PLANINA I -1 sobno, 42,50m2, predela-nov 1,5, IV/VI I, I. izgr. cca 1978, cca 11,9 mio. Mike & Co. d. o. o., Bleiweisova 6, Kranj 20-26-172, 031 605 -114, www.mike-co.si
PLANINA I - 2,5 sobno, atrijsko, 76,79m2, I.izgr. cca 1978, cca 18,5mio. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si
VALJAVČEVA - 3 sobno, 74,90m2, P/4, obnovljeno, l.izgr.1963, cca 16,9 mio. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si
PLANINA I - 3 sobno atrijsko, 85,20 m2, I.izgr. cca 1976, cca 18,9 mio. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si
PLANINA I - 2+2 sobno, 88,6 m2, IV/7, delno obnovljeno, I.izgr. cca 1978, cca 18 mio. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si
VODOVODNI STOLP: prodamo TRISOBNO STANOVANJE, 74 m2, adaptirano pred 8 leti, cena 17,5 mio. FRAST, d.o.o 041/ 734 198 04/ 234 40 80
PLANINA 1: prodamo ŠTIRISOBNO stanovanje, 89 m2, 22 let, nova kopalnica, cena samo 18 mio FRAST , d.o.o. 041/ 734 198
PLANINA 2: prodamo ŠTIRISOBNO STANOVANJE , 95 m2, 22 let, l.nad., 19,5 mio., FRAST, d.o.o. 041/ 734 198
PLANINA 2: prodamo DVOSOBNO STANOVANJE, 64m2, 22 let, kot novo, odprt razgled, 15,3 mio. FRAST, d.o.o. 041/ 734 198
PLANINA 3: prodamo ENOINPOLSOBNO STANOVANJE, 54 m2, nizek blok, 17 let, 15 mio. FRAST, d.o.o 041/ 734 198 04/ 234 40 80
BLED - 85 m2, lastno 2-sobno stanovanje v mansardi letos obnovljene hiše, na mirni lokaciji, takoj vseljivo. Cena: 26 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana, enota KRANJ, tel. 28 11 000.
KRANJ - Planina I; 55 m2, 2,5 ss, blok star 29 let, 3. nadstropje, adaptirana kopalnica, južna lega, balkon, dobra razporeditev prostorov. CENA: 14 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; enota KRANJ. tel. 28 11 000
KRANJ - Vodovodni stolp; 75 m2, staro 40 let, trisobno, pritličje, delno adaptirano, parketi, dobra lokacija. CENA: 17,5 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; enota KRANJ. tel. 28 11 000
nld o m p I o n \ družba za inženiring, | nepremičnine, urbanizem pjpjgpjpj j >n energetiko, d.d.
kranj,bleiweisova 14
tel.h.C.:04/20-68'700, far. 04/20-68-701
KRANJ - Zlato polje; 54 m2, dvosobno, 30 let star objekt, 4. nadstropje, nova kuhinja, dobra razporeditev prostorov, vseljivo po dogovoru. CENA: 13,9 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; enota KRANJ. tel. 28 11 000
ŠKOFJA LOKA - center; 148 m2, 2. nadstropje na novo kvalitetno leta 2000 obnovljene meščanske hiše, CK, takoj vseljivo. CENA: 24,3 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; enota KRANJ. tel. 28 11 000
KRANJ - Zlato polje; 93 m2, 3 sobno, 2. nadstropje, funkcionalno, sončno, obnovljeno 1.98, opremljeno. CENA: 22,9 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; enota KRANJ. tel. 28 11 000
Lesce; 72 m2, trisobno stanovanje v prvem nadstropju bloka, letnik 1979, vzdrževano, obnovljeno. CENA: 18,1 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; enota KRANJ. tel. 28 11 000
V PREDDVORU na voljo še 4 stanovanjske enote (izgrajene "na ključ"), primerne tudi za vikend apartma.Možna takojšnja vselitev! Cena: že od 230.000 sit /m2 ! Možnost odloga dela plačila! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890
OREHEK pri Kranju, prodamo več novih stanovanj izgrajenih na ključ, velikosti od 37 m2 do 150 m2, možnost nakupa tudi du-pleks enote. Prevzem možen že v septembru 2003! Cena: od 235.000 sit/m2, uredimo ugoden kredit s 40% lastne udeležbe! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890
KRANJ, Kebetova ulica, 3 sobno, 4.nadstropje, nizek blok, 35 let, preurejeno in kvalitetno obnovljeno, CK plin.Cena 17,7 MIO sit! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.:041 / 347 323, 04/ 2362890
PREDDVOR, manjše dvosobno, novo, 54 m2, novo, 1. nadstropje/3, vseljivo takoj. Zelo ugodni plačilni pogoji, cena 13,9 MIO sit! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890_
KRANJ, Zoisova ulica, 2-sobno, 1.nadstropje, 54 m2, popolnoma adaptirano pred 2 leti, vredno ogleda! Cena: ca 15,5 MIO sit. Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890
JESENICE - Javornik, novogradnja stanovanj! Kvadrature od 31 m2 - 56 m2.Cena:od 196.000 sit/m2. Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890___
KRANJ- VAUAVČEVA prodamo 3 sobno stanovanje 75m2, obnovljeno 2000, C.k., za 16.900.000 SIT. STANING 04/ 20 42 754 051/ 306 150
KRANJ, Zlato polje - 1 SS 36,5 m2, 2.nad., balkon, letnik 65, nova okna in kop., cena - 10,2 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel.04 202 13 53, 051 320 700
KRANJ, Vodovodni stolp - 3 SS 81 m2 v 2.nad./nizek blok, letnik 64, obnov. kop. in tlaki, cena = 19,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700
KRANJ, Planina III - 1 SS +K 53 m2 v
2. nad./3.nad., letnik 87, takoj vseljivo, cena = 14,8 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700
KRANJ, Planina II - 2 SS + K 82 m2 v pritličju z atrijem., I. 85, cena = 21,1 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700
KRANJ, Planina I - 2 SS 63 m2, visoko pritličje, I, 74, obnovljena okna in kopalnica, cena = 14,9 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700
KRANJ, Vodovodni stolp - 2 SS 51 m2, 3. nadstropje, nova kopalnica in okna, I. 64, cena = 13,9 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700
KRANJ, Planina II - 2 SS + kabinet 64 m2, 8.nad., velik balkon, 1.82, cena = 15,2 mio SIT, K 3 KERN d.o.o.. Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700
KRANJ, Planina I - 3 SS 79 m2 v priti., I. 75, cena = 16,5 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700
KRANJ, blizu avtobusne postaje - 4 SS 87 m2 v 13.nad., WC ločen, obn. pred 5 leti, dvigalo, cena = 18,7 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 051 320 700
KRANJ, Planina I - 2 SS 63,00 SS v
3. nad., I. 74, cena ■ 14,7 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700
JESENICE - 2 SS 56 m2 v l.nad., zastek-Ijen balkon, I. 83, cena ■ 9,3 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700
Koroška Bela: prodamo dvosobno stanovanje v manjšem bloku,1. nad., 57 m2, zelo sončno, mirno, balkon, vsi priključki, vrt garaža, Cena dogovor. ITD+ NEPREMIČNINE Tel: 04/23 81 120,04/236 66 70,041/755-296,040/204-661
Jesenice- Tomšičeva: 2SS, 49m2, VP, popolnoma obnovljeno, izredno lepo, vsi priključki, cena zelo ugodna 9,4mio ITD+ NEPREMIČNINE Tel: 04/236 66 70, 041/755-296,041/900-009,040/204-661
Kr.Gora- Bezje: Zelo lepo 3SS, 73m2, II.nad, vsi priklj.delno renovirano, takoj vseljivo, cena 19,9 mio- oziroma možen dogovor ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23 81 120,04/236 66 70,040/204-661
Kranj-Orehek: V več stanovanjski hiši prodam popolnoma obnovljeno 2SS+kabinet, 52m2, P, lastno parkirno mesto, takoj vseljivo, cena 15,7mio in 2SS+kabinet,55m2, P, popolnoma obnovljeno, lastno parkirno mesto, takoj vseljivo cena 14,5 mio, funkcionalna razporeditev, vredno ogleda ITD+ NEPREMIČNINE Tel: 04/23 81 120,04/236 66 70,041/755-296,040/204-661
Kranj-Planina II: prodamo 2SS, 54m2,V.nad, zelo lepo,večji balkon,starost 18let,vseljivo takoj, cena 14,5 mio ITD+NE-PREMIČNINE Tel:04/23 81 120,04/23 66 670, 041/ 755 296,040/204-661
Kranj-Planina II: Prodamo zelo lepo 3SS,80m2, z urejenim atrijem 100m2, izredno lepo, vsi priključki, vredno ogleda. Cena 19,5 mio- možen dogovor ITD+ NEPREMIČNINE Tel: 04/23 81 120,04/236 66 70,041/755-296
Kranj-Planina III: 3SS,IV.nad, vsi priključki, lepo, takoj vseljivo,sončna mirna lokacija, cena zelo ugodna 17,5mio ITD+ NEPREMIČNINE Tel: 04/23 81 120,041 / 900 009
Kranj-Zlato polje: 3SS, 73m2, I.nad,starost objekta 35 let, kopalnica WC-obnovl-jeno, velik balkon,takoj vseljivo, cena 17,5 mio ITD+ NEPREMIČNINE Tel: 04/23 81 120,04/236 66 70,041/755-296,040/204-661
Kranj planina III. atrijsko 3,5 sobo stanovanje 92 m2, popolnoma prenovljeno vseljivo takoj. Cena: 25,8 M SIT. ITD+ NEPREMIČNINE Tel: 04/23 81 120,04/236 66 70,041/755-296
POSAVEC: Prodamo 1/2 hiše oziroma trisobno stanovanje cca 65 m2, starejše potrebno malo adptirati, cena: 13 mioSIT ITD+ NEPREMIČNINE Tel: 04/23 81 120,041/ 900 009
IZREDNA PONUDBA: Tržič- novogradnja: Na začetku Tržiča v stavbi - kulturni spomenik - se gradijo nova stanovanja, zelo lepa različnih velikosti, vsi priključki, ugodni plačilni pogoji - možnost koriščenja varčevalne sheme, kompleks bo zaključena celota z urejeno okolico in notranjim dvoriščem, vseljivo marec 2004. ITD+NEPREMIČNI-NE Tel: 04/23 81 120,04/236 66 70,041 755 296, 040/204-661
KRANJ Planina I sončno 1 ss, 39,80 m2/VII, V-Z, 10,5 mio SIT; KRANJ Zlato polje, obnovljeno 2 ss, 49 m2/IV, CK plin, 13 mio SIT, KRANJ Tuga Vidmarja, 2,5 ss, 82 m2/l., 2 balkona, 17,5 mio SIT, KRANJ J. Platiše ugodno prodamo 2,5 ss z lepim razgledom, 85 m2/V, 2 balkona, V-Z, 16 mio SIT, Kranj Planina I obnovljeno (kopalnica, vrata, okna PVC), 2,5 ss, 63 m2/PR, 14, 7 mio SIT. KRANJ Planina I sončno 3 ss, 78 m2/V, 14, 9 mio SIT (možno kupiti tudi garažo). DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369-333, 041/333 222 93so
KRANJ Planina I 2 ss+k, 54,80 m2/IX, lep razgled, J-Z, 13,2 mio SIT, TRŽIČ sončno z lepim razgledom, 3 ss v hiši z vrtom in garažo, 139 m2+344 m2 vrta, 18 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369 333,041/333 222 938i
ŠKOFJA LOKA - Podlubnik prodamo 3 ss, 75 m2, 19,5 mio SIT. TT 041/359-631
KRANJ Zlato polje, Kidričeva, trisobno stanovanje, bruto 70 m2, manjši blok, 2. nadstr, nova etažna, CK, obnovljena kopalnica, staro cca. 40 let, dobro ohranjeno, klet, drvarnica, možnost parkiranja. KODA: vg.cena 16.000.000,00 SIT. Planet Inve-sting.d.o.o., Ljubljana, TT 05/663-00-00
ŽIRI 1 ss 42 m2 + 10 m2, 3. nad., v bloku, cena 5 mio SIT, prodam. TT 23 15 600, 041/774 101 PIANOVA NEPREMIČNINE
VODOVODNI STOLP, 2 ss, 3. nads., balkon, cena 12 mio SIT, prodam. TT 23 15 600 , 041/774 101 PIANOVA NEPREMIČNINE 10451
ZLATO POLJE, 2 ss, 3. nadstr., priključki, CK plin, cena ugodna. TT 23 15 600, 041/774 101 PIANOVA NEPREMIČNINE
KRANJ, 2 ss, 52 m2 v hiši, 1. nadstr., CK, cena 9,5 mio SIT, prodam. TT 23 15 600, 041/774 101 PIANOVA NEPREMIČNINE
VOZILA DELI
CITROEN AVTOODPAD rabljeni in novi REZERVNI DELI. Odkup avtomobilov. TT
50-50-500 9952
Prodam GUME zimske 175, 14, 70 in letne gume skupaj s platišči 175 -14- 70, kupim pa APN 6. TT 23-57-540 .10430
VOZILO KUPIM
NAJVEČ ZA VAŠE POŠKODOVANO VO-ZILO, TUDI TOTALKO. TAKOJŠNJE PLAČILO, PREPIS, ODVOZ. TT 031/770-833
VOZILA
ODKUP RABLJENIH VOZIL od I. 1992. Plačilo v GOTOVINI, uredimo prenos lastništva. ADRIA AVTO.d.o.o., Partizanska c. 1, Škofja Loka (bivša vojašnica). TT 5134-148,
041/632-577 26
ODKUP PRODAJA PREPISI RABLJENIH VOZIL. MEPAX d.o.o., 23 33 298, 041 /773-772_9609
POLO 1.0, I. 99, 5 v, srebrne barve, serv.knjiga, kot nov, TT 041/227-338 10144
Prodam DAIHATSU CHARADE, I. 90. TT
041/584-227_10247
Prodam R 5 CAMPUS, I. 93, zelo lepo ohranjen, cena 35.000 SIT. TT 031/526-769 10402
Prodam FIAT UNO I. 93, garažiran, prvi lastnik, 94000 km. TT 5121-529 10409
Prodam CITROEN AX, I. 92, lepo ohranjen. W 041/709-889 10414
Prodam PEUGEOT 205, letnik 1985, neregistriran. B-041/784-022 10425
ZASTAVA 101, letnik 1986, registracija, avtoradio, vlečna kljuka, prodam. TT 2331-
199 10438
R 5 FIVE, I. 95, 5 vrat, 116.000 km, metalno zelene barve, redno servisiran, nova izpušna cev, lepo ohranjen. TT 031/536-
300 10445
FIAT UNO 70 S, I. 91, rdeče barve, 5 vrat, zelo ugodno. TT 041 /760-921 10460
ŠKODA FAVORIT 136 L, I. 90, reg. do 7.2004, dobro ohranjen, 55000 km, prodam. TT 533-66-86 io4ao
CHRYSLER SARATOGA 2.5 TURBO, letnik 91, reg. do 6/2004, limuzina, prodam, možna menjava, TT 533-66-86 io48i
Prodam JEEP GRAND CHEROKEE TU-ROB DIESEL, I. 99, 78000 km. TT 041 /66
77 53 10491
ZAPOSLIM
V redno delovno razmerje sprejmemo KV MESARJA, KUHARJA IN POMOŽNEGA DELAVCA. Mesarstvo Oblak, s.p., Delavska ulica 18, Žiri, TT 041 /650-975 956/
VOZNIKA C ali C in E kategorije s prakso v mednarodnem transportu, redno zaposlimo. VRBA, d.o.o., Kranj, Struževo 4, TT 041/614-722 9574
Zaposlimo mlajšega VOZNIKA B in C kategorije za delo na mednarodni špediciji. TT 041/692-848, Primi,d.o.o., Grintovška 35, Kranj 10246
Zaposlimo ZIDARJA - FASADERJA. Damjan Vajdec, s.p., UL. Prvoborca 6, Jesenice, TT 041/584-227 ' 10248
4 x tedensko za čiščenje gostinskega lokala iščemo ČISTILKO. TT 031/260-505, Aldera.d.o.o., Partizanska 34, Šenčur
10252
Zaposlim dekle za delo v dnevnem baru. TT 041/570-937, Bojan Brišnik.s.p., Klanec 38, Komenda 10285
Redno zaposlimo TRI ZASTOPNIKE za terensko prodajo novih izdelkov. Poskrbimo za uvajanje v delo, lasten prevoz ni pogoj. TT 031/634-584, 041/793-367, Sinkopa,d.o.o., Žirovnica 87 10292
Redno zaposlim KUHARJA-ICO z izkušnjami. Koležnik Ignac,s.p., Britof 79, Kranj, 040/543-210 10301
Zaposlimo KROVCA, KLEPARJA in POMOŽNEGA DELAVCA. TT 041/628-292, Spartak.d.o.o., Sveteljeva4, Šenčur 10322
Bratov Praprutmk 10. 4202 Naklo Tel./Fax: 04/257 6052
PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV TER AVTOMOBILSKIH *$e*
blažilcev^mOHROEf
Sirena Pub, Miftari Enever.s.p., Kidričeva 67, Šk. Loka - zaposlimo ČISTILKO TT 041/719-018,51326-01 ,0374
Zaposlimo VOZNIKA v mednarodnem cestnem prometu, z izkušnjami, izpit C in E kategorije. TT 041/747-259, Hrovat Franc,s.p., Begunjska c. 25, Lesce 10375
K sodelovanju vabimo prodajalko živilske stroke, prodajalko v drogeriji oz. papirnici ter sodelavko za računovodsko administrativna dela. Cenjene ponudbe na naslov: Praprotnik Bojan, s.p., MAK, Škofjeloška 20, Kranj_ i0396
Zaposlimo NATAKARJA-ico. Inter-trend.d.o.o., Hotemaže 50, Preddvor 041/692-821_ )0403
Zaposlim priučenega ali KV KUHARJA -PICOPEKA in NATAKARICO oz. dekle za strežbo. TT 031/325-442, Dare Paulin, s.p., Sp. Bitnje 2, Žabnica ,0406
Zaposlimo MIZARJA za delo v proizvodnji masivnega pohištva in DELAVCA za delo v lakirnici. Lipar Vladimir, s.p., Lahovče 31 TT 25290-80 10418
POSLOVODKINJO za delo v trgovini z oblačili za mlade v Kranju, zaposlimo. Pogoj: kreativnost, komunikativnost ter ustrezna izobrazba. Prošnje z dokazili pošljite do petka 29.8.03 na naslov: PARIŠ,d.o.o., Gro-sova 26, Kranj ,0426
Iščemo ŠTUDENTKE za delo v trgovini z oblačili v Kranju. Ponudbe pošljite na naslov: PARIŠ, d.o.o., Grosova 26, Kranj
Uveljavljeno podjetje z verigo 10 prodajaln po Sloveniji odpira svojo prodajno enoto tekstila v KRANJU na Vrečkovi ulici 3. Zaposlimo dve prodajalki. Pisne prošnje s telefonsko številko na naslov: M & MT, D.O.O., OTOČEC OB KRKI, Skalna ulica 23, 8222 OTOČEC.
Nezaposlenim in mljašim upokojencem nudim delo v telefonskem studiu v Kranju 11 201 48 26 ali 040/611-338, ga. Lidija, CZ.d.d., Kopitarjeva 2, Ljubljana 10431
Zaposlim NATAKARJA- ico. Pogoj: slovenski jezik, gost.izobrazba, tuji jeziki, lasten prevoz. TT 041/606-155. Vidmar Janja, s.p., Begunjska 6 b, Lesce 10455
Redno zaposlimo KUHINJSKO POMOČNICO, za pomoč v strežbi pa NATAKARJA-ico. TT 041/790-247, Kovic Alojz, s.p., Poljanska c. 68, Gor. vas 10457
Iščemo žensko, najraje iz medicinske stroke, za nego bolnice. Tel.: 031 846 495
V trgovini Jasmin v Kranju zaposlimo TRGOVKO za nedoločen čas. Prošnjo pošljite na naslov: Jasmin čaji d.o.o., C. svobode 10, 4260 Bled 10459
Zaposlimo samostojnega KUHARJA, KUHARSKO POMOČNICO in NATAKARJA z znajem tujega jezika, TT 041/355-959, Karlin Andrej.s.p., Kidričeva 16, Šk. Loka
REGENERACIJA d.
zaposli delavca za delo na CMC navijalnem stroju.
Pogoji:
- dokončana IV. stopnja izobrazbe (lesar, strojnik)
- zanesljivost pri delu
Pisne prošnje sprejemajo 8 dni po objavi oglasa na naslov: Regeneracija, d.o.o. Alpska 43, 4248 Lesce.
ljudska Univerza Škofja Loka
Podlubnik la 4220 Škofja Loka
tel.; 04/50613 00 fax: 04 / 512 08 88 www.lu-skofjaioka.si
Vpisujemo v programe za pridobitev izobrazbe
Fakulteta za management
(izredni študij, visoka strokovna izobrazba, dipl. oec.)
Vzgojitelj/ica
predšolskih otrok
Ekonomski tehnik
(4 leta ali 2 leti - PTI)
Prodajalec Bolničar - negovalec
Vpisni pogoj za program PTI je končana šola za prodajalce, za ostale programe končana OŠ ali nedokončana katerakoli tri- ali štiriletna šola. K vpisu vabimo tudi vse, ki se želijo prekvalificirati v navedene poklice. Prekvalifikacija v poklic prodajalec traja samo eno leto.
Osnovna šola za odrasle
- vpis v 7. in 8. razred Vpisni pogoj:
izpolnjena osnovnošolska obveznost Vpis: četrtek, 4. septembra, ob 16. uri. Šolanje je brezplačno.
Prijave in informacije
tel.: 506 13 60, 506 13 70, 506 13 80
ali www.lu-skofjaloka.si
KUHAR z izkušnjami dobi delo. TT 041/646-358, 040/647-663, Kandolf Uroš,s.p., Grad 15, Cerklje 10492
Honorarno ali redno zaposlimo NATAKARICO, lahko je tudi študentka. IS 25-77-050, Marinšek Marija,s.p., Kranjska c. 5, Naklo 10496
ZAPOSLITEV IŠČE
Iščem kakršnokoli 4 urno zaposlitev v dopoldanskem času. Imam izpit B kat. IT 041/319-621_10435
Iščem delo - pospravljanje stanovanj. TT 041 /846-409 10436
Duo išče zaposlitev, da vam s prijetno glasbo popestri zabavo. TT 031 /551-753
ŽIVALI
MUCE majhne, lepe, vajene čistoče - iščejo ljubeči dom. TT 031/834-806, 2331-
609 10302
PIŠČANCE BELE za dopitanje, prodam. Matuš, Suhadole 65, Komenda, TT 01/8341-953, 041/281-919_umos
BIKCA čb prodam. TT 041 /515-724
Prodam PRAŠIČE težke 140 kg ter več TELIČK ter brejih TELIC TT 5188-149 10417
Prodam BIKCA simentalca, starega 10 dni. TT 5721-678 10419
6. septembra bodo naprodaj 20 tedenske RJAVE JARKICE (MLADE KOKOŠI NESNI-CE), debikirani kljuni, cepljene, talna vzreja. Na voljo so tudi plemenski PETELINI. Zbiramo naročila, tT 23 11 767, Žabnica 39
10420
Prodam BIKCA simentalca, STAREGA EN TEDEN. TT 5334-178 10433
Prodam TELICO simentalko v osmem be-secu brejosti. TT 51-21-589 10441
Prodam BIKCA frizijca, starega en teden. TT 031/850-370 10443
Prodam KRAVO simentalko v 8 mesecu breja in pregledana. TT 5723-634 10449
TELIČKO simentalko, staro 10 dni, pro-dam. TT 5132-293_ jjQ46g
Prodamo različno velike ODOJKE za na-daljno rejo ali zakol ter BIKCA in TELICO za rejo ali zakol. Jovanovič, Škofjeloška c. 92, Kranj 10470
Prodam teden dni starega čb BIKCA in čb TELIČKO. Gorice 19, 041/600-320 1047«
• Prodam leto dni starega BIKCA simental-ca in KUPIM SENO. TT 5141-190 10477
Prodam TELIČKO simentalko, stara 10 dni. TT 253-13-52_ W84
Prodam KOZO z mlekom in dobri se mleko. TT 259 15 40__10490
Prodam 10 dni starega BIKCA križanca in TELIČKO simentalko. TT 51 -82-324 i0498
ŽIVALI KUPIM
ODKUPUJEMO mlado, pitano govedo (krave, teleta). TT 041/650-975, Mesarstvo Oblak, Žiri 9566
Gama mm
najbolj športna frekvenca
OSMRTNICA
V 77. letu nas je zapustila naša draga
MARIJA KNAPIC - MARA
Od nje sc bomo poslovili danes, v torek, 26. avgusta 2003, ob 15. uri na pokopališču v Bitnjah.
VSI NJENI Stražišče, 24. avgusta 2003
OSMRTNICA
V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je v 85. letu starosti za vedno zapustila naša draga mama, babica, prababica, sestra, teta in tašča
PETRA BOJANIĆ
iz Kranja, Ulica Tončka Dežmana 8.
Od nje se bomojjoslovili v sredo, 27. avgusta 2003, ob 13. uri na pokopališču v Kranju. Zara bo na dan pogreba od 8. ure dalje v mrliški vežici na tamkajšnjem pokopališču.
Žalujoči vsi njeni Kranj, 23. avgusta 2003
ZAHVALA
Ob boleči izgubi najinega dragega očija in življenjskega sopotnika
VASJA MEDJA
se iskreno zahvaljujeva vsem, ki ste nama ob teh težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje, sveče, izrekli sožalje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Še posebna zahvala gre sosedoma Marjeti in Marjanu Zorcu za nesebično pomoč. Hvala reševalni ekipo ZD Kranj in osebju oddelka za intenzivno nego Bolnice Golnik. Hvala ZP1Z Slovenije ter sodelavkam in sodelavcem ZP1Z Slovenije - OE Kranj in Jesenice za denarno pomoč. Hvala g. Vinku Šimnovcu za ganljive besede ob odprtem grobu. Hvala pevcem Kranjskega kvinteta in solistu na trobento za zaigrano Tišino. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga spoštovali.
Žalujoči hčerka Maja in Marja Fajfar Stražišče, Brezje pri Tržiču, 21. avgusta 2003
ZAHVALA
V 93. letu nas je zapustila teta
IVANA TAVČAR
Polenškova teta iz Dolenčic
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, sveče, sv. maše; izrečena sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala patronažni sestri ge. Nadi Fojkar za nego na domu. Hvala g. župniku Antonu Fajdigi za lepo opravljen pogrebni
obred in pevcem za petje.
Nečak Lojze z družino
ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si
JAKAMA KAK$eN fh £t! Kje s« fA 2Jj^
VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO
AGENCIJA RS ZA OKOLJE, Urad za meteorologijo
TOREK	SREDA	ČETRTEK
	/	
od 14 "C	od 15 "C	od 17 "C
do 27 °C	do 30 °C	do 28 °C
Danes, v torek, bo sprva še zmerno oblačno, čez dan pa večinoma sončno. Jutri, v sredo, bo pretežno jasno in spet bolj vroče, v četrtek pa se bo čez dan od zahoda oblačnost povečala, pojavile se bodo prve plohe in nevihte.
Dupljanci na planini Duplje
Planino ob Krnskih jezerih so Dupljanci prvič obiskali pred desetimi leti. Takrat se je na planino povzpelo 100, v soboto pa 123 pohodnikov.
Duplje - Bojazen Športnega društva Partizan in Kulturnega in turističnega društva Kriva jelka Duplje, če bo za povabilo na drugi pohod na planino Duplje ob Krnskih jezerih dovolj zanimanja, je bila odveč. Ob skromnem prispevku vsakega udeleženca so organizatorji uspeli najti v domačem kraju tudi pokrovitelje, ki so s prispevki obogatili izlet in omogočili, daje vsak udeleženec prejel kapo, majico in prigrizek. Duplje premorejo tudi dovolj izkušenih planincev, ki so poskrbeli za varen in prijeten vzpon na planino.
V soboto, 23. avgusta, ob pol šestih zjutraj so trije avtobusi odpeljali preko Vršiča v dolino Lepene 123 pohodnic in pohodnikov. Vzpon preko 1470 met-
rov visoko ležečih Dupelskih vrat in 1385 metrov visoke v globeli ležeče planine Duplje so zmogli vsi udeleženci. Vročino je blažila gozdna senca, po kateri poteka večina poti, razen zadnjega dela do Krnskih jezer, kjer je bil prvi postanek pohodnikov. Pravi užitek je bil v prijetno hladno vodo namočiti od hoje in planinskih čevljev utrujene noge. Nekateri so v letos ne preveč hladnem jezeru tudi zaplavali. Pod Krnom ni samo eno, sicer največje Krnsko jezero, ampak še Dupelsko jezero in jezero v Lužnici. Pot od Krnskega jezera do planinskega doma poteka preko planine Duplje. Še pred petimi leti so na njej pasli predvsem ovce, sedaj pa za pašo ni več zanimanja. Planinsko društvo Nova Gorica,
Dupljanci pri Domu pri Krnskih jezerih
V Zbiljskem gaju raste plevel
Usoda nedograjenih varovanih stanovanj še ni znana, narok za preizkus terjatev je napovedan za sredino oktobra.
Medvode - Afera z nedograjenimi varovanimi stanovanji v Zbiljskem gaju v Medvodah in podjetjem Mebles IMS, za katerega je bil sredi junija uveden začetek stečajnega postopka, se bo nadaljevala 16. oktobra, ko bo na Okrožnem sodišču v Ljubljani narok za preizkus terjatev, ki dosegajo skoraj 11 milijard tolarjev.
Zbiljski gaj nekateri ocenjujejo za največjo gradbeno polomijo in goljufijo v zgodovini osamosvojene Slovenije, hkrati pa s prsti kažejo na državo, ki s svojo nedoročeno zakonodajo dopušča anarhijo na področju poslovanja z nepremičninami. To je kaj slaba tolažba za kupce stanovanj v Zbiljskem gaju (po večini gre za starejše ljudi, ki so vložili vse svoje prihranke), ki jim zaradi stečaja investitorja grozi, da bodo izgubili vloženi denar in tudi kupljene nepremičnine. Podjetje Meble IMS naj bi namreč Abanki in Zvezi Koroških bank dolgovalo nekaj
manj kot 5 milijonov evrov za najeta posojila, s tem pa bosta finančni ustanovi tudi največji upnici v stečajnem postopku. Finančni zlom Meblesa IMS naj ne bi v ničemer ogrožal stanovanj, ki so jih kupci uspeli vpisati v zemljiško knjigo oziroma vknjižiti plombo in imajo potrdila o plačani kupnini in izbrisno bančno pobotnico. Stanovanja ostalih kupcev, katerih število ni natančno znano, pa bodo verjetno del stečajne mase in jih bo stečajni upravitelj skušal še enkrat prodati. V zvezi s tem tudi iz vrst parlamentarcev prihajajo pobude pravosodnemu
ministru Ivanu Bizjaku, naj "stori vse, da bi v največji meri zaščitil kupce stanovanj v Zbiljskem gaju", vendar bo stečajni senat moral ravnati po veljavni zakonodaji.
Ključno vprašanje je seveda, zakaj je sploh prišlo do zloma podjetja Meblesa IMS, ki je bil v večinski lasti družine Rezar iz Goričan pri Medvodah, ali bodo investitorji skušali končati gradnjo in kje je denar, ki ga terjajo upniki v stečajnem postopku. S propadlim podjetjem Mebles IMS pa so kot pravni nasledniki povezana tudi Rezarjeva podjetja Mebles, d.o.o., Industrijaim-port, Metro avto in Metro avto servis, ki so se ukvarjala z gradnjo, opremo in avtomobilsko dejavnostjo. Več o "poslovnem imperiju" družine Rezar v petkovi številki Gorenjskega glasa.
Matjaž Gregorič
PCI m* Po*tU*Ko
RADIO KRANJ, d.o.o.
Slovenski trg 1, KRANJ
TELEFON.     (04) 2022-825 REDAKCIJA (04) 2021-186 TRŽENJE (04) 2022-222 PROGRAM
FAX: (04) 2021-865 REDAKCIJA
(04) 2025-290 TRŽENJE
E-pošta: radiokranj@radio-kranj.si
Spletna stran: http://www.radio-kranj.si
NAJBOLJ POSLUŠANA RADIJSKA POSTAJA NA GORENJSKEM
/po/o
Igra štirih itfvilk
Izžrebane številke
25.08.2003 12:00 23.08 2003 12:00 22.08.2003 12:00
3568
dobitek 1.000.000
ki skrbi za Planinski dom pri Krnskih jezerih, je vzelo planino in objekte na njej v najem ter ju rešilo propada. V pastirski staji so uredili 20 ležišč, planino pa kosijo in jo tako varujejo pred zaraščanjem.
Novorojenčki
V preteklem tednu je bilo v obeh gorenjskih porodnišnicah 31 rojstev, in sicer 22 v Kranju in 9 na Jesenicah.
V kranjski porodnišnici je na svet prijokalo 22 novorojenčkov, od tega 7 deklic in 15 dečkov. Na prvem tehtanju je bil najtežji deček, ki je tehtal 4.570 gramov, najlažja pa je bila deklica s 2.370 grami.
V jeseniški porodnišnici je prvič na ves glas zajokalo 9 dečkov. Kazalec na tehtnici je 4.050 gramov pokazal najtežjemu, 2.800 gramov pa najlažjemu dečku.
LOTO
Rezultati žrebanja 34. kroga igre na srečo
Izžrebane številke: 3, 14, 17, 18, 21, 29, 38 in dodatna 13
Izžrebana Lotko številka pa je: 546486
V 35. krogu za sedmico 38.000.000 SIT
dobitek Lotko predvidoma 43.000.000 SIT
Pred Planinskim domom pri Krnskih jezerih je bil osrednji dogodek pohoda. Dupljanci so
predsedniku Planinskega društva Nova Gorica Cvetu Hvali, ki je z dobrimi 1000 člani med desetimi največjimi planinskimi društvi v Sloveniji, in oskrbniku doma Darku Bradaškiji, izročili spominska darila, se jima zahvalili za gostoljubje in predstavnike društva povabili na eno od prireditev v Duplje. Nagrajeni so bili tudi najstarejši in najmlajši pohodniki. Najstarejši so bili Mari Teran in Zora Jelov-čan, rojeni leta 1932 ter Pavel Srečnik, rojen leta 1929, najmlajša pa Blaž in Lucija Perne, rojena leta 1998 in 1996. Svojo nalogo so na vršiških, le-penskih, bovških in cerkljanskih ovinkih odlično opravili tudi šoferji. Eden od njih, Šolarjev iz Nemilj, si je po prihodu v Lepe-no nadel planinsko opremo, prehitel vzpenjajočo se kolono Dupljancev, zdrvel na Krn in se prvi vrnil v dolino k avtobusom.
Jože Košnjek
Slovenski večeri na Dovjem
Turistično društvo Dovje - Mojstrana pripravilo obiskane slovenske večere pr' Katr na Dovjem.
Dovje - Turistično društvo Dovje - Mojstrana je letos poleti organiziralo tudi Slovenske večere pr' Katr na Dovjem, kamor so ob petkih povabili vse turiste, ki so bivali na Dovjem in v Mojstrani. Pr' Katr, v prijetni stavbi sredi vasi, ki jo je ob pomoči občine in države zgradila Razvojna zadruga Dovje je bilo tudi minuli petek, ko je bil zadnji Slovenski večer zelo živahno. V spodnjih prostorih je bila odprta trgovinica z domačimi izdelki in z registrirano blagovno znamko, v zgornjih prostorih, kjer je oprema v stilu stare alpske hiše, pa je sedelo okoli 30 turistov: mladih in starih, ki so imeli pred seboj na mizi same odlične dobrote s slovenskih kmetij: domačo zaseko, bržolo, klobase, potice in druge slaščice ter domače žgane in brezalkoholne pijače. Jedi in pijačo je za simbolično ceno - računajo le toliko, da se potrdi udeležba -vsem gostom teh krajev ponudilo turistično društvo, ki ga vodi France Voga. Njegova je bila zamisel o tedenskih slovenskih večerih, kjer domačinke, predvsem prizadevne članice doma-
Nemškega gosta je na Slovenskem večeru zanimalo, kaj je v jedi, ki jo je poskusil...
čega turističnega društva z neutrudno Anico Tolar na čelu, ne poskrbijo le za dobre jedi, za prijetno vzdušje in počutje za mizami, za harmoniko, ampak z odličnimi diapozitivi Jožeta Mi-heliča spoznavajo Triglavski park in njegove lepote. Slovenski večer je v očeh turistov nepozaben, pomeni pa tisto pravo skrb društva za goste, ki se bodo radi vračali.     Darinka Sedej
Pri nas vam ne bo uspelo prebrati časopisa. Zamenjajte banko, www.skb.si/zamenjambanko
f& SKB BANKA D J«
SOCIt II   (.1 rsi» UAl I (■MOUP